303
Dopisi.
Iz Rikola pri Trstu 9. sept. — V poslednjem listu „Soče" se dopisnik iz Rokola huduje nad tukajšnjim g. županom, da je na slavoloku pri plesišču postavil laški napis „S. Rocho" in izrazuje željo, naj bi župan prihodnje leto slovenskega sv. Roka pripravil! — Napis svetnika na mestu za ples je vsakega poštenega katoličana globoko v srce žalil; kedaj in kje neki so kristijani svetnike s plesom častili? Tako so delali in delajo še pogani, ki svojim malikom^ plese in druga razveseljevanja na čast napravljajo. Se tržaški časnik „V Operajo", kteremu pač nobeden ne more podtikati
304
klerikalnosti (že ime njegovo kaže, čigav organ da je) se je v svojem poslednjem listu nad tem katoliški veri in katol. čutljeju razžaljivim napisom spodtikal in ostro grajal grdo navado ob slovesnosti kakega svetnika, plese ali tako imenovane šagre napravljati. Zatoraj pa mi Rikolski katoličani protestujemo zoper to, da se še kedaj ime sv. Roka na slavoloke pri plesišči postavi. Ce pa g. župana le tišči kak napis, naj ga naredi Bahu, Veneri itd.   Vsaka stvar na svojem mestu!
RokolČan v imenu več druži h.
V Goricah nad Kranjem 12. sept. F. G. — Ves svet
o naši gorenski vasici molči, dasiravno bi se o njej dosto zanimivega dalo govoriti, posebno o napredku sadjerejskem in umnem obdelovanji polji. Ce primerjamo sedanji stan tega z onim pred 5 leti, moramo očitno priznati, da naši marljivi kmetovalci o sadjereji in o kmetijstvu sploh lepo napredujejo. Vrti zasajeni so z mnogovrstnim žlahnim sadjem ter se od leta do leta tudi širijo in lepšajo. Posebno rado in hitro rodi pri nas češpljevo drevje, kterega je po naših grobljah veliko zasajenega in izvrstno lep sad donaša: *) le žali-bog, da sušilnice (paštbe) so za sadje v našem kraji vse premajhne in večidel slabo napravljene. **) Cešplje so obrodile letos v zavetji in blizo pohištev nenavadno tako bogato, da se drevju veje razkrehavajo in lomijo; tudi hruške so še precej rodile, le jabelno drevje, kterega prav polni so vrti naših Gorencev, ni letos obrodilo. — Letina v naši okolici je, hvala Bogu, letos tako dobra, da takošne stari možje ne pomnijo. Ajda, na kterej so čbelice veliko sladkega medu nabrale, je polna ko brinje in obeta bogato žetvo. Tudi sirovina lepo raste in debelo koreni.
NovomestO. (Očitna zalivala.) Za zdatno podporo 400 gold., ktero so Njih Veličanstvo presvitli cesar v razdelitev med najpotrebnejše pogorelce v vasi Zalog iz Svojega pokloniti blagovolili, se Njih Veličanstvu v imenu pogorelcev očitna zahvala izrekuje.
C. k. okrajni glavar: Ekel 1. r.
Iz Kamnika 14. sept. — Prihodnjo nedeljo, to je 22. t. m. se bo čitalnica, kteravse je preselila od Krištofa v Grašekovo hišo na Sutni, slovesno odprla. Program besedi je: a) govor, b) petje, c) vesela igra „Capek", d) ples. Vse rodoljube vabi odbor, ki se tudi zahvaljuje ob enem Krištofovi hiši, zlasti gospej mami za dobro postrežbo in za vse drugo!
Iz Trzina. — Pri volitvi županijskega starešinstva za občino Trzinsko 16. dne u. m. je bil za župana izvoljen posestnik Janez Ložar, za županijska svetovalca pa posestnika Jernej D i m i c in France Narobe.
Z nad Vipave 7. sept. (Predrzni rop) se je po 4 letih pripetil tukaj že v drugo. Kdor je potoval že skozi vipavsko dolino, zagledal je lahko na levo doli od Loga v bregu malo nad vasjo Dolenje malo podružnico Planinske fare. Pri tej cerkvici sta bila pred 5 leti še dva stara dobra zvona čez cent in čez dva, pa pred 4 leti odnesli so neko noč tuji potepuhi v prvo manjšega, ki so ga popred v kosove razbili na mesti; letos v noči med 26. in 27. avgustom pa zopet druzega, večega, ki so ga tudi na mestu razbili in odnesli. Do zdaj roparjev še niso zasačili. Tako je zdaj cerkvica ta brez zvonov kot turška minareta. To sem naznanil za tega del, da bi sem ter tje bolj pazili, kjer so slabo vtrjeni zvonovi, da bi si odvrnili škodo. Tukaj ni zmodrilo ljudi, da bi bili po prvem slučaji druzega s tem odvrnili, ko bi bili zvon utrdili ali pa zvonik po-
*) To je istina po tem, kar smo sami videli.
**) Dajte svojim rojakom spodbudo, da si napravijo sušilnice, ki jih družba kmetijska po navodu g. Dolenca priporoča in s podobami razjasnuje v 2. zvezku svojih .,Naznanil" leta 1870.
Vred.
pravili,  in vredili nočno stražo,  ki je ravno tu po vse zanemarjena.
Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 13. septembra.) Po predlogu c. kr. deželnega šolskega sveta se je za zidanje šole vVrabČah v proračun normalnega šolskega zaklada za leto 1873. postavila podpora s 500 gold., — za šolskega učitelja v Polici pa podpora 50 gold. — O napravi dobre vozne ceste do železnične postaje na Trati se bode prihodnjemu deželnemu zboru poročalo. — Na prošnjo učiteljskega društva se bode ta 25. septembra t. 1. njegovemu zboru oba oddelka deželnega muzeja odprla. — Vsled dopisa c. k. deželne vlade o izpeljavi državne postave od 27. julija 1. 1871. zastran oskrbovanja odgonstva (šuba), ktero je od 1. julija t. 1. le provizorično občinam izročeno, se bode predložil prihodnjemu deželnemu zboru načrt deželne postave. — C. kr. deželna vlada je vsled minister-skega ukaza od 13. avgusta t. 1. deželnemu odboru naznanila, da se naprava slovenske pravdoznanske akademije v Ljubljani ne dovoli; o predlogu za vpeljava slovenskega učnega jezika na kranjskih gimnazijah pa je odgovorila, da se je vpeljal po ukazu od 8. oktobra 1. 1871. v nizih razredih vseh srednjih šol na Kranjskem slovenski učni jezik za poskušnjo deloma brez izjemka, deloma v paralelkah, ter da se je vže z ukazom od 30. septembra 1870. leta zapovedalo, da se presnuje niža gimnazija v Kranji v realni gimnazij s slovenskim učnim jezikom; z ukazom od 13. decembra leta 1871. seje pa določba zastran sprejema učencev na visi realki v Ljubljani v nemško ali slovensko para-lelko prepustila starišem in oskrbnikom dotičnih učencev.
—  (Iz deželnega šolskega sveta.) Ukaz c. kr. mini-sterstva nauka naznanja, da preparandija ženska ima biti 41etna, moška pa do 1874. 1. še ostane 31etna;
—  nasvetovana sta bila c. k. ministerstvu učitelja za žensko preparandijo za matematično-prirodopisne in pa jezikovo-zgodovinske predmete, in pa učiteljica za vadnico te preparandije; — dovolilo se je, da se razpustijo vsi krajni šolski sveti okraja Crnomelj-skega; — naprava ljudske šole v spodnji Šiški, kteri je zagotovljena zdatna podpora, je bila neobhodno potrebna spoznana; — za zidanje šole v Vrabčah se je iz normalnega šolskega zaklada dovolilo 500 gold.
—  (V poslednji seji deželne komisije za povzdigo konjereje) je bilo po natančnem prevdarku sklenjeno, da — glede na to, ker gorenska stran Radolškega okraja ima toliko kobil kakor noben drug okraj in je zato prejšnji čas 14 cesarskih  žebcev ondi bilo  nastavljenih
—  v Radolškem okraji dobijo žebce težkega Pinc-gavskega plemena sledeči gospodarji: France Vuherar v Rečici (žebca z imenom „Selo"), Janez Sli v ni k v spodnjih Gorjah (žebca z imenom „Gorjanec"), Andrej Kršišnik iz Žerovnice (žebcavz imenom „Storžič"), — v Kranjskem okraji: Janez Simno ve c iz Praprotne Police (žebca z imenom „Atlant"), — v Kamniškem okraji: J. Skoficu iz Imovice se je namesti zbolelega „Gorenca" dal drug žebec z imenom „ Vtik". Žebec „Gorenec" se je pa vzel v cesarsko žebčarijo v Sel o, da se ozdravi, in potem drugam da. — Tako je dozdaj v vsem skupaj 19 Pincgavskih žebcev v 17 krajih Go-renskega. Zadnjič kupljeni 4 žebci, posebno pa trije, so tako lepi, da bodo kaj veseli gospodarji, ki imajo kobile za pleme. Treba bo le, da lastniki teh žebcev jih prav skrbno gleštajo in ne prenapno v plemstvu.
—   Gospod dr. Poki u k ar se je kot zastopnik Kranjske dežele v soboto podal v Pest, kjer so se v pondeljek začele obravnave delegacij. — Gospod dr. Costa je v nedeljo šel za teden dni v Benetke.
—  Franc vitez Gariboldi, dozdaj c. kr. okrajni sodnik v  Vipavi,   in  pl.  Zhuber,   dozdaj   v   Novem
305
mestu,   prideta   za   c. kr. svetnika k  deželni sodniji v Ljubljano.
—  C. k. vojno ministerstvo na Dunaji je vsled povelja g. nadvojvode Leopolda čas ti tega našega rojaka g. Viktora Kranjca, nadporočnika v 2, ženiškem polku na obrtniško razstavo v Moskvo poslalo. Ker je imenovani gospod mnogo zanimivega gradiva nabral, bode, kakor radostni slišimo, svoje potovanje v Moskvo in Petrograd nam obširno popisal.
—  (Vprašanje o »Matičnih" zadevah,) Zadnjo „No-vice" so nam odprle oči, da smo v naglici premoteni podpisali ponudeni nam volilni list za Matične odbornike po nasvetu „Slov. Naroda". Kaj nam je storiti o tej zadevi, ker hočemo, da bi bili izvoljeni kandi-datje „Novični"?
Več Matičarjev. Odgovor vrednistva.    Ljubljanski  Matičarji,   ravno tako v naglici premoteni, volijo še enkrat, in sicer v „Novicah" nasvetovane može ter  ob  enem  prekli-cujejo  na  tem listu svoj prejšnji podpis.
—  (Za volitev 11 odbornikov Matice slovenske) na-svetujejo „Novice" še enkrat svojim prijatlom sledeče gospode:
a) izmed v Ljubljani stanovajočih: 1) dr. Jož. Poklukarja, 2) dr. Razlaga, 3) Fr. Sovana sta-rejega, 4) dr. Strbenca, 5) Ivana Tomšiča, 6) dr. Vončino, — b) izmed vnanjih: 1) M. Hermana, 2) Fr. Košar j a, 3) Drag. Šavnika, 4) dr. Tonkli-a, 5) Andr. Winkler-a. — Da priporočamo prave može, nam je poroštvo to, da jih priporočajo tudi „Daniea", „Slov. Gosp." in „Glas".
—  (O banki »Sloveniji") piše „Slov. Gosp." iz zanesljivega vira med drugim tako-le: „Pod predsedstvom
S. dr. Goste imel je opravilni svet 11. dne t. m. svojo rugo, prevažno sejo, v kterej smo v svojo zadovoljnost povzeli,   da je  si.  ravnateljstvo sploh,  posebno  pa še blagorodni g. dr. C o sta neutrudljivo in na vsako stran previdno ravnal ter bitstveno pripomogel,   da je banka ustanovljena  in  zdaj   svoje   delovanje pričenja.    V  28 sejah je ravnateljstvo največ imelo opraviti s tem, kako spečati akcije, za ustanovljenje banke potrebne. Stvar bila je toliko teža,   ker  se je  nasprotnik cel6 v osno-valnem odboru našel, in ker razun par slovenskih listov je vse  drugo  novinarstvo  proti   početju  več  ali   manj hujskalo; kljubu vsemu — reči smemo — zagrizenemu hujskanju je banka vendar našla  na  domači zemlji zadostne pomoči.    Ko je bil g. Oliva, predsednik češke „živnostenske banke", na svojem potovanji tudi v Ljubljani ter je zvedel,   da  se  potrebno  število  delnic nepotrebno med narodom  spečati  hoče,   se je kar začudil temu zanašanju in  pravil,   da je   „živnostenska banka" komaj  polovico potrebnih delnic med narodom spečala, za drugo polovico pa pri denarnih bankah zastave iskati morala.  Cesar se tedaj g. Oliva vsled skušenj v svoji domovini pri nas nadjal ni,   se  je   srečno dognalo.    V najkrajšem času,   ki se je kedaj enakim bankam dovolil,  namreč v 6 mesecih,  bilo je potrebno število: 3000 delnic od več ko tisoč delničarjev podpisanih  in vplačanih.  —   Bankin kapital je zve-čema na obresti   vložen pri  drugih  denarnih društvih: pri podružnici graške eskomptne banke v Ljubljani blizo 70.000 gold.,  pri ljubljanski posojilnici 7000 gold., pri zagrebški eskomptni banki 70.000 gold. — Kar zadeva onih 20 delnic, ktere so se od začetka ustanovnikom v nagrado obljubile, je  opravilni sv6t gled6 na to, da v pravilih, ki so edino veljavna za delničarje tako kakor za banko,   o  tacih  delnicah   govora ni,   z 8 proti 4 glasom sklenil,  da se delnice  brezplačno nobenemu ne da d 6.    Bilanco (pobot) med stroški in dohodki do-Z(iaj je g. Žagar, kontrolor  kranjske  deželne blagaj-
nice,  na  tanko  presodil in vse v najlepšem redu našel.    Vseh stroškov  (posebno  mnogo  stanejo tiskovine, pohištvo itd.) je do konca meseca avgusta t. L 28.000 gld., kar je malo v primeri z osnovalnimi stroški pri drugih zavarovalnicah. Pri narodnem zavarovalnem društvu so znesli 72.000 gold.;  pri „Ankerju"  se je v 12. letu  plačal ostanek teh stroškov s 40.000 gold.; pri „Hazi" 64.000 gold.; pri ,,Evropi" 151.000 gold. — Osnovalni stroški do preselitve osnovalnega odbora v Ljubljano (meseca februarija t. 1.), ki znašajo 6685 gld., so se dvakrat pretresli in vsaka revizija je  podala to, da se pri teh stroških kaj znamenitega brez krivice odbiti ne da.   —   Služba pravnega svetovalca se je odpravila. — Zastran glavnega tajnika se ni določilo nič,   ker je težko prav sposobnega človeka dobiti, ter oni,  ki bi za to bili, pretrde pogodbe stavljajo. — V službo so se vzeli:   občno spoštovani gosp. France Kadilnik kot denarničar z 1000 gold. na leto;   gosp. Stanič kot knjigovodja (Buchhalter)  in korespondent z 2000 gold.,  in g. Dr eni k,  dozdaj glavni agent Pe-štanske zavarovalne  družbe v Ljubljani,   kot načelnik oddelka za zavarovanje proti ognju z 1800 gold.   Slednjič je   definitivno   postavljen   za   glavnega   ravnatelja banke g.  pl. Treuenstein,   kteremu   vsi ravnatelji, ki so imeli dovolj prilike, moža opazovati, častno spri-čevanje dajejo, da je v bankinih zadevah skoz in skoz izvedenec.    Letne plače mu je  odločene 3000 gold. — Živahna je  bila  razprava  zastran plačila za  ravnatelje (dr. Valenta,   dr. Zarnik,  K. Ahčin  in A, Pirnat.   Da bi  se pa nekaj pri upravi prihranilo, je predlagal podpredsednik dr. C os ta,   naj  se jim letna plača od 600 gold. na 400 brez listkov nazočnosti (Pra-senz-Marke), ki so povsod v porabi, zniža.   Ko so pa ravnatelji sami prejšnje plačilo zagovarjali in se je ravnatelj dr. Valenta zavezal,   da  hoče  pod  tem pogojem zastonj   opravljati  službo  glavnega zdravnika pri oddelku za zavarovanje  življenja je   opravilni   svet   z 9 proti 2   glasoma  (dr. Costa in  dr. Ulaga)   ostal pri prejšnjem plačilu s 600 gold.,   znižal pa plačilo za prihodnje seje od 10 na 5 gld. — Dr. Costa, videvši, da gg. ravnatelji od pogoja ne  odstopijo  in  da drugih sposobnih ravnateljev (ravnatelj more biti le ta,   ki je podpisal 10 akcijj v Ljubljani ni,  sejeblagodušno odpovedal vsej nagradi,   ktera je  dozdaj za ves njegov nepopisljivi trud enaka bila  kakor  ostalih  ravnateljev. Slava takemu nesebičnemu domoljubu! Naj le blagega moža gnjusno pikanje po časnikih ne vtrudi, da bi javno delovanje zarad vednega zbadanja žolčnatih peres odložil!"
— (Slovenskim ljudskim učiteljem in domoljubnim šolskim prijateljem!) Bliža se milo-veseli dan, 24. september, ko si bodo slovenski učitelji prvikrat podali roke v beli Ljubljani, in se bodo na podlagi mnogo nabranih skušenj resno posvetovali, kako bi se naše ljudske šole bolje in hitreje bližale pravi s vrhi in da oi ž njimi širila se omika in blagostanje med narodom slovenskim. Zato ljubi bratje učitelji! in domoljubni šolski prijatelji obilo pridite iz vseh slovenskih pokrajin k temu učiteljskemu zboru in pokažite svetu, da ste pravi ljudski, narodni učitelji in domoljubi. Pri zboru bodimo pri glavnih stvaržh složni, v malenkostih svobodni, v vsem pa redni, domoljubni in pošteni! — Program prvega splošnega zbora slovenskih ljudskih učiteljev v Ljubljani 24. in 25. septembra pa je ta-le: — 23. septembra sprejem prihajajočih vde-leževalcev na kolodvoru. — 24. septembra ob 8. uri zjutraj maša v mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu; ob 9. uri začetek zborovanja v deželni dvorani v re-duti. — Po dokončanem zboru je skupno kosilo v go-stilnici pri Virantu  na  Št.  Jakobskem trgu;  ob 3. po-
poldne je v deželni dvorani v reduti pevska skušnja za koncert, h kteri pridejo vsi učitelji pevci; ob 7. uri zvečer je v deželni dvorani v reduti veliki slovesni koncert ali učiteljska beseda; po koncertu pa je v narodni čitalnici skupna večerna zabava, ktero napravi društvo „Glasbina Matica" vzajemno s slovenskim učiteljskim društvom. — 25. septembra ob 9. uri je občni zbor društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem in ob 11. uri je občni zbor društva „Sole". Ob 1. uri opoldne je skupno kosilo v veliki Tavčarjevi gostilnici na dunajski cesti. Ob 1/26. uri zvečer je v čitalnični dvorani občni zbor društva „Glasbine Matice", h kteremu se vsi učitelji vljudno vabijo. Ob y28. uri zvečer je slovesna predstava v deželnem gledišču, ktero slovensko dramatično društvo napravi na čast prvemu splošnemu zboru slovenskih učiteljev. — 26. septembra je izlet v Bled. Vdeleževalci zbero se ob 6. uri zjutraj na kolodvoru in ob 1/41. uri odpeljejo se z gorenskim vlakom do postaje Lesce-Ra-doljca, od koder gredo potem peš na blejsko jezero, in na večer vrnejo se po tej poti nazaj v Ljubljano. — Vse te dni, to je, od 23. do 27. t. m., vsaki dan od 8. do 12. in popoldne od 2. do 5. ure bode v bližnjih šolskih sobah v reduti odprta razstava učil, in 25. t. m. bode tudi odprt deželni muzej v licealnem šolskem poslopji. — V učiteljsko zbornico v reduti iti dovoljeno je le tistim, ki imajo vstopnico od centralnega odbora. Vstopnice dobivajo se do zadnjega dneva pri društvenem prvosedniku A. Praprotniku, dan zborovanja, to je 24. t. m. pa pred vhodom v zbornico. Učitelji z vstopnico imajo prosti vhod h koncertu in k vsem drugim zabavam. Neučitelji plačajo pri koncertu 30, pri razstavi pa 10. kr. vstopnine.
(E^g^ Prošnja. Domoljubne šolske prijatelje vljudno prosimo, da bi odboru (v reduti v sobi I. razreda) blagovolili naznaniti, če morejo učiteljem pripustiti kako sobo za prenočevanje, in če sploh hočejo prišlim učiteljem in za to zborovanje kakor koli kaj pomoči.
Centralni odbor prvega splošnega zbora slov. učiteljev. — (Presirnova slovesnost) v Vrbi na Gorenskem, ktere se je nad 4000 ljudi iz okolice in raznih slovenskih dežela vdeležilo, se je 15. dne t. m. ob najugodnejšem vremenu dobro izvršila. V povzdigo te slavnosti pa so največ pripomogli pevci, kteri so z jako dobro izbranimi pesmami si največo hvalo zaslužili in poslušalce najbolj navdušili.
—   (Vabilo visokoČastitim duhovnom ljublj. škofije.) 22. dne t. m. ob 5. uri popoldne naj se v semeniški jedilnici vsi, ki morejo priti, zber6 na posvetovanje o načrtu pravil, za duhovsko podporno društvo, v „Danici" naznanjenih.                        Fr. Kramar,
kanonik in semeniški vodja.
—   (Pobirki iz časnikov.) „Tagblatt" in „Laibache-rica" sta o ustavnem uporu deželnega odbora zoper ukaz vladni, da vsa poročila dež. odbora morajo slovenska in nemška biti, — in „Tagblatt", da sta dr. Blei-weis in Praprotnik šla poslušat v učiteljsko nadaljeval-nico, tako surovo pisarila te dni o dr. Bleiweis-u, dr. Costi in Praprotniku, da nam je celi slovnik psovk časnika „Deutsche Zeit." v spomin stopil, s kte-rimi so se unidan Nemci med sabo pitali, kakor: „elenbe3 ©ettdjter", „fredje Lumpe", ,,SanbeSmrat6er", „potttifd)e ©ptfc* BuBen" itd. Z enacimi psovkami sta padla ta časnika na omenjene može. Drugi pot več o tej „nemški kulturi", za ktero je beseda „hundsgemein" še prelepa.
306