[W1 AMERIKA'iSJSKI SLOVENEC W] liii t« PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI -m mj^R U^V f Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja d o znutge! j Wfofi?' LET*!£ODV0J GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA ~ !■■ I V KL I V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. STEV. (NO.) 28 CHICAGO. ILL., PETEK, 6. APRILA — FRIDAY, APRIL 6.1945 . Jjfljfe' ' LETfflll (VOL) LIT. Nemčija prerezana na dve dela " .______ V ROKAH AMERIK Alf CEV straži skupino prtd nekin, po^X^Lo^^ ^ J^S, ^ ** 1 bajonetom zija 1. ameriške armade. Poslopjam t metlu Dueren. Te ujetnik« je ssjel* 104. divi- AMERIKANC1 BLIZU ČEŠKE MEJE; BORBA ZA DUNAJ; DRUGA VOJNA POROČILA Pariz, Francija. — Zavezniške armade na zapadni fronti v Nemčiji so napredovale od torka pa do četrtka zjutraj do 57 milj dalje v Nemčijo. Glasom najnovejših poročil so čete generala Pattona le še komaj 127 milj od Berlina. Mesta kot Fulda, Arnstadt, Oberdorf, Erfurt, —---' Kassel in več drugih važnih mest je padlo zadnje dni v ameriške roke. Kolone tretje" ameriške armade so prodrle tako globoko skozi Zgornjo Ba vari j o, da 3e nahajajo zdaj le še 54 milj od predvojne Češke meje. Ako bodo napredovali v tem tempu paprej, bodo Amerikanci vsak čas v zapadni Češki. Angleške čete se bližajo veliki nemški luki Bremen, od katerega so oddaljeni le nekaj nad 20 milj. Zavezniki gredo vsepovsod stalno naprej. Nemška mesta so večji del opustoše- i na. Prebivalstvo so naziji izgnali ali je pobesnijo pred Za- 1 vezniki. Splošna slika je, da v i —Nearfl jf vse Tazpatfa in *SS*ftTčt1 je blizu. , < London, Anglija. — Ruska ofenziva v Avstriji je potisnila Nemce za več kakor 60 milj nazaj. Bratislava, prestolnica Slovaške je padla in ruske Čete so v četrtek jutro že operirale na ulicah ^dunajskih vzhodnih pfredmestij. Le baje dve milje so od Dunaja. Nemci sicer kažejo veliko*odpornost in Hitler je baje objavil ukaz, da se morajo boriti za Dunaj do zadnjega moža. Vse to pa ne bo pomagalo nič. Druga ruska kolona, ki prodira v Zgornjo Štajersko; pa je bila v četrtek jutro 35 milj od Gradca. Nemci doživljajo zadnje dni visoke zgube na ujetnikih. Na zapadni fronti je ujetih skoro nehemi dan nad 20,(W0 NemrH cev. ostri boji na okinawa; vest 0 britskem br0d0v ju Otok Guam. — Ameriški pehotni oddelki, ki sledijo metalcem ognja, podpirani od topništva in letalstva, so včeraj naleteli ob prodiranju na južno konico otoka Okinawa na ostrejše odpore Japoncev. Dospeli so do nove trdnjavske črte, ki gre preko otoka nad prestolnim mestom Naha. Kljub temu so pa ameriške zgube nizke, poroča poveljstvo. Tokijska radio postaja je sinoči omenjal^, da so Amerikanci prodrli preko otoka Okina-we na vzhodno obrežje in da v bližini otoka se nahajata še dva velika ameriška konvoja, ki čakata, da izkrcata ojače-nja. Dalje je komentator omenjal, da odločilna bitka za Okinawa se bo vsak Čas vnela in da od te bitke bodo zelo odvisni nadaljni razvoji borbe v Pacifiku. Dalje je tokijska radio postaja omenila, da Angleži zbirajo v indijskem morju veliko bro-dovje, ki ima najmanj sedem nosilk letal, več težjih in lajših križark, rušilcev, itd. Japonci so mnenja, da so to predpriprave za invazijo Sumatre, Spodnje Burme in Thailandije. Amerikanci so pa te dni vpadli tudi na otok Tawitawi, južno od Filipinov v bližini Borneo in Celebes otokov. Na otoku jč zelo važno vzletališče, ki je zdaj že v ameriških rokah. 1 ' nova zarota-hitler dal ustrelit mlundstedta London, Anglija. — Poročilo preko Švedske omenja, da so Himmlerjevi gestapovci odkrili novo zaroto proti Adolfu Hitlerju, ki je imela namen strmoglaviti Hitlerja in nazijsko vlado v Nemčiji. Švedski list "Tidningen", ki izhaja v Stockholmu je objavil vest, da je bil takoj po odkritju zarote ustreljen bivši nemški poveljnik na zapadni fronti maršal Rundstedt. Poročilo dalje omenja, da so bile izvršene zadnje dva dni po vaej Nemčiji številne aretacije. Hitlerjevo skrivališče v Berch-tesgadnu na Bavarskem je obdano s podvojenimi in potroje-nimi stražami, pravi vest. Drugo poročilo iz Švice, dasi ne omenja zarote, pa tudi navaja, da je vsa okolica okrog Berch-tesgadna strogo zastražena in zelo utrjena. Civilnemu prebivalstvu je strogo prepovedano se približati okolici mesta. Tako se Hitler boji za svoje živ- Ijenje. To je tisti barbar, ki je dal na milijone in milijone drugih nedolžnih ljudi trpinčiti in [joklati. A zdaj, ko prihaja vrsta nanj, da bi dal odgovor za svoja zverinska početja, se skrila kakor plaha zver. V Berchtesgaden, pravijo, 3a so odvedli tudi kot talce belgijskega kralja Leopolda, bivšega francoskega premirja Herriota in Jakoba Stalina, sina Jožefa Stalina. Kaj name-ravaje z njimi, se ne omenja. Well, Hitler naj se le skrije, ampak ameriške bombe ga bodo prepodile tudi iz alpskih lukenj. VATIKAN APELIRA NA NEMCE NAJ SE PODAJO London, Anglija--Londonska radio oddaja je objavila včeraj, da je vatikansko glasilo "Osservatore Romano" naslo-tAIit ii Ifcanea riaJaf----1 - Mviqiw i . —- "Z ozirom na stališče nemške vlade in nemškega generalnega štaba, se bo brezpogojna podaja smatrala dejanr sko edino tedaj, ko bo nemška armada položila doli orožje. To je nujno, da se konča krvo-prelitje." Kako so Nemci sprejeli ta apel, vest ne omenja. -o- ZDRUŽENE DRŽRVE DOLOČILE RAZNE SVETOVALCE ZA KONFERENCO Washington, D. C. — Vlada Zdr. držav je imenovala te dni 21 raznih strokovnjakov, ki bodo služili kot svetovalci ameriškemu zastopstvu na medna- . rodni konferenci, ki se bo vrši- J la v San Francisco. Tako bodo 1 imeli zastopniki za vsako zade- < vo strokovnjake pri roki za svetovanja, itd. I -o- AMERIKANCI BOMBARDI- ! RAJO LUKO KIEL London, Anglija. — Več, kakor 1,400 ameriških bombni- . kov je bombardiralo v torek in J sredo nemško luko Kiel. To je i največja nemška luka in ladjedelnica. Tu je središče nem- | ških podmornic. Poročilo ome- , nja, da je več ladij poškodova- ] nih, kakor tudi pomolov v luki. . °—- i ZIMA SE NI ODŠLA Chicago, II. — Kljub temu, ' da po koledarju imamo že sko- 1 ro tri tedne spomlad in da smo 1 imeli res par tedriov prav toplo ' vreme, se je sredi tega tedna ' povrnilo hladnejše vreme. Po i nekaterih severno zapadnih de- i lih dežele so imeli te dni sne- i žene viharje in občuten mraz. 1 Tudi v Chicagi je naletaval v sredo večer sneg in po okolici j so imeli močno slano. SEDMO VOJNO POSOJILO j Washington, D. C. — Kakor j že znano se bo pričela kampa- j nja za sedmo vojno posojilo 14. i majaT to je drugi mesec. Velike ] aktivnosti se pripravljajo za ta namen od vseh raznih organi- ] zacij za čim večji uspeh. j KRATKE VESTI — Nassau, Bahamas. — Vojvoda Windsor, bivši angleški kralj Edvard VIII., ki se je odpovedal pred nekaj leti prestolu v korist sedanjega angleškega kralja George VI., se je te dni odpovedal tudi governer-stvu Bahamas otočja. Gover-nersko službo na Bahamas ,je opravljal štiri leta. Kdo ga bo 1 nasledil še ni znano. — Buenos Aires, Argentina. ] — Argentinske oblasti so are- ■ tirale te dni FVitza Mandl, biv- 1 šega avstrijskega municijskega j magnata, ki se je pred par leti zatekel v Argentino. Mandl je ! baje organiziral in vodi* veliko ' metalurgično tvornico v Argen- 1 tini, ki je izdelovala letala in 1 druge predmete. Tvornico bo prevzela država. — Pariz, Francija. — Ame- 1 rižki general Maurice Rose, 1 tančni strokovnjak je bil ubit 1 te dni v akciji v Nemčiji. Skoro 1 istočasno je padel v bojih v I Nemčiji tudi angleški general Tom G. Rennie, ki je poveljeval 21. diviziji druge angleške armade, ki operira ob holandski meji na severni zapadni fronti. — Washington, D. C.—Urad 1 za kontrolo cen je dovolil pa- s pirnicam te dni zvišanje cen * časopisnemu papirju za $3.00 * pri toni; Časopisni papir, ki Je * dosedaj stal $58.00 tona bo od- ( slej stal $61.00 tona. Cene x kljub temu, 4a jih skušajo dr- * žati na določenih višinah lezejo J navzgor. I — Joliet, 111. — V Joliet a Township so v torkovih volit- 2 vah odnesli veliko zmago repu- c blikanski kandidatje. Zmagali š so v 21 uradih, pravi poročilo. 1 V Will Countyu in v Jolietu sa- 1 mem so že od nekdaj republi- 1 kanci močni in kadar med nji- c mi ni kakih izrednih sporov, J vsikdar zmagajo. ' — Peoria, III. — Volilci mesta Peoria so izvolili republikanca za župana Carla O. Trie-bel. Tudi mnogo drugih republikanskih kandidatov je zma- 1 galo. Republikanci so zelo l glasni in nepovedujejo obsež- * nejše aktivnosti v njihovi stranki za bodočnost. : — Chicago, 111. — V Berwy- i nu, chicaškem predmestju so ( zmagali v mestnih volitvah de- i V MOSKVI POZDRAVLJAJO BLIŽAJOČO SE KONFERENCO Moskva, Rueija. — Moskovska radio oddaja je komentirala glede mednarodne konference, k! se bo vršila ta mesec v San Francisco in isto pozdravlja. Neki Zaslavsky, ki piše uvodne članke za "Pravdo", pravi v enem svojem članku, da konferenca se bo vršila v ravno pravem času in da je j pričakovati uspeh. Izolacijoni- i zem bo na tej konferenci pora- i žen, pravi člankar. Tri velesile: < Anglija, Rusija in Zdr. države, ] ki so dale pobudo za konfe- ] renco, so najmočnejše na svetu. 1 Znati pa bodo morale prestati i vse poskušnje proti njim. Tako 1 v Moskvi. i Drugod, posebno med nami v 1 Ameriki se pa zadnje dni vse preveč posveča pozornost in ( preveč govori o raznih malen- 1 kostih, ki znajo uspeh konfe- 1 renče preje preprečiti, kakor pa istega- pospešiti. 5 -—0- 1 O DUNAJSKEM NOVEM MESTU , A Berne, Švica." — Dunajsko Novo mesto, ki so ga te dni Ru-1 si zasedli, je bilo ustanovljeno leta 1192. Po pokrajini, v kateri leži to mesto so se bile šte- i vilne bitke med Avstrijci in \ Ogri in med Avstrijci in Turki j ^ več stoletij. Mesto je bilo mnogokrat čisto pokončano od div- \ jih hord. Pod naziji je mesto 5 postalo važno industrijsko me- , sto. Tu so Nemci še leta 1939 zgradili veliko letalsko tvorni- ! co, kjer so* izdelovali v velikem številu Messerschmit letala. A- \ meriški letalci so to mesto in * tvornico večkrat bombardirali * iz raznih- baz v Italiji fti od S drugod. Zadnje dni gospodari- ^ jo mestu Rusi. — g 350,000 NEMCEV UJELI £ Pariz, Francija. — General A Bradley je objavil v svojem po- c ročilu, da so ameriške armade \ ujele tekom meseca marca ? 350,000 Nemcev na zapadnem S bojišču. 8 ========as t mokratje. Tako tudi v mestu i Cicero. V Evanstonu pa so od- s nesli zmago republikanci. j KAKO IGRAJO KARTE NA BALKANU. KJER RI VSI RADI DOBILI IGRO Atene, Grčija. — Bombniki ne križarijo nič več pod balkanskim nebom na svojih smrtnih poslanstvih, pač pa letijo bridka očitanja po radiu iz ene majhne balkanske prestolnice v drugo, pa naj ima tam svoj vpliv Anglija ali pa Rusija. Drug drugemu očitajo grabežljivost,--—-- zagrizenstvo, komunizem, fašizem. Nekatere male sile po vsej priliki čutijo, da imajo za seboj zaslombo težkega kalibra, četudi se ne Rusija ne Anglija še nista izjavili o kakšnih teritorijalnih spremembah. Amerika se ne vmešuje, na drugi strani pa tudi izgleda, da se Balkanski polotok, ki je stal Zedinjene države na stotine bombnikov in na tisoče letalcev, ko so pomagale ruski kampanji, sedaj" politično'ne zmeni za Washington. Vendar se pa delajo zveze, ki bodo morda imele, velik vpliv na ravnotežje moči v Evropi. Grki in Turki, katerih zunanjo politiko narekuje voj$ika Zveza z Anglijo, gledajo, kako Jugoslavija, Bolgarija in morda še Albanija pripravljajo vseslovanski blok, in so prepričani, da je za tem ruski vpliv. Slovani pa gledajo, kako Grki stegujejo prste prek albanske, bolgarske in turške meje. Grki so dobili nepričakovano ojačenje, ker jim je Amerika po lend-lease naklonila za kakih $100,000,000 orožja in zahtevajo, da se jili upošteva kot sobojevnike. Slovani mislijo, da bi temu ne bilo tako, če Jbi Anglija ne zavzemala takega stališča, kakor ga zavzema. Ruski radio vsak večer napada Turčijo in podpira pred kratkim izjavljeno rusko odpoved 20 letne zveze s Turčijo. Turki se na upajo udariti nazaj, pač pa trobijo, da so bolgarski levičarji oportunisti, ki se ravnajo po vetru. Turčija podpira grške zahteve proti Bolgarom in Albancem, tudi kar se tiče sprememb glede mej. Zbita Rumunija, ki jo še čaka sodba, ker in v kolikor je sodelovala z naziji, je še precej tiho. Pa je tudi dobila Transilvanijo, za kaj drugega se pa ne poteguje. Ker je pa Rusija dala Rumuniji Transilvanijo, mislijo druge balkanske sile, da enostranska odločitev zadostuje in da ni treba, da bi vse tri velesile skupno odločevale, zato vsaka gleda, kako bi dobila na svojo stran enega mogočnih zaveznikov. Prijateljstvo med Grčijo in Jugoslavijo, ki se je V zadnjih letih skupnega bojevanja proti skupnemu sovražniku začelo lepo razvijati, se je zdaj spet začelo krhati. Vzrok je Mace-, donija. Maršal Tito je prištel * -o deželo svoji jugoslovanski federaciji, Macedonci sami pa ti tudi bili radi kar najbolj nočni in zahtevajo zase Salo-like. Zaenkrat jih Tito še zali ržuje in miri. Bolgari so pri-:iskali na Tita, dokler ni dal Macedoncem svobodo in neodvisno državo. Vse to pa Grkom ii čisto nič po volji, ker vidijo 7 neodvisni Macedoniji le gor-jačo, ki jih bo tolkla po glavi, /ihteli pa da bosta to gorjačo Bolgarija in Jugoslavija, ki ju >o podpirala Rusija. To bolj in t>olj nagiba Grke, da bi se na-ilonili na Anglijo. jugoslavija dobila svoj notranji kabinet' \ - 'i- Beograd, Jugoslavija. — Pred kratkim so jugoslovanski ministri na skupnem zborovanju sklenili, da si upostavijo pose-| ben vojni kabinet ali ministerski zbor, v katerem bo samo sedem | članov. Tako bo mogoče hitro napraviti in izvajati nujne ukrepe, kjer bi bil veliki minister- -:-- ski zbor premalo okreten. Člani "notranjega kabineta" bodo maršal Josip Brož Tito, predsednik; Edvard Kardelj in Milan Grol, podpredsednika ; Ivan Šubašič, zunanji minister; Sfeten Zujovič, finančni minister; ^.ndrija Hebrang, trgovski minister; in Sava Kosano-vič, obvestilni minister. Na istem zborovanju so bila predlagana naslednja nova imenovanja za diplomatske službe: Stanoje Similč, sedaj poslanik v Rusiji, naj bo poslanik v Ze-dinjenih državah; Ljuba Le-neč, dalmatinski advokat, naj zastopa Jugoslavijo na Angleškem; Marko Ristič pa naj po- i stane poslanik v Franciji. Da zastopajo Jugoslavijo na bližajoči se konferenci zedinje- : nih narodov v San Francisco, i so bili imenovani Šubašič, Zujovič in Stojan Gabrilovič, po- i oblaščeni zastopni obvestilni minister, ki naj spremljajo poseben štab izvedencev. Naznanjeno je bilo, da je bila v okrožju Kosovo polje v Jugoslaviji upostavljena vojaška vlada, deloma zato ker leži ta pokrajina blizu vojnih okrožij, deloma pa zaradi agitacije albanske manjšine v tej okolici, ki jo podpihuje prejšnja kviz-linška vlada. -o- PREBIVALSTVO OKINAWA OTOKA PRIJAZNO Otok Guam. — Prebivalci vasi in krajev, ki so jih dosedaj zavzeli Amerikanci na otoku Okinawa ne kažejo napram Amerikancem sovražnosti. Obnašajo se prijazno, poročajo a-meriški vojaški krogi. Kako bo naprej v notranjosti, pa seveda še ne vedo. Strang AMERIKANSKi SLOVENEC l&BBM M M I Petek, 6, aprila 1945 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene L list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljeni leta 1891 Established 1891 jf Ixbaja rnk Urek in pelek Issued every Tuesday and Friday Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W.Cerxnak Rd., Chicago 8 1849 W.Cerraak Rd., Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto_______________...$4.t0 For one year_____________-_______$4.00 Za pol leta______________________2.00 For half a year______________________ 2.00 Za četrt leta____________________1.25 For three months_______.____1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europ« Za celo leto----------------------$4.50 For one year ......................$4.50 Za pol leta____^__________2.25 For half a year________________________ 2.25 Za četrt leta______________1.50 For three months_____________1.50 Dopisniki so protoni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo bili dopisi v uredništvu najkasneje dO petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. zdru2ene dr2ave in latinska amerika Pravkar minula medameriška konferenca, ki se je vršila v Chapultepec pri Mexico City v Mehiki, je sicer prišla do soglasij v mnogih skupnih zadevah, ki-se tičejo vseh ameriških republik V Južni, Centralni in Severni Ameriki. V načelu vse ameriške republike soglašajo, da se še zana-prej ostane pri načelih Monroejeve doktrine, ki uči: Amerika Amerikancem! To je, da se ne sme dovoliti, da bi se zunanje velesile vmešavale v zadeve ameriškega kontinenta. Večina južno ameriških republik soglaša tudi v drugih zadevah. Osišču so napovedale vojno in s tem pokazale solidarnost s Združenimi državami in Zavezniki. Iz-gleda tudi, da bodo vse ameriške republike solidno stale za Združenimi državami na mednarodni konferenci v San Francisco. Kakor kažejo znamenja, so se naši južni sosedje toliko d9govorili in sporazomeli v Chapulte-pecu. Do soglasja v omenjenih zadevah je prišlo največ radi tega, ker ameriški narodi ljubijo svobodo in ne morejo trpeti, da bi jih kak tuji vpliv skušal podjarmiti, dasi se tujim vplivom ne morejo izogniti, niti se jik iznebiti. Le v lastni hiši so radi sami gospodarji in to je glavno, kar jih je privedlo v-skupen ameriški blok proti zunanjemu svetu. Kaj dosti več pa za kulisami ameriškega bloka ni. Južno ameriški narodi so čisto druge mentalitete, kakor so njihovi severni sosedje. Nasprotstva so stara in segajo nazaj v dobo, ko je bila Španija še velesila in je do-minirala Centralno in Južno Ameriko ter je njen vpliv segal precej daleč v ozemlja, kjer se razprostirajo na jugu Zd. države. Segal je dalje v južne dele Pacifika. Angleži, ki so grabili svoja posestva po svetu, so bili protestanti; Španci, ki so hodili po južnih delih zapadne hemisfere, pa so bili katoličani in so civilizirali južni svet v duhu prave krščanske civilizacije, kar se po vseh teh južnih delih sveta še danes blagodejno pozna. Protestanti v prejšnih stoletjih niso delali prav posebnega utiša na jug. Bili so čudaki tudi do katoličanov ii} drugih. V marsičem zelo nestrpni. Jn izgleda, da jug še danes ni tega čudaštva pozabil. Zato gleda na severne sosede s pomisleki in nekimi pridržki. Kadar gre za celokuplri kontinent, je še nekaj solidarnosti. Kadar pa take nevarnosti minejo, so pa južni sosedje zopet vsak sam zase. Gesla "svoji k svojim" dosti ne poznajo in kaj radi zahajajo tja, kjer več dobe in kjer je več biznesa za nje. Sicer je to čisto naravno in človeško, da gre vsak tja, kjer kupi ceneje. In prav v tem so v preteklosti izvabljali južne Amerikance na evropske trge. Po zadnji vojni so Nemci močno trgovali z južno ameriškimi deželami.Tudi Angleži in Francozi, posebno živahno pa Španci. Našemu trgu je to od 1928 pa do 1940 precej škodovalo. Latinska Amerika gleda na severne Amerikance tako bolj kot na neke oportuniste, ki iščejo le dobiček. Ta utis je pa že star, kakor smo že omenili, in sega nazaj par stoletij. Kadar pride severni Amerikanec vasovat na jug, pa bodi že iz kakoršnega koli razloga, ga smatrajo, da je prišel doli radi dobička. V Mehiki in v Braziliji imajo zadnja leta že boljše mnenje o nas. V drugih deželah na jugu pa so še vedno pod starim utisom. To miselnost o nas so že pred dolgimi leti zasejali na jugu Španci, ki so bili od Združenih držav iz več krajev izpodrinjeni. Kolosalni gospodarski in politični razvoj Združenih držav so nazivali razširjevanje ameriškega imperializma. To natolcevanje je ostalo in še danes zamegluje mnogim južnim Amerikancem jasen pogled na dejstva v tem oziru. Vse južno ameriške republike potrebujejo gospodarske pomoči in jo bodo posebno potrebovale po sedanji vojni, ker Evropa jim je več let po tej vojni ne bo mogla nuditi. A kljub temu ne kažejo nič preveč velikega navdušenja za gospodarsko pomoč od stram Združenih držav. Na,i« že mislijo, da bi jih ta ta- ko to(l ! a t iM fl-4 hi op p • iv rrli tro^ «•• x"t i T 7 sdživlienje med ameršikim jugom in severom. Sfere, ki bodo nastale po tej vojni, bodo tudi latinsko Ameriko prisilile za tesnejše sodelovanje z Združenimi državami. Slednje morejo nuditi prvim zaščito pred vsakim napadom od sil izven te sfere. Nuditi pa morejo južnim republikam tudi gospodarsko pomoč, kakoršne jim ne bo mogla precej let nuditi nobena druga dežela na svetu. In tu je upanje za boljše odnošaje med njimi. CHICAŠKI SLOVANSKI FANT PIŠE IZ PACIFIKA Nova Gvineja, 20. marca 1945 Zdaj se nahajam na Nizozemski (Dutch) Novi Gvineji in čakam, kdaj me bodo poslali na novo postojanko. Od tuka^ do mesta Manile na filipinskem otoku Luzonu je tako daleč kakor od Chicage. dt> San Francisco. Tokyo je tako daleč od tukaj kakor San Francisco od New Yorka. Navsezadnje to niso tako velikanske razdalje, ali 'se Vam ne zdi tako? Največ ljudem doma se zdi, da ležijo ti otoki silno daleč narazen, to pa največ zaradi tega, ker je toliko vode vmes; ko bi bili vsi ti kraji zvezani med seboj s suho zemljo, bi se nam razdalje najbrž zdele veliko manjše. Večina teh otokov v Južnem ' morju je pokritih z gosto džunglo. Komarjev in vsakovrstnih : žuželk kar mrgoli povsod. Prebivamo v šotorih, ki so tako veliki kakor na primer "dining room" doma, ali pa za spoznanje večji. V vsakem šotoru nas prebiva po osem. Ker je na splošno toplo, so šotori ob stra-jneh odprti. Les za ogrodje nasekaj v džungli-" okrog* nas. Te tri mesece, odkar sem tukaj, smo že izčistili veliko prostora, Cela stran hriba, ki na njem prebivamo, je zdaj skoraj gola, ko smo posekali visoka drevesa in džungelsko grmičje. Iz svojega šotora visoko na pobočju hriba lahko vidim prek majhne dolinice spodaj naravnost v pristanišče. Do obrežja i je komaj kake pol milje, zato je mogoče vse razločno videti od tukaj. Daleč prek zaliva {lahko vidimo ladje in majhne čolne, ko prihajajo in odhajajo iz pristanišča. Na drugi strani zaliva pa tvorijo obzorje 3trmi hribi in gore. Vsako jutro pride sonce izza teh gora in nudi rav-■ no tak prizor, kakor ga doma v Chicagi vidite v filmih. Po navadi je tukaj zelo vroče, ravno zdaj pa smo v sredi deževne dobe, zato imamo za spremembo hudo deževje in hladno vreme. Pred nekaj dnevi je toplota znašala samo 6£ stopinj, ko so nam nalahko pihale hladne sapice od oceana. AH po vsakem dežju imamo globoko vodeno blato vse naokrog, po nekod do členka. Zemlja tukaj je rdeča, ilovnata in zelo mastna. Če se to blato prisuši na obleko, izgleda kakor rja in ga je prav težko spraviti iz obleke. To prav dobro vem, ker si moramo sami ! prati obleke s krtačo in milom. Na splošno to nikakor ni slab kraj. Vsekakor je povsem drugačen, kakor jih imamo v Državah. Pa ne bo dolgo in moral bom iti naprej, v kako drugo taborišče. Kam, ne vem. To. je pa skoraj gotovo, da bo treba iti kam, kjer bomo bližje Tokyo, kakor smo zdaj. Vse skupaj prav lepo pozdravlja Ernie Tursich. -O- SV. MISIJON IN DRUGO Milwaukee, Wi». v Cenjeno uredništvo Am. Slovenca : Dolžnost me veže, da se Vam zahvalim za Globalni zemljevid. Je jako zanimiv in ga priporočam vsakemu čitatelju in naročniku tega lista. Kdor je bil že prej naročnik, naj obnovi naročnino, kateri pa lista še nima, naj si ga takoj naroči. Zavednemu slovenskemu katoličanu v Ameriki je Amerikan-ski Slovenec potreben, na drugi strani pa je tudi dolžnost nas katoličanov, da podpiramo svoj list, ne pa drugih. Ravno sedaj, pa samo do 15. aprila, ima vsak-izredno priliko, da prejme za darilo ali nagrado lep globalni zemljevid, ki obsega celo knjižico in je sam vreden polovico naročnine. Naznanjam, da smo pri naši fari sv. Janeza Evangelista imeli 13 urno pobožnost in kratek sv. misijon, ki ga je vodil Rev. Alojzij Medic iz Lemon-ta. Hvala mu za lepe govore in druga misijonska opravila, hvala pa tudi našemu župniku Rev. Antonu Schiffrerju, ki so za vse to poskrbeli. Nadalje smo hvaležni našemu cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje, posebno za tako lepe Marijine pesmi, kakor so one iz Lemon-ta, posebno pa tista pesem iz 1 stare domovine, ki so jo Rev. James Cheme prinesli od tam. Čitateljem rojakom po celi ■ Ameriki želim vse najbolje, najbolj pa, bi bilo čimprej konec te nesrečne vojne in ubi-- janja. Bog daj pravi mir na 1 zemlji. John Vider gar. -0- AMERIŠKI RDEČI KRIŽ POROČA.. . Kairo, Egipt. Stotine jugoslovanskih otrok v starosti od devet do trinajst ' let, je pred nedolgo prejelo prvo sv. obhajilo v begunskem taborišču E1 Shatt, v Egiptu. Dasi se taborišče nahaja na 1 robu Sinajske puščave, kjer ni drevja ne zelenja, je bilo prvo sv. obhajilo otrok vseeno velik poseben dogodek za vse prebivalce taborišča, katerih je okrog 23,000. Približno 93% teh partizanskih beguncev iz Jugoslavije pripada katoliški veri. "Prvo obhajilo", ali "Prvi Prečes" po srbo-hrvaško, ne bo pozabljeno, čeprav se je lepi dogodek završil v peščeni puščavi Srednjega Vzhoda. Otroci so bili oblečeni v tra-dicijOnalno belo obleko, katero jim je oskrbel Ameriški Rdeči KrTž. Dekletea so bila ljubka v belih oblekcah, katere so seši-le «ijihove matere in stare matere iz materijala poslanega po Rdečem križu, ki ima svoj glavni urad v Kairu. Beli pajčolani so bili narejeni iz mrežnatega blaga, ki se ga uporablja za zavarovanje proti komarjem. Vse deklice so nosile v rokah cvetje in nekatere so imele na glavah vence, katere so skrbne roke naredile iz papirčkov V katerih so zavite pomaranče ter sličnih koščkov lepega barvnega papirja, ki se ga je dalo najti ^ taborišču. Kratke nogavice deklet so po | večini skvačkale jugoslovanske ženske v taborišču in to iz belih niti s katerimi so bili orno-tani zavoji Rdečega križa, ki so bili poslani v taborišče iz Zed. držav. Dečki, ki so prejeli prvo sv. obhajilo, so imeli na sebi srajce Ameriškega Rdečega Križa; te je porazdelila med mladež Wilhehnina Haley, civilna predstavnica in zastopnica Rdečega križa iz Norfolka v Ne- -MiPlgF^gMi ———— >raski. ^Nekateri dečki so bili j >blečeni v temne hlačke, tudi iar Rdečega križa, dočim so meli mnogi drugi hlačke ukro-ene iz istega belega blaga, iz taterega so bile sešite bele )blekce deklic. Večina otrok je lobilo za to priliko bele plat-lene čevlje (tennis shoes), unogo drobnih nog pa je bilo obutih v čevlje narejene iz ša-;oriščnega platna, s podplati iz roža. Te vrste platnene čevlje izdelujejo begunci sami. Ko so otroci prejeli prvo sv. obhajilo, so bili postreženi s sadjem, pecivom in čajem. To je bilo odvzeto od odmerkov določenih za begunce v taborišču. Ameriški vojaki na Srednjem Vzhodu so darovali za o-troke sladkorčkov, katere je porazdelila med nje delavka Rdečega križa. Prvo sv. pbhajilo je bil dogodek, ki ga otroci taborišča ne bodo pozabili. Ko se bode enkrat povrnili nazaj v svoje domovino Jugoslavijo, bodo šc dolgp dolgo ostali z njimi spomini na ta lep dogodek sredi peščene egiptovske puščave kjer so drobne noge begunskih otrok pustile vtise svojih stopinj v mehkem puščavskem pesku ... na potu k prvemu sv obhajilu v Egiptu . . . -o- PISMA IZ EVROPE PuftUl John R. Gosiisha ' XII. "Nekje na Luk*embur»kem' 17. oktobra 1944 Draga mi M a in Ata: Vesel sem bil, ko sem dane: spet prejel eno Vaših pisem ii videl, *da ste še kar napre, zdravi in da ne skrbite preve« zame. Saj vem, kako je z Vami Četudi je človek že veliko pre stal in izkusil, se ne more ubra niti mislim in skrbem, in vča sih ima večji strah, kakor tisti ki ni dosti preživel aH poskusil In zato razumem Vaju oba, k< pravita, da delata zato, da Va ma gre čas bolj hitro naprej. Zadnji teden sem bil na obis ku pri raznih družinah tukaj Najprej me je neki zdravnik ki oskrbuje neki laboratorij povabil na južino. Ima lepo hi šo v mestu in je ravno tako m o jderno napravljena kakor nov« :hiše v Ameriki. Žena in njens dvojčka, petnajst let stara fan in deklica, so bili res lepo oble čeni, ker so ponosni, da imaj< ameriškega vojaka za gosta Večinoma smo govorili angle ško, le tu in tam smo si kaj ma lega raztolnjačili v francoščini Po navadi govorijo tam luksem burški jezik, v katerem je, ka kor sem že zadnjič omenil, ve čina nemščine, malo francošči ne, pa tudi malo angleščine. N* mizo so prinesli juho (tapioca) kokoš, štročji fižol, korenje potem pa "pudding". Ves ča med jedjo nam je "natakarica' nosila vino, pripravljeno na tr različne načine. Navadno iman največ eno uro za kosilo, tuka, pa smo se zabavali kar skora, cele tri ure. Ampak je važno da smo si prijatelji s tem dok Jtorjem, ker njegov laboratori; i lahko napravi za nas važna de la, kadar želimo. Potem me je pa neki kemil iz tistega laboratorija povabi na večerjo v četrtek večer. Bi |la je tema in deževalo je, take da je bilo težko najti njegove stanovanje, ampak je čakal zunaj na cesti z lučjo, da ne bi šel mimo njegovega doma. Predstavil me je svoji ženi in naložila, tako da ni nič poma- . » galo odklanjati. In ko sem se le L • malo orbnil k njenemu možu > in se pogovarjal ž njim, mi je > hitro spet še več naložila na - krožnik. Četudi imam izvrsten r? i tek, vendar tisti večer je bilo d« ' vsega dobrega preveč. Nisem si SI mogel pomagati. Drugega mi ni F * preostajalo kakor jesti in hva- či s liti, kako dobro je, Čeprav sem d ^ bil že davno sit do ušes. v Potem smo se pogovarjali in - kmalu je bila ura skoraj pol- - noč. Takrat pa nekdo potrka n na vrata. Bil je neki amerikan- z e ski vojak, ki je izgubil pot v p a dežju in temi, ker tukaj imajo j v vsako noč zatemnitev. So ga s noter. povabili in mu dali ko- j a njaka. Sedeli in pogovarjali J ° smo se še celo uro. Ta vojak je a 0 bil pisatelj iz New Yorka in tu-ie di govornik na radiu v Luxem- bourgu. 2e prej je malo pil ne- ii kje, zato mu je jezik zelo lah- c e» ko tekel in nam je marsikaj za- j ■h nimivega povedal. Prišel je sem j ^ par dni po tistem, ko so Ameri- < kanci zavzeli to mesto. Rekel ^ v• je, da nekaj dni ni bilo ponoči } varno hoditi po mestu, ker so | nekateri civilisti streljali na na- , še vojake. Ko sem potem šel • domov eno miljo daleč v temi, ] sem prav hitro stopal in prav nič žvižgal. Sem bil povabljen i" ravno tam, naj pridem spet v . 14 nedeljo popoldne in .smo se spet dobro imeli. To pot so mi pofcla-es li punčko naproti, in ker sem in na potu že dva druga otroka ej srečal, je bilo kar smešno. Tu-»č kaj je tako, da nas otroci kar ii. na potu za roko primejo in gre-e- do nekaj časa z nami. To rajžo a- sem bil pripravljen; kemistu a- sem prinesel tobak za pipo, žeti, ni dišeče milo, hčerki pa žve-11. čilni gumi j in čokolado. Kako [o veseli so bili, da so dobili stva-a- ri iz Amerike! Ali veste, da tisti ' . gumij že celo leto nosim s se-s- boj v žaklju? Več kot pred le-j. tom dni sem ga v New Yorku k, kupil cel zaboj, ker sem slišal, j j, da se v Evropi ne dobi. Na An-ii- gleškem sem ga hranil, ker smo 0- ga še vseeno nekaj dobili. In tu ; ?e zdaj pride prav za otroke, ki ta so že zvedeli, da imajo naši vo-ttt jaki "gum", in znajo tudi pro-e- siti zanj kakor tudi za cigarete jo za očeta. Ta kemik pravi, da a. otroci niso marali nemških vo-e- jakov in niso ž njimi hodili po a- cesti kakor hodijo z nami. Turi. di pravi, da še ni videl ameri-q- kanskega vojaka, ki bi otroke a- stran podil. Povsod je videti e- otroke, ki sedijo v naših "jee-•i- pih", pa tudi starejši vedno la ogledujejo naše "jeepe", pu-), ške, itd. e, S tem kemikom se pogovori-Ets va o marsičem. Je precej izo-l" bražen in mu je znana literaturi ra, kakor razne fine igre in porn dobno, zato se je prijetno ž 1 j njim pogovarjati. Zdaj sta se aj začela z ženo učiti angleščine o, iz knjig in nameravata po vojni k- obiskati Ameriko. Z veseljem i j delata načrte, da bosta šla tja b- z aeroplanom. Amerika se jima * zdi nekaj zelo izrednega, ka-ik kor je tudi res proti staremu il svetu. Vidijo naše filme, pa 1 1- mislijo, da je povsod v Ameriki ;o fletno. Pripovedujem jima, da ■ o so tukaj na Luksemhurškem : i- skoraj ravno tako napredni, in ] jI da so naši filmi narejeni pred ' 1- vsem za razvedrilo in da jih na 3 »t splošno ni vzeti' resno. j- Dali so mi par slik, ki so bile a posnete zadnjega aprila, ko je i- njihova hčerka šla k prvemu e sv. obhajilu. Tedaj sO imeli ve- 1 b liko "party" za svoje sorodni- * n ke in prijatelje. Tukaj je dosti 1 a cerkva, ker je 95 odstotkov ka- 1 a toličanov. Meni se vidi, da je ] i- tukaj posebno značilen slučaj, 3 3, kjer je očitno, da so ljudje, ki 1 ti (splošno spoštujejo, našo vero, ( a izobraženi, napredni in se na 3 i-j splošno lepo in dobro obnašajo, i- Meni je že tako fletno tukaj, i- da bi bil prav zadovoljen, ko * li (Nadaljevanje na 3. str.) 1 ; DOGODKI med Slovenci po ' r* Ameriki Zastopnik operiran Duluth, Minn. — V St. May's Hospital je bil pretekli te-len operiran zastopnik Am. >lovenca na Gilbertu Mr. <>ank Ulčar. Želimo, da bi se •imprej zdrav povrnil na svoj iom. — M. P. _ _ i Nagle smrt Pueblo, Colo. — Tukaj je na lagloma umrl John Knafelc; zadela ga je srčna kap. Tu zapušča tri hčere in enega sina, v starem kraju pa ženo, enega sina in eno hčer. V Puebli je prefc&al 34 let. Doma je bil iz Kovidnic pri Št. Petru na Krasu. — G. P. Naši vojaki Chicago, 111. — Na par tedenskem bolniškem dopustu je bil zdaj dorna Pfc. Edward Za-krajšek, sin soupravnice Am. Slovenca Mrs. Helen Zakraj-šek. Prve dni januarja je bil ranjen od šrapnela na Luksem-burškem, nakar je bil dva meseca v bolnišnici v Angliji. Zdaj mora iti spet nazaj v bolnišnico za dalj časa. Za par dni se je oglasil doma tudi Joseph Mlakar, ki služi pri trgovski mornarici. Victor Cerjanec, ki nam je zadnja leta pogosto pošiljal dopise iz Nove Gvineje, se nahaja zdaj v Floridi in je bil ravnokar povišan od sergeanta v master sergeanta. Kot spomin na šentštefanske farane so pred Veliko nočjo čč. gg. duhovniki poslali vsem fantom iz župnije, ki služijo pri oboroženih silah (okrog 260), male čudežne svetinjice. Prišlo je že veliko zahvalnih pisem zanje. — J Prejšnji vojak umrl Chicago, 111. — Na veliki petek je umrl in je bil dne 3. aprila pokopan po opravljeni peti pogrebni maši v cerkvi sv. Štefana 24 letni Joseph Kovacs Jr., sin Mr. in Mrs. Joseph Kovacs iz 2021 W. 21. Pl. Prej je bil pri vojakih, pa je bil častno odpuščen vsled bolezni. Dar za begunce Cleveland, O. — Msgr. Vitus Hribar, župnik pri Mariji Vne-bovzeti v Collinwoodu, je por. slal vsoto $405.51 skladu za slovenske begunce v Rimu. To je dar faranov za slovenske reveže v Rimu, ki so res potrebni vse pomoči. Msgr. Hribar je že sam prej daroval $10. Msgr. B. J. Ponikvar, župnik pri sv. Vidu pa je izročil istemu skladu $544.75, kar so darovali njegovi faranL ~™™ ».j Padel v vojni Meadow Lands, Pa. — Družina Andrew ^Martincheck je bila obveščena od vojne oblasti, da je 20. febr. padel na otoku Iwo njen sin Lt. Col. Frank A. Martincheck. Pred odhodom k vojakom februarja 1941 je bil učiteljem v srednji šoli. Služil je pri marinih. Poleg staršev zapušča ženo, s katero se je poročil marca 1943, devet mesecev staro hčerko, katere ni nikdar videl, štiri sestre in več drugih sorodnikov. Kako je v ujetništvu Slickville, Pa. — Iz nemškega ujetništva se je oglasil S/Sgt_ Stanley J. Repos, ki je bil prvotno naznanjen kot pogrešan. Svoji materi Mary Repos je poslal dopisnico, datirano 16. jan. Piše ji, da se nahaja v ujetništvu od 16. dec, 1944, da kraj še ni tako slab, samo z^fbe ga in^hrana je slaba. Petek, 6. aprila 1945 AMERIKANSKI SLOVENEC Strga 3 - kdo bo zmagal v kampanji "amer. slovenca '? ; ■ < Obilica dela pri urejevanju in v tiskarni pred velikonočnimi prazniki je vzrok, da zadnje dni ni bilo kričeče reklame za kampanjo "Amer. Slovenca*'. Toda kaj to I Dobri agitatorji dosežejo lepe uspehe vsak čas, samo če hočejo. Do zaključka I kampanje imamo DESET DNI! In v desetih dneh se da še veliko .napraviti, samo če se*hoče, Če jejcaj dobre volje za dobro stvar. S to pa prijatelji "Amer. Slovenca" še niso pri kraju. Za to smo s prepričani, da bodo vsi prijatelji lista te zadnje dni kampanje ( storili še vse kar se storiti da, da bodo pridobili kar največ mogoče novih naročnikov listu po vseh naselbinah. Prijatelji postavimo ae! Pojdimo te dni na delo po vseh naselbinah in pokažimo, da še živimo in da se še zanimamo za svoj slovenski katoliški list "Amerikanski Slovenec"! Posebno apeliramo na vse naročnike, naj ne pozabijo v teh dneh obnoviti svoje naročnine, da bodo deležni kampanjske nagrade "GLOBALNEGA ZEMLJEVIDA", ki ga dobi vsak naročnik nov ali star, ki plača celoletno naročnino. Zato obnovite te dni svojo naročnino, da boste dobili lepo nagrado "GLOBALNI ZEMLJEVID". * % . * v Kako je kampanja potekala te zadnje dni? Poglejmo: . Mr. Jožef Fajfar, Chicago, 111., je dobil te dni glasove od sledečih: Mr. John Cankar, Waukegan, 111. 400 gl.; Mrs. Frances Burkartt, Ramah, Colo. 600.; Mrs. Katarina Savnik, San Francisco, Calif. 400 gl.; Mrs. Agnes Russ, San Francisco, Calif. 400 gl.; Mr. Jos. Radoha, Lamont, Canada 500 gl.; Mrs. Louise Lokanc, East Chicago, Ind. 400 gl.; Mr. Jos. Šabec, Maqoun, I1L 400 gl.; sam je dobil te dni 18 starih naročnin, kar mu da 7,570 glasov; od Mr. John Udovicha, Sheboygan, Wis. 1 novo in 4 stare, kar da 21,400 gl.; Mr. Candid Grmek, So. Chicago, 111. 4 stare, kar da 2200 gl.; Mr. Jožef Knafelc, Chicago, 111. 1 novo naročnino, kar*da 20,000 gl.; Mr. Anton Štrukel, La Salle, 111. 2 novi in 13 starih, kar da 45,400 gh; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich. 2 stare, kar da 1200 gl.; Mrs. John Zugel; Ontonagon, Mich. 1 nova in 1 stara, kar da 10,400 gl.; skupaj to pot dobi 111,270 nadaljnih glasov. Mrs. Mary Kogoviek, Pueblo, Colo, je dobila te dni od Mrs. Martin Težak, Crested Butte, Colo. 400 gl.; Mrs. Jennie Kašček, Bingham Canyon, Utah, 400 gl.; Mrs. Geo. Prijanovich, Salt Lake City, Utah, 400 gl.; skupaj to pot dobi 1,200 nadaljnih glasov. Mr. Joseph J. Peshell, Ely, Minn., je dobil te dni od: Mrsr Mary Delak, Biwabik, Minn. 1 novo in 3 stare, kar da 11,200 gl.; Mr. Friderick Horvat, Hart, Mich. 700 gl.; sam je poslal 1 staro, kar da 400 gl.; Mr. John Strah, Eveleth, Minn. 4 stare, r kar da 1400 gl.; Mrs. Joseph Zaic, Hibbing, Minn. 6 starih, kar ^ da 2400 gl.; Mr. Frank Laurich, Chisholm, Minn. 5 starih, kar q da 1600 gl.; skupaj to pot dobi 17,700 nadaljnih glasov. č Rev. J. ML Trunk, Leadville, Colo, je dobil te dni od: Mr. c Johna Jamnik, Imperial, Pa. 3 stare, kar da 1200 gl.; Mrs. Mar- a garet Poznič, Cleveland, Ohio, 3 nove in 35 starih, kar da 73,200 č gl.; Mr. Geo. Pavlakovich, Denver, Colo. 900 gl.; Mrs, Jennie d Okolish, Barberton, Ohio, 1 novo in 1 staro, kar da 20,400 gl.; Mr. John Porenta, Reliance, Wyo. 400 gl.; Mr. John Lamšek, J-Renton, Wash. 400 gK; Mrs. Jennie Koželj, Cleveland, Ohio, 400 gl.; Mrs. Mary Koklich, Strabane, Pa. 400 gl.; Mrs. Mary Floryan, West Allis, Wis. 1 novo in 22 starih, kar da^8,000 gl.; g] skupaj to pot dobi 125,300 nadaljnih glasov. ' S) t Kandidat je se nahajajo v sledečih pozicijah: ^ ti MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago. I1L _________________________221.120 glasov fc l REV. J. M. TRUNK, LeadviUe. Colo.________________181.800 " t k MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis. Ind._________ 66,000 " fc t MRS. MARY KOGOVŠEK, Pueblo. Colo. _________ 51,600 " s k MR. JOSEPH PESHELL. Ely, Minn. ............................ 50,900 " n ;»* ----- Kateri izmed kandidatov bo na vrhu liste ob zaključku ' kampanje? To je zadnje poročilo pred zaključkom kampanje. Zato g prosimo vse one, ki imajo še ne objavljene glasove, a so upravi- z čeni do njih, da nam javijo komu želijo nakloniti svoje glasove. iVse prijave morajo dospeti v Upravništvo lista najkasneje do g 15. aprila. Ker pa dan 15. april letos pade na nedeljo in bodo f poštni uradi na nedeljo zaprti, zato se bodo upoštevali datumi t poštnih pečatov na kuvertah v katerih se bodo naročnine poši- $ ljale iz zunanjih naselbin z dne 16. aprila 1945. Na ta način bo- ^ do agitatorji še lahko cel dan v nedeljo 15. aprila agitirali za s list. Vse kasnejše pošiljatve, ki bodo nosile poznejši datum r poštnega pečata kakor od 16. aprila 1945, se ne bodo upoštevali r za kampanjo. To naj vzamejo vsi na znanje, ki so v tej kampanji zainteresirani, da ne bo pozneje nepotrebnih prerekanj. Prijatelji! Ob zaključku kampanj vsi na delo za list "Amerikanski Slovenec"! i v IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) bi mogel ostati tukaj do konca vojne. Ampak smo že navajeni, da kadar nam je kakšen kraj všeč, dobimo hitro povelje, preseliti se kam drugam. Sem že slišal, da ne bomo dolgo na tem kraju. V petek zvečer smo bili štirje povabljeni na dom tistega profesorja, ki je bil v nemškem ujetniškem taborišču nad eno leto, kakor sem že zadnjič omenil. Ima eleganten dom, kjer živi samo £ ženo in sestrično. Zdaj ne poučuje, ampak piše ea časopis, ker vlada zelo upošteva njegovo izvedenost v političnih vprašanjih. Pravil mi je, da je po njegovem domnevanju stara stara mati (great grand-mother) pred sednika Roosevelta doma od tukaj na Luksemburškem, ker je tukaj neki grad ki se imenuje "Dela- j nois". Zdaj tudi piš§ neko knjigo, ampak pravi, da nestrpno i čaka, kdaj bo&o spet šole odpr- ; te in bo spet lahko poučeval. Spet je bilo dosti jesti in piti, in j preden smo odšli, smo zapeli j (prav slabo) po angleško, francosko in luksemburško. So bile razne narodne pesmi, ki nam pač ne morejo biti znane, zato je bilo težko prav poma-, gati. Ko smo jim zapeli ameriško "You Made Me Love You", j so se nam malo smejali, ker ti-j ste pesmi, ki so v Ameriki pri- j ljubljene, se zdijo špasne temu modremu staremu svetu. Tako vidite, da se imamo včasih kaj fletno. Reči pa mo- j tam, da je bilo zadnji teden, malo preveč tega družabnega [življenja. V našem uradu imamo vsak dan veliko prometa in idela in če sem vsak večer zunaj, sem preveč zaspan med ' j delom. — Z Bogdm. Vaš " Janez. -o- BO SONCE NOVO ZASIJALO! • St. Claud, Minn. V kratki domači pesmici sem skušala popisati, kako je danes na svetu. DANDANES Silno danes svet se meša, Ljubezni zdaj več najti ni, Ljudstvo le glavo poveša, Sloge in miru želi. Zdihuje oče, mati joka, Od žalosti srce jima poka, Ko krvave vojne roka Vzela jima je otroka. Pa to se bo vse obrnil', i Ko bodo glavo Hitlerju odbil' . Veseli fantje se, juhej, « Vrnili bodo v USA. , Bo sonce novo zasijal', Krvavi svet bo dež opral, Ljubezen prišla bo nazaj,' : Na zemlji bo zavladal raj. Roke si bomo spet podali, Fantje doma bodo ostali, Nehali bodo žalovat Mati, oče, sestra, brat. ( Ljubica bo tud' vesela, 1 Ker spolnila se ji bo želja. \ Ker zvesta njemu ostala je, 3 Bosta poročila se. • 1 I Mrs. Anna Bernick. i toInono i —|—m ARABI STAVKAJO Jeruzalem. — V Hajfi in Jeruzalemu so zastavkali vsi Ara-bi v znak protesta, ker je Lord Gort, angleški oblastnik, dolo- * čil, da morajo biti v županski * oblasti v Jeruzalemu zastopani Muslimani, Kristjani in Zidje, čemur se pa Arabi upirajo, trdeč, da so v večini. -o- HITLERJA NAJ BI USMRTILI . BREZ ZASL1ŠBE London, Anglija. — Angleški poslanec Sir Wm. Davidson, je predlagal parlamentu, da naj bi Hitlerja takoj Usmrtili, kakor hitro se ga dobi v roke. Nobenega zasliševanja ni treba. O njem se ve, da je kriv, kaj bi zgubljali čas s kakim zasliševanjem, je mnenja poslanec Davidson. -o- POMOČ FARMARJEM SPREJETA IN ODOBRENA Washington, D. C. — Kongresna zbornica je odglasovala z 256 glasovi proti 16, za »pred-1 log, da se dovoli znesek $833,- j 801,000.00, s katerim bo. vlada plačala farmerjem razlike, ki! trpijo pri tem, da se moramo: držati od vlade določenih cen, aasi jih delo in drugi stroški stanejo yeč. Vlada s tem načinom zadržuje inflacijo in višanje cen. — PREDSEDNIKOVO DARILO Ko je bil predsednik Roosevelt na potu domov iz jaltske konference, je sprejel na krovu svoje križarke nekje na Sredozemskem morju tudi kralja Ibn, Saud, iz Saudi, Arabija. Ta a-rabski vladar je namignil predsedniku, da ima velike težave, biti tu in tam, ker zelo težko hodi; v svojih mlajših letih je bil namreč devetkrat ranjen. Pri tem je z največjim zanimanjem gledal predsednikov stol na kolesih. Predsednik, ki r^d vsakemu ustreže, če le more, je s primernimi besedami takoj poklonil enega svojih lastnih stolov na kolesih temu čmobra-demu vladarju. -o- UJETI NAZIJI "Od D-dneva, to je odkar so Zavezniki vpadli v Francijo, ao ameriške in britiške armade zajele okrofe milijon nazijskih vojakov. To razmeroma silno visoko število kaže, kako tudi v tem oziru pojenjuje Hitlerje- - va moč. Samo v mesecu febru-i arju, ki je najkrajši, so Zavez- - niki ujeli na nemški fronti nad 1 €0,000 Hitlerjevih vojakov. ROZINE ZA OLTARlfo VINO Ameriška armadna bolničarka Capt. Eleanor O'Neil, ki je • prišla domov v San Francisco iz Manile, je povedala, da so ka-i toličani v ujetniškem taborišču i v prostorih univerze Santo To-mas na Manili darovali svoje rozine, ki so jih dobili z drugimi stvarmi v zavitkih Rdečega križa, duhovnikom, da so ti iz njih napravili oltarno vino. Pravi, da Japonci z ujetniki ni* so dejansko grdo postopali, samo pustili so jih počasi stradati, kar je bilo zadosti krvoloč- { no. Nadalje pravi, da so bili 1 duhovniki, katerih je bilo veli- * ko število zaprtih med drugimi ; ujetniki, vedno vsem drugim v 1 spodbudo in so jim dajali srčno- ] sti. Vsak dan so maševali, pou- 1 čevali spreobrnjence, in poma- ' gali v bolnišnici, dajali kopeli i bolnikom in jim stregli, umirajočim pa so nudili duhovno tolažbo pa tudi telesno oskrbo. -0- ' ] JAPONCI NA UMIKU V BURMI Mandalay. — Angleške in indijske čete, ki se bore proti Japoncem v Burmi, imajo zadnje tedne važne uspehe. Pri Duf-ferin trdnjavi so porazile japonske sile in iste zdaj obko-Ijujejo. Prišli so v posest tudi glavne zveze med Rangoonom ( in Mandalyem. Vse zgleda, da4 i se je začelo Japonce v Burmi ' goditi, kakor svoj čas Romme- : levim Nemcem v Afriki. Njiho- * va rakanje se je začelo in se na- : dalj u je. -o--| "Amer. Slovenec" je vex, ki i druži ameriške Slovence od i obale do obale. J MEN ,d WANTED Essential War Industry ° xt r No experience necessary I* Good working conditions I CENTRAL STEEL t & WIRE CO. r* Lz 2924 W. 51st STREET £ Apply 9 A. M. to 5 P. M. II * STALNO SLU2BO g. dobita ena Switchboard opera^ lj torica in ena stenografinja za i_ delo v uradu. Dobra stalna ^ služba, z dobro plačo in ugod-v ne ure. Vprašajte pri ST. PAUL ). Federal Savings and Loan A«* i_ sociation, 2ll6 W. Cermak Rd., j. Chicago, 111. li ' l~ Brsxon Paste nudi takojšnjo po-moč za srbečo kožo, koristno tz zdravljenje "Athletes toot", garje, Ol» in en lonček se vam bo poslal po poStnem povzetju. Denar se vrne, ako na bo popolnoma zadovoljivo. "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na i- ^SH^^^HP koži. Braxon Paste e Cv^to^T^ ^ z^lo zdravilno P- mazilo, ki je brez iMgim duha, ne »wyjif i r^-^Si "^"hko uporabljivo ] >- /»ST *n ne potrebuje li /^TT mi obvez. > TU je tor- > mula nekega cfai- 11 caškega lekarnarja z 20 letno izkuŠ-a nja Pošljite en dolar, za navadni < li lonček, ali pa $1.75 za lonček dvoj- i ne velikosti na BRAXON CO- > 322 So. Clark Si- Dap t. K. Chicago. , , Vi radi berete vesti is drugih naselbin; drugI radi bero J d novice iz vase naselbine. Poro-d čajte novice in dogodke v "Am. Slovencu". ženske Delo pri mizi in v kuhinji podnevi ali ponoči delni ali celi čas Uniforme in hrano dobite brezplačno. Dobri delovni pogoji — od WLB potrjena Lestvica za plače in napredovanje DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC. 2100 SO. 52nd AVENUE, CICERO, ILLINOIS Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1925 So. 52nd Avenue -8 A. M. do 6 P. M. M 7». jr • _ w • . __W^-M _ # y _ . t- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■M ' -I' n-1 ail tmm ■ . '-"V^J i) — r J. M. Trunk t—HMMHHMmrf , . ... • TEDENSKI KOLEDAR 8. Nedelja — Bela nedelja 9. Ponedeljek — Oznanenje B. D. Marije 10. Torek — Mehtilda 11. Sreda — Leon t Veliki " ' 12. Četrtek — Saba, mučenica 13. Petek — Hermenegild 14. Sobota — Justin PRVA (BELA) NEDELJA PO VELIKI NOČL To je pisano, da verujete, a da je Jezus sin božji, in imate L po veri večno življenje v njego-L vem imenu" (Jan. 20, 31). k Ljudje sodijo, radi sodijo sebe, *e raje druge. Kako? Sodba je dostikrat klaverna. Tudi apostoli so sodili. Zveličar jih "" opominja, naj bodo pri sodbi > počasni, ko gre za važne zade- * ve, ker ne gre da bi sodili, ka-kor sodijo pri navadnih zade- e, vah, n. pr., kakor sodijo o vre-„ menu. "Ko se zvečeri, pravite: ^(Vedro bo!-kajti nebo se žari. a In zjutraj: Danes bo veter! * kajti nebo se žari in oblači" (Mat. 16, 2, 3). Za malenkosti e,; le gre, kaj na tem, kakšno vre-v me vtegne t>iti! Vse drugačna I® naj bo sodba, ko gre za usodne l. zadeve. Cicero meni: "Modri-\-1 jani se dajo voditi po razumu, **! kdor manj razume, naj sledi »"! izkušnji." £ j Kolikokrat slišii ali vidiš _, med nami sodbo: Kako neumni ~ j smo bili v starem kraju, ko h smo poslušali duhovnike! Ali D res neumni? Ne gre pri tem za N i kako politiko, neumni so bajč L j bili, ko so sledili duhovnikom v verskih zadevah, in to so najbolj važne zadeve. Zdaj se imajo za silno modre, ker ne sledijo več duhovnikom, in sodijo sami drugače v zadevah vere, • ko gre za usodo vsakega za vso večnost. Sodijo, kakor bi slo le za — vreme. Vera sloni na razumu, razum sam pa ne zadostuje. Treba je vzeti v poštev tudi "izkušnjo", kakor pravi Cicero. Vera po besedi ali izkušnji ljudi je človeška vera, vera na besedo božjo pestane božja vera, in za to gre. Janez pravi: "Ako sprejmemo pričanje ljudi, pričanje božje je večje." Vsak dan sprejemaš pričanje ljudi,če hočeš živeti, pričanje božje pa odklanjaš, in trdiš, da si bil neumen, ko si dal nekaj tudi na beiiedo božjo, in si zdaj hudo ptfmeten in prosvitljen, ker si se obrnil proč od besede božje! Ali si res postal tako silno — pameten? "Ker si videl, Tomaž, si veroval, blagor pa njim, ki niso videli in verovali." Glej, da te ta kamen ne zdrobi, ko nosiš glavo visoko! PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD y cmcAGi mM LOUIS J. ZEFRAN 1941W. Cermak Rd* Chicago, ISutois ■ Phone Canal 4611 j , NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. IfajboUži avtomobili sa pogrebe, krsta in jenltoranja^-Mrtvaika » razpolago hfijilifati, CKMK ZMERNE. DR. FRANK T. GRILL i ZDRAVNIK in KIRURG rt Stanuje in ordinira na: » * (t 1858 W. Cermak RiL, Chicago, Illinois | od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zveča*. — Ob sredah In ob nI nedelj ah po dogovoru. (C Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 If , ifl B ^ BUY U. S. DEFENSE BONDS! Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi DBDSTVO SV. ŠTEFANA, A štev. 1, K. S. K. J. 8» Chicago, Illinois Zboruje vsako prvo soboto v mesecu ob Tt39 »večer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Naše društvo vam nudi vse ras-lične moderne zavarovalnine — podporo v bolezni, preskrbo dostojnega pogreba. In goji sdrav koristen iport sa mladino, Glede pristopa v društvo se obrnite na odbori FRANK BANICH, predsednik 1 JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd ^tyeet ANTON KREMBSEC, bU^ajnik J Najboljšo Garancijo Zavarovalnine jamči Vam in Vašim otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška © Jednota SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43% Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 51. leto. Članstvo: 39,811_Premoženje: $5,900,000 če bočei dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, polteni in nadsolventni podporni organizaciji KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOtl. kjer se lahko zavaruje! sa imrtnine, razne poSkodbe, operacije, proti bolezni in onemogiostL K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ienske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod sroje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejie vrste certifikate sedanje dobe od 925040 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot Ce ie nisi član ali članica t« mogočne in bogate kstoMiks podpot— organizacije, potrudi te in pristopi takoj. ' *' - ' - ■ » » Za pojasnila o zavarovalnini in sa vse druge podrobnosti sc obratte na uradnike in uradnice krajevnih diuitev K. S. K. Jodaote, ali pa ag: i 'x.: v' * 'V- i 11 l- . > . V < -E" . , č-j*.- a •>■ 'It • V..V 'ji'] • • ! GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois r Stran » f AMERIKANSK1 SLOVENEC Petek, 6. aprila 1945 — Agnes Gunther | "Harro, za božjo voljo, nujno vas prosim," ga resno prekine gospa Hardenstein. "Oprostite, gospa! Toda modri možiček, ta je vendar dovoljen!" Dušica opiBuje modrega možička. Nosi mpder plašč in kapuco. Zelo čudno je4 bilo to, da je bilo na možičku jelen je rogovje, katero je vzadi iz njega rastlo in na katerem so bile sveče. "Ah, že vem! Ti misliš na lik pod lestencem ... In radi tega možička se imenuje grad molka. Ko bi se tudi ti temu priučila, dušica! Seveda ob pravem času . .. Toda tvoj lik pod svetilnikom me je vzradostil. To bi bilo nekaj imenitnega za glasbeno sobo, dušica. Hočem si to zapomniti In mo-žicelj mora nositi svetiljko, v kateri gori luč. Molk!" V temi, na dolgem potu proti domu razmišlja Harro ... Modri možiček! 2iva duša ne ve, čemu se zove ta grad grad molka, kjer so imeli nekdaj Vendar gospodje toliko hrupnih lovov! . .. "Bom že moral vprašati upravitelja knežjih domen, od-klej že grad nima stalnih prebivalcev." Po razvalih še vedno strašijo zidarji. Ne peč ne stene se še niso spametovale! Zato koraka že naslednjega dne grof Thorstein zopet v Brauneck. Ni Bog ve kaj izvedel! Pred osemdesetimi leti so ga nanovo opremili. Staro šaro so zmetali ven. Knezu je mnogo na tem, da ostane vse neizpremenjeno. 2e v šestnajstem stoletju se je nazival grad molka. Če bi knez dovolil, da bi tam malo šaril? "Gospod grof, bojim se, da razen starih piskrov tam ne boste ničesar našli. Kuhinja je zase znameniU&t iti je opremljena še z vsem starim pohištvom. Tu je inventar! Zabeleženo je vse do zadnjega ražnja. Mi imamo red v Braunecku! Ako se zanimate za staro posodo... Ljudje se za marsikaj zanimajo! Ce bi našli kaj zanimivega, bi kneza gotovo zelo veselilo." Harra sicer ne zanimajo stari piskri. Pa, ker še vedno dežuje in ob tem svinČe-nosivem in neprijaznem dnevu po razvalinah še gospodarijo zidarji, noče ostati doma. Ta otožni dan bi bil pač najbolj pripraven za obisk gradu molka. Že je obul visoke škornje. Harro koraka po mokrem gozdu. Dež šumi in padajoče listje, ki nalik velikim, otožnim metuljem odletava na tla. Sma-ragdnozeleni so travniki s svojimi zadnjimi, premrlimi, golimi jesenskimi otročiči. Kfiko se v dežnem plašču, kapuci in visokih škornjih uživa deževno vreme! Kako nosi vsako drevo svoje mokro breme! Najlepše breza! Na njenih'nežnih vejah vise blesteči biseri. Najprijetnejše je pa v jelo-vem gozdu! Tu odmevajo od z iglami posutih tal padajoče dežne kaplje, kamere propušča streha. Tu se pode meglene ko-prene in okoli debel stoje cele družine medlozlatih jurčkov. Temno grajsko zidovje leži nevidno v gosti megli. Visoki stolp 1 se odraža kot fantastična pošast. H^jto zaječi od radosti. Velikanski grad, v katerem prebivajo demoni! To je pravo vreme za grad molka! Takšno srečo imam! Doma bi moral zdaj sedeti v prahu in maltinem smradu. Tu leži grad in nihče ga ne vidi! Tamle, iz v line v zidu, bi se morala prikazati rdeča luč kot zlo oko, da vsi vidijo, da demoni bde in ne počivajo. In jaz bi ne smel tu stati v plašču iz lodna, marveč poleg utrujenega belca v železni avbi in zbitem okle-^ pu ... Pred menoj stari podvižni most!* Tamle so še kamniti tečaji, ob katerih je tekel. Dušica mora k temu spesniti, kaj hoče vitez pred gradom duhov... Ona bo že zadela ... Meni ne bo treba to slikati. Moj Bog, kolika radost!" Dolga je pobožnost,. katero opravlja Thorsteinec pred mračnim, v megli skritim gradom. Srečna ura, kakor jih uživajo oni, ki imajo prodirne oči — norci in sanjači ... . Končno potegne veter, raztrga meglo in obilnejši dež se ulije. Zdajci se Opomni Harro, da si je hotel ogledati staro posodo in obenem začuti, da se je zelo shladilo. "Če bi me demoni v pozdrav udarili s prehladom, bi se temu prav nič ne čudil," za-godrnja sam pri sebi. Gozdarjevo ženo je grofov obisk ob takem vremenu zelo presenetil. Prijazno ga povabi, da zajme z njimi nekaj žličnikov, katere je bila pripravila zase in za svoja dva rdečeglavca. Ne prebivajo še dolgo tu in gozdarjeva ž$na ne ve ničesar o kakšni stari šari Na podstrešju tudi ni ničesar več. "Red, ti sveta hči iz ne^es!" Tako vzdi-duje Harro, ko se muči s trdimi žliČniki. Izroče mu ključe in lahko izkoristi kratki popoldan po mili volji. — Tako torej diše duhovi! Sobe, katerih ozka okna so z bohotnim bršljanom skorajda zaraščena, so neizrekljivo temne in mračne. Krasno ro-koko pohištvo se vidi nekam Čemerno in pastirico na porcelanu tamle prav gotovo zebe. Nikdar ni Harro videl ogledala, o katerem je imel vtis, da se mora zdaj pa zdaj prikazati za lastnim obrazom še drug, tuj obraz. Red vlada povsod tja gor do najvišjega podstrešja. Tu je končno našel v neki kamrici, o kateri si je bil mnogo obetal, le postelje za lovske goste. Te so bile v najlepšem redu. Kuhinja je brezdvomno zelo zanimiva, toda Harro nima posebnega zanimanja za cizelirane možnarje iz medenine. O modrem možičku nikakega sledu! Misel, da bi ga sploh iskal, se dozdeva Harru smešna in bedasta. Že je pregledal ves grad. ' Preostaja mu le Še nekaj stranskih poslopij. Tamle v prizidku, poleg graščine, majhna zamrežena okna; "To je mizarska soba," ga pouči rdečelasi gozdarjev otrok. "V njej so se nekoč pojaviti razbojniki in , radi tega je očetova puška vedno nabasana." "Pa pojdiva nad roparje, če se ne bojiš," reče Harro svoji spremljevalki Na ustnicah rdečeglavke se utrne smehljaj. Temu visokemu gospodu se vidi, da se gotovo ne boji roparjev. Otrok dobro pozna ključ. Brž sta v velikem temnem prostoru, ki je najmraČnejši od vseh, kar jih je danes videl. Prostran je in nizek, da Harro le mukoma stoji pokoncu. Zamrežena okenca se zde Bog ve kje v temni daljavi. Staro rokodelsko orodje leži tod okoli in nizki strop podpirajo okorni leseni stebri. "Tu, v tej mizarnici so težko kaj drugega izdelovali nego krste, krste za Brau-neckerje," si misli Harro. "Ti, rdečeglav-ka, pojdi in prosi mamico, za svečo!" Medtem pa stika Harro sam po prostoru upognjen, z rokami v žepih. "Mar so to zgradili demoni kot zimske hleve za zmaje? . .. Ljudem to gotovo ni moglo biti namenjeno. Je kot dvorana iz zlega snu!... Vedno nižja postaja, navsezadnje se moram še plaziti po tleh .. Oh .. Prava mora .. K vragu . . ." Stari stebri niso izvedeli, kaj bi naj odnesel vrag v svojo pestro ropotarnico. Na mah sedi Harro na žagovcu ... V glavi mu brenči ko tisoč čmrljev in po čelu mu teče kri. "No, priznati moram, da od demonov ne morem kaj boljšega pričakovati!" Zdaj se vrne malčica z gorečo svečo, jo postavi na tla ter začne hudo kričati: "Roparji so jfcu ... Tebi teče kri!" In že je izginila ko kafra. Harro si obriše kri raz čelo. "Kam, za Boga, sem tako neusmiljeno zadel?" Brž vzame svečo. Tam, onale naprej moleča glava! Ce je človek tako nenaravno dolg! Tista tramova peta! Moj Bog! (Dalje prihodnjič) ---—-----—-— ....................................-.................................................-"Vi 1 S. P. D. SV. MOHORJA UitaeoTljena 31. decern- mf ArjjJtj vklnkorporirana 12. okto- \ bra 1921. H jgM M bra 1923. CHICAGO, ILL. « i Odbor za leto 1944: Predsednik: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place Podpredsednik: Frank Puklavac, 1930 W. 21st Place. Tajnik: Jot. J. KobaL 2113 W. 23rd Street. Blagajnik: Joc. Oblak. Jr. 1840 W. 22nd Place. Zapisnikar: Anna ZokaL 205Q W. Coulter Street. ~ Duhovni vodja: Kar. Edvard Gabrenja, OFNL 1852 W. 22nd Place l Nadzorniki: John Densau 2730 Arthington Ave. — Karolina Pichman. \ 2326 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 1940 W. 21st Place. ■ Porotni odbor: Malh Hajdinjak/ 2017 W. 21st Place — Lao Mladic ! 1919 W. 22nd Place — Paulina Osboli, 20® W. Cermak Rd. — j Anna Zorko, 1654 W. 21st Place. ■ l Družbena zdravnika* T>r. Joc. E. Ursich, 1901 W. Cermak Road in { Dr. F. T. GrilL 1858 W. Cermak Road. : Vratar: Frank Roblek, 1833 W. 22nd Place. [ Uradno Glasilo: "Amarikanski Slovenec". Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani ] | sv. Štefana, na 22nd Place in Wolcott Ave. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta ! I starosti. Pristop v Družbo je prost Pri Družbi se lahko zavaru- ! jete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesečnine. To je izvan- ; redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v ChicagL Rojaki, \ ! pristopajte v to domačo Družbo. ! Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite ; [ na Družbenega tajnika ali pa predsednika. NAZNANILO Tem potom vabim cenjeno članstvo, da se udeleži naše prihodnje rednemesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo dne 8. aprile točno ob eni uri popoldan v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Seja se bo začela pol ure bolj zgodaj kakor ponavadi, ker bo popoldan ob treh imela "American Slovene Service Men's Aid" svojo mesečno zabavo v spiski dvorani sv. Štefana, in ker je naša Družba tudi del te organizacije, zato ni več kot prav, da sodelujemo. Toraj vas vse skupaj prav lepo vabim, da se po seji udeležite zabave v šolski dvorani, kajti čisti dobiček gre za vaše sinove m hčere v službi Strica Sama. Na aži£i;3?bavi, ki se je vršilaeneseca januarja, smo uradno začeli s kampanjo za pridobivanje novih članov. Nekaj uspeha je že bilo, ali ne zadosti. Ali ste Vi že storili svojo dolžnost? Ali ste Vi že pridobili novega člana? Ako Vam je Družba pri srcu, potem boste storili svojo dolžnost. Meseca marca smo izgubili sosestro Margaret Petrovčič. Sorodnikom izrekamo naše sožalje in pokojni sestri pa želimo večni mir in pokoj. Z sobratskim pozdravom, JOS. J. KOBAL, tajniki i NAZNANILO . " '"J slovenskim dekletam m ženam, da Izvršujem kravi- M 1 jan je las na več raznih načinov. 9 "PERMANENT" (trajen) način kravžljanja napravim 1 na mojem, ali pa na vasem domu po dogovoru in želji, K na sledeče načine in za sledeče cene: m "HELENE CURTIS 0*1 fk AA 1 PERMANENT* za ____JplU.VU I •^0LD WAVEW - $10 in $15 I "MACHINELESS"____$ 5*00 in naprej ALBINA N. JUDNICH I 1848 West 23rd Street, Chicago, Illinois % Za dogovor čas glada kravžljanja me lahko pokličite med 9. uro dopoldne in 6. uro svečer, kličite WEBSTER 4942. — Po 8. K uri sveče* pa kličite na mo] dom CANAL 5571. ■ c SE PRIPOROČAM i —- IZŠEL JE I ■■■HnHnaeBBBBi n VELIKI I ANGLEŠKO - SLOVENSKI f Bjesednjak 1 ' ki 9» j« spisal in isdal M DR.F.J.KERN f To Ja najpopolnejši anglaiko.slovanski besednjak s angle* m iko isgovarjavo. Po tem besednjaku so popraievalL Zda] M je besednjak-na raspolago. m STANE S POŠTNINO $5.00 I kar je poslati s naročilom. TisiL ki ga ieHJo dobiti, na] teko) S piiejo poni na naslov: m i KNJIGARNA AM. SLOVENEC I 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois m J. M. Trunk v*, a. norgese je bU profesor na vseučilišču v Milanu, jaz sem le gorski fajmošter. Fašizem mu ni prijal, lepo, prišel je' v Ameriko, zdaj je profesor v Chicagu. V "Life" piše o "Europe wants freedom from shame". Vidi neko 3ramoto. Kakšno? Zopet ta Rusija. Mogoče, kdo ve? Jaz sem rad malo posanjal o črti: .Gdansko-Trst. Kako bi bilo, ne vem. Borgese vidi celo črto: Antwerp-Singapore, neko Eurasijo vidi, in vse bi Jbilo — rusko, in te sramote se boji in Amerik^ naj stopi na noge. To je,tenor pisanja. Morda bi bilo res nesramno, ko bi prišlo do take Eurasije, tak profesor more in mora nekaj vedeti, ampak Borgese je Rimljan, in dfcsi ne ma-jra fašizma Mussolinijeve sorte, I rimski imperij mu je le hudo ' Ipri srcu, in če bi Rusija vse po-j basala v tisto Eurasijo, bi Rim j izginil kakor izgine kafra. To - je srčna rana, ko hudo potoži: i America is forsaking its idea- ■ jlism. Več jaz ne morem reči, t konstantiram le tenor pisanja, ker ne vem, kakšna bi bila tista Eurasija, če bi prišlo do nje. Lahko bi bila tudi sramotna ali nesramna, kakor meni Rimljan Borgese. In še profesor je, in v ■ j Chicagu tudi. ★ Rusi so prišli v "nemško" ' Š lezi jo. Nemško? Hm? Ti Rusi ! so tudi sitni. Najdejo časa, da | komu preiščejo še obisti. Neki "Nemci" v Šleziji so bili hudi heilhitlerijanci. Sitno, ko pridejo Rusi, in najdejo Rusi, da so poljski odpadniki le Poljaki. Ampak Rusi vendar ne marajo Poljakov, in še manj Poljaki I Rusov. Ali ni vse zmedeno, če izdaj Rusi pri dobrih Poljakih | poprašujejo, kakšni so bili včeraj ti — Nemci, in narodni Poti jaki pričajo, da sq narodni in še hudo zagrizeni odpadniki. Sitna roba, in ti sitni Rusi. In še je sitno, in Amerikanci so sitni. Res? Vidim. Ameri-kanci, ker poprašujejo, kakšen je bil včeraj ta in oni. Izprašu-jejo župana. Yes, yes ... ne taji, ker ne more, ampak trdi, da v srcu nikoli ni bil hitlerijanec, le moral je z volkovi tuliti. Kruh, saj razumete, ko ste vendar Amerikanci, ne kaki kosmati Rusi. Ampak pred Amerikanci nastopijo priče, ki pričajo, da je bil strasten hitlerijanec tisti župan, in marš v luknjo. Sitni Amerikanci. In tako je. med Francozi, Belgijci, Ho-landci, Lahi ... bo tudi, bojim se, med Srbi, Hrvati in Sloven-f ci, ko so ljudje sitni, da preis-v kujejo, kakšen je kdo včeraj ' bil. Sitneži sitni. ★ r A. Eden je ▼ parlamentu zo-| pet pozval Avstrijce: dvignite i se, če hočete kako Avstriio! Pa nix. Skupina aristokratov dre-> ga ministra, da naj podrega, v ampak Avstrijci ne razumejo angleškega jezika, pa bodo tr-\ dili, da so le oni naredili, ka-i dar bo narejeno. Poznam jih. V Beljaku je. bilo (politično) ' 80 odstotkov socialistov. Ko je \ bila vojska na vrkuncu in so , mislili, da držijo zmago že za rep, so vsi marčali po ulicah I kot najbolj navdušeni militari-, sti. Mesto zmage je prišla polomija, in v Beljaku je bilo kar 1 hipoma 90 odstotkov — anti- , militaristov. Poznamo se. * Poljaki so dober narod, le v ( glavah nekaj ni v redu. Kakor bi bilo vse odvisno le od Polj-; ske. Če pride do Curzonove meje, gre fuč vse krščanstvo in vsa civilizacija, odmeva. Ampak Mikolajščik je načelnik kmetske Stranke, in ta je pre-_ cej krščanska, in Popiel je na- čelnik izrecno krščanske delavske stranke, ki je imela dva ministra v zamejni vladi, pa oba cikata hudo na stran "komuni"" stične" vlade. Puzzling. ★ Vidim članek o razmerju Rusije do Kitajske. Prej sem naletel na sodbo misijonarja, ki je bil med kitajskimi komunisti. Kadar je kaj za "razdeliti," so Kitajci takoj komunisti, kadaj*pa zmanjka robe, se za komunizem ne zmenijo. Kai-shek ima križe s komunisti. On je za načelo "po starem", in morda za kitajske razmere ne bo ravno slabo načelo, ampak marsikaj bi le bilo tudi na Kitajskem za "razdeliti", in tu bo imel Kai-shek z Rusijo težko-če, ker pri ruski smeri bi bilo vsaj upanje, da bi se razdelilo, in to je psihologičen moment, ki igra važno vlogo vsepovsod, kjer se prikaže — Rusija, na Slovenskem tudi. MECHANICS , WANTED AT ONCE Furnace and Gutter—$1.75 per hour—will teach beginners the trade — Apply in A. M. at 5528 SO. RACINE NAPRODAJ IMAM 3-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe; centralna kurjava. Cena je $9,000; 3-stanovanjsko hišo, nahaja se na Ridgeway Ave. in 26. ce-. sta. Cena je $11,500; , 3-stanovanjsko zidano hišo. Mesečni dohodki so $140. Cena | je $9,900. Nahaja* se na Millard in 26. cesti; 2 zidani hiši na eni loti, na Millard in 28. cesti. Cena je ! $9,000; 5-sobni zidan "cottage", centralna kurjava. Cena je $6,500; 2-stanovanjsko hišo "furnace heat", 2 loti, 2 garaži. Na-l haja se blizu 25. ceste in Mil-. lard Ave. Cena je $8,000; t 6-stanovanjsko zidano ^hišo, . nahaja se na 22. cesti in Sacra-. mento Ave. Cena je $8,500; L 2-stanovanjsko zidano hišo, 16 let staro, centralna kurjava. Nahaja se blizu Archer Ave. in ^ Karlov Ave. Cena je $12,200; 8-stanovanjski apartment; . centralna kurjava. Letni do-. hodki $4,980. Cena je samo . [$25,000. . J Za pojasnila se obrnite na ► ANTON JORDAN 3741 W. 26th Street, Chicago, 1! UL Telefon Rockwell 3311, ali j Rockwell 9659. I DR. H. M. LANCASTER k _ _ # J Dentist ■M ! 2159 West Cermak Road >T Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St) CHICAGO. ILL _ i km]** DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Vsak dan od 0:30 | do 8:30 zvečer. Ob sredah od 0:30 do 1:00 popoldne; ob sobo-1 tah od 9:30 do 7:00 zvečer. Biti brez slovenskega lista t teh časih se pravi biti brez zve* ce s svojim narodom.