_ m . m m v gvivrn* UOOV«, it. 134 UREDNIŠTVO m UPRAVNLBTVO: LJUBLJANA, KNAJTJBVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Is Krarjertnc Itanje k mmmm pubblictta itaxja>'a s. milano •T. 6. — Sl-M. — 14 Inozemstvo 30 din. OONGESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenlenza itaBana cd cetera: UNIONE PUBBLICITA iTAIiANA S. A-, MILANO. Una batfaglia aerea nel cielo di malta Nove aerei nemici abbattuti — I piechiatelli attaccano A£rica Orientale Tobrak — Risoluta resistenza in n Quartier Generale delle Fone Arma-le romanica in data di 18 ^iut^no ii *»*•-fiiente boli« ttino di gueira n. 373: leri nel cielo di Malta in violenti com- battimenti a**r**i, la nostra ea<"eia ha«. »t>-battuto otto »Hurricane«. l'n idro sanirano, per qii.mto portasse visiluli segnali in-ternazionali, e stato attaccato da cinqiie caeeia ingJesi, costretto all'amara^^ln ed anoora successivarnt'nte mitrajjliato. Duc nnstri aerei da caeeia oltre U velivolo na-nitario sono manranti. In Egeo aerei ingle«*! hanno bombardato FLsoIa di Rodi: un velivolo nemieo e stato abtoattuto dalla nostra difesa antiaerea. NelPAfrica settentrfonale nel settore dl robnik, attivita delle opposte artiglierie. \ ostre forma zio ni d i attacco in pieehiata banno ripetutaniente bom barda t o posiztoni, batterie rontracn'f, carburanti e truppe della pia>.7a. 1 na batterta e stat a eentra-ta, sono stati notati incendi ed esplosioni. l'n nostro velivolo non e rientrato. Aerei nemici hanno lanciato nuovanien-te alcune bombe su Bengasi e localita vi-einiori. »ll'Africa Orientale, nel mattino dell*ll ona forza navale anglo-indiana si e pre-sentata davanti Assah, ha bom bard a ta la ci t ta gia sgombcrata da i h nostre truppe e bha occnpata. Nella zona dl Oondar, tentativi di attacco contro nostre posizionl di Uolchefit sono stati decisamente stroncati iiuTU|rgen-do al nemieo centinaia di perdite. Altre formazioni nemicbe appoggiate da aztonl aeree di bombardamento e mitragliamento hanno attaccato in forze 11 nostro presi-dio di Debra Tabor. Sono state respirte, contrattaccate. inseguite e mitragtiate dalla nostra caeeia. Nel Galla e Sidamo con-t inu a no i movimenti delle nostre truppe, che con colonne mobili hanno eontrattac-cato l'avversario infliggendogli note voli perdite. Letalska bitka nad IKIalto Devet sovražnih letal sestreljenih — Strmoglave! napadajo Tobrak — Odtočen odpor v Vzhodni Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne IS. junija naslednje 374. vojno poročilo: Včeraj so v ostrih letalskih bitkah v zračnem prostoru nad Malto naša lovska letala sestrelila 8 »Hurricanov«. Sanitetno vodno letalo je bilo napadeno od 5 angleških lovskih h-tal, čeprav Je nosilo vidne mednarodne znake, ter je bilo prisiljeno se spustiti na morje, kjer je bilo še potem ponovno obstreljevano s strojnicami. Pogrešamo dve naši lovnki letali, razen sanitetnega letala. Na Egejskem morju so angleška letala bombardirala otok Rod. Eno sovražno letalo je bilo od naše protiletalske obrambe sestreljeno. V Severni Afriki, v odseku pri Tobruku obojestransko udejstvovanje topništva. Oddelki naših strmogiavcev so ponovno bombardirali postojanke protiletalskega topništva, vojaška taborišča in angleške čete v Tobrukn. Ena baterija je bila zadeta, opaženi so bili požari in eksplozije. Eno naše letalo se ni vrnilo. Sovražna letala so zopet vrgla nekaj bomb na Bengazl in sosedne kraje. V Vzhodni Afriki se je 11. t. m. zjutraj pojavila skupina angleško-lndijskih vojnih ladij pred Asabom, bombardirala mesto, ki »o ga nade čete ie evakuirale, ter ga zasedla. Na področju pri Gondarjn so bili poskusi napadov proti našim postojankam v Uolchefiru odločno odbiti ter je bilo prizadetih sovražniku več sto žrtev. Drugo sovražne skupine so s podporo letalskega bombardiranja in strojniškega obstreljevanja silovito napadle našo posadko v Dobri Taboru. Bile so odbite, nakar so bili pod-vzeti nanje protinapadi ter so bile zasledo-dovane in s strojnicami obstreljevane od naših lovskih IrtaJ. V Gali in Sidamu se nadaljujejo pokreti naših čet. ki so z mobilnimi kolonami izvedle protinapade na nasprotnika ter mu prizadele znatne izgube. Z bojišča, 14. Jun. s. V bližini Malte je bilo neko italijansko lovsko letalo BStfiefcO in poškodovano tako, da se je moralo spustiti na morje. Na pomoč mu je bilo takoj poslano reševalno letalo, ki ga je spremljalo več lovcev. Sedem angleških letal je opazilo reševalno letalo in so ga takoj napadla, čeprav so bili na njem dobro vidni mednarodni znaki. Po kratkem spopadu jim je uspelo sestreliti ga in poleg njega še neko lovsko letalo, ki ga je spremljalo. Drugo lovsko letalo iz njegovega spremstva se je odločno zapletlo v borbo z dvema sovražnima letaloma ter je eno izmed njiju sestrelilo. Tedaj so ga napadli štirje drugi angleški lovci, letalu pa je vendar uspelo, da se je umaknilo iz zagate ter se vrnilo na svoje oporišče. Glede na ta primer je treba znova opozoriti na neviteško postopanje angi^ških letalcev, ki so spet enkrat napadli reševalno letalo, čeprav je bilo na vse strani označeno z rdečimi križi. Spričo takega postopanja angleških letalcev je postalo že nemogoče pošiljati reševalna letala brez spremstva za reševanje ponesrečenih italijanskih letalcev. Za to dejanje pa so bili Angleži takoj poplačan:. V velikem letalskem spopadu nad Malto so jim bile prizadejane izgube, ki se lahko označijo za zelo občutne. Zahvala nemških letalcev Rim, 14. jun. s. Državni podtajnik ita-Ejanskepra letalskega ministrstva general Pricolo je prejel od maršala Goringa naslednjo poslanico; Ekscelenca, ko odhaja 10. nemški letalski zbor S svojega operacijskega področja v Siciliji, naj vam izrazim vso zahvalo za vaše v "resnici tovariške skrbi za nemški letalski zbor na Siciliji. Skupna odločna borba proti sovražniku je privedla italijanske in nemške sile na Sredozemskem morju v zadnjih šestih mesecih do uspehov, ki bodo prešli v zgodovino naših narodov. Prejmite izraze mojega priznanja za resnično vzgledni sprejem in stalno bratsko podporo vse poveljstev italijanskih Oboroženih Sil. ki ju je bil deležen 10. letalski zbor. Prejmite moje najlepše pozdrave in bodite prepričani, da bodo naši nadaljnji akupni uspehi pripomogli do končne zmage naših dveh zavezniških narodov. — Goring. maršal države in vrhovni poveljnik nemškega letalstva. Letalski napad na Gibraltar Madrid, 14. junija, s. Davi navsezgodaj je bil Gibraltar znova alarmiran. Protiletalska obramba je pričela takoj delovati. Neznana letala so odvrgla na trdnjavo več bomb in v Algecirasu so slišali tri silne eksplozije. Nadaljne vesti iz La Linee pravijo, da je bilo odvrženih na Gibraltar skupno 6 bomb. Tri izmed njih so zadele trdnjavsk-e naprave. Obsedno stanje v Aleksandri]! Bejrut, 14. junija, s. Angleške oblasti v Aleksandriji so proglasile obsedno stanje. I Angleške vojaške oblasti so prevzele upra- vo mesta. V Haifi so pričeli evakuirati nekatere mestne okraje. Torpediran Španski parnik Bern, 14. jun. d. 4500-tonski pamik, ki je plul pod špansko zastavo in je vozil 2500 ton koruze iz Španije za Švico, je bil na poti v Genovo torpediran in potopiien. žrtve letalskih napadov v Angliji Rim, 14. junija. Angleška vlada je objavila službene podatke o žrtvah letalskih napadov *T Voli ki Britaniji v mesecu maju. V tem času je bilo ubitih 5394. ranjenih 51S1, pogrešanih, a verjetno ubitih 75 ljudi. Napoved Gobhelsa članek „Volkischer Beobachterja", ki je zbudil splošno pozornost — Gdbbels napoveduje važne dogodke v prihodnjih dveh mescih Berlin, 14. jun. s. i VoLkischer Beobach-ter« je objavil čianek pod naslovom »Kretski primere, ki ga je napisal propagandni minister dr. Gobbeis. Nemški državnik v njem naglasa med drugim pomen najnovejše vrste orožja, to je padalcev, pri za-vojevanju Krete. Svoi čas so Angleži ironično govorili o možnosti takih akcij. Sli so tako daleč, da celo angleški diplomatski zastopnik v Berlinu Henderson dan po veliki vojaški paradi v Berlinu ob priliki 50-letniee Hitlerja, katere so se udeležili prvič tudi oddelki padalcev, ni smatral za potrebno, kakor je sam pred neka i tedni nedolžno priznal, da bi o padalcih poročal angleškemu zunanjemu ministru, ker bi se mu bili gotovo smejali. Novozelandski vojaki na Kreti gotovo niso imeli takih občutkov, ko so videli, kako so celi bataljoni, popolnoma oboroženi in pripravljeni za borbo, deževali z neba. V ostalem, pravi minister, se lahko tudi Henderson tolaži, ker ima seda i boljšo družbo. Dejansko ie sam Churchill prvega dne vojnih operacii na Kreti, kakor je znano, kategorično izjavil, da bodo Angleži otok držali za vsako ceno. Očitno se mu ni niti sanialo o učinkovitosti najnovejšega nemškega orožja. Sedaj izjavljajo na drugi strani Rokavskega preliva, da je bila Kreta dobra lekcija, da so se v borbah za otok marsičesa naučili. Toda, naglasa Gobbeis. prav tako dragocene izkušnje so si na drugi strani in seveda v drugem smislu nabrali tudi Nemci. Hitler je svoi čas, kakor je znano, izjavil, da ni več otokov. Ko so to izjavo prvič čuli v Londonu, so Nemce pomilovati. Sedaj pa se je morajo angiešici voditelji pač sDommti s povsem drugačnimi občutki O tem priča n. pr. dejstvo, da so prav te dni v Angliji razširili 15,000.000 letakov, v katerih poučujejo ljudstvo, kako na i se brani v primeru, da bi sovražnih vdrl na otok. Ce bi bil kdo pred dvema mesecema, zaključuje nemški propagandni minister, Churchillu dejal, da se bomo prve dni junija polastili K^ete. bi se bil verjetno smejal in dejal, da taka akcija ne bi bila izvedljiva. Sedai ie Kreta v nemških rokah. Ce bi se mu te dni kai takega ponovno napavedalo, da bi se moglo v nadaljnih dveh mesecih ponoviti podobno dejanje, bi on nedvomno znal temu ugovarjati. Toda v dveh mesecih se fco znašel v analognem položaju, kakor ie '-i p t n.nji. Agencija Tass demantira Moskva, 14. jim. s. Agencija Tass je objavila naslednje službeno poročilo: Angleški tisk in tudi nekateri dragi tuji listi so, še preden je prispel angleški poslanik v SSSR Cripps v London, posebno pa še po njegovem prihodu, širili vesti o »bližnji vojni med SSSR In Nemčijo«. Po teh vesteh naj bi bila Nemčija: 1. kakor zatrjujejo, stavila SSSR neke zahteve teritorialnega in gospodarskega značaja in pričela naj bi se bila ie pogajanja med Nemčijo in SSSR za zakljucitev nove pogodbe o tesnejšem sodelovanj« obeh narodov. 2. naj hi hila SSSR, kakor pravijo, odklonila te zahteve, tako da naj M bila Nemčija zaradi tega pričela zbirati svoje čete na meji SSSB In se pripravljala na napad na SSSR. S. Naj bi bila Sovjetska zveza s svoje strani pričela intenzivno pripravlja« se na vojno proti Nemčiji in prav tako zbirati svoje čete na nemških mejah. Čeprav so te vesti absurdne, so smatrali odgovorni krogi v Moskvi vendarle ca potrebno, da pooblastijo agencijo Tass za Izjavo, da so te govorice plod, ki jih je premišljeno pripravila SSSB In Nemčiji sovražna propaganda, ki fi je na tem, da se vojna znova razširi in poveča, kajti te govorice se še nadalje vztrajno širijo. Agencija Tass izjavlja: 1. Nemčija ni stavila SSSR nikake za-ht<*ve in ji ni predlagala nikake nove pogodbe o tesnejšem sodelovanju in pogajanja v tej stvari sploh niso vršiti. 2. Po podatkih, U Jih Ima SSSR srn ske-nemške nenapadalne pogodbe oniko tečno kakor SSSU in zaradi tega so po mnenju sovjetskih krogov govorice o nameri Nemčije, da bi razveljavila pogodi*) in napadla SSSR neutemeljene. Preme«*: 1-tcv nemških čet, ki so bile po operacijah na Balkan n sproščene, v vzhodne in sevrr-novzhodne predele Nemčije v zadnjih dneh je bila izvedena verjetno iz drugih razlogov in ni v ni k a ki zvezi s sovjet sk o-nemški i; it odnosaJL 3. SSSR je zmeraj, kakor o tem priča njena mirovna politika, izpolnjevala in rodi namerava izpolnjevati določbe nenapadalne sovjetsko-nemške pogodbe, tako da so govorice, da se SSSR pripravlja na vojno proti Nemčiji, latne in izzivalne. 4. Periodični poletni manevri rezervistov Rdeče vojske, ki se sedaj vrše, In manevri, ki se bodo pričeli v kratkem, Imajo Izključni namen omogočiti vaje rezervistov ln preizkusiti delovanje Železnic, kar se dogaja vsako leto. Zaradi tega je absurdno govoriti o teh ukrepih Rdeče vojske, kakor da so sovražni nasproti Nemčiji. Rtununija v sklopa nove Evrope Bukarešta, 14. jun, s. Poročevalec lista i Viatzac poroča iz Berlina, da sta general Antonescu in Hitler včeraj razpravljala o nadaljnjem razvoju Rum unije s političnega, gospodarskega in vojaškega vidika. V Rumuniji so razgovori vzbudili največje zanimanje in odobravanje. V svojih komentarjih naglasa jo bukareški listi lojalno ln tesno sodelovanje Rumunije z osnimi silami. — >TlmpuU zatrjuje, da koraka rumunski narod v bodočnost s polnim zaupanjem v svojega voditelja. Rumuniji bo zagotovljeno častno mesto t noti Fašistično šolstvo Poročilo Prosvetnega ministra Duceju — Delovanje šolstva v prvem letu vojne — Dva italijanska zavoda v Ljubljani Iz Rima poročajo, da je Duce sprejel ministra za Narodno vzgojo, ki je poročal 0 delovanju fašističnega šolstva v letu XIX. Fašistična šola je dosegla, zavedajoč se svojega visokega poslanstva, ki ji pripada v okviru totalne vojne, v kateri je italijanski narod za dosego svoje svobode velike uspehe v službi pomoči, v boju proti razsipnosti v skladu s smotri avtarkične-ga gospodarstva, v propagandnem delu, povsod, kjer je bilo treba doprinesti k odpornosti naroda, ki je v vojni. Pomoč je obstojala v obiskih in obdarovanjih s slavo ovenčanih ranjencev in bolnikov' v bolnicah, v pošiljanju darov borcem, v živahnem dopisovanju med učenci in vojaki na frontah, v denarnih podporah za potrebne družine vpoklicancev, in zlasti v darovanju volne in volnenih oblačil, katere so obilno izdelovale ne samo delavke v strokovnih ženskih šolah, temveč v splošnem vse učenke vseh vrst šol. POMOČ BORCEM Doseženi uspehi so bili vidni v vseh Pokrajinah. Omenimo naj samo za primer Pokrajino Milana, v kateri so zbr:ili s pomočjo šol okoli 2 in pol milijona lir. Družine so preko šol pokazale na najbolj viden način svojo solidarnost z borečimi se četami. Patriotični duh. ki preveva fašistično šolstvo, se je pokazal tudi v aktivnem sodelovanju profesorjev in studentov v vojni. Številni učitelji vseh šol so pohiteli pod zastavo. Mnogi so slavno padli na polju časti in med njimi Bernardo Barbiellin: Amidei s Kr. univerze v Rimu. Nicolo Gianni s Kr. univerze v Pavi j i, direktor Sole za Fašistično Mistiko. Roberto Ricci s Tehničnega zavoda v Pratu. Številna odlikovanja padlim in živim borcem iz šol- stva so nagrsdila njih junaštvo. Kljub življenju v izrednih okoliščinah in kljub tež-kočam zaradi vojnega stanja, posebno v nekaterih pokrajinah, ki so bile proglašene za področje vojnih operacij, šolstvo ni pozabilo na svoje specffične naloge in je delovalo v najlepšem redu. V največjem obsegu je bilo z vnemo poglobljeno vežba-nje z delom, v katerem je sodelovalo nad 1 milijon učencev in to v 400.000 edinicah več kot prejšnje leto. Nadaljevalo se je tesno sodelovanje s Stranko za dosego integralnega umstvene^a in vojn.škega oblikovanja novih generacij Litorija. TEHNIČNO ŠOLSTVO Poeebno se je razmahnilo tehnično šolstvo. Število tehničnih zavodov se je povečalo za 203. V 274 zavodih so se pomnožili stranski razredi. Vpisanih je bilo 410.72f> gojencev, to je za nad 20 odstotkov več kakor v šolskem letu 1939-40. Proslavljen je bil drugi »Dan tehnike« z obsežnimi informativnimi izdajami in drugimi propagandnimi sredstvi, z dokumen-taričnimi film:, z radijem, s članki v listih in zavodov. Posebna značilnost leta XIX je bil pri- četek delovanja prvega tecarja nove srednje šole. ustanovljene z Zakonom dne 1. julija 1940-XIX. Izdane so bile potrebne odredbe upravnega značaja, preden je bil objavljen pravilnik o izvedbi Zakona kakor tudi odredbe o koordinaciji novih norm s prejšnjimi. Izdane so bile odredbe za izvedbo novih načel zakona, v kolikor se tičejo urejanja šolskih knjig, redova-nja učencev, i^pfrov ttd. V celoti je delovalo 775 edinic nove srednje šole. od katerih 467 v višjerednih šolah, 266 v gimnazijah in nižjih tehničnih šolah in 42 v svojih prostorih. Pomemben je bil razmah v prvih razredih in to zaradi naravnega prirastka šolskega naraščaja ter zaradi omejitve števila učencev v posameznih razredih na 30. Ustanovljenih je bilo 558 prvih razredov dočim jih je 2034 že obstojalo. V I. razredih je bilo v letu 1940-41 skupno 70.815 gojencev, dočim jih je bilo prejšnje leto 65.172. Nastavljenih je bilo 730 profesorjev književne stroke. Zdaj je v službi 5149 učiteljev, ki seveda ne zadoščajo za 6245 mest v prvih in ostalih razredih. Ob zaključku pouka so iz vseh strani Italije poslali ministru ravnatelji, profesorji in gojenci brzojavke, ki pričajo o patriotični gorečnosti, ki preveva šolstvo, kažejo ponosnega duha odpora, požrtvovalnosti in najživejše navdušenje za zmage, ki so bile že doslej dosežene najgloblje zaupanje v končni triumf orožja in v ustvaritev novega reda na svetu. DUCEJEVO ZADOVOLJSTVO Duce je v7zel z zadovoljstvom na znanje poročilo o takem dTihu fašistične šole in je izdal smernice, da bi delovanje šole ustrezalo zahtevam vojne. Duce te vpošle-val. da delovanje šolstva ne sune pri tem v svoji funkciji trpeti, ter da se mora šolstvo še razmahniti v skladu s čedalje večjim številom šolske mladine. Odredil je ustanovitev novih šolskih zavodov, raere-dov in tečajev v letu XX. Povečalo se bo Število šolskih vrtcev s posebno v ta namen določenimi fondi ln ustanovljenih bo okoli 2000 novih elementarnih razredov. V Ljubljani bo ustanovljena popolna ljudska Šola in posebna gimnazija za gojence italijanske narodnosti. Ustanovljeno bo nadalje 16 novih višje-klasičnih zavodov, v več m i znanstvenih H. cejev, nekaj zavrxiov druge vrste, ki še obstojajo, pa bo urejenih po primernejšem pravnem redu. Ustanovljeni bodo tudi števibii novi popolni tečaji in večje število stranskih razredov v višjem klasičnem šolstvu in v višjem tehničnem šolstvu. Podržavljeni bodo 3 Zavodi za glasbo in 1 Zavod za umetnost in ustanovljenih bo 6 novih zavodov in šol za umetnost. Ustanovljene bodo končno nove stolice na Kr. Konservatorijih, na Kr. umetniških akademijah in v umetniških licej ih ter na univerzitetnih fakultetah. Delo Zavoda za kulturne odnosa je s tujino Duce je z zadovoljstvom sprejel poročilo direktorja zavoda in dal navodila za bodoče delo Rim, 14. junija, s. V prisotnosti ministra za ljudsko kulturo Pavolinia je Duce nare-jel dr. Luciana De Fea. direktorja Zavoda za kulturne odnošaje s tujino (IRCE). Prisoten je bil tudi predsednik Zavoda. Duce se ie živahno zanimal za vse delovanje zavoda na področju propagande in širjenja italijanske kulture, posebej pa še za razpošiljanje slik listom, revijam in agencijam v tujini, za pripravljanje in razširjanje propagandnih člankov s političnega, socialnega in kulturnega področja, za radijske tečaje italijanščine, ki se prirejajo v 12 jezikih, za ilustriran periodični list, ki ga Zavod izdaia. za gospodarsko-socialni bulletin iz tujine, za politično-kulturni bulletin za tujino, za »italijanske propagandne in informacijske zvezke« o delovanju režima. Zavod sodeluje tudi pri širjenju italijanskega tiska v tujini. Mesečno I izdaja poseben bibliografski buletin. Mnogo propagande dela za italijansko knjigo v tujini. Ustanovfl. je tudi posebno organizacijo za razširjenje italijanske knjige v prijateljskih državah. V sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve m prosveto skrbi za podeljevanje posebnih štipendij za tujce, ki prihajajo v Italijo Študirat. Izdal je že več italijanskih slovnic in slovarjev za tujce. Pravkar pripravlja velik italijansko-hrvatslci, italijan^kr>-rumunski in italijansko-arabski slovar. Po navodilih Korporacijskoga ministrstva ie pričel zbirati dokumente o gospodarskih znanstvenih delih po svjetovni vojni. Doce je z velikim zanimanjem sprejel poročilo, ki mru je bilo o vsem tem podano in je izrazil svoje zadovoljstvo z dosedanjim delovanjem Zavoda ter dol navodila za nadaljno delo. Grki zaupajo Duceju Atene, 14. junija, s. Tukajšnji >Vradini« opozarja na globok vtis, ki ga je napravil Ducejev govor po vsem svetu. Vsi narodi, pravi list, ki pričakujejo nov red, boljši in pravičnejši, gledajo z zaupanjem v voditelja Italije, ki predstavlja skupno s Hitlerjem največje jamstvo za uspeh velikega dela. ki ga je započela os. Mi Grki, pravi list, trdno verujemo velikodušnim besedam Mussolinija, s čigar pomočjo bomo lahko olajšali posledice velikih ran, ki so nam bile prizadejane. Popis Židov v Franciji Vichy, 14. jun. d. Vodja oddelka za ureditev židovskega vprašanja je sporočil novinarjem, da bosta danes objavljena zopet dva židovska zakona v Franciji. S prvim bodo predpisi za Z ide znatno poostreni, z drugim pa bo odrejen popis vseh Židov v Franciji. Na podlagi novih zakonov bo vsem 2idom prepovedana zaposlitev v bančni, borzni in mešetarski stroki, nadalje v radiu, novinarstvu in filmu. Za židovske dijake bo določen numerus clao-sus. Sicer namerava vlada židovsko vprašanje dokončno urediti šele po koncu vojne, ker trenutno ni mogoče izvesti tttve 2kkw iz Francije. i Osti o bivanju kralja Borisa v Italiji Sofija, 14. jim. s. Listi objavljajo davi na prvem mestu vest o razgovoru Dueeja z bolgarskim kraljem Borisom. Obenem objavljajo tudi siiki vladarja ln Duceja.Velik pomen pripisujejo listi obisku kralja Borise pri Kralju m Cesarju ter njunemu slTupnemu ogledu tovarn v Livorrm, Amerika bo prepovedala izvoz nafte na Japonsko Wa«hlngtoii, 14. junija, s. Listi poročajo, da se bo že v kratkem pričela Izvajati prepoved izvoza nafte za Japonsko. Neka službena osebnost je tudi Izjavila, da bo treba ob koncu poletja racionirati porabo bencina v Zedmjenih državah ali vsaj v njihovih vzhodnih predelih. Rooeevelt zopet obolel? VVashlngton, 14. jun. s. Predsednik Roo-sevelt je včeraj nenadno odpovedal vse svoje sestanke. Tudi sestanka z novinarji ni bilo. Izvedelo se je, da se je to zgodilo, ker mu je včeraj zjutraj nenadno postalo nekoUko Stran 2 >SLO?lll9KI NAROD«, Sobota, 14. Junija ldfl-JCDC. •» r iter.134 Uradni razglasi Sistemazione dci territori annessi al Kljub dežju na trgu živahno Vedno več demaHfi pridelkov — Prve dotnafe 2rešti|e ™ Precej domočefo (roko V:ttorio Emanuele TU. per gTazia di Oio e per volonta della Nazione Re dltalia e di Albania. Imperatore d Etiopia, Visto Tart 18 della leg-g-e 19 gennaio 1939-XVIT. n. 129: Ritenuta la neceasita e 1'urgenza. di provvedere; Udito ll Gran Consiglio del Fascismo; Sentlto il Consiglio dei Ministri; Sulla propoeta del Duce del Fascismo, Capo del Governo; Abbiamo decretato e decre-tiamo: Art. 1. I territori i cul confini »ono deli-mitati nella allegata carta, vidimata, dor- čine Nostro, dal Duce del Fascismo, Capo del Govorno, fanno pa rte integrante del Regno d'Italia. Art. 2. Dei territori di cui all'art. 1, quelli confinanti con la provincia di Fiu-me. le Isole di Veglia e Arbe e le altre minori appartenenti alle eircoserizioni delle isol*1 predette bodo aggTegati alla provincia di Fiume. Art. 3. G1I altri territori e le altre isole della Dalmazla di cui allart. 1. costituisco-no. insieme con 1'attuale provincia di Zara, il Governatorato della Dalmazia che com-prondera le provincie di Zara. Spalato e Cattaro. Le circoserizioni delle provincie dalmate saranno stabilite con decreto Reale. 11 quale determinera anehe le eom-petenze dol Governatore e i suol rapporti con i Prefetti delle dette Provincie. II Governatore risi^dpra a Zara e sara allc di-rette dipendenze del Duce. Capo del Governo. Art. 4. Al comuni dl Spalato c dl Cur-zola sara dato un ordinamento ammini-strativo speciale. Le norme relative saranno emanate con decreto Reale su proposta del Duce del Fascismo, Capo del Govemo, Ministro per 1'interno. di intesa con g-li altri Ministri lnteressati. Art. 5. II governo del Re e autorizzato a pubblicare nei territori di cui all'art. 1 lo Statuto e le altri legpi del Regno. e a emanare le disposizioni nccosaarie per co-crdinarle con la legisiazione ivi vigente e in pat-tirolare con gli ordinamenti che saranno stabiliti per i comuni di Spalato e di Curzola ai sensi dell'art. 4. Art. 6. Fino a nuove disposizioni restano in vi gore nei territori di cui all'art. 1 1 provvedimenti emanati dalFAutorita italia-na di oceupazione. ad eccczfone di quelli rispondenti ad esigenze militari. II Governatore della Dalmazia e il Prefetto della provincia dl Fiume eser^ltrranno nei territori di cui all'art. 1 compresi nella ri-spettiva ctreoserizione. le attribuzioni gia devolute ai Commissari civili dal provvedimenti predettl. Viktor Emanuel ETT. po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Albanije, Cesar Abasinije, na podlagi člena 18. zakona x dne 19. januarja 1939-XVTI, št. 129, ker smatramo za nujno in potrebno odrediti, po zaslišanju Velikega Fašističnega sveta, po zaslišanju Ministrskega sveta, na predlog Duceja Fašizma, predsednika vlade, Smo sklenili in odločamo: Člen 1. Ozemlja, katerih meje so začrtane kakor kaže priloženi zemljevid, ki ga je odobril po Naši naredbi Duce fašizma, predsednik vlade, so sestavni del kraljevine Italije. Člen 2. Od ozemelj iz člena 1. se tisto, ki meji na RcSko pokrajino, dalje otoka Krk in Rab in drugi manjši otoki, pripadajoči območju teh dveh otokov, priključijo Reski pokrajini. Člen 3. Druga ozemlja in drugi otoki Dalmacije iz člena 1 so hkrati s sedanjo Zadrško pokrajino Dalmatinska gubemija. ki bo obsegala pokrajine Zadra. Splita Ln Kotora. Območja dalmatinskih pokrajin se določijo a kraljevo uredbo, s katero se uredijo tudi pristojnost guvernerja in njegova razmerja s prefekti omenjenih pokrajin. Guverner ima sedež v Zadru in je neposredno podrejen Duceju, predsedniku vlade. Člen 4. Občini Split in Korčula dobita posebno upravno ureditev. Zadevne določbe se bodo izdale s kraljevo uredbo na predlog Dueeja fašizma, predsednika vlade, ministra za notranje zadeve, sporazumno z drugimi pristojnimi ministri. Člen. 5. Kraljeva vlada je pooblaščena, objaviti na ozemljih iz člena 1. ustavo in druge zakone Kraljevine kakor tudi izdajati predpise, ki so potrebni za njih vzpo-reditev s tamkaj veljajočo zakonodajo ter posebej z ureditvijo, ki se določi za občini Split in Korčulo v smisla člena 4. Člen. 6. Do nadaljnjih odredb ostanejo na ozemljih iz člena 1. v veljavi odredbe, ki so jih izdala zasedbena oblastva, iz-vzemši tiste, ki zadevajo vojaške potrebe. Guverner Dalmacije in prefekt Reške pokrajine izvršujeta na ozemljih iz člena 1., spadajočih v njih območje, posle, ki so bili po prej omenjenih oaredbah doslej poverjeni civilnim komisarjem. Boji v Siriji Bejrut, 14. jun. s. Prvi teden sovražnosti v Siriji napadalcem ni prinesel velikih uspehov, čeprav so v ogromni premoči napram braniteljem Sirije in Libanona. Spričo odpora francoskih čet je bilo angleško poveljstvo prisiljeno postaviti v prvo bojno črto zgolj avstralske in^povozeland-ske čete, ker se ne more večr zanesti na oddelke tako zvanih »Svobodnih Franco-zovc. Angleško brodovje je hudo obstreljevalo francoske postojanke pri Salini. ki zapirajo Angležem pot do Bejruta, v smeri proti Damasku so Angleži dosegli nekaj lokalnih uspehov, toda mesto samo Še ni ogroženo. Glede na dosedanji razvoj operacij nameravajo Angleži očitno polastiti se cest, ki so speljane iz Damaska proti severovzhodu. Sedaj so poskusili pritisniti na Sirijo tudi z iraške strani. Te čete naj bi zavzele Deir el Zor na zapadni strani Evfrata. Vichy, 14. jun. d. Snočnji komunike francoskega vojnega ministrstva o dogodkih v Siriji javlja: Sovražnik je v zadnjih 24 urah povečal pritisk na vseh bojiščih. Ob obali je prodrl do bližine Salde, kjer nudi sedaj francoska vojska kljub močnemu bombardiranju s kopnega in morja silovit odpor. Pri Mer-sajum.i je sovražnik zavzel neko naJo prednjo postojanko. Vzhodno od Hermona so hudi boji. Angleško letalstvo je zopet Art. 7. II presente decreto entra in vigo- re alla data della sua piibblicazione nella Gazzetta Ufficiale del Regno e sara pre-s^ntato alle Assemblee legislative per la conversione in legge. II Duce del Fascismo. Capo del Governo. e autorizzato alla pre-sentazione del relativo disegno di legge. Ordiniamo che il presente decreto, muni to del sigillo dello Stato, sla inserto nella Raccolta ufficiale delle leggi e dei decreti del Regno dltalia, mandando a chiunque spetti di osservarlo e di farlo osservare. Dato a Roma, addl 19 maggio 1941-XDX. VITTOBIO EMANI ELE MUSSOLINI La Cassa di risparmio della Provincia di Lubiana LAlto Commissario per la provincia di Lubiana. visto 1'articolo 27 deirordinanza 27 luglio 1927, modificato con ordinanza 28 luglio 1933 del Banato della Drava, decreta: La Cassa di risparmio del Banato della Drava (Hranilnica dravske banovine) in Lubiana assume la denominazione dl Cassa di Risparmio della provincia di Lubiana (Hranilnica Ljubljanske pokrajine). Spet-tano all'Alto Commissariato per la provincia di Lubiana le attribuzioni che in base alle norme precedenti erano dl com-petenza dell'Autorita banovinale. Lubiana. 6 giugno 1941-XIX. La vigilanza alla Cassa di fratellanza per mina tori L'Alto Commissario: Emilio Grazioli. LAlto Commissario per la provincia »-i Lubiana decreta: La Cassa di fratellanza per minatorl, con sede a Lubiana (Glavna bratovska skladnica v Ljubljani) e sottoposta alla vigilanza dell'Alto Commissariato per la provincia di Lubiana, che la esercita a mezzo di un proprio delegato. Non possono compiersi senza 1'approvazione del delegato commissariale atti eccedenti 1'ordinaria amministrazione. £ nominato delegato commissariale il signor ing. dott. Tulilo Seguiti. II presrnte decreto e immediata-mente esecutivo e sara pubblicato nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana. 5 giugno 1941-XTX. L'Alto Commissario: Emilio Graaioli. Člen. 7. Ta ukaz stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu Kraljevine in se predloži zakonodajnima skupščinama radi uzakonitve. Duce fašizma, predsednik vlade je pooblaščen, da predloži zadevni zakonski osnutek. Odrejamo, da se ta ukaz. opremljen z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in naredb kraljevine Italije in ukazujemo vsakomur, da se po njem ravna in skrbi za njegovo izvrševanje. Dano v Rimu. dne 18. maja 1941-XIX. VIKTOR EMANLEL MU S SOLINI Preimenovanje Hranilnice dravske banovine Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi čl. 27. naredbe z dne 27. iulija 1927.. spremenjenega z naredbo banske uprave dravske banovine z dne 28. julija 1933.. odreja: Hranilnica dravske banovine s« imenuje odslej Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Glede vsega, za kar je po prejšnjih predpisih bila pristojna banovinska uprava, je poslej pristojen Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 6. junija 1941-XTX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Postavitev Glavne bratovske skladnice pod nadzorstvo Visoki Komisar za Ljubljansko pok«*a-jino odreja: Glavna bratovska skladnica s sedežem v Ljubljani se postavlja pod nadzorstvo Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino, ki ga bo izvrševal po svojem odposlancu. Za izredne upravne posle je potrebna predhodna odobritev komisa-riatskega odposlanca. Za komisariatskega odposlanca se postavlja g. ing. dr. Tullio Seguiti. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljub-Ijanskp pokrajino. Ljubljana. 5. junija 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. napadlo Bejrut. Francoska letala so uspešno napadla motorizirane oddelke angleške vojske južno od Saide. Vlohv. 14. jun. d. Agencija OFI javila, da so v noči na 13. t. m. angleška letala izvedla zopet napad na Beirut. Francosko protiletalsko topništvo je na angleška letala otvorilo silovit ogenj. Vichv, 14. jun. d. V Marseilleu so priredili bivši bojevniki veliko manifestacijo, v kateri so izrazili svojo solidarnost a francosko vojsko v Siriji. Vlehy, 14. jun. d. Admiral Darlan je v svojstvu notranjega ministra izdal na urad-ništvo okrožnico, ki odreja, da je treba z največjo strogostjo nastopiti proti vsem onim francoskim uradnikom, ki z negativnim za držanje m sabotirajo delo vlade. Virhv, 14. jun. d. Na predlog vojnega m4nistra generala Huntzigerja je povišal maršal Petain vrhovnega poveljnika francoske vejake v Siriji, divizijskega generala Dantia, v armijskegm generala. VlrbT, 14. jim. d. Včeraj popoldne je bila pod predsedstvom maršala ePtalna seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi ministri m driavnl podtajnik!. V središču razprav je bil položaj ▼ Siriji. Beirut* 14. jun. s. V noči na petek je angleško vojno brodovje s svojimi najtežjimi topovi znova obstreljevalo francoske postojanke pri Saidi. južno od Beiruta. Na ta način je skušalo podpreti akcijo Ljubljana, 14. junija Včasih je ob deževnem vremenu vladalo na trg« mrtvilo. Zdaj prihajajo gospodinje na trg ne glede na vreme. Ob sobotah imajo seveda već opravkov, ko se morajo založiti za dva dni. Zato je bilo tudi dane« na trgu dovolj živahno. Nedavno so bili izdani novi predpisi o brezmesnih dnevih. Poslej smejo mesarji prodajati prašičje, goveje in telečje sveže meso samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Pred praznikom nekateri tega predpisa niso pravilno razumeli, aH ga niso hoteli razumeti. Upati smemo, da bo kmalu zavladal najlepši red v mesarski stroki, kajti o grešnikih se je zbralo *e toliko ovadb, bodisi, ker se niso držali predpisanih cen ali. ker so prodajali meso >pod roko«, da bo pokora zelo huda in jih skušn;ava ne bo mogla več premagati. Pokoro bi pa zaslužili tudi kupovale!, ki pomagajo mesarjem grešiti ter kupujejo od njih meso po višjih cenah v skrivnem sporazumu. Ti kupovalci seveda grešnikov ne izčajajo, ker se jim zdi cena postranskega pomena in ker ne čutijo nobenih dolžnosti do skupnosti, a moralo radi obesijo na klin, če je to v interesu njihovih trebuhov. Davi so se gospodinje zbrale pred mesarskimi stojnicami zelo zgodaj. Večina mesarjev je začela prodajati šele po osmi. Gospodinje so se tudi zgodaj uvrstile pred mestno stojnico, kjer so na prodaj jajca. Pod streho nove tržnice danes niso prodajali starega krompirja. Bil je razprodan prejšnja dni. Upanje je. da se bo preskrbo-valnemu uradu Se posrečilo nakupiti nekaj starega krompirja za porabo v času, do- Granata raztrgala tri otroke Ljubljana. 14. junija. Včeraj popoldne se je po Velikih Laščah in okolici raznesla vest o grozni nesreči, ki je doletela tri otroke posestnika Janeza Levstika iz Malih Lašč. Levstikovi otroci, 11 letni Tonček, 8-letni Lojzek ter 9-letna Albinca so bili včeraj popoldne v gozdu. Ko so se vračali okrog 17. domov, je Tonček zagledal v travi na parobku gozda železen predmet, za katerega ni vedel, da je vojaška granata. Vzel jo je v roko in jo pričel odvijati, bratec in sestrica pa sta stala, poleg in opazovala njegovo početje. V naslednjem hipu je granata eksplodirala, vsi trije otroci pa so se vsi okrvavljeni zgrudili. Pok so seveda slišali ljudje v bližini, ki so prihiteli in odnesli razmesarjene otroke v bližnjo hišo, kamor so poklicali zdravnika. Vsi trije otroci so imeli strašne poškodbe na glavah, deloma pa tudi po telesih. Zdravnik je seveda takoj odredil privoz v ljubljansko bolnico in so bili o nesreči po telefonu obveščeni ljubljanski reševalci, ki so se nemudoma odpeljali v Lašče. Male ponesrečence so prepeljali v bolnico, malo pred 21., a sta Tonček in Lo*ek takoj po prevozu umrla, dočim so morali oddati Albinco. ki ji je granata razmesarila obraz in ji pokvarila tudi oči, s kirurgičnega na očesni oddelek. Iz Trebnjega — t raune ure na o bom su od S do 12 in od 14. do 17. Za s uranke se uraduje samo dopoldne. — Vaznc objave občine. Kdorkoli se je od 1. aprila dalje priseln na teritorij občine s katerega koli drugega ozemlja izven Ljubljanske pokrajine, se mora priglasiti takoj na občini in izpolniti prijavnico, ki se priseljencem izdajajo med dopoldanskimi uradnimi uramL Občina opozarja, da so vsi lastniki gozdov, v mejah in pogojih, določenih z veljavnimi gozdnimi predpisi, dolžni proizvajati kar največ drv in oglja. Od 1. julija uravnava izvozno trgovino z drvmi in ogljem v celoti Visoki Komisarijat. Zaradi tega je proizvajalcem in trgovcem prepovedan izvoz rastlinskega kuriva. Do 15. t. m. morajo vsi izvozniki, trgovci in proizvajalci kuriva prijaviti vse količine drv in oglja, ki so jih imeli na dan 10. junija t. 1., in ki jih nameravajo izvoziti, odnosno odprodati. Železniška uprava ne bo od tega časa dalje sprejemala odpravo rastlinskega kuriva, če ne bo prodajalec imel posebnega dovoljenja. — Vsi lastniki goveje živine, ki je bila pred dnevi popisana, morajo vsak zakol, odprodajo ali pogin iste takoj prijaviti občini. — Kraji Mirna, št. Rnpert in*Mokror.og so sedaj zasedeni po Italijanski Vojski ter je v tem ebmočju za dvolastnike promet zopet dovoljen brez posebnih izkaznic. Zlasti se opozarjajo vinogradniki s teritorija občine Trebnje, da* lahko zopet obdelujejo svoje vinograde in vsa ostala zemljišča v območju navedenih občin — Okrajno glavarstvo ponovno naroča, da se lastniki psov točno drže odredb pasjega kontumaca. Ako se bo opazilo, da se lastniki psov ne bodo ravnali po teh odredbah, se bodo organizirale posebne obhodne straže, ki bodo proste in nepravilno zavarovane pse pokončale. — Na mnoga vprašanja, kako je s plačevanjem davkov in drugih javnih bremen, opozarjamo vse davkoplačevalce, da veljajo za pobiranje in plačevanje davščin isti predpisi kakor so veljali doslej. — Včerajšnji Antonov sejem je bil slabo obiskan, živine na sejmišče z izjemo štirih krav niso prignali, sejmarji pa tudi niso postavili stojnic. Kliub temu pa se je v Trebnjem zbralo precej ljudi, Id so se za- manjših angleških oddelkov, ki so se tam v bližini izkrcali. Francoski oddelki so odločno vztrajali na svojih mestih. Poskusi Angležev, da bi prodrli proti Damasku, so se izjalovili. Kakor kaže. se sedaj bori na angleški strani okrog 30.000 ljudi. Tudi pri zadnjem letalskem napadu na Beirut Angleži niso napravili mnogo škode. Berila. 14. junija, s. Tukajšnji krogi z zanimanjem zasledujejo razvoj vojaškega položaja v Siriji, kjer se Francozi zmerom odločneje upirajo angleškim vpadni kom. Lahko se zgodi, pripominjalo ti krogi, da bodo nazadnje Angleži obvladali francoski odpor, ker so Francozi Izolirani, toda morebitni angleški uspeh v nobenem primeru ne bo mogel spremeniti razvoja dogodkov in ne odvrniti končnega poraza Angležev v vzhodnem Sredozemlju. kler se ne poceni novi krompir. Zdaj je Se težko napovedati, kdaj se bo primerno pocenil novi krompir. Naprodaj ga je sicer že del j časa mnogo, a cena je ustaljena na 10 din. Domačega krompirja ne bo še tako kmalu, uvoženi se pa ne bo prej znatne je pocenil. Upati pa smemo, da se bo kmalu pocenil vsaj grah. ker je zdaj naprodaj tudi že precej domačega ne le uvoženega. Uvoženi boljši grah je' bil pa danes celo se malo dražji, po 14 din kg. Slabšega so prodajali po 12 din. Naprodaj je bil tudi precej lep domači grah po 12 din kilogram. Domače zelenjave je zdaj naprodaj že toliko, da pogosto ostaja neprodana, včasih Jo prodajalke v zadnji tržni uri ponujajo zelo poceni. Tako je na primer v prvih tržnih urah najlepša glavnata solata po 10 din kg. pozneje se pa poceni, ko je je še mnogo neprodane, na 8 in v posameznih primerih celo na 6 din kg. Potrpeti bomo še morali, preden bo dovolj domačega stročjega fižola. Uvoženi fižol se v zadnjem tednu ni nič pocenil. Se vedno je po 20 do 24 din kg. Med uvoženim blagom so najdražje vrtne jagode po 40 din kg in paradižnik po 36 din kg. Precej je naprodaj rdečih gozdnih jagod, a bilo bi jih še mnogo več, če bi bilo senčno vreme. Dane« ao bile jagode po 16 do 18 din liter. Naprodaj so bile tudi prve domače črefinje. a slabše vrste, drobnice. Proda.-aika jih je pripeljala iz Dobrunj. od koder je Ljubljana tudi prejšnja leta prejemata mnogo sadja. Domače črešnje so bile po 16 din kg nimali in si dali pojasnjevati mnoge nove odredbe. Namesto običajnega sejma so se seznanili z novostmi tako, da se bodo vedeli po njih tudi ravnati. — Dež pravi blagoslov. Dolenjski viro-gradi so v soboto dobili odrešilni napoj v obliki težko pričakovanega dežja. Preveč tepeni po spomladanskem dežju in kasneje razrušeni po soncu in suhih vetrovih so zevali v razpokah, ki trti niso dopuščale normalnega razvoja. Zato je bil dež v tem času pravi blagoslov za zemljo in kmeta. Po zadnjem dežju je zemlja zadihala znova sveže in zdravo. Obse*ni vinogradi preko Gradišča. Rihpovca, Dolge njive in Se naprej hranijo za Dolenjce dragocene zaklade v negovanem trtju. Iz Novega mesta — Dež kvari letino in zadržuje košnjo. Dolenjska zadnje dni občutno trpi zaradi preobilice dežja. Ljudje ne morejo spraviti pod streho sena, dasiravno je minilo že štiri dni kar je bilo pokošeno. Zaradi neprestanih padavin trpe tudi ostali sadeži in posevki. — Novomeški most, ki veže oba dela mesta, je dobil nove mostnlce, oziroma lesen hrastov tlak ob obeh straneh mostu, ki služi pešcem za prehod. Stari tlak je bil že močno obrabljen in deloma razbit. Vesti iz Hrvatske — Kosilo na čast hrvatskemu poslanika. Italijanski veleposlanik v Berlinu je priredil v torek na čast hrvatskemu poslaniku svečan obed, ki so mu prisotvovali številni diplomati in funkcionarji nemškega ministrstva za zunanje zadeve. — Nova zagrebška bolnišnica. Znana zagreLška »Zakladna bolnica« je v torek prejela od hrvatske vlade 15 milijonov din za dograditev nove bolnice na Rebru. — Za ministra za zunanje zadeve kraljevine Hrvatske je bil s poglavnikovo odredbo imenovan dr. Mladen Lorkovič, dosedanji državni tajnik za zunanje zadeve. Dr. Mladen Lorkovič je še zelo mlad in je verjetno najmlajši hrvatski minister. Rodil se je namreč L 1509. matu- r^ral pa je L 1928. Doma in v tujini se je odlikoval po svojem delu za svobodo Hrvatov in je zaradi tega več let presedel v Lepoglavi in Kruščici. — Za poglobitev vezi med nemško, italijansko in hrvatsko kulturo. Zagrebški dnevniki posvečajo zadnje dni veliko pozornost vprašanju poglobitve kulturnih vezi med Nemčijo, Italijo in Hrvatsko. Posebno pozornost posvečajo dejstvu, da bo že prihednji mesec v Zagrebu gostoval rimski Teatro Reale deli* Opera z Benjaminom Giglijem na čelu, ki bo pel vlogo Radamesa v »Aidi«. Glavno vlogo v »Ma-dame B4tterfly« bo v Zagrebu pela slovita italijanska umetnica Mafalda Favero. V kratkem pričakujejo tudi podobna gostovanja Učenjakt. Red B. Nedelja, 15. junija: ?Eog z vami. mlada leta!< Izven. Znižane oene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 16. junija: >Via mala.c Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Igrala bo skupina mariborskih slovenskih igralcev. OPERA Začetek ob 19. url Sobota, 14. junija: »Don Kihot.c Red A. Nedelja, 15. junija: * Faust.« Izven. ★ M R A K O V O GLEDALIŠČE Frančiškanska dvorana Sobota, 14. t. m.: ob 20. >Sinovl Starega Rimljanac. Globoko znižane cene. Blagajna pred dvorano posluje dnevno od 10. do 13. in od 15. do 17. Vstopnice za koncert Glasbene Matice V trafiki ge. SSeverjeve v fielenburgovi ulici bodo jutri ves dan naprodaj vstopnice za ponedeljkov koncert Olnabene Maticr* ljubljanske. Občinstvo vabimo, da kupi vstopnice v predprodaji. — Največ zidov živi v Sarajevu. Mesia kraljevine Hrvatske so te dni zaključila židovsko statistiko. Na podlagi dobljenih podatkov je bilo ugotovljeno, da živi v kraljevini Hrvatski največ Židov v Sarajevu, kjer jih je kar 10.000, dočim šteje Sarajevo 80.000 prebivalcev. Gostota Židov je v Sarajevu torej res velika in je zaradi tega razumljiva strogost, ki z njo proti njim postopajo. Te dni jih je bilo večje število občutno kaznovanih, ker niso nosili predpisanega rumenega traku s črko 2. in Davidovo zvezdo. Izlet na Turjak Blizu Turjaka na griču, med zelenimi smrekami, bo 22. junija na gori pri Sv. Ahaci j u zgodovinsko žegnanje v spomin na krščansko zmago nad Turki pri Sisku leta 1593. 2e pred mnogimi leti so izletniki na ta dan radi prihajali na goro k Sv. Ahaci ju, posebno Ljubljančani. Na dan 22. junija 1593 so ob 7 zjutraj prinesli kranjski vojaki Andreju Turjaškemu truplo Hasana paše, ki ie bil utonil v Kolpi, in dragocen zlat plašč. Iz plašča so napravili potem dragocen mašni plašč, ki se ie rabil vsako leto na dan Sv. Aha-cija v spomin na zmage nad Turki. Turjaški grofje so v spomin na zmago dali sezidati cerkev na razglednem vrhu. Cerkev sama na sebi hrani mnogo zgodovinsko zanimivega, cerkvene stopnice še kažejo konjske podkve iz turških časov. Na levi strani ie turški erb. v zidu je kamnito plošča s turškimi napisi, ker sta pod cerkvjio pokopana dva turška viteza iz leta 1528. Ko si ogledamo zgodovinske stvari s sv. Ahacija. se na Turjaku malo odpočijemo pri starem županu, v go>tilni »Ahac*. Vsak izletnik si lahko ogleda rojstni grad, kjer so se rodili zmagovalci Turkov. Inserirajte v „S1. Narodu"! ■ mm Vsem, ki »o pooaatili našo ljubljeno Romanco Geiger, roj. Gregorič na njeni zadnji poti in jo obauli s krasnim cvetjem, naša najiskre-nejaa zahvala. Enako »e najtoplejše zahvaljujemo primariju g. dr. Merčunu, preč. patru g. dr. Romanu Tomineu in čč. seatram usmiljenkam LeoniSča, ki ao naši nepozabni ljubljenki lajšali zadnje ure ločitve in ji pomagali, da je po večletnem trpljenju zasnula mimo svoj poslednji aan. Kranj-LJubljana, dne 14. junija 1941. BALDO tat MACA GEIGER — ter ostalo sorodstvo. II Ureditev zasedenega ozemlja Sta*. 134 SSLOVKNSKI MARODc, H. jdnrja 19tt-XDL m -4 Stran S Nad 13.000 ljudi je že vprašalo po pogrešanih svojcih Akcija za vrnitev vojnih ujetnikov z ozemlja Ljubljanske nju Kr. Visokega Komisarja pokrsjlnr ob sodelova Ljubljana. 14. junija. Živo se še spominjamo onih dnevov. ko so tisoči src trepetali za usodo svojcev, ki so odšli ln se niso već vrnili. Ljubljanski Rdeči križ je prav v tistih tednih storil občudovanja vredno delo. 6e bolj bomo cenili to delo. ako pomislimo na zmedo, ki je vladala tedaj povsod pri nas. Nihče ni vedel sprva, kam uaj se obrne, da bi dobil obvestilo o svojcu, ki ga je doletela kdove kakšna usoda. Vse se je podiralo okob nas in tudi v naših dušah je vladal samo obup. tudi naše duše so bile polne samega razočaranja. Materam se je krčilo srce v bojazni za sinove, očetje so obupavali. ker se n* vrnil sin. sestre, bratje, sorodniki so s strahom pričakovali vesti o dragih, ki jih je odnesla izpod domače strehe vojna vihra. Tisočkrat In tisočkrat smo slišali vsepovsod samo vprašanja: Bog ve, kje je nas? Ali je še živ? Ali je morda le ujet? Mučna negotovost je težila tisočera srca slovenskih mater, očetov, bratov In hčera, ljubečih žena. ki so s svojimi otroci ostale same .. . E>3 bi vsaj vedeli, kaj se je zgodilo t njim! Negotovs je bila najhujša mora, ki je te2i!i vse prizadete. Pokrajinski odbor Rdečega križa je v dneh, ko je bilo najhujše, častno izpolnil -svojo dolžnost in svojo plemenito nalogo. Se danes jo izpolnjuje z občudovanja vredno vestnostjo in marljivostjo. Slovenci nikoli ne bomo pozabili, koliko duševnega trpljenja je olajšal poizvedovalni oddelek Rdečega križa v Ljubljani pod vodstvom goepe županje Vere Adlešičeve ob sodelovanju s številnimi požrtvovalnimi sodelavkami In sodelavci. Včeraj popoldne smo Imeli priUko spoznati bolj podrobno, kako je poizvedovat nI oddelek RK organiziral poizvedovalno službo ze pogrešance in kakšne lepe uspehe je dosegel. Predsednik pokrajinskega odbora RK g. dr. Oton Fettich je na sestanku poročevalcev ljubljanskih listov obrazložil naloge RK. Prostovoljna organizacija RK deluje na slovenskem ozemlju že nad 60 let Priključen po določbah Ženevske konvencije za Ebcdišanje usode ranjencev in bolnikov in po določbah Mednarodne unije za po- moč v veliko mednarodno organizacijo Lige društev Rdečega križa, je imel Rdeči križ po svojih pravilih in po zakonu v primeru vojne izredno važne naloge. Ob nepričakovanem izbruhu vojne in sledečem zlomu je bil ljubljanski Rdeči križ postavljen pred nove. težke naloge. Vse zveze so bile nenadoma pretrgane, prometne žile so usahnile, prometna sredstva so odpoved la. Svojci vpoklicanih so se znašli nenadoma v hudem položaju. Bili so odrezani od njih in ni bilo nobene možnosti, da bi zvedeli, ali so njihovi dragi prestali nevarnost, ali so Se živi in zdravi, ali so ujeti, ranjeni, mrtvi. Pa tudi vsak stik ž nevojaškimi osebami je bil pretrgan, kar je bilo za njih svojce prav tako strašno, saj vemo. da moderna vojna zahteva žrtve tudi med civilnim prebi val stvom. Vedoč. da je težje prenašati nagotovost kot zanesljivo čeprav še tako neugodno eo^ovost, je smatral Pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani za svojo dolžnost, da priskoči našemu prebivalstvu na pomoč z ustanovitvijo urada, ki bi svojcem rv>frrešanih omogočil dobiti zanesljive informacije, in to čimprej v kolikor je v ^akih prilikah sploh mogoče. Zaradi tega je bil ustanovljen v velikonočnih dneh poseben odsek za informacije. k4 je prvotno deloval v prostorih :'avne pisarne na Gosposvetski cesti. Ti prostori so postali kmalu pretesni zaradi ogromnega navala poizvedoval cev. Odsek se je nato preselil v poslopje Mestne ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti, odkoder se je preselil v Delavsko zbornico, kjer je dobil gostoljubno streho v štirih sobah Narodno - strokovne zveze na Miklošičevi cesti. Pod veščim vodstvom gospe Vere Adle-<:čeve in docenta prof. dr. Boža Skerlja in ob sodelovanju celega štaba vestnih in nad vse marljivih sodelavk in sodelavcev izpolnjuje poizvedovalni oddelek svoje človekoljubno delo. Gospa Vera Adlešičeva nam je povedala, kako ogromno delo je poizvedovalni oddelek doslej opravil. Prijavni oddelek, ki je pričel poslovati 15. aprila, je prejel doslej 13.262 vprašanj po pogrešan cih. Od javni oddelek ima zabeleženih doslej okoli 1100 vojakov, ki so se v-rnili. v oddelku za oddajo formular-jev je zabeleženih okoli 1900 odgovorov. Obveščevalni oddelek ima v evidenci 925 ujetnikov, ekspedit obvestil in pisem je poslal okoli 2000 obvestil število pisem-sloe pošte pa gre v več tisočev. Kurirski oddelek je opravil doslej ogromno delo. Odšlo je 72 kurirjev, vrnilo se jih je 46. Kurirji so obiskali doslej 172 krajev in oddali 12.000 formularjev, vrnilo pa se je 1900 formularjev. Kurirji imajo štirijezične legitimacije, s katerimi dobe takoj potrebne potne liste za potovanje. Korespondenco z inozemstvom opravlja sedaj dr. Krejči Poudariti moramo, da je Kr. Visoki Komisar z velikim razumevanjem spremljal delo Rdečega križa in da je upati na uspeh pričete akcije za vrnitev ujetnikov z ozemlja Ljubljanske pokrajine. Poizvedovalni oddelek ima stalne stike z Rdečimi križi v Berlinu. Budimpešti, Sofiji, Zagrebu, Mariboru in z mednarodnim RK v Švici. Docent dr. Božo Skerlj je poročal, kako je uredil številne kartoteke s pomočjo formularjev, ki so jih napisali poizvedovale!. V začetku je delalo nad 30 ljudi ln opravili so ogromno delo. Umno so urejene vse kartoteke, fascikli in drugI zapiski. Mnogi, ki so se vrnili, se niso odjavili, in so s tem napravili požrtvovalnim delavcem samo nepotrebno delo. Kdo more preceniti požrtvovalnost vseh teh delavcev v službi Človekoljubnosti? Prostovoljno delajo in brez nagrad. In prvi so bili. ki so s tem delom začeli. Ljubljanski Rdeči križ je dal pobudo in oživel s tem vsa društva Rdečih krl-žev v številnih ostalih krajih bivše Jugoslavije. Saj ni mogoče ob tej priliki popisati, kako natančno se vodijo vsi posli v poizvedovalnem oddelku. Uspehi pričajo o požrtvo-vanju. Ob priliki bomo bolj natančno poročali, kaj se je vse storilo z rokami požrtvovalnih sodelavk in sodelavcev, kaj pomeni njih delo za lajšanje gorja v težkih dneh. kaj pomeni za svojce obisk onih 30 samarijank. ki gredo zvečer na delo in raz-našajo po naslovih došla obvestila o pogre-šancih. S srcem so vsi na delu. DNEVNE VESTI Našim naročnikom in čitateljem Za danes napovedani začetek tečaja italijanščine v našem listu smo morali zaradi nepričakovane ovire preložiti za teden dni. Nujni posli so zadržali g. profesorja, ki bo tečaj vodil. Prvo lek-Tijo našega tečaja italijanščine priobčimo v sonoto 21. t. m. Naročnike in čitatelje »Slovenskega Naroda« prosimo, da nam oproste zakasnitev, ki ni nastala po naši krivdi. UREDNIŠTVO — »Službeni Ust za Ljubljansko pokrajino« it. 47 z dne 10. junija 1941-XDC. E. F. objavlja Ducejev razglas z dne 17. maja 1941-XIX. o upravni in sodni ureditvi na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski Vojski; Kr. ukaz z dne 18. maja 1941-XIX., št. 452, o ureditvi ozemlja, ki je postalo sestavni del Kraljevine Italije; Kr. ukaz z dne 7. junija 1941-XTX.. št. 454. o nadaljnji veljavnosti odredb, tzdanih za Ljubljansko pokrajino po italijanskih zasedbonih oblasteh ter odločbo Visokega Komisarja o preimenovanju Hranilnice dravske banovine in postavitvi Glavne bratovske skladnice v Ljubljani pod nadzorstvo in imenovanje koinisiariatskejra odposlanca. — Gn«^* »Lirska obnova Hrvatske. Obnova prometnih zvez Hrvatske z inozem- srvom. hitro napreduje. Nedavno je bila sklenjena med upravo nemških in hrvatskih železnic prometna pogodba, s katero je bil urej>n železniški promet med obema državama, pozneje so se pa vršila na Reki pogajanja tudi med zastopniki italijanskih in hrvatskih železnic. Tudi med Italijo in Hrvatsko so bila vsa vprašanja železniškega prometa urejena v popolnem soglasju. Kmalu bo povsem normaliziran potniški promet, v kratkem bo sklenjena pogodba o železniškem prometu tudi med Hrvatsko in Madžarsko. V okvir gospodarske obnove Hrvatske spada tudi obsežen program, obsegajoč brzojavne in telefonske naprave. Ta velika potreba se krije deloma z dobavami iz r*emčije. Trgovina z živino je prišla na Hrvatskem pod državno kontrolo. — Starše srednješolske mladine že sedaj opozarjamo, da bo Društvo brezposelnih profesorskih kandL\itov v Ljubljani tudi letos priredilo ponavljalni tečaj za popravne izpite. Opozarjamo zlasti na prodoren uspeh teh tečajev, saj na primer lani od kandidatov le eden ni napravil izpita. Vpisovanje v tečaj bo od 10. do 13. julija, tečaj pa bo trajal z vsakodnevno učno uro in učenjem pod nadzorstvom od 15. julija do izpitov. O vseh podrobnostih bomo starše še obvestili. DBPK v Ljubljani. — Dva otroka zgorela. V četrtek zjutraj je nastal v hiši Franra Moderja v Spodnjem Dravogradu velik požir. Gasilc°m se mora gospodar zahvaliti, da mu požar ni napravil še \re#}e škod<\ V hiša je bilo pet gospodarjevih otrok. Tri so gasilci rešii iz goreče hiše, dva sta pa ostala v nji in so pozneje našli pod ruševinami njuni zogleneli trupelci. En deček je bil star pet. drugi pa šest let. Vse kaže. da so otroci v odsotnosti staršev sami zanetili požar. — Silni nočni nalivi. Vedno večja postaja nevarnost, da bo povzročilo neprestano deževje zlasti kmetovalcem ogromno škodo. Ze teden dni dežuje z manjšimi presledki, pa tudi prej je bilo moče že preveč. Ponekod je voda začela zalivati polja in travnike in nevarnost poplav je vedno večja, ker je zemlja že tako namočena, da ne more več požirati vode. Poleg tega se pa večkrat ulije tudi silna ploha, kar še pospeši nabiranje vode. Tako smo imeli danes ponoči v ljubljanski kot-Lini več silnih nalivov, tako da voda po mestu ni mogla sproti odtekati v kanale. Lilo je kakor iz škafa. Zjutraj in dopoldne je pa rahlo deževalo. Ozračje se je tako ohladilo, da so ljudje zopet oblekli površnike. Ni izključeno, da je visoko v planinah snežilo. Iz Liubljane —lj Romana Geigerjeva na zadnji poti. Mnogo prerano umrla Romana Gedgerjeva je nastopila včeraj popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah svojo zadnjo pot na pokopališče k Sv. Križu. Na Žalah se je zbralo mnogo znancev in prijateljev uglednih rodbin Geigerjeve in Gregoriceve. da spremijo nepozabno pokojnico k večnemu počitku. Sredi krasnih vencev in šopkov svežega cvetja je ležala vzorna žena in zlata mamica na mrtvaškem odru. ob njem dq v neizmerni tugi skrušena soprog Baldo in hčerkica Maca. Vedno glasneje so se razlegali v srce segajoči klici ob mrtvi mamici stoječe uboge hčerkice: Mami, mami! in vedno več je bilo solznih oči med prijatelji in znanci v nemi bolesti zbranih pokojničnih svojcev. A nesrečnemu soprogu Baldu je bila tuga izsušila že vse solze, da niti plakati ni več mogel, ko se je za vedno poslavljal od svoje srčno ljubljene Romance. In ko je začel pater Roman Tomi nec ob asistenci treh sobratov pogrebne obrede, ko je posta ial drhteči glasek krčevito ihteče hčerkice v brezuspešnem klicanju mrtve mamice od trenutka do trenutka presunljivejši. ni ostalo med množico po^rebcev skoraj nobeno oko več suho. Potem se je pa razvil dolg žalni sprevod v pokopališko cerkvico in iz nie na pokopališče k svežemu grobu, kjer ie našlo v življenju tako vroče ljubeče in tako neizprosno mučeno srce Romane Geigerjeve svoi večni mir. Bodi ii sladak tako, kakor je bila sladka njena ljubezen, s katero je v živlieniu tako vzorno skrbela za svojo družini co! —lj Sklepne produkcije Glasbene akademije in Srednje glasbene šole se bodo vršile v sledečem redu: I. produkcija (na programu klarinet, rog, violina, klavir, so-lopetje) v torek dne 17. junija. II. produkcija: Absolventi Glasbene akademije in pedagoškega oddelka (violina, klavir) s spremi jevan j em orkestra v petek 20. junija. III. produkcija: Absolvent Glasbene akademije Adamič Bojan (klavir) s sprem-ljevanjem šolskega orkestra v ponedeljek 23. junija. IV. produkcija: Orgelske skladbe v sredo 25. junija. V. produkcija: Absolventi Glasbene akademije (violina, klavir) v petek 27. junija. Produkcije se bodo vršile ob 19. uri v veliki filharmonični dvorani razen IV. (orgelske), ki se bo vršila ob istem času v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Kot vstopnice veljajo programi, ki bodo v prodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Cena programom za II. in III. produkcijo 15 din, za ostale 10 din. Cisti dobiček je namenjen brezposelnim glasbenikom in podporni zalogi zavoda, zato prosi rektorat glasbo ljubeče občinstvo, da podpre z udeležbo te produkcije, ki ima in povečini koncertni značaj. —lj Apeliramo na slovensko nmetnoM ljubečo javnost. Umetniško društvo »Slovenski like se kot osrednja strokovna organizacija mladih slovenskih slikarjev in kiparjev s svojimi perečimi željami vljudno obrača na p. t. občinstvo. Agilno društvo, ki je priredilo letos že dve uspeli razstavi, potrebuje v svrho gmotne podpore za svoje člane primernih naročil, ki so jih zmožni strokovnjafko izvršiti v vseh slikarskih in kiparskih tehnikah po zelo zmernih cenah. Društvo ima v svojih pravilih predvideno tudi podporno članstvo, izredno za višje zneske, podporno za vsak znesek. Izdalo je tudi L serijo 6 umetniških razgled- nic slovenskih mladih umetnikov, ki se dobe pri Akademski izložbi ali pa na čekovni račun Št. 17.973 po 15 din. Ker je v pripravi nova razstava, društvo in člani nujno rabijo denarja. Podpiranje društva mlade slovenske generacije toplo priporočamo. —lj Vpisovanje v ljubljanske ljudske *o|e. Vpisovanje novincev v prvi razred ljubljanskih ljudskih šol bo 16. junija, vpisovanje učencev, Id ae bodo na novo vpisali v katero ljubljanskih sol, t. J. takih, ki so prišli iz drugih krajev v Ljubljano ali tudi takih, ki se bodo v Ljubljani preselili v drugo šolo. bo pa šele 1. septembra, obakrat ob 8.30. Pri vpisovanju je treba predložiti krstni list odn. družinsko knjižico in pri onih. ki se vpišejo v prvi razred, tudi izkaz o cepljenju koz. V šolo se morajo vpisati vsi sposobni dečki in deklice, ki so dopolnili 7 let ali jih dopolnijo do konca tega koledarskega leta. Telesno in duševno posebno razviti otroci se smejo vpisati v šolo tudi s popolnoma dopolnjenim 6. letom ter bodo sprejeti, če bo v šoli dosti prostora. Opozarjamo pa vse starše na kazenske posledice, če bi otrok po zakonu ne vpisali v šolo. Vse druge informacije se dobe pri šolskih upraviteljstvih. Hkrati naznanjamo, da je krajevni šolski odbor ljubljanski sklenil, da je onim staršem, ki bi otrok ne marali vpisati v poskusno šolo za Bežigradom, dovoljeno, da jih lahko vpišejo tudi na kako drugo šolo. —lj ftkerjančev koncert za klavir in veliki orkester. Prihodnji ponedeljek 16. t. m. se bo prvič javno izvajal najnovejši škerjančev Koncert za klavir in veliki orkester. Klavirski part tega najnovejšeg-a Skerjančevega koncerta se izogiba vsakdanjim in šablonskim virtuoznim okretom ln prln&sa namesto njib originalne tehnične naloge, zlasti v obeh kadencah prvega in tretjega stavka. Koncert za klavir in orkester bo izvajal naš najboljši klavirski umetnik, virtuoz rektor Anton Trost. Orkestralni part bo igral orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice, pomnožen s člani opernega orkestra pod vodstvom skladatelja. Poleg tega sta na sporedu še Lajovčeva Pesem jeseni za velik: koncert Abacov cerkveni koncert za godalni orkester. V prvem delu koncertnega sporeda, pa bo pel Matični zbor pod vodstvom ravnatelja Poliča Gallusove motete in madrigale v proslavo 3501etnice Gallusove smrti. Koncert bo v ponedeljek 16. t. m. ob 20.15 v veliki unionski dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. —lj Vode so precej narasle, vendar še ni bilo nevarnosti poplav. Preti deževjem je bila Ljubljanica zaprta v Trnovem, ker je morala biti struga suha zaradi stavbnih del pri novi zapornici pod šentpetrskim mostom. Zadnje dni so pa Ljubijančini pritoki narasli tako, da voda nI mogla odtekati skozi mesto samo po Gruberjevem prekopu ter so morali odpreti zapornico v Trnovem. Na Barju, ki je vselej najprej ogroženo ob deževju, deslej še ni bilo nevarnosti poplav, Ljubljanica pa ni mnogo narasla tudi v Vevčah. Deževno vreme doslej tudi še nI napravilo velike škode na vrtovih tn poljih, nasprotno je pa dež precej koristil na Ljubljanskem polju, kjer je bila prvi teden tega meseca že huda suša. —lj Sprejemni izpiti na I. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah) se bodo vršili v sledečem redu: Sprejemanje prijav 20. in 21. junija od 8. do 12. dopoldne. Izpiti bodo 23. In 24. junija ob 8. zjutraj. Prijavi, ki jo je kolkovati z din 10, je priložiti rojstni in krstni list ln Izpričevalo o dovršeni ljudski (osnovni) šoli. — Sprejemale se bodo učenke in učenci letnikov 1928. do 1931. —g Sprejemni izpiti na D. moški realni afiBl 11 JI v LJubljani (Rakovnik) bodo v torek 24. t m. ob 8. uri. Prošnje, kolko-vane z 10 din« se bodo sprejemale v tajnikovi pisarni 23. t. m. od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Prošnji je treba priložiti rojstni list in spričevalo o dovršenem 4. razredu ljudske sole. će je učenec ob- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI KINO UNION (telefon 22 21) Danes ob IS., 19. in 21. url, ▼ nedeljo ob 15.. 17„ 19. in 21. uri »VOJNA NA ZAPADU« FiLra sodobne aktualnosti. — Plim Jo ▼ celoti opremljen z napisi! feeorja: Vadnjel Alojzi! 33 lat delovodje. Breje pri Borovnici; Tramnuž Lucija. 39 let. učiteljica v p.: Drnovšek Peter. 1 mesec, sin sodn. pripravnika. _ _lj odlična in založena kuhinja goatU- ne LOVŠIN vas vabi* 303n Križanka KINO MATICA (telefon 22-41) Jonaika epopeja is španske revolucije »ALCAZAR« MlreiUe Balln — Fosco Glachettl — Maxla Denis Največji film XX. stoletja Za ta flLm a« vrsi predprodaja vstopale tuot ob delavnikih. KINO SLOGA /telefon 27 30) Premiera danes ob 16.. 19. in 21. uri. — ▼ nedeljo ob 15., 17., 19. ln 21. ari »ČUDEŽNI STUDENEC« zabavna filmska komedija Vlvl Glot. Antoclo Centa, Karlo Lombardl KINO MOSTE Danes ob 20. ari. v nedeljo ob 1-4.. 17. in 20. ari, v ponedeljek ob 20. uri »KRALI ELISEJSKIH POLJAN« (Buster Keaton) »ŽELEZNA PEST« .James Cagnev) Oba filma sta opremljena s slovenskimi naplM Lskoval kak višji razred, prinese tudi to spričevalo. Sprejeti morejo biti učenci, rojeni v letih 1928 do 1931. — Ravnateljstvo. —lj V počastitev spomina Joska Pogac-niKa, dragega tovariša mladih let, je daroval g. dr. Krivic pokrajinskemu odboru Rdečega križa, sekciji za socialno pomoč, 500 din. — V isti namen je darovalo urad-ništvo TPD v spomin zaslužnega sodelavca in zvestega tovariša gospoda generalnega tajnika Joška Pogačnika 5000 din. — Iskrena hvala. —lj šentjakobsko gledališče vabi vse svoje članstvo na članski sestanek, ki bo v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v Mestnem domu. DARUJTE ZA STAROLOŠKI ZAVOD ZA ODRASLE SLEPE! „DOM SLEPIH" ček. račun štev. 14.672 D OM SLEPI Hc LJULJANA —lj Opozarjamo cenjene obiskovalce razstave slovenske moderne umetnosti, Iti je v Jakopičevem paviljonu, da bo v nedeljo 15 t. m. poda. rt_zlago k posameznim umetninam slikar stane Kregar ob 11. uri. Svoja dela razstavljajo naslednji slovenski umetniki: O laf Globočnik, France Gorse. Boris in Zdenko Kalin, G. A. Kos, Stane Kregar. Miha Maleš, Zoran MuSič. Nikolaj Omersa, Marij Pregelj, Karel Putrich. Evgen Sajovic, Maksim Sedej in Frančišek Sme&'du. —lj Umrli so v LJubljani od 6. do 12. t. m. Helmich Julija, roj. Mandlin, 83 let. vdova upravnika pošte; Zalaznik Jakob. 51 let zasebnik; Ha jek Edvard. 87 let. bivši trgovec; Pogačnik Joško. 52 let, generalni tajrtik T. P. D.; Plevnik Rozalija. 32 let, hči posestnice; Tepina Alojz, 72 let, bivši sluga; Pogačar Jerica, roj. Jankovič. 70 let. za sobni ca; Geiger Romana, roj. Grego-rič. 37 let, žena uradnika. Kranj; Herček Angela, roj. Flis, 27 let. zasebnica; Ziberna Simon. 73 let žeL čuvai v p. — V Ljubljanski bolnici so umrli: Rupnik Angela, roj. Pibemik, 64 let žena skladiščnika; Gosar Pavel An dre i. 2 let sin univ. pro- Pomen besed: Vodoravno: 1. Redovnik. 4. otok pri Malti, 7. ptič, 9. del voza, 11. predlog, 12. osebni zaimek, 13. nalezljiva bolezen. 15. planina v Srbiji, 16. osebni zaimek, 17. stara grške provinca na Peloponezu, 19. država v USA, 21. japonsko mesto, 22. vrsta papige, 24. kemična prvina, 25. ptič, 27. ploskovna mera. 28. domača žival 29. medmet, 30. jonski junak, 32. grški bog, 33. del telesa. Navpično: 1. Vrsta dalmatinskega vina, 2. glasbena nota, 3. težinska enota, 4. osebni praznik, 5. staroslovanska pijača, 6. vrsta gledališke igre, 8. zaliv v Kaspiškem morju, 10. narodni predstavnik. 12. dišava, 14. slovenski pesnik, 15. Masarvkov kancelar, 18. kratica za površinsko mero 20. kem. znak za prvino, 21. krma, 23. poglavar abesinske cerkve. 26. domača žival, 28. domaČa žival, 30. kazalni zaimek, 31. Zevsova ljubljenka, spremenjena v belo kravo. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. Krim, 4, Mirk, 7. Zenon, 9. lo, 11. dol, 12. Km (kilometer), 13. Uri, 15. ura. 16. pika, 17. Ilir, 19. nogomet 20. nona, 21. emir, 23. Oka. 25. ako, 26. to, 27. ara, 29. A M, (Anton Medved), 30. Epo-na, 32. rano, 33. Aron. Navpično: 1. kalup, 2. iz, 3. med, 4. mol, 5. in, 6. komar. 8. nos. 10. Orinoko. 12. kritika, 14. ikona, 15. ulema, 17. aga, 18. ime, 20. notar, 21. roman, 24. Ero, 27. Apo, 28. Ana. 30. en, 31. ar. Vlila Tartini - Strugnano (I s t r i a) Idllllca poatztone al mare — glardlnt ombrosl — bagno proprlo — qule-te assolutAi Idilična lega ob morjn — senčni vrtovi — lastno kopališče — popoln mir! RAZNASALCA KOLESARJA ZA ZALOG in DEVICO MARIJO V POLJU SPREJMEMO TAKOJ »SLOVENSKI NAROD« MALI OGLASI Otomane imamo zopet v veliki Izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni. Tapetništvo E- ZakrajSek, Miklošičeva 34 50 PAK ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, mono gramov. gumbnic. — Velika zaloga perja po 7 din. »Julijana«, losposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 3. T STROJEPISNI POUK (za časa počitnic) Večerni tečaji, oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvez-bance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 16. maja. Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15. — Telefon 43-82 1007 BOLNI NA PLJUČIH naj stalno pijejo okrepčujočo in osvežujočo »AMBROŽEVO MEDICO« ki jo dobijo le v MT3-DARNI — Ljubljana, židovska ul. 6. 26. T SUHO SENO prodam. — S u 5 t a r, za krave, par voz — Dolenjska cesta. 1018 POSTREZNICO mlajšo, marljivo, za čas od 8. do 14. ure dnevno iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. Naroda«. 1022 POZOR! Vse zelen jadne in cvetlične sadike najboljših vrst, lepe, itd. oddaja vrtnar Zgornja diska 40, Pod hribom. Cene zmerne. 1030 Tulli possono concorrere Vsi so luOKo deležni ...Al MTLIONI DELLA LOTTERIA DI TRIPOLI. Dasta acquistare qualche biglietto. L/estrazione del premi sara fatta in Roma sotto 11 controUo del Mini st ero delle Finanze. Potreste vincere voi uno dei numerosi premi, fra cui il 1° ammontante a pa-recchl mili oni. Gia 10 posseasorl di un biglietto nelle lotterie precedenti sono di ven tati milionari. Acquistate qualche biglietto, ma subito, perch£ la ven-dita si chiude il 18 giugno IRREVOCABILMENTE. ... MILIJONOV »LOTTERIA DI TRIPOLI«. Zadostuje, da kupite kakšno srečko, žrebanje premij bo v Rimu pod nadzorstvom Ministrstva Financ. Mogli bi dobiti vi eno izmed številnih premij, med katerimi znaša prva nekaj milijonov, ze 19 posestnikov srečk prejšnjih loterij so postali milijonarji. Kupite si kakimo srečko, vendar takoj, ker se prodaja zaključi 18. junija NEPREKLICNO. LOTTERIA DI TRIPOII Stran 4 > SXO VT5NSKI !fž&ttDj Sobot* Ti. fonijA mn.vTT Ljubljana bo živela tnal od tajskega prometa Uvrstila se bo med zna menite italijanske tujsko prometne kraje ter zavzela njimi Ljubljana. 14. junija. O pomenu Ljubljane kot letoviškega mesta so bile prejšnje čase različne sodbe. Nekateri sploh niso priznali Ljubljani najmanjšega značaja letoviškega kraja in trdili so. da tu ni nobenih pravih pogojev za razvoj tujskega prometa. Po njihovem mnenju dohodki, ki jih je imela Ljubljana od gostov, ne pridejo niti v poštev. Toda bilo je tudi dovolj zagovornikov Ljubljane kot turističnega mesta in odločno so se zavzemali m pospeševanje tujskega prometa pri nas. Predvsem so si želeli olepševalnih del v mestu in izpopolnitve gostinskih podjetij. Razumljivo je. da je moralo vprašanje tujskega prometa v Ljubljani predv.^em zanimali zastopnike mesta na občini. Ustanovljen je bil Tujsko prometni svet mestne občine s posebno nalogo, da skrbi za pospeševanje tujskega prometa v splošnem zlasti za njegovo propagando. KAKO JE BILO S PROMETOM? Naše tujsko prometno izrazoslovje je zelo okorno; že sam izraz »tujski promet« se upira duhu jezika, še bolj iz njega izvedeni pridevnik, zato pa tudi navadno ne delamo razlike med letoviškim prometom in splošnim obiskovanjem krajev. Pojmi še niso bili dovolj razčiščeni, kje se začenja tako zvani tuj~ki promet, to se pravi obisk gostov iz drugih krajev, ter koga je treba prištevati med tujce ali goste. Ali je gost, odnosno kakor se pravi v tujsko prometnem žargonu — tujec, le, kdor pride v neki kraj letovat, na oddih in zabavo, ali je pa treba med goste ter činitelje tujskega prometa prištevati tudi ljudi, ki prihajajo poslovno, dalje potnike, ki se ustavljajo morda le dan ali nekaj ur. Tisti, ki so trdili, da Ljubljana ni tujsko prometni kraj niso šteli med ljubljanske goste trgovskih zastopnikov, obiskovalcev vel esej m a. koncrosov. zletov in festivalov, zlasti ne tistih obi-kovalcev. ki niso prenočevali v hotelih. Drugi pa. ki so dokazovali, kako pomembno tujsko prometno mesto je Ljubljana, so se sklicevali na množice gostov ob velikih ljubljanskih prireditvah ter trdili, da to ne pomeni še nič. če Ljubljana nima tudi pravih letovišč:: rjev. Ljubljana mora računati predvsem na izletnike, goste, ki ne prihajajo k nam le na oddih, temveč družijo prijetno s koristnim. Promet gostov, če smo ga presojali le po številu nočnin v ljubljanskih hotelih res ni bil velik niti v letih, ko so nosfr nr'vlačova'e velike in uspešne prireditve. Vendar smo lahko tudi v Ljubljani govorili, da je bil »tujski promet živahen*. LJUBLJANA Da Ljubljana mesto v pravem ko privlačno za LETOVIŠKO MESTO? lahko postane letoviško pomenu besede, prav ta-goste poleti kakor so n. pr. zdravilišča in gorenjski ter dolenjski kraji, je seveda težko pričakovati. Mesto in letoviško sta že sama na sebi dva pojma Ljubljana ima sicer veliko periferijo, tu in tam še skoraj povsem kmečkega značaja, a zaradi tega vendar ne bn mogla biti nikdar privlačna za ljudi, ki iščejo poleti rvddihn v naravi, sre^i ze'enia in soln- ea. blizu vode. kjer je čim bolj mirno in tiho. Toda tujsko prometni kraji niso le letovišča, v deželah z najbolj razvitim tujskim prometom, prsKi vA IN DEZ Ljubljani ne bo treba, ko bo že postala tujsko prometni kraj, skrivati podatkov o svojih podnebnih razmerah v strahu, da se je bodo gosti izogibali. Znano je, da pri nas pogosto dežuje; po podatkih našega meteorološkega zavoda znaša letno pov-prečje padavin 1410 mm. Dni. ko dežuje ali sneži, je povprečno 150 na leto, dni z meglo pa 125. Naše podnebje nedvomno ni posebno prijetno. Zime so precej mrzle in zgodi se, da se temperatura zniža pod 0.0" Še celo drugi teden aprila, zmrzovati pa že začne ob koncu oktobra. Nedomačinom se zdi na;brli zoprna ljubljanska megla. Brez megle so le poletni, pozni pomladni in zgodnji jesenski dnevi. Megle pa tudi ni zjutraj, ko kaže na dež. Posebno neprijetna je megla včasih pozimi ob hudem mrazu, ko sili, kakor se zdi, pod kožo. Približno tretjino dni na leto je v Ljubljani deževnih. Kljub vsemu temu je Ljubljana pogosto preveč razkričana, da ima »pasje podnebje«. Večkrat se pri nas vrste solnčni dnevi, ko se nad Ljubljano razteza skoraj južno, sinje nebo, cele tedne. Posebno krasne so včasih jeseni. Pogosto je zelo lep tudi februar, precej lepa sta pa tudi julij in avgust. Po deževnih dneh se zdi Ljubljana le tem lepša, v posebni krasoti se pa pekaže njena bližnja in zlasti daljna ckok^a, venci gora. ki obkrožajo Ljubljansko kotlino. LJUBLJANSKE ZNAMENITOSTI Podnebje ne nudi res najugodnejših pobojev tujski promet v Ljubljani, nikakor pa ni tako neugodno, da bi ne smeli videti t-jdi njegovih dobrih strani ter da bi odbijalo obiskovalce. Naj mimogrede omenimo samo, da v Ljubljani umira zelo malo ljudi za jetiko in da je najvišja umrljivost za ostarelostjo. Ljubljančani umirajo v visoki starosti. Nedvomno se v tem kaže več ali manj vpliv podnebja, ki torej ni nezdravo. — Podnebje samo na sebi seveda ne more nuditi vseh pogojev za razvoj tujskega prometa. Dvomljivci pravijo, da Ljubljana nima nobenih pravih znamenitosti, ki bi privabljale tujce. V resnici nekateri mislijo, da je treba našim gostom pokazati nebotičnik, jih voditi v glavni tivolski drevored in na Grajsko planoto ter kvečjemu na streho grajskega stolpa — pa so opravljene vse naše zanimivosti in znamenitosti. Prejšnje čase so se takšne ekskurzije navadno končale v kakšnem mračnem gostilniškem prostoru. Ljubljana pa ima vendar toliko zanimivosti, čeprav je majhna, da si vsega ne moreš ogledati na enem samem sprehodu. Nekaj svojstvenega ima na sebi naše mesto in ni treba, da bi morali vsakemu gostu razkazovati le muzej, magistrat, nebotičnik in rimski zid. Potnike navadno zanimajo predvsem značilne črte kraja, ki ga obišče, ne pa le tako zvane znamenitosti. Vsekakor pa ima Ljubljana dovoli tudi starih poslopij, ki so vredna vsaj bežnega ogleda. Marsikateri gost bi bil n. pr. zelo zadovoljen z ogledom krasnega stopnišča v nekdanji Gruberjevi hiši, kjer je zdaj poštna direkcija, na Sv. Jakoba trgu. Imamo pa še celo vrsto zaščitenih poslopij, ki so zanimiva po svoji zgodovini, pa tudi arhitekturi. Posebna privlačnost bo nedvomno grad. ko bo odprt ves obiskovalcem od stolpa in viteške dvorane do najglobljih kleti. Toda nikjer ni predpisano, da moramo gostom razkazovati samo mrtvo starinsko zidovje. Nedvomno bi jih zanimala tudi živa resničnost: nali običaji, kulturne in socialne razmere itd. CESAR SE NAM NI TREBA SRAMOVATI Brez zadrege bomo gostom lahko pokazali nače paike in veseli bodo, če jih bomo povedU na naša najbližja sprehajališča, ki jih sami še vedno ne znamo ceniti. Naši gosti so vselej navdušeni nad krasnimi rožniškimi gozdovi, če jih odkrijejo — sami jim jih ne pokažemo — ter se ne morejo načuditi, da Ljubljano obdaja toliko zelenja v neposredni blizini. Dopovedujejo nam, da je malo tako srečnih mest, ki bi imela tako lepe gozdove, kakršni se razprostirajo na zahodni in vzhodnojužni strani Ljubljane. Moderna mesta se bore za zeleno površino in če dosežejo tretjino mestnega površja zeleno in vodno površino, se jim zdi to že velik uspeh. Ljubljanskih gozdov je nad 680 ha ali desetino celotnega občinskega mestnega ozemlja, a k zeleni površini moramo prišteti še njive (nad 1607 ha), travnike (2877) in vrtove (384 ha), da o parkih niti ne govorimo. KAJ LAHKO NUDIMO GOSTOM? Da so izpolnjeni pogoji za tujski promet, ni seveda dovolj, če obiskovalcem nudimo na ogled znamenitosti, da jih vodimo po parkih in gozdnih sprehajališčih in jim razkazujemo mesto z razgledišč, temveč jim moramo znati tudi dobro po-streči v gostilnah in hotelih ter jim nuditi primerna prenočišča. Gostinska stroka je pri nas nedvomno na precej visoki stopnji, toda če se bo Ljubljana hotela uvrstiti v krog italijanskih turističnih mest, se bomo morali še marsičesa naučiti v južnih pokrajinah. Kapaciteta naših hotelov pa začasno zadošča. Ljubljana ima samo 7 hotelov. Ce bi naše mesto postalo v pravem pomenu besede turistično ali tujsko, bi ne bilo dovoij primernih prenočišč. To se pokaže vselej, ko ima Ljubljana nekoliko več obiskovalcev med velesejmom. Tedaj morajo iskati prenočišča pri zasebnikih. Sicer pa morajo nekateri hotelirji oddajati sobe samcem proti mesečni najemnini, ker bi sicer ostale dolgo prazne. Zariirnivo je, da je Ljubljana imela v Napoleonovem času več prenočišč kakor zdaj. Tedaj je v ve-liik meri živela od posebnega tujskega prometa, od trgovine in prevoznikov. Skozi Ljubljano je tedaj šlo od morja mnogo blaga in trgovci ter številni drugi potniki so se ustavljali v našem mestu. Ljubljana si sme obetati lepo prihodnost po vojni, ker bodo ustvarjeni pogoji za razvoj trgovine, saj bo naše mesto posrednik Trsta, živela bo pa tudi lahko t veliki meri od tujskega prometa kot glavno mesto severne pokrajine v Italiji, tujsko prometni deželi. Ljubljanska pokrajina bo nudila gostom marsikaj, kar bo dopolnjevalo veliko deželo tujskega prometa. živina brez lastnikov Na Dolenjskem je Se mnogo živine, Id Se niso znani njeni Ljubljana, 14. junija. 2e večkrat smo ooročali. da Je na Dolenjskem še zmerom mnogo živine, konj in volov, ki se še niso javih njihovi la^niki- O takšni živini ima posebno skrbno evidenco sestavljeno občina v Trebniem. Prepričani, da bomo ustregli našim naročnikom, ki še zmerom iščejo izgubljeno živino, objavljamo seznam živine brez Lastnikov na področju trebanjske občine: Pri posestniku Jožefu Radiju v Dol, Ponikvah konj. fuks. z belimi pikami. Pri posestniku Antonu Kukenbergerju v Gor. Ponikvah kobila, črna prama, z znakom ž 9. Pri posestniku Kolencu Francu v Gor. Ponikvah konj, šimelj. Pri posestniku Floriančiču Jožefu konl fuks. UM 34 308 in konj. šimelj, sirast, žig 55. Pri posestniku Kužniku Jožefu v Gor. Ponikvah konj. črn. žig 104. Pri posestniku Rozmanu Jožefu v Gor. Ponikvah kobila, fuksa. lisasta, žig 4201. Pri posestniku Mežanu Ludviku v Gor. Ponikvah konj. fuks. žig 2457. Pri posestniku Mlakarju Antonu v Doi. Nemški vasi, konj, šimelj, bosanski. Pri posestniku Mežanu Adolfu v Dol. Nemški vasi konj, črn, bosanski. Pri rjo63cstr«5cu Opori Janezu v T>ol. Nem-slo vasi faoni. &melj. žic; 2685 fin kobila, Drama, žig 11/93. Pri poeestniku, Jovnitearju Jožefu v r>oi. Nemški vasi kobila, urama. Pri posest nilcu Zakrajšku Jožefu v Dol. Podborstu kanj. Tiram, žig 2584. Pri posestniku Uhanu Martinu v Rodnah kobila, prama. z liso na glavi, žig, 1 konj, p ram, z belo liso. Pri posestniku Pateu Mihae3-u v Gor. Dobravi konj. šimelj. žig 2567. Pri posestniku Gabrijelu Ignaciju v Gor. Dobravi konj. fuks, žig 46. Pri -posestniku Gabrijelu Jožefa v Pra— precah konj, prana, bosanski. Pri posestniku Ratajcu Jožefu v Prirn-štalu konj, rdeč. voj. in kobila, fuksa, z liso na gobcu. Pri posesti tiku Huča Jožefu v PrimStalu konj. šimelj, voj. in konj. Dram, z liso na glavL Pri posestnika Gosporlariea Jožefa v Dulu kobila, fuksa. z bek> nso. žig 1611. Pri posestniku Skulju Karlu v Dulu konj, bosanski. Pri posestniku Kiikenbergeriu Avguštinu v Dulu kobila, si rasta, žag 155. Pri posestniku čeliku Matiji pri Gradišču kobila, bosanska, vol Prt kobila. ttmlja. Pri posestniku Kl&nčarfa nah konj, voj. Pri posestniku Beča ju Antonu v Rodnah konj, črn, pram_ voj. Pri posestniku Uhanu Francu v Rodnah konj, žig 38 (komat), 38. Pri posestniku Gabrijelu Francu ▼ Pristavi kobila, si rast a, žig- 101 in kobila prama st. 314. Pri posestniku Brulcu Janezu v Rožnem vrhu konj, sirast, bosanski. Pri posestniku Cugiju Jožefu v Gor. Nemški vasi konj, šimelj. Pri posestniku Lapu Antonu v Gor. Nemški vasi konj, rdeč. Pri posestniku Keku Alojziju v PlusM konj, rjav, žig 3B. Pri posestniku Korbarju Ignaciju v Pruski konj, črn, žig 9888-9. Pri posestniku Kravcarju Antonu na Griču kobila šimlja, št. 117. Pri posestniku Hočevarju Francu v Ble~ šmjl vasi konj, rdeč, z liso na glavi, žig 2573. Pri posestniku Zaman u Vinku v Štefanu konj, šimelj. farm konj faks, žig 11-B 96. Pri posestniku Pajku Antona t kobna lisasta, žig 7. Pri posestniku Pavlinu Rafaela v Steffc-nu konj, črn. Pri posestniku Planinsku Francu ▼ Vrh* trebnjem, konj, fuks z belo h so na glavi, žig 3. Pri posestniku Gorcu Franca v Vrb trebnjem. konj. bel. Pri posestniku Novaku Janezu v Vrh-trebnjem kobila, prama, komat st. 118. Pri posestniku Progarju Antonu v Vrh-trebnjem konj rjav, bosanski, žig 3. Pri posestniku Udovicu Jožefu v Vrh-trebnjem konj fuks, z belo liso na glavi. Pri posestniku Kastelicu Matevžu v Pra-prečah kobila, žig 96. Pri posestniku Kralju Jožefu v Dol. Medvedjem selu vol, pšenične barve, z belo liso na glavi. Pri posestniku Uhanu Martina v Rodnah vol, rdeč, z belo Hso na glavi, Seznam bomo nadaljevan v prihodnji številki »Slovenskega Naroda«. Dramatizacija Knittlovega romana Via mala" To dramo uprizore v ponedeljek v ljubljanskem gledališču Mariborčani Ljubljana, 14. junija. Obsežni roman Johna Knittla, čigar dejanje se godi v Švici, v BUndenu, si je v najkrajšem času utrl pot med bralce vseh krogov. Knjiga je zaslovela zaradi svoje Lattrice Mira Danilova. — CBedaBSka igralka Mira Danilova* epske sočnosti, resničnosti opisanih oseb in homogenega, učinkovito stopnjevanega dejanja Ni čuda, da se je pojavila misel na dramatizacijo te odrsko hvaležne eraovt, ki že v prozi prevzame bralca z aktivnostjo drugega dela dejanja, tehtno anal i t .1 ko ln močno psihologijo. Pisatelj je sam dramatiziral svoj roman. Tisti, ki so ga brali, bodo razumeli, da nI bilo mogoče v dramatizaciji zajeti vae Ogromne snovi posebno ne liričnega ln odrsko neaktivnega, začetnega dejanja, prvega zbližanja med glavnima osebama igre, Andrejem Richenauskim in Silvelijo Lau-recovo ,prav tako ne bistvene, vendar za Silvclijin duševni razvoj zelo važne epizode med njo in slikarjem. Lautersom. Drama se začenja s Silvelijino vrnitvijo domov in sicer ko je oče že izginil. V začetku dejanja je samo nedoločeno nakazano, da je med rodbinskimi člani v .svezi z očetom neka skrivnost, pod dojmom katere živijo. Prvo dejanje se konča s prihodom Andreja Richenauskega, preiskovalnega sodnika, ki je vzljubil Silvelijo in jo sedaj zasnubi. Drugo dejanje se godi na njunem doma, ko sta že poročena. Prihod pre Uelnika sodišča, ki prinese med drugimi tudi usodne akte o pogrešanem Silvelijinem očetu in jih odda v pregled Andreju, sproži konflikt med njim in njegovo ženo. Andrej zasluti, da mu žena nekaj prikriva m skuša izvedeti njeno skrivnost. suvelija ga zapusti in se vrne domov. V tretjem dejanju pride Andrej za njo in v velikem prizoru razkrije Silvelijina sestra Hana rodbinsko tajnost. V zadnjem dejanju koleba Andrej kot preiskovalni sodnik med poklicno dolžnostjo in čutom človečnosti. Nasprotje med paragrafom in njegovo človeško vestjo ga pahne v dvom, komu naj se ukloni. Neizprosno pojmovanje morale pobija njegovo človeško vest, a ta se upira, da bi spoznal za krive lju- di, ki jih pozna kot dobre m duševno nepokvarjene. Igra razgrinja pred gledalcem Selilo in Karvbdo trde norme in nepreračunljivega, slučaja, ki priča, da so človeški zakoni nepopolni in ne morejo objeti vseh življenjskih pojavov, ki se prikazujejo v vedno novih, nepredvidenih oblikah. Ozka povezanost moralno nepokvarjenih ljudi % zločinom, daje slučaju Laurec pečat tragike, V tem realnem primeru zaatopa pisatelj upravičenost čiove^riosrti m ta njegova teza priča o njegovi močni veri v etos človeka, ki se bori iz poštenja do samega sebe in drugih za objektivnost ln skuša kot tak zadostiti tako božji kakor človeški pravici. Mariborčane, ki smo jttt videli v >Am Christie*, in poteg njih 3e nekaj drugih članov, bomo spoznali v ponedeljek 15. L m, v uprizoritvi >Vie male«. Igrali bodo v Malcevi režiji. Igro so uprizorili v tekoči sezoni s prxxiornim uspehom v Mariboru. Ker pa niso vsi člani, ki bo prvotno sodelovali pri njej, v Ljubljani, bosta igrali iz prijaznosti dve članici našo Drame Mira Danilova in Rak a rje va, dve glavni vlogi. Zasedba vlog je sledoča; gospa Fttche-nanska Kraljeva, Andrej Nakrst, dr. Gutt-kneeht, predsednik sodišča Košuta, mati Laurecova Rakarjeva, Hana Starčeva, Stt-veli Mira Danilova, Nlclans KošiC, Am-man, pisar Blaž. Dramo je prevedel Peter Malec. M:**«. Si. L'attrice Emrna Starčeva. — Gledališka igralka Ema Starčeva. Lan! pridobljeno zlato Južnoafriška delniška družba za pridobivanje zlata. Union Corp LTD, je zbrala ln objavila podatke o pridobivanju zlata 1940. Podatki se nanašajo na ves svet, manjkajo samo oni iz Rusije Avstralije ta Japonske, o katerih pa lahko domnevamo, da so pridotoiH več zlata, kakor predlanskim. Na vsem svetu je bilo lani pridobljenega 40,500.000 unč zlata, predlanskim pa 38,790.000. Na Južnoafriško unijo odpade 14,045.000 unč, na Kanado 5,275.000, na Združene države pa 4,650.000. Tudi v prvih mesecih tekočega leta se je pridobivanje zlata v Južnoafriški uniji povečalo, čeprav so se zvišali produkcijski stroški. V južnoafriških zlatonosnih rudnikih je zaposlenih letos 371.000 delavcev, lani jih je bilo pa 340.000. Tito A. Spagnol: 10 IZDAJALSKA PUNČKA Roman — Žc dobro, o tem bomo govorili pozneje. Zdaj si pa ogle.irr.o kraj. kjer je bil zločin storjen. Stopili smo v salon, ki ga je bil grof Piero zaklenil. Bila je precej velika kvadratna soba z dvema vratoma. enim balkonom in enim oknom. Ena vrata so vodila na hodnik, druga pa v spalnico. Stene so bile obite s sinjim damastom. ki je bil pa že star in precej obledel. Tla iz ploščic na beneški način so pokrivale velike perzijske preproge. Ob stenah je stalo različno pohištvo: dolga, nizka knjižna omara, mogočna pisalna miza. nad njo veliko ogledalo, vse v dragocenem orehovem lesu. nizek, širok divan pred mizico, ob njem pa dva naslanjača iz lakiranega lesa, tapeciranega z damastom, dve omari in nekaj stolov je izpolnjevalo opremo te sobe, ki je služila grofici za salon. — Kdo je prvi odkril zločin? — je vprašal ma-resciallo, potem ko je bil skrbno pregledal sobo. — Gospodična Sol veni, — je odgovoril grof Piero, — družabnica uboge grofice. Ali naj jo pokličem? Gospodična Ida, ki je bila ostala pri.smrtni postelji, je vstopila. — Vi ste našli grofico. Kako se pišete? — Jaz? Ida Solveni. — Bili ste družabnica pokojne grofice. Kako dolgo? — Dve leti in pol. Marescialo ji je hotel zastaviti še eno vprašanje, ko so se odprla vrata in vstopil je poročnik Marši co. Maresciallo se je vzravnal pred svojim predstojnikom, ki se nam je predstavil. Poročnik Marši co je bil mož tridesetih do petintridesetih let, koščene postave, ozkega, energičnega obraza, sivih oči in črnih, precej gostih, toda kratko pristriženih las. Maresciallo mu je kratko javil, kaj je bH doslej odredil in da je že ukazal, da brez dovoljenja nihče ne sme zapustiti vile. — Dobro, nadaljujmo torej? Zločin ste orlkrili vi, gospodična? Povejte nam, kako se je to zgodilo in potrudite se, da bodo vaši podatki čim točne j ši, — je dejal poročnik. — Okrog desetih sem spremila ubogo grofico do vrat te sobe. Zadnje besede, ki sem jih slišala iz njenih ust, so bile naročilo, naj povem njeni sobarici, da lahko gre spat, ker je grofica ne potrebuje več. Potem mi je voščila lahko noč in ko sem izpolnila njeno naročilo, sem odšla v svojo sobo. — Ali je navadno sobarica stregla grofici zvečer, ko se je pripravljala k počitku? — Ne vedno. Pogosto je uboga grofica še bedela, da je tu v salonu čitala ali pisala, potem se je pa sama slekla, ker ni hotela, da bi bila služinčad prikrajšana na počitku. — Ali je dolgo bedela? — Pogosto dolgo. Zadnje čase je slabo spala, — Zakaj se je pa tako zgodaj umaknila v svojo sobo, če ni mogla spati? Kaj hodijo v tej hiši vsi ob desetih spat? — Ne. Toda uboga grofica se je vsak večer že ob desetih umaknila v svojo sobo, če ni bilo v hiši gostov. V takem primeru je pa ostala pokonci do enajstih. To je bila njena navada. — Bazomem. In potem? Nadaljujte, prosim! — Odšla sem v svojo sobo, se slekla in vzela knjigo v roko, da bi malo čitala. Okrog enajstih sem ugasnila luč in zaspala. Kar me je zbudil ropot zapirajočih se oknic. To ni bilo v moji sobi, čeprav imam okna vedno odprta. Prejšnji dan je deževalo m zato sem oknice zaprla. Moje torej niso bile, toda po močnem ropotu sem sklepala, da je moralo to biti nekje čisto blizu. Prisluhnila sem ne morda zato, ker bi se mi zdela zadeva važna, temveč zato, ker me r> ropot motil. Zunaj je ffl dež poneha' in pihal je močan veter Nekaj Čaaa sem napeto poslušala, potem se mi je pa zde-io, da sem uganila, kje ziopotalf cVr ^e Ropot se je slišal od spodaj, torej iz salona ali spalnice uboge grofice. — Njena soba je torej nad vašo? — Da, točno nad tem salonom. In to me je napotilo, da sem vstala in odprla eno svojih oken. Nagnila sem se skozenj, zaprle so se bile oknice balkona tu. Uboga grofica je bila gotovo že legla k počitku in morala je ropot slišati, vendar je bilo pa jasno, da se ji ni hotelo vstati, da bi okno za- prla, še manj pa, da bi pozvonila, ker ni hotela nadlegovati služinčadi. Tako sem odšla doli. Uboga grofica rrikoli ni zaklepala vrat na hodniku. Rahlo sem jih odprla in močan veter mi je zapihal v obraz. Prižgala sem luč in kliknila. Ubogo grofico sem zagledala na tleh kraj pisalne rnize. Blizu nje je ležal na tleh prevrnjen stol. Okna, ne samo oknice, balkona so bila široko odprta. — Ah, torej so bila odprta tudi okna? — Da, gospod. Takoj sem odhitela k ubogi grofici in jo jela tresti, toda zaman. Potem sem zopet vstala, zaprla okna ter odhitela budit grofa Pie-ra in druge, med njimi tudi starega Lorenza, ki sem mu naročila, naj gre takoj po zdravnika in Don Polda, obenem naj pa pošlje šoferja z avtom v mesto po doktorja Marchettia. Poročnik Marsico je odšel k balkonu in ko je pokril tam z robcem kljuko, je odprl vrata in stopil na balkon. — Tarn stoji visoko drevo, čigar veje segajo do balkona, — je dejal, ko se je vrnil. — To je libanonska cedra, — je odgovoril grof Piero. — Kako visoko je balkon od tal? — Morda deset metrov. — v nujni sili bi bil lahko torej nekdo zbežal čez ta balkon. Ne zdi se mi pa verjetno, da bi bil po tej poti tudi prišel v hišo. Zdaj bi pa rad vedel, komu je naročeno zapirati v tej sobi oknice? — Sobarici uboge grofice. Ona je tamle, — je odgovorila gospodična Solveni in pokazala na vrata spalnice. Poročnik je namignil maresciallu, naj stopi po njo. Urejuje Josip Zupančič 11 Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in mseratni de) Usta Vlad. Regally // Vsi v Ljubljani