List 40.
Politiški oddelek.
Volilna reforma.
Grof Badeni je prišel na Dunaj in seboj že prinesel načrt molilne reforme, o katerem se nadeja, da bode ugajal vsem strankam. Načelo samo na sebi, na katerem hoče grof Badeni osnovati volilno reformo, ni slabo, ker je načelo občne volilne pravice, a vendar za delavce pa njegov načrt ni dosti ugodneji, kot je bil načrt, katerega je izdelal pododsek o svojem času.
Mi vendar mislimo, da bi ne bilo umestno, ko bi opozicijalne stranke onemogočile ta načrt, kajti ž njim se položi temelj za daljšo boljšo volilno reformo. Delo, katero bode storil grof Badeni, se ne bode smelo smatrati za kaj definitivnega, temveč le za nekako prehodnje stanje. Taaffejeva volilna reforma je bila za Slovane dosti ugodnejša, nego bode Badenijeva. Po Taaffejevem načrtu bili bi dobili večino v zbornici poslancev, po Badenijevem pa tega ne smemo pričakovati.
Grof Badeni hoče v sedanjih kurijah vse pustiti pri starem, potem pa osnovati jedno novo kurijo, v kateri bi se volilo 80 poslancev po občni volilni pravici. Vsi dosedanji volilci bi torej volili po dvakrat, jeden-krat v njih dosedanji kuriji, drugikrat pa v novi, novi volilci bi se v novi kuriji morali s prejšnjimi boriti za 80 mandatov in verojetno ni, da bi jih dosti pridobili. Vsekako bode pa novih 80 poslancev bolj demokratičnega mišljenja. Po našem mnenji bi to načelo, katerega duševni oče je grof Hohemvart, bilo dobro, ako se bi novi kuriji dalo toliko poslancev, kolikor jih imajo vse druge kurije. Ker pa v zbornici poslancev ni prostora za toliko poslancev, naj bi se pa število v sedanjih kurijah raz-merno pomanjšalo. Toda kaj tacega ni pričakovati od sedanje zbornice, v kateri nt ločujejo nobena načela, temveč skrb za mandate posamičnih poslancev, kar smo se imeli že večkrat priliko prepričati.
Upajmo, da z novimi 80 poslanci pride v zbornico nekaj novega duha, in to bode pač dobro. Slaba stran Badenijeve volilne reforme bode pa ta, da se ž njo onemogoči volilna reforma po Taaffejevem načrtu, ker ne bi imelo nobenega smisla v sedanjih kurijah uvajati občne volilne pravice, ko bi bila taka pravica v novi kuriji, ker bi se s tem podrlo načelo, na katerem bode zasnovan novi volilni red. In baš zaradi tega upa grof Badeni prodrti s tem načrtom.
Seveda konservativci, liberalci in Poljaki se močno motijo, ako mislijo na ta način ohraniti svojo posest. Očividno je že propadanje teh strank. Liberalci so na Dunaji prišli že ob vso veljavo in razen notranjega mesta nimajo upati nobenega državnozborskega mandata, pa tudi drugod se jim postojanke močno gibljejo. Po novih volitvah jih ne pride dosti več v zbor, kolikor dobe mandatov v veleposestvu in trgovskih zbornicah. Tudi je verojetno, da se levičarji razcepijo in se naprednejši elementi pridružijo drugim strankam. V Galiciji so deželno-zborske volitve pokazale, da se majejo tla sedanji poljski stranki in upati je, da pride nekaj novih poslancev tudi v državni zbor, ki ne bodo več zagovarjali pravic poljske žlahte. Konservativna stranka tudi zgublja stališče in je upati, da se tudi konservativni volilci ne bodo dali več dolgo od podobnih ljudij, kot je Ebenhoch, za nos voditi in bode tudi v njih vrste zašel demokratičneji duh. To se zlasti zgodi, ako se od njih ločijo veleposestniki, ker je pričakovati, ko ne bode več grofa Hohenwarta v zboru, ki jedini še združuje sedanji konservativni klub.
Kazmere v novem državnem zboru bodo precej drugačne in upati je, da se z novimi 80 poslanci dobi ugodna večina za daljšo volilno reformo.
V katerem zmislu naj bi se ta volilna reforma vršila, se še sedaj ne more govoriti. Umestna bi bila pre-memba v sedanji kuriji veleposestva. Ta kurija v sedanji sestavi je povse neopravičena. Plemenitaši imajo tako svoje zastopnike v gospodski zbornici in so tako bolje zastopani kot drugi stanovi. Ta kurija naj se torej pre-stroji tako, da bodo v nji volili vsi posestniki, ki plaču-
-----_    396    -------
jejo 100 ali pa 50 gld. davka. S tako spremembo bi se pomnožilo v državnem zboru zastopstvo kmetskega stanu. Morda bi pa bilo umestno, da se ta kurija popolnoma odpravi in za toliko poslancev pomnoži kurija, v katero bi se volilo po občni volilni pravici. Obe ti dve poti bi tudi peljali do slovanske večine v državnem zboru, druga še bolj gotovo, kakor prva. Seveda z odpravo kuri je ve-leposestva naj bi se odvzela tudi volilna pravica trgovskim zbornicam, ki tudi ni povse opravičena in se je bila pred vsem uvedla le v prid nemških liberalcev:
Katero teh dveh potij bi kazalo nastopiti pri novi volilni reformi, to se bi dalo določiti še le po tem, ka-keršne bodo razmere v bodočem državnem zboru.
Mi danes le toliko rečemo, da najbrž slovenskim poslancem glede volilne reforme Badeniju ne bode kazalo delati opozicije, ker je malo upanja, da bi se sedaj ugodnejša doseči dala. Le v tem slučaji, ko bi razmere kazale, da pride Taaffe, ako pade Badeni, bi morda kazalo delati ovire, ali pa če bi to zahtevala politično taktiko, ko bi nova vlada se slovenskim zahtevam postavila popolnoma po robu. Vsekako naj si pa naši poslanci prizadevajo, da se po možnosti volilni načrt zboljša, če tudi v tem oziru ne smemo gojiti prevelicih nad. Pred vsem pa moramo imeti pred očmi, da sedanja volilna reforma, se mora zmatrati le za začetek k daljšemu preustrojstvu našega parlamentarizma