Štev. 187. V Ljubljani, V petek, dne 21. avgusta 1925. Posamezna številka stane 1 "3§ Din LelO LI!!. Naročnina ia državo SHS: na mesec ...... Din 30 za pol leta ..... . 120 sa celo leto .... .340 za inozemstva: *iesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno * Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu. ... . 80 m ■ .. - tet M ■ ■•ir.- ■''ji:. i w S tedensko Ilustrirani Slovenec ** Cene inserotom: Enostoipna petitna vrr.ln mali oglasi po Din i'50 In Din 2'—, večji oglasi nod 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3 — in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina plačana v aolovini. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.54? (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Merazpoloženje radikalov napram St. Radiču. Krščanske žene, zbrane na seji Slovenske krščanske zveze dne 20. avgusta 1925, dajemo odločno izraza veliki nejevolji in presenečenju, ki se je polastilo slovenskih staršev, ko so zaznali za odlok g. ministra za prosveto Velje Vukičeviča št. 40.896, s katerim se je odredila likvidacija zasebnih ženskih učiteljišč v Sloveniji, s katero sc ima pričeti že v pred-stoječem šolskem letu. Ta odredba nas je negledc na njene usodne praktične posledico hudo zadela zato, ker je — mogoče brez kašnega namena od strani gospoda ministra samega — po vsej naravi sami naperjena proti onim šolam, katere so vzgojile slovenskemu narodu najboljši ženski naraščaj. Tu se je podajala v rcsnici državotvorna in solidna moralna vzgoja, ki so jo vršile redovnice, ne da bi računale na bogato plačilo, s skrajno požrtvovalnostjo in nepre-računjeno ljubeznijo do ženskih duš, da bi nam pomagale ustvariti pokoljenje, ki bo gojilo najvišje čednosti, čistost življenja in domačega ognjišča, zvestobo ter dobrodelnost, pa ono poštenje, ki je podlaga nc lc družinskemu ampak tudi javnemu življenju države. Tembolj nas je v srcc ranil ta odlok, ker baš v našem času, ko jc moralno življenje tako razrvano in baš ženski najbolj preti, da izpod-nesc temelje njenega bita, ukinja ono vzgoje-vališče, kjer je služba čednosti bila vedno najvišji cilj odgojc. Neposredno pa pomeni za gojenke, ozir. njihove starše naravnost katastrofo, če se jim s to naredbo onemogoči izobrazba v učiteljskem poklicu, ko je njihov sprejem že završen, na .državne zavode pa, ki so že prenapolnjeni, se nc morejo sprejeti. Zato apeliramo na gospoda ministra, da neusmiljeni odlok ukine in tako ugodi želji ogromne večine slovenskega katoliškega prebivalstva ter hudo prizadetih staršev in gojenk, ki bi morale s svojo bodočnostjo plačati ta brezdvomno na napačnih informacijah sloneči odlok, izvirajočih iz strankarskega fanatizma. CILKA KREKOVA, predsednica Slovenske krščan. Ženske . . cze, FANI HAJNZ, odbornica Krekove prosvetc. Ukinjen je zasebnih učiteljišč. Včerajšnjemu uvodniku z naslovom »Neumesten odlok« naj dodamo še to-lc: Če je ukinjenje prvega letnika cvfemi-stično povedano neumestno, jc nepričakovano prenehanje drugega in četrtega letnika v Škofji Loki neusmiljeno. »Jutrov« belgrajski poročevalec že v torkovi številki zapisal, da sc ta šola zaradi tega zatvori, ker ima prenizko število gojenk. Ker so druge številke točne, sc vidi, da so ti podatki dali osnovo ministrskemu odloku. O škofjeloškem učiteljišču je rečeno, da jc bilo v lanskem I. letniku (letošnjem II.) deset gojenk, v III. letniku (letošnjem IV.) pravlako deset, skupaj dvajset, V resnici pa jih jc bilo v prvem letniku 25 (dvajsetpet) in v tretjem tudi 25 (dvajset-pct). Torej skupaj petdeset učenk v obeh letnikih. Iz tega se vidi, da jc bil gospod prosvetni minister popolnoma napačno informiran. — Ukinjenje tega učiteljišča je tudi zato popolnoma nerazumljivo — brez ozira na ukinitev prvih letnikov drugod — ker tvori ta zavod z ljubljanskim uršulinskim učiteljiščem eno samo šolo. Tako bi letos v Ljubljani imeli I. in III. letnik, v Škofji Loki pa II. in IV. letnik. V Ljubljani in na drugih prizadetih učiteljiščih sc jc drugo razen prvega letnika pustilo, češ, da naj postopoma preneha, v Škofji Loki pa jc črtano vse obenem. Če smo včeraj stvarno pokazali, da je odlok o ukinjenju v ccloti neumesten in neosnovan, o ukinjenju učiteljišča v Škofji Loki nc moremo drugega reči: ali temelji na zgoraj omenjenih napačnih podatkih o številu gojenk, ali pa sc je tu pripetila le usodna pomota. Gotovo jc, da jc v obojnem slučaju edino pravilno in edino pravično, da gospod minister zadevni odlok prekliče. Gospodje, ki so na ministrstvu prosvete nasvetovali ta korak, pač niso pomislili, da je s tem petdeset stremečih, idealnih gojenk takorekoč vrženih na ccsto. Zakaj na državno učiteljišče jih ni mogoče sprejeti, ker jc prenapolnjeno; otvarjati para-lclke pa ne kaže, ker bi sc s tem priznalo, da izgovor o nadprodukciji nc drži. Pa tudi pre-čudno bi bilo, da bi si država naprtila take občutne izdatke, dočim ji za zasebna učiteljišča ni treba prispevati niti pare. Prosim, gospodje, vmislite se v položaj mlade duše, ki je z Gildenstcrncm še uverjena, da jc svet pošten, če se ji pot zastavi vprav pred dosego smotra! To nc bi bilo samo neumestno, ampak strašno neusmiljeno, če se komu prekinejo študije v sredi ali celo tik pred kon-ccm. Če se mu jc prej dovolilo študirati, se mu je s tem vendar co ipso dalo jamstvo, da bo študije lahko ludi končal, če nc bo sam delal ovire. Ne jemljite torej mladim srcem idealne ljubezni do skupnosti in zaupanja v vas, ki imate v rokah njih usodo! Pa še nekaj je, kar Škofjo Loko posebno trdo zadene. Na tem učiteljišču jc namreč za prihodnje leto izmed 50 gojenk vpisanih sedemnajst takih, ki ne stanujejo v samostanu, ampak hedijo v šolo kot eksternistinie; doma so v Loki ali v okolici. Če bi te sedaj hotele in mogle nadaljevati učenje, bi se skoro pri vseh takoj pojavilo pereče vprašanje: Kdo bo to plačai? Ali uboga vdova, ali uslužbenec finančne kontrole, ali morda gmotno upropaščen meščan in reven pen-zijonist? Iz kakšnih slojev sc rekrutirajo samostanske gojenke sploh, jc bilo že včeraj poudarjeno. Koliko jc takih — tudi hčera državnih uslužbencev — ki so sprejete za znižano plačilo! To se omogoči pač le na ta način, da redovnice do skrajnosti sebi pritrgujejo in svoje potrebščine neverjetno omejujejo. Tudi na to se ni mislilo, da Škofja Loka z okolico sploh nima nikake dekliške šole, ker ima komaj revno poslopje za deško šolo. Ves pouk deklic oskrbujejo uršulinke v svoji zunanji dekliški šestrazrcdnici, ponavljalni in gorski šoli. Z ukinjenjem učiteljišča bo torej tudi onemogočeno vzgajati učne moči za tc šole! — Škofja Loka razen deške šestrazrcdnice sploh nima drugih šol kakor samostanske, kamor pravtako zahajajo zunanje učenke. Zakaj torej jemati mestu to bore malo, kar ima? Ali se to ne pravi vzncjevoljiti vse sloje brez razlike? Pripravlja se v kratkem času ekspozitura okrajnega glavarstva, priselilo se bo zopet nekaj uradniških družin, šole pa naj sc zatvarjajo? Očitek, da samostanske šole ne gojc državne misli, je neosnovan. Kdo bi bil danes tako aboten, da bi mislil, da močna država ni potrebna! Ne, samostanske šole nc samo da goje državno in dinastično misel, ampak po naročilu apostola narodov uče moliti za kralja, oblastnike in vse tiste, ki imajo usodo države v rokah. Tudi na Francoskcm so pred desetletji likvidirali zasebne šole iz strahu za državotvorno in domovinsko misel. Hoteli so vzgojiti res državotvorno učiteljsko generacijo. In kaj imajo danes? Pred nekaj tedni so sc skoro vsi učitelji orientirali na skrajno socialistično lcvico. Ugleden šolnik jc ob tem značilnem dogodku zapisal v Le Siecle: »Hoteli ste šolo brez Boga (sans Dieu), zdaj imate šolo brez domovine (sans patric).« Odlok o ukinitvi zasebnih učiteljišč sploh je neumesten, kakor je bilo včeraj dokazano, črtanje učiteljišča v Škofji Loki pa je neusmiljeno in brez dvoma temelji na popolnoma zmotnih informacijah. VPRAŠANJE GRŠKEGA POSLANIKA V BELGRADU. Belgrad, 20. avgusta. (Izv.) Grški poslanik v Belgradu Zamazos, ki se sedaj mudi v Atenah na dopustu, se bržkone ne bo vrnil nazaj na svoje mesto, ampak bo prišel na mesto poslanika v Pariz ali Berlin. Trenutno se še ne ve, kdo bo njegov naslednik v Belgradu. Imenuje se mnogo diplomatov, ki so kandidati za to mesto; vsekakor pa odločitev do konca tega meseca ne bo padla in bi na tak način prevzel novi poslanik v Belgradu svoje dolžnosti s 1. septembrom. Poravnajte naročnino! Belgrad, 20. avgusta. (Izv.) V zvezi z Ra-dičevim prihodom v Belgrad in z njegovim obiskom v vasi Janjicah jc opažati posebno v radikalnih krogih nerazpoloženje napram Radiču. Smatra se, da bi za razvoj dobrih odnošajev med radičevci in radikali in pa z ozirom na slogo, ki bi imela vladati med vladajočima strankama, bilo za Radiča oportu-no, da se malo bolj ozira na svoje politične prijatelje; v dobro poučenih političnih krogih po. se tudi šušlja, da hočejo radikali za ysako ceno onemogočiti Radiču kontakt s srbskimi kmetskimi masami. Zato je tudi razumljivo, da je Radič spričo tega razpoloženja v radikalnih krogih odpovedal svoje potovanje v Knjaževac, kjer bi imel obiskati radikalnega prvaka Aco Stanojeviča. Radikali so namreč hoteli preprečiti, da bi Stjepan Radič prišel v stik s tamkajšnjimi kmeti in so zato sami pozvali A.co Stanoieviča, naj pride on sam v Belgrad, da bi ne bilo treba Radiču tja potovati. Sicer pa sc v krogih radikalne stranke spremlja odhod Stjepana Radiča kot delegata Belgred, 20. avg. (Izv.) Ponovni prihod Stjepana Radiča v Belgrad jc v zvezi z. njegovim imenovanjem za delegata naše države pri jesenskem zasedanju Lige narodov v Ženevi. Konference med našimi delegati pred odhodom v Ženevo so sc že pričele in sc jc danes zjutraj vršil sestanek naših delegatov v ministrstvu za zunanje zadeve. Tej konferenci, na kateri je bil določen program dela, so prisostvovali dr. Ninčič, Stjepan Radič, dr. Laza Markovič in Vasa Jovanovič. Vsak delegat jc glede na program dela podal svoj referat. Kon^rcnca je trajala do 1 popoldne. En dan pred skupščino Lige narodov sc bo vršila še enkrat skupna seja naše delegacije v Ženevi, ki ji bo prisostvoval tudi naš hernski poslanik Jovanovič. Gradivo za Ženevsko konferenco sc jo razdelilo na šest kategorij (juridična, prometna, finančna, konstitucio-nalna, socialna in politična). Vsak delgat mora preučiti eno izmed vprašanj, ki sc bo obravnavalo na sejah Lige narodov in o katerem mora imeti pripravljen svoj referat. Po dovršeni konferenci in ob prihodu iz ministvr-stva za zunanje zadeve je dal Stjepan Radič novinarjem sledečo izjavo: ^Dr. Ninčič je jako spretno vodil pripravljalno delo in današnjo razpravo, ker bi sicer za ta posel, ki smo ga končali v enem dnevu in v eni seji, potrebovali osem dni.« Program zasedanja Društva narodov. Eclgrad, 20. avgusta. (Izv.) Po dosedanjih vesteh se prične zasedanje Društva narodov v Ženevi 2. septembra. Program tega zasedanja obsegajo zaenkrat sledeče točke: 1. Vprašanje mej med Turčijo in Irakom; 2. vprašanje Mosula (turško-britanski spor); 3. vprašanje Avstrije; 4. vprašanje Ogrske; 5 vprašanje grških doseljencev v Solunu; 6. vprašanje narodnih manjšin v Carigradu, Trakiji, Litvaniji, Transsilvaniji in Banatu; 7. vprašanje bolgarskih financ in eventualna razprava o narodnih manjšinah istotam. Tucli Romunija Ml proste poti slo Soluna. Belgrad, 20. avgusta. (Izv.) O priliki pogajanj in razgovorov med našo državo in Grčijo, ki so se tikali cone v Solunu in ki so se zaenkrat prekinili, je romunsko časopisje sprožilo vprašanje Donave in Egcjskega morja. Posebno važno je to vprašanje za Romunijo zaradi tega, ker jc svoboda Dardanel in Bospora šc zelo problematična in ker bi Romunija v slučaju vojne bila izročena Turčiji na milost in nemilost; to tembolj, ker ne more Romunija danes niti zdaleka računati na Rusijo. Zato preostaja Romuniji v tej grozeči zagati samo en izhod, da si zasigura železniško pot do Soluna. Iz teh razlogov jc Romunija po svojih predstaviteljih stavila predlog, da sc v Thurn-Scvcrinu združi romunska železniška proga z našo, s čimer bi bila romunski trgovini ter industriji odprta pot do Soluna, v Ženevo s simpatijami. Namera in igra radikalov je pri tem očividna. Z imenovanjem Radiča kot delegata v Ženevi naj sc na eni strani drži Radič čimbolj daleč od našega notranjepolitičnega življenja, na drugi strani pa naj bi bila dana Radiču prilika, da dementira v Ženevi besedilo vseh onih pisem, ki jih jo svoj čas priobčeval v »Svobodnem donvu iz Ženeve, ko sc jc nahajal v svojem skrivališču v Prpičevi palači. Gospodu Radiču se jc tudi zamerilo v radikalnih krogih, ker sc je včeraj v Belgradu sprehajal po posameznih ministrstvih in ker jc dejal novinarjem gostobesedne izjave o tem kako povsod vlada red, posebno pa, kako s« z največjo vnemo dela v onih ministrstvih, k! so zasedena po njegovih ožjih političnih pri. staših. Ugotavlja sc v politični javnosti, da j« Radič nastopal v vlrgi nekakega kontrolorja dasi mu no zakonu niti najmanj ne gre ta pravica, ker ni niti član parlamenta niti šef kluba. Razen tega pa je treba pribiti, da sc ministri odgovorni edinole narodni skupščini in ministrskemu svetu. Nikola Pašič. Belgrad, 20. avgusta. (Izv.) Radikalni pc-lanski klub in predsedstvo vlade je prejelo iz Karlovih Vari od g. Pašiča sporočilo, da prispe v Belgrad 10. septembra, nakar odpotuje v Činogoro, kjer bo prisostvoval prenosu kosi i vladiko Petra Petroviča Njegoša ia Lovčen. Um železniški tarif. E-jJgrad, 20. avgusta. (Izv.) Minister za promet je dal v tisk projekt novih železniških tarifov, ki stopijo v veljavo s 1. oktobrom. Ta projekt, ki bo dotiskan do konca septembra, prejmejo nato zainteresirane organizacije na vpogled. Kakor se čuje, bodo po novih železniških tarifih znižane prevozne ccnc za 20 do 30%. S 1. oktobrom bi imelo stopiti v veljavo tudi 50 do 60% znižanje transportnih ccn na progi OguJin-Šibcnik-Split. Vicinalna železnica na levi obali Save od Zagreba preko Dugega sela se bo pretvorila v prvorazredno prometno linijo s tem, da se postavljajo nove tračnice. Ko bo to delo, ki se je že pričelo, dovršeno, bomo imeli v progi Belgrad-Zagreb varianto z ono progo, ki gre preko Siska. Stroški za rcnovirane železniške proge bodo znašali do 20 milijonov dinarjev. PRORAČUN ZA LETO 1925 2G. Belgrad, 20. avgusta. (Izv.) V vseh ministrstvih se pripravljajo predlogi za proračun za leto 1925-26. Doslej so samo nekatera ministrstva izročila svoje proračunske predlogo budžetnemu oddelku v fin. ministrstvu. Kakor vedno dosedaj, izkazuje tudi za v bodoče najvišjo proračunsko vsoto vojno ministrstvo v znesku 1 miljarde 300 milijonov dinarjev, torej nekaj milijonov dinarjev manj, kakor lau-sko leto. Po višini predložene proračunske vsole sledi nato ministrstvo za promet, ki jo tudi reduciralo dosedanji budžetni znesek,\ ker so izostali nekateri krediti za izgraditev novih železniških prog in dovršitev starih. Pač pa je iz proračunskega predloga ministrstva za poljedelstvo razvidno, da sc je budžetni znesek zvišal za 200 odstotkov. Ta povišek gre namreč na račun raznih •amcliora-cijskih del ter izsuševanja močvirij. Skoro vsa druga ministrstva pa so dosedanje proračunske vsote reducirale. Na podlagi posebnega predloga budžetnega oddelka v fin. ministrstvu se imajo pripravljalna proračunska dela dovršili najkasneje do jesenskega zasedanja narodne skupščine. Še pred zasedanjem narodne skupščine pa se bo celokupui proračunski predlog predložil po finančnem ministru ministrskemu svetu, da ga še enkr .1 prouči. NOV RADIČEV GOVOR. Belgrad, 20 avgusta (Izv.) Danes zjulr. j ob devetih jc Stjepan Radič obiskal bclgraj-sko Jadransko stražo v spremstvu ministra za trgovino in industrijo dr. Krajača. Tukaj jt. pričakoval St. Radiča predsednik Jadranske straže Sianko Banič, ki je Radiča tudi po zdravil. fScvcda je ob tej priliki imel Stjepan Radič zopet govor, v katerem je naglašal, da se doslej ni dovolj skrbelo za ekonomski napredek jadranske obali in da bo v bodoče pri sestavljanju državnega budžela vsekakor tre- U ba vzeti več obzira na to dejstvo ter upoštevati, da mora postati naša država pomorska sila. Gibanje disidentov HSS. Zagreb, 20. avg. (Izv.) Danes je izšla prva številka »Republikanske Svobode«, glasila disidentov HSS. Namesto uvodnika prinaša Šenoino pesem »Klevetnikom Hrvatske«. Prvi članek jc napisal dr. Buč pod naslovom »Kapitulacija ili sporazum«. V članku razmotriva ves razvoj hrvatske politike do danes. Poudarja, da je HSS pri vseh volitvah zmagala edinole radi tega, ker je zametavala teorijo narodnega edinstva in zahtevala samoupravo za Hrvatsko. Glede sedanjega sporazuma pa pravi: »Hrvati hočejo sporazum, mi vsi ga hočemo, toda prvi pogoj sporazumu je, da smo vsi enakopravni. Najnovejši sporazum pa priznava drugim, da so nas osvobodili, da smo le del drugega naroda in ne samostojni.« Zagreb, 20. avg. (Izv.) Za čas zagrebških svečanosti so zborovali v Križevcih disidenfi HSS. Razen poslancev so se sestanka udeležili tudi nekateri bivši poslanci HSS, med njimi Jalzabetič, dr. Stanič in bivši predsednik zemljoradnikov v Djakovu. Sklenili so, da osnujejo novo stranko. Prvi sestanek se bo vršil 26. avgusta v Zagrebu na stanovanju Rudolfa Horvata, kjer bodo sprejeli strankin program. Pozvali bodo na sestanek vse člane glavnega odbora HSS. Nemiri na Kitajskem. London, 20. avgusta. (Izv.) V Angliji je silno razburila vso javnost prepoved načelnika v Kantonu, ki je prepovedal angleškim in japonskim ladjam pristajati v kantonskem prista nišou. Angleška vlada smatra prepoved za iz-Kdvajooo kršitev mednarodnih pogodb. Zastopniki tujih držav v Kini so dobili tajno uavodilo, da so za vse slučaje pripravljeni Stajci zahtevajo enakopravnost, Peking. 20. avgusta. (Izv.) Ou uporov in štrajkov na Kitajskem prizadete evropske velesile so sklicale posebno carinsko konferenco, na kateri naj bi se uredila vsa sporna vprašanja med Kino in evropskimi velesilami. Vsem na konferenci interesiranim evropskim velesilam je pa Kitajska vlada po svojih po-, slanikih dala izročiti spomenico, v kateri zahteva popolno revizijo ne le carinskih določb, ampak sploh vseh pogodb, ki veljajo med Kino in evropskimi državami. Kitajci proti &ng!ežsm in Japoncem. Shanghai, 18. avgusta. Kitajske oblasti so izdale odredbe o obrežni plovbi, po katerih smejo pristajati v kitajskih pristaniščih ladje vseh držav razen angleških in japonskih. Predpogoj je, da se ogibljejo Hongkonga. Ladje morajo ob pristajanju dovoliti, da jih preiščejo straže protiimperialistične unije. Odredba prepoveduje dalje izvoz živil in surovim Angleški generalni konzul je poslal kitajski vladi pismeno vprašanje, če so te določbe oficielne. Opozarja, da pomenijo kršitev pogodbenih pravic vseh tujih držav in pomenijo isto kot vojna napoved. KITAJSKA ZAHTEVA REVIZIJO POGODB. Peking, 19. avgusta. Kitajska vlada je po svojih poslanikih v Tokiu, Washingtonu in evropskih glavnih mestih izročila vladam, ki se bodo udeležile bližnje carinske konference, noto, v kateri zahteva popolno revizijo kitajskih pogodb z velesilami. Kot smernice za to revizijo naj veljajo zahteve, ki jih je stavila Kitajska na verzajski mirovni konferenci in na poznejših konferencah. Položaj v Siriji, London, 20. avgusta. (Izv.) »Times« poročajo iz Jeruzalema, da zahtevajo Druži kot mirovni pogoj tudi odstranitev francoskih čet iz Havrana, neomejeno trgovino z orožjem in popravo-vseh od francoskih vojakov porušenih vasi. London, 20. avgusta. (Izv.) Generala Soula je napadla 15 km južno od Damaska sovražna četa. General je ranjen v stegno. Francoski poveljnik je poslal na lice mesta kazensko ekspedicijo. _ ČANCTTSO LIN ŽIVI. Šangaj, 19. avg. Vse vesti o smrti Čang Tso Lina se demontirajo. ŠTRAJKI V FRANCIJI. Marseillo, 20. avgusta. (Izv.) Dane« so pristaniški delavci 24 ut štrajkali v znak simpatij s štrajkujočiimi bančnimi uradniki. Štrajku se jo takoj v začetku pridružilo vse delavstvo v mestu. Obiskovalce velesejma opozarjamo žc sedaj, da bo tvrdka DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA, ludi letos razstavila svoje irvTstnc oblačilne Izdelke. __Vsakdo si bo lahko dal izgotoviti oblačila do ineri. Naročila in mera ter izbira vzorcev na vclcaeimot PRODUKCIJA PREMOGA V ANGLIJI. London, 20. avgusta. (Iz;v.) Produkcija premoga v Angliji je v drugem četrtletju letošnjega leta silno nazadovala. V pramogoko-pih je bilo zaposlenih 96.000 delavcev manj kakor lansko leto. NAPAD NA BOLGARSKE PARLAMENTARCE Pariz, 20. avgusta. (Izv.) Bolgarski komunisti so napadli v Parizu bivajočega predsednika in podpredsednika bolgarskega parlamenta, ko sta obiskala umetnostno razstavo. Oba sta ranjena. Policija je uvedla obsežno preiskavo in strogo nadzoruje vse tujce. Doslej je policija zaprla 15 Bolgarov, ki večinoma delajo v okolici Pariza, med njimi nekega Ka-stova, ki je po vsi verjetnosti napad organiziral. Mezdni spor v državnih rudnikih. Delavska zbornica v Ljubljani nam spo-roča: Gospod ravnatelj državnih rudnikov je sporočil z dopisom na sarajevsko delavsko zbornico, da želi revidirati kolektivno pogodbo, ki je urejevala dosedaj na enoten način mezdno razmerje v vseh rudnikih, ki so v lasti naše države. V drugem dopisu je bila zgoraj omenjena delavska zbornica tudi obveščena, da namerava znižati rudarska direkcija ob tej priliki v vseh državnih rudnikih mezde. Tudi obseg nameravanega znižanja je direkcija označila. Znižanje bi znašalo pri mladostnih delavcih nad 40%, pri starejših delavcih nad 20"-1, to pa brez raznih preureditev, ki so tudi še napovedane, kojih obseg in efekt pa še nista znana, če tudi bi mogla biti znatna. Ako zapišemo, da obstoja namera, znižati rudarskim delavcem plače za 30%, gotovo ne bomo pretiravali. Razume sc, da so povzročili ti ukrepi med rudarskim delavstvom veliko presenečenje. V Sloveniji sta prizadeta po teh namerah državna rudnika Velenje in Zabukovca. V daljnih posledicah pa bi moglo imeti to svoje učinke tudi na mezdno politiko privatnih rudnikov. Zato vlada med slovenskimi rudarji veliko zanimanje za mezdno razpravo, ki se bo vršila v tej zadevi dne 17., 18. in 19. t. m. v Sarajevu. Z ozirom na veliko važnost in morebitne dalekosežne posledice te razprave, podaja delegacija, ki se udeleži iz Slovenije teh razprav, v naslednjem nekatera pojasnila k vprašanju rudarskih plač in rudarske produkcije v Sloveniji. Rudarski delavci, zaposleni pri produktivnem delu, bi imeli pri normalnih razmerah v državnih rudnikih trboveljske premogokopne družbe približno enake plače. Večji odstotek naddnevnih del pri trboveljskih rudnikih, na drugi strani pa razlika v mezdnem sistemu, zvezana z delnim praznovanjem delovnih dni v Velenju, pa je povzročila, da so povprečne plače na šiht v Trbovljah, Zabukovci in Velenju precej različne. Medtem ko povprečna plača na šiht v Trbovljah ne presega 45 Din, znaša v Zabukovci 51 Din, v Velenju pa je znašala pred že izvršenim znižanjem akordov 66 Din. Ker se pa dela v Velenju le po 18 do 19 šihtov na mesec, velenjski rudarji mesečno ne zaslužijo več, nego rudarji v Zabukovci in Trbovljah. V vseh treh krajih se giblje povprečni rudarski zaslužek od 1000 do 1100 dinarjev na mesec. Ako bi se-znižale te plače za 30%, bi znašala povprečna rudarska plača 700 do 800 dinarjev na mesec. Kdor utemeljuje na svoj način nujnost takih ukrepov, naj si prečita to-le, na naj-skromnejši način izdelano sestavo potrebščin, ki so potrebna za petčlansko rodbino samo za živila, in naj preračuna, koliko ta živila stanejo. Petčlanska rodbina porabi na mesec za živila: Množine C'ine za enoto Skupen iznos S Živila le .o 1913 v kronah Ie1o192B | let«1913 1'M" v dinarjih| vkionai. Muka za pecivu 8 kg 0-36 6-25 2-88 50-00 Moka za kuho 5 kg 0-34 5-75 2-04 29-50 Krušna moka 40 kg 0-33 4-50 14-52 lSO-ilO Koruzna moka 6 kg 0-25 4-00 1-50 24-00 Krompir 51 kg 0-06 1-25 3-06 63-75 Fižol 6 3 kg 0-36 3-25 2-27 20-48 Kaša 1-2 kg 0*32 u-oo 0-38 7-20 Riž 2-1 kg 0-44 12-00 0-92 25-20 Olja 1 lil. l-5() 23-00 1-50 23-00 Mast 3 9 kg 2-00 32-00 9-80 124'SO Mleko 45 lit. 0-20 3-00 9-00 135-00 Meso 3 kg 1-80 18-00 4-60 4G-00 Sladkor 5 80 kg 0-88 16-00 5-00 92-80 Kis 2'50 lit. 0-24 2-50 O-GO 6-25 Sol 2 kg 0-24 4-50 0-48 9-00 Kava 0-4 kg 2-72 6'r()0 1-09 24-00 Kavina primes 2 kg 0-96 24-00 1-92 48-00 Skupaj . . 6I'56 908 98 1. avgusta je porabila družina 908-98 Din. 1 predvojni kroni (dinarju) odgovarja po draginji živiienskih potrebščin 15 Din. Iz te tabele so popolnoma izločili obleko, razvedrila in kulturne potrebščine, ker bi rudar po redukciji mezd še za živila ne imel denarja. Zato je presenečenje, ki jo povzroča med rudarji nameravana redukcija, lahko razumljivo, A ravno zato, ker bi bile posledice nameravane redukcije tako težke, nam je bilo vnaprej jasno, da so morali siliti direkcijo državnih rudnikov k temu koraku važni razlogi. Zdelo se nam je važno, da skušamo te razloge doumeti in spoznati, ker nam bo mogoče uravnati le tako naš odpor v pravo smer. Zato smo preiskali, opiraje se na podatke državnega budžeta za l. 1923/24 in na podlagi poročil o produkciji in mezdah, v koliko so trditve, da je dirckcija državnih rudnikov k tem korakom nujno prisiljena, res točni. Pri tem smo ugotovili, da so pri državnih rudnikih Velenje, Zabukovca za delavske mezde dovoljeni krediti res prekoračeni. Zdi sc pa nam, da so bili postavljeni v proračun mezdni krediti, ki so bili že ob svoji sestavi deloma netočni in premajhni. V zavesti, da pri državnih podjetjih prekoračenje dovoljenih kreditov ni isto kot res-. nični primanjkljaj, smo skušali dobiti za oba rudnika svojo sodbo o rentabilnosti podjetij. Pri tem smo proti svojemu pričakovanju uvideli, da se borita oba državna rudnika Velenje m Zabukovca v resnici za svojo gospodarsko ravnotežje. Če pa smo morali vse to priznati, smo sc morali vprašati: Zakaj je tako? Kako pride do tega, da se nahajajo, kakor smo vedeli in kakor je znano, rudniki trboveljske v čisto drugačnem položaju. To nam pojasnjuje sledeča primerjava cen in produktivnost delovne sile v trboveljskih rudnikih in v rudnikih Velenje in Zabukovca. Povprečna cena premoga za tono je v Velenju 125, v Zabukovcu 270, v Trbovljah pa 290. Če upoštevamo kalorijsko vrednost premoga, pridemo do sledečega razmerja cen: 33 : 45 : 66. Mi dopuščamo možnost, da je v tej relaciji kaka manjša netočnost, vendar mislimo, da je v toliko točna, da ves problem dobro pojasnjuje. Naslednja tabela nam nazorno pojasnuje, kje jc iskati odpomoči za gospodarstvo državnih rudnikov. Mi primerjamo količino in vrednost premoga, produciranja na šiht in delavca v državnih rudnikih Velenje in Zabukovca in v rudnikih trboveljske premogokopne družbe. (Pri slednji računamo najprej samo delavstvo in produkcijo v najproduktivnejših obratih družbe, v Trbovljah in Hrastniku, potem pa povprečje.) Rudarska produkcija in plače. (Primerjalna tabela.) Produkcija.) Obrat Mnu2ina Yrednost v Din (10-34 Velenje 7*58 Zabukovca 2-76 Trbovlje* 5'4 94 75 156 2s Za m: de m6zde °/o prod. 70 66 29 66 50 45 Ta tabela jasno kaže, da se da priti v državnih rudnikih preko težkoč v prvi vrsti na ta način, da se produkcija, oziroma vrednost orodukcije poveča. Oba državna rudnika sta šla s cenami navzdol, kakor je silila konkurenca, ki obvladuje s svojo prožnejšo in boljšo organizacijo še dalie oddajni trg. Pri velenjskem rudniku, ki producira lažji premog, ki zavzema večjo prostornino, pride kot kalkulacijski faktor močno v poštev relativno dražja vozarina. V Zabukovci vleče zlasti cena zdroba, ki tvori tu velik odstotek produkcije, ceno premoga navzdol. V obeh ozirih je odpomoč mogoča. Ravnateljstvi obeh rudnikov sta predložili na pristojna mesta več tozadevnih načrtov, a vsi načrti se niso realizirali, vsled pomanjkanja kreditov in vsled pomanjkanja gibčnosti in prožnosti upravnega sistema državnih rudnikov. Plač zniževati ni mogoče. Ni je države, kjer bi bile na nižji stopnji, kakor pri nas. Tudi rudnik Velenje dela samo navidezno izjemo. To izhaja, kot smo že dejali, odtod, da dela rudar v tem rudniku le po 18 do 19 šihtov na mesec, pri čemer ostane del plače, takozvane pogodnosti, ki sc plačujejo mesečno, nezmanjšan. To pa je čisto pravilno. Kje naj išče rudar v dela prostih dneh zaslužka? On je te dni brezposeln. V časih brezposelnosti in krize v rudarski industriji pa je čisto v redu, če temu skupnost, država, začasno odpomore. _ Vsej javnosti je znano, kako je priskočila v Angliji splošnost rudarskemu delavstvu na pomoč. In med plačami rudarjev v drugih državah in pri nas je velika razlika. V dokaz navajamo minimalne šihtne zaslužke za kopače v posameznih državah. Ti znašajo: Na Holandskem 6.40 gold. (140 Din), v Angliji 10.50 šilingov (140 Din), v Nemčiji 6 zl. mark (78.20 Din), v Češkoslovaški 60 Din, v Avstriji 60 Din, v Ameriki 8 dol. (140 Din). Pri tem je omeniti, da je vsled jačanja dinarja draginja pri nas znatno večja kot v Avstriji ali celo v Češkoslovaški. Vkljub visokim rudarskim zaslužkom je premog v Angliji, zlasti v Ameriki, znatno ceneji, nego pri nas. Tuji primeri nam kažejo smer, v katero moramo iti pri reševanju premogovne krize. Če tudi gredo dalekosežne reforme v tej smeri preko moči same uprave rudnikov, jc vendar dobro ob tej priliki na vse to opozoriti. Zakaj konfercnca v Sarajevu mora zborovati pod vtisom, da samo trganje plač ne more rešili premogovne industrije, da je treba imeti pred očmi, da se odloča pri tem eksistenca tisočev rodbin. Bolj kot na naslov v (Sarajevu so naslovljene te vrstice na javnost in na one faktorje, ki v naših državnih rudnikih v resnici odločujejo. Žalibog je moč pri birokratični upravi v drugih rokah, kakor strokovno znanje in vpogled v stvar. Mislimo, da ne bomo daleč od resnice, ako h koncu povdarimo, da je v tem vir vsega zla:_ Delavski zaupniki se gredo v Sarajevo pogajat; a tisti, katerim bodo stali nasproti, v mnogih bistvenih vprašanjih sami nimajo odločilne moči. Zato mora biti naša glavna zahteva: Državni rudniki naj se izločijo iz birokra-tične državne uprave; oni naj se urede po načinu privatnih podjetij, kojih bistvo je v tem, da imajo tisti, ki stoje na vodilnih mestih, tudi vsa pooblastila, da smejo postopati t.alco, kakor zahteva dana gospodarska situacija. Le tako je mogoče gospodariti po načrtu, drugače sc mora gospodariti brez načrta. Po zadnjih vesteh so pogajanja med rudarji in rudarskimi delavci v Sarajevu prekinjena. Pri pogajanjih je zastopnik ministrstva zahteval, da se nove plače urede po novem sistemu, ki sc ne bo oziral na to, ali ima delavec družino ali ne. Nova kolektivna pogodba jc bila torej zgrajena na bazi delavca-samca. Delavski zastopnik na to pomembno spremembo ni mogel pristati. Tudi so delavci zahtevali, cla sc dnevne mezde povišajo za 10 do 12, oziroma za 6 do 9 Din dnevno. Rudarsko ravnateljstvo je sicer pristalo na po-višek plače, toda ne v tem obsegu, kot so to zahtevali delavci. Pogajanja so se zato prekinila. Ni pa verjetno, da Jio prišlo do stavke, ker rudarji niso dovolj organizirani in ker jc njih večina doma v okolišu rudokopov, ua lahko žive doma na kmetih. Po svetu. * Vsi revirji z v£l«i>m Etiškem kongresu v Sarajevu«, ki kulminira v zaključku: »Pokazalo se jo, da tli v vseh dušah ista želja: želja po boljšem, lepšem, čistejšem. Morda bo val svetega navdušenja našel svojo pot iz Sarajeva v vse jugoslovanske pokrajine. Zlasti pri nas v Sloveniji bo treba...« itd. Med tem poročilom in »Kulturnim pregledom« pa se vsiljivo reži kinematografski inserat, ki vabi instinkte in obeta: »Pokotnost moške roke«, »Po-hotnost in zavratnost zdravnika Salviatta« ... In na zadnji strani se v derviških plesih jn krčih producira bolna, perverzna domišljija modernega »pisatelja« ... Zares, Vidoviče-vemu gibanju za etični prerod vstajajo mogočni sotrudniki! Ponarejene 20 dolarske novčanieo. Ameriško poslaništvo v Belgradu javlja, da so se pojavile v Ameriki v prometu ponarejene 20 dolarske zlate novčanice,- serije 1. 1922., katere nosijo kontrolno črko »V« in na zadnji strani klišeja Br. »297«. Nedostatki so v barvi in pa v konturah obleke ter linijah v obrazu na portretu predsednika Vašingtona. Kljub temu pa naglaša Ameriška državna blagajna, da so falzifikati dobro izdelani in da je treba velike previdnosti. V Ljubljani, dne 14. avgusta 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: Tekavčič s. r. Zasedba prostora letošnjega volesojma. Z ozirom na številna vprašanja, da li je še razstavnega prostora na razpolago, sporoča uprava velesejma, da so vsi razstavni paviljoni kompletno zasedeni in se zamore ozirati na v zadnjem času došle prijavnice le v slučaju, da kaka prijavljenih tvrdk iz nepredvidenih zaprek odpove udeležbo. Ugodnosti za V. ljubljanski velesejem od 29. avgusta do 8. septembra 1925. Uprava velesejma je dosegla za obiskovalce največje vozne olajšave. Na podlagi permanentne legitimacije, ki se prodajajo po 50 Din v denarnih zavodih in v Ljubljani pri »Putniku«, palača Ljubljanske kreditne banke, imajo obiskovalci na naših železnicah 50% popust v osebnih in brzovlakih, v Italiji 30%, v Avstriji 25%, v ČSR in Madžarski 50%. Na par-nikih se plača nižji razred za višji odnosno velja 50% popust. Ugodnosti veljajo v času od 22. t m. do 15. septembra letos. Ljubljanski velesejem, ki mu je pokrovitelj kralj Aleksander I., je letos zbral najboljše tvrdke m bo nudil veliko privlačnosli, tako da bo letos svoj renome še povečal. Večer v prid Rdečega križa na BledH, prirejen od zabavnega komiteja kavarne »Toplice«, je sijajno uspel. Kavarna je bila ob 9 zvečer že do zadnjega kotička napolnjena. Prodajali so se znaki Rdečega križa in srečke za srečolov. V 1. in 2. točki je nastopila z veliko dovršenostjo gdč. Kato Miklosz iz Budimpešte. 2. in 4. točko je kreiral naš priljubljeni gost gdč. Ellen Stross, hčerka avstrijskega generalnega konzula v Egiptu, Griegovo »Morgenstimmung« in pa Bizeta »Carillon«. Na klavirju je spremljala soproga gen. konzula ga. Stross. Gdč. Rut Vavpo-tičeva, ki bi tudi morala nastopiti, jo žalibog zbolela na angini, kar se je vsestransko obžalovalo. Po končanem sporedu se je akad. slikar g. R. Marčič zahvalil vsem za gmoten uspeh, ki je znašal 3000 Din in poudaril, da se je s tem posrečilo rešiti vsaj enega našerra ujetnika iz sibirskih puščav. Odbor se zahva- ljuje najtopleje vsem sodelovalcem in sicer: soprogi gen. konzula gospej Stross, gdč. Ellen Stross in gdč. Kato Miklosz, g. kapelniku Fiebingerju, mali gdč. Eriki Berehinak z Dunaja, ki je z velikim uspehom prodajala srečke, gdč. Mariani in gdč. Zupančevim ter vsem ostalim, ki so z lepimi dobitki ah na drug način pripomogli k temu razveseljivemu uspehu. Žejeti bi bilo, da se tudi po ostalih letoviščih spomnijo gostje naših sorojakov trpinov, ki že sedmo leto zaman čakajo na povratek v domovino. Popravek. Naš včerajšnji listek o Abd-el Krimu je treba popraviti v toliko, da je Abd-el-Krim bil v španski službi v M e 1 i 1 i, španskem mestu na maroški obali, ne pa v Mehiki, kar je tiskovna pomota. Opozarjamo na celodnevno prireditev, katero priredi »Orel« Rakek dne 23. L m. Svira godba Dravske divizije pod vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. — Odbor. Sodnijsko obvestilo. Prejeli smo: Pri aretiranem Jožetu Slevcu se je našla ura z verižico, o kateri trdi aretirani, da jo je ukradel koncem julija letos ob Savi pri Jezici, kjer se je kopalo več oseb. Oškodovanec naj se zglasi pri deželnem sodišču v Ljubljani, soba št. 96. — Deželno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dno 18. avgusta .1925. Preiskovalni sodnik. Iz FRANCE OREHEK — PETDESETLETNIC Danes (ne včeraj, kakor smo omenili v včerajšnji notici) praznuje petdeset' .tnico rojstva naš someščan France Orehek, ravnatelj »Vzajemne posojilnice« v Ljubljani. Kot mož, ki deluje že tretje desetletje na kulturnem, socialnem, karitativnem in gospodarskem polju, zasluži bolj nego marsikdo, da se njegovega slavlja tudi mi obširneje spominjamo, — Rojen v idiličnem mestu Kamniku ob vznožju planin dne 21. avgusta 1875 — se je iz skromnih početkov svoje prve mladosti z lastnim trudom, z neumorno marljivostjo in pridnostjo povzpel do sedanjega uglednega stališča. Za svojo dolžnost smatramo, da damo na tem mestu javno čast izvršenemu delu, na katero se lahko s ponosom in upravičenim čutom zadovoljnosti ozira slavljenec. Kdo izmed nas se ga ne spominja, ko nam je marsikak lep večer nudil užitek kot eden izmed odličnih članov takratnega slovenskega (sedaj narodnega) gledališča! Če omenjam le eno kreacijo njegovo v vlogi državnega pravdnika Čuku-ja v »Valenski svatbi«, naj to zadošča, ker ni prav nič zaostajal za velikim umetnikom Borštnikom v tej vlogi. In »Ljudski oder«: s kako vnemo je deloval pri njem! Kot Krekov učenec je bil ne-utrudljiv delavec pri Krščansko-socialni zvezi. Pevsko in glasbeno društvo »Ljubljana« ga šteje za svojega kot večletnega predsednika. Delal je na socialnem polju kot strokovni organizator nameščencev denarnih zavodov in zasebnih nameščencev v obče. Udejstvoval se je kot sodclavec pri raznih zadrugah. Mnogo zaslug si je pridobil na prosvetnem polju, posebno za razširjenje ljudske šole v Spodnji Šiški, kjer je bil krajni šolski nadzornik. Tedaj je bila razširjena šola od prvotnih pet- na osemrazrednico za dečke in deklice. Kot član upravnega odbora električne zadruge v Sp. Šiški je mnogo storil za izboljšanje te naprave. Neutrudljiv blagajnik jc »Društva za zidanje cerkve v Sp. Šiški«. Prvi je organiziral SLS v Spodnji Šiški, in danes je neumorno delaven član v raznih političnih krajevnih organizacijah, posebno kot tajnik v izvršilnem odboru SLS za Ljubljano. Kot odličnega in delavnega svojega člana ga je SLS nominirala za svojega zastopnika v občinskem svetu ljubljanskem in ljudstvo mu je poverilo mandat občinskega svetnika, ki ga je izvrševal nad vse vestno i zlasti kot načelnik elektrarne, vodovoda in pli- Iz štajerske. name; deloval je kot bogato preizkušeni finančnik tudi v finančnem odseku. Vsestransko bogate izkušnje v življenju na gospodarskem polju so ga naredile za ravnatelja »Vzajemne posojilnice«, pri kateri (prej Vz. podpornemu društvu) je kot uradnik tajnik in sedaj ravnatelj s prokuro že 23 let. To in drugo delo, posebno karitativno, ki ostaja prikrito našim očem, zasluži gotovo, da mu dajemo časten prostor ter da je ocenimo na tem mestu. Naj nam ohrani Bog slav-ljenca, zvesti družici soproga, hčerkama in sinu pa blagega očeta do one meje življenja, ki je človeško mogoča po Najvišji Previdnosti! — * * * Svečanostna otvoritev V. Ljubljanskega mednarodnega velesejma se vrši v soboto, dne 29. avgusta dopoldne. Svojo udeležbo pri otvoritvi je obljubilo več ministrov in mnogo najodličnejših osebnosti. Istočasno z velesej-mom se otvori tudi Športna razstava in Higi-jenska razstava. — Vsi razstavljalci se opozarjajo, da bodo sigurno v petek, dne 27. t. m. j zvečer z opremo svojega prostora popolnoma gotovi. V soboto po sedmi uri zjutraj se ne bi več pustilo dovažati blago na sejmišče niti delati po paviljonih. Napol opremljene lope med otvoritvijo ne bi bile v čast razstavljalcem. Zanimanje za letošnji velesejem vlada po dosedanjih poročilih po vseh krajih naše države in obeta biti poset zelo mnogobrojen. Slovenec bo svojo gostoljubnost izkazal Srbu in Hrvatu, sprejeli bomo v svoje osredje Bosance in Hercegovce, Dalmatince, Šumadijce, Macedonce, Srernce, banatske Švabe, skratka pridobitne kroge iz cele Jugoslavije. Pa ne samo trgovci so javili mnogobrojen poset na velesejem, tudi drugi sloji se priglašajo v velikem številu, da si ogledajo ljubljanski velesejem, ki ima že velik renome po državi, in da zvežejo s tem izlete v prirodo naše krasne Slovenije. Prosimo vse Ljubljančane, ki imajo za čas velesejma razpoložljiva prenočišča, da to nemoduma javijo sejmskemu uradu. Namesto venca umrle gospe Terezije Košir je podarila Slov. krščanska ženska zveza trnovski Elizabetni konferenci Din 300.—. Poročil sc je v soboto na Brezjah g. Joža G a j e t a , strojni stavec Jugoslov. tiskarne, z gdč. Tinco P r c m r u , uradnico. Stolna prosveta ima prihodnjo nedeljo, 23. t. m. poldnevni izlet v Medno pri Medvodah. Odhod s popoldanskim vlakom ob 14.50. Polnoštevilno! Šentpetersko prosvetno društvo priredi ob ugodnem vremenu v nedeljo 23. t. m. izlet na samotorško planino nad Horjulom. Odpeljemo se z vrhniškim vlakom ob 7.48 do Drenovega griča, odtod pa odidemo peš do Sa-motorice. Sv. mašo opravi vsak doma. Vrnemo se ali z vlakom ali z vozmi. Za jed in pijačo skrbi vsak sam. K obilni udeležbi vabi člane in prijatelje — odbor. Shodi SLS v mariborskem okraju. Dne 30. avgusta zboruje poslanec 2 e b o t pri Sv. Juriju in Sv. Jakobu v Slov. goricah, dne 6. septembra pri S v. Martinu pri Vur-bergu, 8. septembra v Mariboru, in dno 13. septembra pri Sv. Križu nad Mariborom. Z novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Avstrijo se spremenijo tudi določbe malega obmejnega prometa na meji. Umrla je gospa Ivanka D r u z o v i č, soproga našega pristaša g. Josipa Druzoviča, hišnega posestnika v Melju v M^iboru. Pogreb se vrši v petek dne 21. avgusta ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti v Melju na pokopališče v Pobrežju. Cene goveji živini rastejo. Zadnji *as prihaja na Štajersko zopet več kupcev za živino iz Italije in Avstrije. V Št. Jurju ob juž. | železnici so ob priliki zadnjega sejma naložili i 18 vagonov goveda, v Brežicah pa 12. Iz Ma- ribora pošiljajo eksporteri vsak dan po vafl vagonov žive živine in mesa v Avstrijo. Za&-nji čas je, da si naš kmet zopet uekoliko opo. more, ko ga davki tako strašno tarejo. Meščanska šola v Žalcu. Vpisovanje so vrši v nedeljo dne 30., pondeljek dne 31. av gusta in v torek dno 1. septembra v dopoL danskih urah v ravnateljevi pisarni. V sredo dne 2. septembra je otvoritvena služba božja in v četrtek dne 3. septembra se prične ob 8 redni pouk. Ponavljavni izpiti so v pondeljek dne 31. avgusta. V I. razred se sprejemajo dečki in deklice, ki so dovršili 4. šolsko leta Učenci (ke), ki vstopijo na novo, naj prinesejo s seboj zadnje šol. izpričevalo in krstni lisi in naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov. — Ravnateljstvo. IZ MARIBORA. Zanimiva poroka v frančiškanski cerkvi V sredo ob 18 se je v tukajšnji frančiškanski cerkvi poročil g. Pen Martin, višji sodni ofi-cijal pri okrajnem sodišču v Rogatcu, z gdč. 1-reopold Julijano, hišno posestnico v Mariboj ru. Istočasno se je poročila hči njegov« gdč, Pen Marija, zasebnica, z g. Sekirnikom Sre& kom, učiteljem v Rogatcu. Oče in hči stopata istočasno v novo življenje in sta dala temu izrednemu dogodku hidi izraza s tem, da sta se k poroki oba para pripeljala v okrašenih avtomobilih. Sinrt šolske sestre. V jugoslovanski prt* vinci č. š. s. v Sv. Petru pri Mariboru je n&-nadoma 19. t. m. umrla č. s. Metodija Izic, učiteljica. Pokojna je bila rojena 1. 1898. v Cerkovcih. Pogreb se vrši danes 21. L m. ob 9 dopoldne na pokopališče pri Sv. Petru pri Mariboru. Upraviteljstvo dekanije Slov. Bistrica je, ker je prejšnji dekan g. Cerjak radi oboleloj sti odložil dekanijske posle, prevzel za njim g. Jožef Ozimič, župnik v Laporju. Duhovne vaje m učiteljice so se začele v sredo in se bodo končale v soboto. Vršijo se v zavodu č. š. s. v Mariboru. Vodi jih vseui, profesor msgr. dr. Ujčič. Udeležba je zelo razveseljiva. Duhovnih vaj se udeležuje nanu reč 60 učiteljic. Mostna hiša v Frančiškanski ulici. Dodatno k naši notici, da gradi mestna občina V Frančiškanski ulici trinadstropno hišo, smo so informirali in izvedeli še te podrobnosti, ki bodo gotovo javnost zanimale: v pritličju bo nastavljeno mestno električno podjetje z lastno prodajalno; enako bo v pritličju dobila svoje prostore državna posredovalnica za delo in bo enkrat tudi njej zasiguran primeren prostor. V L nadstropju bo nastavljen mestni stavbeni urad in menda tudi mestni fizikat ter po potrebi drugi mestni uradi. II. in IIL nadstropje pa bo namenjeno za stanovanja. Mestna občina ima v načrtu, da bo preskrbela z ozirom na premoženjske razmere strank stanovanja z 1 sobo in kuhinjo, kakor tudi stanovanja z več sobami. Z gradbo začnejo kmalu. Zopot žrtev tihotapljenja. Prejšnji teden so trije tihotapci srečno prišli z saharinom čez mejo, nato pa je eden med njimi bH umorjen. Zamotan slučaj razrešuje tuk. okrož. sodišče. Osebna vest. Sekcijski šef v justičnem ministrstvu dr. Kostič je inšpiciral tukajšnjo moško kaznilnico. G. Kostič se jo o napravi in z redom, ki vlada v njej, zelo zadovoljiL Na drž. realki v Mariboru prično jesenski izpiti 24. avgusta. Novo priglaševanje za I. razred se vrši 31. avgusta, sprejemni izpit za I. razred pa dne 1. septembra. Vpisovanje v vse razrede je 2. sept. in pričetek šole dne 5. septembra (otvoritvena služba božja). Pričetek šolskega leta 1925-26 na državnem moškem učiteljišču v Mariboru. 31. avgusta ponavljavni in naknadni izpiti, 1. septembra vpisovanje in sprejemni izpiti za L letnik, 5. septembra vpisovanje v vadniškei razrede ter v II.—IV. letnik. — Ravnatelj^ stvo. iraranarev*« raacrg g—■■:•■■;-t '.»isa*. wlsktw.igautmst!JB Otroka kapitana Granta. (Potovanje okoli sveta.) uncošld spisal Jul os Veme. 53 Poslovenil A. D. — Z vami so sami dobri ljudje. Gospa Helena, ki. jo imam tako rad, gospod major, ki je tako miren, pa še kapitan Mangles in gospod Paganel in mornarji na Puncanu, ki so tako pogumni in udani. — Vse to veni, dečko, je odgovoril Glenarvan. — Ali pa veste, da ste vi najboljši med vsemi? — Ne, tega pa res ne vem. — Potem je pa treba, da vam povem to jaz, mi-Iord, je odgovoril Robert, prijel lorda za roko in mu jo poljubil. Glenarvan je nalahko odkimal. Talkav je s kretnjo poklical zaostala jezdeca in prekinil pogovor. Nobenega trenutka niso smeli zamudti, če so hoteli rešiti Paganela in tovariše. Zato so znova pognali konje, ali kmalu so morali spoznati, da konji razen Tavko ne bodo dolgo zdržali. Opoldne so jim morali privoščiti celo uro počitka. Živali sta že čisto opešali in se nista več zmenili za šope »alfafare«, neke vrste suhe detelje, ki so jo solnčni žarki popolnoma izželi. Glenarvan se je začel vznemirjati. Znaki suše niso kar nič pojenjavali, in pomanjkanje vode bi moglo imeti strašne posledice. Talkav ni govoril, mislil si je najbrž, da bo še dovolj časa za obupavanje tedaj, ko najdejo reko Guamini suho, seveda, če je indijansko srce sploh kdaj obupuvalo. Zajahal je znova in s pomočjo biča ter ostrog je pognal konja v korak, ker ni šlo več drugače. Talkav bi bil že zdavnaj lahko na obrežju reke, zakaj Tavka bi ga 7, lahkoto ponesla tja. Ni dvoma, da mu je ta misel tudi prišla. Ravnotako pa tudi ni dvoma, da jo je takoj zavrnil, ker ni hotel pustiti obeh tovarišev samih v pustinji. Da bi jih preveč ne prehitel, je prisilil Tavko, da je hodila počasi. Talkov konj se je nekaj časa ustavljal, vzpenjal in močno rezgetal, ko ga je gospodar prisilil, da je hodil korakoma. Treba je bilo, da je gospodar porabil vso svojo moč, še bolj pa vse svoje najslajše besede. Talkav je znal tako lep0 govoriti s konjem, in Tavka ga je vsaj razumela, če mu že ni mogla odgovarjati. Verjetno je, da jo je Patag'onec s tehtnimi razlogi prepričal, zakaj po kratkem pogovoru se mu je Tavka vdala in ubogala, čeprav jc še grizla uzdo. _ Če je Tavka razumela Talkava, je Talkav še bolje razumel Tavko. Razumna žival, ki so ji prišli na pomoč njeni izborili čuti, je začutila v zraku vlago; slastno jo je vsrkavala, pri tem pa mlaskala z jezikom, kakor da ga namaka v dobrodejno vodico. Patagonec se ni mogel motiti, voda je blizu. Vlil je tovarišema novega poguma, ko jima je povedal, zakaj je Tavka tako nestrpna. Tudi ostala dva konja sta jo kmalu razumela. Napela sta poslednje sile in zdirjala za Indijancem. Proti trem se je pokazala v dolinici bela črta, ki jo migljala v solnčnih žarkih. »VodaI je dejal Glenarvan. — Voda! Voda! je ponovil veselo Robert. Nič več iim ni bilo treba priganjati konj. Uboge živali so čutile, kako jim rastejo moči. Z nevzdržlji-vo silo so se zagnale naprej. V par trenotkih so bile pri reki Guamini in se vrgle do vratu v dobrodejno vodo, še vso osedlane. Njihovi gospodarji so morali hočeš nočeš z njimi in se nekoliko neprostovoljno skopati. Vendar ni prišlo nikomur na um ,da bi se jezil. »Oh, kako dobro de, je vzkliknil Robert, ko se je napil vode iz reke. — Le zmerno, le zmerno, dečko I« ga je opominjal Glenarvan, ki sicer ni rad delal pridig. Nekaj časa ni bilo slišali drugega kot poželjivo srkanje. Kai- zadeva Talkava, je pil čisto mirno, ne da bi se prenaglil, pil je v majhnih požirkili, »dolgih kot laso«, kakor pravijo Patagonci. Ni se mogel napiti in ni mogel, tako da sta se tovariša začela že resno bati, da ne izgine vsa reka po njegovem grlu. »Naši prijatelji ne bodo varani v svojih nadah, je začel Glenarvan. Kmalu bodo vedeli, da jih čaka pri reki Guamini čista voda v izobilju, seveda, če Talkav ne popije vsega. — Ali bi jim ne mogli iti naproti? je vprašal Robert. Tako bi jim lahko prihranili par uric negotovosti in trpljenja. — Dobro si povedal, dečko, ali kako naj jim ponesemo tole vodo? Mehovi so ostali v Wilsonovih rokah. No, bolje bo, da jih počakamo kot smo se domenili. Če vzamemo vpoštev kot in pa to, da gredo njih konji samo v korak, jih smemo pričakovati šele na noč. Pripravimo jim dobro ležišče in dobro večerjo.« r> r—r esv"* >NJ .-4 . 73 /j 5 * S^. o O -3 e? ® 2-3 ® g o -S.CŠO IZ CELJA. Poroke v Celju. V zadnjih dnevih so se v Celju poročili: Josip Gričar, rudarski pod-uradnik v Sv. Lenartu pri Trbovljah, s Pavlo Rdlen, rudarsko poduradnico iz Dola pri Hrastniku; Ivan Lanipret, krojaški pomočnik v Celju, z Jožefo Pavčnik, šiviljo v Celju; Jožef Diimel, steklobrusec iz Toplic, z Alojzijo Košenina iz Gomilskega; Emerih Šantel, tov. delavec, Gaberje, z Marijo Ahtik iz Škofje vasi; Ivan Pive, učitelj iz Žalca, z Olgo Kna-pič, učiteljico iz Žalca. Umrla je dne 14. t. m. Marija Solarik, žena posestnika iz Pečovnika. Preostalim naše iskreno sožalje! Na državni realni gimnaziji pričnejo razredni izpiti za 2.-8. razred dne 24. avgusta ob 8. uri. Šolsko leto se pa prične dne 1. septembra. Za prvi razred se pa vrše sprejemni Izpiti dne 1. septembra od 9. ure dalje. Isti 'lan od 8. do 9. ure je vpisovanje v I. razred. Vpisovanje repetentov v I. razred je pa dne 2. septembra od 8. do 11. ure in učencev od •II.—VIII. razreda. Dne 3. septembra se delijo učne knjige iz podpornega fonda, dne 4. septembra je ob 8. uri služba božja in dne 5. septembra se prične redni pouk. Prosta stanovanja v Celju. Razpisana so sedaj naslednja stanovanja: Rakovje št. 15, Plaskan Anton, 3 sobe; Višnjavas št. 1, Neu-baus Marija, 6 sob, kuhinja, predsoba, shramba, stranišče, drvarnica; Gledališka ul. št. 9, Oražen Franc, 1 soba, kuhinja; Gledališka ul. št. 5, Pernovšek Martin, 2 sobi', kuhinja; Vr-.varska ul. št. 1, Mestna občina Celje, 2 sobi; Cankarjeva ul. št. 9, Krajnc Mimi, 3 sobe, kuhinja; Petrovče št. il, Čeč Anton, 2 sobi, kuhinja, klet; istotam 2 sobi; Sp. Hudinja št. 23, Hren Štefan, 1 soba z štedilnikom; Trnovlje št 101, šemet Ema, 2 sobi, kuhinja, klet, drvarnica; Čret št. 31, Šolinc Jernej, 2 sobi z štedilnikom; Gaberje Št. 45, Senčar Matevž, 1 soba; Braslovče, trg št. 15, Lorber Franc, 1 soba brez štedilnika; Kasaze, obč. Petrovče št. 29, Terezija in Martin Šribar, 1 kuhinja brez štedilnika; Bukovžlak št. 23, Špes Ivan, .1 soba z štedilnikom; Gaberje Št. 16, Ceček Konrad, 1 soba brez štedilnika; Ljubečno št. 61, Futeršek Neža, 1 soba z štedilnikom; Vrb-no, obč. Sv. Jurij ob j. ž. št. 37, Sivko Marija, 2 sobi s kuhinjo; Orlavas, obč. Braslovče 26, Kolšak Balbina, 1 soba s souporabo kuhinje. \i Primorske. Zcj-.r.i nov podprefekt v Gorici. Goriški podpreiekt markiz di Suni, ki so ga bili Slovenci sprejeli z velikim zaupanjem, ki jih je pa potem zelo razočaral, jc premeščen v Me-ran in je žc zapustil Gorico. Na njegovo mesto je prišel komendator Scotti, dosedaj podprefekt v Mortari. Za Slovence je novi mož, kakor pravi -Goriška Straža«, popolnoma nepopisan list. Socialni tečaj za dijake. V dneh 23., 24. in 25. t. m. se vrši v Sv. Križu na Vipavskem dijaški socialni tečaj. Vpisovanje na Drž. dvorazredni trgovski ?oli v Ljubljani se vrši za učence I. letnika dne 10. dn 11. septembra, od 9—12 dopoldne. Sprejemajo se lanski absolventi IV. razreda srednje oz. meščanske šole, ki predlože izpričevalo o nižjem tečajnem oz. končnem izpitu, absolventi prejšnjih let pa tudi brez nižjega itečainega oz. končnega izpita. Za učence in aičenke II. letnika ie naknadno vpisovanje 'dne 12. sept. od 10—12. Prvi dekliški letniki «o napolnjeni in se ne spreime v I. letnik nobena učenka več. — Otvoritvena služba božja •bo dne 14. sept. ob 9 v križevniški cerkvi. Po službi božii se zbero učenci in učenke v svojih razredih. Kdor bi 14. sept. ne prišel ali ust-ineno oz. pismeno ne opravičil svoje cdsoinosti se bo smatral za izstop ivšega in se bo sprejelo na njegovo mesto drugega oz. drugo. — Po- navljalni izpiti bodo due 9., 10. in 11. sept. Podrobna razdelitev je razvidna iz razglasa na deski pred ravnateljevo pisarno. — Kadi ravnanja se naznanja, da ie z odlokom c. velikega župana št. 974 dovoljeno učencem in učenkam zgornjega zavoda stanovati izven Ljubljane le največ 10 km. Starši, vpisujte svoje sinove v dvorazredno trgovsko šole, ki so tako organizirane, da vzgoje v kratkem času sposoben trgovski naraščaj. Zato se priporoča zlasti trgovcem, da vpišejo svoje sinove-na-slednike v imenovane šole, ki, kakor nekdai ;Mahrova« šola, podajajo gojencem zaokroženo teoretično znanje iz trgovskih disciplin, katero potrebujejo kot poznejši samostojni trgovci. Absolventi pa. kateri nočejo vstopiti v trgovsko prakso, imajo odprto pot k pošti, železnici v šolo za geometre itd., ker se smatrajo enakopravne z absolventi VI. razreda gimnazije. Glede vojaškega službovanja je priznan absolventom dvorazrednih trgovskih šol dijaški rok. Na notranji meščanski šoli pri uršulinkah v Ljubljani se začno razredni ponavljalni izpiti dne 24. avgusta ob 8 zjutraj. — Na vnanii meščanski šoli pri uršulinkah v Ljubljani se začno razredni ponavljalni izpiti dne 26. avgusta ob 8 zjutraj. — Podrobnosti se zvedo na samostanski porti. Vpisovanje na tehniški srednji šoli se vrši v I. letnik višje stavbne in višje strojne sole v sredo 2. septembra, V I. letnik delovod-ske šole, mizarske in strugarske šole, kiparske in rezbarske šole in košarske šole v petek 4. septembra. V vse ostale letnike imenovanih oddelkov in višja letnika ženske obrtne šole v sredo 9. septembra, v vse tečaje stavbne rokodelske šole od 26. do 29. oktobra. Naznanjeno vpisovanje v I. letnik ženske obrtne šole odpade, ker ie že julija meseca bilo sprejetih najvišje določeno število. Začetek šol. leta na kr. III. drž. real. gim-naziii v Ljubljani, Beethovnova ul. št. 7. Ponavljalni in naknadni izpiti za IV. razred se začno v torek 25. avgusta ob 8, za vse druge razrede pa v petek 28. avgusta ob 8. Nižji tečajni izpit se začne v petek 28. avgusta ob 8. Ponavljalni izpiti so dovoljeni vsem, ki so prosili zanje. Natančni razpored je nabit v veži girnn. poslopja. Vpisovanje v I. razred bo v sredo2. sept. od 8—9 v ravnateljevi pisarni, od 9 dalje sprejemni izpiti. Vpisovanje za repe-tente I. in učence ostalih razredov v četrtek 3. septembra od 8—12. Sv. maša bo v petek 4. sept. v križanski cerkvi. V soboto o. sept. ob 8 se prične redni pouk. — Ravnateljstvo. Gremijalna trgovska šola v Ljubljani naznanja, da se vrši vpisovanje, v I. letnik, kakor je že objavljeno od 17. do 24. avgusta t. 1. v pisarni Gremija trgovcev v Ljubljani, palača Ljublj. kreditne banke, Aleksandrova cesta 2.-1. Vsak mora prinesti s seboj zadnje šolsko spričevalo. Za sprejem se zahtevata najmanj 2 razreda srednje ali meščanske šole ali pa 8 razredov osnovne šole. Vpisovanje v II. in III. letnik se vrši v šoli na Ledini« (Komen-skepta ulica« v četrtek dne 3. septembra t. 1. od 2—3 popoldne v vodstveni pisarni (levo pritličje). Začetek šolskega leta 1925-26 se prične v pondeljek dne 7. septembra 1925 ob 2 popoldne za vse vajence. Istočasno bodo izprašani vsi oni učenci(ke), ki so ostali koncem šolskega leta neizprašani in niso prejeli izpričevala. — Nač^lslvo. Vpis v državno davčno šolo v Belgradu. Ministrstvo za linance objavlja potom tukajšnje finančne delegacije: V Belgradu se ovo-rita dva tečaja državne davčne šole (»državne poreznioke škole«) od katerih traja prvi od 15. IX. 1925 do 31. V. 1926, drugi pa od 1. IX. 1926 do 30. IV. 1927. Zravico do vpisa v to šolo imajo samo one osebe, ki so z uspehom dovršile najmanj 6 razredov srednje šole V pomanjkanju takih prosilcev se morejo sprejeti tudi osebe, ki so izvršile najmanj 5 razredov gimnazije ali realke ter eno leto druge strokovne šole. Absolventi državne davčne šole se postavljajo za uradnike v III. kategoriji. Siromašni prosilci morejo dobiti državno podporo mesečno do 600 Din. Prošnje je vložiti do 31. VIII. 1925 pri »Upravi državne porez-ničke škole« v Belgradu (poslopje Generalne direkcije neposrednih poreza«). Reflektanti naj se osebno zglase pri predsedstvu delegacije min. financ v Ljubljani, kjer dobe podrobna pojasnila. Na I. drž. dekl. mešč. šoli v Ljubljani se prično razredni (ponavljalni) izpiti 24. avgusta ob 8. uri in so dovoljeni vsem učenkam, ki so za nje prosile. Izpiti sc vrše po razporedu, ki jc razviden na deski v veži šolskega poslopja. Nižji tečajni in razredni izpiti privati-stinj se prično 27. t. m. Razredni (ponavljalni) in dopolnilni izpiti na meščanski šoli v Ribnici pričnejo v pondeljek 24. t. m. ob 8. Vse drugo glede pri-četka novega šol. leta sporoči pravočasno podpisano ravnateljstvo. — Mervič, ravnatelj. Gospodarstvo. Novi proračun poljedelskega ministrstva. V poljedelskem ministrstvu so že izdelali proračun za leto 1926-27. Novi proračun znaša okoli 500 milijonov dinarjev. Novi železniški tarifi. Iz Belgrada poročajo, da je železniški minister g. Radojcvič izjavil, da so že začeli tiskati nove železniške tarife, ki bodo stopili v veljavo 1. oktobra t.l. Po novem tarifu bodo znižane postavke za 25—30 odstotkov. Gospodarski kongres v Belgradu, o čegar odložitvi smo včeraj poročali, je sklican za 19. septembra. Izvoz lesa skozi Reko v prvem četrtletju 1925. V prvih 3 mesecih t. 1. je bilo izvoženih skozi Reko 78.969 ton lesa napram 47.561 tonam v prvem četrtletju lanskega leta. Uvoz lesa skozi Reko je bil letos v prvem četrtletju samo 12.29 ton napram 30 tonam v odgovarjajočem razdobju lanskega leta. Nov padec poljskega zlata. Iz srednjeevropskih borz poročajo, da je predvčerajšnjim poljski zlat zopet znatno padel. Toda že včeraj je nastopila reakcija in zlat se je zopet dvignil, vendar pa še ni dosegel paritete. Denarni trg v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da je likvidnost avstrijskega denarnega trga zelo velika. Privatni diskont je 9 odstot. in večkrat je padel celo p o d to točko. Žetveni rezultat v Avstriji. Letošnji pridelek rži v Avstriji krije popolnoma potrebe cele države in pšenice se je pridelalo 40 odstot. avstrijske potrebe, medtem ko je bilo lani kritih z lastno produkcijo le 70 odstot. potrebe rži in 30 odstot. potrebe pšenice. Obtok bankovcev v češkoslovaški. Po izkazu bančnega urada češkoslovaškega finančnega ministrstva z dne 15. t. m. je znašal obtok bankovcev v Češkoslovaški 7.213 milijonov Kč, kar pomeni napram izkazu z dne 8. t. m. znižanje za 150 milijonov Kč. Letošnja produkcija sladkorja. Kakor poročajo iz raznih delov Češkoslovaške je pričakovati letos izredno dobro letino sladkorne pese. Privatniki cenijo letošnjo produkcijo na 15 in pol milijona stotov surovega sladkorja (napram 14 in pol milijona stotov lani). Če bo produkcija sladkorja dosegla v resnici 15 in pol milijona stolov, bo češkoslovaški ostalo za izvoz 1 in pol milijona met. stotov. Cenitev svetovne letine hmelja. V Mona* kovem se je te dni vršil kongres nemških hmeljarjev. Na tem kongresu so cenili letošnjo svetovno letino hmelja na 884.300 stotov po 50 kg. Pridelek v Češkoslovaški so cenili na 122.000 stotov, od tega v Zateškem okrožju na 90.000 stotov. Ker je lanska letina dala pridelek 1,300.000 met. stotov, je torej letošnji pridelek za približno 400.000 stotov manjši kakor lanski. Prof. CasseJ za enotnost evropskih valut. Znani švedski narodni gosipodar prof. Cassel se zavzema v daljšem članku v »Svenska Dag-bladet« za enotnost evropskih valut in zahteva za vse evropske devize trdno podlago in na ta način njihovo praktično stabilnost. Borze. Dne 20. avgusta 1925. DENAR. Zagreb. Berlin 13.2550-18.3550 (13.23 do 13.33), Italija 200.73-203.13 (201.50 do 203.50), London 270.72—272.72 (270.90 do 272.90), Nevvvork 55.5350—56.1350 (55.57 cto 56.17), Pariz' 262.48-266.48 (261.15—263.15), Praga 164.80—166.80 (164.80—167.80), Dunaj 7.81—7.91 (7.815—7.915), Curih 10.8150 do 10.8950 (10.81—10.91): dolarji 54.80—55.40. Curih. Belgrad 9.225 (9.225). Berlin 122.65 (122.60), Italija 18.575 (18.70). London 25.03;, (25.04), Nevvvork 515.50 (515.20). Pariz 24.20 (24.25). Praga 15.27 (15.25), Dunaj 72.55 (72.50). Bukarešt 2.65 (2.65), Sofija 3.75 (3.75). Trst (ob 10.30). Belgrad 49.20—19.60, Curih 5.35—5.40, Newyork 27.65—27.75. Praga 81.625-82.375, London 134—13450, Pariz 129.85—130.25, Dunaj 3.875-3.925. Trst (ob 17.42). Belgrad 49.25—49.65, Curih 5.35—5.40, Newvork 27.65—27.75, Praga 81.85—82.30, London 134.20—134.50, Pariz 129.75-130, Dunaj 3.875—3.925. Dunaj. Devize. Belgrad 12.6925. Ko-dani 162.40, London 34.455, Milan 25.61, New-york 708.80, Pariz 33.25, Varšava 118.75. — Valute. Dolarji 708.75, angleški funt 34.47, francoski frank 33.27, lira 25.67, dinar 12.72, češkoslovaška krona '22.99. Praga. Devize. Lira 121.75, Zagreb 60.45, Pariz 158.75, London 163.95, Newyork 33.75. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Danes je zabeležiti dvig Pra-štedione (890 den) in oslabljenje tečaja Strojnih tovaren in livaren (105—118) ter zastavnih listov in kom. zadolžnic. 7 odstot. invest. posoj. 76—80, vojna odšokodnina 292, den. zastavni listi 20, den. kom. zadolžnice 20 den. Celjska pos. 201-201, zaklj. 201; Ljublj. kred. 225—265; Prašediona 890 den.; Kred. zavod 175—185. Strojne tovarne 105—118, Trbovlje 335 bi.; Vevče 112 den.; Stavbna družba 165 do 180. Zagreb. Hrv. esk. 114—115, Kreditna 115 do 118, Ljublj. kreditna 225—250, 1'raštediona 895—900, Hipobanka 6G—67, Jugobanka 99 do 100, Slavenska 65—66, Eksploatacija 58, Sečerana 491—500, Nibag 41, Gutman 394 do 400, Haveks 150—160, Slavonija 56—60, Trbovlje 330, Vevče 110, 7 odstot. invest. posoj. 78.25, vojna odškodnina 296—297. Dunaj. Efekti. Podunavsko-savska-jadranska živnosten. banka —, Alpine 299.100, Greinitz 141, Kranjska industrijska —. Trbovlje 437.500, Ilrv. eskomptna 14.5, Levkam 17.7, Jugobanka —, Ilipobanka 8, Avstrijske tvor-nice za dušik —, Gutmann —, Mundus 87.5, Slavex 16.8, Slavonija 5.8. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske monte, 25 mm, 30 mm, 50 mm, fco meja 500 den.; testoni, 4—10, fco meja 545 bi.; bukovi parketi, 4.50 do 8 cm šir., 20 do 50 cm dolž., fco meja, za nf 42 den.; hrastova drva, 1 m dolž., suha, fco nakl. post., 10 vag., zaklj. 17.50. — Žito in poljski pridelki: Pšenica zgornje-bačka, 77-78 kg, gar. suha, fco nakl. post., 2 vag. 270; pšenica domača, fco Ljubljana '275 den.; koruza slav., par. Škofia Loka, 1 vag., zaklj. '225; koruza slav., par. Ljubljana, 1 vag. zaklj. 222.50, laneno seme, la, fco Ljubljana 550 den.; oves slav. ali bos., fco Ljubljana 195 den. Novisad. Pšenica 13 in pol vag. bačka 270, pšenica bačka za oktober 280. pšenica sremska 77—78 kg '260, oves bački 2 vag. gl. proga okt. 182.50, oves bački 180, koruza bačka 131 vag. avgust do sept. 182.50, koruza bačka ladja Tisa 196-197, fižol 10 vag. bački ladja Donava za seot. '240, moka št. 2.5 0 basi s 480, moka št. 5 350, moka št. 6 300, otrobi bački 1 vag. v jutruh vrečah 150. Tendenca neizpremenjena. Dijaški vestnik. Načelnikom okrožij za loterijo DPD. Nfc nekatera vprašanja: Po potrebi lahko Bloke srečk tudi delite, vendar naj ostanejo vsi kuponi v skupnem bloku. Imejte natančno evidenco! Lahko tudi pošljemo še toliko srečk, da ima vsak prodajalcc. svoj blok. — Plakati so v tiskarni in jih v kratkem dobite. — Po dosedanjih poročilih sprejema občinstvo srečke Dijaškega podpornega društva zelo dobrohotno; o tem priča tudi žc čekovni urad. — Denar pošiljajte po naših položnicah in napišite na srednji odrezek, kjer jc že šifra l/x, 5e številko bloka, za katerega pošljete denar. — Odgovorite na našo okrožnico in sporočite dobljene izkušnje. — Odbor DPD. Poizvedovanja. S pecialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LIIDGVHt MIMA Ljubljana Izgubila jc revna služkinja na potu od železniškega predora na Martinovi cesti do trgovine A. Šarabon pri sv. Petra ccrkvi srebrno uro. Ker je ura drag spomin, prosi poštenega najditelja, da odda najdeno uro v Stre-liški ulici št. 29, prvo nadstropje. Izgubil se je bel psiček foxterier z znamko Gornjigrad 9. Sliši na ime Trilbi. Najditelja se naproša, da ga odda proti dobri nagradi na Selu št. 38/11. pri Guštinu. Poštena ženska ~~~ ves dan odsotna, išče prazno sobico. - Ponudbe na upravo pod »Sobica« 5446. JUOS&Z&HtiiSbmZ^c&i■BKHaBBBHIBMHRaaa Šeianburgova ulica št. 6/ ' j TeJeton Stev. OSO pnBMBBMBBlB—aMaaBBMl MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica VSO ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I samski, trezen, popolnoma vajen zelenjad. in sadnemu vrtu, se takoj sprejme. — /glasiti se jc pri M. DOL-NIČARJU, posest, v Šmarl-nem ob Savi, pošta Moste. Išče se zanesljiv hišnik za neko vilo v Ljubljani. Stanovanje takoj prosto — vpokojcnci imajo prednost. Pismene ponudbe z opisom in navedbo naslova za informacije je poslati uprav-ništvu »Slovenca« pod šifro »Zanesljiv hiinik« št. 5409. ABSOLVENTINJA rnešč. šole in trg. tečaja na lenski real. gimn., z dobrim j ipritevalom, želi primerne tlužbe v Ljubljani. Gre mene ludi brezplačno. - Ponudbo na upravo »Sloven-ta» pod šifro »Vestna«. trgov, šole, 7. dobrim uspehom, išče prim. m".sta pod ii'ro »Vestna in poštena« itev. 2500 na upravo lista. Posestvo V travnikov, y4 ure od Celja; H1SA 7. gostilno, vrtom in njivo, tudi % ure od Celja; dvonadstropna HIŠA z gostilno v Ljubljani, se poceni proda. . Ponudbe na I.ovro ČRE-MOŽNIK — Celje, Prešernova Stev. 19. 5427 VEČJI ali prostor, kateri bi se dal preurediti, s primernim suhim skladiščem, v sredini mesta ali Gosposvet:ki cesti, SE IŠČE. — Ponudbe na Poštni predal štev. 112, Ljubljana. 5366 s^. natakarica na račun, se išče za prometno gostilno tik Ljubljane, | ali dve sestri (sorodnici) za j vino, kuhinjo in jcslvine. -l Natančneje sc izve v upra-1 vi »Slovenca« pod št. 5416. in drugo kovaško orodje KUPIM. - Naslov v upravi lista pod »Kovač« št. 5414. DVE DIJAKINJI ~ se sprejmeta na dobro hrano in stanovanje ter strogo nadzorstvo. - Naslov v upr. »Slovenca« pod štev. 5398. STENICE*! Obl. konc. zavod za pokon-čavanjc mrčesa sporoča, da je dospelo prvovrstno sredstvo proti stenicam. — »PANA« — LJUBLJANA, Poljanska cesta 12. Stavbena parcela okolu 800 m5, se proda. — Vpraša se: KOMAN, Opekarska cesta 12. 5418 v izmeri 340 do 955 m3, ob Dunajski cesti. Lepa lega z razgledom na planine; stavbišča so suha in peščena. V neposredni bližini vodovod in elektrika, Cenc po dogovoru. — Pojasnila daje I, M.i Ljubljana, Škoi-ju ulica štev. 9, I. nadstr., desno. 5445 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri nepozabni soprog, oče, stric in svak, gospod Blaž Svetel požarni čuvaj na Gradu dne 20. avgusta ob _3 zjutraj, po dolgi, mukc-polni bolezni, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega rajnega bo v petek, dne 21. avg. ob 4 pop. iz hiše žalosti, Grajska planota št. 1, na pokopališče pri Sv. Križu. — Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev. Ljubljana, dne 20. avgusta 1925. MARIJA SVETEL, soproga. ALFONZ in ALBINA, otroka. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Objavljam, da pričnem z dnem 30. avgusta 1925 proti naročilu s postaje Rakek v poljubno določene kraje, po najnižjih konkurenčnih ccnah. Vsem, ki so na kakršenkoli način izkazali zadnjo čast ali izrazili kakorkoli svoje sočutje ob smrti naše nepozabne in nenadomestljive soproge, mamicc in babice Zahvala. se iskreno zahvaljujemo in jo priporočamo vsem v molitev. Jugoslevaaaka tiskarna v. Ljubljani, Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec, Urednik: Franc Tcrseglav.