--
Oošlo > 2M'WV „__krat,_prilog,
PoŠlnlns plačana T gotovini.
Leto XII., štev. 124
Ljubljana, torek 2. Junija 1931
Cena 2 Din
Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123» 3124, 3125. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 1 — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2435.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št Z — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842. Praha čislo 78.180 Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Dul
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8 Telef. št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Kralj med seljaki
Včeraj je kralj napravil Izlet v Sesvete, kjer so ga seljaki navdušeno sprejeli in pozdravjali
Sasvete, 1. junija. AA. Danes popoldne ob 3.10 je prispel semkaj na vožnji v Hrs vatsko Zagorje Nj. Vel. kralj v spremstvu svojega adjutanta :n min;stra dvora Jefs tiča, ministra dr. Šibenika. bana dr. Pero« viča in drugih zastopnikov oblasti. Prebis valstvo .je nenavadno navdušeno sprejelo svojega kralja. Šo!sk; otroci ;n nekaj tis soč prebivalstva iz vseh bližnjih krajev so priredili Nj. Vel. kralju ob prihodu na« vdušene manifestacije. Pozdravil ga je nas čcln:k sesvetske občine Vilko Pavlinič s kratkim nagovorom, rekoč:
Veličanstvo! Današnji dan pomeni srečo za prebivalstvo tega kraja, kjer kot načel* nik te velike občme morem pozdraviti Va= še Veličanstvo. Tu smo se zbral: iz razs n h poklicev, največ pa nas je kmetskega prebivalstva, ki je dolžno največjo zalivaš lo Vašemu Veličanstvu, ker ste ga rešili suženjstva in mu dali svobodo. Kajti prej t-e je vsakdo bal stopiti pred gospoda, zdij pa navdušeno m pogumno stopaio 1 .udje pred svojega kralja in mu navdušes no kličejo: Ž vel kraij!*
Butni vzkliki: Živel kralj! so sprejeli to dobrodošlico občinskega načelnika. Nato jc pevsko društvo »Nada« zapela himno.
Potem se je odigral ljubek prizor. Učens ka 4. razreda in član;ca sokolskega naras ščaja Desna Šojat je z velikim šopkom cvetja prstopila h kralju in ga takole nas govorila z drhtečim glasom:
Junaški Sokol! Jugoslovenski kralj! Pris .srčno te pozdravlja kmetska sokolska četa:
Zdravo!	,
Sokoli so z glasnimi vzkliki: Zdravo! sprejeli besede male Desne. Kralju pa se je videlo, kako ga je ta prizor ganil. Vzel rc šopek cvetja iz dekličinih rok in jo pris, srčno poljubil'. Na vse prisotne je ta slika napravila globok in neizbrisen vtis.
Nato se je kralj razgovarjal z znano javno delavko go. Danico Lipovščakovo in se zanimal za njeno delo. Nj. Vel. kralj ie pohvalil nieno stremljenje za povzdigo umetniške obrti tn delovanja med naros dom. Nato je kralj stopil med občinske ods b omike.
»Kako vam gre?« jfc vprašal kralj, »ka* ko gospodarite v svoj' občini?« S temi besedami se je Nj. Vel. kralj obrnil na kmetskega sesvetskega občinskega odbor s nika Filipa Živca.
»Veličanstvo, drugače dobro,« je odgos voril Živac, »Ie trava slabo kaže, ker ni de/jat-
•Bog bo dal tudi dežja!« je odgovori kralj in nato vprašal, kako je tam s SokOs lom.
»Imamo knietsko sokolsko četo.« je ods govoril Bunjevčič, sokolski starešina, ki je bil skupaj s tajnikom kmetske sokolske čete in učiteljem Kljunom.
»Koliko vas je?«
-Veličanstvo, zdaj nas je 92 članov. Sos kolska četa obstoj ' šele 2 meseca.«
»Ali sokolska misel prodira med prebis valstvo?« je vprašal kralj.
»Počasi, pa gotovo, Vaše Veličanstvo« je odgovoril 6tarešma.
Nato je Nj. Vel. kralj stopil do tambus reškega sokolskega zbora iz Čučerja in vprašal načelnika Braškov;ča, kako kaj gre. kako dolgo že obstoji zbor in kdaj pojde v Beograd.
»Bili smo lami na zletu,« je odgovoril ponosno seljak. Ta odgovor je Nj. Vel. kralja vidno vzradjosti'1.
Nato ie stopil pred Nj. Vel. kralja P«* tar Fuček iz Sesvetskega sela.
»Vaše Veličanstvo!« je nagovori kralja. ■»Srce mi poskakuje od veselja, da sem dobil priliko, da se Vam lahko zahvalim za dobroto, ki mi jo je Vaše Veličanstvo izkaz^.o 10. novembra 1930, ko sem bil v naši deputacji pri Vašem Veličanstvu.«
»Kaj je to bilo?« je vprašal Nj. Vel.
kralj.
»Prosil sem vas. Veličanstvo, za službo svoji hčeri, ki je učiteljica.«
»Ali vam je želja izpolnjena?«
»Popolnoma, Veličanstvo,« je hvaležno odgovori seljak. »Moja hči ima zdaj elužs bo%- Boškovini v občim Dugo selo.«
Nj. Vel. kralj je krepko segel v roke Fučku in rta vprašal, odkod je in kako mu je ime. Nato se je Nj. Vel. kralj obrnil k drugim navzočim kmetom. Pri Simunu F-« lipoviču, .kmetu iz Jelkovca. je Nj. Vel. kralj opazil neki znak. Filipovič je v as darju povedal, da je podpredsednik »Mlas de Jugoslavije«, nakar mu je Nj. Vel. kralj dal roko.
Vladar se je nato še nekaj časa razgos varjal z otroci, potem pa se je med navdu« šenim vzklikali jem zbranih ljudi nadalje« val svojo pot. V Sesvetih je bilo prebival* stvo silno navdušeno nad kraljevim obi« skom.
Iz Sesvetih se ie kralj odpeljal s spremstvom v Zlatar, kier je bil prav tako navdušeno sprejet. Seljaki so prihiteli iz vseh bližnjih krajev ter napolnili ulice. Po pozdravu župana Novoselan je kralj stopil med narod ter se razgovarjal z njim c vsakdanjih potrebah. Nato je šel peš skoz; vse mesto ter povsod dajal roko mnogoštevilnim seljakom. Iz Zlatarja se je N' Ve' kralj odpeljal skozi vas Mače ter prispel ob 7. zvečer v Zagreb.
Avdijence
Zagreb, 1. junija AA. Danes dopoldne i r. prispel v Zagreb minister pri predsedstvu kralievske vlade dr. Milan Srskič.
Zagreb 1 junija AA. Danes ob 11. dopoldne so bili na dvoru sprejeti v avdtjenco dr Mnlan Srskič. dr. Stanko Sibenrk, Ni-kola Preka, Mirko Neudorfer in ban savske banovine dr. Ivo Perovič
Vpisi v dvorno knjigo
Zagreb, 1. junija AA. V maršalatu dvora (vhod iz Mesničke ulice) je razstavljena dvorna knjiga, v katero so se danes dopoldne vpisali mnogi zagrebški odhčm-ki in meščani.
Kraljica Marija na športni prireditvi
Zagreb, 1. junija. AA. Danes je bilo na svečan način otvorjeno igrišče Akademskega tenis-kluba v Zagrebu. Pri tej priliki se je vršila medmestna tekma med Bukarešto in Zagrebom. Prvi mateh, ki se je z njim igrišče otvorilo, je počastila s svojim obiskom pokroviteljica prireditve Nj. Vel. kraljica. Zato so na igrišču pričakovali kraljičinega prihoda vojaške in civilne osebnosti in zastopniki oblasti. Med njimi so bili general Maric in Ječmenič, podba.n dr. Stevan Hadži, konzularni zbor, zastopniki univedze in vseh kulturnih in gospodarskih institucij ter korporacij v Zagrebu.
Ob 15.50 je prispela na igrišče Nj. Vel. kraljica. Pri vhodu jo je pozdravil predsednik Akademskega tenis-kluba dr. čop. Nato je hči predsednika teniške zveze dr. Wurtha predala Nj. Vel. kraljici šopek cvetlic. Burno pozdravljena od navzočih je Nj. Vel. kraljica krenila proti častni tribuni, ki je bila posebno okusno urejena in okrašena s cvetjem. V spremstvu Nj. Veličanstva je bida dvorna dama Eleonora Šverljuga.
Prvi današnji tekmi st.a se končali nastopno: Kukuljevič je zmagal nad rumun-skim prvakom Buneom 6:1, 6:4, 6:1, Schaffer pa nad Rumunom princem Can-tacuzenom 6:3, 6:2, 6:1. Prvi dan medmestne tekme se je torej končal 2:0 za Zagreb.
Perčec zopet fantazira o »atentatih"
Dunajska »Arbeiter Zeitung« o Perčecevih najnovejših mahinacijah
Duna, 1. junija. M. V takozvanih hrvat* skih emigrantskih krogih so zadnje dni zo« pet začeli širiti vesti, da se pripravlja »atentat« na znanega voditelja teh krogov Gustava Perčeca ,ki je bil, kakor znano, zardi svojega protidržavnega rovarjenja in pak tiran ja z makedonskimi atentator ji ob* sojen kot veleizdajalec na smrt. »Arbeiter Zeitung« posveča Gustavu Perčecu dolg članek,' v katerem pravi med drugim: O Perčecu jc znano, da vodi z Dunaja pro* pagando proti Jugoslaviji in da vzdržuje tesne zveze z madžarskimi, italijanskimi 'n bolgarskimi reakcionarnimi krogi. Leta 1929. je bil Gustav Perčec od državnega
sodišča v Beogradu obsojen na smrt žara« di paktiranja z makedonskimi revolucijo« narji, ki so zasnovali po njegovem naro» čilu celo vrsto atentatov v Jugoslaviji, Perčec je tudi pristaš heim\vehrovsko* habsburške klike, zbrane na Dunaju okrog generala Sarkotida. Perčec ne živi na Duna« ju kot privatnik, marveč kot eksponent re» akcionarne klike in je zaradi tega seveda v stalnem strahu pred »atentati«. Mi bomo posvetili njegovemu početju malo več pozornosti in bomo osvetlili mahinacije tega provokaterja in njegov strah pred »aten« tati«.
Huda neurja v-Nemčiji in Italiji
Včeraj je divjalo nad Berlinom in Milanom hudo neurje, ld je povzročilo mnogo škode
vil in kmetskih poslopij. Neurje je zahtevalo tudi dve smrtni žrtvi. Skoda je zelo velika.
Berlin, 1. junija, č. Silno neurje, ki je divjalo snoči nad Berlinom, je povzročilo zlasti v jugozapadnem in severnem delu mesta velikansko škodo. Cele ulice,so bile preplavljene. Burja je trgala strehe raz hiš, ruvala drevje ter razbijala največja izložbena okna trgovin. Gasilno društvo je moralo priskočiti na pomoč nič manj kakor v 250 primerih. Dramatične scene so se odigravale zlasti na železniških postajah v predmestjih, kjer je bil naval občinstva tolikšen, da so pohodili mnogo otrok, dočim je padlo mnogo žensk v nezavest. V neurju se je ponesrečilo vsega skupaj blizu 100 ljudi.
Milan, 1. junija, s. V pretekli noči je divjal v okolici Usaga hud vihar, ki je spremenil polja in travnike v okolici 20 km v jezera. Nad nekim hribom se je utrgal oblak in gorski potoki so poškodovali več
Pred ogromno stavko v Angliji
London, 1. jun. g. Tekom tega tedna se bo odločilo vprašanja ali bo pričelo okoli 3 milijone rudniških, pristaniških in transs portnih delavcev ter nameščencev v stroj* nih industrijah stavkati. Med organizacija« mi vlada pravo bojno razpoloženje, ker so odločene, da pod nobenim pogojem ne bo« do pristale na znižanje mezd in podaljšaš nje delavnega časa, ki ga zahteva jo delo* dajalci. Organizacije so se zedinile glede enotnega postopanja tako, da se že resno razmotriva o možnosti splošne stavke.
BORBA RIMA PROTI RIMU
ZAVZEMA VSE RESNEJŠO OBLIKO
Dejanska prekinitev odnošajev med Vatikanom in Kvirinalom — Odmev papeževih ukrepov — Aretacije katoliških voditeljev—Borba postaja vedno ljutejša
Rim. 1. iunija. o- Kakor vse kaže, je dosegla napetost med Vatikanom in fažizmom vrhunec. Tako v vatikanskih, kakor v rimskih vladnih krogih smatrajo diplomatske odnošaje med Vatikanom in Kvirinalom dejansko že za prekinjene, dasjravno formalna prekinitev odnošajev še ni izrečena. Zdi se, da so dogodki prehiteli in presenetili tako Vatikan kakor Kvirinal in zato se kažejo na obeh straneh znaki skrajne nervozno-sti, dasiravno si mednarodni činitelji prizadevajo, kazati hladnokrvnost v presojanju položaja.
Spor se je vlekel že dali časa. Bil pa je doslej omejen na časopisno polerfiiko med fašističnim tiskom in glasilom Vatikana. Odločilni krogi so bili vse do zadnjega rezervirani in previdni v svoiih izjavah in dejanjih. Ko pa je polemika v tisku, ki v fašističnih razmerah ni bila brez direktiv od zgoraj, dosegla vrhunec, so sledila dejanja, ki so izzvala presenečenje na obeh straneh. Rimska vlada ie izdala odlok o razpustu vseh društev, ki spadajo pod okrilje Katoliške akcije, Vatikan pa je pariral ta udarec z ukrepi, ki se zde na prvi pogled gola formalnost, ki pa so v stvari dalekosežnega pomena. Odpoved evharističnega kongresa v Rimu nudi Katoliški akciji v inozemstvu bogat vir agitacije proti fašizmu. Z udeležbo papeževega odposlanca prf svetoanton-skih svečanostih v Padovi — govorilo se je celo, da pride papež osebno — se je nameravalo privabiti v Padovo množice vernikov iz inozemstva, od česar bi imela tudi država neposredno velik dobiček; zdaj vse to odpade; a s tem. da je papež poveril vodstvo Katoliške akcije direktno škofom, je fašističnemu režimu odFzel možnost preganjanja duhovščine v sedanii obliki, dočini bi vsak nastop proti škofom samim mogel Vatikan ožigosati v zunanjem svetu kot mehi-kansko preganjanje vere v Italiji. Naj se poslej razvijajo dogodki kakorkoli, na vsak način bo imel Vatikan v rokah huda agita-cijska sredstva proti fašizmu in bo mogel s svojo internacijonalno organizacijo uprizoriti mednarodne proteste proti fašističnemu režimu.
Pa tudi fašisti ne drže križem rok. Dobro se zavedajo, da lahko rodi zanje spor z Vatikanom usodne posledice. Zato skrbno zbirajo vse gradivo, ki naj bi dokazalo, da je bil fašizem v svoji borbi proti Katoliški akciji upravičen poseči po najradikalnejših sredstvih. Kakor namigujejo današnji listi, so fašistične oblasti ob priliki hišnih preiskav pri voditeljih Katoliške akcije in v prostorih raznih katoliških društev našle mnogo obremenilnega materijala. ki dokazuje. da pokret Katoliške akcije ni bil omejen samo na verske zadeve, marveč da je ta pod vodstvom Vatikana stoječa organizacija pripravljala obnovo klerikalne politične stranke in nameravala izzrati v državi dogodke, ki bi pomenili notranji prevrat. Dokumenti, na katere namigujejo fašistični listi, doslej še niso bili objavljeni, toda v fašističnih krogih zatrjujejo, da bo celo Vatikan presenečen, ko bo izvedel za njih vsebino.
Kampanja v listih se nadaljuje z nezmanjšano vročekrvnostjo. Vatikansko glasil« »Osservatore Romano« nadaljuje z objavo fašističnih nasilstev nad katoliškim pokre-tom, dočim fašistični tisk ljuto napada Vatikan in ga dolžj protifašistične propagande. Tudi včerajšnji govor papeža ob priliki sprejema salezijancev označujejo listi za hujskanje. Papež je namreč dejal, da ne bo molčal, pa če pri tem izgubi življenje. Nič da ga ne more ovirati, da ne bi vsemu svetu povedal, kaj počne fašistični režim, ki je z brutalno silo napadel baš to, kar je papežu najdražje. »Osservatore Romano« podčrtava papežev govor in dodaje. da je fašistična vlada prva kršila lateranski dogovor. Ko so se zaradi tega v zadnjem času vršila diplomatska pogajanja, jih je rimska vlada brutalno prekinila s tem, da je izdala docela nepričakovano odlok glede razpusta katoliških društev. Nič ni pomagalo, pravi ^Osservatore Romano«:, da je Katoliška akcija neprestano naglašala, da nima nikake-ga političnega obeležja, nego da hoče v najtesnejši zvezi s fašizmom vzgajati italijansko mladino. Fašizem je videl v delu Katoliške akcije nevarno konkurenco, ki jo je hotel na brutalen način zatreti. >Ni mu bilo dovolj, da je razpustil naša društva, nego je sedaj dal" čutiti svojo pest tudi katoliškim voditeljem.« List nato poroča, da so bile včeraj izvršene nadaljnje hišne preiskave, pri katerih so bili aretirani po vsej Italiji najoličnejsi katoliški možje. »Osservatore Romano« zakivučuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da Vatikan nima nobenega razloga biti obzirnejši ter da bo storil vse za zaščito svojih pravic in interesov.
Vatikanska demarša pri Kvirinalu
Rim, 1. jun. č. Zaradi razpusta Katoliške akcije je papež poslal italijanski vladi diplomatsko noto, v kateri se sklicuje na la-teransko pogodbo in na konkordat sklenjen z Italijo. V noti prosi za pojasnilo z ozirom na odredbe prefektov in pa z ozl-rom na fašistične provokacije zoper katoliško akcijo.
Papež ne bo molčal
Rim, 1. junija, č. Ker so fašistične oblasti razpustile katoliške »mladinske organizacije, je stopil papež iz rezerve ter povsem odkrito nastopil za Katoliško akcijo. Zato je uporabil sprejem deputac. učiteljev in učencev salezijan. zavoda ter je imel ob tej priliki značilen govor, v katerem je med drugim dejal:
Zahvaljujemo se za vašo uteho v teh
dneh, ko vidimo, da je brutalno nasilje naskočilo na ono, kar nam je najdražje: Katoliško akcijo in oni del, ki nam je najbolj dragocen, katoliško omladino. Imamo svoje pravice in dolžnosti, da se sklicujemo na pogodbo in na obstoječi konkordat ter da podvzamemo diplomatske korake. Toda nič ne more preprečiti rimskega škofa, da ne bi dvignil svojega glasu. Morejo nam vzeti življenje, s tem pa nas ne bodo pripravili do molčanja.
Vsa katoliška društva razpuščena
Rim, 1. junija, o. Notranje ministrstvo je prejelo danes poročila vseh pokrajin« skih oblasti o izvršitvi sobotnega naloga centralne vlade glede razpusta katoliških društev. Vse nefašistične mladinske orga: nizacije in razna druga katoliška društva, ki so spadala v sestav Katoliške akcije, so razpuščena, njihovi arhivi zaplenjeni, pret možen je pa stavljeno začasno pod zaporo. Lokalne oblasti so izvršile odlok centralne vlade deloma že v soboto, večinoma pa te« kom včerajšnjega dne. V splošnem pri tem niso naletele na odpor, le ponekod je pris šlo do incidentov, kar je imelo za posledu co več aretacij.
Vodstvo Katoliške akcije se posvetuje
Nunoij pri kvirinalu Borgoncini Duca ie imel konferenco z voditelji Katoliške akcije da se dogovori o korakih, ki jih je treba storiti proti rimskim ukrepom. Razpust katoliških omladinskih organizacij je povzročil v italijanskih katoliških krogih, ki so jako močni, silen vtis Centralni odbor Katoliške akcije je zbran v permanenci ter se neprestano posvetuje o položaju. V Katoliški akciji so združene Zveza katoliških mož in katoliških žena. Zveza katoliške omladi-ne. Zveza katoliških študentov ter mnogoštevilni zavodi in šole.
»Osservatore Romano« polni svoje stolpce s poročili o preganjanjih članstva Katoliške akcije. Med drugim poroča, da se je ustavil ponoči pred škofijsko palačo v Ve-roni tajinstven avtomobil, iz katerega je stopilo več fašistov, ki so polili dragocena vrata z bencinom in jih zapaliH. Le takojšnji intervenciji ognjegascev je uspelo rešiti dragocena vrata.
Fašistični tisk prekinil polemiko
Rim, L jun. o. Nocojšnji »Lavoro Fa* scista« objavlja, da bo fašistični tisk z dat našnjim dnem prekinil nadaljnjo polemiko z vatikanskim glasilom »Osservatore Ro* mano«. V redakcijski izjavi naglaša »Lavo« ro Fascista«, da bo storil fašistični tisk to z ozirom na predstoječe dogodke in pa za« to, ker noče ovirati ali motiti postopanja odgovornih in merodajnih krogov. Le če se bo izkazalo za razčiščenie odnošajev med Vatikanom in fašizmom za potrebno, bo fašistični tisk obnovil svojo kampanjo, to pa v interesu ne samo fašističnega režima, marveč tudi onih krogov, ki nočejo ničesar slišati o obnovi propadle in proslule kle« rikalne ljudske stranke«.
Bombe v Bologni
Bologna, 1. junija, o. V pretekli noči sa eksplodirale, kakor objavlja kratek komu* nike službene agencije »S>iefani«, na raznih krajih Bologne tri bombe. Na nekem čet trtem mestu so bombe še pravočasno od* krili in so jih hoteli odstraniti. Karabinjen ski narednik je že dvignil bombo, ko je nenadno eksplodirala in ga na mestu ubita, njegovega spremljevalca pa hudo ranila. V fašističnih krogih trde, da gre za akcijo katoliških krogov, ki so hoteli na ta način demonstrirati proti režimu in dati duška svojemu protestu proti razpustu katoliških društev.
Važno posvetovanje kardinalskega kolegija
Solidarnost s papežem - Demarša pri Kvirinalu in protest pri dvoru - Prepoved procesij v vsej Italiji
Rim, I. junija, os. Napetost med Vatikanom in Kviriaialom najbolj ilustrira dejstvo, da je papež danes sklical zborovanje kardinalskega kolegija. Zborovanja. ki se je vršil v vatikanski knjižnici pod predsedstvom papeža, so se udeležili vsi kardinali in ostali v Rimu navzoči cerkveni knezi. Kardinalski kolegij je zasedal skoro polni dve uri in ie razpravljal izključno o sporu med Vatikanom in Kvirinalom v zvezi s položajem, ki je nastal po razpustu katoliških organizacij v Italiji. Papež je uvodoma poročal o dogodkih zadnjih dni in o posledicah, ki jih bodo imeli ti dogodki glede na lateransko pogodbo. Obenem je papež kardinalom obrazložil, kaj je doslej ukrenil. Kardinalski kolegij je izrazil svoje obžalovanje zaradi teh dogodkov, ki niso naperjeni samo proti Katoliški akciji, marveč tudi proti vzvišeni osebi papeža in proti ustanovam, ki so papežu najdražje. Vsi kardinali so zagotovili papežu svojo neomajno zvestobo. Kardinalski kolegij le nato skle-
nil, da bo Vatikan vložil pri italijanski vladi demaršo in zahteval pojasnila, obenem pa bo tudi pri italijanskem dvoru formelno protestiral in zahteval zadoščenje za kršitev eksteritorijalnosti vatikanskih poslopij s strani demonstrantov.
V vatikanskih krogih računajo s tem, da bo rimska vlada na protest Vatikana odgovorila z odpoklicem svojega poslanika, v primeru nedovoljne satis-fakcije pa bo Vatikan odpoklical svojega nuncija pri Kvirinalu tako, da je računati v vsakem primeru s prekinitvijo diplomatskih odnošajev med Vatikanom in Kvirinalom.
Kakor se ie pozno zvečer izvedelo, je papež v smislu sklepov današnjega zborovanja kardinalskega kolegija odredil, da se do preklica v Italiji ne smejo vršiti nobene procesije izven cerkev. Zatrjuje se tudi, da je kardinalski kolegij sklenil odpovedati konkordat z Italijo.
Občinske volitve v Celovcu
Socialni demokrati in narodni socialisti so pridobili po en mandat Novoizvoljeni občinski svet pa bo najbrž zopet razpuščen
Celovec, 1. junija d. Včeraj so se vršile tukaj ponovno občinske volitve. Občinski svet, izvoljen v začetku leta, ni mogel izvoliti župana, ker nobena stranka ni dosegla potrebnega števila glasov. Zaradi tega je bil novo izvoljeni občinski svet po brezuspešnih pogajanjih med strankami razpuščen in razpisane nove volitve. Včerajšnje volitve so prinesle porast glasov socialnih demokratov in narodnih socialistov, ki so pridobili vsak po en mandat, dočim so krščanski socialci izgubili nekaj sto glasov. Nemški nacional-ci, združeni v gospodarskem bloku, so iz-
gubili skoro 1000 glasov in dva mandata. Komunisti so jedva dosegli količnik za en mandat. Nova obrtniška stranka je dobila samo 197 glasov. Socialni demokrati so s tem najmočnejša stranka v občinskem svetu, imajo pa kljub temu samo eno tretjino vseh mandatov, tako da brez podpore druge stranke ne morejo dobiti župana. Ker se politični odnošaji od zadnjih volitev niso sploh nič izpremenili, je malo verjetno, da bi sedaj prišlo do sporazuma pri županskih volitvah. Splošno se zato pričakuj^, da bo občinski svet ponovno razpuščen in imenovan vladni komisar.
Nemci zahtevajo svoje kolonije
Berlin, 1. junija. AA. Včerajšnja skup« ščina kolonijalnega nemškega društva je bila dobro obiskana. Predvsem Schnee je predlagal resolucijo, ki z njo društvo po« živa vlado, naj »aktivno in energično de« luje na to, da bodo upravičene nemške zahteve po kolonijah pri vsaki primerni priliki uveljavljene«. V drugi resoluciji protestira društvo proti angleškemu načr* tu. ki hoče združiti vse bivše nemške kolo« ni je v vzhodni Afriki v enotno britsko ko» lonijo Kenvjo.
Bolnica v plamenih
Tokio, 1. junija AA. Bolnica Kanazava je pričela goreti v zgodnjih jutranjih urah. 500 bolnikov je v največji nevarnosti.
Velik požar v Berlinu
Berlin, 1. junija, d. V skladišču tvrdk e Gerhard & Comp., podjetja za razpečava« nje filmov, je izbruhnil včeraj požar, ki je podjetje skoro popolnoma uničil. Ogenj se je širil z bliskovito naglico. Zaradi po« navljajočih se eksplozij na reševanje ni bi« lo misliti. Po sodbi strokovnjakov je na« stal ogenj vsled vnetja filmov. V resni ne« varnosti so bile tudi sosedne hiše. ker se je širila od gorišča huda vročina. Neka žen« ska, ki je od daleč opazovala požar, -je bi* la v hipu v plamenih, ker je eksplozija vrgla goreč film daleč v stran in je padel baš nan»o. Njenega otroka so še v zad* njem trenutku rešili. Žensko so s hudimi opeklrami v brezupnem stanju prepeljali v bolnico. Šole pozno ponoči se je posre* čilo ogenj pogasiti.


Oba Rima
Navidezni idili, ki je po podpisu late-ranskih pogodb nastopila med Vatikanom in službeno Italijo, je bil usojen kratek obstoj. Komaj se je poleglo prvo navdušenje, med katerim smo videli slike skupin »črnili srajc«, kako vzklikajo papežu, in slike mladih rimskih kleri-kov, ki so s fašističnim pozdravom odgovarjali tem vzklikom, že so izza obzidja tega in onega tabora brnele puščice v obliki časnikarske polemike, dokazujoč. da se nasprotje dveh tako različnih sil ne da spraviti s sveta z eno potezo peresa.
Vendar pa so dogodki, ki so se zadrte dni odigravali po ulicah večnega Kima, segli daleko preko okvira razmeroma nedolžnih časnikarskih spopadov ter zavzeli značaj otvoritve sovražnosti. Povod za nastop fašistične vlade proti Vatikanu so dala razkritja ministra Bottaia v listu »Lavoro Fascista« o stališču, ki ga je Katoliška akcija zavzela baje o priliki 40 letnice enciklike »Iv'cruin novarum«. V kolikor smemo verjeti fašističnim vestem, so govori predsednika zborovanja dr. Rossija, ravnatelja vatikanskega glasila grola della Torre in podtajnika v vatikanskem državnem uradu Pizzarda zveneli naravnost prevratno in poziva katoliške sindikate na odkrito borbo proti fašizmu.
Vse fašistične publikacije označujejo fašistično gibanje kot novo vero, ki jo je pokret črnosrajčnikov prinesel »tretji Italiji«. Nova vera sicer nima nič cerkvenega na sebi. vendar pa ima že zelo razvit kult, čigar božanstvo je domovina Italija. Po fašističnih listih srečujemo vedno ponavljajoče se izraze »sveta Italija, božanska Italija«. Na čast borcem, padlim za fašistično stvar, se postavljajo žrtveniki ,kjer gore večni votivni plameni in se vrše pobožni obredi. Fašistični voditelji se imenujejo hijerarhi, nedavo pa si je privzela revija, ki služi razširjenju fašizma preko meja Italije, naslov »De propaganda fide«, izposojen od znane vatikanske kongregacije. Kakor je videti si nova vera prizadeva ustvariti si tudi primerno fra/.eologijc 'n obrednik.
Za dve veri na na tako tesnem ozemlju. kakor je Italija, ni prostora, tembolj, ker sta težnji obeh v diametralnem nasprotju. Boj za pristaše dobiva obliko boja za duše in v tem je zarodek vseh sovražnosti. Papež Pij XI. je v tem sporu naslovil milanskemu nadškofu pismo, v katerem izraža svoje začudenje nad tem, da sploh lahko prihaja do trenja med katoliško akcijo in italijanskim korporativnim režimom, kajti cerkev da skrbi le za nadnaravne cilje
Hitlerjeva pot v Canosso
Berlin. 28. maja
Grenki kruh opozicije, ki ie delež Hitlerjeve stranke kljub velikemu njenemu uspehu pri lanskih volitvah, je vodji nemških narodnih socijalistov očividno že zače! presedati. Volilne obljube, ki so nemškim masam med volilnim bojem vsak dan napovedovale skorajšnji zmagoviti izhod Nemčije iz gospodarske krize in politične zagate, so z vsakim dnevom dobivale brezuspešneiši značaj politične iate morgane. V stranki sami so se pokazala vznemirljiva znamenja notranjega razkroja, nezadovoljstva s strankino taktiko in nestrpne želje po •oblasti.
Hiitler je končno vendarle sprevidel, da z dosedanjimi metodami zanikanja vsake zakonitosti ne mo-re priti na vlado. Zato ie zadnje čase opetovano podajal izjave, k: priznavajo obstoječi red in veljavo držav, nih uredb in institucij. Vendar pa tudi to r.i bilo dovolj, da bi se javnost u ve ril a o njegovi državotvornosti, v kolikor sc je pač mogoče trdno zanesti na zagotavljanja narodnih socijalistov. kojih program je tako raztegljiv, da jim dopušča skoke iz skrajnosti v skrajnost. Levičarske stranke so se morale uveriti. da politična nedoslednost, ki bi ubila vsako drugo stranko. Hitlerjevi ne škodi in ne zmanjša njene privlačnosti v očeh pristašev. To so znova dokazale volitve v Oldenbttrgu. kjer je število hitlerjevcev zopet zelo narast'o.
Temelj Hitlerjevega gibanja ie v psihozi, ki se polašča nemškega naroda v sedanji gospodarski krizi, iz katere, kakor vse kaže, tudi Briining ne bo našel izhoda. Ta moment je močnejši nego vsa politična pamet. uvidevnost in logika, kajti v obupu ni mesta za trezno in premišljeno taktiko. Kljub javnim prilikam, ki tirajo vse neza-dovoljneže in obupance v Hitlerjev tabor, slednji uvideva, da bi dolgovečna --ozicija znala privesti ves pokret do razpada, ako se stranka ne bo mogla dokopati do sile in do mesta v vladi.
Hitler, ki je pod silo razmer moral dati razne izjave lojalnosti, uvideva sedaj sam, da to ne bo zadostovalo za vstop v vlado. Sestava desničarsko usmerjene vlade je mogoča samo ob sodelovanju centruma. Kakor pa zdaj stoje stvari, na sodelovaje centruma z narodnimi socijalisti ni misliti, dokler visi nad slednjimi prepoved nemških škofov, ki so v svojih pastirskih listih za-b ra n ili pravovernim katoličanom pristop v vrste narodnega socijalizma. Interdikt pa ni popoln in dopušča izpremembo položaja, brž ko Hitler in njegova stranka zavzameta stališče, ki bo manj nasprotno cerkvi.
Hitler se ie poslužil teh vratic in poslal v R.im svojega zaupnika poslanca Gohnu^a k! naj v Vatikanu posreduje in se pogaja o možnosti ureditve odnošajev med narod nimi socijalisti in centrumom. Kakor je Hirler priznal državno zakonitost, tako ga razmere oziroma želja po oblasti sili, da prizna tudi cerkveno avtoriteto. Preko Rima se nadeja ustvariti vse potrebno, da zrahlja nepopustljivo stališče centruma napram narodnemu socializmu. Gohring je razpravljal z merodajnimi činiteljj v Vatikanu. v istih dneh pa je papeževo glasilo »Osservatore Romano« priobčilo slovite napade na navidezno katoličanstvo narodnih sociialistov. ki da spadajo k cerkvi samo no svojih kTstnih listih. Očitna aluzija na svoiečasno slično Hitlerjevo izjavo.
človeka, režim pa združuje v svojih vrstah razne razrede prebivalstva po čisto posvetnem kriteriju dela in produkcije. Par mesecev pred lateransko pogodbo pa je sv. oče govoril popolnoma drugače. Tedaj je namreč v pismu kardinalu Beltramu izjavil, da se Katoliška akcija s pravom imenuje socijal-na akcija, kajti nje naloga ni samo širiti kraljestvo Kristovo. marveč tudi ustvarjati tako organizacijo družbe, ki bi omogočila največjo produkcijo do-svetnih dobrin.
Ako so fašistična poročila o resolucijah zborovanja Katoliške akcije resnična, so nje člani delovali v smislu izjave papeža milanskemu nadškofu. Fašisti priznavajo, da je papež pred podpisom pogodbe imel oblast, da predpise Katoliški akciji smernice tudi v posvetni panogi življenja. Izjava kardinalu Beltramu pa je popolnoma v duhu delitve dela na duhovno in posvetno področje, katero delitev ie sv. oče odobril s podpisom pogodbe. Fašisti se sklicujejo na slednjo izjavo papeževo, ki je desavuirala politične pravce Katoliške i akcije in nastopajo kot čuvarji svojih pravic in pogodbe, ki jim jih je zajam-čila.
Fašizem je bil od vsega začetka izredno občutljiv za delovanje Katoliške akcije, ki ima v svojih vodilnih vrstah vec pripadnikov bivše popolarske stranke, mož, ki so v času kritične Mateottijeve afere prešli v tabor odkritih sovražnikov fašizma. Hijerarhi so zasumili, da jim Katoliška akcija pripravlja politično protiutež in so takoj izlili nadnjo ves svoj strastni gnev. »Stampa« je zapisala: »S poseganjem na socijalno polje dviga Katoliška akcija svoj oltar proti oltarju naših korpo-rativnih organizacij,« »Lavoro Fascista« pa je zagrozil s svojo znano silovitostjo: »Organizatorji 'iz Zagrada, mračni pobožn.iaki naj ne pozabijo, da je fašizem očistil Italijo z batmami. Ne bomo se dali dolgo prositi, da preizkusimo svoje uveljavljene metode mad njihovimi prihuljenimi hrbti.« Kakor kažejo zadnji dogodki, ni ostalo samo pri besedil' grožnji. Uveljavljene metode so že občutili tako posamezni prvaki Katoliške akcije, kakor posamezne organizacije tega lajiškega apostolata.
Daleč so že časi, ko so visoki prelatl v Vatikanu povzdigovali fašizem in mu ie sv. oče sam — dal svoj blagoslov. Morda se bodo v Vatikanu spomnili treznih svaril, ki so prihajala iz Francije pred zaključkom lateranske pogodbe in ki so nuglašala, da s? paoeštvo s pogodbo samo jemlje svobodo, ki jo zahteva značaj poglavarja vesoljne cerkve.
To pisanje vatikanskega glasila dokazuje, da cerkveni hijerarhi niso kar tako verjeli Hitlerjevemu odposlancu Gohringu in da za sedaj vsaj niso naklonjeni misli, iz-giaditi pot do sporazuma Hitlerja s centrumom. Hitlerjev korak pa je gotovo vzbudil veliko nejevoljo med onim delom pristašev, ki so po krstnih listih protestanje in ki jih ie narodni socijalizem privlačil osobito zaradi svoje izrazito protiikatr liške smeri. Poznavalci razmer sicer pravijo, da bo Hitler to nejevoljo, kakor vselej^v slič-nih primerih, znal opravičiti s politično potrebo in s taktiko, ali značaj pota v Canosso ostane temu diplomatskemu sondiranju neizbrisen. Vsa javnost pa si je edina v tem da narodnih sooiijalistov tudi ta Gohringo-va pot v Rim ni približala centruinu in sestavi desničarske koalicije.
Za in proti Briandu
Pariz, 1. jun. č. Francoski monarhisti, na čelu z Leonom Daudetom so priredili vče* raj skupščino v sami ožji domovini Brian* da, v Nantesu. Pri tem zborovanju je Leon Daudet zelo ostro napadel Brianda. Čim je doznalo občinstvo za to zborovanje, je napolnilo ulice okrog poslopja rojalistič* nega zborovanja ter manifestiralo za Bri* anda. Ko so odhajali zborovaloi ni kolo« dvor, je prišlo do hudih spopadov med republikansko in roja lističu o mladjno. Mo* ra:1a je intervenirati policija ter je bilo pri tej priliki ranjenih osem stražnikov ter ve? civilistov
Macdonald proti lordom
London, 1. jun. č. O priliki volitev v Gates Hideu je poslal Macdonald odprto pismo volilcem, v katerem ostro napada lordsko zbornico. Angleški premijer oči« ta lordom, da na ne parlamentaren način razlikujejo meščansko vlado od delavske vlade, pozabljajoč, da je laboristična vi a* da po ustavi prav tako pooblaščena na vse korake, kakor vsaka druga vlada. Če bodo lordi nadaljevali s> takim postopanjem, mora priti do popolnega zloma parlamen* tarnega režima. Na koncu pravi Macdo* nald, da bo zakon o delu, ki ga je zbornica lordov odbila, ponovno predložen v bistvenih točkah neizpremenjen parlamen1 tu.
Kongres nemške socialdemokratske stranke
Leipzig, 1. junija. AA. Včeraj je bila otvorjena letna skupščina nemške soeijal* no*demokratske stranke. Pred samo skup» ščino je bilo manifestacijsko zborovanje, na katerem sta govorila med drugimi tu» di francoski socijalist Longuet in vodja druge internacijonale Vandervelde iz Bru* sija. Medtem je imelo vodstvo stranke tri« urno sejo. Razpravljalo je o kandidatih za predsedniško mesto so c i j a ln od e mokra tsk e stranke, ki je bilo izpraznjeno s smrtjo Hermana Miilleria. Sporazum še nd bil do» sežen. Nairesnejša kandidata sta poslanca Vogel in Soillmann. Odločitev o tem bo psdla do srede.
Novi veliki mojster malteškega rede
Rim, 1. junija AA. Za velikega mojstra malteškega reda, je bil ižvoljen knez Ljud-vik. Chigi Albani. Izvolitev so sporočili pa-• pežu, ki mu gre pravica potrditve.
Velesejem
Ljubljana, 1. junija.
Tramvaj v Šiško in velesejem sta od nedelje dve atrakciji, ki sta pokazali veliko privlačno silo, zlasti za Ljubljančane. Zato nI čuda, da je bil poset velesejma v nedeljo izredno velik. Danes'je sicer nekoliko nagajal dež, vendar je število posetnikov že v prvih treh dneh brez pretiravanja doseglo 20.000. Ta uspeh je treba tem bolj ceniti, ker je bila nedelja zadnji dan v mesecu, kar se v naših razmerah močno pozna. Naš velesejem pa tudi v inozemstvu pridobiva na ugledu. K otvoritvi ie velesejmska uprava prejela med drugim brzojavne čestitke od praškega primatoria Baxe. od dunajskega župana Seitza ter od velesejmov v Lipskem, Bariju in' Bruslju. Včeraj in v nedeljo so naš velesejem posetili tudi številni odlični gosli, tako minister za šume in rudnike inž. Sernec, pomočnik finančnega ministra dr. Letica z načelnikom g. Božičem in predsednik glavne uprave Udruženja jugoslovenskih inženjeriev in arhitektov inž. Avramovič.
Popoldne ie prispela v Ljubljano na svojem potovanju po Jugoslaviji skupina odličnih nemških industrijcev pod vodstvom ravnatelja lipskega velesejma g. Kohlerja >n univ. prof. Hoffmanna. ki je slovenskim gospodarskim krogom že znan od svoječasne-ga predavanja v Zbornici za TOI. Po sprejemu so si popoldne gostje v spremstvu predstavnikov Zbornice za TOI in Zvezo industrijcev ogledali naš velesejem, o katerem so se izrazili prav laskavo.
Kakor je bil v nedeljo predvsem naval radovednega občinstva, tako so danes prevladovali na velesejmu razni interesenti, prišle pa so tudi že številne šole. Sklenjene so bile nekatere večje kupčije, zlasti v strojih za obdelovanje lesa. Zanimanja je letos največ za izdelke naše težke industrije, za pohištvo, mlinske in druge obrtne stroje, tek-stilijfi in, kakor vedno, za razne tehnične novosti. Odlično se reprezentira letos naša kovinska in strojna industrija- Na letošnjem velesejmu vidimo že v docela domači in solidni izdelavi najrazličnejše si roje, od težke vodne turbine za 500 konjskih sil in mogočnega polnojarnfenika do poljedelskih strojev za najrazličnejšo porabo. Tudi tekstilna in pletilna industrija sta bogato zastopani, zlasti obsežna pa je razstava avtomobilov.
S posebnim priznanjem je treba omeniti tudi lepo zaokroženo in bogato umetnostno razstavo v paviljonu K. kjer je nameščena tudi radi-razstava.
Kakor prejšnja leta ima tudi letošnja razstava pohištva pri širokem krogu občinstva največ privlačnosti. Maši pohištven; mizarji nam nudijo zares vsako leto lepše, popolnejše in okusnejše izdelke po načrtih znanih arhitektov. Za te izdelke naših pohištvenih mizarjev se vsako leto v večji meri zanimajo tudi kupci iz oddaljenejš.h pokrajin naše drža\> in celo iz inozemstva.
Kdor si je ogledal letošnjo prireditev, ta mora priznati, da je sedanji XI. velesejem po bogati razvrstitvi blaga in uspeli organizaciji brez dvoma prekosil celo lanski jubilejni sejem. To priznavajo tako oni po-setniki. ki prihajajo na velesejem predvsem zaradi zabave — za te je letos v izredni meri poskrbljeno — kakor tndi oni interesenti. ki prihajajo no kupčijskih poslih. Velesejem pa bo tc dni še kompleti ran z razstavnimi predmeti sedmih italijanskih tvrdk. ki so prekasno prispeli. Italijanske tvrdke bodo razstavile razne kemične izdelke, elektrotehniške predmete, mline m propgandni materijal. Pohvalno naj še omenimo, da je sejmišče letos za poizkus poškropljeno s posebnim cestnim oljem »cestolom« (ki je proizvod tvornice tanina v Medvodah) in je zaradi tega brez prahu.
Glavna skupščina Tujsko-prometne zveze v Mariboru
Maribor, 1. junija.
Danes popoldne se je vršila v hotelu »Mera.n« glavna skupščina mariborske Tujsko-prometne zveze pod vodstvom predsednika g. dr. Rateja. Zastopani sta bili mesta a občina mariborska in celjska, zdravilišči Rogaška Slatina in Doberna, podružnice SPD Maribor, Celje, Ruše, Zveza go-stilničarskih zadrug, Olepševalno društvo itd. Tudi ljubljanska zveza je poslala svojega zastopnika.. Po pozdravu delegatov in zastopnikov ter članov je podal dr. Ratej kratko predsedniško poročilo. Sledilo je tajniško poročilo g. dr. Seniorja o delovanju zveze v lanskem poslovnem letu, ki je bilo kljub nezadostnim materijalnim sred-svom in nezadostnemu številu osobja vendarle obsežno in v mnogih pogledih pilodo-nosno. Zveza je izdala propagandno brošuro za Maribor in mariborsko okrožje, pripravlja pa specijelno za Maribor novo propagandno knjižico, pospeševala je delovanje tujsko prometnih organizacij, sodelovala pri odboru za zgradbo pohorske v<z-ipenjače, udeležila se je priprav za zgradbo pohorskih cest, sodelovala pri gostilničar-skih tečajih, podpirala zimsko-sportne organizacije itid. Biljetarni v Mariboru in Rogaški Slatini dobro poslujeta, v kratkem bo ustanovljena še biljetarna v Celju.
Blagajniško poročilo je podal g. dr. šnu-derl. Iz poročila je razvidno, da je imela »veza 205.200 Din dohodkov in 119.900 Din izdatkov ter ima danes okrog 300.000 Din premoženja. Na predlog nadzorstva je bil blagajniku podan absolutorij. Pri slučajnostih so bili sprejeti predsedstveni predlogi, da se upravni odbor pooblasti: 1. da določi članarino; 2. da v danem trenutku uveljavi službeno pragimatiko za svoje osobje in 3. da v primeru potrebe določi za čas, dokler je predsednik Izven Maribora, še drugega podpredsednika iz svoje srede, ki ima redno bivališče v Mariboru.
Razvila se je o raznih tujskih prometnih potrebah in težavah, zlasti o podeželskih gostilnah, kolodvorskih restavracijah itd. stvarna razprava, tekom katere so gg. Zemljič, Lesjak, dr. šter, šubic, Oset, Jan-kovič . in drug! i znesli mnoge konkretne predloge.
Nepreviden šofer
Koprivnica, 1. junija, n. Na državni ce» sti med Varaždinom in Koprivnico se je blizu vasi Trnovec prevrnil osebni avto* mobil, kf ga je šofiral Franko Ostres iz Ko* privnice. Šofer je bil očividno vinjen ter je za vozil z avtomobilom v jarek. Vozilo se je docela razbilo ter je ostala na mestu mrtva 70letna Zofija Juninec. Troje oseb |e bilo lažje poškodovanih, a so jih mora* li kljuk temu odpeljati v varaždinsko bol«
Važna priloga!
Danes smo priložili naročilnice za srečke državne razredne loterije. Prosimo vse one, ki nameravajo v novem kolu igrati in poskusiti svojo srečo, da naročilnice takoj izpolnijo in nam jih vrnejo, da bomo v stanu vsem pravočasno poslati srečke. Prvo žrebanje se bo vršilo že 20. junija.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Piccardova aluminijasta gondola predmet svetovnega zanimanja
Razne veletrgovine io hočejo kupiti v reklamne svrhe
noče o tem nič slišati
— Piccard
Augsburg, 1. juniia d. Prof. Piccard in njegov spremljevalec inž. Kipfer sta včeraj odpotovala iz t	a v Augsburg. V
Obergurglu se je zbrala velika množica do-mainov in tujcev, ki so učenjaka ob odhodu prisrčno pozdravljali. Prof. Piccard se je županstvu v Obergurglu pismeno zahvali: naglašajoč, da ga posebno veseli, da ie pristal v kraju, kjer je prebivalstvo.tako gostoljubno in postrežljivo. V Augsburgu je pričakovala Piccarda kljub hudemu nalivu večtisočglava množica, ki ga je burno akla-mirala. V hotelu ga ie pozdravil župan dr. Bohi. množica pa je prirejala Piccardu dolgotrajne ovaoije in ponovno ie mora! priti na balkon.
Ficcardov balon so strokovnjaki na ledeniku demontirali. Balon so zložili in z velikim naporom spravili v dolino, od koder
ga bodo odpremiM v tovarno v Augsburgu Gondole niso mogli spraviti v dolino. Po dolgotrajnem prizadevanju so jo spravil' na rob ledenika. Tu bo morala ostati vse tako dolgo, dokler ne zapade debel sne?, ki bo omogočil transport v dolino. Če bo tovarna kot lastnica privolila, bo orof. Piccard poklonil gondolo občini v Obergurg u v spomin na prvi polet v strasfero in na njegov pristanek na bližnjem ledeniku. Zanimivo ie. da se že sedaj, ko ie gondola še v gorah in ko še niti ni znano, kdaj jo bo mogoče spraviti v dolino, javljajo šte vilni kupci. Razne nemške, francoske, ameriške in angleške veletrgovine hočejo nabaviti zondolo v reklamne svrhe in ponujajo visoke vsote, ki daleko presegajo vrednost gondole. Prof. Piccard s« tak: prodaji odločno protivL
Avtomobilska cesta v Kamniško Bistrico
Važna gradba za prospeh tujskega prometa —
vožnja v Kamniško Bistrico
Prva avtomobilska
Kamnik, 1. junija.
Najvažnejša pridobitev za Kamnik je poleg ceste na Luče, ki se bo začela gras diti še letos, avtomobilska cesta v Kamni* ško Bistrico. Meščanska korporacija v Kamniku ima v Kamniški Bistrici svoja ve* lika gozdna posestva ter se je dosedaj ves les spravljen v Stahovico potom plovbe. Vodna pot, ki začenja nekaj metrov pod izvirom Kamniške Bistrice, je dolga blizu 8 km in se vije deloma po globokih, v ska* le vrezanih soteskah. Spravljanje lesa je zelo težavno, ker se morajo delavci me* stoma po vrveh spuščati v skalne prepade. Mnogo lesa se tudi izgubi ter iznaša izgu* ba povprečno 12 odst. Zaradi tega si je Meščanska korporacija že davno prizade* vala urediti drugo prometno zvezo.
Bila .je že projektirana ozkotirna želez* niča, ki naj bi prevažala les v Stahovico. G. inž. Dedek iz Ljubljane je napravil več načrtov in sicer za samo železnico, za žc* leznico s cesto in za široko vozno cesto. Najboljši projekt pa je moral odpasti, ker bi znašali 6troški izvedbe okrog 5 milijo* nov. kar bi bilo za Meščanoko korporacijo predrago.
Končno pa se je le projekt vozne ceste uresničil in v sredo so zapeli prvi krampi na Konjski za zgradbo ceste v Kamniško Bvstrico. Pri zgradbi bo zaposlenih okrog 200 delavcev in se bo delalo na več krajih. Rešiti je treha še vnrašanje, kako izpeljati novo cesto preko Kobilice, da ne bo preveč vzpona. Dolžina ceste bo zna* šala okrog 8 km, široka pa bo 4 do 5 me* trov ter bo makadamska. Cesta bo spelja* na po stari vozni poti. ki bo razširjena in popravljena ter na več mestih preložena.
Kakor zatrjujejo, bo gotova že avgusta. K 6troškom prispevajo polej; Meščanske kor* poracije še kamniška občina, banska upra« va in ministrstvo za šume in rudnike. Najbrž bo ccsta ostala v oskrbi Meščanske kor poracije.
Ko bo ta cesta enkrat zjgrajena in bo od« lično služila tujskemu prometu, bo dom v Kamniški Bistrici vsekakor premajhen m ^o treba misliti na zgradbo večjega planin* 6kega hotela. Meščanska korporacja se s tem projektom že bavi. Vzdržati bo treba tudi redni avtobusni promet med Kamni* kom in Kamniško Bistrico in 6i ie konccsi* jo za to progo že zasiguralo podjetje Krc* gar in Fajdiga v Kamniku. V soboto proti večeru se je ustavil pred čitalnico v Kani* niku star »Fiat« tega podjetja, ki je prcvcw zil že svojih 250.000 km. Vse jc bilo rado« vedno, od kod in kam, končno pa se ;e zvedelo, da je privozil iz Kamniške Bistri* ce ter tako dosegel lep uspeh. V petek zjutraj so se odpeljali s tem avtomobilom podjetnik g. Fajdiga, njegov brat g. Mak* so, g. Makso Koželj in g. Tomo Ilomar. S seboj so vzeli tudi lopate in krampe, ker 60 si morali na nekaterih mestih delati pot. Najtežji del so imeli na Počivalu. kjer je ovinek tako oster, da se avtomobil ni mo« gcl obrniti. Odsekali so precejšen del ska« le ter tako razširili pot. Fosctili so kočo na Kopiščih, kjer kmetje niso mogli ver* jeti, da ie sploh mogoče priti do njih r. avtomobilom. V Kamniški Bistrici jc bila večja družba hrvatskih izletnic, ki so vse, ko so slišale brnenje motorja, radovedno gledale navzgor, misleč, da kroži nad niimi kak zrakoplov. Da bo prispel avtomobil po nedovršeni gorski poti. ni seseda nihče mislil in pričakoval.
Prosvetni dan ZKD v Beltincih
Beltinci, 1. junija.
Včeraj smo imeli tu lepo prireditev: pro* 6vetni dan mariborske ZKD z zanimivimi predavanji v sokolski dvorani, ki so jo s postranskimi prostori vred napolnili kmet* je in kmetice ter fantje in dekleta,^ pa tudi mteligenca iz beltinskega in črenšovskega okoliša, od Dobrovnika, Turnišča, Lipe itd. Zbor je otvoril in vodil predsednik ZKD Spindler. Bivši minister dr. Kukovec je po* dal pregledno sliko slovanskega pokreta, ki je vodil do uspehov, poudarjajoč pri tem, kako je ta pokret omogočil edino na* predek slovanskih narodov v izobrazbi in kulturi. Prekmurski rojak g. dipl. agronom Šiftar je zanimivo razpravljal o dane« naj* bolj akutnih problemih kmetskega gospo* darstva v Prekmurju, g. urednik Mrovlje iz Ljubljane pa o problemih agrarne re* forme, ki je v Prekmurju še vedno zelo aktualno. Predvajanje filma se je iz teh* ničnih razlogov in ker so se predavanja raztegnila daleč čez poldansko uro, odgo* dilo na kasneje.
Med predavanji pa se je od 11. do po! 13. vršila v posebni sobi hotela »Pri Kro* ni« konferenca delegatov v zvezi včlanje* nih društev iz Prekmurja ter drugih pro* svetnih delavcev, ki jih je povabilo na kon* ferenco predsedstvo ZKD. Po referatih gg. šol. upr. Gabrijelčiča iz M. Sobote m učitelja Izidori Horvata iz Dol. Lendave o stapju prosvetne organizacije in prosvet* nega dela v Prekmurju ter predsednika ZKD Spindlerja o novih smernicah pro* svetnega in gospodarskega dela v ZKD se je razvila zanimiva, stvarna razprava s konkretnimi predlogi o podrobni organiza* ciji dela. Prosvetni dan v Beltincih pome* ni preokretnico v razvoju prosvetnega dela v Prekmurju.
Tragičen konec rekorderskega poleta
Pariz. 1. junija, d. Francoska letalca La-luette in Peranamgle sta v soboto zjutraj v malem letalu startala k poletu, hoteč postaviti nov svetovni rekord za polet v ravni črti. 48 km južno od Barcelone pa sta v bližini Villa Nueva padla in se ubila. Hotela sta se zaradi neugodnega vremena vrniti v Barcelono. Nenadoma pa je iz neznanega vzroka eksplodiral motor in letalo je padlo v morje. Predno so prihiteli ribiči na pomoč, sta bila oba letalca že mrtva. Lateiette je brl znan francoski letalec, ki je postavil devet rekordov in si pridobil svetovni sloves.
Katastrofalen padec pesete
Pariz, 1. junija s. španska deviza je na današnji borzi katastrofalno padla. Po petkovem tečaju 226 frankov je notirala peseta ob otvoritvi današnje borze samo 202 franka. V zadnjib minutah se je tečaj nekoliko izboljšal in dvignil na 217.
Vročina v Varšavi
Varšava, 1. junija č. že nekaj dni vlada tukaj tropska vročina. Včeraj je bilo na solncu 47 stopinj, v senci pa plus 34.
»Novosti« o tekmi Gradjanski : Ilirija
Zagreb, 1. junija n. V svojem dolgem poročilu o nogometni tekmi Gradjanskega z Ilirijo pišejo med drugim današnje »Novosti«: Težka, toda zaslužena zmaga v Ljubljani. Gradjanski je osvojil novi dve točki baš tam, ker sta ti točki bili dvomljivi. Malo čudno je, da se Zagrebčani toliko veselijo baš točk, ki jih prinesejo iz Ljubljane, tem bolj čudno, da se tega veseli stara nogometna garda, ki je potovala nekoč brez vsake brige v Ljubljano in iz nje. Da, nekdaj je bUo tako, toda danes je drugače. Ljubljana je postala trd oreh za vsak zagrebški klub, zato se točke iz Ljubljane odnašajo s posebnim veseljem in posebno ceno. Da si jih zagotovi, je šel Gradjanski v Ljubljano docela kompleten. Tu mislimo na njegove kibice, ki so bili kompletni brez rezerve in ki so storili svojo dolžnost že pred igro, pri njej in po igri.
Proslava BSK
Beograd, 1. junija. Danes na drugi dan pravoslavnih binkoštnih praznikov se je nadaljevala proslava 20-letnice BSK. Današnji nogometni rezultati so bili naslednji: BSK rez. : Deligrad (Aleksinac) 9:1 (4:01, BSK jun. : Vienna jun. 2:0 (1:0), Ruski : Obilic komb. 4:1 (2:01, Soko : Eintracht (Lepzig) 2:0 (2:0), BSK : FC Cette 3:1 (2:0).
Vremenska naooved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Zelo spremenljiva oblačnost, zmerno toplo, malo bolj nestalno vreme. Lokalno deževje z grmenjem. — Situacija včeraišnje.e-a dne: Ves sistem slabih barometerskih depresij prekriva center in južni del kontinenta, kar pozroča nestalno vreme, s pre-j hodnim deževjem in grmenjem. Samo j skrajno severni del Evrope prekriva višji i pritisk. Barometrski pritisk je v splošnem porastel za 2 do 3 mm, temperature so večinoma padle za 1 do 5 stopinj, največ v gornjem Primorja in zapadni Hrvatski Dunajska vremenska napoved za torek ? j Polagoma mani oblačno z manj oadavina-mi. Zopet nekoliko toplejše.
Naši kraji in ljudje
Njuni Veličanstvi kralj in kraljica v Zagrebu
Ob prihodu na Markov trg
Kralj in kraljica pri slovesni procesiji
Doživljaji naših pariških izletnikov
»Jutro va« ekskurzija se je včeraj zadovoljna vrnila v domovino Nepozabni vtisi iz Pariza in okolice
Danes! Ob 4., pol 8., 9%.
Podeželski posetnlki velesejma, oglejte si ob znižanih cenah film, pri katerem se je smejala in zabavala vsa Ljubljana:
Najsijajnejša veseloigra iz vojaškega življenja preteklosti!
VLASTA BURIAN
RODA RODA
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Ljubljana, 1. junija.
Izletniki prve »Jutrove« ekskurzije na veliko kolonijalno razstavo smo se danes z dopoldanskim brzovlakom vrnili v Ljub« ljano. Ne bi ravno dejal, da čili (ker je dolga vožnja v domovino utrudljiva), toda zdravi in zadovoljni. Vse je šlo po sreči in v najlepšem redu. Vsekakor: izlet je daleč prekosil pričakovanja.
Ko smo se v prvi polovici tedna prav dobro seznanili s Parizom in njegovimi znamenitostmi, smo 6redo in četrtek izko« ristiii za dva prelepa celodnevna izleta v okolico. V sredo dopoldne nas je udobni avtobus popeljal proti Malmaisonu. Gradič je preurejen v muzej in v6e sobice in hod« nik: so prenapolnjeni s spomini na ona le« ta. ko je v tem idiličnem domovanju leto« val general Napoleon Bonaparte s prvo že« no Josefino, ki je po ločitvi tu v samoti
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
zelo ugodno. — Tudi na obroke!
A.PRESKER
LJubljana, Sv. Petra c. 14
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Torek, 2.: Slehernik. Predstava v operi. B. Sreda, 3.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20.
Torek, 2.: Slehernik. Dramska predstava- B. Sreda, 3.: Večni mornar. E. Četrtek, 4.: Židinja. Izven. Gostuje Marij Šimenc.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Zacetpk ob 20 Torek, 2-: Kavalir Miško. C. Znižane cene. Zadnjič.
Sreda. 3.: Labirint. B. Kuponi. Četrtek, 4.: Zaprto.
Znanstveno delo o kozolcn na Slovenskem. Kot 10. zvezek Razprav Znanstvenega društva v Ljubljani je pravkar izšla 110 strani obsegajoča razprava univ. prof. dr. A. Melika »Kozolec na Slovenskem«. Pisec prihaja po obsežnem razmotrivanju vseh znanih oblik kozolca do zaključka, da je kozolec nastal na več mestih ločeno, vendar ie pri Slovencih dosegel najvišjo stopnjo, Ker je pri nas najbolj zagospodovala njegova gospodarska funkcija. Po zaslugi Sloven-
preživela svoja poslednja leta. — Od Mal« mai6ona nas je v prvi popoldanski uri do« vedla pot v Versailles. Izvrstno kosilo nas je čakalo v restavraciji. Takoj nato smo se v dveh skupinah podali v velikanski grad. kjer se je nekoč razbohotila slava in raz« košje »solnčnega« kralja Ljudevita XIV. Obiskovalec se ne more načuditi ogrom« nemu obsegu palače, ureditvi soban in vsemu okolju z velikimi parki, šetališči in fontanami. Odnesli smo silne vtise. Ampak še lepše je bilo naslednji dan (četrtek), ko smo pohiteli iz Pariza v Fontainebleau. Pot od Pariza je dolga preko 60 km, ceste asfaltirane, pokrajina slikovito torišče mno« gih slavnih francoskih slikarjev. Če povem, da ima grad Fontainebleau okrog 5000 sob, ki so ohranjene z vso dragoceno staro opremo, si boste vsaj približno ustvarili sodbo, koliko imenitno6ti smo si ogledali. Krona vseh naših doživetij v Franciji.
V petek nas je vodnik potovalnega ura« da povedel v nekatere največje pariške tr« govske palače. Ogledali smo si Printemps, ki ima sedem nadstropij in 7000 uslužben« cev. V manjših skupinah — 6aj smo bili v Parizu že prav domači — pa so nas ceneni avtotaksiji povedli še k ogledu trgovin Lafavette. Louvre, Samaritaine. Da spozna« mo želodec Pariza, ,je bilo prav vredno pogledati tudi ogromna živilska tržišča (hale) in Potinovo veletrgovino z živili.
Popoldne nas je ladja ^po Seini ponesla v Sevres. Obiskali smo muzej svetovno znane porcelanske industrije. Enako kakor bogastvo razstavljenih keramičnih umet« nin nas je utešila in poživila vožnja 6ama, ki nam je s Seine razkazala povsem nove poglede na Pariz in njegovo okolico. —
cev se je razširil vsaj v %'zhodnih Alpah; ker ga nahajamo že zgodaj med Nemci na severozapadnem Tirolskem, kjer ga ljudje tudi po slovensko imenujejo, smemo sklepati, da so Slovenci imeli kozolec najbrž že kmalu po svoji doselitvi v predele Vzhodnih Alp. Na koncu izraža pisec upanje, da z nami napredujoče gospodarsko-zgodovin-sko, etnografsko, geografsko, lingvistično in slično raziskavanje preskrbi še novega gradiva, ki bo z novo lučjo osvetlilo danes še nejasne in zamotane odnošaje«. Razpravi je pisec dodal daljši resume v francoščini, opremljena pa je s 66 slikami na posebno finem papirju in z zemljevidom, ki kaže razširjenost kozolca na Slovenskem. Razprava dr. A. Melika je tehten donesek k našemu narodopisju in posredno tudi»k naši zgodovini. Izdaja je v čast avtorju. in založnici.
Iz revij. »Riječ« je objavila v št. 21. med drugim konec razprave drja. M. Preloga: »Ostavka^ biskupa Strossmaverja na časti velikog župana virovitičke županije u g. 1862« in drja. Bognerja zelo pohvalno kritiko esejev Willyja Haasa »Gestalten der Zeit« (Haas je urednik Berlinske »Die li^ verarische WelU in zelo sposoben esejist, vendar je omenjeno njegovo knjigo sprejela nemška kritika z deljenimi sodbami). Mesaric piše precej skeptično o jubileju pisateljice »Gričke vješticec Zagorke in o njeni »jubilejni« igri >Kei Lotrščaka« ter zaključuje svojo oceno: »Ako je kultur-
Zvečer smo pohiteli na kolonijalno razsta« vo. Čudežno lepo je razsvetljeni. Šetnjc vodijo kakor po paradižu ob veličastnih vodometih in naipestrejše obsevanih pa« viljonih. Seveda pa jc poskrbljeno tudi za najrazličnejšo zabavo.
Sobota nam je bila dana na svobodno razpolago. Razkropili smo se po Parizu in se zopet 6rečavali po trgovinah, ob grobu Neznanega jnuaka, na Montparnassu. Za« se se izmed mnoštva naglih ogledov epo« minjam samo še, da sem bil s prof. Prcz« ljem dopoldne tudi v Grand Palaisu na ve« liki pomladni razstavi sodobne umetnosti in nato še v sosednji mali palači na raz« stavi knjig, kjer je dokaj častno zastopana tudi Jugoslavija.
Popoldne 6e je skupina treh dam in 8 gospodov ojunačila za najlepše slovo od Pariza, za polet z letalom. Dva avtomobila letalske družbe sta nas prepeljala v 17 km oddaljeni Le Bourgct. kjer smo se po trije in trije povzpeli v višave, da se nam jc nepozabno vtisnila v spomin podoba 6ve« tovne metropole ...
Zvečer smo šli šc v Opero k predstavi »\Valkiire«. Sedeži 60 nam bili pripravljeni v ložah III. etaže. A kaj predstava sama navzlic krasni inscenaciji, velikemu orke« stru in dobrim pevcem! Mogočneje na6 je prevzela grandiozna lepota palače in nje« ne notranje opreme. Zato je večina že po drugem dejanju, čim si je ogledala Opero samo in večerno življenje v njej, zapustila predstavo, cfc se pripravi za povratek v domovino.
V svežem nedeljskem jutru nas je ne« usmiljeno iztrgal iz sna ropot hotelskega telefona. Avtobus nas je popeljal na veliki severni kolodvor, kjer so nam bili v di« rektnem domačem vagonu rezervirani ku« peji. Še smo nakupili štiva in sadja — na« to pa zbogom Pariz! Dolgo so še za nami sijale bele kupole cerkve Sacre Coeur na Montparnassu, slednjič je daleč za pred« mestnim gozdičjem utonil v sinjmo tudi ponosni Eifflov stolp.
Še preden smo zapustili francosko zem« •ljo, nam je začel škropiti na okna topel pomladni dežek. Megle so se dvigale v ko« tanjah švicarskega pogorja. Dolgočasna sivina nam je zakrivila prirodne lepote. Toda saj si nismo želeli že ničesar več. V družnem razgovoru so se le še učvrstile pri« jateljske vezi, ki so nas ves čas bivanja v Parizu družile v najlepši, naravnost vzor« ni harmoniji.
Nekoliko huda je bila nočna vožnja z nemirnim spanjem. Ali ko so nas davi zo« pet objele ljubeznive domače gore in so nam na kolodvoru zasijali v pozdrav ra« dostni in radovedni obrazi domačih (vse« kakor vsi pod dežniki), je bil naš pariški izlet zapečaten z blago zavestjo: Doma smo, hvala Bogu — bilo je prekrasno :n vsega ravno dovolj. O Parizu, organizaciji in vodstvu izleta, o naši družbi in mičnih drobnih doživljajih pa bomo še rekli kak« šno besedo.
Karel Lubec - umrl
Ptuj, 1. junija Danes je po dolgi mučni bolezni umrl dvorni svetnik in finančni ravnatelj v p. Karol Lubec.
Rojen v Bišu, sosedna hiša notarja dr. Firbasa, je po dovršeni gimnaziji v Mariboru vstopil v mariborsko bogoslovje, čez mesec dni pa odšel v Gradec na filozofsko fakulteto. Ker po dovršenem filozofskem študiju ni bilo izgleda, da dobi
kmalu profesorsko mesto, jc leta 1870. vstopil pri računskem oddelku finančnega ravnateljstva v Gradcu, obenem pa je do-študiral pravo. Leta 1877. je bil imenovan
ni Zagreb identičan sa onom zagrebačkom čitalačkom i teatarskom publikoni, koia je u svom kulturnom razvoju doprla taman do odbora za proslavu Zagorkinog jubileja i do aplavza »Gričkim vješticama« i »Kčeri-ma Lotrščaka«, onda ne preostaja drugo, več da se ovakovom kulturnom nivou Zagreba od g. 1931. čestita dostojno i- paradno«. — »šavremenik - je priobčil v 11. številki (prav za prav v 2. zvezku, ker je 9 številk izšlo v obliki časnika — predstavite si, da bi kdo hotel dati v vezavo ves letnik!) uvodnik A. Bonifačiča »R i ječi ili djela«, ki ugotavlja: Današnja doba ie v znaku nove, razgibane dejavnosti. Pisatelji — prav kakor za časa romantizina — zopet sanjarijo o velikih akcijah in skušajo dogledati obrise bodočega sveta. »Biti samo pisatelj, samo učenjak in samo. poslovni človek je danes premalo- Enostranski človek je bil prav kakor stroji, otrok 19. stoletja; danes od vseh Lindberghov zahtevamo: znanje, občutje in voljo. V Franciji so to nazvali neohumani-zem, v Nemčiji »neue Sachlichkeit?. Tudi ostali članki so prav zanimivi. Časopis je dobro urejevan in ne bi bilo želeti, da bi mu usoda namenila novo metoinorfozo. — Šesta številka »Hrvatske revije« je delno posvečena pokojnemu književniku dr. Miluti-nu Cihlaru Nehajevu. Ante Hikec, znano ime izza predvojne Moderne, je napisal topel in interesanten članek o njem. Revija, ki je odlično opremljena, bi lahko v marsičem pridobila, če ne bi bila tolikanj eks-kluzivna.
0 operi »Koštani« je priobčil pesnik in glasbeni kritik Nikola Polič v 11. številki
za davčnega nadzornika na Dunaju, odkoder je prišel 1. 1879. k okrajnemu glavarstvu v Radgono, kjer je takrat služboval poznejši kranjski deželni predsednik baron Hein, ki ga je Lubec učil slovenščine. L. 1886. je bil premeščen kot edini slovenski finančni nadzornik v Brežice, od tam pa leta 1889. v Maribor, kjer mu ie bil zopet za šefa baron Hein. Leta 1889. je bil imenovan za finančnega tajnika pri finančnem ravnateljstvu v Gradcu, kjer je služil do leta 1897., nazadnje kot finančni nadsvetnik. Nekaj let je bil tudi na gra-škem vseučilišču docent za državno računovodstvo.
Po odhodu finančnega ravnatelja v Ljubljani Plachkija je postalo vprašanje njegovega naslednika izredno kritično, ker so takratni slovenski državni poslanci napeli vse sile, da spravijo na to izredno važno mesto Slovenca. Kljub nemškemu odporu je takrat finančni minister Kaizl imenoval g. Lubeca, ki je tako postal s 1. septembrom 1898 prvi slovenski finančni ravnatelj v Ljubljani, kjer je bil medtem njegov »učenec« iz Radgone baron Hein postal deželni predsednik. Leta 1899. je bil imenovan g. Lubec za dvornega svetnika, 1. 1907. pa je zaprosil za upokojitev.
Lubec je bil in ostal vedno zvest narodnjak. V Gradcu je bil izvoljen za predsednika takratne slovenske »Besede« in za podpredsednika podpornega društva za slovenske visokošolce. Pozneje, že v pokoju, je bil izvoljen za predsednika Čitalnice v Gradcu, ki ga je leta 1912. izvolila v pri-
Moravče, 1. junija Požarna nesreča nas je pretekli četrtek v teku dobrega meseca obiskala že četrtič. Bil je prav vroč dan. Ob 9. dopoldne, ko so bili vsi ljudje na polju, je nenadoma začelo zvoniti plat zvona. Ljudje, razburjeni še od prejšnjih požarov, so hitro pustili delo in šli na pomoč. Gorelo je gospodarsko poslopje g. Frana Dragarja v Vrhih. Vsi znaki kažejo, da je ogenj podtaknila hudobna roka. Domači so bili v usodnem času vsi z doma. Ko so prihiteli na kraj nesreče, je bilo že celo poslopje v plamenih, čeprav je bilo krito z opeko. Z
Nočni vlom v gostilno
Zagorje, 1. junija
Naša kronika beleži zopet drzen vlom, ki se je izvršil tekom včerajšnje noči v znano Inotovo gostilno na šepovni. Da nočni obiskovalci niso prišli do takega plena, kakor so pričakovali, je pripisati zgolj naključju, ker so bili pri delu zasa-čeni in prepodeni, za kar ima glavno zaslugo gostilničarka ga. Amalija Ravnikar-jeva.
V noči od sobote na nedeljo, — šlo je že na tretjo uro zjutraj — je začula gospa iz gostilniških prostorov sumljiv šum, ki se je čez čas zopet ponovil. Gospa Amalija je pogumno stopila z lučjo v roki v gostilno, kjer so jc sledovi uverili, da je bil njen sum utemeljen. Vrata v gostilno so bila vlomljena, kredenca razmetana, po kuhinji in gostilniški sobi splošen nered — vlomilci so prebrskali vse, ko so stikali za raznimi dobrotami. K sreči pa je gostilničarka pred odhodom k počitku spraznila ročno blagajno, zato je bilo stikanje ponočnjakov za novci zaman, okoristili so se le z drugimi gostilniškimi dobrotami.
Ko jc gostilničarka odkrivala sledove vlomilcev, je začula ropotanje v kleti. Takoj se ji je zazdelo, da so se vlomilci preselili v vinsko klet. Ga. Ravnikar jeva je pričela opozarjati domače, da imajo v kleti tatove. V razburjenju pa so se Rav-nikarjevi preveč glasno pripravljali za napad in so vlomilci uvideli nevarnost ter jo pravočasno odkurili iz kleti.
Ravnikarjevi so obvestili o vlomu orož-
»Savremenika« daljši članek, v katerem pravi, da »i najzakučastiji nmzički struč-njaci vele, da je najbolja, što ie naša operna literatura dala u poslednjih deset godi-na«. Skladatelj Konjovič se naslanja na tekst B. Stankovičeve drame, ki je še danes »jedina naša rasna drama s. »Koštana ,*e opera, koioj muzička snaga i dramsko-mu-zički izraz iz čina u čin raste; auforova s=c linija uspinja bez zastaikivanja, pa ide, tako. pararelno sa samim tekstom^. Nikola Polič sklepa, da Konjovič-Stankovičevo delo more najti pravo umevanje in iskren sprejem pri onem občinstvu, ki se šele ustvarja in ki še pride. — Vsekakor bi želeli, da bi nam ljubljanska opera čim preje vprizorila »Koštano«; morda bi lahko ž njo otvorila prihodnjo operno sezono! »Koštana« mora priti na slovenski oder in sicer v srbohrvaščini, ker je v tem primeru rfesmiselno, da bi ji s prevajanjem jemali izvirni kolorit, čar starega Vranja in pravo leoolo sevdalink.
Književni listi o Jnsoslaviji. Poizkusi, da bi se pri nas ustvarile jugoslovenske »Les Nouvelles Litteraires«. so se doslej vedno izjalovili. V zadniem času sta se v tem »tamenu pojavila dva lista: stara reviia iSavremenik« se je pretvorila v tednik, na novo pa so začele izhajati »Književne Novi-ne<- >Savre:nenik« se je medtem že vrnil v prvotno obliko in izhaja sedaj kot mesečna revija, »Književne Novinec pa izhajajo zelo neredno, znak. da jim trda prede. V Beogradu j« propadlo že več sličnih poizkusov, le »Kritika?, glasilo ožje literarne skupine, se še nekako d?ži. Vse kaže, da
znanje njegovih zaslug za častnega člana.
V	Gradcu je bil tudi večletni in zadnji predsednik tamošnje izvenakademske podružnice CMD. Za svoje odločno narodno udejstvovanje je prejel od strani Nemcev kmalu po preobratu — plačilo. Od 29. januarja do 19. februarja 1919 je bil v Gradcu kot 74-!etni starček konfiniran, tako da ni smel zapustiti niti svoje sobe. Končno so ga merodajni faktorji v Gradcu spravili ob stanovanje. Da se izogne nadalnjim persekucijam, se je preselil v Ptuj, kjer mu živi hčerka, poročena z odvetnikom dr. Senčarjem.
Za čas svojega bivanja v Ptuju je nekaj let neumorno delal za Olepševalno društvo v Ptuju, ki ga je izvolilo za predsednika.
V	zadnjih letih mu je pešal sluh in tedaj je začel samotno življenje kakor puščav-nik. Bolehal je dve leti in danes je zatis-nil svoje blage oči za vedno. *
Slava njegovemu spominu!
Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
veliko težavo so živino rešili še pravočasno.
K požaru so prihiteli gasilci iz Moravč in Studenca. Moravski gasilci kljub veliki požrtvovalnosti niso mojli s svojo ročno brizgalno tako uspešno nastopiti kakor Studenčani z motorko. Poslopje z vsem gospodarskim orodjem je zgorelo do tal, dočim so gasilci z velikim trudom obvarovali zraven stoječo hišo. Nezavarovani posestnik ima okrog 50.000 Din škode, številni požari v zadnjem času kažejo, da je tudi za Moravče potrebna motorna briz-galna. Moravčani, zganite se!
nike, ki so odšli takoj na patruljiranje ia so snoči aretirali dva sumljivca, ki sta se potikala po tukajšnji okolici.
Počitniška kolonija ljubljanske občine
Kakor druga leta je tudi letos organizi« ral socijalno«politični urad mestnega magi« strata ljubljanskega počitniško kolonijo. V proračunu je v ta namen določen zne« sek 80.000 D>:n. Urad je prejel 225 prošenj za sprejem okoli 300 otrok. V kratkem bo* do starši povabljeni, da pridejo z deco na mestni fizikat, kjer bo zdravnik pregledal otroke in določil ali so sposobni za mor« sko klimo ali pa za podeželsko.
Mestna občina se je letos odločila, da preuredi mestno kopališče pri Mednem ob Savi s primernimi adaptacijami v otroško počitniško kolonijo. Tudi Rdeči križ bo po svojih močeh pomagal, da bo počitni« ška kolonija v Mednem imela gotove udobnosti, in bo postavil posebno zloži ji« vo barko, odnosno šotor. V počitniško ko« lonijo pri Mednem bo sprejetih v dveh skupinah'po 50 otrok.
Drugo počitniško kolonijo bo mestna obe;na poslala na morje. Kolonija bo na« stanjena v Kraljeviči in jo bodo vodile članice Kola jugoslovenskih sester. Deca bo prebivala v Dečjem domu Franje Ta v« carjeve. Počitniška kolonija se bo odposla« Ia iz Ljubljane po končanem šolskem letu v prvih dneh meseca julija.
pri nas še vedno ni pravega občinstva za take liste, t. j. živih plasti, ki bi bile zainteresirane na književnem življenju. Šele v zadnjem času začenjajo nekateri dnevniki smotrneje približavati književno življenje širšemu občinstvu. Nemara s? bodo naši književni listi po vzorcu »Les Nouvejles Litteraires« razvili šele iz dnevnikov, ku oc »o v le-teli povsem zakoreninila knjizevno-umetniška kronika.
Pregled slovenske povojne književnosti
objavlja praški mesečnik »Slovanskv Pr?-hled« iz peresa 0. Berkopca. V aprilski številki je obdelana naša povojna poezija, v majniški pa proza.
Jubilej Leopolda Staffa. Poljska kulturna iavnost se pripravlja za proslavo 30-letnice književnega delovanja največjega živečega poljskega pesnika Leopolda Staffa. V jeseni bo v Varšavi oficielna proslava, važnejšega pomena pa je. da so pravkar začeli izhajati Staffovi zbrani spisi. Doslej sta bila objavljena dva zvezka poezij in sicer »Sanj? o sili« in »Dan duše«, zbirki razkošne lirike izza prve dobe pesnikovega razvoja. Pozneje je Staff pisal epiko, izdal pa je tudi več zvezkov dramatske poezije. Vsa njegova dela označuje visoka moralna odgovornost za estetsko vrednost verzov; slehrn« njesovo delo očituje globoko razumevanje sveta in življenja. Staff je po rodu iz Lvo-ya, kjer se je rodil 1. 1878. Njegova tvorba obsega 25 velikih del, ki imajo vsa visoko književno vrednost- Londonska centrala PEN klubov ie tega poljskega poeta imenovala za častnega člana.
KULTURNI PREGLED
Četrti požar v enem mesecu
Neznan požlgalec zažgal gospodarsko poslopje
Domače vesti
Povratek »Jutrove« družbe iz Pariza
Druga ekskurzija v Pariz
Včeraj zjutraj ob 9. so z majhno zamu« do z gorenjskim vlakom dospeli iz Pariza udeleženci 1. »Jutrove« ekskurzije na kos lonijalno razstavo Četudi po dolgi 26 urni vožnja nekaj utrujen;, 60 se izletniki po« polnoma srečno in zadovoljno povrnili do* mov, polni najlepših in učinkovitih novih vtisov, ki so se jih navžili na desetdnev« nem potovanju. Vsi udeleženci brez izjeme so izrekli ob prihodu svoje zadoščenje nad izredno ekskurzijo Izletniki so se pohvali« li, da so bili udobno spravljeni v moder« nem in komfortnem hotelu Gharlestonu v Parizu in da so vobče tudi glede prehrane, ki je bila vseskoz in povsod okusna in obilna, biLi dobro oskrbljeni. Posebno za« dovolini so bili udeleženci s pestrim pro« gramom za bivanja v Parizu, z ogledi vn izleti, ki jih je aranžirala pariška agentu« ra, s katero skupaj je naš list s smotrenim posredovanjem tukajšnje potovalne agen« cije »Putnik«, priredil to prvo, tako lepo uspelo ekskurzijo.
Program in pogoji za drugo »Jutrovo« ekskurzijo v Pariz na kolonijalno razstavo, ki bo v dneh 15. do 25. junija, so bili že objavljeni v našem listu minule nedelje. Rok za prijave za drugo potovanje traja do 8. t. m., da bomo vedeli pravočasno razpolagati s pripravami. Zato prosimo vs<» gg. interesente, ki se zanimajo za drugo naše potovanje v Pariz, naj se nemudoma javijo v tajništvu našega uredništva pis» meno ali ustmeno, ki bo radevolje podalo vsa potrebna pojasnila.
*	Cenjene naročnike opozarjamo, da so zadnje dni z listom prejeli položnice vsi, ki jim je potekla naročnina. Prosimo jih. da jo vplačajo z morebitnim zaostankom vred lakoj prve dni meseca junija. — Nadalje prosimo na-ločnike, ki bodo za čas počitnic pre-menili bivališče, da to naznanijo upravi lista vsaj 2 do 3 dni prej, tako da ponovijo najprej svoj stari naslov, nato pa navedejo novega. Tako se bodo najlažje preprečile pomote pri pošiljanju lista.	Upravništvo »Jutra«
*	Rdeči križ proslavi obletnico poroke kraljevske dvojice. Dan poroke Nj. Vel. kralja in ^aljice proslavi RK vsako leto z ve« lik i mi svečanostmi. Letos so se svečanosti pričele 1. t. m. in bodo trajale do 8. t. m, do obletnice poroke. V teh dneh bo RK zbi« ral prispevke za gradnjo velikega sanato« rija za tuberkulozne otroke.
*	Poslanik dr. Shvegl poklonil Beogradu kip lilriha Celjskega. Kakor doznava *>F~ j litika«, je poslanik dr. Ivan Shvegl poklonil beograjski občini bronast kip. de]>6 kiparja Franje Kršiniča v Zagrebu. Dr. Shvegl ie kip podaril Beogradu kot spomin na ubqi grofa Ulriha Celjskega, katerega so Madžari v novembru 1456. ubili v beograjski trdniavi. Bil ie zadnji potomec znane in vplivne rodbine celjskih grofov, ki ie imela ogromne domene na Štajerskem in Kranjskem. Vsa ogromna imovina ie po pogodbi iz ieta 1-443. pripadla Habsburgovcem. Kip bo postavljen na terasi Kalimegdan v Beogradu.
Naš vojni delegat v Parizu. Za našega vojnega delegata v Parizu ie imenovan general Nenadovič, ki v bližnjih dneh odporni e na svoie novo službeno mesto. Na čast v Francijo odhajajočemu generalu ie francoski poslanik v Beogradu priredi! v soboto poslovilni večer.
*	Izpremembe pri izseljenskem komisari-jatu v Zagrebu. Dosedanji šef izseljenskega komisariiata v Zagrebu dr. Fedo-r Ara-nicki ie imenovan za višjega svetnika v ministrstvu za sociialno politiko i« na* >.1-nn zdravje v Beogradu, dosedanji svetnik izseljenskega komisariiata Evgen Ouini oa je imenovan za šefa komisariiata. Iz ministrstva za se-ciiialno politiko pa ie Sticpun Herman premeščen kot svetnik k izseljenskemu komisariiatu.	,
*	Napredovanje v šolski službi. V osnovnošolski službi so napredovali v I. skupino naslednji učitelji, oziroma učiteljice: Al <i-zij Grbec v Celju.- Josipina Mulej pri Sv Lenartu. Anton Krištof v Radomljah. Zlatu .Mrak na Viču. Josipina Korbar v Gomiet" Gradu in Janko Babič v Cešnioi; v IL ska-
KINO IDEAL

Danes ob 4., pol 8. in 9. uri oboževani
Rudolf Valeistiiso
v prekrasni ljubavni drami
»Krvava arena"
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatuu, 4 relativno vlago v 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, padavine v ram. 1. junija 1930 Ljubljana: 7, 759.6. 15.9. 80. tiho. 10, dež,
0.4.	— Maribor: 7. 758.6. 15.7. 82, tiho, 7, —. — Mostar: 7. 760.8, 19.9. 83, tiho. 6,
—, —. — Zagreb: 7. 760.3. 16.8. 85, SW6.
1.	dež. 9.6. — Beograd: 7. 760.6. 19.7. 87, ESE1. 9, dež, 2.1. — Sarajevo: 7. 761.4. 16.7 86. tilio. 1. dež. 15.7. — Skoplje: 7. 762.9. 17.6. 94. tiho. 10. —. —. — Kumbor: 7. 761.3. 20.7. 78. tiho, 9, —. —. — Split: 7 762.2. 18.2. 74 SWl. 4. dež. 13.0. — Rab: 7. 762.3. 16.9. 66. SSW4. 10, dež. 3.2. — Vis: 7. 760.3. 15 2. 34. N10. 8. —. —
Naivešia temperatura v Ljubljani 22.3. v Mariboru 24.3. v Mostaru 26.4. v Zagrebu
26.0.	v Beogradu 29.8. v Sarajevu 27 6. v Skoplju 28.0. v Kumboru 27.2. v Splitu 28.4. na Rabu 25.4, na Visu 25 2. — Nainižia temperatura v Ljubljani P.8. v Mariboru 13.2. v Mostaru 17.8. v Zagrebu 14.3. v Beogradu 16.4. v Sarajevu 13.2. v Skoplju
15.1.	v Kumboru 18.9 v Splitu 15.2. na Rabu 14.0, na Visu 13.4.
Solnce vzhaja ob 4.17. zahaia ob 19.3Q Luna vzhaja ob 21.36, zahaja ob 4.1.
pino: Ciril Ravbar v Stari vasi pri Brežicah. Albina Horvat v Mariboru. Hedvika Smolnikar na Rečici, Antonija Draškw;č-Turk v Mariboru, Josipina Leskovar v Stični. Pavla Pajkler v Litiji. Cvetka Kre-belj v Mariboru, Ana Seme v Logatcu in Kristina Gibic v Mariboru; v III. skupini: Marija Roža.i v Šinartnem v Rožni do'lnt: v IV. skupino pa: Marija Danes v Murski Soboti. Avgust Prelog v Dornavi, Jolanda Belovič v Radmanovch. Marija Gruden pri Sv. Barbari v ptujskem okraju, Angelc Ščurek na Bledu. Avrelija Regoršck v .Mariboru. Sonja Pohar v Marenbergu. Fr inč'-ška Jezeršek v Naklem pri Kranju. L\!>ia Grošelj v Alarenbergu. Marija Cadež v Mokronogu. Hilda Lang v Št Janžu iai Ev-frozina Jureš v Toplicah.
*	Imenovanje v državni službi. Z odk) kom ministra za sociialno politiko narodno zdravie ie v bolnici za duševne bolezni na Studencu imenovan za administrativnega uradnika Avg. Vrinskele v 8 po-ložaini skupini.
*	Iz zdravniške zbornice. Banska uprava objavlja, da sta v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino bila v.iioan, sekimdarija splošne bolnice v Mariboru dr. Vladimir Kerže in dr. Miroslav Iio iška. izbrisan pa je bi! iz imenika dr. Alkibijnd Spirovič, sanitetni poročnik v Skorji Loki zaradj premestitve v Petrinjo.
*	Slikar Jakac in tenorist Banovec i.a povratku v Ljubljano. Danes ponoči se pripeljeta s tržaškim brzovlakom v Ljubljano tenorist Svetozar Banovec, ki je dve ;et! gostiva! v Ameriki in pel po slovenskih naselbinah ter v splošno vršil veliko kulturno propagando in slikar Božidar Jakac. ki je tudi skoraj dve leti bival v Ameriki, kjer se je pridno umetniško udejstvoval portretiral najodličneiše osebe ameriške javnosti in si pridobil veliko slavo. Obema rojakoma kličemo: Dobro došla v beli Ljubljani, na domačih tleh!
*	Švicarji nameravajo graditi hotele na našem Primorju. Ze več dni se mude v Splitu zastopniki švicarskega hotelirstva. Zanimajo se za gradbo hotelov v Splitu in nekaterih drugih primorskih krajih. V zadnjem času pokazuje švicarsko hotelirstvo najboljšo voljo. da vlaga svoj kapital za giadbo hotelov na jugosiovenskem Prunor-ju.
*	Sprejem gojencev v zrakoplovno pod« oficirsko šolo. Kakor javlja »Vojni list,« bo v zrakoplovno podoficirsko šohi v No« vem Sadu sprejetih let06 za gojence do 130 mladeničev iz civila in iz vojaštva v 6ta« rosti od 17. do 21. leta, ki so dovršili vsaj osnovno šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom. Kandidati morajo biti popolnoma zdravi, razviti in sposobni za službo v zra« koplovstvu, kar 6e bo ugotovilo pri zdrav« niškem pregledu na dan sprejemanja. Pred« nost pa imajo kandidati iz gimnazij in pa
ki .sc se že nekaj časa učili v kaki obrti: ključavničarski, elektrotehniški, ko« vaški ali podobni. Prošnje za sprejem naj se predlože koamandantu zrakoplovne pod« oficirske šole v Novem Sadu najpozneje do 15. septembra.
*	Natečaj za pripravnike inženjersko -agronomske stroke. Oddelek katastra iti državnih posestev je ramisal natečaj za pet mest uradniških pripravnikov inženjei-s k »-agronom ske stroke, ki bodo vršili klasifikacijo zemljišč. Poleg fakultetne Strokovne kvalifikacije naj bi kandidati po možnosti imeli tudi ekonomsko prakso z.asti iz kmetijstva.
*	Sprejem slušateljev v visoko šolo voi-ne akademije. V smislu odredbe minisna vojske in mornarice se v višjo šolo "orne akademije sprejme letos šestdeset slušateljev Kompetenti morajo imeti najmanj pet let oficirske službe, v sarži največ ka-petani 1. razreda in ne smejo biiti stari nad 32 let Opravit-' morajo sprejemni izn't.
*	Vozne olajšave na parnikih za posets nike jadranskega sokolskega zleta. Za so« kolski zlet na Jadranu sta Jadranska plo« vidba in Dubrovačka paroplovidba odobri« li naslednje vozne popuste: od 12. t. m. do 5. julija za polovico vsem domačim udele« žencem zleta, ki bodo posedovali značke in overjene legitimacije, da so v zletnih dne« vih bili v Splitu; srednješolski mladini v dnevih 13., 14. in 15 t. m. za 75 odst., in to tako, da ee polovica voznega lista kupi pri odhodu in velja ta polovica tudi za po« vratek; sokolskemu naraščaju, deci in god« benikom v glavnih zletnih dnevih od 26. do 30. t. m. isto tako za 75 odst. (pri od« hedu se kupi polovica voznega listka, ki velja tudi za povratek); od 12. t. m. do 14. julija za polovico inozemskim Sokolom z značkami in overovljenimi legitimacija« mi, da so bili v Splitu ob zletnih dnevih.
*	Počitniški tečaj poljskega jezika in poljske kulture za tujce. Poljski generalni konzulat v Zagrebu nam javlja, da orga« nizira poljsko prosvetno ministrstvo počit« niški tečaj poljskega jezika in poljske kul« ture za tujce. Tečaj se bo vršil v Krakovu od 6. do 30. julija. Program tečaja obsega: poljski jezik, poljsko literaturo, sočasno Poljsko (politična, gospodarska in narod« nostna vprašanja) in izlete. Zaposlenje v tečaju bo dnevno od 4 do 5 ur. Vpisnina znaša 40 zlotov (okrog 260 Din), ki jih je treba plačati pri vpisu na blagajni poljske« ga generalnega konzulata v Zagrebu. Pre« hrana bo stala dnevno 3 do 6 zlotov (20 do 40 Din). Stanovanje je zasigurano v držav« nih šolah v Krakovu. Udeleženci tečaja do« bijo brezplačne vizume in bodo imeli ugod« nosti na poljskih državnih železnicah. Rok prijave do 15. t. m.
*	Banovinska trošarina na pnevmatike. Po razglasu banske uprave dravske banovine Sf plačuje banovinska trošarini na pnevmatiko v znesku 25 Din za 1 kg Da se ne bi oviral avtomobilski nromet s Kontrolo o plačilu te trošarine, se dopuščn. d" se ta plačuje pavšalno za leto 1931-32., in sicer: za motocikle 100 Din. za osebne avtomobile 500 Din. za tovorne avtomobila, avtobuse in priklopne vozove s 4 kole.v 2000 Din in za priklopne vozove z 2 kolesoma 1000 Din. Lastniki vozil, ki se nameravajo poslužšfe tP ugodnosti, naj to prijavijo banski upravi najkasneje do 30. t. m. in plačajo pavšalno trošarino do "" julija ietos. Oni. ki ne plačajo pavšalne trošarine na pnevmatiko, jo plačujejo po paragrafu 77. pravilnika o banovinskih davščinah za leto 1931-32. v znesku 25 Di,. za 1 kg in se morajo podvreči kontrolnim določilom ki iih b^ p ban ;zdai n^knadn ~
*	Novi grobovi. Dne 28. maja je umrla v visoki starosti 83 let gdč. Neža Tomas nova, sestra moravškega šolskega upravi* telja v p. g. Janka Tomana. Pokojnica je
bila napredna in dobra žena K večnemu počitku na domače pokopališče so jo polo« žili v soboto ob veliki udeležbi domačega občinstva. Pri pogrebu je svirala domača
godba in pevci so ji zapeli pod vodstvom šolskega upravitelja g. Vlada Rapeta »Vi« gred« in »Lsliši nas«. — V ccljski bolnici so umrle 13 letna Angela Ropova, hčerka občinskega tajnika v Lučah, 41 letna po« sestnica ga. Jožefa Kosova iz Lušečke vasi pri Poljčanah in 54 letna dninarica Mari ja Destovnikova iz Mozirja. — Pokojnicam blag spomin, žalujočim naše sožalje!
+ Likovičeve »Prodane duše« so najnovejša povest o grozotah, ki iih Slovenci v Primorju že desetletja trpijo. V iziedno krepkem slogu je prikazana njihova bridka usoda. Živahno popisani dogodki pritegnejo čitatelja tako, da ne more odložiti pove. sti. dokler jc nc dokonča. Povest se dobi za ceno .30 Din povsod, v Borovnici v trafiki Lebcz in pri pisatelju v Ljubljani. Ri-harjeva ulica 4.
*	Poroka. V nedeljo se je poročil držav« ni svetnik g. Ivan Skarja iz Beograda z gdč Magdo Josinovo, hčerko upokojenega direktorja bivše finančne deželne blagajne g. Emanuela Josina. Obilo sreče!
*	Razpust društev. Društvi »Klub jugo-slovenskih svobodomiselnih akademiKcv iz Italije v Ljubljani« in »Opči radnički savez Jugoslavije«, podružnica na Viču. sta raz-puščeni. ker že več let ne delujeta m nimata pogojev za pravni obstoj.
'Avtobusno zvezo med Ljubljano in Ča-brom otvarja z današnjim dnem podjetje Avtopromet Zbačnik. družba z o. z. na Robu pri Velikih Laščah. Ta zveza bo velike važnosti za prebivalstvo ob progi, kakor tudi za tujski promet, ki se na to stran vedno bolj širi. Danes bo po-skušna vožnja in se bo komisija sestala ob 8. zjutraj v Ljubljani na Dolenjski cesti pred gostilno Cešnovar
*	Najstarejša sinagoga na svetu. P-> izjavi upravnika narodnega muzeja v Beogradu dr. Petkoviča so v Stobih v južni Srbiji odkrili nedavno najstarejšo doslej ohranjeno sinagogo na svetu. Zgradba ie iz
4.	stoletja pred Kristom.
*	K poizkusu samomora v Kranju nam poročajo, da nesrečna mladenka ni bila v drugem stanu in da zaradi tega ni nikak« tožbe v teku
*	Otrok živ pokopan. Iz Crikvenice poročajo o groznem dogodku. Ko je neki kmet hotel okrasiti grob svojega sorodnika. je našel v njem le za nekaj decitrrvetrov s prstjo pokrito otroško trupelce. Kotarsko oblastvo je na lice mesta poslalo komisjo, ki je ugotovila, da je otrok živ in zdrav prišel na svet in bil v naglici le za silo pokrit s prstio. Mati otroka, davisetletno dekle. ie bila izsledena in aretirana.
*	Kljub temu. da vlada poljedelska kriza. si skuša kmet nabaviti one potrebšč.-ne, ki mu omogočajo prihranek na času in denarju. To dokazuje velik naval kmetovalcev na paviljon na ljubljanskem velesejmu, kjer so razstavljeni svetovnoznani »Stnbaier«-,brzoklepalniki. Seveda moramo pomisliti, da skleplje ta mali aparat vsako koso v 3 do 4 minutah boljše kakor ie bilo to mogoče doslej s kladivom v 20 minutah. Ta aparat pa lahko uporablja tudi vsaka ženska in celo slepci. To so oni vzroki, ki povzročajo, da kmetje tako močno kupujejo ta aparat, a obenem tudi dokaz, da slovenski kmet koraka s časom in da je njegovo mišlienie vseskoz; napredno.
*	V gostilno ne sme. Okrožno sodišče v Celju je prepovedalo PIi6U Francu, rojene« mu I. 1905. na Brnci in pristojnemu v ob« čino Dol pri Hrastniku, zahajati v gostilne za dobo od 18. julija letos do 18. julija 1932.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva. olisira in lika tovarna Jos Reich.
*	En milijon zadovoljnih s »Pan« ovratnikom.
fTO zobna pasta n a | b o IJ § a !
Iz Ljubljane
u— Združena orkestra operni orkester in orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice sta priredila "v teku letošnje sezone pod vodstvom svojih dirigentov, ravnatelja Poliča, skladatelja Škerjanca in ka-pelnika št rito fa, tri izvrstno uspele koncerte. ki so vsi imeli izredno lep spored. I'V„ poslednji simfonični koncert letošnje sezone bo v petek 5. t. m. pod vodstvom skladatelja Škerjanca. Poleg teh koncertov sta združena orkestra sodelovala tudi pri izvedbi »Faustovega pogubljenja« in Sat-tnerjeve »Oljki«. Brez dvoma veliko deio, v prvi vrsti za operni orkester, ki je tudi sicer v operi s številnimi izkušnjami in predstavami zelo zaposlen. Obe instituciji operni in Matični orkester, se lepo izpopolnjujeta ter z največjo vnemo sodelujeta pri vseh simfoničnih prireditvah v Ljubljani Zato zaslužita vse naše zanimanie. katero bomo najlepše pokazali s tem, da v petek
5.	t m. na poslednjem koncertu napolnimo dvorano »Uniona« do zadnjega kotička. Na sporedu bodo zastopani skladatelji ^Cesar Franck. Modest Musorgski in Peter Čajkovski. Sodelovali bodo pianist Noč, dirigira! bo skladatelj Škerjanc. Cene običajne koncertne. Predprodaia v Matični knjigarni.
u— Iz gledališča. Drama uprizori drevi v opernem gledališču poslednji, mi ste ri j »Slehernik«. V vsakem pogledu dovršen: in nomembno delo zasluži veliko zanimanje. posebno onih, ki ga še niso videli. — Poslednja dramska premijera bo 9. t. m. Frankova drama »Vzrok«. — Opera ponovi jutri \Vagnerjevega »Večnega mornarja«; konec tedna odnosno začetek prihodnjega tedna pa bo nastopil dvakrat v naši o^eri tenorist Svetozar Banovec, ki se je povrnil iz Amerike v našo opero. Prvič bo gostoval v »Hoffmannovih pripovedkah«.
u— Francoski institut opozarja, da bo danes zvečer ob 21. predaval v društvenih prostorih v Narodnem domu g. un.vcr-zitetni profesor Spektorskv. Naslov predavanja je: Hippolvte Taine. Vab;Tno
u— Akademski oevsk? zbor ima dcHies zvečer ob 8. vajo za moški zbor.
u— Jugoslovenskn kemijsko društvo v LJubljani priredi v četrtek 4. t. tn. ekskurzijo v Kranj. Udeleženci se zberejo na glav. kolodvoru ob 7.15. Prijatelji društvi dobrodošli.
ti— Generalna vaja za petkov simfonični koncert je danes ob 20.30 v Unionu.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode In deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c* It
naročilnice za srečke državne razredne loterije. Vabimo vse one, ki nameravajo v novem kolu državne loterije igrati, da naročilnice takoj izpolnejo in nam jih pošljejo, da bomo mogli vsem srečke pravočasno poslati. Prvo žrebanje bo že 20. t. m.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c. 19
u— Pomladanski družabni izlet »Soča-nov« se bo vršil v nedeljo 7. t. m. v prijazno Tomačevo. Naš roiak Gorianc (pri Kovaču) nas bo postregel zelo poceni z izbor-no piiačo in dobrimi jedili. V senčnatem okinčanem vrtu bo zabava z godbo - rajanjem. Zbirališče točno ob 3. na križišču Linhartove in Dunajske ceste Prireditveni odsek »Soče«.
u— Društvo brivskih in lasničarskih delavcev ima članski sestanek danes ob 8. zvečer v Delavski zbornici. Miklošičeva c. — Odbor.
u— Nesreče. Predvčerajšnjim dopoldne je podrl pasarski vajenec Anton š. s kolesom nekega Antona Z. in se ie imenovani pri padcu težje poškodoval na ciavi. Poškodovanca so pripeljali z rešilnim avtom v spl-ošn- bolnico. — Žrtev svojega poklica ie postal v nedeljo tudi 361etni železniški sprevodnik Anton Stopar stanujoč na Sv. Petra cesti. Imenovani ie vršil v nedeljo zjutraj službo n^ k-	Zabgu kjer
ie pri premikanju vlaka padel pod vagon, ki mu je zmečkal desno nogo. Stoparja. čigar stanje je precei resno, so pripeljali v splošno bolnico. — Težja nesreča se pripetila v nedeljo popoldne tu v, na križišču Dalmatinove uiice in Miklošičeve ceste. Tamkaj je bil neki cvtomobilist podrl steklarja Miroslava Bergiuca stanujočega v Študentovski ulici 13. Beigitie ie prišel pod avtomobil in dobil poškodbe po vsem telesu.
u— Tramvaj razlil vino. Postrešček Alojzij Cimerman je postavil voziček, na katerem je imel sod vina pred hišo št. 2 na Starem trgu in odšel sam po opravkih. Baš tedan pa ie prišel mimo neki delavec, ki je voziček premaknil in sicer tik tramvajskega tira. kar je imelo za posledico, ua ;e voz cestne železnice voziček prevrnil m se j>i vino razlilo po tleh. Cimerman je bil zaradi neprevidnosti omen.ienega deiavca oškodovan za okrog 350 Din.
u— Drzna sleparija. Te dni sta prišla v lekarno Trnkozsy na Mestnem trgu dva neznanca, ki sta prosila blagajničarko Marijo Virantovo. da jima premenja desetdi-narske bankovce v tisočak. Ker pa niaga:-ničarka tedai ni razpolagala s tisočakom, iima ie naštela denar v stodinarskiii bankovcih. Med zamenjavan.iem pa "«ta postala neznanca tako zgovorna, da sta blag:ijni-čarko popolnoma premotila ;n su na vse zadnie odšla s svojim denarjem in pa s 500 Din v stodinarskih bankovcih, ki ;ih je pripravila Virantova na mizi.
j— Obleko kradejo. Štefan Pavlic, stanu, joč Pred Škofijo št. 4 ie prijavil, da «s ie splazil v nedelio popoldne v njegovo stalno s'jI'0 neznan tat in mu odnesel IC00 dinarjev vredno obleko. Istotako smolo ie imel pekovski pomočnik Ivan Šuster, stanujoč na Sredini 10. ki mu je neznan tat odnesel več kosov obleke v isti vrednosti. Nekdo je vlomil v nedeljo tudi v barako tobačnega uradnika Franceta Zeienika v Mencingerjevi ulici ter odnesel par čevljev.
u— Prijet tat. V nedeljo popoldne ie ugledal 21-letni brezposeln' delavec Jernej Lindrič pred Mačkovo gostilno na Cankarjevem nabrežju kolo. ki je stalo tamkaj brez nadzorstva. Litidič, ki ie bil precei vinjen, se ie videč lepo priliko na enkrat streznil, zasedel kolo in io -kušal popihati z njim. K sreči oa :e njegovo početje tako! cuazil gostilničar, ki se ie takoj zapodil za niim in ga oriiel v Krojaški ulici. Lindič. ki je že šestkrat predkaznovan zaradi tatvine, je bil aretiran in pozneje oddan sodišču.
u— Kai pa Vi. gospod knjigovodja? Sedai imate najlepšo priložnost, da spoznate naše moderno knjigovodstvo RO-LEX. V dravski banovini dela že dolgo časa preko 400 Vaših gospodov tovarišev po našem sistemu in vsi so zadovoljni. Mi bi Vam radi dokazali, zakaj ima naša metoda toliko priiateliev. Zato pridite k nam na velesejem v paviljon G. kojo 217. Torej na svidenje. »Kartoteka«, družba z o. z.. Liublia-na, Šelenburgova 6-1.
u— Pazite na to. da si ogledate največjo zalogo gramofonov in plošč pri A. Rasber-ger - »Jugošport« r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti 34.
u— Viktoria ovratnik na velesejmu, paviljon H.
Iz Maribora
a— lz gledališča. Danes bo po znižanih cenah in zadnjič zabavna opereta »Kavalir Miško«, ki občinstvo iaborno zabava. V sredo pa se ponovi družinska drama »Labirint«. ki je v soboto zelo uspela,
a— Hriberskj nedolžen. Državno tožil« stvo v Mariboru je v zvezi z velikonočno tragedijo v Jelovcu pri Kamnici ustavilo preiskavo proti Ludoviku Hriberskenru, ker so se vse obdolžitve morilca Rudolfa Mo« horka, češ da je Hriberski soudeležen pri strašnem zločinu in da ima tri žrtve na vesti, izkazale iz trte zvite. Mohorko jc ho« tel na ta način samo sebi v korist zavleči preiskavo.
a— Tujski promet v Mariboru. Pretekli mesec je bilo priglašenih 2261 tujcev, med njimi 964 inozemcev in sicer 386 oseb z Dunaja, 81 iz Gradca in 227 iz drugih inozemskih mest.
a_ Ljudsko gibanje v Mariboru. V ma«
ju se je v Mariboru rodilo 111 otrok in si« cer 60 dečkov« ter 51 deklic. Umrlo je 70 oseb, porok pa je bilo M).
a_ Zadruga za rejo perutnine v Mariboru ima svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 4. L m. ob 17. uri v restavraciji pri mestni klavnici.
a— Reševalna postaja je posredovala meseca maja 225krat. Nezgod pri delu in v prometu je bilo 119, težjih obolenj, pri katerih je bil potreben prevoz v bolnico 54, poizkušenih samomorov 6. Gasilci so inorali nastopiti vsega v 8 primerih in sicer pri 3 oožarih in 5 težjih prometnih nezgodah. V prvih petih mesecih je Intervenirala reševalna postaja skupno v 932 primerih. Nema govorica suhih številk je pač i
dovolj glasen dokaz o samaritanskem delu društva.
a— Pri svojem poklicu vztraja 36-letni potepuh in tat Ivan Zupane, doma od Šmarja pri Jelšah, ki so ga v Mariboru aretirali Bil je že večkrat v zaporih. Dne 11. aprila so ga zadnjič izpustili iz kaznilnice v Stari Gradiški. 13. aprila pa je sunil neko kolo v Celju in ga prodal. Policija sumi, da je zagrešil zadnje dni še več kolesnih tatvin. Pri njem so našli tudi celo vrsto dokumentov s ponarejenimi žigi.
a— Po mariborskih ulicah je blodil v nedeljo 81etni deček, ki ga je končno stražnik vzel v varstvo in odpeljal na stražnico. Fantek je povedal, da se piše Alojz Vadaj, ni pa vedel, odkod je. Pravil je, da je prišel v Maribor iskat svojo mamo. Povedal je tudi, da njegovega očeta, ki je pri Sv. Benediktu, kličejo za Pepeta. Dečka so začasno oddali v Dečji dom.
a— Nezgoda. Pri poljskem delu v Ranči pri Pesnici je 70 letni posestnik Ivan Don« ko med delom na polju tako nesrečno pa« del da si je zlomil desno ključnico. Pone« srečencd so prepeljali v splošno bolnico v Maribor.
a— Nesreča ne počiva. V splošno bolni-j co so pripeljali sledeče ponesrečence: 12-| letnega Ivana Kosa, ki se je po neprevidnosti polil z vrelo vodo po vsem telesu; Antonijo Kodrič s Tezna, ki si je pri padcu zlomila desno nogo v kolenu ter Josipa Mitteregerja, ki je prišel v Studencih na Radvanjski cesti po nesreči pod voz in dobil več težkih poškodb.
a— Dr. Kac se vrne ter zopet redno or-dinira.
a— Kino predstave. Grajski kino: Od dan^s dalje: 100% nemški govoreč: ir, zvočni film »Praznik življenja«. — Union ■kino: Od danes dalje »Nesmrtni potepuh t, 100/o govoreči in zvočni film v nemškem jeziku.
Iz Celja
e— Okoliški občinski svet bo ime' redno sejo v soboto 6. t. m. ob 2-0. v posvetovalnici na Bre^ru.
e— Klub koroških Slovencev bo :rsc4 redni sestanek v petek 5. t. ni. ob 20. v re-stavraciii hotela »Evrope«. Povabljeni so še posebno oni, ki smo jih do sedai stalno pogrešali.
e— Prvi javni nastop štorskega Sokola
se je vršil v nedelio popoldne na travniku pri šoli v Štorah. Nastopa so se udeležili v velikem številu tudi vsi oddelki ceiiskega Sokola, ki je priredil pešiz'et z železniško godbo v Štore. Telovadba je uspela v vsakem oziru. Starosta Sokolskega društva v Celju br. dr. Milko Hrašovec je v svojem nagovoru razložil in podčrtal sokolske ideje. Sledila Je prijazna zabava. Sokolsko društvo v Štorah se ie s svoiim prvim jasnim nastopom krepko afirmiralo in pokazalo. da ie zmožno širokega razvoja.
e— Cvetlični dan državne krajevne zašči« te dece in mladine v Celju bo v soboto 6. t. m. Prebitek te humanitarne akcije je namenjen ubogim otrokom. Zato prosimo ljubeznive naklonjenosti.
e— Statistika umrlih. V maju je umrlo v Celju 29 oseb: 1 v mestu in 2S v javni bolnici.
e— Aretacija nabornika. V soboio dopoldne je bil na dvorišču meščanske šole aretiran 20-letni nabornik Janez U., hlapec iz Ločice, ker je v pijanosti razgrajal in se nespodobno obnašal.
e— Napad z nožem. 26-letnega rudarja Ferda Krajnca iz Zabukovcev ie v nedeljo zvečer neki fant napadel z nožem in mu občutno poškodoval levo roko. Krainc se je napotil v celisko bolnico, a je že včeraj odšel domov.
e— Samomor v gozdu. V nedelio popoldne so izletniki našli na nekem drevesu v grapi nad tako zvanim Bobisutovim posestvom pod Anskim vrhom obešenega 35 letnega brezposelnega delavca Antona Krain-ca iz Gaberja. Truplo je bilo že v popolnem razpadu. Krajnca so pogrešali že od 5.^ maja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča.
e—- Mestni kino. Drevi ob 20.30 izvrstna zvočna opereta »Mirozov« in najnovejši Foxov zvočni žurnal.
Iz Litije
i— Učiteljsko zborovanje. V soboto, 6. L m se bo vršilo v Šmartnem pri Litiji veliko učiteljsko zborovanje, ki se ga f.od_o udeležili vsi člani litijskega UJU; poleg do sedaj še neorganiziranih učiteljev iz litijskega okraja pa tudi še zunanji gostje, ki jih vabi v prijazno Šmartno proslava 10-letnice. odkar je g. Ivan Bezeljak. šolski nadzornik v litijskem -okraju.
i— Knjige Slovenske Matice so dospele in iih dobe stari člani kakor tudi now pri noverjeniku g. učitelju Župančiču.
Iz življenja na deželi
STRAŽISČE PRI KRANJU. Tukajšnji Sokol priredi v nedeljo 7. t. m. ob 15. na Pantah veliko javno tombolo s krasnimi dobitki in po tomboli veliko vrtno veseli« co brez vstopnine. Med glavnimi dobitki je krasna spalna oprava, dragocen šivalni stroj. lepo moško kolo, vreča moke »Og.« 1 zaboj sladkorja, več moških in žeskih oblek, 5 kostrunov in še nad 200 drugih dobitkov. Tablice so samo po 3 Din. Ker je letos število tablic omejeno, -se pravo« ČJsno preskrbite z njimi! Dobijo se po vseh trgovinah v Stražišču. Ne zamudite prilike!
KOPRIVNIK. Sokol vabi prijatelje na loterijo 7. t. m. Pohitite v naš planinski raj, ki je zdaj v najlepšem cvetju in petju. Loterija je namenjena v korist zgradbi pre« potrebnega Sokolskega doma. Dobitki so izredno lepi in originalni. Po loteriji bo prosta zabava na vrtu g. Korošca. Ne za« mudite te prelepe prilike!
SVECINA. Nekaj dni po naši sokolski irireditv' so prišli orožniki od Gornje Sv. Kumgote poizvedovat k nam. ali so bile v prostorih, kjer se je vršila veselica, res
razobešene italijanske za6tave. Prireditelji so kar zijali od začudenja, kako je mogoča taka obdolžitev. Sokol na severni meji in italijanska zastava! Znano je, da so ljudje, ki vodijo Sokola,- 6ami narodno zavedni ljudje, ki se požrtvovalno trudijo, da bi prepojili naše obmejno prebivalstvo z ju« goslovenskim duhom. Zato je grdi čin de« nuncianta vse obsodbe vreden. Pričakuje« mo, da bo orožništvo temeljito obračunalo z denunciantom.
RIBN'ICA«JOSIPDOL. Naš Sokol je mo« gel dokazati po enem mcsecu obstoja v ne« del jo 24. maja pozitivno delo z dobro uspelo igro in namečki šaljivega značaja. Igralci so izvrstno podali svoje vloge. Pri« čakovati smemo najboljši razvoj društva. Omogoči je obstoj Sokola predvsem br. starešina inž. Lenarčič s 'tem, da mu je zgradil lep in prostoren dom z društveno sobo in čitalnico, ki se že tudi snuje. Za« gotovi! nam je tudi stalen oder in letno
telovadišče. Najiskrenejša mu hvala!
KRŠKO. V četrtek 4. t. m. ob pol 16. in v soboto 6. t. m. ob 20. bo na sokolskem odru odigrana narodna igra s petjem in orkestrom »Legionarji«. To bo poslovilna predstava priljubljenega in požrtvovalnega sokolskega delavca br. Franja Počivalška, ki bo s svojim odhodom zapustil veliko vrzel v naših vrstah. Njegovo ude,;styo« vanje pri Sokolu in mešanem in moškem kvartetu Glasbene Matice zahteva od nas vseh, da prireditev počastimo s čim števil« nejšim obiskom.
ORMOŽ. Podružnica Sadjarskega in vrt« narskega društva priredi po sadjarskem nadzorniku g. Goričanu Francu 7. t. m. predavanje o sidjereji in o zatiranju s^d« nih in drevesnih škodljivcev, in siccr pri Sv. Miklavžu v Društvenem domu po rani maši ob 8. in v Ivajnkovcih v restavracij« ski dvorani popoldne ob 2. uri. Pridite, po« sebno mladina!
GOSPODARSTVO
Davčne ugodnosti za hotelsko industrijo
Lani je bil 19. julija objavljen in uveljavljen zakon o davčnih in taksnih olajšavah za hote!sko industrijo, ki ima namen posipešiti gradnjo novih hotelov in razširjenje ter adaptiranje že obstoječih. Ta zakon pa je šele sedaj dobil svojo praktično vrednost, ko je finančni minister izdal pravilnik za uporabo tega jakona in — kar je še važnejše — seznam klimatskih in turističnih krajev, ki imajo pravico do teh ugodnosti. V tem seznamu je dolga vrsta letoviških in turističnih krajev v dravski banovini (glej »Jutro« od 29. maja), ki bodo sedaj deležni ugodnosti omenjenega zakona in kjer so dsedaj dani ugodni pogoji za gradnjo hotelov I.n prenočišč.
Davčne ugodnosti uživajo hoteli, restavracije, penzijoni in gostilne, ki služijo no-•posredno tujskemu prometu in imajo vso ■potrebno udobno in higiensko ureditev, če se zgradbe novo postavijo ali pa če se stare zgradbe preuredijo in razširijo (pri čemer morajo adaptacijski stroški znašati najmanj eno tretjino vrednosti objektov brez pohištva pred adaptacijo).
Ugodnost obstoja v tem, da se davčna osnova pridobnine (družbenega davka) za davčna leta 1931. do 1933. zmanjša za 40 odstotkov, za nadaljnjih 5 davčnih let za 30 odstotkov in še za nadaljnjih 5 let za 20 odstotkov. Davčna ugodnost traja torej 3 5 let. Za obrate, otvorjene v novozgrajenih poslopjih v roku 3 let od dneva ko stopi zakon v veljavo, pa se zmanjša davčna osnova v odgovarjajočih 5-letnih razdobjih še za nadaljnjih 20, 15 odn. 10 odstotkov, če je vloženih v poslopje 500.000 do 2.000.000 Din; ta dodatni odstotek se poviša še za 10 odst.., če je vloženih 2 do r> milijonov Din in še za nadaljnjih 5 odst. če je vloženih preko 5 milijonov. (V zadnjem primeru se davčna osnova zniža torej v prvem petletnem razdobju za 75 odstotkov, -v drugem za 60 in v tretjem za 45 odstotkov). V enakem razmerju se se-veda znižajo tudi vse doklade. Ugodnosti tega zakona veljajo tudi za Beograd in sedeže banskih uprav (toda le za hotele z naimanj 40 sobami). Ugodnosti dovoljuje oddelek za davke pri fin. ministrstvu in je treba dokumentirane prošnje vložiti najkasneje 60 dni od dneva, ko se obrat otvori. Podjetja, dovršena ali razširjena po 19. juliju pret. leta morajo vložiti prošnja v roku od 60 dni po objavljenju pravilnika.
—	Bat'a bo zaenkrat zgradil v Jugoslaviji le tvornico za usnje in gumijaste is-delke. Iz Vukovara poročajo, da Bat'a za-p.nkrat ne bo zgradil velike tvornice za čevlje, ki je projektirana v Vukovaru. Nakup zemljišča od 500 oralov od daljskega graščinskega posestva dolnje karlovačke [patrijaršije, kjer naj bi stala ta tvornica, še ni potrjen od pristojnega, ministrstva (posestvo je pod agrarno reformo). Zato bo Bata sedaj zgradil samo tvornico za usnje in gumijaste izdelke. V ta namen je kupil od češkega industrijca Sehichta sosedno zemljišče v Vukovaru v izmeri 41 oralov, kjer bo stala ta prva tvornica. Z gradnjo bodo že v kratkem pričeli, najprej pa bodo zgradili 700 m dolgo dovozno industrijsko progo. Komisijski pregled tere->na za gradnjo te zveze se je vrš»l že 26 t. m
—	Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Danijela Revelanta, peka in posestnika v Guštanju (poravn. upravitelj dr. Emil Štefanovič, odv. v Prevaljah; narok za sklepanje poravnave pri okr- sod. v Pre-valiah 6. julija ob 9., oglasitveni rok do 'i. julija). — Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Alojzija Hotkota, trgovca v Žužemberku (poravn. upravitelj dr. Emerik Ločnik, notar v Žužemberku; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Žužemberku 11. julija ob pol 11, oglasitveni rok do 6. julija). — Prav tako je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Ele Kastelčeve, trgovke v Novem mestu (poravn. upravitelj Fran Perko, pos. v Novem mestu; narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sod. v Nov. mestu 11. julija, oglasitveni rok do 6. julija).
= Naše obrtništvo in sistem zbornic. Da sc razčisti vprašanje sistema zbornic, ki bi laibolj odgovarjal interesom našega obrtništva, in da se na drugi strani napravi konec trditvam, češ da je precejšen del slovenskih obrtnikov za ločene zbornice, je Zveza obrtnih zadrug v Ljubliani sklicala izredni občni zbor. ki se bo vršil v nedeljo 14. t. m. ob 9. dopoln. v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani (Gregorčičeva ul. 17 I.). ^a občni zbor je namenjen edino vprašanju sistema zbornic in je na dnevnem redu: 1 nagovor načelnika, 2. vprašanje sistema ločenih zbornic in 3. raznoterosti. Vsaka zadruga članica ima pravico poslati na občni »bor za 50 članov po 1 zastopnika. Imena delegatov, ki se bodo občnega zbora udeležili, je naznaniti zvezi najkasneje do 10. iuniia.
= 58. redni občni zbor Trboveljske pre-mognkopne družbe, ki se je vršil dne 1. junija 1931. v Ljubljani pod vodstvom g. predsednika Andreja Luqueta je odobril bilanco za leto 1930. in sklenil izplačati divi-dendo od 25 Din za delnico, čije kupon št. 18 se bo vnovčeval od 2. junija 1931. naprej v Ljubljani pri družbeni blagajni, pri ekspoziturah družbe v Beogradu in Zagrebu ter v inozemstvu pri znanih denarnih zavodih. Kooptacijo g. Andreja LuQueta kot upravnega svetnika je občni zbor soglasno potrdil, odstopivši upravni svetnik g. Jean baron de Bourgoing pa je bil ponovno izvoljen v upravni svet.
= Lanska produkcija Trboveljske premo-gokopne družbe. Iz letnega poročila Trboveljske premogokopne družbe za preteklo leto posnemamo, da ie lani obseg poslov te družbe vidno nazadoval! Kot vzroke lega nazadovanja navaja poročilo posledico splošne gospodarske krize in dveh milih zini, kar je povzročilo zmanjšanje oddaje; še večji izpad pa je nastal zaradi znatno re-duciranih naročil državnih železnic. Te razmere so družbo prisilile, da je produkcijo znatno omejila. Gibanje produkcije premora, cementa in-apna je bilo zadnja leta naslednje (za premog v tonah, za cement in apno v vagonih):
Premos Cement Apno
1927.	1,628.750 2119 1253
1928.	1,574.210 4123 14<39
1929.	1,957.614 4368 2077
1930.	1,414-890 3926 1553 Kakor iz gornjih številk razvidno, je produkcija premoga v preteklem letu nazadovala za 542.750 ton ali za 28%, produkcija cementa za 442 vagonov ali preko 10 % m produkcija apna za 524 vagonov ali 25 %. Letno poročila navaja, da je ta preokret zadel družbo preden so bila končana vsa zasnovana investicijska dela za izpopolnitev obratov. Ta dela pa ie družba navzlic- temu izvršila, da bi znižanje storitvenih stroškov čim prei prišlo do izraza. V Trbovljah le bil dnevni kop opremljen z vsemi potrebnimi mehaničnimi pripravami. Pri separa-ciji pa je bila avtomatizirana priprava za nakladanje. V Zagorju so pričeli z otvarja-njem nove jame Loke v nadomestilo za skoro izčrpan obrat Kjsovec. Nova normalnotir-na dovlačilnica, ki veže rudnik s kolodvorom, bo kmalu dokončana. V Hrastniku je bila dograjena nova pralnica za premog, ki je že v obratu. V Laškem ie družba nadaljevala z otvoritvijo novih jamskih poli, v Kočevju pa je bil pogon separacije elektri-ficiran. V cementarni v Trbovljah so postavili novo tretjo krožno peč, ostale naprave pa so modernizirali. Ta dela so zavzela velik del investicijskega programa. Posledica zmanjšane oddaje premoga se vidi v povečanju zalog premoga, kar se izraža tudi v večji bilančni vrednosti zalog. Stanje debi-torjev se je znatno znižalo, deloma zaradi točnejših plačil od strani državnih železnic. (Državne železnice so bile ob koncu preteklega leta dolžne za dobavljeni premog le okrog 30 milijonov nasproti 80 milijonom cb koncu lanskega leta.)
= Oddajne težkoče mednarodnega kartela za živo srebro. Od leta 1929. drži mednarodni kartel za živo srebro (Španija—Italija) ceno živemu srebru na trikratni pred-pozornost vest, da je kartel nenadoma znižal ceno kar od 21-K na 16 X angl. funtov vojni višini. Te dni pa je vzbudila precejšno za steklenico fob italijanska ali španska lu-ka. K temu znižanju cene ie bil kartel pri-moran, da poživi konzum, ki je zadnja leta močno nazadoval. Neprodane zaloge so narasle že na 140.000 steklenic, ker je pri lanski produkciji od 190.0p0 steklenic znašal konsum le 40.000 steklenic. Produkcijo bodo morali znova toda v občutnejši mori reducirati. V Italiji (v glavnf-m Idrija) ?o lani zmanjšali produkcijo le od 57.600 na 54.100 steklenic, letos pa bo redukcija proizvodnje še znatno poostrena.
= Izum »večne vžigalice« in švedski vži-galični trust. Pred meseci so vzbudile pozornost vesti o važnem izumu dunajskega kemika dr. Ringerja, ki ie v stanju izzvati preobrat v industriji vžigalic. Gre za la-kozvano »večno vžigalico r. Te dni so nekateri nemški listi objavili, da je med predsednikom švedskega vžigaličnega trusta in izumiteljem dr. Rinserjem nastal konflikt, ker je dr. Ringer odklonil ponudbo Kreugeria za odkup patenta, za kar mu je ponujal 20 milijonov švedskih kron (300 milijonov Din). Sedaj prinaša »Neues Wiener Journal« izjavo izumitelja Ringerja, ki vest v tej obliki demantira. Kreuger je sicer nedavno predlagal pogajanja za odkup izuma »večne vžigalice«, ni pa ponudil kake konkretne vsote; Ringer pa ie pogajanja odbil- Pač pa je Ringer v pogajanjih z nekaterimi drugimi interesenti zaradi odkupa in izkoriščanja patenta.
Borze
1. junij.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik. Narodna banka je ponovno dvignila tečai za -devizo Curih od 1096.50 na 1096.80. Navzlic temu pa so tečaji ostalih deviz razen Londona nekoliko popustili.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi dalje mlačna. Do zaključka je prišlo le za kaso po 412.50. Tudi dolarski državni papirji so nekoliko popustili, kar je posledica nove bese na ne\vyor-škem efektnem tržišču, ki je povzročila splošen padec cen obligacij. 8 odstotno Rlairovo posojilo je danes notiralo 89 do 90, 7 odstotno pa 80.25 do 80.75, vse brez zaključkov. 7 odstotno Seligmanovo posojilo Drž. hip- banke ie nadalje razmeroma čvrsto pri nominalnem tečaju 83 do 84.50. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedinoni po 955, v Union banki po 170, v Jugobanki po 71.50 in v Srbski po 190. Na tržišču industrijskih delnic se je Trboveljska v početku prometa pri slabi tendenci trgovala po 230 do 235, ob koncu prometa pa se je okrepila in je bila zaključena po 240 do 242. Promet je bil še v Gutmannu po 128 do 130, v Slavoniji po 200. v Dravi po 235 in Isisu (brez kupona) po 50.
Devize.
Ljubljana- Amsterdam 22.815, Berlin 13.445 — 13.475 (13.46). Bruselj 7.SS6. Bu dimpešta 9.8921. Curih 1095.3 — '09S3 (1096.8), Dunaj 795.33 — 798.33, Loi.don
275.66, Newyork 5*55. Pariz 221.05 — 223.65 — 222.05. Praga 167.52 — 16-5.32 (167.92) Trst 295.69 — 297.69 (296.69).
Zagreb. Amsterdam 22.8150. Dunaj 795-33 —798.33, Berlin 13.4450—13.4750. Bruselj 786.60—790.60, Budimpešta 989.21. London 275.26—276.06, Milan 295.588-297.588, Nev-Vork ček 56.45-56.(55. Pariz 221.05—223.05. Prajra 167.52 — 168.32. Zuriich • 1095-30 — 1098.30, Stockholm 15.22.
Cnrih. Zagreb 9.12, Pariz 20.22. London 25.10. Ne\vvork 516.-, Bruselj 71.9750, Milan 27.0250, Madrid 42.—, Amsterdam 207.55, Berlin 122.48. Dunaj 72.56, Sofija 3.7450. Praga 15.30, Varšava 57.90, Budimpešta 90.15, Bukarešta 3.07.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 91.5 bi.. 7% Blair 81.5 bl„ Celjska 150 drn.. Ljubljanska kreditna' 120 don., Prašt.?diona 9^)0 den., Kreditni zavod 160 — 170. Vevče 120 den., Ruše 220 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 412.5 — 4|3. kasa 412 — 413. za december 412.5 den.. 8% Blair 89 — 90. 7% Blair 80.25 — 80.75. 7% Drž. hipotek, banka 83 — 84.5, investicijsko 86 — 87. 6% beg-luške 63.25 — 64.75; bančne vrednote: Pra-štediona 950 — 960, Union 170 — 174, Jusro 71 — 72.5. Srnska 190 — 192. Zemaljska 128 bi., Poljo 5-.5 — 54, Ljubljanska kreditna 120 den.: industrijske vrednote: Narodna šum ska 25 den.. Gutmann 130 _ 132, Slaveks 25 — 30. Slavonija 2^0 — 205, Drava 235 _ 236, Šečerana 290 den., Brod vagon 64 — 66, Union 70 den,* Vevče 120 den., Isis 49 — 52.5, Dubrovačka 330 bi.. Jadranska 490 — 530, Trbovlje 24i — 243.
Blagovna tržišča
LES
-f Ljubljanska borza (1. t. m.). Tendenca za les neizpremenjeno mlačna. Zaključena sta bila 2 vaaona remeljnov. Povpraševanje je za deske (smreka, jelka, III., 15, 25, 40 mm deb„ 4 m dolž., od 25 cm širine navzgor, ca 50 m3), za 700 borovih drogov (sveže sečnje, ravnih, obeljenih, z najmanjšim premerom na vrhu .2 cm iij največjim 16 cm, in sicer 500 kom. 3 m dolgih in 200 kom. 6 m dolgih), za 1 vagon naravne bu-kovine (suhe, lepo za mizarstvo, I., II.. 59 —SO i\im. od 4 m doi* navzgor) in za jelo-ve odpadke (žamanie odn. mehka drva, dolž. i m) in za 1 dopijon bordonalov (te-sanih uso Trst. zdravih, ravnih, od 6 m dol?, navzgor, od 2S/28 cm navzgor, media 0.900 m3 za komad).
ŽITO
Ljubljanska borza (1. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni biio. Nudi se (fco. slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: potiska, 80 k? po 272.50—275, srbobranska. 80 kg po 270— 272.50, baška, okolica Subotice 79/80 kg po 207.50—270; okolica Sombor 79 kg po 257.50 — 260; baranjska. 69 kg po 247.5 — 250; koruza: baška, reSetana po 155—157.5 (pri navadni voznini po 160—162.5); oves: ba-ranjski po 207-5 do 210; moka: banatska »0*-' po 375 _ 3SD. baška -:0< po 300 — 365.
+ Novosadska blagovna borza (1. t. m.). Zaradi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala.
+ Budiinpeštanska terminska borza (1. t. 111.). Tendenca slabša, promet omejen. Pšenica: za junij 14.50—14.52 (14.60); koruza: za julii' 13.67- 1369 (13.70), za avgust 13.92 — 13.93 (13.93), tranzitna za julij — (10.90), tranzitna za maj 1932 12.67—12.69 (12-70).
Iz službenih objav
Pred okrajnimi sodišči sc bodo vršile naslednje dražbe nepremičnin:
Dne 15. junija ob 10.30 na licu mesta pri Sv. Katarini v laškem sodnem okraju dražba kmečkega posestva Sv. Katarina 27, zemlj. knj. Sv. Marko, vlož. št. 4 in 111, cenilna vrednost 120.514.90 Din ter 12.613.20 Din, najmanjši ponudek 80.343.26 Din, oziroma 8408-66' Din.
V	Mariboru ln. junija ob 10. zemlj knj. mesto Maribor vi. št. 207, cena 252.1S7.38, najmanj 126.093.70 Din. — Istotam 6. jul. ob 10. zemlj.- knj. k. o. Grušova vi. št. 14, 2. k. o. Ložane vi. št. 78. Cena 22.592.70, oziroma 8.611.80, naimanj 20.803 Din. —
V	Konjicah 17- jun. ob 9. zemlj. knj. Tepa-nje vi. št. 40. cena 63.406, najmanj 50.000 Din. _ v Trebnjem 3. iul. ob 10. zemlj. knj. k. o. Ponikve vi. št. 27, 164.609, k. o. Lukovk, ccna 86.292, najmanj 57-52S Din. —V Ložu 6. jul. ob 10. zemli. knj. Batna polica vi. št. i02, cena 8.500, najmanj 5.670
Din. _ Istotam 8. jul. Ob 10. zemlj. khj.
Gor. Jezero vi. št. 103, cena 26.000, najmanj 15.000 Din. — V Krškem 10. jul. ob 10. zemli. knj. k. o. Raka vi. št. 144, cena 1594, najmanj 1062.66 Din. V Šoštanju 3. jun. ob 10. na licu mesta Bole Vode zemlj. knj. Bele Vode vi. št. 42. Cena 84.159.50, naimanj. 56.106 40 Din. — Istotam 12. jun. ob 9. — V Šoštanju 12. jun. ob 9. zemli. knj. Rečica ob Paki vi. št. 261, cena 120.120. Najmanj 80-080 Din. — V Kozjem S. jun. ob 10. zemlj. -knj- Kunšperg vi. št. 199, zemlj. knj. Kunšperg vi. št. 366 do 2/54, cena 25.244.70, po odbitku hasnovalnih pravic Šplajta Janeza v vrednosti 13.008.19, čista vrednost 13.011.19 Din, najmanj 8.675 Din. — V Mokronogu 26. jun. ob 9. zemlj-kni. Zagrad vi. št. 476, cena 4620, najmanj 3.080 Din. — Na Vranskem 26. jun. ob 10v dražba hiše, gospodarskega poslopja, zein-^ ljišča, zemlj. št. Šmatevž vi. št. 64. Spod, n ie Gorče vi- št. 262, Pod vrh vi. št. 250. Cena 14l.927.60, najmanj 94.620 Din. —
V	Mariboru 3. jul. ob 10. dražba stanovanjske, v slogu vile zgrajene, z opeko krite hiše dr. Medvedova ulica 12. zemli. kni. k. o. Koroška vrata vi. št. 382 cena 255.382.97, najmanj 127-691.50 Din. — V Šoštanju 3. jul. ob 11. na licu mesta v Št. Andražu-Do-briču zemlj. knj. Dobrič vi. št. 58, cena 182.139.50, najmanj 121.696.50 Din. — V trgovinski register so na novo vpisane nastopne firme: »Vitamin«, sadni soki d. z o. z- v Stožicah pri Ljubljani. — Belokranjska žolezolivarna d. z o. z. Črnomelj v Črnomlju. _ Zanatska_ banka kraljevine Ju-.
soslavije a. d. podružnica Ljubljana v Ljub-ni. — »Humanik« lastnik »Petovia« usnjarska industrija d. d. podružnica Split, sedeZ Breg pri Ptuju, podružnica Split. — Brala Pečnik d. z o. z. izdelovanje kisa in trgovina z njim v Stožicah pri Ljubljani. — Elek-troinstalacija d. z o. z. na Bledu. — Gradbena družba ing. Dukič d. z o- z. v Ljubljani. — Miklavžina Matija lesna trgovina na Preserju. — Fokter Juro, trgovina z vinom na debelo v Krčevini pri Mariboru.
V	Kamniku 22. junija ob 9.30, zemlj. knj. Podhruška. vlož. št. 38 cenilna vrednost 72.711.55 Din, najmanjši ponudek 48.474.88 Din.
Šport
Uradjanski je odnesel dve piki
Je že tako: borba za pike vzbuja pozor« nost občinstva, drži ga v oblasti že ves te« den pred dogodkom, da odstopi, čim od« žvižga sodnik konec tekme, mesto novi napetosti do prihodnjega nastopa. Ves čas prvenstvene konkurence se da izraziti v dveh, treh besedah: ugibanje vnaprej, ko« montiranje borbe, kombiniranje točk di« ferenčnega količnika.
Za nastop Gradjanskega je vladal vse« obči interes. Zveneče ime — zvok je kaj« krat varljiv — obilna reklama, napovedan pohod zagrebških kibicev in ne na zadnje prikrita nada, da bo domačim morda le uspelo, iz vseh teh komponent se je ust« vsrila mogočna rezultanta, izražena s šte« vilko 4€00. Štiritisoč src je dolge ure moč« nejše utripalo pod čudovito sugestijo bli« skovito se menjajočih dogodkov v mejah zelenega pravokotnika 100 krat 70 m.
Kluba sta hotela pokazati v treh izdajah, kar imata najgodnejšega za dres. Vse po« hvale vreden namen, ki se je temeljito po« nesrečil. Kajti razumljivo je, da se pokaže v resni borbi semtertja neizogibna ostrost; surovos.t je tudi v taki borbi nesimpatičen pojav. Naravnost oduren pa je bil nastop »olave« rezerve. Take igre v Ljubljani kljub vsemu nismo vajeni in. smo v tem pogledu pač mi tisti, ki Zagrebu lahko kaj demonstriramo. Razumljivo je sedaj, če so se mladi Primorjani vrnili z mešanimi ob« čutki iz Zagreba, kjer so jim pred tednom dni rezervo obdelali elementi a la Gever in comp. Če se igrač spozabi in kaj reče, je to razumljivo, čeprav ne oprostlj-ivo. Če se pa igrač da zavesti do tvornega napada na sodnika, je edini mogoč izhod odstranitev takega suroveža z zelenega polja za dogle« den čas.
Ilirija je zmagala z jun-iorji in z rezervo. Upravičefto zmagala. V tretje gre rado, si je mislil marsikdo. Pa ni šlo rado. Za naj« va'nejši del programa jc zmanjkalo sil. Če analiziramo zmago nogometnega moštva, bomo dobili zanimive prvine: sreča, zna« nje, sposobnost, vztrajnost, volja in elan in morda še kopico drugih. Zelo važen moment je tudi zaslomba v občinstvu. Te Ilirija na lastnih domačih tleh ni imela. Ljubljanska publika je bik — in zopet kljub vsemu — vsa na strani belozelenih. Ampak ne zna nuditi prave zaslombe svo« jemu moštvu. Dreti se zna vsaka šleva, če gre vse kot po loju. V težkih minutah po« magati, to so znali gostje iz Zagreba! In tako sta romali obe točki v Zagreb z iz« datno pomočjo tistih 1000, ki so požrtvo« valno sledili svojim izbrancem.
Barcelona? Ta slab dovtip se je porodil v obupnem naporu, da se na vsak način najde vzrok za Haškov poraz v Ljubljani. Iz gornjega pa sledi, da je Ljubljana do obuna skromno«ponižna in prav tako upra« vičena do naziva »jugoslovenska Barcelo« na« kakor n. pr. Split do predikata »Lon« dra»
Nov sistem tekmovanja po ligah je pr* vič dal dvema slovenskima kluboma prHi« ko za udeležbo v močnejši konkurenci. Go« tovo ne pričakuje nihče čudežev. Ampak moramo si biti v svesti, da so uspehi sko« ro izkliučno mogoči edino na domačih tleh. Split? Zagreb? Zaenkrat pretrda ore« ha!' Sicer tudi tam ni več tako katastrofal« nih rezultatov kot pred leti. Ampak šanse so doma! Kako jih r>a izgubljamo? Dočim snremlja naši moštvi v Zagreb kvečjemu par tucatov »najgorečih«, ki se razpršijo v nič v tujem morju, su purgerji organizirali tak pohod v Ljubljano, da so dali v nede« 1 jo lice ljubljanskim ulicam, da ne govori« mo o atmosferi na samem igrišču. Tako in« tenzivno je to jožitje med moštvom in njegovim občinstvom, da se zdi izbrana enajstorica kakor utelešena volja, do skraj« nosti potencirano hotenje te množice po usnehu. Kako nai si drugače razlagamo to sliko: na vrtu »Slona« poleg gostov za^mi« zami. z vsemi dobrinami bogato obloženi« mi, skromno v kotu čepeči nemaniči s ko« som kruha v roki in kvečjemu s par od« rezki C2nene salame. In koliko se jih sploh nikamor ni u"alo!
Po tekmi se je vsula množica na ceste. Modre zastave so plapolale, čuli so se vzkliki, ki naj bi bili izraz radosti nad uspehom. V resnici so b:li globok oddih, sproščen je ure trajajoče živčne napetosti. Dve točki, da, sta pod streho, ali moglo je biti tudi narobe. In zaradi tega ni hote« la neskaljena radost na dan.
. Mi. pa smo vzeli dogodek na znanje z našo filozofsko mirnostjo in vdanostjo v božjo voljo. Težka in trnjeva je pot do učenosti in mnogo šolnine je treba plačati na njej. V vseh manifestacijah življenjske borbe je izkustvo med najvažnejšimi sred« stvi za to borbo. Izkustvo se pa ne da niti naučiti n-iti priučiti, zanj je treba samo ča« sa in udejstvovanja. Drugi so pred nami i v enem i v drugem. Zato zaostajamo To« da v razvoju se doseže nekoč višek, ki mu sledi neizogibna peripetija: Nahajamo se na razvojni črti — za drugimi. O. I. C.
Plavači FTC v Ljubliani
V soboto ali pa nedeljo bodo gostovali v Ljubljani plavači budimpeštanskega FTC ki potujejo na večjo turnejo v Italijo. Pla« vači bodo tekmovali z domačimi plavači ter se obetajo prav zanimive športne bor« be. FTC ima izvrstno ekipo plavačev, med njimi je več internacionalcev. Njegovi pla«
vači so že lani gostovali v Ljubljani in so zapustili najboljši vtis. Omeniti moramo še, da prispe z njimi tudi sloviti skakač Varga, ki uživa mednarodni sloves. V zve« zi s tem pozivlje Ilirija vse svoje plavače in plavačice, da prihajajo ta teden redno na treninge.
Službene objs\'c JLAS. LTjudno po« zivljem po dva opolnomočena delegata SK Ilirije in ASK Primerja na sestanek v svr« ho dogovora arangementa klubskega pr* venstva Jugoslavije dne 6. in 7. t. m. Na sestanek vabim tudi predsednika sekcije zbora lahkoatletskih sodnikov JLAS go« spoda Slamiča. Sestanek bo v sredo dne 3. t. m. ob 20.30 v posebni sobi restvaraci* je Emona. Savo Sancin, odbornik JLAS.
Odbor lahkoatletskih sodnikov v Ljubliani. (Službeno). Za tekmovanje za državno prvenstvo moštev 6. in 7. t. m., odrejam naslednjo j urijo: voditelj tekmovanja S. Sailcin, vrhovni sodnik L. Slamič. sodniki na cilju in časomerilci Slamič L., Vid e Ciril. Luki Mirko. Vindiš Jože, Stepišmk Mit ko, .Keber Herman, Sancin Savo. geometer Cerne, Josip Gorjanc. Fran Brumat. Star-ter za vse teke Sancin l. reditelj starta Karba. Zapisnikar za teke O. Cek, zapisni-karica za mete in skoke Vlada Tratar. Glavni sodnik za skoke in mete Ciril Vidic. Števec pretečenih krogov Fr. Baltič — Glavni reditelj M. Vončina. Por.'če\a-Icc za tisk O. Cek. Naprošata se SK Ilirija in ASK Primorje. da postavita po šti£ reditelje ki naj se javijo pol ure Dred tekmovanjem pri glavnem reditelju. SK Ilirija se naproša, da zaprosi zdravnika, ki bo ves čas tekmovanja pri 'roki. Voditelj razslaše-vanja H. Stepančič; SK Iliriia se naproša, da preskrbi dva razglaševalca. — Prej imenovani sodniki se naprošajo, da si vsi preskrbijo stoparice, ki jih nai izroč/o do srede popoldne ob 18. L. Slamiču — Pokojninski zavod — v svrho hronometrirania. Naprošajo se S. Sancin, geom. Černe Vidic, da v petek ob 17. izmerijo tekaHšče. vse proge in stehtajo orodje ter se nreor.-čaio o niega pravilnosti. — Naprošajo se imenovani, da prideio na sestanek v sredo ob 20.30 v posebno sobo restavracijo »Emona«. Na sestanek je vabljen tudi g Kermavner Ivo. — Ob priliki lanskega »Teka Ujedinjenja« ie eden izmed sodelujočih sodnikov brčas nomotoma vzel seboj sto-parico. last ASK Primorja. Naj jo ob priliki izvoli predati L. Slamiču.
ASK Primorje (nogometna sekcij). Danes ob 20. uri seja pri Mikliču.
Plenarna seja odbora SK Ilirije bo da« nes ob 20.30 v kavarni »Emona«. Na dnev« nem redu so obligatna mesečnrt poročila športnih in upravnih odsekov. Točno!
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes popoldne bo od 17. naprej obvezni trening za vse atlete: Banovec. Hronek. Fo-var. Javornik M.. Majhenič. Megušar. Natlačen. Omerza, Osva!d. Pavlin. Pu^išek. Režek I.. Rotar. Rupn:k, Setnikar. Stare. Vrečko. Kolesa. Zuccatto 1 in II. Župančič Gabe in Lado. Smerzu. Derganc. Kranjc, Nagv. Gerži-nič I in U, Dolinar. G!uš"č, Kr:-stan, Jurman. Mleinik. — Jutri zvečer ob 19.30 bo v kav. »Evropi« važna seja sek-cijskesra načelstva.
SK Grafika pozivlje prvo in ^rezervno moštvo na sestanek danes ob 18.30 v dru« štvenem prostoru.
Badio
Izvleček iz programov
Torek, 2. junija
LJUBLIANA 12. 15: Plošče — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza — 13: Prenos balalajk »Kremelj« z Velesejma. — 19: V tovarni ge. Flore. — 19.30: Nemščina. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos koncerti iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Sreda, 3. junija.
LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18: Salonski kvintet. — 19: Portreti iz svetovne literature. — 19.30: Ruščina. — 20: Mozartov večer. — 21: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 16: Plošče. 17: Pevski koncert. — 17.39: Koncert radio-orkestra. _ 20: Dramski večer. — 20.45: Violinski koncert. — 21.15: Spevoigra. — 22; Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. - 20.30: Večer arij in pesmi. — 22: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20.05: Poljuden koncert orkestra. — 21: Pevski koncert. — 21.35: Godba na pihala. — BRNO 16.30: Koncert iz Mor. Ostrave. — 20.05: »Mladi Mozart-. — Prenos iz Prage. _ VARŠAVA 18: Orkestralen koncert. — 19.50: Prenos opere iz srlednli-šča. — 23.45: Plošče. — DUNAJ 11: Koncert orkestra. — 13.10: Plošče. — 15.20: Glasbena akademija. — 20.30: Literaren večer. — 21: Iz velemestnega življenja. — 22.10: Lahka sodba orkestra. — BERLIN 18.10: Zborovsko petje. — 19.40: Prenos iz Kgnigsberga. — 21.10: Literaren pro-gram. — 22.45: Prenos iz Budimpešte. — KONIGSBERG 16.30: Lahka glasba. — 19.30: Orkestralen koncert. — 21.10: Mešan program. — 22.30: Prenos iz Berlina. — M0HLACKER 16.30: Koilcert orkestra. — 19.30: Plošče. — 20.20: Koncert iz kopališča Homburg. — 21: Mešan program. — 22.45: Prenos iz Budimpešte.
I. razreda žrebanje JUNIJA 20 ega
Srečke kupite ali naročite z navadno poštno dopisnico pri pooblaščenem prodajalcu BRISTOL, Novisad, željeznička 27.	7286
POZOR!
Tvrdka
POZOR!
»Teppichhaus zum Tiirken" - Graz
V.ILAfljiDaBiz Carigrada
Je zopet tukaj.
Največja izbera perzijskih preprog. Izbrani komadi, med njimi nekaj posebno starih. Prosi se p. n. odjemalce in interesente, da si ogledajo bogato izbero.
Ne zamudite ugodne prilike, kajti ta se vam nudi samo do zaključka velesejma.
Pazite točno na naslov!
Paviljon H 299—301 igm
* JUTRO« št. 124	'	6 ==========^^	Torek, 2. VI. 1931
Lov za Piccardovim balonom
500 km avtomobilske vožnje za profesorjem Piccardom - V živčni
razburjenosti so smatrali luno za balon
Nova afriška ekspedicija raziskovalca Schomburgka
Znani Srricarsii novinar <ir. E. Tilseirkanrp jo pri-bbcil v »N. Z. ztg.c zanimiv opis iskanja Pircardove-(i balona. Iz opisa posnemamo:
»Stoji še vedno desno nad cerkvenim zvonikom in je velik kakor bucika.«
»Dobro, pojdi znova na stražo, a pomiki, da zapraviš napitnino, če g a izgubiš izpred oči«
Bil je pikolo iz Hotela pri »Treh zamorcih« v Augsburgu, ki smo ga dvignili ob
delheima nazaj, tako da bi stali spet med sloncem in balonom, pri čemer bi znova zažarel in bi ga mogli videti.
Ob kraju ceste ležijo na trebuhu trije moški, vsak ima pred seboj po dva ko-liča zasajena v zemljo, krajšega in daljšega v razdalji kakšnih dveh metrov, , in nepremično bulijo preko obeh vizirnih točk v nebo. Poleg teh leži četrti na hrbtu in raziskuje z daljnogledom svod, dočim nad-
Zgoraj: avgsburška tvornica balonov, pred polnjenje balona s pli
S. zjutraj iz postelje in postavili na cesto, da bi imeli opazovalca za balon. Pomirjeni smo bili nad preizkušeno sposobnostjo tega opazovalca in smo se za nekoliko ur ob izvrstnem zajtrku v hotelu vdali počitku, ki smo ga bili res potrebni, saj smo ponoči brzeli pet in pol ure po krivuljasti cesti iz Allgauja v Augsburg, da bi prisostvoval startu našega rojaka.
Med tem ko je plula neznatna, v jutranjem solncu kakor zvezda lesketajoča se krogla skoraj neopazno proti jugu, v višini kakšnili 12.000 m, smo razpravljali o izgledih drznega podjetja. Nazadnje se je ves ta kolegij strokovnjakov zedinil, da je možnost uspeha zaradi neverjetno srečnega meteorologičnega stanja kakor 5.1:49. Poznamo tisoč razlogov, ki govorijo proti uspehu, a 1001, ki govorijo zanj. Tisti od- , ločilni razlog je silna natančnost, s katero je prci. Piccard pripravil svoj eksperiment na znanstveni podlagi.
Od prvega trenutka tvorimo glavni stan 7asledova.lcev, brez prestanka brnijo telefoni v zvezi s tovarno balonov, meteoro-Iogičnimi postajami, tiskovnimi uradi, ne- i prestano zbiramo poročila ali jih oddajamo.
Začetek zasledovanja
Proti 7. se nam vidi potrebno pričeti z • zasledovanjem. V 90-kilometrskem tempu gre po čudoviti cesti proti Landsbergu, kjer opazimo balon končno v vodoravni oddaljenosti kakšnih 15 km. Računanje nam pove, da se pomika s povprečno brzino 30 km na uro proti vzhodu, časa je tedaj dovolj za oddajo prvih telefonskih poročil v Curih. Toda celo uro reklamiramo zaman zvezo s tem mestom. »Takoj pride!« se glasi odgovor in ta »takoj« traja natančno 7S minut. Počasi postajamo nervozni, kajti obstoji nevarnost, da bomo izgubili balon, ki se vedno bolj oddaljuje in vrhu tega na videz še vedno dviga, izpred oči. Končno se Curih javi, poročilo je kmalu oddano in naprej gre pot proti Min-delheimu. Voz mora zastaviti vso svojo silo.
Sredi vasi se ustavimo, da ustanovimo premikanje balona. Nebo se polagoma pre-vlačuj^ z mlečno plastjo, opazovanje je čedalje težje. Zagledali smo aerostat kakšnih 15 stopinj vzhodno od nas. Oddaljen je kvečjemu 6 do 7 km od našega mesta v višini kakšnih 13.000 m. Hitro si nakupimo nekaj jedi in pijače, da postavimo potem svojo prvo opazovalnico na neko brežino za Mindelheimom. Komaj prispemo tja. ni ničesar več videti. Balon je nad gosto plastjo oblakov. Ugibanje sem in tja. Za srečo imamo v svoji družbi nad vse sposobnega meteorologa in tri balonske strokovnjake. Po vestnem opazovanju sklenemo, da je bolje popeljati se preko Min-
katero je startal Piccardov balon. Spodaj: nom in prof. Piccard.
zoruje peti avtomobil: nenavadna druščina! Težko delo je to, opazovati pet ali deset minut bleščeče belo nebo. Oči se sčasoma utrudijo, tako da se prično solziti in da sploh nič več ne vidijo. Dvajset minut
KOCHEl-SEE-
Lin
Garmisch-Parfefi
eefeld
Boren
Proga balonskega leta
traja opazovanje, končno pride odrešenje. Dr. Berger, šef balonske tovarne Riedin-ger, zavpije: Imam ga!« Vse skuša opaziti neznatno točko v smeri njegovega pogleda, zaljubljen par ne bi mogel biti bolj tesno skupaj kakor naša patorica v tem hipu. Naj si pa gledamo še tako ostro, ne
odkrijemo ničesar in končno se izgubi tudi očesu srečnega najditelja. Smola! Potem ko nam je g. Berger prisegel, da je zapazil balon, in ko smo določili z našimi količi, da se vrhnja plast oblakov premika v jugovzhodno smer, oklenemo odpeljati se proti Kaufbeurenu. Drugi zasledovalci, kakšnih 50 voz, so odrinili proti Memmingenu ob Bodenskem jezeru.
Novi glavni stani
V novem glavnem stanu sredi poti do Kaufbeurena smo dve uri zaman iskali po nebu. Piccard je izginil. Sporočimo to vest po telefonu. Skupina se spet razdeli. En del gre do telefonske postaje, drugi del opazuje nebo. Balona niso videli niti v Augsburgu niti v Ulmu in še manj v Sig-maringenu, Friedrichshafnu, na Zugspitzi ali v Monakovem. Tuii tovarna balonov Riedinger je prejela samo nekoliko čudno vest, da plove balon nad Strasbourgom oziroma nad — Bodenskim jezarom. Medtem se je pomaknil kazalec ure na 12, oba drzna raziskovalca imata za seboj že osem-urno potovanje po stratosferi. Prof. Piccard je dejal pred startom, da hoče biti najpozneje ob 12. spet na tleh. Obstoji tedaj nevarnost, da bo pristal v najkrajšem času, ne da bi ga mi videli. Smo preveč razburjeni, da bi mogli ostati brez dela na tem kraju in se odločimo za nadaljevanje poti proti Kaufbeurenu. Ob 13. smo na idiličnem glavnem trgu tega mičnega kraja. Domačini niso videli nobenega balona. Kaj storiti? Pretehtamo vse mogoče hipoteze, končno se odločimo za nadaljevanje poti v tej smeri. V hipu, ko smo že zavozili med ozke ulice vasice, je zavpil naš rešitelj g. Berger: »Imam ga!« Delamo dovtipe na račun halucinacij, toda on energično zahteva, naj takoj ustavimo. Zavore zacvilijo, pet mož skoči iz vozila, kakor da gori. In glej, v odprtini med dvema oblakoma visi bucika natančno nad kupolo zvonika. Noben domačin je cfoslej ni videl, mi smo jo pa ujeli v hipu v divjem diru med dvema hišama.
Da, da, takšno zasledovanje zahteva sreče, pa tudi dobrih živcev. Takoj se po-pnemo na bližnjo brežino in si uredimo svoje opazovališče. Spet ležijo trije zasledovalci na trebuhu s količi pred seboj, dva pa na hrbtu z daljnogledoma. Doženemo, da plove balon proti Schongavu. Ura je točno 13. že 17 ur smo iz Curiha za prof. Piccardom, 17 razburljivih in napornih ur, v katerih smo opravili okroglo 500 km poti. Celo uro ga dobro vidimo. Polagoma nas obhajajo zločesti dvomi. Srebrna krogla je še 30 km oddaljena od orjaškega jeza tirolskih gora, plove naravnost proti Zugspitzi, dočim ima pod seboj baš naj-id-ealnejše pristajaldšče. čemu ne prideš doli, dragi prijatelj ? Spet nas napada tisoč dvomov, da ni vse v redu, in tisoč en razlog, da je vendarle v redu. Izmučenost nas navdaja z bolestnim pesimizmom. Skoro bi opustili zasledovanje. Telo zahteva nujno odpočitka. Tu si uredimo svoj sistem opazovanja, drugi poskušajo v solncu na polju malo zaspati. Kako pa naj človek zaspi, če mu po glavi rojijo takšni problemi. Tam gori visita dva človeka v svetovni prostornini, ki sta nam ljuba kot prijatelja — kaj bi mi tu spodaj pretelitavali ? Saj ne vemo nič o razmerah, ki vladajo v tisti ogromni višini. Grozno je. .Loteva se nas črnogledost najhujše vrste. Sumimo, da tam geri zaradi prevelikega segretja gondole po intenzivnih solnčnih žarkih nekaj ni v redu. Z našega opazovališča se razgledamo na vse strani lahko najmanj 50 do 100 km. Ne more tedaj pasti, ne da bi videli.
Tri ure čakamo. Dočim preiskujemo s pekočimi očmi obzorje, opazimo hipoma tik nad gozdom, kako se neka krogla slabotno leskeče skozi bele oblake. Je že tako velika kakor novec za pet frankov. Naša skupina se zgane. Krogla pada! Po natančnem opazovanju pa moramo na žalost ugotoviti, da je ta krogla mesec, ki visi v motnem sijaju nad vrhovi smrek. Vsa napetost je popustila, vse je padlo skupaj.
(Konec jutri)
Balon se dviga v višave nad Augsburgom
Prvi nemški prekooceanski parttik
Včeraj 1. junija je minilo 75 let, odkar je otvorila nemška Hapag redno parobrodno zvezo čez Ocean, ki je trajala 14—16 dni. Slika kaže parnik na vijak »Borussia« in kapitana Ehlena, ki je poveljeval na prvi vožnji.
Francoski krvnik gre v pokoj
Krvnik francoske republike Deibler je izjavil, da hoče za vsako ceno stopiti v pokoj. Svoj posel je izvrševal 51 let in je obglavil 242 obsojencev.
Deibler se bo umaknil v hišico, ki si jo je kupil na kmetih, in se nadeja, da bo tam v miru preživel ostanes svojega življenja. Gojil bo vrtiček in bo preganjal hude spomine, ki mu motijo spanje. Krv-niški poklic se na Francoskem podeduje iz roda v rod in zdaj ga bo od Deiblerja prevzel njegov zet, ki mu je že doslej pomagal pri »delu«.
čeprav sc na Francoskem izvršujejo usmrčenja z giljotino, pravi Deibler, mora imeti krvnik zelo hladno kri, močne živce in zelo uren pogled. Deiblerju je zaradi njegovega krvniškega posla tudi opešalo srce. Mož pravi, da mu je najbolj ostalo v spominu prvo obglavljenje. Obglaviti je moral mladega moža, ki je bil krasen človek. Deibler pravi, da ne bi rad prišel v položaj, da bi moral še enkrat izvršiti podobno delo in prikrajšati človeštvo za tako lepo glavo.
Danes 2. junija starta v Rotterdamu znani afriški raziskovalec H. Schomburgk na novo ekspedicijo v Afriko. Zgoraj: Schomburgk z mikrofonom za snemanje zvočnih filmov. Mikrofon je zavarovan z žično mrežo pred nevarnimi žuželkami. Spodaj: eks-
pedicijska kolona z vso opremo.
Parada „Jeklenih čelad'* v Vratislavi
Prošlo soboto in nedeljo se je vršila v Vratislavi velika parada nemškega Stahlbel-ma. Do sobote je k pripravljajočim se slavnostim pripeljalo udeležence 65 posebnih vlakov. Sešli so se Stahlhelmovci iz vseh nemških dežel. Zvezni vodja organizacije Seidte je imel ob tej priliki govor. Dejal je: »Mi stari bojevniki ne bomo nikoli pozabili, da so nam vzeli Gornjo šlezijo, Vzhodno Prusijo, Gdansk in Klajpedo. Ta vzhod
mora biti nemški in bo to postal z voljo nemške bojevniške generacije. Mera je polna!« — Polkovnik Marklowski se je izpozabil do besed: »Poljaki morajo ven iz Gornje Šlezije!« — V Oelsu se je vršila parada Stahlhelmovcev, po številu 10.000 mož, pred bivšim nemškim kronprincem. Tudi bivši saški kralj je v Sibyllenortu na svojem ime-nju prisostvoval paradi 6000 mož Jeklenih čelad. Med Stahlhelmovci v Berlinu in med komunisti je prišlo do ostrih spopadov, pri katerih je bilo več ljudi ubitih, mnogo pa ranjenih. — Slika kaže voditelja Stahlhelmovcev: Dusterberg (levoj in Seidte (desno)
Človeštvo bo izumrlo
Dr. Otto Grossier z nemškega vseuči« lišča v Pragi je objavil članek, v katerem trdi, da bo človeštvo samo od sebe izumrs lo, še preden bi mu bili dani za to vnanji pogoji (popolna ohladitev in izsušitev zem= ije, ugasnjenje solnca itd.).
Dr. Grossier se veliko bavi s proučeva« njem embrionov, pa je pri tem opazil, da je geologično razmeroma mlada vrsta člo« vek diferencirana v čisto določeno smer. Ekstremno specializirane živalske vrste pa 6o se izkazale za trajno življenja nesposob« ne in so prej ali slej izumrle.
Tako bi moralo biti logično tudi s člo« vekom . Seveda pa je datum našega iz* umretja kljub temu še precej daleč, prišel bo namreč šele čez nekoliko sto tisoč let.
Brez denarja ni niti groba!
Iz Berlina poročajo o nezaslišanem škandalu s truplom pokojnega hollywoodske-ga režiserja Murnaua, ki je režiral mnoge slavne filme Grete Garbo in čigar smrt je tako silno potrla filmsko zvczdnico.
Murnauovo truplo so prepeljali iz Amerike v Berlin in krsto so položili v'kletne prostore berlinskega pokopališča v Stahns-aorfu. V grob ga niso položili, ker se zaradi pomanjkanja denarnih sredstev še ni našel zanj primeren prostor. Murnauova rodbina nima sredstev, da bi mogla pokopati svojega člana, njegov denar pa je založen v filmu »Tabu«, ki je bil posnet na Južnem morju in doslej še ni prišel na platno. Murnauovi sorodniki bodo seveda dobili pri tem svoj delež, a kljub temu ne podvzamejo ničesar, da bi se pokojnik dostojno pokopal.
Nesrečen Shakespeare
Zveza gledaliških ljubiteljev v Chicagu, ki šteje mnogo bogatih članov, priredi vsako poletje dve ali tri sijajno opremljene predstave. Kakor navadno ie ponudil tudi letos odbor članstvu na izbiro eno izmed dveh iger: Shakespearejev »Sen kresne noči« ali pa »Mistresss Bottle«:, dokaj pusto burko iz življenja tihotapcev alkohola. Pretežna večina članstva se je odločila za komedijo. >Sen kresne noči je dobil nad 50 glasov manj-
Izgubljen rudnik
Posamezni iskalci zlata, tako zvane pn-stinjske podgane, že dolga leta iščejo v arizonskem Vražjem gorovju nekoč znan rudnik, imenovan zakladnica izgubljenega Holandca. Posamezni starci se še spomnijo na priletnega Holandca, ki je nekoč prišel iz globine gorovja z vrečo polno zlata. Dežela jc slej ko prej slabo poznana. Domači Indijanci ne maraio biti za vodnike, ker se bojijo hudobnega duha. ki je doma * Vražjih hribih. Posamezni pogumnežl so večkrat poskušali zasledovati skrivnostnega Holandca, a jim je ta vedno ušel preko sle-menov. Pred 40 leti se je odpeljal Holandec v Evropo kot bogat mož in ga ni bilo več nazaj. Zdaj so opremili iskalci zlata na temelju podatkov njegovih zadnjih še živih sodobnikov večjo karavano, ki je odrinila v puščavo in bo poizkusila najti pravljični rudnik.
500-letnica smrti Jeanne d1 Are
Ob 200 letnici Jeanne d' Are se je vršila v Rouenu na mestu, kjer je bila svetnica sežgana na grmadi, spominska svečanost na čast francoski narodni mu-čenici. Svečanosti so se udeležili zastopniki pariške vlade, poseben papežev odposlanec, angleški poslanik iz Pariza in mnogi kardinali in drugi visoki cerkveni dostojanstveniki. Govorniki, med njimi minister Berad in član Akademije Hanotaux so slavili narodno junakinjo z besedami, belo oblečene deklice pa so šle nato k Sei-ni in so metale v vodo cvetlice. S tem so odgovorile krvniku, ki je 1431 vrgel v reko pepel trupla sežgane mučenice.
Hagenbeck v zadregi
Znameniti živalski park Hagenbeck v Altoni-Stellingenu pri Hamburgu je prišel zaradi nepovoljnih razmer v finančno stisko. Lastniki podjetja so se obrnili na državo, deželo in občino, naj bi jih podprli vsaj s cenenimi krediti. Zanimivo je, da je v podobnem neugodnem položaju tudi Kludsky, ki je ponudil svojo menažerijo in cirkus češkoslovaški državi, ki pa je odklonila ponudbo.
Jack Diamond v ječi
Iz New Yorka poročajo, da so prepeljali ameriškega banditskega poglavarja Jacka Diamonda. ki je bil pred mesecem dni napaden in ranjen, z močno vojaško eskorto v jetnišnico v Oatskillu. Banditski poglavar je močno zastražen, da ga ne bi poskušali njegovi privrženci osvoboditi.
Od česa žive Nemci
Statistični pregled o poklicni razdelitvi Nemcev kaže, da živita dve petini nemškega prebivalstva od rudninstva in industrije, četrtini ljudi dajeta kruh poljedelstvo in gozd, 17 odstotkov prebivalcev pa živi od trgovine in prometa. Na urad-ništvo in svobodne poklice odpadejo samo 3 odstotki. Kako zelo se je spremenilo življenje Nemcev v zadnjih 50 letih, priča dejstvo, da je okolu 1880 živelo v Nemčiji 43 odst. ljudi, ki so se preživljali s poklici, ki so doma na deželi.
Vsak dan ena
»Kaj mislite, ali bi bfl zločin, če bi ujel v tem jezeru par rib?« »Zločin ne, ampak čudež!«
Vene malin* oglasom t
Zenitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda h— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati se pristojbino 2.— Din Pru stoibine je vposlati bbcnem z naročilom. Čekovni račun pri Postni hranilnic* v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
Za ccfgere** 2 Din. mnantGah
Naslove malih og/asor
dobite takoj po izidu tista o podružnicah , Jutra " 0 aMariberu, v €e/;u, v SKovetn mestu., 0 'Grbevljah in na Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
TfTTrgg,
Več dobrih šteparic
v stalno službo sprejme Prešern, tovarna Čevljev v Kranju.	24311-1
2 krojaška pomoč.
z» prvovrstno, veliko delo sprejme Julovšek, Ljutomer.	21706-1
Služkinjo
16—18 let staro sprejme Pavlin, pek. Blejska Dobrava. prednost imajo dekleta z dežele. 24954-1
Pek. vajenca
Pprejm" pekarna Steiner, S' iv. Javornik štev. 81.
21!)55J1
Učenko
sprejmem v trgovino meča r. -?a blaga ua Jesenicah Prednost imajo učenke, ki ž'! i j o učno dobo izpopol-H •'. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 219-57-1
Trg. sotrudnik
<ji>b"r fofcoamater, ki ima •veselje do g o d b o, dobi 'jžbo. Ponndbe na oglas. ,-lde!ek »Jutra, pod šifro j Trgovski amater«. 2-1052-1
Kovaškega
pomočnika
(prednost s podkovsko šolo) sprejme Josip Medved, kovašlvo, Zapuže, pošta Lesce. _21000-1
Pekovskega vajenca
F p r e i in e takoj pekarna Ivan Šilih, Slovenjgradec.
21964-1
Trg, pomočnika
mlajšega, popolnoma zmožnega manufakturne in modre »troke ter aranžiranja izložb, spretnega prodajalca s prvovrstnimi spričevali, v stalno službo »prejme takoj aH pozneje M. P?e-n:čnik, C-elje.	24082-1
Postrežnico
r-a hišna dela, sprejmem v celodnevno zapo-<-'enje N'a-lov v oglasnem cll"lku »Jutra«. 24997-1
Zastopstvo
dobro idočega predmeta ali zalogo prevzamem proti bančni garanciji. Lokal na razpolago. Ponudbe na ogl. oddelek" »Jutra« pod _ šifro »Resno delo<.	25039-3
Spretnega
zastopnika*
za Ljubljano i.n okolico, če možno s prodajalnim lokalom, za radio-aparate vodeče znamke iščemo. Ponudbe na L. Biesik, Ljubljana, postno ležeče — do 5. junija.	25054-3
Potnika
za obisk privatnikov išče večje podjetje v Ljubljani. Samo resne ponudbe z navedbo referenc pod šifro »Delo 324« na Oglas, od-dolek »Jutra«. 24S64-3
Za Gorenjsko
siprejmern več potnikov za obisk privatnih strank. — Vpeljani tn verziranl v manufakturni stroki imajo prednost. Služba stalna. Cenjene ponudbe pod šifro »Fiksum '600« na oglasni oddelek »Jutra«. 20473-5
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico, ter celo Dravsko banovino. Ponudbe na o;! a sni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«.	20163-5
Stoifoiiu
Prodajalka
z devetletno prakso, pridna in poštena, zmožna kavcije, želi spremeniti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
24753-2
Trgovski pomočnik
dober železninar, iznrjenv mešani stroki, s šoferskim izpitom, išče mesto za takoj ab" kasneje. Ponudbe na oilasni oddelek Jutra pod »Agilen 22«. 2496S-2
Salon
v sliogu Luis XIV- pravo zlačeno. sestoječe iz marmor. mize, konzolne mize z velikim zrcalom, steklene vetriue, gobelin stolov in zofe, ter empire-pisalne mize s stolom, radi pomanjkanja pro-tora ugodno prodam. Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 25025-6
Otroški voziček
na vzmetih. dobro ohranjen naprodaj. Naslov v ozlasnem' oddelku »Jutra«.
25013-«
Autohovug
v dobr»m stanju poceni naprodaj na Celovški cesti f)l.	2.5036-6
Kriza
zlomljena radi naše cenenosti. Najboljše kakovosti nogavice, namizni prti, kravat« izredno poceni. Prosim, prepričajte se. Pošljemo tudi 20 vzorcev v hišo na vpogled. Krasni hišni-potrebni predmeti. Velese-jem, paviljon »G«. Šapira. »Omoia.«, Miklošičeva c. 14 25047-6
Pletiljo
2 orig. oljnati sliki
mojstra Jakopiča naprodaj Ofert radi ogleda istih na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Veliki format«.
25027-6

Radio-aparat
tricev.ni, zvočnik, akumulator in anoda, kompietna antenska in zemeljska napeljava, za 1000. Din naprodaj v Gradišču št. S/I.
24986-9
Metom**
Motor s prikolico
v brezhibnem stanju, novejše tipe kupim za trgovsko potovanje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv motor«. 20555-10
Motorno kolo
Ardie, 500 Ks., proda Ku-nej, Mestni dom. 21087-10
Vi bi opravljala	tndi go-
e:>"-dinjske po^le,	sprejmem
Cenjene ponudbe	na oglas,
eddelek »Jutra«	pod šifro
»Samec 300«.	25008-1
Postrežnico
nr-d-m in pošteno, ičoem za ves dan. Naslov pove oglasni idelek »Jutra«.
25033-1
Boljšo deklico
mlad^ in resno, ki ima re-.lie do kuhe.__sprp.jme v nčenie restavraeiia Jadran, Karlovac, Hrvatsko.
25021-1
Delovodjo
starejšega za mehanikarsko ohrt spreimp Pelikan. Ljubljana VII. Lepodvorska cesta	250374
Natakarica
v solidni restavraciji a': sol dni mesto plačilne, 1: cprrirariee za sezijo. — \:ii!nv v oglasnem oddelku t.litra; "	25056-1
Čameraikova šoferska šola
Ljubljana. Dunajska e. 36 (Jugo Atito) telefon 2236-
prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pi šitp oonjl	55'
Šofer-mehanik
z večletno prakso, zanesljiv, zmožen kavcije, išče službo. Dopise na oglasni ndflelek »Jutra« po-d šifro »Mehanik«.	2-1974--''
Prodajalka
želi premeniti mesto takoj aH s 1. julijem. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na Oglasni oddelek -»Jutra« pod šifro »Brez staršev«.
24999-2
Šteparica
išče službo izven Ljubljane. Naslov povo oglasni oddelek ».Jutra.-. 25014-2

Vrtne zaklop. stole
prodaja pisarna Tribuč na Glincah — telefon 2G05.
26615-6
I	i
i C tik 4 ti
Kose
najfinejšega izdelka, garantirane, štajerske oblike oddam v komisijo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kosa«. 20468-3
Provizij, zastopnika
za Slovenijo išče nanovo ustanovljena tvrdka živilj-ske široke. Prvovrsten, za J goslavijo brezkonknren-5 en izdelek. Samo dobro vpeljani gospodje & prlma r forericami " naj pošljejo natančne svoje j»onudbe na .T-ico-Sterna k. d., Zagreb. Jukičcva 14.	24958-3
Puhasto perje
čisto, Cuhano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 k£, čisto, Sobano, kg po 48 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetja L. Brozovič, Zagreb
Veliko omaro
pripravno za trgovino, pro dam. Na ogled vsaki dan med 12. in 15. uro. Naslov v ogiaMiem oddelku Jutra 24967-6
Lep otroški voziček
poceni projla Gabrovšek, Zavrti št. 12.	24991-6
Fotoaparat
ppecijalno kamero, z zrcalnim " refleksom, zastornim zapiračem. z optiko Rie-tsc.hel-Prolinear Fok. 1.9 13.5 e.m, primerna za reportažo in visoke momente poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25026-6

»POSEST"
Realitetna pisarna
družba i oz Ljubljana, Miklošičeva e. 4 proda:
VTLO, veliko s trgovskimi lokali, prometna točka na Bledu, 10 sob, velik vrt, gospodarsko poslopje, center, Din 450.000. VILO, luksuzne opremljeno, lep vrt. krasen park z vodometi itd. s kompletnim lepim inventarjem pol ure od centra Bleda. 255 tisoč Din. Elektrika, vodovod, telefon, odda sledeča stanovanja: Dve krasni 1 uksuzno opremljeni stanovanji, eno s 4. eno s 5 sobami. pritiklinami. vodovod elektrika, čoln, kopališče, ograjen park, garaža, vsako stanovanje za čas sezije na Bledu a Din 10.000. Informacije tudi pri Soklič, oglasni zavod. Bled.	24874-20
Stavbno parcelo
700 ali 1400 m!, v bližini nove cerkve v Šiški prodam. Poizve se v Sp. šišk« — Černctova ulica 32/1.
"191S-20
Posestvo
v Savinjski dolini, tik železnice in bližini trga Bra-slovče, s poljem, vinogradom, gozdom in novo hišo ter gospodarskim poslopjem na prodaj. — Cena 150.000 Din. Vsa pojasnila daje šola Braslovče.
24764-20
Mešan gozd
za d r v a in kozolec s 6 okni, popolnoma v dobrem stanju, event. tudi _ celo posestvo, obstoječe iz 12 ha zemlje in vsem srospo-darskim poslopjem, tik državne ceste, 5 minut od mesta prodam. — Ponudbe na podružnico »Jntra« v Novem mestu pod značko »Nizka ccna«. 24953-20
Veliko posestvo
mereče 35 oralov, z novo-zidano hišo ki obširnimi gospodarskimi poslopji, v najboljšem stanjn, poI<-£ njiv, travnikov in gozdov tudi lep sadni vrt. proda lastnik Jože Sodar v Ce-gelnici, pošta Žužemberk.
249SI-20
Hiša r. vrtom
naprodaj Pobrežje pri Maribora, Gubčeva ulica 5.
25048-"'O
Suknjič in telovnik
za šibkejšega gospoda in lister suknjič za močnega naprodaj na Starem trsu št. 19.1.	25035-13
Lepo moško obleko
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddulkn »Jutra«.
25058-13
Pekarno
s koncesijo oddam radi odpotovanja. Naslov pove ■>g'.asni oddelek »Jutra«.
21956-19
Trgovino
mešanim blagom in prostim stanovanjem, v sredini mesta, na prometnem kraju oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Potreben kapital 150.000«.	19376-17
VtUUHU
Malinovec
fini. pravi, pristni, n:odno d-«bite pri Lovro Sebenik, kuhanie sadnih sokov — Ljubljana	2o04fi-::3
Motorno kolo
s prikolico, 500 c-cm OHV (angleški), električna razsvetljava, brezhibno, malo rabljeno, radi zadrege prodam za 8000 Din. Naslov v oglasnem oddelku JutTa 24962-10
Avto
oetsedžen, v dobrem s4a-nju ugodno prodam ali zamenjam z davka prostim avtomobilom, radi opustitve avto tak se. Po usodni ceni nrodam tudi 2 elek.tr. motorja 3.5 Ks, 380/220 voltov. Ludvik Jelen. Polzela.	24980-10
Moško kolo
v najboljšem stanju ugodno naprodaj na Glincah, cesta XIII/9.	24989-11
Damsko kolo
fino, skoraj novo naprodaj na BIeiweisovi cesti 6. dvorišče.	25016-11
Moško kolo
»Adler«, v nepokvarjenem stanjn, radi opustitve športa takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 25020-111
Moško kolo
-■Puc,h«, skoraj novo proda Tome Ivan, strojnik, Sokolski dom. Taibor 13.
25040-11
Stavbna parcela
. velikosti ca 8000 m», ▼ Stični v neposredni bližini kolodvora naprodaj. Poizvedbe in pojasnila daje Hran. in posoj. v Ivančni gorica p. Stična. 19639-20
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica S.
77
Več lepih spalnic
mas-vnih, politiranih, po ugodni coni prodam. Joža Vižiii, mizarstvo, Dorferje pri Škofjd Loki. 24766-12
Divan, posteljo
omaro s predali, za perilo in kuhinjsko omaro, vse rabljeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-. °	25017-12
Milostiva
Vaš krznen plašč najbolje konzervira Sej poletje L Rot, Mestni trg 9. Ob onem za polovično eeno izvrši vsa potrebna popra viia. Plačljivo iele jesen-pri prevzemu.	182-13
Trgovino
staTO vpeljano in dobro idočo, v zelo prometnim kraju Posavja prodam radi družinskih razmer. Kot pogoj je prevzem blagovne zaloge za približno 150.000 Din po nabavnih cenah; nepremičnine se prevzamejo s hipoteko in delnim uaplačiloni. Vprašanja na orrias. oddelek »Jutra t pod šifro »Št. 245«. 24970-19
22 oralov gozda
oziroma lesa za izvoz, ali napravo pragov in drv, po uirodni ceni prodam." — Kupei se naj javijo pod »liodna cena« na ojlasni oddelek -Jutra«. 2496J-15
Bukovih plohov
1 vaion, 58 mm. dolgih od 2—4.50 m proda A. Petrič. Lipen, pošta Grahovo pri Rakeku.	25013-5
Skladišče za drva
majhno, ograjeno, blizu Zaloške ali " Poljanske ceste išče Zevnik, Videan-Dohre-polje.	24337-17
Špecerij. trgovino
dobro idočo, dam ugodno v na"jem, najraje ženski, ki plača nekaj nai Mnine naprej. Ponudbo pod šifro »Btpz konkurence« na ogl. oddelek »JutTa«. 21960-17
Pozor, čevljarji!
Na prometnem kraju v mestu na Gorenjskem oddam v podnajejn dobro vpeljano delavnico s trgovino čevljev ter vsemi potrebščinami. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21iKw-17
Gostilno
v Sv. Benediktu v Prekmurju oddam v najem ali na račun. Alojz Zavratnik. Ljutomer.	25053-17
Veliko izbiro vsakovrstnega pohištva
lastnega izdelka, nudi po znatno znižanih cenah tvrdka
I. REPŠE, tvornica in zaloga pohištva,
Telefon 3228 LJUBLJANft, Dvorni trg št. 1.
Telefon 3228
Kupujemo
stalno po dnevnih cenah:
rve-tje bele akacije, bezgo-vo cvetje v kobujjah in vsa dnisa zdravilna zelišča Vprašati je v drogeriji ^Fa-nitas« v Olju. Ljubljani na Dunajski cesti 5 ali pa v Trbovljah.	25053-6
(i. T h. Rotman:
Zgodba o Vrtismrcku in Šilonoski
fPonati? prepovedan.)
Opremo
za manjšo specerijsko trgovino, rabljena, v dobrem stanju kupim deloma ali v celoti. — Poudbe pod šifro »Začetek« na ogl. oddelek »Jutra«.	24907-7
Ventilator
(LiiftgeWa.se) ca 1 m premera, iščem. Ponudbe z navedbo sistema in moči ter z označbo cene na osi. oddelek »Jutra« pod šifro »Ventilator št. 100«.
249*78-7
Staro litino (Guss)
vsako množino kupi Livarna železa in kovin, dr. z o. z.; Sr. Gameljne — oošta Št. Vid nad Ljubljano.	24995-7
102
^li _joj! Nisva še bila na pol poti, k« se
je žebelj, s kaferim je bila vrv prftrjeua k šolskemu zidu, mahoma sumljivo zrahljal. »Slabo kaže!< sem dejal, iu komaj je bila beseda izrečena, je že tudi zdrknil žebelj iz luknje in midva sva v strmoglavem padcu zletela nizdol!
Družabnika
izobraženega, veščega slovenskega in nemškega jezika, z nekaj kapitala, išče za svojo podružnico v Ljubljani ali Trstu salon za modo, konfekcijo in kožuhovino. Ponudbe v nemščini pod »Takojšnji nastop« na oglasni odd. »Jutra«.
25044
Družabnico
s kapitalom od 100.000 Din naprej iščem za dobro uspevajoče podjetje. — Pri dobri harmoniji ženitev ni izključena. Ločenke aH vdove imajo prednost. Dopise pod značko »Srednjih na oglasni oddelek
let »Jutr3«.
25023-16
Kdo bi posodil
40.000 Din proti intabula-ciji na posestvo. Plačam mu posojil ruške obresti in dam stanovanje 1—2 sob s kuhiflio in pritiklinami. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »St. 2«.
25045-16
Koža na glavi je presuha
To povzroča prhljaj; prhljaj pa povzroča izpadanje las. Kdor uporablja »INES«, mu koreninice poženo zopet zdrave lase.
Lonček mazila »INES« 38 Din. Naroča se pri »INES«, Ljubljana, Merosodna ulica. 1/12. 2147

Sobo in kuhinfo
odda takoj Jesih Alojzij. Zavrti 6._24989-21
Trisob. stanovanje
s pritiklinami takoj oddam na Dunajski cesti štev. 99 250t2$0i
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam
«ol:dni osebi v Rožni dolini, ccsta V/2, II. nadstr.
23004-23
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom, blizu
Gospodarske z,vez« išče za takoj, mlad gospod. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« r»od šifro »Oim in snažno«.	24088-23
Spoznati želim
mlajšo inteligentno gospodično, za diskretno a i-kre-no in dobro prijateljstvo. Cenjene dopise pod »Dober prijatelj; na oglasni odde-efc »Jutra«.	250J1-24
Za nedeljske izlete
iščem mlado in preprosto partnerico srednje postave, staro do 22 let. Ponndbe s slik", katero s pismom vred takoj vrnem, do 5. t. m. pod »Skromen podu rudnik* na og'asni oddelek »Jutra«.	25042-24
Senitve
Gospodinje!
Dva dijaka iščeta za prihodnje leto sobo z zajtrkom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zadovoljivo«.	2.5015-22
2 veliki prazni sobi
parketirani, svetli, oddam takoj mirni stranki, najraje zakonskemu paru brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2'»2«-23
Sobo
lepo opremljeno, v Sclcn-biirgovi ulici oddam s 15. junijem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 219S1-23
w4 4 f a 4 IšL
12,
Va violina
skoraj nova, v najlepšem stanju naprodaj. Naslov t o;;lainein oddelku »Jutra« 31671-2«
Izvrstno mandolo
zamenjam za rabljen gramofon brez plošč. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« .pod šifro »Gramofon«.
21672-26
fUmotan^u
Stanovanje
snbe in kuhinje, v centru išče mirna gospodična. — Ponudbe pod »Mirna urad-niea« na oglasni oddelek »Jutra«.	24804-21
Enosob. stanovanje
ali lepo prazno sobo z malo pritiklino išče za julij uradnica (»3ma). Prizcmlje izključeno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna 400-000«. 24S30-21
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam s 15. junijem v Stožicah št. 101. 21973-21
Stanovanje
3 sob in pritiklin, v mestu išče petčlanska druži; na. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Avgust ali pozneje«.
24071-211
Mlad zakonski par
brez otrok išče eno- ali dvosobno stanovanje v bližini šišenske cerkve ali Bežigrada za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam naprej«. 20482-21
Manjše stanovanje
iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1. A. M.«	24051-21
Za nakup pohištva
se priporoča tvrdka
FRANC IZGOEŠEK
ŠMARTNO PRI LITIJI
Prodaja tudi v Trbovljah in Stični.
Moderno urejene delavnice in velika zaloga suhega lesa Vam jamči za dober in soliden izdelek. Prevzema tudi stavbena dela, opreme za hotele, banke itd. — Koja E 34/36 na velesejmu.	7150
Lepo stanovanje
30 minut od postaje Kačje oddam v najem. Pojasnila daje Katarina K o b a 1 c. Brezova, pošta Kače.
25052-21
Trisob. stanovanje
komfortno, soinčno, zračno in snažno, po možnosti s kopalnico, išče za avgust "večclanska družina odraslih oseb. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jntra« pod »Popolnoma čisto«.	24977-21
Dvosob. stanovanje
iščem za takoj ali * avgustom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. . 24966-21
Parketne deščice
dobavlja in polaga
Liavrenčfc & C©., parna žaga
LJUBLJANA, VoSnjakova ulica
Oglejte si blago!	7116 _ Cene nizke.
Dva gospoda
sprejmem takoj na stanovanje in hrano na IVmski cesti št. 23. -. 24093-23
Sobo
soinčno, belo opremljeno, z elektriko in parketi oddam boljši gospodični pri električni železnici — Ljubljana VII, Jernejeva e. 8T.
25011-23
Sobo
event. z oskrbo, iščem za pol meseca. Ponudbe pod »Nujno 600« na ogl. oddelek »Jutra«.	25012:23
Lepo sobo
prazno ali opremljeno, v novi vili, event. s hrano oddam v Koleziji, Karadži-čeva ulica 16/1. 25007-S3
Opremljeno sobo
0 posebnim vhodom, elektriko in vrtom odda hišna lastnica. Naslov v oslas. oddelku »Jutra«. 25022-23
Sobo
takoj oddam v Bethoniovi
ulici 15, vrata 17 — desne stopnice.	25038-23
2 opremljeni sobici
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
25041-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, sredi mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.-	25057-23

Rezerva od
luksus voza
je bila najdena. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21975-28
Opremljeno sobo in kuhinjo
oddam v Sp- Šiški, Kamniška ulica štov. 10.
25000-83
DROBILCI KAMENJA
Na velesejmu v Ljubljani
na prostem štev. ISO
kažemo naš AVTOMOBELIZIRANI DROBI-LEC KAMENJA in finodrobilec kamenja s hitrosortirnimi siti za pridobivanje grobe in fine šute. Ravnotako STROJE za TLAČENJE CEMENTNIH CEVI DRP, ki izdelajo s po-slugo DVEH MOŽ v eni uri do 30 CEVI. Stroji se kažejo v polnem obratovanju.
IBACr
mednarodna tovarna stavbinsldh strojev d. d.
NEUSTADT a/Haardt (Deutschland).
Stanovanje
3—5 sob. kopalnice in pritiklin išče boljša stranka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Centnim mesta«.	24965-21
Enosob. stanovanje
ali lopo prazno sobo z malo pritiklino išč% uradnica (sama) za julij. Prizcmlje izključeno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalna 400—500«. 25029-31
Denarnica
z nekaj denarja in računi je bila izgublje-na. Najditelj se prosi, da jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku »JutTa«. 21996-2S
Jkrpiii
Dama
stara 41 let, mnogostran-sko izobražena, s 100.000 Din premoženja, želi poštenega znanja v svrho ženit-ve z značajnim, dobro si-tuiranim gospodom. — V nemščiai pisane ponudbe pod »Inteligent, arbeits-liebond« na oglasni oddelek »Jutra«.	24972-24
Mery
Dvignite pisino v oglas, oddelku »Jutra«. 25003-24
Dobermane
mlade, črne in rjave, čistokrvne, z rodovnikom, prodam. . Starši na mi rodiHh razstavah večkrat riremirani. Ivan Grilc. g<>-jitelj Dobermanov, Ljubljana.	25001-27
Če nujno rabiš sliko
za legitimacijo, jo dobiš v 10 minutah pri Joške Smo-cu, iodustr. in umet. fotografu v Ljubljani, Wol-fova ulica 12-
Modroce
vrhne, la afrik, močno bla-' go, po 2-40 Din, zložljiv« postelje, poete! '-ne odeje, žimo ln' blago za preobleko pohištva najceneje d«-
Vdova
v najboljših letih, posest-nica, z gotovino, želi poročiti drž. nameščenca, sta-
rega	Ponudbe -- g^ll'" SeveV," Hn
na ogla - m oddelek »Jutra«
pod »Jesen 31«. 24065-25	13030
Stareiša obrtnica
želi poročiti starejšega gospoda, ki ima veselje do obrti in nekaj kapitala. Dop'-e na podružnico J.utra v Celju pod »Osamljena«.
24708-25
Pisalni stroj
za 2—3 mesece proti odškodnini vz.-ime na posodo žkerl K., Kleče 6. pošta Jezica pri Ljubljani.
24970-29
Underwood
pisalni stroj,	skoro rov
poccni proda	Jo^ip Mate-
lič, Ljubljana,	Gradišče 8-b
III. nadstr.	25005-29
Golobe
(več. lepili parov), prodam. Marko Omejee, Št. Vid nad Ljubljano 87.	24775-27
Ušel je kanarček
z rjavimi Lisami. Kdor ga ujame naj ga proti nagradi 50 Din vrne na naslov: Janko, Kolezija, Koseske-a 20.	24990-28
POZOR
Smrt ščurkom, stenicam, . mravljam, muham in bolham! Take in druge kemične
predmete prodaja znani Slovenec na velesejmu v drevoredu dežnik št. 927. Pazite na ponaredbe! Se priporoča za obilen obisk	7257
CIRIL STRAMŠAK Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. 85
©CARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Gorenjska opekarna
Dvorska vas
posta Begunje
z najmodernejšimi stroji urejen obrat, do« bavlja prvovrstno opeko po najnižjih ce« nah franko stavbni prostor po celi Go» renjski.	7242
Šef
»Paradis na zemlji«. Dvignite pismo, ležeče v ogl. oddelku v 'šelcnburgovi ul.
št. 3. — Ines. 25021-24
Gospa
ki se dolgočasi, želi dopisovati k inteligentnim gospodom, v slovenskem ali nemškem jeziku. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Iščem razvedrila«.
24890-24
Ilira Zalivala.
Povodom smrti naše nepozabne hčerke in sestre, gospodične
Milene Borštnik
dijakinje 6 b razreda licejske gimn.
| nas veže dolžnost zahvale.
Posebna zahvala naj velja g. ka-tehetu dr. Kotniku za opravljene pogrebne obrede, g. ravnatelju dr. Jugu za poslovilni govor ob odprtem grobu, ge. prof. Vrtovčevi za vse usluge, katere je storila pokojni tekom njenih študij, posebno pa ob njeni smrti, nadalje vsem gg. profesorjem učiteljskega zbora licejske gimnazije in končno vsem gojenkam omenjenega zavoda za tako častno spremstvo na njeni poslednji poti in cvetje, s katerim so obsule njen prerani grob.
Žalujoči ostal!«
t
Javljamo tužno vest, da nam je danes po dolgi, mučni bolezni boguvdano umrl v 86. letu naš blagi oče, dedek, tast itd.
KAROL LUBEC
dvorni svetnik in finančni ravnatelj v pokoju
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 3. junija ob 17. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 4. junija ob 7. uri v mestni
cerkvi v Ptuju.	-
Ptuj, dne 1. junija 1931.	8052
Žalujoče rodbine: DR. SENCAH, NOWAK, SKALAR, LUREC.
P. Rosenhayn:
(fiagahund v fraGu
Roman
Predsecmik je majal z glavo. A v tem je že prišel glavni paznik Davey. Nj&gov obraz je bil skesan.
»Kak nezaslišan red pa je to v naši hiši! Kako se upate nositi jetniku šampanjca?«
»Ko je bil pa tako žejen, gospod predsednik.«
»Ali veste, da spadate v ječo?«
»Saj sem v njej,« je reže se dejal glavni paznik.
Predsednik mu je začuden pogledal v obraz. VVanamaker je z zasnimanjer« pristopil. Pokimai je in dejal:
»Ta je tudi pijan.«
»To je pa res višek predrznosti!« je zakričal predsednik. »Jaz jaz vam bom...« In na Wanamakerjevo znamenje je nadaljeval: »Kje ste dobili pijačo? Tri sto gromskih strel!«
»Ce boste tako rjoveli nanj, vam ne bo povedal,« je šepnil VVanamaker.
»Vedeti hočem ...«
»Poslovna tajnosti,« je zamevljal Davey.
»Dajte meni, da poizkusim.« Wanamaker je prijazno pogledal uradniku v obraz. »Gospod predsednik ni tako hud, kakor mislite; on bi le rad vedel, kje kupujete šampanjca. Ce mu poveste, je vse v redu.«
»Pri Fisherju.«
*Ta navedba ni posebno natančna. Sodim, da je v St. Louisu vsaj trideset tisoč ljudi, ki se pišejo s tem imenom..«
»Njegovega krstnega imena ne vem. Vem pa, da stanuje na Afostimentski cesti 58. dvorišče. VI. nadstropje. Trikrat morate pozvoniti, nato pa zažvižgati Laokawana trot.««
»Ali vas ni sram?« ga ie nahrulil predsednik.
»Ali ima tudi whisky?« se je pozanimal gospod "VVanamaker.
»In še koliko! Okusne izprehajalne palice — znotraj votle, kako-
pak. In še nekaj jako apartnega: Shakespearejeva zbrana dela, nihče jih ne bi razločil od pravih, napolnjena po naročilu. Ce hočete, lahko tudi...«
»Dovolj,« je rekel predsednik, ki ni več vedel kod ne kam.
»Idite.« In ko je glavni paznik Davey izginil za vogalom, je vzel svinčnik in jel zapisovati: »Abstinentska cesta, jelite, 58, dvorišče, VI. nadstropje, trikrat pozvoniti, nato pa zažvižgati Kentucky fokstrot? «
»Lackavvana trot,« je popravil Wanamaker. »A drugače ste si res dobro zapomnili.« In ko ga je predsednik spremil k avtomobilu, je še vprašal, preden je stopil vanj: »Abstinentska cesta — ali je to daleč?«
»Kje neki! Druga desno, prva levo. In ne pozabite sporočiti predsedniku mojih pozdravov.«
^Čudili se boste, kako hitro boste spet slišali o meni,« je s pomirljivim glasom rekel VVanamaker.
*
Obednica hotela »Majestic« je bila popolnoma zasedena. Iz palmovega gaja je bilo slišati žalostno melodijo Chaminadske romance in komaj je zamrl zadnji zvok, se je že oglasil z napsrotne strani violinski solo nekega španskega virtuoza.
Ravnatelj je peljal svojega odličnega gosta k mizi, na kateri je ležala karta z napisom. »Rezervirano za Mr. W a n a m a-k e rj a.«
Gostje, ki so sedeli pri sosednjih mizah, so s prikrito radovednostjo strmeli v novodošleca. Njegovo ime je bilo znano po vsem svetu.
»Neki gospod je vprašal po vas,« je zašepetal ravnatelj, ko je odložil predenj jedilni list. »Mislim, da mu je bilo ime Clitford ali tako nekako.«
»Kam je šel?«
»V veži čaka.«
»Lahko mu sporočite, da sem tukaj... Vraiga! Kdo je to?«
Mlada dama v črni svileni obleki je stopila v dvorano. Soboljo štolo je imela ovito okoli lakti. Skozi ličen lornjon, ki je bil obrobljen z dragulji, je opazovala goste na levi in desni. Ravnatelj se je
tujki globoko priklonil in tiho dejal:
»To je princesa Indurska.c
»Krasotica,« je rekel Wanamaker s tihim, zadivljenim glasom.
»Pred eno uro se je nastanila pri nas. Njene sobane so tik zraven vaših.«
»Videti je, da ne najde primernega prostora,« je rekel VVanamaker, ki jo je neprestano spremljal z očmi.
»Žal mi je, mislili smo, da bo princesa obedovala v sobi; drugače ji bi bili gotovo rezervirali mizo.«
Ravnatelj se je v nemajhni zadregi oziral po dvorani.
»Vprašajte jo, če bi hotela prisesti k moji mizi.«
»Ali bi res hoteli... To bi bilo zelo ljubeznivo od vas.«
In že je ravnatelj odhitel k princesi in jo v naslednjem trenutku pripeljal k \Vanamakerjevi mizi.
VVanamaker je vstal. Princesa mu je mirno ponudila svojo ozko roko. »Prav lepo je od vas, gospod Wanamaker, da se zavzameta za zapuščeno deklico.« #
»Nikar me ne spravljajte v zadrego. Srečen sem, da smem z vami sedeti pri eni mizi.«
Ravnatelj ie neslišno pripravi! stol za princeso. Sedla je in položila svoj lornjon h krožniku. Nato je dejala:
»Po imenu vas že dolgo poznam. Kaj ne — vi ste najbogatejši človek na svetu?«
wanamaker se je nasmehnil. »Na žalost ne, princesa. Še dva človeka sta bogatejša od mene.«
»Resnično? O tem mi morate kaj povedati. Nobena stvar mi ne imponira tako kakor denar. Moja rodbina ga namreč nima.«
VVanamaker se je zasmejal. Princesa je s prstom lahno potipala na jedilni list in ravnatelj se je z globokim priklonom odstranil.
Oba sta nekaj časa molčala in njune oči so postale motne. Godba je za trenutek ut-ihnila, nakar se je spet razlegala iz palmovega gaja.
Natakar je postavil pred princeso ledeno pijačo. Wanamaker je zamišljeno ustavil pogled na njeni beli ročici. Nato je dejal:
»Kdaj s i p r i š 1 a?«
Izraz njenega obličja se ni izpremenil, ko je polglasno odvrnila:
NAZNANILO PRESELITVE!
Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem preselil svojo mizarsko obrt iz Hrenove ulice 8 v svoje lastne prostore
Privoz 16, Prule, telefon št. 2763.
Obenem zagotavljam cenjeno občinstvo, da se bodem od sedaj s posebno vnemo potrudil, da vse cenjene naročnike točno, vestno in ceneje postrežem kakor dosedaj.	6986
LUKA AHAČIČ, splošno stroj, mizarstvo, LJUBLJANA
garantirana konstrukcija!
Prostor la posteljnino.
FRANC JAGER
tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 29
priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo, zložljive postelje, patentne divane itd.	6856
Najmodernejša oblika!
(.803
PRODAJA SE NADALJUJE Na novo došlo:
«
§ • ••
Creppe de Cbine, francoski, v modnih rožastih	barva meter Din 75,-
Umetna svila najboljše vrste	» » 17.-
Ostanki umetne svile	»
Damast platno za žimnice	3
Volneni deleni, novi, moderni vzorci	*
Lanski vzorci	1
Bombažni delen	51 Prima angleški štofi že od Din 150.— naprej
Angleški sefirjj la	*
Jugoslovenski sefir	'
Raye delen, krasni vzorci za ženske obleke	1 Ženske in moške nogavice, žepni robci, po izredno nizkih cenah!
»	12.-
»	23.—
»	24.—
»	15.—
»	6.—
»	17.-
•	9.—
»	12.—
BUŽBA COMMERCE
Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2,1. nadstropje
če nas še niste obiskali, pridite in prepričajte se!
RIMSKE TOPLICE
radioaktivno termalno kopališče. Dvajsetdnevno bivanje pred aii po sezoni — poba, prehrana, kopanje, zdravnik in zdraviliščna taksa 1500 Din. V gla-rni sezoni penzijon 80 Din. — Edino termalno odprto kopališče (Freischwimmbad) v Jn<*osIa.vijj s solnčnimi in peščenimi kopeljrai. Prospekti brezplačno.	181
EVANREDNA MJtA! Železna služinska patent postelja zložljiva, « la* peciraflom madracom, zelo praktična za vsako hiio, hotele, nočne slui-be io potujuče * oiobe stane samo Dil 3W.—, Razpošiljam po poiioe-nom povzetju.
TAKO ■ZGLEDA SL02EN
Lesena paUat pbilelfa,
zloiljiva. • lapeciranim madracom. zel« praktična. stan. samo D IM.
Leialka M •u&aaf* —
(Liejesluhl) najnovij« vrsti, stane »amo Din ISO.
Madract pnnjenl i vot-som stanejo samo D 7St. U BROZOVIČ, ZAGREB IUCA 82.
LIVARNA ŽELEZA In KOVIN
dr. z o. z., Srednje Gameljne, p. št. Vid nad Ljubljano
MODERNO OPREMLJENA vliva strojno in komerčno litino kakor šted. plošče, kurilna in dimna vratica, rešetke, kolesa za samokolnice, plužna kolesa, cestne požiralnike, cestne kape, sifone in vstopne pokrove, gnojn. sesalke in razpršilce, kolesa za vagonete (kokilna litina), noge za vrtne klopi, telovadno orodje itd. — Sprejema v izdelavo odlitke po poslanih vzorcih, modelih in risbah. — Cene konkurenčne postrežba točna, izdelava solidna! Naročila sprejema tudi tvrdka »EMAJL«, Ljubljana VII, Beljaška ul. 4. Telef. 3352. 183 LIVARNA GAMELJNE.
oe
tm
frCaf modernejši in fto;ceite;sf aparati s
SleRtriene popolnoma avto-hladilne omare
hlajenje
matične
> SmtmperfrZ^ide <
<Doseze;o vmaico želje no turo in jo avtomatično vs
tempera-tdr&avajo
zeleni grah, Jagode, češnje
in vse druge vrste zgodnje povrtnine in sadja, najbolje, razpošilja po pošti Evgen Lederer, banka in kom. radnja, eksport sadja in povrtnine, Novisad, Wilsonov trg 7. Telefon 22—14. Skladišče Temerinska 38. Telefon 30—15.	7158

Prvovrstni izdelki v vseh potrebnih dimenzijah. Kakor za mala, tako tudi za največja gospodinjstva, za trgo-
J <*'
* V
j> v
&

t*
A*
y
*
vine z živili in mesnimi izdelki, mesarije, deli-katese, hotele, letovišča, gostilne, restavracije in bolnice je mogoče dobiti le pri:
&335T2*. >Semperfrigide<
(Bančni xavcd „Mer(cator", JCavcniH & d.s o. s.
v
Hjublfana, Selenhurgeva F/ II
(Blagovni oddeietc
detajlno dobro uvedeno, na najprometnejši ulici Zagreba, po ugodni ceni in pogojih PRODAM. — Najemnina nizka, ima večji krog boljših, stalnih odjemalcev.
Resni reflektanti naj pošljejo svoje cenjene ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28, pod »Br. P-2233«.
8048
Oglasi v „ JUTRU" imajo siguren uspehf
Posetite razstavo Centralnega presbiroja v Jakopičevem paviljonu! Vstop prost.
Pekovski mojstri, pozor!
Higijenski predpisi, napredek v pekovski obrti in enostavnejše delo Vas pozivlje, težko delo mešanja testa nadomestiti s srroil. Predno si pa tak stroj nabavite, oglejte si
okretaf oči stroj za mešanje testa C.' „WAGOMA« »P=s
pri Vaših g g. kolegih:
Josip Sašek, Ljubljana—šiška, Ivan Piskar, Dunajska cesta, Andrej Dolinar, Bohoričeva ulica, Josip Magu> šar, Razlagova ulica, Ferdo Tušar, Medvedova ulica, L. Cimperman, Kette-Murnova
Skrajno mirni pogon, praktična ročnost, minimalna po= raba elektr. toka in brezhibno mešanje testa napram drugim strojem Vas bo samo presenetilo in zado* vol ji I o.
Ta, kakor tudi druge stroje vidite na Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija 1931 v paviljonu F, stojnica 124/126.
Severočeška tovarna vagonov in strojev, dr. z o. z.
Češka Lipa.	7204
Restavraterji in gostilničarji,
pozor!
Oglejte si naš najnovejši patent
»Električna zračna pumpa za pivo'4
katera deluje avtomatično v paviljonu F štev. 124 26
Severočeška tovarna vagonov in strojev <L d., Češka Lipa.
7245
ODCOOI^^
Strašna ležeča nočna mora-ogabna stenica napada Te, kadar spiš! Ne samo da Te muči, ona Ti tudi zdravje ogrožuje. Ne pusti stenice v Tvoj dom — Škropi Flit. Flit ubij a muhe, komarje, bolhe, mravlje molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter-njihova jajca. Flitova para je mrčesu smrtonosna, a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom.
Sk
ropi
--—	■■■■ o
mje ščitimo-Mi prodajamo plombirane konve!
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.