257. številka. Trst, v četrtek 15. septembra 1904. Tečaj XXIX. W 1 - haja v mak djta wm Tudi ob ledfliah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj. • it*vi!K« se prodajajo po S movč. (6 atotmk) » ^-»egih tabakirnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, • iS. Kranjn. Mariboru. Celovcu, Idriji, Št. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. *"' o«.ro6b« sprejema oprava lista „Edinost", ■. Giorgio Galaiti it. 18. — Uradne are ed 2 »ep. U 8 zvečer. ■J*-« oglasu^ 16 stotink na vi sto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TBLEFOK itv. 1157. Sdinost Glasilo političnega društvo „Ediooot" za Primorsko. V edinosti Je moči SaroAnlna znala aa vse leto 24 kron, pol leta 12 rron, 3 mesece 6 krca Na naročbe brez doposlane naročnine aa a prava nu os rt. ▼si dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. *lefrsBksva:i plama se ae sprejemajo In rokopisi se ns vračal«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo U.t» UREDNIŠTVO: Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). lsdajatelj in odgovorni urednik štefan godina. Lastni konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konso*-' il lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti §tv. 18. PoStno-hrantlničnl račun št. 841.652. Rusko-japonska vojna. (Brzojavne vesti.) Baltiška eskadra BERO LIN 14. »Beil. Tegeblatt« poroča iz Petrograda : Ruska baltska eskadra f-e vstavi d je časa v Revalu, preden odpluje v Vztočno Arije. Angleški dopisnik o japonskih izgubah LONDON 14. Djpisoik iD^i^ Tele-grapha«, ki _e bival dosedaj v japonskem glavnem stanu, poroča iz Tientsina, da eo Japonci svoje izgube pri L aojangu oč tno prenisko napovedali. Izgubili s> najbrž 30.000, ue pa 17 000 mož. Djpisnik dostavlja, ria ni nikakor dokazano, da bi bili Rasi rabili dum* dum krogle. Plembeno sodišče v Vladivostoku VLADIVOSTOK 14. Plembeno sodišče je sklenlo osvoboditi arg'ežki parnik »Kal- < ha?« in njess nevtrtlai tovor, nasprotno pa zapeniti 300 vr<č moke in 33 bal volne ter < bsekene grede, ki 83 bile namenjene za Ja-porsko. Iz Port A r tur j a. Brzojavka generala Steselja. PETROGRAD 14. (Uradno). Brzojavka genersla Ste&elja na cerja od 28. avgusta poreča: Včeraj ob 3. uri zjutraj so napadli Jepocc! med b;1uo pK ho nfš> pozicijo na levem kri!«, toliko utrdbo kakor tudi giro Kudianoan. Napad je bil ca vseh točkah ndoit. Zgubili Hino le mslo vojakov : dva voifcka sta bila \b!ta. dva častnika in 98 vojakov pa ranjen b. Vee ranjence fo pobrali ter se nehajo v bolnišnici. Trupla japonskih vojakov pokopu:ejo naše čete, toda Japonci ovirajo to delo ter streljajo na sanitetne vojake, ki nosijo eeboj zastavo rudečega kr ža. D/uga brzojavka generala Sieselja od 'J. c. m. [oreča: Danes po noči je sovražno topi štvo napadlo ob i nem visoko in dolgo goro t*r vtrdbe, ki te nahajajo v bliž ni. S »vrt žao sprednjo strežo je mšd izvestiteljna četa še pravočasno zapsz ia. Takoj tmo pri-čeii na sovražno topništvo s!r.lat:. Neka ao\ ražna kolon«, ki je prod rala za sprednjo strtžj, je naletela na podzemske rniae, ki so aut ^matičnim potom eksplodirtle. Mo go Japotc^v je zletelo v zrak. V eni uri je b i naozd odbit. Naša irgube so bile neznatne. Ranjeni so bili en častnik ;n sedem m< ž. Namestnik Aleksejev. PARIZ 14. D pisnsk »E ho de Parie« |«orcča iz Pttn grada : V carjevi ok< lici menijo, da je vest o rdatopn namestnika Alek-hee.-a neveroeinf. Aleksejev se povrne v Petrograd fe le potem, tko lo Kuroptt'iin plim ran umaknili se do Harbina. V rtsnici m«j encatra za ntm< žao, ca bi Aleksejev potem prel< ž 1 svoj glavni i-tan v Irkutsk. Ruski parnik »Lena«. OV3TEKBAV 14. (R.uterjev biro). Ol zanesljive etrani st> pureča, da je amerissa v?ada tklenila pozvat parnik »Lena«, naj v določenem času zapusti San Francisco, oziroma naj se razoroži. Japonci na Kamčatki. PETRUPAVLOVSK NA KAMČATKI 14. Od 28. maja naprej so ee na ustju rek na Kamčatki večkrat po avile japonske barke. Sredi junija se je pri vaseh Javino in Mali-jan <, ki leže na zapadni obali poluotoka izkrcal japonski poročnik Gundusi z 150 rezervisti, ki eo imeli seboj tudi topove. Japonci so oplenili obe \as;, pregnali prebivalce ter objavili neki proglas z'pozivom, nuj prebi-vnlstvo prizna vrhovno oblast Japonske. Na strehi neke kapele v Javinu so razobesili japonsko zastavo ter proglasili, da pripada to ozemlje Japonski j kdor bi tega ne pr poznal, da zapade smrt'. Dae 13. junija je bila iz Petropavlov-ska odposlana neka lad ja po i poveljstvom rezervnega poročnika Šaba s 100 možni milice ; iz Bolšerjeska je pa olišel po kopnem pod poveljstvom nekega podčastnika oddelek močan 100 m. ž. Dne 26. julija sta re združile obe četi nedaleč od Javina, sta Japonce porazile ter vjele voditelja japonskega poročnika Setseki-Bundsi. Na naši strani je bil (d?n mrtev, štirje pa ranjeni ; Japoncev je bilo 17 ubitih, limjence so vzeli seboj. Zastava in proglasi bo bili odstranjeni. Rusi so zažgali pet japonskih bark ter pobili 30 Japoncev. Poročilo maršala Ojame. — Rusi se utrjujejo pri Tienlingu. TOKIO 14. (3. ura popoludje). (Reuter-jev biro). Maršal Ojama je sporoč i, da je ostal južno cd reke Hunho znattn oddelek ru-.ke vojske ter da utrjujejo Rusi višine na oheh straneh reke Liao pri T enlingu. Japonski bata.ijon uničen LONDON 14. Dopisnik »Reuterjevega biro«, ki je bil v glavnem stanu generala Kurokija poroča v svojem opisu bitke pri Liaojangu med drugim tudi sledeče: Ko so Japonci severo-vz'.očro od L acjanga izvršili zadnji napad, je predrl neki japonski bateli jon prav v sredo ruskih okopov. Tam so vojaki vidtl , da jim je zmanjkalo streliva. Nasadili so bajonete ter so poskušali vrniti se k glavni četi, toda bili so vai blizo okopov ubiti. Rusi so dobili navidezno velika ojače-n a. Obema armadama je zmanjkalo strelivo. Poročilo generala Nodzu o bitki pri Liaojangu. TOKIO 14. (R-ut?rjav biro). General .Nodzu je spor« či , da se je naji ut'jši boj, katerega se je njegova armaie pri Liaojangu vdelež la, vršil dne 3. t. m. Dvajseti polk, ki je zaporedoma izgubil 2 polkovna poveljnika in 4 bttalijonske poveljnike, je naskočil skoraj br«z upa zmage rusko pozicijo pii Jusfangiao. Toda posrečilo se mu ie pregnati sivražcika iz njegovih okopov. Japonci so irgut ili vse ča^tn ke, ki so imeli viši čin kbkor stotnik. Neki častnik po imenu J^ganci je prevarel poveljstvo 20. polke. Na čelu svojega možtva je naskočil rusko pozicijo. Vojakov ni ničisar oviralo, ko so z »banzaj«-klici vzeli ruske utrdbe. En ba'alijon je PODLISTEK. 12 Zenitev Vaierijana Koliansta Spisal Sacher-M&socb- — Prevel J. S. VII. Po dovišenem dveurnem jahanju bila sta pred iccimi zegiajenimi pjslopj . Ps«i so *a!8jali, VTalrrjan je tpr«. ž 1 samokres ; molfclo je odmeval strel skoz nočni mir. Jelena je zadrhttla. Neki starcc jima je odprl uhod, tir/.i svetilko v roki. NobeJen ni spregovoril n ti besedice. — Kje smo ? — je vprašala Jelena, dokler jej je pomagal Valerijan Btopiti s konja. — Že malo potrpljenja, pa sa reši za-g -netka. i^tarčič je odvedel konjs, a Valerijan je od vel .Jeleno po širokih stopnjicah, pogrnje-n h s preprogami in po hodnikih, okrašenih izgubil vse svoje častnike ter je en poddesetnik prevzel poveljstvo. Polk je izgubil 1200 do 1300 mož. Vzlie temu, da so bile čete utrujene, so iste dne 4. t. m. že ob solnčnem vzhodu začele pregaojati Rine. Pomanjkanje mostov je Japonce prisililo, da so ostali južno od reke Taitsibo. Brzojavne vesti. Krečansko vprašanje. PETROGRAD 14. Grški princ Jurij je dospel včeraj v Peterhof, kjer so ga vspre-jeli veliki knezi. Trgovinska pogajanja Nemčije. BERO LIN 14. Kakor je zvedela »National Zeitung«, po nastale pri trgovinskih pogajanjih z Romunsko in Švico tsžave, a nade je, da pride do Bporazumljenja. Bomba v sirotišnici. BARCELONA 14. V tukajšoji siroti-šaici je tksplodiiala btmba, ki je provzrečila nekoliko materijalne škode. Mednarodna konferenca. AMSTERDAM 14. Mednarodna konfe renca za pomorsko pravo je bila danes z nagovorom državnega ministra Baernaerti (Belgije) otvcrjtna. Lakota v Indiji. BOMBAT 14. Ker je v nekaterih pokrajinah deževalo, je odstranjena nevarnost, da nastane lakota. V drugih krsjih je položaj š) vedno resen. Ladlja se razbila. LONDON 14. liiverpoohki dopisnik lista »Da ly Telegraph« poroča, da je 8 mož pesadke ladije »Heckburch«, ki sa je razbila ob obali Nove Guineje, postalo žrtev Ijudo-žreev. Sidem drug h se je rešilo. Kubanski odposlanec. FRANKOBROD OB MENU 14. Iz Nov Yorka je zvedela »Frankfutter Zeitung«, da je kubanski saaat markiza Monterre, odposlanca na Angležkem, potrdil ludi ea od poslanca za Nemčijo. Črnogorski prestolonaslednik odpotoval v Beligrad. CETINJE 14. Presto oaas^dnik in soproga sta tiauea v spremstvu ministra zunanjih stvari Vuk«.v <5a in poveljnika vojske I generala Vukot ot, cdpotova'a v Beligrad, da prisostvujeta kronanju kralja Petra v Belemgradu. i__ ■■ ■ -u Dr. Korber na mednarodnem kongresu novinarjev. m. Dispozicijski fjod, k* kor stoji v proračunu, ie prava bagatela. Zato ga pa tudi ni tako najivnega človeka v vsej državi, ki bi hotsl \erjet:, da vlada res izhaja s to bsgt tslo v pokrivanje tr škov za publicistiško zastopanje v£eh vladinih ukrepov, korakov in — grehov. Niti za ona glasila, ki so ofi i cijozna brez figovega reresF, ki izhajajo z i znamko oficijoziosti in ki fo odkriti branitelji vlade in nje politike, ne more zadoščati ona svota, ki figurira v proračunu. Kje pa i je še le ti3ta vrsta glasil, ki služijo vladinim I namenom ob večnem zatrjevanju svoje po-j polne nezavisnosti. Teh na pol , ali prikrito-, ali dobrovoljno t ficijoznih listov je veiiko število. Tipi takih listov so n. pr. »Frem-denblatt«, »Ex'rablatt«, naša »Trie-ter Zai-i tunge in — kakor govore zlobni jeziki -— tudi glasovita mogočna »Neuie Freie Pre3se< z bratcem jej — tržaškim »Piccolo«. Kon-statujemo, da se je že o rezuih prilik .h in na raznih mestih apodiktično trdilo, (*a poslednje imenovani list dobiva letno subvencijo nekoliko tiseč^v, n9 da bi se bil p)=tavil nasproti tem tr iitvam nijeden vladni cimenti. A kdo bi hotel verjeti, da tako publicistično zastopanje je omejeno le na Dunaj ! in Trst? O, Daša država je velika in potrebo, ki jo občuti vlada v teh dveh mestih, jo občuti gotovo tudi marsikje drugje. Predstavljamo bi toiej lahko, da to stane mnogo novcev. — No, to nas ne briga dalje. Mi smo hoteli le konstatirati, da ima vlada 1 mnogo glasil na razpolago, da si stavimo ' potem kočijivo vprašanje : da-li in kako ta ! »Fremdenblattc, ta »Extrablatt«, ta »Trester | Zeitung« in ta — »Piccolo« zastopajo tiste ' lepe, moderne in humanne ideje in načela, ki jih je gospod mini&trrcki pre Isedaik toli zgovorno, kakor ža on zna, progltšal na otvoritvi kongresa novinarjev na Dunaju ? ! Kolik je zopet tu propad med teorijo in prakso, med govorjeno besedo iz ust ministra in pisano besedo v njegovih glasilih ! ! Njeg. ekacelecca je pozival novinarje na sodelovanje, da te ubhž'jo nasprotstva med narcd:. Mi pa vprašamo, se-li morejo potolažiti duhovi, dokler v mnogih narodih, ki .majo pravico do življenja in razvoja, greni pelin in gloje črv zavest , da bo zapostavljeni, da eo tlačeni, da ee jim odrekajo naj-primitivneje pravice, da se jim vzkračajo neizegibni pogoji za življenje in razvoj, da so degradirani v icferijoina plemena ? Taka zavest žge in ob tem ognju naj sa ne pričakuje pomirjenje duhov ! Ko je g. Korber apeliral na nov narje, naj delujejo v ublaže-nje nasprotstev, bi bil moral zahtevati cd i.jib, naj pišejo z* eaako pravo vseh, da bodo vei zadovoljni ! Ko bodo imeli vsi blažilno zavest, da jim je veem zagotovljeno jednako pravo, pa ee potolsž jo duhovi ! Nj, mi vemo vsi le predobro in občutimo prekrvavo, kako ta (ficijozna glasila, ki služijo namenom vlade bolj aH manje odkrito, oziroma prikrito, tekmujejo z nsjbolj šovinističnimi nemškimi glasili v zastopanju teor^e o Euperi-jcrn;h in inftrijcrnih plemenih, načela kladiva in nakovala, v branjenju načela — ki je kri\ici nad vsemi krivicami — po nasilju in breypravju ravstalega takozvanega posestnega stanja«. Kar in kakor pišejo vsi ti i ficijozni list', je v diametralnem nasprot-stvu z načelom jednake pravice ! Ia zato so j ti listi, kakor so daocs iu ktkor se jih poslužuje Korberjeva vlada, v največe nspotje | na poti d> tistega c.lja, na kateri je kazal 1 g. Korber v svojem gjvoru : na potu do ! pomirjenja duhov. s cvetlicami, dokler se nieti nahajala v oku | sno opravljeni dvoran'. — Kje Bva ? Kje sva ? — je vpraševala j Jelena, nUleča, da tz» počt«, ako ljudje, ki so se tam doli v Afriki toli nesmrtno blamirali, hočejo bagatelizirati — junake. Ako napravimo paralelo med vedenjem Rusov v sedanji vojni in onm Italijanov v Afriki, mo ramo hitro priti do zaključka, da eploh ni možna kakova paralela med italijanskim in ruskim vojakom. Da bo bili It ljani namesto Rusov, da bo bili Italijani v toli neugodnem položaju, kakor so bili Rusi v prvi fazi vojne, Japonci bi bili že davno zdrobili vso italijansko vojsko iu vojna bi bila ža davno zaključena s polnim porazom italijanske vojske. Ruska vojaka pa je se svojim junaštvom srečno prebila najkritičneje faze in danes stoji ponosna, v ^najboljem sastavu in pričakuje — svoje kenene zmage. Italijanski listi bi res modro ukrenili v svojem lastnem interesu, ako ne bi skrbeli za čast orožja druži h ! ! Tudi od strani, ki niso nasprotne Japoncem, se šteje tem poslednjim kakor velik nedostatek dejstvo, da ne znajo ;iikoiščati taktičn h vspehov, to je, {zasledovati sovražnika. Tako jim vsi taktični vspehi ostajajo brez vsake strategične korist". Tako se je dogodilo tudi pri Ljaojacgu, kjer bo Japonci sledili Rusom le do Jantaja. A to je točka, ki je spadali še k bo išeu. Torej si niso Japonci upali niti preko periferije bojišča, a to je v ilustracijo tistih poročil, ki s d govorila, da se japonske koljne pojavljajo že pri Mukdenu. Zaačilno je, da niti poročevalec londonskega li«ta »Timesa« — ki priobcuje jako nazorno poročilo o bojih pri Ljaojaogu — ne hvali tiktike maršala Oyam?, marveč mu oč.ti rasne grehe. Izlasti mu očita, da ni prav porazdelil čet za frontalni napad in onih ta obkoljenje. Zato da je poskus za cbkoljenje popolnoma ponesrečil. Ist.tako bo Japonci s frontalnim napadom zakasnili : vspeli so ž njim ee le 1. septembra, ko so imeli pred seboj le še zadnje straže Kuro-patkinove. Dj tega momenta so iigubili Japonci v fiontalni grupi najmanje 1U.OOO mož. K tem je pr. šteti :zgube naslednjih dni v drugi liniji utrdeb in Kurokijeve izgube v štiridnevnih hojib. Japonske izguke so — pravi rečeni angležki list — najmanje še en« krat tolike, nego jih napovedujejo oficijelno. In res trdi tudi še drng političen list, »Dailv Telegrapfc« — ki ima stojega poročevalca v japonskem taboru —t da znašajo japonske izgube pri Ljaojangu najmanj 30.000 mož. Tu se torej tudi z angltžse strani priznava japonski nevspeh. Nu, tudi nsš9 najirdovra-tneje skeptike bi morala prepričati vest, došla iz Pariza, ki pravi, da na tamošnji vojni šoli označajo na podlagi porečila vojnega atašeja Kuropatkinovo umaknenje iz Ljaojanga do Jantaja kakor čin prrcea reda! Iz pred Port Arlnrja. Iz Tekija poročajo, da vlada tamkaj veliko razočaranje radi tega, ker japonska ob legovalna vojaka ša ni mogla osvojiti Port Artuja. Japoncem da ne primanjkuje pred Port Arturjem hrane, pač pa zdrave pitne vode. Japonska vojna upravn ▼ Liaojangu. Londonska »Morning Post« je izvedela iz Šangeja, da so Japonci uvedli v Liaojangu vojno upravo. Oklopnjača »Cesarevič«. Z Reke poročajo, da je odplul v Vej-bdjvej parnik »Orient«, nakrcan z volno. >Orient« nakrca tam baje t>pove in dele oklopov ruske vojne ladije »Casarevič« ter j li prepelje na Rusko. Mukden. Mesto Mukd-n je glavno mesto pokrajin istega imena. Razun mandžurskega imena Mukden, se mesto ša zove po kitajsko: »Šeni Jane (s*eto ftolno mesto), »Fentanfu«. kakor središSe pokrajinske uprave, in »Ćen-de-Sjan«, kakor okrožno mesto. Mukden je od starodavnih časov glavno mesto Mandžurije. Pet kilometrov ssveroza-padno od mesta ee nahajajo cesarske rak ve »Oaolin« in 12 kilometrov severovztočno pa cesarska pokopališča »Fulin«, v katerih so pokopani telesni ostanki vs?h prednikov redaj vladajoče cesarke kitajske dinast je. Posebno češčenje vživa v »Oaol nu« grob cesar,a Tai-tsin, ki je umrl v 17. stoletju in ki je končno pridobil za evoje naslednike dedno man-džurako cesarsko dostojanstvo t9r je tudi svoji dinast:ji pridel naslov: »Datsin«. Pod vlado njegovega sina Suoči je bila leta 1644. osvojena Kitajska in vladanje te države je zadobila dinast;ja »Daitsin«. V prejšnjih časih eo si šteli vsi vladarji iz te vladarske hiše v dolžnost, da eo vsaj enkrat v življenju obiskali Mukden ter opravili molitev na grobu svojih prednikov. V to svrho je v Mukdenu cesarska palača, ki je pa sedaj po-pDlnoma zate lar ena, ker kitajski vladarjij|n s > prišli več v Mukden ža 100 lel. Cesarske rakve obdaja krasen park, v katerem rastejo več sto let stari borovci in oljike ter je okrašen z mavzolej', kipi in drugmi spomeniki. Mukden leži na ravnini v dolini reke Hun, 4 kilometra daleč od reke. M»et> in predmestja obdaja 15. kilometrov dolgi zid, zgradjea iz opeke. Ta zid ni posebao trden ter se je na mnogih mestih že porušil. V središču tega obzidanega prostjra je notranje ali takozvano cesarsko mesto, ki ima Četvero-voglato podobo in je ločena od drugega me§ta po visokem, zelo trdnem zidu iz kamena. Periferija notranjega mesta znaša 0 kilometrov ; z d je 6 do 10 metrov debel in 6 metrov visok. V vsaki štirih sten je po dvoje vrat, ki bo tudi od zunaj obdana s posebnim z dom. Vrata bo li sena, okovana z železom ter precej velika, ali že strohne!a. V notranjem mestu se nahajajo cesarska palači, vsa administrativna pcelopja in bogatejša trgovske tvrdke, med temi tudi podružnica ruako ki tajBke banke. Po štetju iz leta 1901. je imel I Mukden 81.300 kitajskih prebivalcev, dočint jih je bilo pred ust »jo boksarjev ša enkrat toliko. Ša sedaj je Mukden v južni Mandžuriji središče za trgovino in obrt. Vztočno kitajska železnica Be nahaja zapadao od mesta, tako, da je kolodvor tri kilometre oddaljen od zapadnih mestnih vrat. Reka Hun je pri vasi Hunhaju nasproti Mukdenu široka 160 metrov, globoka pa le pol metra. Casta, ki vodi skozi Mukden v seveiojužn: smeri, se imenuje mandarinska cesta ter je poprečno 20 metrov širosa, toda le G metrov je dobre ceste, po kateri je možno voziti. v Zagrebu največ:* pozornost. To osobito b pol uri zjutraj. O tej uri so orožniki in me- Za pravo glagolice. Zagrebški »Obzor« od torka 13. t. m. je prinesel uvoden članek, ki ga je spisal in podpisal polnim imenom veeuSiliščni profesor dr. F. Belaj pod naslovom »G 1 a g o -ljica nije privilegij, nego je zakon«. č.anek je naperjen proti spisom znanega furtimaša, prof. dra. Pazmana, ki ob tem vprašanju piše hoje, takim cinizmom, kakoršnim ne bi pisal tudi najsrditeji sovražnik glagolice. Gori omenjeni članek v »Obzoru« je neizmerne važnosti ie po 09ebi avktorja. Dr. Belaj je sam katoliški svečenik in profesor kanoničoega prava na vseučilišča v Zagrebu in je ugledna, v obče uvtževana oseba, a v cerkvenih stvareh kapaciteta in v obče pri-poznana avtoriteta. Č.anek njegov je vzbudil tem, da je tu naglašeno in dokazano, da glagolica ni nikakov privilegij, navezan na pojedine cerkve, ampak da je to zakon ! Po vsej pravici smo znatiželjni, kaj in kako bo odgovarjal na to v svojih trditvah lahkomišljeni in frivolni dr. Pazman ! ! To e" — posebno opozarjamo na to — isti Pazman, ki se je že se svojim vedenjem ob svetojeronimski aferi v Rimu temeljito pokazal v pravi luči ambicijoznega sicer, ali nespretnega in okornega človeka. Narod hrvatski mora biti hvaležen svečeniku dru. Belaju, da se je ravno v pravi čae oglasil ee svojo avtoritativno besedo V( stni redarji zasedli kolodvor ter izletnike spremljali na dom. Slovenski učenjak pred inozemstvom. Minoli mesec je bil v Heidelbergu na Nemškem mednaroden shod matematikov, katerega so se udeležili ne le zaatopniki vseh evropskih držav, ampak tudi odposlanci iz Amerike, iz Azije in iz Avstralije. Na tem ehodu je prof. dr. Krazer opozarjal na Kavčičevo biografijo našega rojaka Vege in je, naglasivši, da je Vega eden prvih matematikov 18. stoletja, pozval zborovalca, naj v svoji domovini nabirajo darov za Vegov spomenik. Do3lej je nabranih 13.000 kron, med tem, ko bi izvr- — glagolice ! obramb j svetega prava naroda hrvatskega ^ šitev večega Zajčavega osnutka stala 72.000 kron, manjšega pa 47.C00 kron. Par zanimivosti s Štajerskega. Pra-Droblie politična vesti. vico za prodijanje proelulega »Štajerca« je Učiteljišče s 4 učenci. V I. podelilo c. kr. namestništvo v Gradcu — letnik učiteljišča v Oseku Da Hrvatskem eo gujte komu! — dru. Rihardu Zirngastu, se prijavili letos le štirje učenci, dočim jih je bilo lani 12. Na Hrvatikem morajo mladi učitelji po vtč let čakati, preden dobijo služi)o. Umevno je torej, če se ne drenajo posebno na učiteljišča. Svečanosti v Belemgradu. — Uradni list srbske vlade je obelodanil program proslave stoletnice srbskega uganka. odvetniku v Kozjem. Dovoljenje namertništva nosi st. 1842, datum 29. juniju. Podpis pa je nečitljiv. Mari se je do ičai fankc jonar podpisal me&to odvetnika dr*. Z:rngasta ? !! Minole nedelje zvečer no nemskutarji v Konjicah napadli tamošnji »Narodni dom«. In sicer so napadli tako tolovajski, da so bili l,udje, ki so se nahajali v »Narodnem domu«, Svečanosti bodo trajale 20., 21., 22., iu 23. t. m. v 8mrtni nevarnosti. Kdo bi hotel garanti-Med drugim se otvori o tej priliki tudi rat[^ 8laVne oblaBti Dajdejo lopove?! — narodni srbski muzej ter Ee priredi veliki — g^j ee tudi nemškutarska tolovajstva na koncert vseh vojaških glasb. Povrh tega bo Štajerskem vrše v imenu svete nemške pravice tudi velika paradi vojske in prazne druge jn — kulture. ljudske svečanosti. Ko pa gre za take vzvišene stvari, les Ženitev nemškega prestolo - na ^ bilo lepo od slavnih oblasti, ako ne bi naslednika. Kakor javljajo iz berolinak h , zat;snile — obeh očes! dvornih krogov, je poroka nemškega preBto- j pr Hannapel. Is Birkovelj nam pišejo lonaslednika z meklemburžko princezinjo Ce- že zQ^et prQti temu zdravniku ter nam nava-cilijo do očena na daa 22. marca 1905, ker|jajo 8iedeči slučij : Pred par dnevi je š a pada na ta dan rojstni dan Viljema I., sta- j Qeka mati udova med ia 9. uro (to je v rega cčata sedanjega cesarja. ^ času, v katerem isti mora sprejemati bol- Umorstvo misijonarjev v nem- nike) kUc^ tamoinjega zdravnika, da naj bi ški Novi Guineji. Iz nemške Nove Guineje j prjgel pQgledat k njenemii otroku na dom. je došla veat o velikih krvavih činih. Divjaki Qtrok je hil cbolel neaadoma prejšnjega po-so napadli katoliški misijon ter umorili pet, poludce 7 Iravnika pa ni nesla na njega misijonarjev in peS Bester. 36 divjakov so! domU) temveč v kopelji »Ex3elsiorc, čeravno prijeli in od teh so jih 16 usmrtili radi zlo-tQ Qjeg0, a uradna ura. Ofl pa jej je č na. Divjaki eo nameravali pomoriti vse hkratu z3grozil, da ne pojde domov, bele ljudi, kar sa jim pa ni posrečilo. [temveč, da naj oaa prinese otroka k n;emu. Mati otroka mu je povedala, da ni v stanu nositi otroka, ker je sama bolni. Vzlic temu jej ni precstajalo druzega, nego da je š'a domov ter zaprosila neko svojo sorodkinjo, da bi jej pomagala nositi otroka, kar je dotična tudi precej Etorila. Medpotoma pa, ko sta sa bližali zdravnikovemu stanovanju, je mati sama vzela otroka, da bi g» odnesla, ali kmalu so jej opešale moči, da je morila sesti na neko klop poleg ceste. Ko je pa zdravnik, ki je šel slučajno isti trenutek iz kepelji (nota bsne : šs-le po preteku pol ure) videl to, je zakričal ter mahal z rokama, da naj hitro nese otroke, kajti on da — uima Domače vesti. Poroki. Včeraj Be je poročil v Rojanu gasp. M a t k o K i s i c, c. kr. fiaančni koncipia: z go3pico Zorko Pertotovo, nadučiteljevo hČerfeo. Naš mili in vsem dragi Jože Prunk pa se je poročil z g)3pico Ljudmilo M o -d i č e v o. Na obe strani kličemo: Bilo srečno Imenovanje. Učiteljem telovadbe ca c. kr. učiteljišču v Kopru je imenovan gosp. Ado'f Schaup iz Gorice. Iz mestne delegacije. V svoji zadnji j 1 i-i tvt„ x o o h " Haveda Od 8.—9. ure bi imeL seji je mestna delegacija razpravljali: Na časa., oeveua. stavljeno vpiašanje je pojasnil predsednik dr. Veoezian, da se dela za novo zalogo lesa pod Škednjem nepretržno nadaljujejo. Delegacija je ugodil* prošnji odbora zi razstavo del pok. slikarja Verude, da se podiranje paviljona / na velikem kanalu pred cerkvijo sv. Act.ua novega odloži do 15. novembra, toda s pogojem. da bo pcd.ranje v mesecu novembru dovršeno. Essekutivi so dali nalog, naj razmišlja, da li bi se prodajaiišče cvetlic moglo prenesti kam drugam, da bi se »rudeči trg« in njeea okolica s tem nekoliko razbremenila. Ćien Ravasini je priporočal, naj bi ma-gistratni organi bolje nadzirali prodajanje gliv. Za neke poprave v telovadnici šole v ulici dtlla Valle Be je dovolilo 1300 K, za poprave v šoli v sv. Križu pa 1250 K. -»— Temu so sledila nekatera imenovanja. C. kr. namestnik je potrdil sklep muni cipalna delegacije, glasom katerega se nakupi oprava likvidirane privatne zastavljalnice Du-sich za K 10.000. Podružnica komunalne realke pri ST. Jakobu ee otvori početki m novega šolskega let« s prvimi 4 razredi v občinskem šolskem pošlo p u, v katerem je bila dosedaj ljudska šola. Dijaške demonstracije t Ljubljani. Povodom vstanovne svečanosti nemške ferialne dijaške zveze »Cjrniolac je prišlo že v ponedeljek do manjših izgredov pred kazino. Demoastraeije so sa v torek ponavljaje pred južnim in državnim kolodvorom, ko bo be Karnijolci odpeljali na izlet v B-lopeč na Gorenjsko. Zvtčer se je top&t mnogo demon straotov zbralo pred južaim kolodvorom, kjer so ob 9. uri pričakovali izletnikov, ki ee pa ' ni bo zvečer povrnili, empak še le cb 3. in vaprejemati bolnike. Od pa £e mudi pol ure v kopelji, porablja Četrt ure, da sa zopet opravi, potem mu seveda ostaja le četrt ure za njegovo felužbo. Dotična mati ni bila v stanu, da bi vfetregla zahtevi zdravnika ter je morala naprositi nekega mimoidočega moža, da bi jej pomagal nositi otroka do zdravnika, kar je dotični tudi storil. Pripomniti pi je še, da se ni zdravnik v tem slučaju vedel nič k*j uljudno, temveč je grozil materi otroka, da jo, ako ne bj molčala, ca kaznovati za to, ker ni prines a otroka popred k njemu ! ! iS a vae zadoje pa je previdel, da ima vendar on krivo in di bi potolažil, je dal dot čnemu možu 2 kroni v namen, da ponese otroka zopat na dom. Sprevidel je namreč, da mati rja ni v stanu, da bi eama nosila otroka. Ta dogodek je tem resneji vspričo dej-Btva, da se dotičnega zdravnika na najde skoro nikdar doma ob njega uradnih urah, temveč vidi sa ga često po barkovljanskih ulicah, največ pa v »Excelsiorjuc. Njegovo naravnost odurno vedenje do nas domačinov nam ž* preseda in poživljamo kompttentae oblasti, naj preskrbe, da se ne bodo več ponavljale take nepriličnosti. Četrti razred na železnicah. O o« muška trgovska in obrtna zbornic* je ^ euila peticijo, naj ee uvede na železnicah 4 razred, kakor je to v nekaterih drugih državah, ker ee je vezaina zadnja leta tako zvišala, rta se delavci in mali obrtniki ne morejo posluževati železnice. Cirll-Metodljski dar (lalje.) Pr.čast. g. Andrej Brezovšak, župnik v Rihetnberku 2 K, pevsko diuštvo »Z^on« na Opčinah mesto uielfcžba na »Veliki ve-elicic po go'p. predsedniku 17 K 84 stot., JuriS Agata v Trstu 4 K, Usaj Ivan. kurat v Batah 1 K. Skupaj 24 K 84 stot. Prej izkazanih 285 „ 48 „ Vse skupaj 310 K 32 stot. Srčna hvala ! Blagajništvo. Šolsko leto na ljndskt šoli st. Cirila in Metodfja pri sv. Jakobu prične v soboto dne 17. septembra se sv. maso ob 8. uri predpoludne (dne 16. t. m. bo sv. maša za italijanske šolske otroke.) V ponedeljek bo redni pouk. Vodstvo šole. Možka podružnica drnžbe sv. Cirila in Metodija na Greti bo imela v ^ e t e k 16. t. m. v dvorani »Konsumnega društva« v Rojanu občai zbor se sledečim dnevn:m redom : 1.) Pozdrav predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo hJazajnika. 4.) Eventu-velni predlogi. 5.) Volitev novega odbora. Začetek ob 7. uri zvečer. Trgovsko izobraževalno društvo naznanja vsem Členom, gospicam in prijateljem, da priredi v nedelio dne 18. t. m. v dvorani Tersicore, ulica Chiozza 5, eleganten pleeni venček. Začetek ob 6. uri in bo trajal ples do polunoči. Gg. členi in gospic9 ce plačaio vstopnine. Nečleni plačajo 1 krono. — Na svidenje ! Pevsko društvo »Zvonimir« t Ro COlu priredi 15. t. m. v prostorih gospe Prašeljnove veselico s petjem, godbo, šaljivo pošto in plesom. Kv/ se je to društvo pred 2 leti ustanovilo, se je važnost istega priznavala vsestranski in se gotovo priznava tudi dane?. Ali, kakor ne more nikako podjetje vepevati in napredovati samo z odobravaniem njega obstanka, tako ne more tudi naše pevsko društvo, marveč mu treba gmotne podpore, katere pa, žalibože, prehudo pogreša. In to v prvi vrsti zato, ker naša masa v Ro^olu ni š3 godaa za enaka poijetja. Nas zaved-nejših R oolčanov ni prav nič sram izpove« dati to pred javno3tjo, ker smo si svesti, da nismo tenu krivi niti mi niti drugi nezavedni. Baš zato Be je ustanovilo to našt> prek^ristno pevsko društvo, da pouči nezavedne, da bomo le tedaj srečni, ko se docela izneb mo po-gubonosnega tujega upliva na la=tni zemlji. Nu, naše društvo deluje v tem zmislu. Ali, kakor rečeno, treba mu je veče gmotne podpore. Ker pa te v^aj za s da: ne dobivamo v zadostni meri pri domačinih, prisiljeni smo trkati na sosedna vrata. Zategadelj vabimo najuljudneje mestjane in okoličane našega mišljenja, da se udeleže nameravane veselice v kolikor le možno obilnem številu. Dragi v narodu! Ta mala žrtev, ki jo doprinesete o tej priliki, ne koristila samo še omahajo5im Rocolčanom, marveč naši tržaški skupnosti, s katero se hočemo tudi mi boriti za naše siupco pravo. Torej na svideaje dne 18. t. m. pri Pra-šeljnu ! R o c o 1 č a n. Pevsko društvo »Slava« pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji priredi svojo veselico dne 20. novembra. Nažnanilo. Zavod sv. Nikolaja moja si uljudno naznanit, da ma v nedtl^o dne 2. oktobra t. 1. ob 'A. in pol uri popoludne v dvorani »Narodnega doma« pri sv. Ivanu svoj redni občai zbor. O ) eaem si dDVoljuje naznaniti, da namerava prirediti goriomenjeni den in v istih prostor.h veselico. Začetek ve*el ce ob 4. in pol uri popoludne. Program se n .znani v kratkem. Na obilno udtležbo vabi Odbor. Socijalfio demokratični vodja obsojen. 52 letni črkostav€c Ivan Oiiva, člen izvrševainega odbora tukajšnje socijalno-de-mokratične stranke je bil tožen redi rek etra vsklika na shodu, ki ee ie vršil dne 20. ssptembra 11)03. Dne 26. lebruvarja t. 1. se je vršila na deže nem sodišču tozadevna razprava, ki je k_n5ala z oproščenjem toženca Ivaca Oiiva. Proti tej razsodbi je pa državno pravdništvo uložilo pritožbo ničnosti, kateri je najviše in kasacijsko sodišče ugodilo razveljavivši oproščevalno razsodbo ter naloživši tukajšnjemu deželnemu eodišČu, da se ima mršiti razprava vn»vič. Ta razprava se je vrš la vč.-n-j in sicer tdjno. Oliva je bil na tej razpravi obsojen na 14 dni strogega zapora poostrenega z jedn m poštom. Toženčev branitelj, odv. dr. Breitner je prijavil pritožbo ničnosti. Potres. V ponedeljek ob 2. uri 36 mio. zjutraj so občutili v Novem tnestu dva precej močna j.otrtsna sunka v smeri od vzhoda proti zahodu Na milijone gosenic je na golovakih borovcih blizo Ljubljane. Bati se je, da Be te gosenice zaplod jo tudi pod Tivoli. Zaplenjena ura. V petek popoludne ee je policijski oficijal Jurij Tirz sprehajal po obrežju. Sprehajajo se, je pa naletel na gručo ljudi, ki so nekaj gledali. Da zadovolji svoji radovednosti, je pogledal, kaj gledajo in videl, da eden izmej njih ponuja na prodaj žepno remontoir uro. Ker ee mu je zdelo, da je ura najbrže ukradena, jo je takoj zaplenil ter jo sedaj hrani na razpolago nje zakonitega lastnika. Ura nosi številko 440,755. Areiovan je bil včeraj 17-letni kotlar Just K., stanujoč v ulici Maiolica. Dečko je namreč na škodo nekega Josipa Morin, pri katerem je stanoval, ukral uro iz kovine, vredno 12 kron. — Na policiji je priznal tatvino ter povedal, da je ukradeno uro zastavil v zastavljalnici Protegdico in da je potem vrgel proč zastavni listek. V bolnišnico s1,a bila vsprejeta : 11 letni Ubald Spadon, stanujoč v ulici Luigi R cc;, ker si je, padš", zlomil kost v desni nogi. Bil je sprejet v IV. kirurgični oddelek. 44-letni kmetovalec Josip Taučar, iz Sv. Križa št. 130, ker si je mej delom na polju hudo porezal desno roko. Bil je sprejet v X. kirurgični oddelek. Nesreča vsled eksplozije. Frančiška j Zore, ki je služila v restavraciji Hasinger na Rakeku, je šla v ponedeljek po noči z lučjo v k'et, kjer je kotel za plinovo razsvetljavo. Prišla je pa z lučjo preblizo plina, vsled česar je plin eksplodiral. Kotel se je razpočil. Služkinji se je vžgala obleka ter je malo upanja, da bi uboga ženska okrevala. Zlomljeno ima tudi eno roko. !>G letna starica obsojena. V torek je stala pred caljskimi porotniki 96 let stara beračica Marija Jamnikar, ki je hotela zastrupiti svoj > nečakinjo. Obsojena je bila na tri leta težke ječe. slnži svoj kruh ! A ob vsem tem živi morda bolj srečno in spi bolj mirno, nego marsikateri drugi, ki živi v izobilju ! (Pride še). Borzna poročila dne 14. septembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.03—19.05, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239.65 240.— Francija K 94.90—95.10, Italija K 94 90 — 95.10 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.30—117.50, nemški bankovci K--— .— avstrijska ednotna renta K 99.20 — 99.50, ogrska kronska renta K 97.— 97.25, italijanska renta K 1023/4 i03 «/4 kreditne akcije K 6*9.--661.— državne železnice H 642.— — 644.— Lombardi K 8S.— 90 —, Lloydove akcije k. 740.--750.—. Srečke: Tisa K 323.-327.—. .vredit K 462.— do 472. —, Bodenkredit 1880 K 310— 320.—. Bo-denkredit 1889 K 297.— 307.—, Turške K 130 — do 132.— SrbBke —.— do —.—. Dunajska norza ob 2. uri ponol :« včeraj danes iuo.15 ioaio 100.15 100.10 119.20 119.20 99.30 99.30 90.90 90 90 118.95 118.95 97.10 97.10 88.75 161 i— 1611.— 640.50 65/.— 239 65 239.62*/, 117.32'/. 117.52 V, 23.46 * 2 i. 47 19.03 19.03 95.— 95.— 11.34 11-34 Izlet na Mangart- Spisal I. Kevc. (Djlje.) Z voditeljem Grego na čelu stopali Bmo ob divnih helopfčkih jezerih mimo sirarnice ter dalje po cesars-kem gojzdu. Solnca je prijetno grelo in snežek v Alpah je vidno ginil. Bilo je krasno popoludne. Okoli treh smo dospeli iz gojzda v pesčeno-kamenito dolino, napolnjeno z velikanskimi kupi starega snega, ki se je v pemladi nasul iz gorskih višin. Mirno, kakor pomladanji dežek, lezli smo po pesku in ostrem kamenju više in više. Stikajo za planinkami — ker se ie že tu pa tam kaka opazila — splezal je B.až na mal griček. Komaj je pomolil glavo preko skale, začul se je od onkraj ženski krik. Radovedno smo splezali nn ekalo in videli, kako beži pred nami razmršeno dekle kakih 14 let ter ee skriva v brlog, iz katerega se je valil dim. Hoteči vedeti, kaj je prav za prav v tem brlogu, podali smo sa vsi na lice meeta in zazrli pred seboj čuden prizor. Mršava ženska kakih šsstdetet let je pekla v zamazani posodi neko je i, deklica pa, ki je zbežala pred nami, ee je skrivala za njeno hrbtišče ter je — slično zajcu — debelo odprtimi očmi opazovala došlece. »Dober dan maii, kaj pa delate tukaj ?c sem jo vprešal prijazno. »N x krai^eriseb«f je odgovcrila starka, zijaje vame. Izpraševal sem jo nadalje v nemškem jeziku. Povedala nam je, da je iz Belepeči ter da nabira gorske I saje, iz katerih delajo farmacevti zdravila. V drugem kcncu luknje smo res opazili kup lišajev, ki naj bi n^-in prej ali sle;, kemično pretvorjeni, služili kakor zdravilo. V tem trenotku se je prikazala v bližini, od solnca ožgana, možka postava, rat-misena i stota ko kakor žensk', noseča na hrbtu butaro lišajev. »Ta pa rglida, kakr un pataplcuc, ka je iskau pred dvema litama blejeki zvun«, je pripomnil Krjavelj. »Z« gmajšna naj tkrbeja, ne pa b tau-herji zgun i-kat; an bot eje kak mežnar zijtgou, ti pa zda zgun iščeja«, se je raajezil Groga. »Pustite zvonf naj zvoni de nadalje v vodni globini in po ušesih nevednežev. Kaj pa ras to brr'gj«, zavrnil tem jih, ker dru-gača bi še ne prenehala polemika o »potopljenem zvonu«. Ko cas je prihajajoči mož opazil, se je malo vstavil; potem pa je pristopil bliže in nam želel pohlevno »gutn Tok«. Ubcgo ljudstvo! Na kakov način si Državni dolg v papirjn „ „v srebru Avstrijska renta v zlatu „ v kronah 4*/„ A vat. investicijska renta 3 */,*/, Ogrska renta v zlatu 4°/B n »v kronah 48/. „ renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini Parižka In londonska oorza. Pariz. (Sklep.) — francoska lenta SS 92 5°/0 italijanska renta 103 95, špamki eaterieui 88.17 akcije otomanske banke 585.—. Pariz. (Sklep.) A\sirijske državre železnir-—.— Lombardi —.— unificirana turška renta 88.02 menjice na London 252.30, avstrijska zlata rent. 102.90 ogrska 4°/e zlata renta ICO.bO, L&nderbanb 46«.— turške srečke 129.—, parižka banka 12.01, italijanske meridijonalne akcije 711 —, akcije Ko Tinto Uf.91. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 88V« Lombardi 31/., srebro 26l{ia, SpaiBka renta 873/s i ta lijanska renta "1031/*, tržni diskont, 2 T/16 menjice n t Dunaju --.— dohodki banke —.— izplačila banke —.—. Trdna. Tržna poročila 14. septembra. Budimpešta Pšenica za oktober 10 46 do 10.47; ?a april 10.81 do 10.82 Rž za oktober 7 75 de 7.7«>; za april 8.16 do 8.18 Oves za okt. < 6 93 do 6.9*; zr > p ril 7.23 do 7.2± Koruza z* september 7.18 do 7.20, za maj 7.30 do 7.31. Pšenica: ponudbe srednje; povpraževsn e omejeno. mirno. Prodaja 40.003 meter. stot. Druga žita nespremenjeno. Vreme : lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava SantoB good av* rage z» tek. mesec po 50 kg 41.75 frk, za dec. 45.—. 31 lačno. H am b u r g. (Sklep pop.) Kava Santos goo. average za september 36za dec. 363/4, za marec 37 V«, za maj 38— vzdr/.aao. Kava Rio navadno loco 37—38, navadna reelna 39—42, navadna dobr* 43—44 promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— —.—, marec-avg. 63-30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 10'Vt« Sh. Java 11.47, čh. Mlačno. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodoče dobave, vzdržano, 5 stot. nespremenjeno Pariz. Rž za tekoči mesec 15 75 rž z * okt. 15.90, za november-dpcember 16.15, z« nov. februvar 16.50 (stalno.) — Pšenica za tekoči m -sec 22.95 za okt. 23.30, za november-december 23.75, r a november-febr. 23.95. (trdno). Moka za tekoči mesec 30.70 zh okt. 30 93, za nor.-december 31.20, za november-februvar 31.60 (trdno) Repično olje za tekoči mesec 49.25, za oktobsr 49 25, za nov. - december 49.50 z.\ januvar-april 50.50 (mimo.) Špirit za tekoči mesec 45.50, za okt. 43.75 zs nov.-december 42.50 za januvar - april 41.25 (stalno). Sladkor surov 88° uso nov 26--2i\\ (mirno), be) za tekoči mesec 29za okt. za okt.-jan. 30:i/8, za januvar - april 3ll/s (mlačno) r* finiran 62—627S Vreme: dež. Nova iznajdba. Gosp. A. Mdbuich, tapetar v Tratu je izumil nek pesebno umetno sestavljen divan, ki se ga lahko rabi na dva načina in Rioer kakor divan ali kakor dve post« lji. Ta iznajdba omogoči, da sj spre jemno Bobo lahko spremeni v spalno ia narobe. Vel je razvidno iz oglasa na četrti strani. vdibijo takoj stalno delo pri Jakobu Homovc i mizarski mojster v Cerknici. ZOBOZDRAVNIK Uni? M Ur Mso Brillaut v TRSTU ulica S. An t oni o St. 9. H. nadstr. Izvršuje zadelanje z emajlem, porcelanom srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12 predp., 3.-5. popol. m b n r g. (SklepO Sladkor za sept 2120, za 21.95, ?» dec. 216;», za januvar 21-70. za Ha oktober maj 22 05, zn avgust 22.30. Stalno. — Vreme : oblačno. sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptnt K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč in Meli'p'' Tovarn* pohištva Aleksander Levi M\nz\ izzzz ulica Tesa št. 52. A. - (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje), Cene, da se nI bati nikake konšaresea. Sprejemajo se vsakovrstna dela tiK i po posebnih načrtih. Una tro van oenlh brezplačno ta F. PERTOT, urar, v TRSTU ul. dellc poste 9, palača Galatti (zadej Narodnega Doma) = Prvi slovenski urar. = Ima velikansko zalogo ur vseli vrst iz naj slov iteljšili tovarn. Veliki izbor zidnih ur, koje sob, kuhinjo. 3 kleti, hlev. pod, vodnjak. 24'» m- vrta in iJS.i m- travnika. Naslov pove uprava lista „Kdiuosti**. V najem stara i-kna in okvirje fcfe sipami. Aeijucdotto 7. ljudje vseli stanov iitscrf-jo biez proiretre «lavn:c® dobro iu ir?jajoče t>rfslu/iti ali kot postranski zaslužek romnnžiti svoje • lohodke u»a dan IS— 2O kron'. Novi pfcfntovnni predmeti, l i hm jako v rabi. V » saki vsi .-ili okraju eden -amof mdajalec. ililagn je prosto carine). Zahtevajte •rezpliuen prospekt. Paul Lairibcrty. Altena \Vi stfalen Prodajalnica jestvin in koionijal, napoljskih in tuzemskih testenin, olja, kisa in mila Ivan Fočkaj tr Trstu ul. Petronio 2t vogal ul. Settcfontane. Zaloga moke, žita, otrobov na izbero. /OCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX)CXXXXJCXX7\ X X X (Prijavljen patent) Na Borsnem trgu štev. S5 m časa. ©a: x pr- RAZSTAVA ^m Debelost i>trai::a hitro in povje iž kaučuka ali zlata po frsncnzkem sestavu. Poprave v urah. Cene zmerne. Sprejema od S - U. pop. oocooooocooooooo JOSIP TALAMINI Trst — ul. della Pieta 13 (dvorišče) — Trst. /alng-a istrskrga in daliuatinskcsa lina niar.Milr, verinutlu r*r itnjtiuejšeg* re- loška v trot iljkhli Dostavljanje na dom. oooooooooooooooo Tovarna kisa Tomasoni Ulisse sltkar-dekorater. Trst Jruschina S J(rovath i Trst Ri^-a Ornimi Ia <» — Trst. in sicer v sedanjih prostorih tvrdke nas!, jterm. Scantimburgo se nahaja X X X * divan-postelje Machnich. >< == Prost uhod. = V v:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxy KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladal je in čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Xeprekosljive plinove mrežic«. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. ^XXXXXXXX na deželi. — l>^koracije soh s papirjem. tMikai-je sob in napisov v vs-li slogih in na v-te naoine. Ponarejen Jes in nramor. Harvanje pohištva. podov itd. — Vrte po zmernih cenah točno in Litro — Delavnica: al. Ugo Foscolo 21. Zaloga Prva tržaška brusil niča na električno mor Gualtiero Cozzio, Paso s. (•ierani *.t. 'J. (roiral ulice Torrciite nasproti j .'.»varne Chiozzu izvrijje vsakovrstno brušenje in poliranje. Ima v zaloiri vsakovrstne nože itd. itd. vinskega kisa in specijalnih kisov. - Isonkur i č ie cene. — različnih ==— — ^ Bogat izbor kmetijskega orodja, kuhinjske posode, ^ brusnih kamnjev itd. itd. M Sc priporoča cenjenemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi. 1 Ivan Natale ulica Stadion 10 ima v za I osr i najpopolneje priprave za ne-presrorlj iv«> i ne n:i plin. kajti z istimi se prinrani 40 ,, porabe. ry ^^rv^v^vi Mrežice ..Duplex--. ki gore 2000 ur. Svoji k svojim OBUVALA. — Dobro jutro ! Kani pa kam ? — Grem kupit par čevljev! — Svetujem Vam, di greste v ulico Riborgo št. 25. po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za, možke, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vskovrstno obuvalo debelo in drobno. Lastnik: Peter Rehar. na *0KXXXXXXXXXXXXXX£XXXXXXXXXXXXXXX5S! Hočete li dolgo živeti In se veseliti dobrega zdravja ? Sa to dosežete, morate skrbeti, da si obranite zdrav želodec in uredite dobro prebavljanjo. Kdor si je pokvaril :ili prehladil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačami, vdobi gotovo odptmoe z (a-emianovo življensko esenco ^oje se uporablja z najbt Tj~it»i vspehom pri pomanjkanju volje do jedi, slabotnemu želodcu, napenjanju, rieanju. rezavlci, slabosti, glavob lu. omotici, trganjn, zapiranju, marojdam zlati žili). Pri tt/kih je«lilih. posebno pa afeo so užiMi mastne in težko preba\ljive jefiica prebavo in da;» izvisten te s tako da ee » tem Da nt-j večji stopinji vzdržuje in redi život. Vsled • •dstri.nitve vseh pokvarjenih sokov v životu, ćisti 'a tseaca kri ter daja prednost v piimeru z dtucjimi ednakimi zdravili, vs!ed če-ar je popolnoma neškodljiva četudi se jo uživa na leta. kajti ista obstoji od izbranih dobrih rastlin ter ima prijeten gret;tk aromatičen okus. kojj dopatle tudi jiko občutljivim osebam kakor ženskam in otrokom German ova žlvijenska esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne umelo manjkati v nobeni bi^i. ker večkrat ž njo — ko ni pri roki takoj sdiavniške pomoči — ob varuje resne bolezni, t'ri kupovanju naj ne zahteva le .Germanovo žloljensko esenco iz lekarne pri Črnem orluu iz Beiovara, ker se nahajajo tudi druge pod enakim imenom, ki pa ne presega o ia dobro;i prave -enee. Znak pristneti je razviden na v^aki steklenici, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom tvrdke: ljekarna pri" r Črne m orlu- K. German, Belovar (Hrvatska), kamor naj se pošiljajo vse naročje lena steklenici K 1-4« •; po po~ti se ne pošilja manje od dveh steklenic. Pakovanje 4»» bt. povzetju ali piodplačilu. Naslovi naj >e blagovole pisati prav luo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja. 1 rospekti in navodila brezplačno. Združeno avstnjsko parobrodno delničarsko društvo\ trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. Kova redna, hitra in direktna slnžba za blago in potnika mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni brzoparobrod GIULIA mmmsmm W ti H5C0 ton. odpluje dne 7. septembra v Kori I'ork. Potnina znaša lil. razred K 180.—, M. razred K 259. — , f. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vioo, zdravaiŠke službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki 11 £. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 -Bstse*r^rrrrwrr- ...... ^ ^ - . ^■r^.ia.i^fl^p^^ (iermanovo življensko esenco mora trperim ljudem toplo priporočili, ker sem jo toli jaz osebno preskušal m tudi s\ojim župljanom pr poročal ter se prepričal v izvrstnem vspehu. Edmund Medeottl. župDik v Trojstvu (Hrvatska). Oni dve "-teklenici < iermanove življenske esenci, katere sem o