^oSt«!na plačana v gotovini.
Maribor, torek 28. |ulija 1956
Štev. 170. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
MfduHKvo ht uprava: Maribor, Goapoaka ul. tl / Telefon uredaUKva 2440, uprav* 3465 Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi aH po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku ' Oglase sprejeme tudi oglasni oddelek Juh* v Ljubljani / PoStnf čekovni ra tun M. 11.408
99
JUTRA
99
PMedu
PETER ŽIVKOVIČ SE JE VRNIL V BEOGRAD.
Iz Soko Banje se je predsednik JNS Peter Živkovič preko Negotina in Radu-ievca, kjer mu je množica priredila velike ovacije, in Kladova, kjer so mu priredili prisrčen sprejem, vrnil v Beograd.
'NOVI NARODNI POSLANCI.
Mesto umrlega narodnega poslanca dr. Uroša Stajica pride v Narodno skupščino njegov namestnik Vasilij Kostič-Vate. Razen njega pride v skupščino še pet drugih novih narodnih poslancev, in sicer na mesto Arnavtoviča in obsojenih tovarišev. Mesto Arnavtoviča pride v parlament pek Sima Andovic iz male-škega sreza, mesto Dragiše Stojadinovi-ča kmetovalec Milenko Zdravkovič iz negotinskega sreza, mesto Vasilija Trbi-ča zdravnik dr. Jovan Šajkarevič iz pri-lepskega sreza, mesto Dragiše Milovanoviča kmetovalec Ljuba Gjokič iz banjškega sreza.
ŽIVKOVIČEVA ZAHVALA.
Na pozdrav, ki je bil odposlan od nedavne seje banovinskega odbora JNS v Ljubljani novemu strankinemu predsedniku g. Petru Zivkoviču, je predsednik P. Živkovič v brzojavki zaprosil predsednika banovinskega odbora dr. Rajarja, naj se sporočijo »njegovi iskreni pozdravi vsem prijateljem in sodelavcem JNS v Dravski banovini z željo -za plodno sodelovanje za dobro kralja in domovine
DOMAČI BAKER.
V nedeljo se je na svečan način položil temeljni kamen rafinerije bakra v Boru. V smislu novih inštalacij bo mogoče pri nas producirati takozvani elektrolitski baker in se bo v Boru rafinirani ba ker lahko takoj uporabljal za potrošnjo. Francoska družba borskih rudnikov vloži od začetka v nove investicije vsoto 40 milijonov dinarjev. Med drugim bo spričo novih inštalacij omogočeno, da se zlato, ki se nahaja v bakru, spravlja iz bakra, kar bo nedvomno ustvarilo šq sigurnejše pogoje za zajamčenje naše zlate podlage.
buren LJOTIČEV SHOD V SKOPLJU.
Vodja »Zbora« Dimitrije Ljotid je imel v nedeljo v Skoplju v dvorani hoteia »Pariz« shod. Ko je začel v ostrih besedah kritizirati demokracijo in razlagati, zakaj je »Zbor« proti demokraciji, je ne kdo zaklical »To je fašizem«. Sledile so burne demonstracije proti fašizmu, tako da se je shod moral prekiniti. Ko se je razburjenje poleglo, pa je Ljotič nadaljeval svoj govor in zahteval, da ga naj-preje poslušajo in potem šele kritizirajo.
»BALKAN« O POTREBI STAPLJANJA STRANK.
Zanimiv članek je prinesel znani beograjski tednik »Balkan« o potrebi fuzije posameznih strank. V članku se navaja, da je potrebno, da se stranki Hodžera in Ljotiča pridružita JNS, Davidovičeva stranka Joče Jovanoviča pa bivši HSS. vala radikalno demokratska stranka, strnka Joče Jovanoviča pa bivši HSS. Tako bi, kakor zatrjuje »Balkan«, imeli v naši državi tri velike strankine grupacije in tri šefe, in sicer Petra Zivkoviča, Milana Stoja di no vica in Vladka Mačeka. Zanimivo je, da je »Balkan« pri tem popolnoma pozabil na — Aco Stanojeviča in njegove.
Edinstven prezir smrti v španskih borbah
MADRID, 28. julija. V smislu komunikeja madridske vlade je nastala pri Burgosu velika odločilna bitka. Vlada upa, da bo še v teku današnjega dne odločilno porazila vstaše. Borba je neverjetno srdita in je bilo v teku včerajšnjega dne okoli 1200 mrtvih in ranjenih. Obe nasprotni vojski se borita z nekim prezirom smrti, ki je naravnost edinstven.
RABAT, 28. julija. Vodja vstašev general Franco se je z letalom odpeljal iz Tetuaiia v Sevillo, da se osebno postavi na čelu upornikov.
IRUN, 28. julija. Vlada je odredila tukaj splošno mobilizacijo in upa, da bo na ta način formirala dva polka pehote, ki se bosta poslala proti koloni generala Molea.
PARIZ, 28. julija. Na nasvet madridske vlade so se vsa poslaništva preselila iz Madrida v San Sebastian. Ameriško, norveško in češkoslovaško poslaništvo se nahajajo v Irunu.
LONDON, 28. julija. V Lalineji v južni Španiji je bila včeraj velika bitka, v teku katere so ostale vladne čete zmagovite. Vstaši so pustili na bojišču 400 mrtvecev.
PARIZ, 28. julija. Današnji časopisi, predvsem »Pariš Spoir«, poroča iz Španije, da je v taboru vstašev nastalo pesimistično razpoloženje. Častniki ne morejo več računati na brezpogojno zvestobo vojakov. Potrditev teh vesti še ni podana. Iz San Sebastiana je odšla velika kolona vladnih čet proti Bugosu, da bi vstašem padla v hrbet. Vstaši upajo, da bodo svoj položaj izboljšali s pritegnitvijo znatnih vojnih rezerv iz španskega Maroka. Rezerve se odpravljajo z ladjami in letali v južno Španijo. Upanje, da bi se zavzel Madrid, se je moralo do formacije posebnega marokanskega pomožnega zbora opustiti. V vladnih krogih se presoja položaj tako, da se bodo uporniki radi pomanjkanja municije in provlanta mogli držati še samo teden dni.
PARIZ, 28. julija. Kakor poroča agencija Havas iz Gibraltarja, je nastala severno od Gibraltarja ljuta bitka med vladnimi četami in uporniki, ki so pritegnili v boj znatne vojaške oddelke iz Maroka. Na strani vladnih čet je padlo 400 mož, število mrtvih na strani upornikov še ni znano, pač pa se računa, da so imeli vstaši 1200 ranjenih. Končno so se morale vladne čete umakniti. Na umiku pa so uničile vse mostove, tako da vstaši ne morejo prodirati. Vlada je takoj odposlala bombarderska letala, ki naj bombardirajo vstaše.
LONDON, 28. julija. Kakor poroča Reuter, so uporniki iz Maroka izvo-jevali zmago v San Rocu nad vladnimi četami. Po zasedbi mesta so polovili 60 vodilnih marksističnih voditeljev ter jih postreliti.
MADRID, 28. julija. Glavni štab delavske milice je ustanovil ženski bataljon, ki se hoče v prvih vrstah boriti proti upornikom.
BARCELONA, 28. julija. Katalonska vlada poroča, da je zaplenila znaui samostan Mont Serat, ki ga bo spremenila v sanatorij za jetične.
LONDON, 28. julija. »Daily Malla« piše, da vlada v Jaci pravi krvavi režim. Duhovnike in druge premožne meščane so pognali na ulico, kjer jih je množica linčala. Njihova trupla ležijo nepokopana po ulicah, na napisni tabli neke gostilne pa visi iznakažena glava nekega duhovnika. Glavni voditelji mase so bili dečki od 15 do 16 let, oborožen! s sekirami. Isti list poroča Iz Tangerja, da so levičarji pri Sevilli zažgali 27 živih ljudi, med njimi več duhovnikov ter neko aristokratinjo.
PARIZ, 28. julija. K vesti »Dally Maila«, da se je vstaški general Mola obrnil za pomoč na Italijo, se naknadno poroča iz Blaritza, da se je vojaško vstaška vlada (Amila na Italijo s prošnjo, da 51 pošljejo municije in drugega vojnega gradiva. V londonskih vladnih krogih pa se naglasa, da bo britanska vlada Izvajala strogo nevtralnost napram španskim dogodkom in je že poskrbela za točno poročilo o dobavah orožja drugih držav bodisi vojaško vsta-ški vladi, bodisi madridski vladi.
PARIZ, 28. julija. Slejkoprej si nekatera poročila glede španskih dogodkov nasprotujejo. Vendar je mogoče sklepati, da je spričo obeh velikih zmag nad vstaško armado generala Mole položaj madridske vlade znatno utrjen in zboljšan. Trditve madridske vlade, da je vstaška glavna armada v razsulu in da razpolagajo vstaški voditelji še smo z 8000 vojaki, potrjuje okol-nost, da je dotok beguncev lz Španije na francosko in portugalsko stran v zadnjih dveh dneh slino narastek Med begunci so pretežno pripadniki vstaške vojske, o kateri pravijo begunci, da je v umiku. Razni znaki očitujejo de-moralizacijo vstašev.
MOSKVA, 28. julija. Telegrafska agentura sovjetske unije je pooblaščena, da kategorično demantira Izjavo španskega generala Franca, da je narodno sodelovala neka sovjetska vojna ladja pri pomorskih vojnih operacijah v španskem Maroku.
Uti fokddtu G&jsiksko trnki sftGpad
RIM, 28. julij- Iz Addis Abebe se poroča, da je kolona generala Frusci-ja, ki jo tvorijo arabsko-somalijske čete, nadaljevala operacijo skupno s ko-iono generala Nasija v zoni okoli Harrarja. Kolona generala Fruscija je pri tem trčila na abesinske skupine okoli mesta Gondara v zoni, ki obkroža masiv Hara Murata. Po ostrih bojih so italijanske čete v smislu poročil razpršile Abesince, ki so se umaknili v bližnja gorovja.
CELJSKI »KULTURBUND« RAZPUŠČEN.
Novosadski list »Deutsches Volk« objavlja odlok banske uprave, v smislu katerega se razpušča celjska mestna organizacija »Kuiturbimda«. Povod za razpust je bil v tem, ker je društvo prekoračilo svoj delokrog in se bavilo tudi s političnimi vprašanji ter sprejemalo kot člane ljudi, ki niso Nemci. Proti razpustu se je društvo pritožilo.
K IZPLAČEVANJU POKOJNIN.
h zadevnega pojasnila od poučene sirarni je mogoče povzeti, da ni preskrbljeno za redno izplačevanje plač in pokojnin državnim uslužbencem od strani zakona, oziroma od strani centralne finančne uprave, tak. 'a morajo banovinske finančne uprave vsakokrat prositi centralo, da dobijo manjkajoči znesek. Prav tako pa je iz tega pojasnila razvidno, da finančno ministrstvo ne upošteva predlogov naše finančne direkcije v Ljubljani, da bi se ta nedostatek, ki zbuja upravičeno ogorčenje vseh prizadetih, odpravil po predhodnem dogovoru s Poštno hranilnico.
SUSPENDIRAN.
Sarajevska nadškofijska pisarna je obvestila novinarje, da je sveta kongregacija v Vatikanu preko apostolskega nuncija v Beogradu suspendirala od duhovniške službe načelnika v ministrstvu pravde frančiškana dr.' Avgusta Č>čiča in sicer radi znanega procesa proti sarajevskemu nadškofu dr. Šariču. Istočasno je opozorjen fr. Lad. Fišič, da bo razrešen službe gvardiana, ako ne umakne tožbe pri civilnem sodišču v procesu proti sarajevskemu nadškofu dr. šaričn.
PODALJŠANJE FENIKSOVEGA MORATORIJA.
.Ministrski svet je izdal novo uredbo o zavarovalnici Feniks. V smislu nove uredbe se veljavnost uredbe o začasni ustavitvi gotovih pravic zavarovancev omenjene zavarovalnice, ravnateljstva za kraljevino Jugoslavijo, ki je bila izdana 28. aprila t L, podaljša do vključno 28. novembra 1936.	'
POHOD SLEPCEV NA LONDON.
Včeraj je 300 slepcev nastoplo pohod proti Londonu iz vseh strani Velike Britanije. Ostali so brez sredstev za svoje življenje in hočejo s tem svojim pohodom obrniti pozornost vlade na težki položaj, v katerem se nahajajo.
KATASTROFA NEMŠKEGA PARNIKA.
Nemški parnik »Lohengrin« se je po odhodu iz leninjgradsk ga pristanišča potopil in je utonila vsa posadka. V Gdansku so na vseli javnih In zasebnih poslopjih razobesili zastave s črnim flo-rom.
DELO ABESINCEV?
Včeraj smo poročali o eksploziji ogrom nega skladišča municije in raznega vojnega materiala v Masaui, prestolici laške Eritreje. Več vojakov je bilo hudo ranjenih. V nekaterih dobro poučenih evropskih krogih se zatrjuje, da gre za delo abesinskih pristašev.
evičarska vlada v Madridu je v borbi proti vstašem oborožila delavstvo. Ka-
Takirat so me degradirali, pa nisem bil prav nič užaljen in se udejstvoval naprej, kolikor mi je čas dopuščal. Saj je šlo za celoto, za varnost našega lepega mesta. Rad se spominjam teh časov. Bila je pri-
mescanov >žek. Med čani, brez
navado opazujemo med starejšim
barcelonskih ulicah
fasfiodatslte Beteake
Minister za kmetijstvo g. Stankovič je podal izjavo, v kateri je s posebnim pov-darkom dejal, da ne bo smel nihče plačati nakupljene pšenice izpod cene, ki je določena s posebno uredbo.
Pogajanja za izvoz naše koruze v Francijo. Posebna delegacija odpotuje te dni v Pariz, kjer se bodo vršila pogajanja za izvoz naše koruze v Francijo.
Za 150 milijonov manj! V prvi polovici tekočega leta je bilo izvoženega lesa iz naše države za 254.2 milijonov Din napram 402 milil. Din v prvi polovici 1935, torej za 150 milijonov Din manj, kar je posledica sankcij.
Obvezne cene pšenici. Na podlagi čl. 98 finančnega zakona za 1936/37 je ministrski svet na predlog kmetijskega ministra in v soglasju ministrov za trgovino in industrijo predpisal uredbo o določevanju odkupnih cen za pšenico, člen 1. pravi, da bodo morali trgovci, mlini in drugi kupci pšenice plačevati pridelovalcem pšenico najmanj po cenah, ki jo bodo za dotična področja odredile pristojna upravne oblasti prve stopnje po zaslišanju sreskega žitnega odbora (člen 5). če člani odbora ne bodo soglašali, določi ceno oblast sama. Oblast bo pri tem vpoštevala cene najbližnje produktne borze in krajevne razmere. V krajih, kjer bo pšenico kupovala Prizad, se cena določi po členu 3. Člen 2. govori o blagu, odbitkih, sporih, glede kvalitete itd. člen 3. pravi, da smejo v srezih in mestih, kjer kupuje Prizad, trgovci, mlini in drugi kupci plačevati pridelovalcem pšenico po njenih pogojih in po ceni, ki sme biti največ 8 odstotkov nižja od cene navedene družbe. Po členu 4. morajo kupci pšenice 'zročiti prodajal cem obračun o kupljeni pšenici. Obračuni so prosti pristojbin. Po čl. 5. morajo v krajih, kjer pridelujejo pšenico, sestaviti pri vsaki prvostopni upravni oblasti sre-ski žitni odbor iz sedmih članov. Tajnik odbora bo sreski kmetijski referent. Članstvo v odboru je častno in brez nagrade Čl. 6. govori o banovinskem žitnem odboru, ki ga tvori 11 oseb, in sicer 6 predstavnikov pridelovalcev pšenice, trije zastopniki žitnih trgovcev, en mlinar in en pek. Čl. 7*. govori o konstrukciji bano-1 vinskega žitnega odbora. Predsednika i in njegovega namestnika izbere ban. Po | čl. 8. bo banovinski žitni odbor reševal dokončno pritožbe glede cen po čl. 3., smel bo dalje iz lastne pobude izpremi-njati cene, če bo ugotovil, da ne ustrezajo razmeram dotičnega kraja. Po čl. 9. sme prvostopna državna oblast kaznovati kupce pšenice, če bi to uredbo kršili, z denarno globo do 10.000 Din v korist intervencijskega fonda Prizada. Za tolmačenje te uredbe je po čl. 10. pristojen minister za trgovino in industrijo v soglasju s kmetijskim ministrom.
2000 vagonov pšenice je kupil Prizad. Po poročilih iz Novega Sada posnemamo, da so ponudbe pšenice po trgovcih sorazmerno majhne, tako za račun »Prizada« kakor tudi za račun privatne trgovine, ker producenti, bodisi radi drugih opravil ali pa špekulacij ne dovažajo blaga na tržišče. Dosedaj je Prizad prodal v inozemstvo 1300 vagonov pšenice še pod precej ugodnimi pogoji. Glede daljnjih zaključkov z inozemstvom pa čaka na nadaljne prijave, ker je dosedaj odkupil vsega skupaj, 2000 vagonov. Tendenca na inozemskem tržišču ni čvrsta. Prizad je včeraj kupoval Jto-ruzo po 100 dinarjev ozir. 90 dinarjev. Nekaj blaga v vagonih je že šlo v Albanijo.
Mariborski svinjski sejem. Na sejem dne 24. tm. je bilo pripeljanih 166 prašičev in svinj, prodanih pa 90. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari od Din 65 do 100, 7 do 9 tednov stari Din 115 do 135. 3 do 4 mesecev 155 do 215, 5 do 7 mesecev 225 do 320 Din, 8 do 10 mesecev 330 do 510, 1 leto stari 525 do 830 Din. 1 kg žive teže se je prodajal po 6 do 6.50 Din, 1 kg mrtve teže po Din 7.50 do 9.25.
Kako živi naš mladi kralj
Londonski »Daily Mail«, ki izhaja v dveh milijonih dnevno, je priobčil v svoji včerajšnji številki krasen članek o Nj. Vel. kralju Petru II. Članek je opremljen z najnovejšo sliko jugoslovanskega vladarja. List piše med drugim:
Mladi jugoslovanski vladar, ki je moral zaradi tragične smrti svojega očeta prekiniti šolski pouk v Veliki Britaniji mnogo prej, kakor bi bil to sicer storil, ima v dvorcu na Dedinju vse možnost; rednega dijaškega življenja. Dobro ve, kaj se pravi podrejati se strogi disciplini svojih učiteljev, pripravljati vsak ve čer svoje šolske naloge, zabavati se na zraku in soncu, a tudi v najslabšem vie menu in igrati ob vsakem letnem času nogomet s svojimi šolskimi tovariši. Rav natelj in osem profesorjev, zbranih iz vseh krajev Jugoslavije, skrbe za šolski pouk in vzgojo mladega kralja. Pouk se vrši v mali hišici na dvorskem posestvu na Dedinju. Po končanem pouku se kralj vrne v svoje prostore v
dvorcu, kjer dela pod nadzorstvom svojega skrbnika. Kralj Peter se ravna po rednem šolskem pouku svojih vrstnikov, glavni predmeti pa so srbskohrvat-ski jezik in književnost, angleški, francoski in nemški jezik, matematika, geometrija in fizika. Trikrat tedensko ima telovadno uro z enako starimi člani Sokola, ki je nacionalno združenje za pospeševanje telesne vzgoje. V okolici dvorca na Dedinju so zgradili velik basen, kjer kralj plava, igra waterpoio in se potaplja.' Pozimi se kralj tod drsa in igra s svojimi tovariši hokej na ledu. Kralj ljubi skoke čez ovire in je v tem izredno spreten. Prav tako odlično plava, teka cross country in igra vse igre z žogami.
Ker živi kraljevska rodbina poleti na dalmatinski obali in na Bledu, ob vznož-
jetna, odkritosrčna družabnost in lepo tovarištvo, očiščeno in preizkušeno v težkem delu in mnogokrat v velikih nevarnostih. Imena poveljnikov boste našli v kroniki. Tudi teh se rad spominjam, bili so vrli možje, ki so veliko žrtvovali, da so oblikovali mariborsko gasilstvo kot res zanesljivo in udarno silo, znano daleč po svetu. Z uniformo se nismo postavljali, dobili smo neke preproste blu-je, druga obleka je bila naša. Kakor boste našli v starih zapiskih, je bilo naše delo blagoslovljeno z mnogimi lepimi uspehi. In tako se še danes rad pomudim v mislih pri gasilstvu in tistih lepih časih, ko je medsebojno spoštovanje bilo veliko večje, vezi v družbi kakor fine strune, ki so lepo, lepo zvenel.?. Želim Vam, gospod poveljnik, da tudi Vas v težkem in plemenitem udejstvovanju spremlja vsa sreča.«
Prisrčno sva se poslovila in po prašni
ju Julijskih planin, se lahko kralj I eter ;	cesti	me	-e	sprern]jaia ]epa me_
kopa na Jadranu ^ v Blejskem J^zmi. ]ocjija starih časov, lepa zgodovina naše
oči g. Tscheligija, j kateremu kličem iskren gasilski: Pomoz Bog! — Poveljnik Ramšak.
lu se more v družbi s svojimi to nariši ^	pa	.dobrotne
posvečati raznim vodnim športom.
lateagmata t gasdskuuveUtaMt*
G. J. Tscheligi, ustanovil gasilstva
Šel sem po gasilskih sledovih vse tja do rojstva mariborske gasilske čete, h g. J. Tscheligiju, pivovarnarju v Mariboru. Nadvse prijazno me je sprejel 84-let-ini, a mladostno čili in prožen gospod.
Takoj so me osvojile njegove dobrotne oči in v prijetnem domačem tonu mi je pripovedoval:
»Po nekem večjem požaru na Dunaju so pričeli tudi Mariborčani misliti na samopomoč v sili in ustanovili 1871. gasilsko društvo. Navdušenje je bilo veliko in takoj se jo priglasilo nad 120 vseh slojev v ta plemeniti krožek, temi sem bil tudi jaz. Vsi meščani, razlike, so radevolje denarno To lepo
Oboroženi delavci v
član našega
ITALIJANSKI PRESTOLONASLEDNIK V BERLINU.
V pariških političnih krogih je zbudila nemalo pozornost vest, da odpotuje italijanski prestolonaslednik Umberto v meščanstvom še danes. Med prvim ga- Berlin, kjer bo prisostvoval otvoritvi silskim orodjem je bila lesena in pa težka' olimpijade. V Berlin odpotuje tudi itali-ročna brizgalna. Z leseno brizgalno je bil janski minister za propagando Dino Ai-pač križ. V njenem vodnem košu so vča- fieri in oba Mussolinijeva sina Bruno in sili shranjevali krompir in je radi raz- Vittorio, ki bosta odpotovala tjakaj v sušenosti večkrat nismo mogli spraviti spremstvu eskadrile italijanskih letal, ki v pogon. Ročna brizgalna je bila zelo se bodo udeležila letalskih tekmovanj v težka, gasilci smo jo morali sami spra- Berlinu.
viti na požarišče in goniti jo je moralo j---------------------- —
izmenoma 16 mož, ki pa niso vzdržali OLIMPIJSKA ZASTAVA IZ LETA 1932
nad 3 minute. Postal sem plezalec in bil s ponosom vse do svoje poroke 1. 1876.
NA POTU V BERLIN.
Odgovor v verzih.
— Gospodična, ali je res, da ima poljub brez brk okus po jajcu brez soli?
— Gospod, jaz nisem še nikoli...
— Toda gospodična!
— ...jedla jajca brez soli!
kor je posneti iz slike, je med oboroženimi pretežno mladina.
Vodja ameriškega olimpijskega moštva William May Gairland (desno) sprejema iz rok nadžupana iz Los Angelesa Franka Shawa olimpijsko zastavo, ki je plapolala 1. 1932 ob priliki olimpijskih tekmovanj v Los Angelesu nad tamošnjim stadionom.
Htvavi fkacaka!
»Entri uste kaballero! A qui stanslas-ninas.« Vstopite gospod! Dekleta so znotraj!
Ne, da bi jo pogledal, sem ji ponudil duros in nato stopil v hodnik, skozi katerega se je prišlo v salon. Zaprla je za menoj vrata.
Vse oči so se uprle vame. Z vsemi sein se pozdravil po vojaško in si naročil kozarec malage. Opazoval sem dekleta. Najti sem hotel takega, ki bi najbolj odgovarjalo mojim željam. Končno sem ustavil pogled na dekletu, ki je sedelo zelo zamišljeno v naslanjaču ter si upirala glavo ob dlani, črni kodri so ji padali po vratu, pogled pa je bil uprt v neko točko na zidu, ki je bil okinčan z raznovrstnimi fantastičnimi slikami. Obraz ji je bil bled in usta preobilno pobarvana z rdečilom.
V tem trenutku me je natakarica postregla z vinom in dejal sem ji, naj pokliče to dekle k moji mizi. Videl sem, kako se je zdrznila v svojih mislih, kako je segla z roko po svojih gostih laseh, pogledala s svojimi veliki očmi name. Skrivnostno se je nasmehnila. Ponudila mi je roko in dejala:
»Mi nombre es Carmencita.«
Naročila si je kavo. Ko je srkala, sva sedela drug poleg drugega. Končno je spregovorila:
Ti si nekoliko preveč nerazpoložen. Gotovo te tlači posebna skrb?«
»Slično kakor tebe.«
»Globoko je vzdihnila in tiho dejala:
»Da.«
»Nato je začela pripovedovati kako strašno ji je bivanje v tej hiši in kako tuhta, da bi se je čimprej iznebila.
— Pojdiva v tvojo sobo, da se nemoteno pogovoriva o tej zadevi.
Odšla sta za nadstropje višje. V svoji
sobi mi je čisto mirno izpovedala svoje bedno življenje. Jokala je. Dasi bi to v kakšnem drugem slučaju smatral za komedijo, sem jj veroval. V njenem pripovedovanju je bilo nekaj čisto iskrenega.
Drugi dan sem zjutraj zaprosil lastnico te hiše, naj dovoli dekletu z menoj v mesto. Spočetka sploh ni hotela o tem slišati. Ko sem ji pa ponudil dva stotaka, se je takoj spremila in pričela delati poklone.
Rekla ie dekletu:
— Camencita, pnedes irte con el ca-ballero.
Dekle me je vodila po mestu in mi dalje pripovedovala o svoji preteklosti, o svoji prvi ljubezni z mladim častnikom, ki je služil v garniziji nekje v andaluzijski provinci. Zapustil jo je in ni nikoli več slišala o njem glasu. Kmalu je rodila dete in po velikih prepirih s starši je odšla v svet. Brez kakšne zaščite jo je zajel vrtinec in po mnogih javnih hišah je prispela v Melillo.
ia	movUb
w w	$0'	WwW ^IrtrlrVflrtflr
idtava, tutada sta adsta, mdva sta se venita
Vrnila sta se domov. Mlada, zdrava m v življenjskem zanosu mladosti prekipevajoča sta pred dnevi zapustila Maribor, da bi se razvedrila in razveselila v orjaških višavah in strminah. Včeraj popoldne ob 4. pa sta se zopet vrnila v Maribor. Mrtva mladca. Prepeljali so ju z avtolurgonom ljubljanskega pogrebnega zavoda ter ju položili na mrtvaški oder v kapelici na mestnem ncko^ališču na Pobrežju. Mariborčani, zlasti njuni športni prijatelji in tovariši, so se v tre-notku zgrnili k njunima krstama ter ju obsuli s svežim cvetjem in venci. Pohiteli so tjakaj, da vidijo še enkrat oba ljubljenca mariborskega športnega občinstva, da počastijo spomin obeh tragičnih žrtev naših planin. Grenka in tužna je bila njuna vrnitev v Maribor. Oba nenadno in tragično umrla športnika bodo pokopali danes popoldne ob 4. in tričetrt
na 5. iz kapelice pobreškega pokopališča [ SAVO ..
ter se bo nedvomno zgrnil ves športni Maribor k njunemu poslednjemu slovesu.
V STENAH TRIGLAVA.
25. VII. 1936.
D-an V--TAR.
Prijatelju Egonu...
Ej, krasen je dan,
Gore, vse v žaru ste zore,
Odločno prezirale napore,
Naprej, da uresničim svoj san!
Lepe Triglava severne stene Ej, kaj krije se danes v vas?
Temen je Vaš gigantski obraz.
Temne so slutnje prevzele moje srce... Nikoli več ne pojde v gore Egon Vaš — brata draga in sestre, Roditelji dragi — ker vzele strmine so njega srce.
Ko pečine so Triglavske pozlatili prvi žarki sonca, nisi slutil, da ne bo Ti dano doživeti dneva konca...
Pa vprašanje stavi stari mož pobožni:
Mar ni greh bil to?
Mu pečine modro govorile: Al’ kaj slabega je v tem, če izpričal zdaj je vsem, da le ljubil je planine...
Posetite
Jubilejni
ii
Počastimo. spomin
mladih žrtev planini
Sfrahovafec mariborske okolice obsoien
Pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča se je moral danes dopoldne zagovarjati 291etni zloglasni mizarski pomočnik Franc Pešec, doma iz ptujske okolice. Obtožen je, da je izvršil lani v jeseni nič manj kakor 26 vlomov in tatvin, ki jih je izvršil deloma v Mariboru, deloma pa v mariborski okolici. Tako je med drugim lani 15. septembra vlomil v pisarno Friderika Weitzla na Meljski cesti 41, od koder je odnesel dvokolo in nekatere druge predmete, 28. septembra je vlomil v barako stavbenika Kiffmana v Cankarjevi ulici, kjer je ukradel razno
orodje in obleke delavcev. Vtihotapil se je v razna stanovanja ter ukradel plašče, perilo, jestvine in sploh vse, kar nvu je prišlo pod roko. Pri današnji razpravi je le deloma priznal svoje grehe, izgovarjal pa se je, da je bil brezposeln in da je ukradene stvari prodajal, da se je lahko preživljal. Obsojen je bil na dve leti robije, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let ter na izgon iz Maribora in okolice. Soobtožen je bil tudi 501etni viničar Ivan Flajšer, ki pa ni prišel k razpravi, in se bo moral zagovarjati pred sodniki pozneje.
Častni uspeh Vasje Pirca
Šahovski velemojster Vasja Pirc, ki sc je udeležil mednarodnega šahovskega turnirja v Podjebradih v čSR, je na omenjenem velikem šahovskem turnirju skupno s švedskim velemojstrom Stahl-bergom zasedel četrto in peto mesto. Prvb mesto na turnirju je zasedel češkoslovaški velemojster Flohr s 13 točkami, 2. dr. Aljehin 12 in pol, 3. FoItys 11, 3. in 4. Pirc in StahKierg 10 in pol točk, 6. in 7. Eliskases in Frydman 9 in pol, 8. in 9. Pelikan in Richter 9, 10. in 11. Petrov in Steiner s 8 in pol točkami, 12. Opočenski 8, 13. Menčikova 7, 14. Zinner 6 in pol, 15. in 16. dr. Ska-lička in dr. Trey 6, 17. in 18. dr. Faze-kaš in Thomas 4.
gimnazijo v Celovcu, univerzo pa v
Kdo sta utopljenca. Žrtev dravskih valov, ki je skočila v samomorilnem namenu v nedeljo popoldne pri dravski brvi v Dravo, o čemer smo včeraj poročali, je policija identificirala. V samomorilki so spoznali 241etno Ano Szilagy iz Murske Sobote, ki je bila uslužbena pri Ljudski tiskarni. Kaj je gnalo nesrečno dekle v obup, se še ni moglo ugotoviti. Včeraj pa je, kakor smo že poročali, hotel preplavati neki moški Dravo pri Schmiedererjevem posestvu in utonil. Iz obleke in drugih predmetov, ki jih je imel utopljenec pri sebi, je zasebnica Marija Šimnovec iz Tattenbachove ulict 16 spoznala, da so last
V. Mariborski teden'
1. do 9. avgusta 1936.
Pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. Kraljeviča Andreja.
50% popust na železnicah od 30. julija do II. avgusta 1936.
Pupusti na zračnih progah Aeroputa in na parnikih. — Tradicionalna revija gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in zaledja. — Tekstilna industrija. — Obrt. — Trgovina. Velika gasilska raz stava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava in gasilski kongres. —-Velika filatelistična razstava z borzo znamk. — Mlekarstvo, sirarstvo, vinogradništvo. — Žena v obrti. — Umetniška in zgodovinska razstava. — Tujsko prometna razstava. — Modna revija. — Revija športa, jadralnega in motornega letalstva. — Pokušnja vin. — Kongresi in koncerti. — Šahovska mednarodna tekma. Mariborski otok — najlepše kopališče Jugoslavije! — Gostoljubni Maribor in zeleno Pohorje Vas vabita!
bombardiral jutranji osebni vlak s kamenjem, in sicer v bližini vasi Dobrenje. Nekako pol kilogram težak kamen je priletel v vagon tretjega razreda, prebil šipo, vendar pa k sreči ni nikogar zadel. Zadevo so preiskali orožniki, ki so dognali, da je »atentator« neki 171etni posestniški sin, ki se bo radi tega moral zagovarjati pred sodniki.
Odprta noč in dan so groba vrata... V Stranski ulici 8 na Pobrežju je umrl v 50. letu svoje dobe upokojeni železničar Alojzij Bračič. V splošni bolnišnici je preminil postrešček Edvard Ške-rbot, star
njenega j 50 let. V 62. letu svoje dobe je umrla podnajemnika 291etnega mizarskega po- j vdova po uradniku drž. žel. Julijana močnika Maksa Božiča, ki se je šel iste- •; Jurškec. V bolnišnici je izdihnil 691etni
Gradcu. Nato je služil v raznih krajih Ko-i®^ kopat v Dravo in se ni več vr- upokojeni šolski sluga Avgust Rebernik.
Hatn ftejdetna f
Putnikov izlet z avtokarom. V času od 9. do 12. avgusta priredi »Putnik« zanimiv izlet na Grossgfockner in v Salzburg. Med potjo obiščejo Vrbsko jezero, Spittal, Heiligenblut, EdehveiBspitze, Zeli am See, Wolfgang, Bad Aussee, Graz. Voznina znaša z vizumom vred Din 380 za osebo. K temu pride še mitnina za GroBglockner Š 8.—. V torek in sredo 4. in 5. avgusta nas pa pelje Putnik v Maria Zeli, odhod 4. avgusta ob 5. zjutraj izpred hot.Ia »Orel«. Vse nadaljnje informacije pri »Putniku« Maribo., tel 21-22.
Gasilsko slavje v Mariboru. Prireditve 1. in 2. avgusta t. 1, bodo vsestransko zanimive. Velika gasilska razstava v Unionski dvorani bo pestra slika preteklosti in sedanjosti obmejnega gasilstva. Vrh tega bodo razni gasilski nastopi, vaja in blagoslovitev četrtega reševalnega avtomobila znamke Buick, najmodernejšega v državi. Pripravljajo se gasilska zastopstva širne naše domovine, tako da bodo krasni gasilski dnevi ostali vsakomur v najlepšem spominu. V zvezi s slavjem je obisk Mariborskega tedna in njegovih pestrih razstav ter zabav.
0 tem m OMHi
Dr. Ožbalt Ilaunig — 60-Ietnik. Dne 26.
julija je slavil 60-letnico rojstva predstojnik sreskega sodišča pri Sv. Lenartu v Slov. goricah dr. Ožbalt Ilaunig. Rojen na Reberci pri Železni Kaplji je študiral 1 pri TOI g. Ignacij Založnik.
roške. L. 1908 je prišel v Sv. Lenart, kjer je postal predstojnik 1. 1920. Za književnost se je zanimal že kot dijak. Napisal je mnogo člankov in razprav za razne liste, zlasti za »Mir«. Posebno znan je po svojih zgodovinskih povestih »Slednji vitez Reberčan«, »Tatenbah« in »črni križ«. V našem listu je pisal o starih križih v. šentlenartskem okraju. Zaslužnemu možu želimo: Ad multos an-nos!
Proslava v muzeju. Dne 25. t. m. popoldne je proslavilo tukajšnje Muzejsko društvo 50. rojstni dan svojega odličnega sotrudnika in častnega člana konservatorja Franceta Steleta. Ob tej priliki so se zbrali v muzeju poleg vseh odbornikov in zastopnika mestne občine arheolog Valter Schmid iz Gradca, častni član Viktor Skrabar, ptujski župan Idr. Al. Remec, kanonik Osterc, ravnatelj Študijske knjižnice Janko Glaser, inšpektor dr. A. Poljanec in še več drugih prijateljev. Slavljenca so pozdravili v imenu društva predsednik prelat dr. F. Kovačič, ki mu je izročil krasno majoliko z narodnimi okraski in primernim nap;som, v imenu mesta ravnatelj Bogdan Pogač-nk, nadalje — v vezani besedi — Janko Glaser, arhivar Fr. Baš in drugi. V toplih besedah se je zahvalil slavljenec za izkazano mu čast. Nato se je razvila v prijetni družbi debata o muzejskih in drugih kulturnih vprašanjih in o skupnem sodelovanju naših znanstvenikov,
Triglavanski starešine! Pred par dnevi ste prejeli društvene položnice v svr-ho nakazila II. obroka društvene članarine v znesku Din 22, torej za II. tromesečje. (Sporočam tem potom, ker je upo raba obvestilnih štampiljk na položnicah nedopustna.) — Vljudno prosim prijaz nega odziva. — Blagajnik.
Najboljše slike se bodo nagradile. Ob
priliki gasilskih slavnosti dne 1. in 2. avgusta bodo imeli tudi mariborski fotoamaterji priliko, da se postavijo. Najboljše slike slovesnosti se bodo namreč nagradile in dobijo interesenti zadevna pojasnila pri gasilski četi. Mariborski fotoamaterji imajo zopet priliko, da se postavijo.
Napredovanje. Napredoval je za pomožnega tajnika VII. položajne skupine
nil. Božič je stanoval pri njej že od me seca novembra 1935 in je bil uslužben kot mizarski pomočnik pri tvrdki Hutter J. i drug. Doma je bil iz Nove vasi pri Radovljici.
Drava izroča svoje žrtve. Drava je naplavila na otoku pfi Janževem vrhu v občini Podvelka 25 do 30 let staro žensko truplo. Utopljenka je 165 cm visoka,
Žalujočim naše toplo sočutje!
Fantek .umrl na kolodvoru. Ko so davi hoteli prepeljati triletnega Vladimirja Sernca, sima uradnika drž. žel., z Ruš v tuk. bolnišnico, je fantek ob prevozu na tuk. gl. kolodvoru preminil. Žalujočim naše toplo sočutje!
Samomorilski kandidat na evangeljskem pokopališču. Danes dopoldne so
je dobro razvita, oblečena pa je v mo- našli na evangeljskem pokopališču na dro obleko z belimi pikami in sivkastim i Teznem nezavestnega 211etnega kova-predpasnikom. Identitete utopljenke do- škega pomočnika Franca Z. Reševalci so slej še niso mogli ugotoviti, menijo pa,; ugotovili, da je izpil večjo količino ocet-da je doma nekje iz Mežiško doline. Ker! ne kisline. V bolnišnici so mu rešili živ-na truplu ni bilo videti nikakšnih znakov, ljenje. Vzrok poskusa samomora ni točno poškodbe, so neznano utopljenko poko- znan.
pali na pokopališču v Breznem.	Vlomilci	v	Novi vasi. Udrli so v de-
Ogenj uničuje domačije. V Framu je Iavnico čevljarskega mojstra Josipa Bein-požar upepelil gospodarsko poslopje po- friša na Radvanjski c. 3 ter mu odnesli
sestnice Ane černejeve. Zgorel je tudi do tal hlev, listnjak in kolarnica in trpi posestnica Černejeva okoli 25.00o*dinar-jev škode, ki je pa le deloma krita z zavarovalnino.
»Atentat« na osebni vlak. Med posta-
jami Dravograd—Guštanj je neki fant ka s severozapada.
«eč parov čevljev. Nekega osumljenca so studenški orožniki že prijeli ter ga izročili sodišču.
Kako bo z vremenom. Dunajska vre menska napoved pravi: Na zapadu mogoče že danes ponoči vdor mrzlega zra-
15.000 din sem ali pa smrt”
9»
Danes sta zavzela prostor na zatožni klopi 37letni posestnik Martin Cajn-ko in 25letni delavec Anton Bubnjair, oba iz Kicarja, ki sta se morala pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjati radi ropa. Zločin, radi katerega sta bila oba obtožena, opisuje obširna obtožnica takole:
Na Mestnem vrhu v okolici Ptuja živita v bolj samotnem kraju v svoji hiš' zakonca Franc in Neža Drevenšek. Dne 27. maj okoli 22. ure, ko sta zakonca Drevenšek že legla k počitku, je slišal Franc Drevenšek, kako je pes zalajal, v naslednjem trenotku pa je počil strel in pes je utihnil. Drevenšek je takoj vstal ter se podal na dvorišče, kjer je našel psa ustreljenega. Temne slutnje so obšle Drevenška, ker je bil prepričan, da je bilo to delo zlikovcev, ki nameravajo izvršiti kakšno tatvino. Dve uri je nato vladala popolna tišina. Okoli pol 1. zjutraj pa je zaropotalo na hišnih vratih. Z velikim hlodom sta udarila dva moška po. vratih s takšno silo, da so zapahi popustili, nakar sta planila x
spalnico Drevenškovih dva moška. Bila sta bosa, obraz pa sta imela namazan s črno pasto za čevlje. Eden od roko-mavhov je držal v rokah samokres, drugi pa nož in električno svetilko. Na ves glas je kričal starejši ropar: »Denar, in sicer 15.000 dinarjev sem, ali smrt!« Vsa preplašena Drevenškova sta odgovorila, da nimata toliko denarja pri hiši in da imata le 175 dinarjev, kateri znesek sta izročila roparjema. Toda roparja s tem nista bila zadovoljna. Eden od zločincev je držal v šahu Drevenškova, drugi pa je pretaknil vse predale in vse kote v hiši ter stikal po denarju, ki sta ga baje po mnenju roparjev imela zakonca skritega. Toda našla nista ničesar. Nato sta roparja pobasala tri suknje, klobuk, nekaj perila ter nekatere druge predmete ter jo nato odkurila v temno noč. Predno pa sta odšla, sta razbojnika zagrozila zakoncema Drevenškoma s smrtjo, če bosta o tem, kaj se je zgodilo, komu kaj zinila. Zakonca sta morala celo seči v roki roparjev z obljubo, da bosta molčala.
Ob času poročla razprava še traja.
vtsie vetote in	pteji te	za tetotefudoveeje p
ifatjske
hoi/iee 8 titutskepa ftaifa
Nevarno se Je ponesrečil 331etni Jakob Golob, posestnik v Dornavi. Vozil je drva iz gozda na svoj dom. Radi slabe ceste se mu je spodrsnilo in je padel v klancu pod voz; obe kolesi sta šli čezenj in mu zlomili obe nogi pod kolenom. Težko tanjenega Goloba so spravili v ptujsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. — Ista usoda je doletela 401et-no Terezijo Sakelšek, viničarko iz Podlehnika. Pri mlatenju pšenice jo je zagrabil stroj za desno roko in ji jo popolnoma razmrcvaril. Tudi to ponesrečenko so spravili v ptujsko bolnišnico.
Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici sta umrli vsled zastrupljenja krvi 24letna Amalija Zavec, hči posestnika v Vurber-gu, in 251etna Josipina Pfeifer, hči viničarja od Velike Nedelje. — V ptujski hiralnici pa sta umrli v visoki starosti Jožefa Muršec, stara 88 let iz Ptuja in Marija Medonik iz Ptuja, stara 95 let. Blag jim spomin!
Nevarno je zbolel dr. Miroslav Muha, sodnik stola sedmorice v Zagrebu, ki se je_ nahajal na oddihu v Ptuju pri svojemu bratu sodniku dr. Vindimiru Muha. Bolnika so spravili v ptujsko bolnišnico in je upati, da ga ohranijo pri življenju.
Poučna ekskurzija kmečko-nadaljc-valne šole. Križevska kmetsko-nadalje-valna šola bo priredila 3. in 4. avgusta poučno ekskurzijo v Maribor na Mariborski teden. Ogledala si bo vse razstave Mariborskega tedna ter razne tovarne v Mariboru, banovinsko Vinarsko iri sadjarsko šolo in druge poučne ustanove: ekskurziji se lahko priključijo tudi drugi kmetovalci, ki se za njo zanimajo.
Namesto venca na grob pokojnemu majorju Frančeku Zacherlu je darovalo učiteljstvo obeh ljutomerskih šol po 100 Din ljutomerskemu Sokolu.
Nova vila. V Veržeju se bo v kratkem začela nasproti semenišča graditi vila, ki bo last g. Šonaja, kapetana v Mariboru. Vila bo menda ena najlepših, kar jih je v okolici.
Tatvina. Pretekli torek je v Ljutomeru pri g. Golarju odnesel neki brezposelni suknjo g. Golarja Manka, ki je visela v kuhinji na vratih. V suknji je bila denarnica s 300 Din in uradniška legitimacija.
Novi most se gradi na cesti od Veržeja do Mare, ki bo potreben radi tega, da bo imela voda lažji tek, ki ga sedaj ni imela radi premajhnih kanalov m je bila vedno posledica tega ta, da je Mura
Mali o
Razno
KOPALNE HLAČKE
od Din 6.— naprej dobite pri Trpinu, Vetrinjska 15.	2261
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
oddam. Mlinska 4.	3671
Sobo išče
Višji drž. uradnik s 15. letno hčerko išče lepo SOBO
po mogočnosti z glasovirjem in celo oskrbo pri boljši družini v središču mesta ali blizu kolodvora. Ponudbe pod »Kontrolor« na upravo iisla.
poškodovala na mnogih mestih cesto in jo močno pokvarila, da se je morala po vsaki povodnji popravljati, poleg tega pa se bo sedaj lahko cesta Še mnogo dvignila, da bo menda konec poplavam, ki so segale v notranjost Veržeja.
Kopalna sezona ob Muri. Vroče sobice je privabilo tudi letos mnogo kopalcev k Muri. Tudi mnogo Sobočanov prihaja, čeravno imajo svoj kopalni bazen. Te dni je bilo vse živo kopalcev, ki se najraje kopajo pri železniškem mostu, kjer je najlepše mesto za kopanje.
PRI TELEFONU.
Ona: »Halo! Dragi, ali si ti tam?«
Odgovor: »Da, ljubica, in kdo je tam?«
V poletnih dneh.
Mož: »Hu, ta vročina. Le kam naj dam svoj klobuk?«
Žena: »V nahrbtnik ga daj!«
Mož (ogorčen): »No še kakšen neum-nejši prostor si izmisli za moj klobuk!«
Zena: »Potem pa ga daj nazaj na glavo!«
Nasvet.
— Moj sin je velik talent. Piše prekrasne pesmi in slika še lepše slike. Sedaj pa ne vem, kaj naj mu svetujem: ali naj postane pesnik ali slikar?
— Naj postane pesnik. Papir je mnoge cenejši od barv in slikarskega platna.
Sobo odda
ODDAM SOBO
boljšemu gospodu.	Prost
vhod. Betnavska 15.	3658
Veliko, opremljeno SOBO
takoj oddam solidnemu ^g< spodu. StroBmajerieva 38-J stanovanje štev. 9.	36*
OPREMLJENO SOBO
poceni oddam. Sodna	ul. 30,
vrata 5.	3675
!■ Sa Sa K. Maribor sporoča članstvu in prijateljem pre-tužno vest, da je njegov dolgoletni zaslužni član, tovariš
Savo Domicelj
stud. iur.
v soboto, 25. julija v severni triglavski steni tragično preminul.
Pogreb zvestega tovariša bo danes torek ob 16'45 iz kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Tovariši udeležite se pogreba polnoštevilno!
Maribor, dne 28. julija 1936.
ŠIRITE »VEČERNIK«!
RAZPIS !
Občina Limbuš, srez Maribor desni breg razpisuje oddajo gradnje betonskega mostu v kraju Pekre.
Načrti in druga pojasnila se dobe v občinskem uradu v Limbušu. Pravilno ko-lekovane ponudbe s 5% varščino v gotovini ali vrednostnih papirjih je predložiti za celokupna dela pri občini Limbuš (v roke g. predsednika Jauk Antona v skrajšanem 14dnevnem roku do 11. avgusta 1936 do 18. ure. Občina Limbuš si pridržuje pravico oddati delo ne glede na višino ponudbe.
Uprava občine Limbuš
dne 23. julija 1936.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest, da je včeraj premini! naš nad vse ljubljeni sinček
Vlado Sernc
Pogreb bo jutri 29. julija ob pol 17. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
Ruše, dne 28. julija 1936.
Žalujoči; Stanko in Ela Sernc.
Darujte za Pomožno/ akcijo)
Jugoslovanska gozdovnlška liga v Mariboru naznanja tužno vest, da sta nas kot žrtvi triglavske stene za vedno zapustila naša nadvse ljubljena člana
Egon in Savo
katera spremimo danes k večnemu počitku.
Maribor, dne 28. julija 1936.
3676
Načelstvo.
A. K.:
Žrtev zveste
Zgodovinski roman
Major pa se je vedno zavzel za grofico. Vse navedene napake, iri so se mu zdele pri drugih greh, da, celo zločin, so bile pri Frančiški samo navade in muhavosti otroka, ki so ga z laskanjem razvadili. Zato je ob takih prilikah razlagal:
»Dragi Stanislav, tarnaš, kot da nisi mož, kakor da bi cerkvena ženitev do, ne pa nje v tvojo last. A v ostalem, mar misliš, da je njena ljubosumnost, radi katere največ tožiš, njena prirojena napaka? Pa, če bi prav bila, mar se ne da odpraviti? Jamčim ti, da boš z majhnim trudom, dobro voljo in odločnostjo lahko z njo izhajal. Ženska je ko vosek, ki ga lahko po mili volji oblikuješ. Slaba žena je brez dvoma delo slabega moža. Celo ukrajinskega kozaka lahko ukrotiš in udomačiš, z žensko menda ne bo težjega dela? Samo poskusi, pa se boš hitro sam prepričal o tem.«
Ali je govoril major iz srca, je težko ugotoviti: mogoče je grofičina ogromna
24
dota premotila ljubečega starca, ki je hotel zagotoviti svojemu gojencu lepo bodočnost; karkoli je že bilo, polkovnik se je ravnal po njegovih nasvetih. Da pa ti nasveti niso bili neutemeljeni, nam pove sledeči dogodek:
Nekega večera je bil Stanislav z zaročenko v grajskem vrtu.
»Kajne Stanislav, ti boš moj mož,« mu reče dekle po kratkem razgovoru, v katerem sta se njuni duši zlivali druga v drugo, kakor sta bili tudi njuni srci združeni.
»Ali ni to moja največja sreča, moja edina želja?«
»Ali me ljubiš?«	*
»Mar dvomiš o tem?«
»Ali bi lahko prisegel?«
Polkovnik je to že več ko desetkrat prisegel in je tudi sedaj ponovil prisego brez obotavljanja.
»Ali boš samo mene ljubil?«
»Seveda, draga moja!«
»Poslušaj torej.« — Dekle razgrne črno svileno ogrinjalo, odviha rob steznika iz atlasa ter potegne kratko a ostro bodalo.
Polkovnik vzdrhti:
»Za Boga, Frančiška, čemu ga potrebuješ?«
»Čemu ga potrebujem? Za več stvari; če na primer nekoč prelomiš prisego...«
Polkovnik se nasmehne:
»Zasadila bi ga v moje srce?«
»V tvoje? Da, često so mi take misli rojile v glavi; ali čemu, zakaj to? Samo sebe bi ubila, oh, ubila se bom prav gotovo ...«
Mladeniču potemni čelo; potegne k sebi Španjolko in reče:
»Poslušaj me Frančiška! Bog mi je priča, da izvira moja ljubezen iz globine moje duše; verjemi mi, saj vendar nisem Španec.«
»Da, da, prav zato te še bolj ljubim. Za mene je izgubila domovina vso svojo dražest, ki jo je nekoč imela, odkar... odkar sem vzljubila tebe in spoznala svojega očeta s prave strani... Nikoli ne bom pozabila onega trenutka, saj drh tim, če se ga spomnim: oče si z begom
reši svoje življenje, namesto da ga brani prsa ob prsa, oko v oko proti sovražniku. Stanislav, kaj ne da ti ne bi bežal?«
Mladeniču ponosno zasije oko, roka zgnabi za ročaj sablje in Španjelka to opazi in razume. Vroč poljub pade na IjuibimČeva usta.
Nato pravi Stanislav:
»Dovoli, da končani svojo izpoved. Moja domovina ni Iberija, temveč mrzli severni kraji, dežela ledu, kakor jo imenujete vi Španci. 05 Frančiška, ne moreš si misliti, kako deluje na našo dušo in naše srce hladno solnce ledenega severa. Naša ljubezen, čeprav je močna, silna, ne more niti polovico toliko izraziti z besedo in očesom, kakor vaša. čutimo, ljubimo, srca nam žge besni ogenj, kljub temu pa so naši izrazi hladni, na našem licu je koprena mrtve hladnokrvnosti. Frančiška, ti otrok juga, ki ti šolan greje lica, ali razumeš mene, sina mrzlega ledu in neviht? Ko boš moja zona, in me boš ljubila, kakor me zdaj ljubiš, ali ne boš smatrala oblaka na mojem čelu in moje hladne besede za dokaz nezvestobe?«
(Se bo nadaljevalo.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, ,vsi v Mariboru.