Štev. 10. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 6. marc 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D, na posameznoga 30 D., v Ameriko Štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov i cm2 75 par; 1|4 stran: dobi 20%, 1 [2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1‘50 D., v .Poslanom« 2*50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Mariborski oblastni zbor. Vsi, ki želejo narodi dobro i ščejo naj bi bila držáva na znotraj kak naj srečnejše vrejena, so z veseljom i velkim zanimanjom čakali na Otvoritev nedavno zebrani oblastni zborov, ki so prvi stopaj k zbogšanji narodovoga stališa. Oblastni zbor v Maribori je začno svoje delo s svetešnjov sejov 23. dneva preteč. meseca. Ravno ob 8. vöri so se zebrali poslanci v dvorani por. sodišča, zastopnik velkoga župana, novinarje i vnogo ljüdstva. Sejo je otvoro kakti najstarejši poslanec g. M. Levstik, iz Celja, poslanec náše stranke. Za tajnika si je zebrao dva najmlajšiva poslanca g. Fr. Hrastelja (SLS) i dr. Ante Odiča (radičovca). Po zaprisegi poslancov so bile volitvi predsednika oblastnoga zbora. Z večinov glasov je bio Izvoljen g. dr. J. Leskovar, za podpredsednika- g,- Jakob Rajh (iz Lotmerka), za tajnika g. Fr. Hrastelja, g. dr. Ivo Kečkeš i g. A. Neubauer (iz Gob Radgone) vsi odebrani so pristašje Slov. ljud. Stranke, samo g. dr. Ivo Kečkeš je kotriga naše bratske Hrvatske ljud. stranke. Po kratkom nagovori novozvoljenoga predsednika je bila seja na edno vöro odločena, Med tem časom je bila v frančiškanskoj cerkvi meša, štero so opravili g. poslanec Baša iz Bogojine i pri šteroj so bili poslanci, da sprosijo milošče od Boga za svoje delo. Ob poledenajsti se je seja nadaljavala. Zastopnik velkoga župana g. dvorni tanačnik dr. Stare je podao poročilo vel. župana. Za njim so dali klubi posamični strank svoje izjave. Izjavo kluba naše stranke je podao klubov predsednik g. dr. Veble, štera se etak glasi: Klub Slov. ljud. Str., štera je edina prava zastopnica slovenskoga naroda, izjava: Zdajšnje samoravnanje je nikak ne zadosta živlenjskim pot-rebčinam slovenskoga naroda. Spoznavlemo, da se je SLS, ves čas najbole odločno bojüva-la proti tistim določbam zakonov i ustave, šteri nastavlajo zdajšnje oblastne zbore. Cil SLS je bio vsikdar, je i ostane zakonodavno samoravnanje Zedinjene Slovenije. (Viherno odobravanje i ploskanje.) Naš narod je zreo za takše samoravnanje i se bo za nje bojüvao, dokeč je ne dosegne. (Večina znovič gromovito ploska.) Te boj pa nam zapovedavle tüdi ljübezen do naše zedinje države, štera se po znotrašnjoj preure- ditvi na podlagi zakonodavni sa-móravnanj na znotra i zvüna jako okrepi tűdi v tolažbo i zas-lombo našim bratom zvüna mej naše države (velko ploskanje, odobravanje i manifestacije našim bratom od vse zbornice). Ar pa vidimo v Zdajšnji sa-moravnanjaj venda nekši prvi začetek i Stopaj do našega Cila, ščemo, nakelko nam ustava i zakoni dovoljavlejo, zastaviti vse Svoje moči, da Zdajšnji oblastni zbor kak najbole izrabi te tesen delokrog za zbogšanje težavnoga položaja našega ljüdstva. Da se omogoči hasnovito delo oblastnega zbora, zahtevlemo : Da ostane vse prvejšnje deželno imanje neokrnjeno oblast-nomi samoravnanji kakti zakonitoj naslednici nekdašnje dežele i da Osrednja Vlada povrne tiste dele toga imanja, štere je zavolo zvünredni razmer za en čas prevzela v svojo upravo (vihérno pri-trdjavanje.) Da Osrednja vlada prepüsti oblastnomi samoravnanji potrebna penezna sredstva i njoj stem omogoči Svobodno delo za narodne, kulturne, Socialne i gospodarske potrebčine našega ljüdstva. (Ponovno odobravanje.) Zdajšnji gospodarski položaj je Zvünredno žmeten, tak da ljüdstvo ne Prenese novi davčni bremen. Denešnjo gospodarsko nevoló je mogoče rešiti samo z skrblivim delom samouprav, ka pa je brez zadostni i staoni Penezni dohodkov ne mogoče. Osvedočeni smo, da spoznajo tüdi drüge politične stranke v vsoj državi naš domoljüben boj i se nam pridrüžijo, da kemprle po zakonitoj poti dobimo takšo ustavo i takšo zakonodavno samoupravo, štera de ljüdstvi hasnila, našo vküpno državo pa okrepi. Izjavi kluba Slov. ljndske stranke se je pridrüžo tüdi zastopnik bratske Hrvatske ljud. Str. z Medjimurja z sledečimi rečmi: „ Kakti predstavnik Hrvat, pučke stranke z Medjimurja izjavlam, da se v načeli zavzema pridrüžüjem izjavi Slov. ljud. str. v vüpanji, da dosegnemo na fundamenti samoodločbe i mi Hrvatje svojo zakonodavno autonomijo s središčom v Zagrebi. V Zdajšnji prilikaj bom sodelovao v oblastnoj skupščini v Maribori s klubom SLS., ar sam osvedočeni, da bom s tem najbole hasno hrvatskomi narodi v Medji murji“ Obe izjavi sta bile navdüšeno sprijetivi pa sta napravili globoki vtis. Izjavo samostojni demokratov je podao g. Petovar. V svojoj izjavi so se odločili demokratje za najostrejše nasprotsvo, ar se čütijo zapostavlene. V imeni radičovcov je izjavo g. dr. Ante Odič, da bo njegov klub pomagao pri deli. Izjavo Radikalov je prečteo dr. Rud. Ravnik, nazadnje pa so podali izjavo ešče socijalisti. Potom so bile volitvi kotrig oblastnoga odbora i po volitvaj je bila 1. seja oblastnoga odbora zakjüčena i je bila drüga pozvana zadvečera ob štiraj. 2. seja mariborskoga oblastnoga zbora. Zadvečara se je vršila drüga seja obl. zbora, štero je vodo predseenik dr. Leskovar. V začetki seje je tajnik prečteo Zapisnik od prve seje, nato pa je bio zaprisegajeni prekmurski radičovski poslanec g. Fr. Hodošček iz Zenkovec, ki je pristaš demokratov, .pa so se zmotili i ga dali na radičovsko listo. Demokratje so na te način zgübili ednoga poslanca. Oblastni zbor je nato začeo voliti zborove odseke. Vsaki odbor obstoji iz 9 kotrig, od šteri je 6 od naše stranke, 3 pa od nasprotni strank. Za predsednika finančnoga odbora je bio izvoljeni g. dr. Veble, za predsednika za uredbe i predloge g. dr. Ogrizek, za predsednika odbora za pritožbe i prošnje g. M. Kranjc. Nato je bilo sklenjeno, da se vrši Prišestna seja v petek, da bodo mogli odbori do tečas preglednoti vse zadeve, od šteri de te guč. 3. redna seja, 25. febr. t. 1. Tretja seja oblastnoga zbora je pokazala, s kakšov resnost-jo i gorečnostjov se je obl. zbor poprijao dela. Poslanci so prišli na sejo dobro pripravleni. Iz predlogov, štere se postavili, se vidi, da so potrebčine svoji Volilni pokrajin natenko preštudirali. Največ rešnosti i vole so pokazali poslanci naše stranke. Predlog, štere so oni postavili, ob-segajo zahteve vsej okrajov v oblasti, predlogi nasprotni strank pa majo v sebi potrebčine kvek-Šemi kakšega kraja. Opomenoti pa moramo, da radičovci neso postavili nikšega predloga, čiravno jí je vsejvküper 11 v Mariborskom obl. zbori. Sejo je vod^preds. oblastnoga zbora g. dr. Leskovar. Kda so že navadne reči opravili, je tajnik oblast, zbora g. Hrastelj prečteo predloge poslancov naše stranke. Zavolo pomenkanja prostora vsej predlogov nemremo Prinesti, pri-našamo samo zahteve Slov. Krajine, štere je na predlog naši poslancov domači predložo poslanski klub SLS. Te zahteve so: določiti se mora, šteri zakonov naj se držimo; vrediti se mora prehod meje, verskim šolam naj se pripozna popuna ednakopravnost z drügimi šolami, pripomoči tomij da se sobočka gimnázija spopuni v popuno osemrazredno i da se njoj priskrbi potrebčinam primerna zidi na, osnovna šola v M. Soboti mora dobiti primerno hišo, za drüge šole v Slov, Krajini naj se preskrbi zadostna podpora, da se zdignejo z denešnjega zapűščenoga fstališa, v M. Soboti naj se nastavi okrožno sodišče, dovoli naj se zapos-litev naši sezonski delavcov na Magjarskom, zbogšali se morajo poštne telegrafične telefonsko i železnine Zveze, prvejšnje var-megjövske ceste naj ’ prevzeme držáva, dovoli naj se saditi tobak v SL Krajini, nastavi naj se pletarska šola, za pobijanje tra-home naj se pri nas nastavi'posebna trahomska bolnica, Müro je potrebno itaki regulirati, za zvezo s Štajerskov trbe napraviti nove moste prek Müre i vrediti nove cestne zveze. Kda so predloge že prečteli je prišeo na vrsto nujen predlog finančnoga odbora, šteri zahteva izdatno pomoč živinorejcom, kvarnim po meteličnosti Predlog je zagovarjao sam predsednik toga odbora g. dr. Veble i to približno tak: v vsoj mariborskoj oblasti posebno pa v Prekmurji i ljutomerskom okraji je jako razširjena meteličnost živine. Zbetežalo je do 40% govenske živine, ka pomeni za naše kmetsko gospodárstvo pravo katastrofo, ar je živinoreja vsikdar glavna vretina dohodkov za polodelavcá. Da se nevola poprek, predlaga finančni odbor, da naj oblastni poslanci sklenejo, da se najmle 200 jezer Din. posojila za prepravlanje meteličnosti. Podpora naj se razdeli tak, da se da posestnikom, mi majo tri ali več glav živine, 50% stroškov za vračenje, posestnikom i delavcom z ednim živinčetom pa vse stroške. S pomočjov drž. živinozdravnikov naj se zvrši pregled živine. Po tej rečaj g. dr. Vebleta so na kratko od toga razpravlali i je oblastni zbor z vsemi glasi sprijao njegov predlog. Nato je sledilo naznanilo odbora za predloge, štero je podao g. dr. Ogrizek. Vse delo oblastnoga zbora je razdeljeno na 2. NOVINE 6. marc 1927. 5 odsekov: 1. finančni odsek, 2. odsek za javna dela, 3. oddelek za kmetijstvo, 4. oddelek za socijalne zadeve i zdravstvo, 5. oddelek za razločne zadeve. Či bo potrebno bodo snovali nove odseke. Po naznanili dr. Ogrizka se je vršilo razpravlanje, iz štere opomenémo na mišlenje predsednika radi-čovskoga posla lanskoga kluba dr. Odiča, ki je pravo, da vüpa da bodo Slovenci vpelali tüdi v Medjimurji dobro ravnanje, štero je bilo dozdáj pod vsakov obsodbov. Tüdi dr. Ogriz-kov predlog so poslanci soglasno sprijali. Neto je oblastni zbor meo guč od prevzema imanja prvejšnji dežel i varmegjövov i so med drügim tüdi sklenoli, da se naj vse včini, ka se od 27. febr. 1927. pobrani, ali pretečeni i tüdi šteri v bodoče pretečejo deželni i župnijski (varmegjövski) potroši i samostojne dače majo kak za oblasti zbor nabrane i se dajo obrtnomi zbori na razpolago. Zadnje, ka so na zbori meli jé bilo »srijéte skupščinskoga poslovnika (regul) od šteroga je dao naznanilo g. M. Kranjc. Novi poslovnik je bio po dugšem razgovoii sprijeti. Na. to je predsednik sejo dokončao pa izjavo, da prišestno sejo zazove pismeno. NEDELA. v posti prva. Evangelij je Spisao sv, Mataj v 4 pogvavji od 1. do 11. vrste. „1 kda se je že štirideset dni i štirideset noči posto je postao nazadnje lačen. I Pristopo je k njemi skušnja več . Narod rad pravi, ka gde je kaj dobroga, tam tüdi Šatan svoj štant postavi. Pa istina, kdekoli se pokaže kaj dobroga za čast božo i za zveličanje düš, Vseširom je poleg hüdi düh i šče tisto doro preprečiti. Kristus je bio v Jordani krščen, Bog se je z nebes oglaso. „To je moj lübleni Sin, v šterom mam dopa- denje*, Sveti Düh se je prikazao v golobovoj podobi i je vodo Kristusa v püstino, da bi se tam posto i nam dao dober vzgled kak naj tüdi mi krotimo svoja nagnenja, vse to so dobra dela, šteri jev hüdi düh ne mogeo videti. Že je tam i ešče vse to pokvariti. Kristusa sküsavle, da bi tak z ednim samim stopajom vničo vse zveličavno delo našega odküplenja. Kristusovo delo za zveličanje düš pa nadaljavle sv. Maticerkev, zato proti njoj dela tüdi z nezmenšavov močjov. Te boj prav lepo opišüje sv. pismo, v Skrivnostnom razodetji: „1 pokazalo se je velko znamenje na nebi: Žena s suncom oblečena, i mesec pod njenimi nogami, i na glavi venec dvanajsteri zvezd. i v blagoslovlenom stani je kričala rodeča .... I vidlo se je drügo znamenje na nebi: i glej velki žaréči pozoj, šteri ma sedem glav i deset roglov . . .“ (Skr. raz. 12, .1-3.) Žena je sveta Maticerkev, Štera je Veličastna Zaročnica Kristusova i Vlada ober vsej časov i tlači vse, ka je spremenlivo. Ona, ki je blagoslovlena z božov rečjov na-zveščeni istin i s Sredstvami milosti rodi v trüdi za zveličanje düš vsaki den novo dühovno deco za nebesa. To’ njeno delo zasedjavle hüdi düh. Posebno pa se trüdi düševno vmoriti v sv. spovedi na novo prerojene düše, ar so to slabiči ešče gingave ešče preveč nagnjeni k grehi, pri šteri si neprijateo dosta Obeča. Zato pravi sv. Hrizo-log: .Hüdi düh vsikdar napada začeto dühovno živlenje spravič-noga; S sküšnjavaini Šče zadüšili klice jakosti i si prizadevle, da bi vsako dobro želo že v začetki zadüšo, ar zna, da je nede mogeo več vničiti, Či že dobro vkorenimo Proti tem nakanam se najležej bojüjemo z stanovitnostjov i pazlivostjov. Paziti moramo, da se ne bi kde kakše dühovno ščetalje zaperilo v srce i se s stanovitnostjov vsakomi sküšavanji proti postavlati, kak nas lepo navdüšenja sv. Peter v svojem listi: „Braje, bodite trezni i verostüjte, ar hüdi düh, vaš nasprotnik hodi okoli kak rjoveči oroslan pa išče, koga bi požro, Šteromi se opitajte močni v veri". (1 Petr. 5, 8-9.) GLASI. Slovenska Krajina. — Kaštiga na mesti, samo zgled je slab. V vesi L. je bilo gostüvanje. Prišli so tüdi sedemnajšče-ki Poslüšat muzike. Kda so je starejši začeli domo goniti, je eden od tej tri-frtalašov začeo jako kunoti. Nato so ga starejši tak našeškali po zadnjem tali, ka je edan čas ne mogeo sedeti. Je vse prav. Narodni pregovor pravi: reči zovejo zgledi pa vlečejo. Starejši dečki naj dajo mlajšim lepi zgled, ar so mlajši takši, kakša pisma najdejo od starejši. r— Veleposestniškim upravam i vsem, ki so dali topole kre 'cest posesti. Da so topole bile kinč našega pola, štero bi bilo brez njiv prava püšča, to je očivesno. Celo, kda so prišli tam s preka razločni uradniki i poštance, ki so mislili, da smo mi bogzna zablehetani, so se prej tej topot razveselili rekši: tü pa mora biti kulturen narod doma, ar ma kre cest tak lepe drevorede. Lani so nam nešterni jako zamerili, da smo se preveč kesno zbüdili i zagovarjali naše topole, štere so nesmilene začeli dol klafatiti. Dužnost tisti, ki so ji lani telko prepravili, je, da na mesto posekani mlade nasadijo. Zato pa pitamo, ali majo kde v kakšem skritom ccpičnjeki kakše topolove sajenike, da nadomestilo posebane i i na smrt obsojeno;? Či ne nasadijo, potom takše dejanje ne zaslüži drügoga iména kak — barbarizem. — Hotiza. Na novi oltar v našoj cerkvici sta domačina Nemec Matjaš i Horvat Mihal v Clevelandi nabrala 50 dolarov. Darüvali so po 5 dol.: Lebar {Jan, Sabo Ivan, Raduha Jožef, Nemec Matjaš i Horvat Mihal, vsi s Hotize; po 3 dol: Horvat Jan, Ftičar Štefan i Jožef Horvat; po 2 dol.: Hozjan Martin, Podgorejlec Matjaš, Martin Sobočan, Žalig Miška, Golinar Franc, Markulija Štfan, Lebar Štefan, Ftičar Šfefan; 50 cent. je dao Zadravec Stefan. — Vsem plemenitim darovnikom naj Bog stotero povrne I Čidi je biciklin? Te tű namaiani je tistoga, št.raalNo-vine. Liki pravi, fini biciklin dobi za 5 dinarov tisti, što ga zadenejo našoj loteriji za Martinišče. Zadene pa lejko samo tisti, što ma srečko. Kelko jih maš ? — Invalidi 1 Krajevni odbor Udr. vojnih inv. vsem svojim Članom naznanja, da se naj tisti, ki dobijo marca meseca sodne sklepe, itaki zglasijo na sodniji v št 20. da so z njimi zadovolni, naj ne zgübijo podporo prejšnjega leta. — Sobočki karamboll. Da v Soboti doživemo večkrat posebne dogodke, to je tesan, i da so tej dogodi nikdar ne kakši razveseljivi, to je tüdi resan. Zadnji tjeden so Sobočanci doživeli dva dogodka, šteriva kažeta kak globoko spadne človek v pijanosti. Edna ciganica se je tak napita, da je y mrtvo ime ležala v očitnom jarki. Okoli pa puno občinstva, Romanje v Rim. Aslsl. Ravno ob poledni odhaja vlak iz Rima proti Asisi. Nujna nemška voditelica i njena prijatelica sta nama pripravili vse potrebno za vožnjo po vlaki. Kratko slovo z oblübov, da je obiščeva, či ešče kda v Rim prideva, sva odišla na vlak. Vlak nas je vodo po dolini vode Tibere, štera kak sam že omeno teče ravno po sredini Rima. Pa ne mislite, da je Tibera tak lepa voda kak so prí nas, ne, zatnazana i rjava. Ravno takša je tüdi okolica. Tistoga hipa je bilo pri nas dosta dežča, tam pa süšava, da je vse ogrelo. Ne me je bilo veselje gledati obžgane brežiče, zato sam se ráj poglobo v misli na Rim. Ešče ednok je vlak zavozo na vanjk, da se je vido Rim pred nami. Zadnji pogled í Pozdrav sam poslao tomi mesti, kde sam vido telko lepoga i se mi je düša nasrkale telko velki misli, štere čuva v sebi središče vsega krš-čansnstva. Lokomotiva pred vlakom je čemerno sikala, ka je morala tak žmetno vleči v breg. Naskori smo se ločili od Tibere i nadaljavali pot po dolini Nere. Naednok pa se železnica sasübne proti severi v strahotno raz- drapane planine. Na prvi hip bi mislo, da tű ne žive nihče, pa venda so hiže ešče preci nasejane. Zvekšega so tak napravlene na pečine kak lasta-vičje gnezdo na tram. Tü sta vozile že dve lokomotivi. Kda pa smo prevozili sedlo najvišišega brega pa smo se z divjov nagloščov püščali v dolino, v Umbrijsko dolina. Kak da bi s piišČe prišeo v najlepši ograček, tak se vidi, kda se pri-pelaš z Apeninski planin v Umbrijo. Na oba kraja velkoga potoka je rodovitno pole, po rebri bregov pa so lepi sadovnjaki z olivkarni vmes pa hižičke. Ne je čüda, da je lepa Umbrija rodila najlepšega svetetnika sv. Matericerkvi. Okoli šeste vüre smo srečno pri-vozili v Asisi. Prvo je bilo, kda sva z vlaka stopila, da si pogledneva z do. fine varaš. Lego varaša je divna. Par sto metrov na sredini strmoga brega so zozidane vulice edna nad ovov. Na severnom konci se zdigavle mogočna cerkev i klošter, šteroga zidine so podzidane z močnim stebrovjom, na sredini zmed hiš pa te pozdrávla cer-keev sv. Klare. « Eden gospod, ki je gučao dobro srbski, naj je opomeno naj prisedeva na automobil k drügim romarom, da mo se pelali v varaš. Mimoidoč bodi j povedano, da je vožnja po Italiji najfalejša z automobilom; za nekaj cven-ka te vozijo cele vöre. Sledkar pri večerji sam opazo, da je te Srbsko govoreči gospod doma iz Bolgarije i je najbrž pobegno iz kakši politični zrokov. Prav prijetno občüti človek, či najde na tühinskom nekoga, s kem se lehko po bratsko pogovori, Znama se je vozilo več angleški romarov, ki so tüdi prišli v Asisi za 7 Stoletnico sv. Frančiška. Pred večerom sva si poglednola cerkev na grobi sv. Frančiška i prosila, da bi lehko tam na drügi den mešüvat. Z nama je bio tüdi tajnik splitskoga püšpeka, ki je znao dobro taljanski. Baratje, šterim je zročeni grob, so toti dovolili, da smeva tam mešüvati, venda pa je barat prí tom napravo takši obraz, ka sam itaki znao, da bo na drügi den jako žmetno kaj dosegnoti. Na tihom pa san.si mislo: sv. Frančišek bo mogao i pa nekaj tüdi lastna osogurnost. Vej je pa to znam po celom sveti tak, ka što prle pripela prle mele. Nato sva prosila pri grobi za milost, da bi mogla na drügi den tam mešüvati. Pri večerji sva prišla vküper s tistim Bolgarom. Pri toj priliki sva tudi opazila, da je v Asisi vse falejše kak v Rimi. Nato sam jaz silo spat. šteo Sam najmre na drügi den rano stanoti, da bi midva bila prviva pri cerkveni dveraj; fe bom že telko gledao, ka mi nihče naprej ne vujde. Že prvejšnji večer so nama povedali, ka bo cerkev ob šesti odpreta. Midva sva že bila ob polpeti tam. Spravila sva se k dveram. Samo edna gospa naj je ešče prekosila i bila prle tam. Molili smo vsi trije. Nato sam se zamislo v dogodke iz živlenja sv. Frančiška. Po vulicaj toga srečnoga varaša je hodo te vetki svetnik. Mogoče, ar ma Asisi ešče lice sredjeveško-ga varaša, da je ešče štera hiža iz tistoga časa. Tak se mi je vidlo, da se v tom zajfrašnjetn mraki i tihoti, štero je samo čivkanje lastavi motilo, tam kde od vogla pokaže svetnik s svojim sühim, od siromaštva í pokore splehanim, pa venda nebesko veselim obrazom. Na nebi, štero je venda v celoj Italiji ne tak lepo sivo kak nad ladjov, so se prikažilvali lehki oblački. Tam nekak, kde je gora Alverna, na šteroj je asiški Svetnik dobo Kristusove rane so se rodili, lepi beli kak svetnikov agnjec i krotki kak on j komaj da so dosegnoli dolino so že preminjavala Ó, lepo jütro, štero Bog pošila za to nad Ambrijo, da büdiš v srci romarov Frančiškove misli 1 6. marc 1927 NOVINE 3. ki so si delali vesele špajs« s toga. Na drügi den pa se je nekši Človik zapojo, tak da je hodo brezi srakice okoli. Napadao je tüdi mirne ljüdi, ki so bili zaposleni pri svojem deli. Čiravno pijanec neve, ka dela, vendar bi morali varnosti organi paziti, za varnost mirni ljüdi. V novejšem časi Prihaja dosta tühinski ljüdi v naš glavni varaš i tej do nesli jako slabe vtise po sveti, či se bodo takši dohodki večkrat ponavlali. — Ižakovci. V kratkom časi smo meli pri nas več ognjov. Gorelo je najprle pri Züžek Štefani, potom pri Kotrovi i nazadnje pri Poredoš Franci. Ar se ogen zažge vsigdar na tri tjedne i gori vsikdar na nedelo okoli ede-najste vüre v noči, kda ljüdstvo v prom sne najbole zaspi, po pravici Sodimo, da ogen podtikavle hüdodelna roka. Ljüdstvo je jako razburkano, i Vnogi že več niti ne vüpajo spati. Či se hüdodelec ne boji roke pravice i bože sodbe, naj bi se njemi zmilile srmaške drüžine, štere letos itak dosta nevol klači. — Na znanje vsem, ki majo v kakšoj zadevi poseo pri g. poslanci Klekli. G. poslanec so se že svojega prvejšnjega betega preci ozdravili, zadnji tjeden pa so dobili špansko in-fluenco, štera ji je jako oslabila. Vüpanje je, da bodo v par tjednaj bogši, zato naj nihče ne hodi zdaj k njim, ar ne morejo nikoga sprijeti. — Ki so dužni ešče kakše zaostane dače, lehko iste plačajo s tistimi potrdili, Štere so dobili pri štemplanji penez za odtegnjeni 20%. — Dijaške čepice (hoube) so se pojavile zadnje dneve v M. Soboti. — Prestavleni je z M. Sobote v D. Lendavo okrajni Sodnik g. Kuntárič. — Lepo delo sobočke občine Na levoj strani Šolske vulice (či ideš iz varaša) od Trautmanove hiže pa do gimnazije je napravila sobočka ob' čina hodnik. Šolska vulica je bila v slabom vremeni v žalostnom stališi dijaki so moraii gaziti velko blato Zdaj pa bo bogše. Država. — Grozna smrt. V Sodra žici je šteo pri žagi eden mla denec djati remen naredno kolo Sosedni mašin ga je za obleke zgrabo, potegno na sebe i poton zasükao okoli ednoga gredla. Gredeo je šo z velkov nagloščov i tukeo z nesrečnim po bližanji tramai, tak ka njemi je obe nogi odtrgalo. Bio je k mesti mrtev. — Goreča dekla. V Zagrebi se je na ednoj slüžbenici vužgao obleč i je bila že vsa v plamni, kda so začeli jfgasiti. Dobila je težke opekline. — G. M. Gregorovič, ki je bio svoj čas v M. Soboti nastavleni za agrarne zadeve je premeščeni z Bačke v Maribor k okr. agrarnomi uradi. OD VSEJJÍRAJOV. Čüdovltl dečak. Iz San Frančiska je prišeo v Pariz 10 let star dečak, Jehudt Menohin, ki zna na gosli Umetno igrati. Že kak 5 let star deča-rec je znao na gosli krasno igrati. Prle kak je šo z Amerike, je meo eden koncert, na šterom je zaslüžo 5 jezero dolarov, to je nikaj menje kak do 280. jezer Din. Gosli, na štere igra so stare 232 leti i koštajo 560 jezero Din. Gledališče za 5000 gledalcov bodo newjorski miljonarje dali zidati. Vsaki miljonar, šteri da kcoj peneze, de meo stalen prostor v gledališči. Či bi ešče miljonarje to določili, da se v tom 'gledališči smejo predstavlali same nepohfijšlive predstave, no, potom bi je lehko imenüvali dobro tnike ljudstva. Dvoboj sta mela v Trsti dva fašista, šteriva opravlala jako visike državne slüžbe. Dvoboj sv. Maticerkev pod ostrimi kaštigami prepovedáva, ar moč oblada nad pravicov i je nevarnost, da šteri ovoga osmrti. Srečna dekle. V Meerani na aemškom slüži edna dekla, štera je oedavno po svojem strici herbala 5 miljon dolarov. Zda} je ravno v zaročkaj z ednim zidarom, šteri si venda niti senjati ne bi vüpao, da bo kda mladoženec tak bogate snehe. Stoletnico bodo obslüžavali Francozje od tistimao, ka je bila v njihovoj državi napravlena prva železnica. Skočo je z Elfelovoga törma. Eiflov törem je najvekša zgradba v vsoj Evropi. Visiki je 300 m. i v njem leži 7 miljonov kilogramov železa. Ne dugo je edno zajtro plezo po Eeleznoj mreži eden možki. Kda je prišeo nekak na polovico, si je nažgac cigareto i nekaj časa sedo. Nato se je zagnao v globočino 150 m. Z ženov ata se nekaj skecmala i to ga j« gnalo v smrt. Repatico proroküjejo za letos, štero bomo prej videli proti konca junija. Hvalevredna Prepoved. Na Magyarskom je med večimi hvalevredna naredbami nedavno znotrašnji minister dao vö Prepoved, s šterov pod ostrimi kaštigami prepovedáva vsako preklinjanje, nesramne reči i grda kazanje. Pri nas Jbi morali te spremeniti cele kraje v voze, kde radi Preklinjajo, ar bi [ovači 'prekunola ne meli vsi mesta, či bi je šteli vse zapreti. Najžmetnejše ženska na sveti je Jolly Irene. Žmetna je 625 funtov, po našoj meri okoli 280 kg. Največ nevole ma pri küpivali obüteli, ar nemro najti zadosta veliki črevlov. Z eroplanom v Južno Ameriko. De Pinedo, taljanski letalec je po 18 vör neprestano] vožnji zeropla-nom, v šterom časi je prevozo skoro 3 jezero kilometrov, srečno prileto v Južno Ameriko. Kda so v Rimi zvedili brzojavno za njegov Prihod, so celi varaš razsvetili. Reka (Fiuma) je postanola sa-masvoja püšpekija. Na taljanskom so püšpekijo jako male, večkrat komaj tak velke, kak naše ešperešije. Stari mladoženec. V Siradelli na Taljanskom se je oženo eden 86 star Starec. To je včino za to, naj njegova deca dobijo mater, vzgojiteli-co. Pri nas pa se vsakomi 18 let Staromi trifrtaloši müdi v zakon. Nevarni vučje. V velkoj zimi se vučje približalo vesnicam i se ne bojijo, ar je goni glad. V Rusiji je letos velka zima. Vukovje so približavali že celo velkim varašom i raztrgali že dosta lüdi, posebno dece. Na veči mesta] so najšli dosta čunt od raztrgane dece. Domača politika. 500 miljonov za ceste. V finančnom ministrstvi pripravlajo zakon za znotrašnji posodo, štera znese do 500 miljonov dinarov. Te peneze bi ponücali za delo novi i za pppravlanje stari cest. Nakanenje je tüdi to, da se poskrbi delo i dalo ljüdem kaj zaslüžiti. Seje narodni poslancov v Belgradi so bile v pretečenom tjedni jako viherne. Radičovci so potom, kda so je radikali z vlade brcnoli vložili obtožbo zavolo nasilj pri zadnji volitvaj v oblastne Skupščino proti Znotrašnje!^ ministri Boži Maksimoviči. Od obtožnice so razpravlali cele tri dni. Opozicija (vladi nasprotne Stranke) .se je pri tom poslüžila sredstva, štero nemro odobravati nikši Človik. V zbornico je najmre spravila človeka, šteroga je policist zbio, ga notri Slekla do nagoga i ga kazala takšega okoli. Itaki potom So prišli ministri vküper na sejo. Navzoči je bio tüdi dr. Korošec i je zahtevao, da Se mora policijskoga uradnika itaki odpüstiti od slüžbe. To se je tüdi zgodilo. Dozdajšnje preiskave so pokazale, da je policist preoster pa tüdi Zbiti Človik je na glasi kak pijanček i svajüvač. Proti brezdüšnomi ster-javanji dač. G. Kremžar, poslanec naše stranke je posredüvao pri finančnom ministrstvi, da se naj ne sterjavlejo dače preostro. G. minister je dao na to zapoved, da se tisti, šteri nemrejo dače plačati, nesmi z žaku-cijov terjati, zvün, či je nevarnost, ka de davčni dug zgübani. Svetovna politika. Češkoslovaška držáva je naprkvila Važen stopaj k Svojoj znotrašnjoj vreditvi. Prle je bila centralistično vrejena i razdeljena na oblasti, v šteri So samo-volno gospodarili raziočni Privrženci osrednje vlade, zdaj pa So državo razdelili na 4 velke pokrajine i to. Češko z glavnim varašom Pragov, Moravsko i Sle-zijov s sedežom v Brni, Slovaška z glavnim mestom Bratisla-vov i Podkarpatskov Rusijov s sedežom v Munkači. Ta vredi-tev je ešče ne popuna autonomija, vendar pa moramo Slovakom čestitali za te velki Uspeh v stanovitnom boji za njihov cil, šteri obstoji v popunoj narodnoj i i deželnoj autonomiji. POLITIČNI ZAPISKI. Što ma prav ? Prí ednoj seji mariborskoga oblastnoga zbora, je predsednik radičovskoga kluba izjavo, da se vüpa, ka Slovenci spravijo v Meojimurji bogše ravnanje, štero je bilo dozdáj pod vsakšo kritiko (Obsodbo). Naši HHH. gospodje v Dolnjoj Lendavi pa pravijo, da je prej na Hrvatskom jako dobro ravnanje. Šteri te zdaj majo prav ? Po vsem tom, ka so se imenüvani gg. že telko nes- lani misli v sviji listaj znebiti, lehko Povemo, da so se tüdi v tom pogledi na örok vrezala — Čüje se tüdi, da so prej pali svojo radičovsko zastavo, štero so pred kratkim vopotisnoli, notri potegnoli. Naš Človik pa pravi: ,,Držinče, štero Pogostoma preminjavlo verta, že nemre biti dobro", i stranka, ki v par mesecaj trikrat spremeni svojo farbo, nemre biti kaj k Čemi. Mörska Krajina je spoznala za potrebno, da se obregne v to, zakaj je ne bio nieden domači poslanec zebrani v odbore oblast, zbora, rekši, Poglejte samo “pri volitvaj nas poznajo, kda pa se delijo mesta pa vas od-rinjavlejo. Ne Mörskoj Krajini, nego našim volilcom Povemo, da bi naši poslanci lehko priči v odbore vsej odsekov, pa so to odklonili, dali pa so se zvolifi za namestnike. Zakaj ? Delo odsekov in odborov je obilno 1 se vrši zatogavolo nepretrgoma, naši poslanci pa bi bili žmetno navzoči pri sejaj, ka birgviíno našim zadevani ne bilo na hasek. Kak namestniki pa bodo lehko navzoči pri vsej sejaj, na šteri se bodo obravnavale zadave, štere bodo zvirala z naše Slov. Krajine. Naši domači poslanci v obl. zbori so dobro osvedočeni dužnosti do svoji volilcov i svojo dužnost v punoj meri spunijo. Mörska Krajina je lehko brez skrbi I Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi Ul. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 280, gotovščine 1000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob dvema vöroma na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so. predsed.: Štefan Ros, podpredsednik: Ivan Krapec, nadzorni predsed.: Ignac Markoja, tajnik: Štefan Hozjan 2049 W. Coulter Street, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik1 Štefan Jakšič, paziteo betežnih : John Hanc, računovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Toni Balažic, paziteo drüštvo: Štefan Kelenc. HÜTA napravlena iz močnoga lesa s črepom pokrita, skoro nova i v jako dobrom stališi je po fal ceni k odaji. Več sej zve pri g. dr. BRANDIUS SYLVIUSL zdravniki v Murski Soboti. POLSKIM DELAVCOM NAZNANJE: ki ščejo iti na letno polsko delo na Državno imanje v »Belje* na marof Mirkovac, i na Zlatno-Gre-do, se naj samo pogodijo na ta mesta pri delovodji Gabor Štefani v Odranci, pošta Beltinci, v Čentibi pri Magyar i Németh nadzornikoma i pri neodvisnom prevzematelji tega dela GAŠPAR JOŽEF-i v Prosečkoj-vasi. 4 NOVINE 6. marc 1927. DIJAŠKO POLJE. Krščanski vzhod. Letos obhajamo 1100 letnico rojstsva sv. Cirila. Dolžnost katoliškega in zlasti slovansega sveta je, da v tem slovanskem svetem letu podvoji delo za cerkveno zedinjenje, katerega apostola sta sv. bila Ciril in Metod. Že za časa svetih bratov je na vzhodu, v bizatinski državi, krščansko življenje začelo propada^. To je po mnenju Vl. Solovjeva eden izmed poglavitnih vzrokov razkola. Potij ga je započel in Cerularij končno izvršil (1054). — Razkol Vzhodne ^cerkve korenji v globinah vzhodnoga značaja. Vzhodni človek je pasiven, prezira svet in se otožno vdaja zatopljenosti v onostranstvo. Vsled pretirane zvi-šenosti nad svetom je zašlo vzhodno krščanstvo v suženjstvo države in v odvisnost narodnosti in politike. Stevilne kršč. sekte na vzhodu imajo pravtako svoj izvor v značaju vzhodnoga človeka. Po padcu Carigrada ze je težišče vzhodnoga krščanstva pomeknilo v Rusijo. Vzhodno krščanstvo se je zbio z ruskim značajem ter mu vtis-nilo svoj pečat. Rus je z orientalsko prikrojenim krščanstvom sprejel in v sebi okrepil vzhodno pasivno spošto-vanje auktoritete in starih tradicij ter stem vzhodno hlapčevstvo in okoreii formalizem. Vzhodne cerkve so razcepljene v toliko medsebojno neodvisnih cerkva, kolikor je Samostojnih vzhodnih narodov in držav. V posameznih cerkvah so še neredkokrat tvoríle razne loči-ne — razkol v razkolu. Versko življenje v pravoslavnih cerkvah zlasti v novejšem času propada. Duhovščina je ločena od ljudstva; nositelj in hranitelj pravovernosti je ljudstvo in slavjanifolom (Dostojevskij) je ruski narod — bogonosec. Slavja-nofilstvo je prvotno pomerjelo ljube, žen do cerkvenoslovanskega jezika in obreda, pozneje tudi ljubezen do Slovanov. Rusko narodnost so istovetili s pvavoslavjern in popišüvali »sveti Rusiji« visoko poslanstvo med zapadnimi narodi. .Merodajna jim je bila le vera ljudstva, naroda ,,bogonosca“.“ — Ruski narod je bogoiskatelj. Že zgodaj niso bili Rusi zadovoljni z bizan-tinski pojmovanim krščanstvom, zahrc-peneli so po neposrednejši zvezi z Bogom, po popolnejšem krščanstva. Bo-goiskateljsko je bilo rusko meništvo, predhodniki so mu bili staroverci. Težnje nekega naroda se izročajo v obliki sektanstva, ki se ga je oprijela zlasti inteligenca, ko je uvidela, da jo brezbožnost oddaljuje od ljudstva. Pristen ruski sektant »svobodnega« ali »evangelskoga« značaja je Tolstoj. Bolševiška brezbožnost divja danes tudi proti pravoslavja. Razcepana ruska cerkev se nahaja v težkem položaju ; škofe in duhovnike ji morijo boljševiki. Büdi se pa |v düšah krščanstvo, ki obeta, da bo ruski narod postal — bogonosec. Del ruske bogoslovne znanosti stoji pod vplivom protestantskega bogoslovja, ki jo pa zavaja v rnoderni-zem in od krščanstva. Bogoslovna in svetna znanost priznava, da je cerkveni razkol v veliko nesrečo krščanstvu in sploh človeštva v silno škodo evropski kulturi in slogi med narodi. Odlični zastopniki pravoslavnih narodov izjavlajo, da se je vzhodno krščanstvo preživela in da ji je rešitev edinole zedinjenje. Ruski filozof in bogoslovec Vladimir Solovjev je eden navnetejših posrečo valcev med pravoslavni vzhodom in katoliškim zapadom. On dokazuje, da je rešitev vzhodnega krščanstva v zedinjenja z zahodno cerkvijo. Isto trde z njim mnogi Rusi. Ciril metodijska ideja zori bolj in bolj. Katoliški svet se zavzema zanjo in spoznava vzhod. V osebi papeža Pija XI. ima cerkveno zedinjenje vne-tega pospeševalca in to je mnogo. Slovenci smo dobili letos knjigo drja dovca o sv. Cirilu in Metodu ter nov list »Kraljestvo božje", ki piše o vzhodni cerkvi i o delu za zedinjenje. To delo je v duhu sv. Cirila in Metoda ter za Slovane in Slovence danes najvažnejše. To je naše narodno poslanstvo 1 Katoliški dijak ve, kaj je njegova dolžnost, zato ne bo prezrl dr. drivčeve knjige in »Kraljevska božjega«. GOSPODARSTVO. GOSPOD VREDNIK! V Vašem cenj. listo z dne 20. II. 1927. sam čteo članek med [»Gospodarstvom«, da se .nameni Obnoviti ,, Čebelarska podružnica". Zato, ka sam jaz bio predsednik ,,pokojne' podružnice, si štejem za dužnost, da Vam in tistim, ki se zanimajo za to stvar, ali se jih tiče, naznanim s par rečmi nekaj o nekdanji podrüžnici, kak tüdi to : zakaj smo jo püstili razpasti. To naj bo z ednim odgovor od moje strani na tisti članek — kak od rojara. Ustanovitelj »Čebelarska podrüžnice* je bio vrli g. Rado Jurko prvi prekmurski šolski nadzornik in g. Jurančič čeb. potovalni vučiteo. Meli smo več zanimivi in poučlivi zboro vanj: v M. Soboti, Kupšinci, (nazadnje na Tišini. Tistokrat — kak ešče zdaj — je bila preveč razširjena med roja-mi nalezljiva in nevarna bolezen — gniloba. Jaz sam držao tüdi predavanje o tej kügi, kde sam med drugimi naglašao, da moremo z vsemi sredstvi obrániti naše roje. Zato smo se obrnoli na merodajna mesta, tüdi na centralo društva, da nam dajo pomoč. Nišče nam ne prišo na pomoč, tüdi nam iste ne dao. Trepetajoč od bojazni, da vsi roji poginejo, sam mogao v nemogočnosti gledati, kak vničüje küga okoli mene svinjake« mojih dobrih prijatelov. ( : pri grofi Batthyá-nyi je vničila küga okoli 300 rojov, itd. :) Či enkrat nega od nikdi pomoči na naše prošnje in kričo, sva sklenila z g. nadvučitelom Titan Ivanom, da tak je brez pomena drüštvo in Plačüvanje članarine. Püstili smo podrüžnica na tiho — mreti. Nadalje je bio še en vzrok, jšteromi pa je krivec vendar ne drüštvo, nego takratne razmere .. . Pisalo se naimre, da bo Poskrbljeno, da se med spravi v — Švico, kama ga dobro odatno. No, nazadnje smo se skoraj vnjem vtáplati — ar küpcov ne bilo. Tüdi g. Jurančič je bio reduciran, ki nas je zadnje čase še tolažo. To je članom tüdi bilo znano. Telko za opravilo! O. Bakan! pa želim obilo sreče v nadi, da bo ponovljena podrüžnica z večjim uspehom delovala in mnogo- mnogo let živela 1 Zdaj so ze tüdi razmere bogše in drüge. Da novo podrüžnico Priporočam vsakomi rojari, ostánem s spoštüvanjom: Tišina, 21. H. 1927. ANTAUER EVGEN školnik—rojar. Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 225 Din, ovsa 165 Din. kukarica 200 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 8—10 Din., teoci 10-— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 64 par, Schiling 8 D. 20 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 18 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 23 p., Švicarski frank 10 D. 94 Taljanska lira 2-42 D- Mali oglasi. Gostilna, štera je na dobrom glasi, se s pravicov za točenje, hižov i ogradom vred iz proste roke oda. Zraven je 2 plüga funduša i stoji pri cesti. Več se pozve pri lastnici MARIJI PRELOŽNJAK, Balogovec pošta Čakovec. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri t HAHN trgovina s papirjev s pisarniška!^ in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. K ODAJI je eden benzinski motor s 5-6 konjski moči (íabrikat ,,Magyar állami“). Več se pozve pri PO-TOČNJEK KALMANI Vadarci št. 112. p. Bodonci. Učenca iz bogše hiše, šteri ma 1 ali 2 gimnaziji sprime v svojo trgovino z mešanim blagom FRANC KÜHAR v Murskoj Soboti. GOSTILNA na PRODAJ Proda se hiša z gostilno in mesarijo, léžeča v Križevcih na glavnem trgu poleg cerkve, s pripadajočim! hlevi, skladiščem itd. Vsled ugodne loge velik promet. Zraven spada približno 5 oralov oratje zemlje. Cena ugodna. Poizve se v pisarni dr. Aleksandra ValYi-ja, odvetniki ka v Murski Soboti. >: POSESTVO obstoječe iz dve oralov zemlje, hiše, gospodarskim poslopjem in inventarjem ; ob državni cesti v Okoslavcih št. 81, od Slatina Radenci na prodaj. Posestvo se lahko ogleda vsak čas, a ponud-né cene je poslati na. MARTIN GLUHAK, MARIBOR, Praprotni-kova ulica 130. Podpirajte i Čtite Novine. PRODAM mojo moderno zazidano, z vodovodom, lepo kopalnico in acetilensko lučjo opremljeno car hišo in posestvo, kakor tudi kompletno Pohištvo za obedovalnico. HORVATH KAROLY notaruš vp. V ROGAŠOVCIH (Sv. Jurju) Prekmurje. Proda se trgovska hiša primerna tudi za gostilno ali drugo obrt, zraven tudi mala »Vila" in dva orala prvovrstnega vinograda in nekaj sadonosnika ter njiv. Poslopja so zidana Čisto na novo in stojijo pri Kapeli. Tam se tudi lahko kupi lepo črešnjevo. Pohištvo. Küpec naj se oglasi pri g. Maršek gostilničarju Slatina Radenci. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ