199. flNIlku. V UntHjonL»peta 3L nvsnsta 1906. XXXIX. leto. c-ak d** zvnčer, izimšl n»d«]j« in praznike, t«r r«lj» po poeti prejeamen aa avetro-ograza dežele aa m tete to K, aa pat tata 1&, a ftatrt leta o K 60 h, aa aa ataaaa i K SO h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom na iott (4 X, na pol ieta iS K, aa četrt leta 6 K, na en meeea S K. Kdor hodi eam panj, plana aa veo lato 9S K, aa pal lata 11 K, aa Satrt lata a K 60 h, aa en meeee 1 K »0 h. - Za tuja dežela toliko toč, kolikor snaga poštnina. — Na naredbe *wez iatedobne ^ošiljatra naročnine io ne ezirz. ~ Za oznanila aa plačajo od petereatopno pettt-vmte pa 18 h, 6e aa eanaaile tlaka enkrat pa 10 h, če bo dvakrat in po 8 h, Se ae tiaka trikrat ali vočkrat — Dopisi naj aa izvole frankovatt — ^akepiai aa ne vračajo. Uredništvo in upravnlelvo Je v Knaflavih aliaah it 6, in aieer eredniitve v I. nadatr., apravnlStve pa v pritličja. - Upravništvn naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaeije, eznanila, t j. administrativna stvari Oreafjatfttr. tole!on št 34. Mesečna priloga: „ Posamezne številke po 10 k. Tehnik". Uprevnlitva telefon it 85. Slaba ali dobra znamenja? (S Štajerskega.) Dve dejstvi imamo zadnji čas zaznamovati na Spodnjem Štajerskem, dve dejstvi, ki sta velike narodno-politicne važnosti, ali bi vsaj morali biti za onega, ki resno presoja in premotriva naše javne razmere. Pri nas je stara in pogrešna praksa, da se precenjuje navadno vse malenkostno, kar je zgolj dnevnega pomena, a se podcenjuje, kar je zaglobokomi-slečega politika dalekosežne važnosti. Vsakemu resnemu, za boljšo bodočnost slovenskega ljudstva na Sp. Štajerskem v resnici vnetemu rodoljubu, posebej politiku, je jasno ko beli dan, da zastruplja reakcija, da trova klerikalizem vse naše javno življenje in ga vodi do usodepolnega brezbrižja in brezdelja. Kdor imenuje in se drzne smatrati snovanje Marijinih, družb in mladeniških zvez za res spasonosno delovanje, kdor vidi v tem, da se razvnemajo v teh družbah strasti proti drugače mislečim sorojakom. kdor vidi v vednem in glavnem poudarjanju verskega stališča v vzgajanju verskega fanatizma, v zapostavljanju narodne misli verski ideji, — kdor vidi v vsem tem zdravo in plodonosno delovanje za rešitev in za ustvarjenje blagostanja slovenskega ljudstva na Štajerskem, ta mora biti slep in gluh. Slep in gluh za vse tisto, kar v resnici daje narodu kot takemu notranjo in zunanjo odporno silo, za vse tisto, kar usposoblja narod, da bi postal ravnopraven faktor v razvoju kulturnih, političnih in gospodarskih razmer. In še b olj slep in gluh mora biti oni, ki se mu |zdi, da vsega tega še na Štajerskem ni, ki ne viii pod pisanim plaščem tolikanj „spasonosne sloge" kač, ki si-kajo s svojimi strupenimi jeziki na vse strani. Gluh in slep je oni, ki ne vidi ali noče videti, kako se vse v panoge javnega življenja na Štajerskem vceplja klerikalizem, ki je baš te dni slavil v Ljubljani — to je naše prepričanje! — vrhunec svoje slave na Slovenskem. V teh žalostnih časih torej, ko pri nas na Štajerskem vse lepo sanja v blaženem znamenju sloge, ko gredo naši narodni nasprotnikih še vedno od zmage do zmage, v Časih, ko naša zapeljana nemškutarska stranka z vso resnostjo nrsli na ustanovitev samostojne Štajerci j anske stranke, medtem ko naše narodno ljudstvo noče videti, da se ljudstvo odvrača od oficijalne slovenske politike, plava več ali manj v toku reakcije, v takem času človek mora z veseljem zabeležiti dejstva, kakor sta baš dve, ki smo jih doživeli nedavno. Pri deželnozborski volitvi dne 21. t. m. v brežiškem volilnem okraju je bilo oddanih za „oficijalnega" slovenskega, v resnici od reakcijonarne struje usiljenega kandidata dr. Jan-koviča 820, za neodvisnega slovenskega, za kandidata samostojnih slovenskih kmetov pa 560 glasov, torej samo za 260 manj. To dejstvo da onim, ki dozdaj še niso spregledali in v svoji politični kratkov idnosti Še menda ne bodo tako kmalu, vsaj nekoliko misliti. Za reakcij onarnega kandidata se je razplel ves aparat agitacije, vse duhovništvo je bilo na nogah, za neodvisnega kandidata se ni moglo toliko agitirati, ker nimamo na razpolago svojega časopisja. In vendar je rešil klerikalnega kandidata le skozinskoz klerikalni kozjanski okraj, ker sevniški in brežiški okraj sta ga pustila v veliki manjšini in je potreboval 297 glasov v kozjanskem okraju, da je sploh mogel prodreti. T) je eno dejstvo in drugo je vsaj toliko, če ne bolj zanimivo. Že cel mesec so bobnali naši „katoliški" časopisi od „Slovenca" do „Domoljuba" na Kranjskem, od „Slov. Gospodarja" pa do „Našega doma" na Štajerskem za čimvečjo udeležbo od štajerske strani na katoliškem shodu. Nameravali so popeljati svoje ponižne sluge s posebnim vlakom v Ljubljano, in delalo se je na to na vseh straneh Štajerske s silnim aparatom, s prižnic in. od hiše do hiše. Toda glejte, mislili so, da se bo oglasilo s Štajerske udeležnikov za dva posebna vlaka, končni rezultat vsega bobnanja pa je bil, da se jih ni oglasilo niti tristo. In prav čutilo se je v katoliških glasilih, kako je konsterniralo to dejstvo gotove kroge. Gospodom pa, ki se smatrajo za edino zveličavne voditelje in rešitelje spodnještajerskih Slovencev, da tudi to dejstvo mnogo, mnogo misliti. Naj se ne izgovarjajo, da našim kmetom ni bilo mogoče iti na katoliški shod radi nujnega dela itd. Vse to bi bilo prazno besedičenje napram dejstvu, da je med 7000 udeležniki katoliškega shoda (če je „Slovenec" navedel resnično število!) jih bilo s Štajerskega komaj 300, torej niti 20ti del, in če pomislimo, da se koroški Slovenci shoda sploh niso udeležili. To je prav uničujoča kritika delovanja reakcij onarnih elementov na.Spodnjem Štajerskem in Slovenskem sploh, kritika, ki jo je izreklo štajersko slovensko 1 j u d s t v o. In sedaj se vpraša razsoden in objektiven človek: ali so to slaba ali dobra znamenja za bodočnost slovenskega ljudstva na Štajerskem? Vsak iskren, vsak pošten in zaveden in vsak svobodomiselni štajerski Slovenec si mora odgovoriti na to vprašanje edino tako-le: slaba in uso-depoJna so ta znamenja za dosedanjo oficijalno, v strugi reakcije plavajočo politiko, glasen memento je to onim, ki zastrupljajo naše javno življenje s strujo verskega fanatizma in narodne mlačnosti, a dobra in vesela so znamenja za novo sapo, ki je zavela po naših krajih, vesela in spasonosna za pravo slovensko misel, za v resnici slovensko politiko ter za bodočnost slovenskega naroda na Štajerskem. Pismo iz Sofije. V Sofiji, 26. avgusta. n. V petek ob poluen&jstih zvečer so se pripeljali v Belgrad hrvatski književniki, časnikarji in umetniki. Na kolodvoru so jih sprejeli srbski književniki, časnikarji, Častniki, Slovenci in velika množica srbskega ob- činstva. Ob 3/j na 12 UT0 zvečer je odšel iz Belgrada poseben vlak, ki je peljal v Sofijo srbske, hrvatske in Slovenske goste. Ko se je zdanilo, je vlak že pihal proti Nišu. Razprostirala se je pred nami plodonosna, rodovitna zemlja niška s prekrasnimi sadovnjaki in vinogradi, vmes pa so se belile bele, snažne hišice, priča, da je tu doma blagostanje, da bivajo tu marljivi, a tudi i imoviti ljudje. Najkrasnejši predel na vsi progi so brez dvoma sloveče „Sičevačke klisure" gorska soteska, po kateri teče in vali valove mirna Nišava. Na obeh straneh železnice se dvigajo visoke, nebotične gore z golimi blesteČimi stenami, nad katerimi kroži orel planinski. „Sičevačke klisure" se lahko z uspehom merijo z najbolj divjero-romantičnimi kraji naše divne Gorenjske. Mimo Pirota smo se vozili z nekamo bolnimi čuvstvi; ko smo zdr-čali mimo bojnega polja iz 1. 1885, je nekdo citiral one znane Aškrčeve besede: „Kdor brata nam šČuje na brata, ta bodi, ta bodi proklet." S temi besedami so bila, mislim, najbolj označena naša čuvstva. Ob osmih zjutraj seje vlak ustanovil vCaribrodu, na prvi bolgarski postaji. Peron je bil okusno dekoriran z zelenjem in narodnimi zastavami vseh štirih jugoslovanskih plemen. Na peronu je bilo zbrano silno občinstvo, ki je dohajajoči vlak pozdravljalo z navdušenim „ ura"-klici. V imenu „Društva slov. publicistov" je pozdravil goste advokat iz Plov-diva g. Ilija Bobčev, naglašajoč moč jugoslovanske ideje, ki se je že toliko ukrepila, da je dovedla toliko odličnih bratskih gostov v stolico Bolgal-ske, v najjužnejšo zemljo slovansko. Dijake je pozdravil akademik D en e v, vse udeležence pa v imenu caribrod-ske občine župan-učitelj Georgijev. V imenu Hrvatov in „Hrv. književ-ničkega društva" se je za krasen sprejem in iskren pozdrav zahvalil pisatelj in poslanec, Ljuba p 1. Babic-Gjalski, v imenu hrv. akademikov pa L e n a c. Za Slovence in kot zastopnik „Društva slov književnikov in časnika r-j e v" je govoril Rasto Pusto-slemšek, ki je v svojem govoru poudarjal, da so stopili Slovenci to pot prvič na bolgarsko zemljo in da prinašajo slovenski izletniki pozdrave od naroda izpod snežnega Triglava, od onega naroda, ki je storil v temni prošlosti eno narodno celoto z Bolgari in ki je govoril isti jezik. V imenu Srbov in „Srb. knji-ževničkega društva" se je sprejem zahvalil prof. Rista Odavić, urednik „Nove Iskre". Vlak je dospel na kolodvor v Sofijo točno opoldne. Peron je bil natlačeno poln in ko se je vlak približal postaji so zaorili živahni „hura"-klici. Doslece je pozdravil akad. Madžarov, odgovarjala sta mu srbski akad. G o č i ć in predsednik hrv. akad. pevskega društva „Mladost" M a k s o Vazala. Popoldne ob štirih je bil v restavraciji „Oerven rak" nasproti knježje palače prijateljski sestanek, kjer so sklepali udeleženci kongresa jugoslov. književnikov in časnikarjev prvo znanje in prijateljstvo. O državnem zboru. D u n a j , 30. avgusta. Državni zbor se skliče na dan 18. septembra. Za volilno reformo vnete stranke si prizadevajo, da bi se odsek za volilno reformo sklical vsaj teden dni poprej, toda temu se zoperstav-ljajo Poljaki. Ako Poljaki ne odnehajo, ne bo mogoče dognati volilne reforme v mesecu septembru, [potem pa se tudi prvo branje o volilni reformi ne bo moglo vršiti v oktobru. Dne 27. oktobra se zberejo delegacije, vsled česar bo potem parlamentarno delovanje, ako že ne popolnoma ustavljeno, pa vsaj zelo za-virano. Bodoči moravski deželni zbor. Brno, 30. avgusta. Predstojeće volitve v moravski deželni zbor se zvrše po novem volilnem redu, ki ga LISTEK. Iran Cankar: Hlna. (Konec.) In tako ju najdemo takoj v prvem poglavju. Noč je in Nina se je ravnokar predramila iz nemirnega sna. Še v sanjah jo plaši spomin na prestane bridkosti in vedno vidi strahove, trepetajoča pred tistim mladim človekom, ki je takrat kadil cigareto. On (pripovedovalec, njen rešitelj) jo dvigne iz postelje in jo odnese k oknu, ozirata se v tiho, jasno noč in ji jame pripovedovati: „Ne glej doli, Nina, na to pusto ulico; v nebo se ozri! Tam doli je greh in strahota! Pobegnila sva obadva, ranjena in trudna; ni treba, da bi gledala nazaj! . . . Misli, da tisto življenje ni bilo drugega nič, nego fantazija človeka, ki je okusil veliko bridkosti .. .u Pozabiti hočeta življenje, pred katerim sta pobegnila: „Zdaj sem sam s teboj, prihodnost mi je vesoljnost in kar je, je zame bilo" (p. 7). Pa naj se trudi kolikor hoče, vedno nanovo se mu vsiljujejo „spornim* na žalostno preteklost, ko je še imel opravila z ljudmi" (p. 7). In tako cedita večer za večerom pri oknu, tesno objeta, in on ji pripoveduje o svojih nadah, o sreči in o vstajenju. Vmes pa mu vedno uhajajo spomini nazaj v življenje. Šest večerov presodita pri oknu, hrepeneča po trenotku, „ko bosta gledala na tisti svet z jasnim, čistim očesom, z usmiljenim, oprostljivim srcem". — Toda čim bolj hrepeni srce po rešitvi, tem jasneje vidita, da ju je nada varala, da jima ni rešitve, da je človeku pot strogo zarisana in da ne more ž nje. Ni je rešitve, ni vstajenja. Trpljenje je njun delež, iz mraka in gnusa porojena koprnita nazaj po mraku in bolesti. On vidi, da se je varal v svojem upu in re-signirano jo vpraša: „Povej, ali hočeš nazaj ?" „Vse je bilo zlagano", „laž je bila tista pesem o vstajenju", „podala si bova roko in se bova vrnila v noč, kvečjemu, da se bova nasmehnila ob spominu na predrzno upanje..." Sedma noč. Zunaj je vihar in Nina je vsa slabotna in že blizu smrti. On pa tega niti ne opazi, preveč se je zatopil v resignacijo: „Kmalu bo utihnil vihar, in kadar bo zunaj topla, mirna noč, boš vstala in mi boš podala roko in jaz sam ti bom odprl duri in te bom spremil do stopnic. Ali predno se to zgodi, Nina, pomisli Časih, da te ljubim s tisto veliko, trpljenja polno ljubeznijo, kakor ljubi jetnik solnce, berač bogate sanje!" Pa mu je ni treba spremiti do stopnic. Tačas, ko mu je bol resig-nacije razjedala srce, ko ni videl nič in je čul samo, kako mu poka prevarano srce, je Nina preminula. Našla je, po čemer sta oba hrepenela, našla je pokoj, srečo . . . On sam pa se vrača v življenje, v kolobar. „Ne dotikajte se je! Čemu razpelo v njene roke, Čemu venec na njeno čelo? Jaz sam jo spremim . . . ni mi še podala roke, ni se mi nasmehnila . . . Nina! Nina!" * * Oddahnil sem se! Mozaik je konstruiran. Toda kako nepopolno! Še vedno čutim, da vzlic vsej obširnosti moje konstrukcije ni razgnana tista megla, ki leži nad Cankarjevo knjigo. Cankar je namreč svojo knjigo nad vse nerodno razpredelil; in to dejstvo združeno z že grajano megle-nostjo je krivo, daje Nino tako težko Čitati. Razdelil je snov na sedmero poglavij : „Prva, druga . . . zadnja noč" in dodal epilog, ki seveda z „dejanjem" knjige nima nič opraviti, ampak zaključuje le i dej o knjige. Mesto pa da bi nam takoj spočetka vsaj s par sigurnimi Črtami povedal, kdo so osebe, ki nastopajo takoj v rprvi noči", je vpletel vanjo dolgo povest o neki ženski, ki je tudi izšla iz predmestnega blata, se povzpela iz njega precej visoko, pa je po znanem principu usode morala v blato nazaj. Šele v „tretji noči" izvemo, kako je prišlo, da sta se našla junak in Nina, kaj ju je prignalo v njegovo tiho izbo. — In tako visimo dolgih 40 strani v zraku in ne najdemo tal, kamor bi postavili nogo. Pa še „tretja noč" se neha tako megleno, da ne vemo prav, pri čem smo. Šele v petem poglavju nadaljuje junak svoje pripovedovanje, kako je rešil dekleta in ga privedel na svoj dom. — Ta razpored je vsekakor zelo neroden. Sicer tudi drugi avtorji pripovedujejo šele v poznejših poglavjih stvari, ki so se godile mnogo preje; ali — oni vedo to storiti ob pravem trenotku in pravočasno namignejo vsaj toliko, kolikor je potreba v informacijo. Cankar pa tega ni storil, marveč je s suvereno vihravostjo metal svoje blesteče misli na papir, kakor so mu prihajale, in ne da bi jih bil preje spravil v zistem. — Oporeka se mi lahko: te tvoje zahteve ne veljajo. Cankar je pisal namenoma tako kaotično : kajti vse te vizije, te fantaz-magorije, vse te misli niso bučale skozi glavo našega junaka v lepem logičnem gosjem redu, ampak, divjale so skoz njo, kakor bi prišle bogve odkod in Cankar je hotel verodostojno, skoro fotografično natančno naslikati to vihro v glavi našega junaka. — Vse hvale vredno je, ako podaje pisatelj misli in značaje fotografično točno, toda znati jih mora podati tako, da mu je mogoče slediti. In zato zahtevamo nekak spo- je sprejel deželni zbor v lanskem zasedanju. Število mandatov se pomnoži za 50. Nova je splošna kurija. V vseh kurijah se bo volilo tajno in direktno. V knrijah veleposestva in trgovinskih zbornic se bo volilo prvič po proporcionalnem zistemu. V ostalih treh kurijah se bo volilo po skupinah, ki so sestavljene po narodnostih. V skupini veleposestva bodo imeli Nemci 20, Čehi 10 mandatov; v mestni skupini Čehi 20, Nemci 20; v kmetskih občinah Čehi 39, Nemci 14; v splošni kuriji Čehi 14, Nemci 6. V trgovinskih zbornicah računajo Nemci na vseh 6 mandatov. Ako prištejemo oba virilna glasa škofov čehom, imeli bodo čehi skupno 85, Nemci pa 65 mandatov. Deželni odbor se tudi pomnoži za dva odbornika, tako da bo štel 8 odbornikov in 8 namestnikov, in sicer volijo veleposestniki vsake narodnosti po enega odbornika, češke skupine štiri, nemške pa dva odbornika. Predsedstvo deželnega zbora bo tvoril dežemi glavar z dvema namestnikoma, ki vse tri imenuje cesar. ČešKo-madžarsko pobratimstvo. Budimpešta, 30. avgusta. Pred štirinajstimi dnevi je bilo v Budimpešti zaupno posvetovanje med nekaterimi češkimi poslanci in tovarnarji na eni in med ogrskimi tovarnarji in poslancem dr. Kovacsem na drugi strani. Dogovorili so se, da pride meseca septembra še več Čeških tovarnarjev in poslancev v Budimpešto, nakar se bodo sklepi razglasili ter se začne Češko-madžarska propaganda. Obenem je zveza ogrskih trgovcev naprosila zvezo čeških tovarnarjev, naj pošljejo svoje zastopnike na Ogrsko, da se z ogrskega trga izključi nemško mešetarstvo. Praga, 30. avgusta. Vodstvo mladočeške stranke je zavzelo v posebnem komunikeju stališče napram stremljenju po češko-madžarskem pobratimstvu. V spomenici se izraža ne-zaupnost napram najnovejšemu takemu navdušenju, češ, da so Madžari še vselej priskočili na pomoč Nemcem, kadar bi bilo treba ugoditi upravičenim češkim zahtevam, zakaj, ako bi se Čehe zadovoljilo, bi se s tem tudi ojaeila tostranska državna polovica, kar pa bi zaviralo Madžare v njihovih gospodarskih in političnih aspiracijah. Drugi vzrok pa je tudi v narodnostnih razmerah, ker Madžari zatirajo Slovake tako brutalno, da mora to ogorčiti vsakega češkega rodoljuba. Sicer pa bi bilo tudi treba, ako se sploh misli na kako sporazumi j enje med obema narodoma, da vodijo pogajanja v to poklicani zastopniki obeh narodnosti. Tudi glasilo poslanca dr. Stranskega „Lidove Novinyu pišejo zelo skeptično o češko-madžarskem pobratimstvu, čes, da je naivno misliti, da bi iz takega pobratimstva postalo kaj resnega. Hrvatje za priklopljenje Bosne in Hercegovine. Zagreb, 30. avgusta. Z ozirom na predstojeće potovanje cesarja v red, neko gotovo grupiranje, ki nam daje možnost, da motrimo podano sliko, ne da bi se utrudilo naše oko. Cankar pa se je proti tej principi jalni zahtevi kruto pregrešil in to treba odločno grajati, posebno, ker ta graja ni izrečena prvič. V glavno „dejanje" samo je vpletel nekaj epizod: „Prvo noč" pripoveduje o tisti ženski, dokazujoč] z njeno zgodbo, kako je človeku nemogoče uteči usodi; v „drugi noči" pripoveduje v nepopisno lepi, umetniško dovršeni sliki o fantu, ki nosi butaro, O malodušnosti človeškega srca, ki nima poguma, otresti se butare življenja. (Zakaj je tukaj vse tako jasno in resnično umetniško?!) V „tretji noči" popisuje bedo predmestnih ulic in del Ninine zgodbe in del zgodovine svojega „vstajenja". Vmes je C. vpletel satiro na problem „o uporabi delavskih otrok." Četrto noČ" izpolnuje slika od Cankarja že tolikrat opisane ljubljanske cukrarne, te hiše, ki je bila sezidana, da bi se rodilo v nji hrepenenje ter se izlilo v gorečih valovih čez prostrano zemljo.u V njej srečamo stare znance, hrepeneča srca Ketteja, Murna, Hercegovino, se je razvila na Hrvatskem in v Dalmaciji živahna agitacija za in proti priklopljenju Bosne in Hercegovine k monarhiji. V včerajšnji seji zagrebškega občinskega sveta je stavil saborski poslanec in občinski svetnik GaŠparovic v imenu Starčevićanske stranke sledeči predlog: Občinski svet kraljevega pre-stolnega mesta Zagreba kot tolmač Čuvstev in nad prestolnice in celokupnega hrvatskega naroda, pozdravlja z radostjo prihodNj. veličanstva kralja Franca Jožefa I. na hrvatsko ozemlje Bosne in Hercegovine in prosi ponižno kralja, naj blagovoli izpolniti stremljenja hrvatskega naroda, ki so zajamčena in posvečena po državnem in ljudskem pravu, po zakonih in kronitbeni diplomi, da se Bosna in Hercegovina z dr užita s Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo ter se tako obnovi staroslavna kraljevina Hrvatska pod zvišeno habsburško dinastijo. Magistrat in župan svobodnega in glavnega mesta Zagreba se pozivata, da izročita ta pozdravni sklep vladarju brzojavno tistega dne, ko stopi v Trebinju na bosansko-hercegovska tla. Vsi mestni in občinski zastopi na Hrvatskem, v Slavoniji in Dalmaciji se pozivajo, da storijo enak sklep ter ga istega dne izroče kralju. — Predlog je bil po kratki debati soglasno sprejet. Bolgarija in Turčija. Carigrad, 30. avgusta. N e ž i b paša Melhame je odpotoval v Marijine vari s posebno zaupno misijo h knezu Ferdinandu. Obenem je sultan izkazal posebno naklonjenost Bolgariji s tem, da je odredil sprejeti v licej Galata-Seraj 15 bolgarskih gojencev iz Bolgarije in Mace-donije brezplačno, dasi ni na zavodu več brezplačnih mest. To odlikovanje velja največ odstopivšemu bolgarskemu diplomatiČnemu agentu N a -č o viču, ki ga je sultan posebno čislal. Dogodki na Ruskem. Stolvpin bi rad odstopil. P etrograd, 30. avgusta. Včeraj je ministrski predsednik Stolvpin prvič po atentatu poročal carju. Dokazoval mu je brezpomembnost vojaške diktature ter priporočal, naj bi se liberalne reforme takoj uvedle. Obenem je prosil carja, naj ga odpusti, kar pa je car odklonil. V dobro poučenih krogih pa so vkljub temu prepričani, da 'Stolvpin kmalu odstopi ter pride na njegovo mesto knez Vasiličikov, dočim postane M a k a r o v minister notranjih zadev. Kdo je izvršil atentat na Štoly-pina? Petrograd, 30. avgusta. Osrednji odbor revolucionarne stranke oficialno izjavlja, da stranka ni bila udeležena pri zadnjem atentatu na ministrskega predsednika. Dve carski naredbi. Petrograd, 30. avgusta. Car je izdal dva ukaza; z enim se podaljša izredno ojaceno varstvo za javni mir in red za eno leto ; z drugim se naroča finančnemu ministru, Cankarja. Tudi to poglavje, posvečeno sili hrepenenja, je polno krasot, a vpletena povest o Vidi je zopet tako meglena. „Peta noc" nadaljuje Ninino in junakovo zgodovino, v „šesti noči" pa nastopata jetični.in njegova soproga-vlačuga kot živa dokazila človeške gnusobe in neizprosne sile usode. . . „Zadnja noč" nam je že znana, istotako epilog. * * Hitim h koncu, če se splošno ozrem nazaj, moram dejati, da nam je hotel podati Cankar z novo svojo knjigo nekaj zelo lepega, da pa svojega namena m dosegel, ker je tisto lepoto drapiral tako neokusno in brez preudarka, da draperija ne dviga lepote, ampak jo skriva in se le tuin-tam izpod nje pokaže lepa črta, na kateri obvisi oko. Dalje Cankar v tej novi knjigi ni pokazal nobenega napredka, nasprotno, padel je v svojo staro, grajano maniro nazaj. In to je vsega obžalovanja vredno. — Toda, že samo drugo in četrtega poglavja polovica je vredna toliko, da se knjiga razširi. — Oprema knjige je seveda Okusna; Baj JO je založil Schwentner. Fr. EobaL naj nakaže 50 milijonov rubljev štiri-procentne rente za podporo kmetom, ki so vsled ujm prizadeti. Dnevne vesti. V Ljubljani, 31. avgusta. — Papeia In cesarja so nalagali. S HI. katoliškega shoda so papežu in cesarju brzojavili vdanostni izjavi, v katerih pravijo, da je na tem shodu bilo zbranih več kakor 7000 katoliških Slovencev. Kdor ima le količkaj tako zdravih oči, da zna normalno seštevati, mora spoznati, da so se naši klerikalci pri navedenju tega števila prav grdo zlagali in tako nafarbali papeža in cesarja. Sicer je pa pretiravanje in laganje taka katoliška prednostna lastnost, da se prav nič ne čudimo, da so se prireditelji katoliškega shoda nekoliko zlagali; mi samo konstatiramo to dejstvo. — Srečna kmetska županska ZVeial Da so patentirani naši klerikalci stresali na katoliškem shodu naj perfidnoj šo hinavščino, je Čisto naravno, dokazuje pa, kaki telički so tisti „svobodni možje in mladeniči", ki so se udeležili tega škoda in kateri so v „Slovencu" šele pretekli teden zadobili ta nadevek. Med „go-vorniki" je blestel tudi p odpredsednik kmetske županske zveze, svedre Stanovnik. Dejal je med drugim: „Pozdravljam vas s krščanskim pozdravom : Hvaljen bodi Jezus Kristus! V tem znamenju (kje je pa kakšno znamenje?) in imenu hoče naše društvo pričeti, nadaljevati in končati, v varstvu in zaščiti tega sv. imena, pod tem praporom hočemo delovati ter pod zaščito sv. Matere Marije upamo srečno doseči svoje cilje. Naš predsednik (Belec iz Št. Vida) mije med raznimi drugimi nalogami, katere mi je izročil v izvršbo, pisal tele besede: Dragi kolega! Izkušaj vse dobro izvršiti, jaz bodem pa župansko zvezo priporočil blaženi Devici Materi Božji vLurdu!" Belec je kampelc. Za predsednika se je dal izvoliti pri županski zvezi, nato pa je vso pezo predsedniških dolžnosti natovoril na podpredsednika in na blaženo Devico Mater Božjo v Lurdu! Če zveza kmetskih županov zdaj ne bo dobro jadrala, potem pa nič nočemo! Ker smo prijatelji praktičnosti, bi bili želeli, da bi bil Belec priporočil imenovano 7vezo Materi božji na Šmarni gori, ki je po našem mnenju vsaj toliko močna kot ona v Lurdu. Belec bi bil potem lahko kolikor toliko v vedni zvezi z zašČitnico županske zveze, kar se morda zdaj ne bo tako lahko godilo! — Protestni shod v Idriji, ki ga je v nedeljo sklicala socijalno-de-mokratična stranka, je bil zelo mnogoštevilno obiskan. Zbralo se je nad 400 zavednega delavstva. Poročal je ravnatelj Anton Kristan v nadurnem govoru, ki je bil huda obsodba klerikalnega delovanja. Resolucija je bila z navdušenjem soglasno sprejeta, niti enega ni bilo, ki bi glasoval proti. Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) Vsi so skočili pokonci, misleč, da se Pirin loti odposlancev, ali v istem hipu je Pirin že odstopil in omahuje padel na stol. Prišel je pa takoj k sebi. Iz njegovih oči je udaril tak plamen, da je Davidu postalo tesno pri srcu. Dvakrat in trikrat je uprl Pirin te goreče, strahotne poglede v odposlanca kamniške vojske, potem je ta plamen ugasnil. Pirin je zavzdihnil in na to dejal mirno, z mehkim glasom: „Dovolj je, Nikolaj Kolovški!" „Dovolita nam, čestita odposlanca, pol ure časa, da se dogovo-vorimo o vaših pogojih," je rekei Nikolaj. David je molče prekimal in odšel s svojim spremljevalcem iz sobe, ne da bi se upal Pirina le pogledati. Pirin je počasi in težko vstal s svojega sedeža kakor da ga bole vse kosti, in z utrujenimi koraki je stopil pred Nikolaja. Naenkrat ga je nekaj pretreslo. Vzravnal se je ponosno in z jasnim, močnim glasom zaklical: — Značilno- Iz Trsta se nam piše: Starosta tržaškega „Sokola" in podstarosta Zveze sokolskih društev g. dr. Ry bar je opravičil svojo odsotnost od III. katoliškega shoda. S tem se vjema sledeče: V nedeljo 26. t. m. vršil se je v Trstu protestni shod proti katoliškemu shodu v Ljubljani. Od takrat je „Edi-nost" izšla že štirikrat, a o shodu — niti najmanjše besedice. Zato seveda poroča na dolgo in široko o — veteranskih izletih. To seveda ni slučaj. „Ljubi mir" hočejo pač gotovi gospodje tukaj vzdrževati, a to klerikalcev nič ne moti. Da ustanavljajo po Trstu in okolici razna svoja društva, razne svoje bratovščine in razne svoje liste . . . Vse za slogo! Ko se je šlo za šolsko mašo, je „Edinost" previdno molčala, in ni še dolgo let tega, kar je dr. Rybaf na nekem okoličanskem shodu (v Skednju) „z veseljem pozdravil" našo duhovščino, ki je — v splošno veselje zboroval-cev — na onem shodu sploh ni bilo. —m— — Šnllerajnska šola v Ga-brjib. Gosp. dr. Josip Sernec v Celju nam piše: V uvodnem članku od 29. avgusta 1906, št. 197 se trdi, da sem jaz prodal Nasku v imenu „Dijaške kuhinje" kos zemljišča, ko sem že mogel vedeti ali pa Čutiti, da se stavišče hoče porabiti za Slovencem nasprotujoče namene. To ni res, ampak odboru „Dijaške kuhinje" je bilo naznanjeno od jako odličnega Slovenca v Celji, da g. Nasko, kateri je pri neki prodaji dobil mnogo denarja, namerava na svojem zemljišču v Gaberjih zidati in za ta namen potrebuje kos našega zemljišča. Vsled tega priporočila je odbor „D jaške kuhinje" pooblastil mene in drugega odbornika, da naj prodava dotični kos, katerega sva skupaj g. Nasku odkazala in podpisala punktacije od 15. marca 1906, s katerimi se je dotični kos njemu prodal za gotovo ceno in sva prejela na račun 2000 K in sicer brez vsake slutnje, da bi bil g. Nasko menda le navidezni kupec, ali da bi celo končni namen bil, staviti na tem prostoru kakšno nemško šolo. O tem smo slišali še le nekaj dni pozneje, nato spet imeli sejo odbora, kateri je soglasno spoznal, da se mora proti Nasku pogodba podpisati, ker je bila veljavno sklenjena. — Dvojna mera. V mnogoje- ziČni Avstriji se dela vedno razlika med Nemci in Nenemci. Nemec ima povsod prednost, Nenemcu, zlasti pa Slovencu se mečejo kot psu od Nemcev oglodane kosti. Pri eksproprija-cijskem postopanju za novo državno železnico so imeli državni organi tudi dvojno mero pri roki: eno za nemškega gospoda, drugo za slovenskega helota. Tako so na nemškem Koroškem odkupovali zemljišča za novo železnico povprečno po kroni za kvadratni meter, V Soški in Baski dolini na Goriškem pa so odmerjali po 10 in ponekod celo samo po 5 krajcarjev za isto površino! „In sedaj Nikolaj Kološki, — kaj zahtevate od mene ? Ime hočete slišati, prazen glas, ki ga jaz ne maram več slišati, in ki nima več pomena kakor senca. Vaša zahteva je blazna. Ponudim Vam jamstvo za svojo osebo, ne ime, in ne prisege, nego vse nekaj druzega. Čujte me, Nikolaj Kolovški. Pripravljen sem premagati, razgnati in uničiti vojsko, ki vas je obkolila. Ne ponujam Vam obupne brambe niti negotove bitke, ponujam Vam sigurno zmago in osveto nad KamniČani. Sedaj pa povejte, Če sta zadovoljni s tem jamstvom in če sprejmete mojo ponudbo brez daljših pojasnil ali ne. Lahko bi Vam sicer dal zadovoljivih pojasnil, a tega ne maram storiti. To je moja zadnja beseda, če hočete, me lahko zdaj na mestu ubijete, samo ne pozabite, da vam lahko še umiraj e ranim srce tako, da mi bodete kmalu sledili V grob". Nikolaj je najprej Pirina in potem vse druge pogledal izpod Čela pogledal jih je z veliko nezaupnostjo, kajti ponudba Pirinova ga je nad vse presenetila, zadnja opomnja njegova pa zabodla v dušo. A videl je na vseh obrazih le veselje nad Piri- Ako se pomisli, "da imajo na Koroškem samo po eno letino, katero pogosto ugonabljata zima in mraz, v Soški in BaŠki dolini pa po dve, sledi, da so v drugem slučaju zemljišča veliko več vredna kot na nemškem Koroškem. Da se je delalo ravno nasprotno razmerje pri odškodnini za ekspropriirana zemljišča, je vzrok ta, da so na Goriškem Slovenci, na nemškem Koroškem pa Nemci! — Premestitve in imenovanja pri južni železnici. Premeščen ie gospod Fran Vidic, postaj enačel-nik v Borovnici, v isti lastnosti v Logatec. Imenovan je gospod Ivan Arhar, dosedaj železniški pristav na Dunaju, postajenaČelnikom v Sežani in g. Josip Gostiša, dosedaj pristav v Nabrežini, postajenaČelnikom v Borovnici. — Podivjani ndeležniki katoliškega shoda. V nedeljo okrog polnoči so divjali po gorenjski državni cesti vozovi, ki so vozili veseljake z veselice katoliškega shoda v Ljubljani. Po vaseh so rjuli kakor podivjani. Podili so tako, kakor divjaki. Konji so leteli kar po zraku. Vmes pa rjuli: „Živio naša moč." Povedali niso, katera moč, ali konjska njih moč, ali vinska moč, ki je katoliške glave docela zmešala. Ponosni so lahko v Ljubljani na tako Čedo! Le škoda, da so bili orožniki v Ljubljani, sicer bi gotovo kateri voz razgrajačev prijeli zaradi kaljenja nočnega miru. Da so se napili ti katoliški možje, to se jim slednjič ne vzame še tako za zlo, ker v to so jih zapeljali duhovniki, ki so pili ta večer, kakor na življenje in smrt, toda z živino bi imeli ravnati bolj usmiljeno, saj živina čuti kakor človek. Na cesti so potem iskali izgubljene koce in odeje, ki so jih pogubili izpod sebe. Mera je bila polna. — Slovenska sokolska društva opozarjamo, da je Slovencem v Zagrebu za obed pripravljeno v dveh gostilnah: Vuletin, Ilica št. 71 in Sveučilištna restavracija. Naj torej obiščejo le ti dve gostilni, ker v drugih gostilnah je pripravljeno za druge goste in bi bila le zmešnjava, ako bi se Slovenci od-stranjali od določenega jim mesta. — Ako bi želel kdo namesto v skupnih stanovališčih stanovati v zasebnem stanovanju, naj se oglasi v slavnostni pisarni v Zagrebu. Po možnosti mu bo vstreženo. Seveda mora v tem slučaju doplačati na legitimacijo. — Prvi istarski Sokol v Pulju s 55 udeleženci se priklopi v Ljubljani Slovenski Sokolski Zvezi. Pridejo v Ljubljano že z brzo vlakom, da si ogledajo še slovensko stolno mesto. — Danes zaključene prijave izkazujejo 461 članov Slovenske Sokolske Zveze, ki se udeleže zleta v Zagrebu. Impozantno število. Dokazuje pa tudi, da smo od slovenskega vsesokolskega zleta znatno napredovali. Kajti tačas v Ljubljani ni bilo zbranih več slov. Sokolov, kakor okoli 500. Med temi 200 članov ljubljanskega Sokola, dočim je med v Zagreb odhajajočimi 461 člani le 87 članov ljubljanskega Sokola. Zastopana BO vsa slovenska sokolska društva razen Kranjske gore. Posamezna društva pošljejo : Zagorje 26, Žalec 13, Jesenice 11, Idrija 24. Tr>t 24. Domžale 9, Novomesto 37, Ilirska Bistrica 14, Gorica 11, Kranj 23, Kamnik 14, Mozirje 7, Celje 42, Ljutomer 36, Brežice 20, Solkan 15, Tržič 3, Postojna 18, Prvačina 6, Šiška 22, Žensko telovadno društvo v Ljubljani 2. Ljubljanski Sokol 85 članov, skupaj novo ponudbo in še predno je mogel kaj reči, je že vzkliknil njegov sin : „Sprejmite, oče, to ponudbo, sprejmite jo in rešite sebe, svojo Čast in veljavo ter čast in veljavo nas vseh-. Tudi Bertonja se je nagnil k Nikolaju in mu zašepetal na uho: „Sprejmite ponudbo; Pirin je mož za to, da jo izpolni". In tu li Katarini in Mariji Sa-lomi je trepetala na ustnih prošnja, naj sprejme Nikolaj Pirinovo ponudbo. Nikolaj se Še ni mogel odloČiti, kajti nezaupnost njegova je bila tako velika, da je niso premagale željo njegoye družine in priporočila ž njimi združenih plemenitašev. Ni mu šlo v glavo, da bi mogel Krištof Zlato-poljec pozabiti, kar se je zgodilo njegovemu očetu in njegovi sestri, zlasti ker ni vedel, da so Kamničanje pozabili in prezrli pri svoji mirovni ponudbi prav tistega, kateremu so M imeli zahvaliti za vse svoje velike uspehe v boju proti Nikolaju Kolo v-skemu. « „Sprejmite, oče," je dihnila končno tudi Marija Šaloma Nikolaju na uho. „Kdo ve, Če ni ljubezen vzrok 461 članov. — Pri skupinah na orodju, ki jih samostojno izvaja slovensko Sokolstvo, nastopi 7 društev s 100 telovadci na 14 orodjih. Tekmovalne telovadbe se udeleži 12 vrst, 3 |v višjem in 9 v nižjem oddelku ter 27 posameznikov, skupaj 99 slovenskih tekmovalcev. — Družba sv. Cirila in Metoda f Ljubljani naznanja, da je na vezi ki skupščini v Logatcu 2. t. m. razsodnikom izvoljeni g. prof. dr. J o s. Tominšek odklonil to častno zvanje; ker je ono naperjeno, ne bo rekel namenoma, a vsekako očitno v svojih ;iosledicah proti možu, ki je ž njim v najožji dotiki, proti ravnatelju g. 3. Schreinerju. Tem povodom si je vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" izvolilo vsled § 18., alinea 3 svojih pravil gosp. ravnatelja Schreinerja za interimnega družbenega razsodnika ter svetovalca v važnih, družbenih zadevah. V/J dstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja vse svoje podružnice, ki letos se niso naznanile svojih odborov in funkcionarjev, naj to store vsaj do 5. septembra t. 1. Rabijo naj za to vlani doposlane tiskanice. Te podatke rabi družbeno vodstvo za koledar 1907. leta. Ko bi prezrla kaka podružnica ta opomin, zvrača naj potem krivdo sama nase. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — II. odborova seja »Glasbene Matice" 1. 1906/7. dne 29. avgusta. Navzoči: predsednik prof. btritof, odborniki: gg. Hubad, Hudover-nik, Milčinski, dr. Ravnihar, Ravnikar, Rozman, dr. Rudež, Sebenik, Završau, Zotman,dr. Žirovnik in društveni upravitelj Juh. Zapisnikar tajnik Šebenik. Volil se je nov šolski odsek, ki bo za seje pripravljal vse šolske zadeve. V njem so: šolski ravnatelj Gr r b i ć, artistični vodja Hubad, šolski nadzornik Zebre in predsednik prof. Š t r i t o f. Delokrog artističnega odseka se je razširil tudi na vse stvari, tičoče se koncertov. Zaradi učitelja za čelo je odbor v pogajanju. — Predsednik naznanja: Pismene zahvale so se poslale vsem denarnim zavodom, ki so prispevali za 1. 1905./6., na občnem zboru izvoljena revizorja izvolitve nista sprejela, treba zato izrednega občnega zbora, druga polovica mestne podpore v znesku 1500 K bo izplačana že 1. septembra mesto 1. oktobra. Dr. Furlan je posredoval, da se je neka kazenska poravnava v znesku 460 K obrnila v pokritje deficita, okrajna hranilnica in posojilnica v Skofji Loki je v isti namen darovala 50 K. Nujnosti: Glede začetka glasbene šole se ukrene vse potrebno. Sprejele so se najnujnejše točke novega poslovnika za šolo. Vpisovalo se bode dne 14., 15., 16. in 17. septembra. Redni pouk se pričenja dne 18. septembra. Izvoli se slovenski jury za konkurenčne skladbe (Grbic-Hu-bad). Hrvatsko pevsko društvo „Kolou je naznanilo kot svoja Člana jury gg. Smrek ar j a in Schulza. — Odde-ljeni referati: Glede nagrad skladateljem letos izdanih muzikalij se ukrene vse potrebno. Predloži se nov poslovnik za blagajniško poslovanje. — Poročila funkcionarjev: Blagajnik poroča o denarnem stanju. Razpoložljivega denarja je samo 730 K 67 vin. Ker pa bode mestna podpora že 1. septembra dvignena, se bodo mogle izplačati učiteljske plače za ta mesec v znesku 1241 K 65 vin. Pravni zastopnik dr. Ravnihar poroča o zapuščini g. Pavla Lozarja. Prodaja bo dne 4. septembra ob 9. uri dopoldne. Poročilo asanacijskega odseka. Dose-daj so darovali: &) enkrat za vselej 12 rodoljubov 1285 K 10 vin., b) v mesečnih obrokih za avgust 67 rodoljubov 267 K, skupaj 1552 K 10 vin. Z nabavo novih subskribentov prične deputacija jutri. Preglednik poverje-ništva poroča o razpošiljanju muzikalij in izvestja. Poročilo odseka za evidenco in nabavo novih Članov: Sestavil se je imenik oseb, ki še niso društveniki in poslala se jim bodo vabilna pisma k pristopu. Poročilo hišnega gospodarja o nujno potrebnih popravah hiše, ki se že vrše, se vzame na znanje. Blagajnik pokojninskega zaklada konstatira, da je prevzel dotične hranilne knjižice. Poročilo o bilancah bivše glasbene šole v Novem mestu se vzame na znanje. Skladatelj Davorin Jenko izda skupno svoje skladbe in jih izroči ^Glasbeni Matici" v komisionalno razprodajo. — Slučajnosti: Sklene se še veliko zalogo Foersterjeve opere „Gorenjski slavček" prodajati po znižani ceni 4 K namesto prvotne cene 8 K za Člane, 12 K za nečlane. Predsednik zaključi nato sejo, ki je trajala dve uri in pol. — Pogrebna bratovščina sv. Jožefa. Odbor je v „Slovencu" priobčil izjavo, da je pozval prejšnje predsedniŠtvo, naj opraviči ali pokrije najdeni računski primanjkljaj. Ta izjava je pet krav za en groš. Manipuliralo se je na nečuven način z denarjem in s knjigami. Ker s to izjavo ne moremo biti zadovoljni in ker se kaže, da se hoče potlačiti, poživljamo pristojno oblast, naj poseže vmes in poskrbi, da se napravi red. — Več članov bratovščine sv. Jožefa. — Prijeten popoldanski izlet bode v nedeljo na Zgornji Rožnik, kjer priredi pevsko društvo „Slavec" veliko ljudsko veselico. Kraj že sam na sebi prijeten, bode lepo okrašen, zvečer pa se bode prižigal umetalen ogenj. Sodelujoča Društvena godba bode odkorakala ob 2. uri iz „Mestnega doma" igraje po mestu na Rožnik. Takoj po godbenem koncertu se prične ples v salonu in traja do večera. Otroci so vstopnine prosti, za postrežbo bode najbolje poskrbljeno. Torej bode gotovo vsakdo pohitel na prijazni Rožnik, kjer še ni bilo prirejene veselice v tako obširnem slogu, kakor bode „Slavčeva". — SuroveŽ. Ko je šel v ponedeljek ob 7. zvečer premikač Jakob Kovač v Spodnji Šiški ob železniški progi na državni kolodvor, se je srečal z neznanim človekom, ki ga je začel brez vzroka zmerjati. Kovač ga je zgrabil za vrat, toda neznanec ga je sunil trikrat z nožem, da so ga morali težko ranjenega prepeljati v bolnico. — Požar je upepelil predvčerajšnjim v Mengšu sedlarju Francu Pečniku hišo, pod in svinjak z veliko poljskimi pridelki in sedlarskim orodjem. Škode je 8000 K, zavarovalnine 4400 K. Vzrok požara je neznan. — Meščanska godba se snuje v Škofji Loki. Vsi sloji so pozdravili to misel z veseljem. Posvetovalni shod pri gosp. Guzelju je bil mnogobrojno obiskan. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki je začel nabirati prostovoljne doneske, in sicer z lepim uspehom a — naenkrat je vsa stvar utihnila. Prosimo pripravljalni odbor in njega predsednika naj nadaljuje začeto delo. Meščan. — Čitalnica v Cerkljah pri Kranju priredi v nedeljo, 2. septembra ob 4. uri pop. na Vavknovem vrtu veliko veselico s sodelovanjem učiteljstva. Na sporedu je petje in predstava šaloigre „Trije tički". — Prva slovenska meščanska Šola* V Postojni se otvori 17. septembra t. 1. prva deška meščanska šola, katere učni jezik je slovenski. Da je učni jezik meščanske šole slo- krivnostnemu vedenju Marka Pi-rina". Zdaj se je Nikolaj nasmehnil in trde poteze njegovega obraza so dobile prijaznejši izraz. „Vem, da si lepa* hčerka moja," je rekel tiho in obrnivši se k družbi je glasno dostavil: „Odločil sem se. »em, da Vam je vsem za čast in slavo ia da bi za njo žrtvovali življenje. In ker mi vsi priporočate, naj sprejmem ponudbo viteza Pirina, se uklonim Vaši želji. Stopil je pred Pirina in mu položil roko na ramo. „V Vaše roke, vitez Pirin, izročam usodo svojo in svojih zaveznikov. Kaj naj odgovorim odposlancema Kamničanov ?" „Povejte odposlancema, da prinesete odgovor na njih ponudbo c$ebno v Kamnik, ko bo mestno zi-jovje razdejano in bo na kamniškem erkvenem stolpu vihrala Vaša zastava in zastave oglejskega patrijarha. Recite jima tudi, da pridejo E Vami vsi Vaši plemenitaši in župnik Lavrencij. In takrat Nikolaj Kolovški, če bo treba, Vam bom povedal v kamniški cerkvi, ob krsti, katere župnik Lavrencij ni hotel blagosloviti, kar želite vedeti. In lahko me tisti dan položite mrtvega v tisto krsto, če ne izpolnim svoje obljube". Brez obotavljanja in z najpopolnejšim zaupanjem je Nikolaj naročil svojemu sinu, naj odposlancema Kamničanov sporoči ta žaljivi in poniževalni odgovor. Kakor vsi, tako je zdaj tudi Nikolaj veroval, da izvede Pirin svoje obljube do pičice, dasi je bil zdaj kakor vsi drugi popolnoma prepričan, da ni Marko Pirin nihče drugi, kakor Krištof Zlatopoljec. „In sedaj, gospodje, pojdite z menoj, da ukrenemo kar treba za zmago". Marija Šaloma je stopila k oknu in gledala na dvorišče, koder so se zbrali vodje kolovških čet. A njeno oko je viselo samo na enem teh mož in na njenem cvetočem obrazu je žarela sreča in je odseval ponos, da jo ljubi ta junak vseh junakov. (Dalje prih.) venski, odgovarja popolnoma zahtevam modernih pedagogov, ki zdušno vele: „Materinščini gre prvo mesto v šoli!" Sicer se bo pa kot predmet poučeval tudi nemški jezik v toliki meri, da bodo mogli učenci pozneje brez ovire prestopati v višje razrede srednjih šol. Vrhutega se bo na meščanski Šoli v Postojni po možnosti in neobvezno poučevalo francoski in laški jezik, gosli, klavir in stenografija. Kdor želi natančnejših pojasnil glede vstopa v to prevažno šolo, ga opozarjamo na tozadevni razglas v današnji številki našega lista. — Himen. Včeraj popoldne sta se poročila v Novem mestu gg. profesor dr. Orel z gdč. Emo Tirlik in advokaturski kandidat C ham z gdč. Mici Tirlik. Obe nevesti sta sestri in hčerki odlične novomeške rodbine. Bilo srečno ! — Žaljenje Slovencev na novi državni železnici. Vedno nove pritožbe prihajajo z državne železnice Jesenice-Trst. Zdaj smo prišli tako daleč, da nas nemški nastavijenci naravnost zaničujejo. Pred kratkim se je peljal namreč neki gospod po tej železnici. Na Jesenicah je sprevodnik v robati nemščini zahteval, naj se preseli v drug kupe. Ker mu je potnik opomnil, zakaj govori samo nemški, ko vendar ve, da se tu v glavnem \ ozi slovensko ljudstvo, dobil je impertinenten nemški odgovor: Mar mislite, da se bom zaradi vas trudil govoriti slovenski Vu Tako se dela z nami! — Razkritje velikega ponarejanja denarja. Na Hrvatskem so v varaždinskom okraju zasledili velikansko ponarejanje kovanega denarja. Ponarejalcev je bilo deset, ki so celih 10 let opravljali ta posel, ne da bi jim oblasti le enkrat prišle na sled. A tudi zdaj so jih le slučajno zasledili. 14. t. m. je bilo cerkveno „žeg-nanje" v Mariji Bistrici. Orožniki so med drugimi jim sumljivimi ljudmi pazili posebno na nekega moškega in žensko, ki sta si dajala znamenja in potem izginila iz gruče na neko njivo v koruzo. Orožniki so od raznih strani prišli k njima in ju zajeli, ko sta preštevala denar. Hotela sta uiti, ko sta zagledala žandarje. Telesna preiskava je imela sijajen rezultat. Pri obeh so našli mnogo ponarejenega denarja, kron in goldinarjev. Areto-vanca kmet Marko Kuča iz Gorice pri Ivancu in kmetica Mara P e k iz Forij pri Lepoglavi sta sprva pravila, da ju je neki neznanec iz Štajerske naučil ponarejati denar ter izjavila, da nimata nič tovarišev pri tem. Pozneje se je pa Kuča udal in izdal vse ostale ponarejalce. Med temi je njegov sin Štefan, Valentin Barlek iz Očure, Jožef Cikač iz Ivanca, Jožef Šumiga iz Brda, Jožef Cika č iz Cerovca, Peter B u t k o , Janko Štuk in Jožef Butko iz Očure. Vodja vse bande je bil Jožef Butko, ki si je tekom Časa iz nič tako opomogel, da ima do 40.000 K vredno premoženje. Butka je naučil delati denar Janko Štuk, ki je bil nekdaj justični stražnik, a že poltretje leto zaradi ponarejanja denarja zaprt. Falzifikati so bili delani iz zmesi iz svinca in cina, v katero zmes so de-vali ponarejalci raztolčeno steklo, da je imel denar pravi zvenk. Ponarejalci so imeli več delavnic in kadar so spravili v promet ves denar, so delali novega. Delal ga je pa tudi vsak sam zase. Vendar so ti ljudje poskrili ali uničili vse priprave, predno je prišlo orožniŠtvo, ki jih je le pri btuku dobilo. Vsega ponarejenega denarja so ponarejalci razpečali najmanj za 70.000 kron, najbrž pa še mnogo več, tako da se lahko sodi na 100.000 K. Raz-pečavali so ga večinoma po raznih sejmih in drugih takih shodih. — Železniška nesreča v Dja- kovu. V ponedeljek se je dogodila na postaji v Djakovu železniška nesreča. Vsled napačno postavljenega tira je pri urejevanju vagonov 25 voz oddrdralo proti djakovškemu paromlinu, kamor svet zelo visi in kamor je sicer tir napeljan. Ker ni bilo nikogar, da bi jih bil zaviral, drvili so se z vso naglico na dvorišče omenjenega mlina. Dospevši do ovinka, so poskakali s tira in butnili v obzidje s tako silo, da se je to takoj podrlo in pokopalo pod seboj 181et-nega Milana Selaka, ki je šel takrat slučajno mimo. Mladenič je bil na mestu mrtev. 6 vagonov je divjalo dalje. Prišedši skozi obzidje so jo udarili Čez trotoar, čez cesto, čez kupe gramoza in prileteli v bližnjo gostilno Žigičevo, kjer sta odbijača prvega voza predrla steno. V gostilni je nastala seveda silna zmešnjava. Dva vagona sta docela razbita, ostali štirje povsem nerabni. Neka deklica se je tako prestrašila, ko je videla drveti vagone, da je zbolela. — Z ljubljanskega grada se vidi z dalnogledom prav dobro koča „Planinskoga društva" na Kamniškem sedlu (1500 m). — 8 Karlovske oeste se nam piše: Gostilna v hiši št. 28 je že mnogo let zopet na jako dobrem glasu. Pokojni gosp. A hI in jo je povzdignil in sedanja krčmarica jo drži na isti stopnji. VeČ naprednj ak o v. — Spakedrlja. Danes zjutraj so bili po mestu po raznih stebrih in voglih nabiti listki s sledečo spake-drijo: „In Samstag September I. und II. In Gasthaus bei kleplat Florian-strase 24 Wierd krenzhen ser Guthe Pedienung Beging um 6. ur Nahmitag und Bies da fru ein triet fraii!" Prav kakor slo venski otroci iz šulvereinske šole! — Svarilo izseljencem. Paro- brodna družba „Zino" razpošilja po svojem pooblaščencu A. Gergoletu v Chissi (Švica) prospekte, v katerih vzpodbuja delavstvo, da bi se izselilo v San Paulo v Braziliji. Posebno se vabijo rokodelci, kmetovalci in poljski delavci. Vsem tem slojem se tamošnje razmere popisujejo za zelo ugodne in se jim celo obljublja brezplačno parobrodno vožnjo in vožnjo po suhem do zaželjenega kraja. Vse to pa ni nič drugega, kakor vaba, in naj bodo vsi oni, ki se hočejo izseliti v Brazilijo, prepričani, da so tam razmere za delavstvo silno neugodne in da ta nepremišljen korak že marsikdo obžaluje, ker si ne more tam prislužiti niti toliko, da bi se po Človeško preživljal, ne pa da bi si Še prihranil za povrnitev stroškov v svojo domovino. Torej, ne v Brazilijo! — Voz se je prevrnil danes zjutraj na Dolenjski cesti hlapcu Francetu Prašnikarju, kateri je peljal z dolenjskega kolodvora les. Les je dosegel Heleno Sernakovo, ki je peljala domov z mlekarskim vozičkom živila, jo podrl na tla in lahko poškodoval. Tudi pri vozičku in živilih ima 10 K škode. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 2 6 Slovencev, nazaj jih je pa prišlo 13. Na Prusko je šlo 18 Hrvatov, na Koroško pa 14. — Izgubljene in najdene reči. Delavka Antonija Povhetova je izgubila srebrno moško uro, vredno 20 K. — Neki gospod je izgubil rjavo denarnico, v kateri je imel 27 K denarja in neki rimski denar. -— „Ljubljanska društvena godba" priredi j utri zvečer v hotelu ^tl i rij a" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes zvečer v kavarni „Prešeren". Začetek ob polu 10. uri ter vsak dan ob 4. uri popoldne in ob 7. uri zvečer v „Š vi car i j i". Vstop vselej prost. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 19. do 25. avgusta 1906. Število novorojencev 18(=24 93%o)> nirtvo-rojenec 1, umrlih 30(=4160%0), med njimi iih je umrlo za otročico 1, za j etiko 5, vsled mrtvouda 1, vsled samomora 1, za razhČnimi boleznimi 22. Med njimi je bilo tujcev 10 (= 33-33%)» iz zavodov 13 (=43 33%) Za infekcijoznimi boleznimi sta oboleli, in sicer za tiiuzom 2 osebi. — Najnovejše novice. — Cesar se je odpeljal včeraj k manevrom v Šlezijo. v — Proti kupčiji z dekleti je izdalo justično ministrstvo na vsa sodišča posebno naredbo. — Rezervisti so se spun-tali v Turinu, ker se ni izplačala njihovim rodbinam obljubljena podpora. Puntarji so napadli častnike s kamenjem, vendar se je' polkovniku posrečilo, puntarje pomiriti. Sedem kolovodij so zaprli. — Vest o smrti bivšega vojnega ministra Kriegham-merja kakor da ga je obstrelil princ Jurij, dementujejo bavarski in avstrijski oficijozni časopisi, Češ, da princ Leopold s svojima sinovoma niti na lovu ni bil. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Tatvina v železniškem vlaku. Brata Dušan in Jefte Tasovac, prvi po poklicu mizar, drugi pleskar iz Mostara v Hercegovini doma, sta tujemu imetju zelo nevarna človeka ter sta bila zaradi tatvine že večkrat kaznovana. Potikala sta se po Avstriji, najljubše bivališče sta jima bila Trst in Reka. Oba sta delomržneža, ki rada na stroške drugih dobro živita, denarja jima ni primanjkovalo nikoli, če se je pa to zgodilo, znala sta si ga pridobiti; v sredstvih nista bila izbirčna. Da bi napravila bolje vtis, izdala sta se za trgovca. V Trstu sta zavohala mornarja in posestnika morskih bark Ivana Ravalico z Reke, ko je prišel po opravkih v Trst in se je nameraval odpeljati domov. Obdolženca sta se mu pridružila na ta način, da ga je Dušan prosil, naj mu menja bankovec za 20 K. Prošnjo je Ravalico odklonil. Odpeljal se je na to z vlakom na Reko, a tudi brata Tašovac sta stopila v isti kupe. Po- nujala sta mu konjaka piti in cigarete, a Ravalico je iz previdnosti tudi to odklonil. Na postaji Št. Peter bi se bil Ravalico silnih gostov rad od-križal. Šel ie v restavracijo, kamor sta mu sledila tudi brata Tasovac. Sedeli so skupaj in večerjali. Potem so šli na peron, a se zopet vrnili v restavracijo ter pili vsak po en vrček pive. Ravalico svojega piva ni popil, ker se mu je zdel pregrenek, šel je v vlak in se vsedel na svoj prostor. Obdolženca sta hodila mimo vlaka gori in doli, končno pa vstopila v tisti kupe, kjer je sedel Ravalico. Dušan se je vsedel poleg njega, Jefte pa nasproti. Ravalico je kmalo zadremal, vendar je čutil tujo roko na svojem notranjem prsnem žepu suknje. Zagrabil je za roko, ki je bila Dušanova, ter zavpil: „Kaj delate ? To ni šala." Ta pa mu je odgovoril, da je poštenjak in da je to v šali učinil. Listnica je ležala na Ravalicovem naročju, a denar je zginil, kajti obdolženca sta si ga v naglici razdelila. Ravalico je poklical sprevodnika in zahteval orožnika, a ker ga ni bilo možno dobiti, obvestila se je telegra-fičnim potom na Reki policija, ki ju je pri prihodu are to vala. Pri telesni raziskavi se je našel ravno tak denar, kakor ga je imel Ravalico, prikrila sta le bankovec za 50 K in enega za 10 K. Ne Dušan ne Jefte ni vedel povedati, koliko da ima vsak denarja pri sebi. Dušan se je zagovarjal, da mu je pri odhodu žena izročila 2000 kron, da bi kje v Avstriji o tvoril mizarsko obrt. Da je to laž, izkazale so poizvedbe, iz katerih se razvidi, da nima žena nikakega premoženja, mati in sestra pa si služijo svoj kruh kot delavke v tobačni tovarni. Jeite je pa trdil, da si je ta denar prislužil. Ravalicu je bilo vzetih 860 K in ga je Ravalic v tem trenotku zagrabil za roko, ko mu je tat vtikal prazno listnico v žep. Žena, ki je prišla iz Mostara k razpravi, je v prilog svojega moža Dušana Tasovca krivo pričala, namreč, da mu je ona pri odhodu dala 2000 K. Zato se je po predlogu državnega pravdnika sklenilo, pridržati jo v zaporu. Ker se je pa videlo, da je bila ona v popolni ohlasti svojega moža in je le iz strahu pred možem tako pričala, se je ta predlog umaknil. Kako rafinirano je izvršil v družbi brata to tatvino, kaže dejstvo, da mu je na postajo Št. Peter namešal omotice med pivo, nakar je ta v vozu takoj zaspal. Da sta obtoženca medna-odna sleparja, je dokazano s tem, da seje izdajal Dušan Tasovac po hotelih za rezervnega Častnika, na Reki se je delal kot bi hotel vzeti v najem kak hotel in v to svrho hodil z ljudmi, ki so mu pravili za take hotele. Ukradenega denarja ne pusti vrniti, ker pravi, da je to njegova lastnina. Porotniki so ju spoznali enoglasno krivim. Obsojena sta bila vsak na 6 let težke ječe, po prestani kazni se iztirata iz Avstrije. Telefonsko m uwm poročilo. Dunaj 31. avgusta Miuist ski predsednik Beck se vrne danes Da Dunaj V ponedeljek bo imel m mstrski svet sejo, da sklene potrebne dispozicije za j sensfco zasedanje državnega zb ra. Vlada želi, da se snide odsek za volilno reformo 12 s ptembra Praga 31. avgusta Pri včerajšnji vožnji po Moldavi, katere sta se udeležila tudi ministra Fcffc in Pacafr, je dobil Pacak so ln carico in mcrali so ga prepeljati v Pr^g>. Budimpešta 31. avgusta Z ozirom na razglasilo dunajske in monakovske vlade, da ni bavarski princ Jurij na lovu ustrelil bivšega vojnega ministra Kriegbam-mer;a, izjavlja „Budapešti H rlap", da vzdržuje v polnem obsegu svoje poročilo. Petrograd 31 avgusta Policija v Hamitiou je hitela aretirati bivšega zastopnika tega kraja v dumi. Ljudstvo je zvonilo plat zvena Zbralo se je na tisoče ljudi, ki so s silo osvobodili bivšega poslanca in razgnali policijo. Berolln 31. avgusta. „Vos-sisehe Zeitung" se poroča, da pričakujejo v Varšavi vsako uro razglašenje ob sednega stanja Vojaštvo v Varšavi je vlada pomnožila za 16 bataljonov pešakov in 12 stotnj kozakov. Berolin 31 avgusta. B zovlak Magdeburg-Kolonj je pn Brunšviku zadel ob voz, s katerim so se peljali gališki delavci. Sest delavcev je bilo ubitih. Bratje Sokoli! Za odhod v Zagreb se zbiramo jutri ob l/A na 3. uro popoldne na restavracijskem vrtu južnega kolodvora. „Na zdar!u Odbor ljubljanskega .Sokola1. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 30. avgusta 1906. H*!olH«r.: papir)* 4 £/# majska renta.... 4\yy0 »rebrna renta . . . 4*, avstr kronska renta. . «•/, . zlata , . . 4», ogrska kronska rtnta . 4»/, , zlata 4*/« posojilo dež. Kranjske 4*/,°/, posojilo mesta Spljet 41/,'/« bos.-herc. želeanisk« posojilo 1902 . . . 4*/, češka dež. banka k. o 4»r,*/# čast. pisma gal. det. hipotečne banke . . 41/;*/. pest. kom. k. o. a 10° pr...... 4«/,% zast. pisma Innerst. hranilnice..... 4*///, zast. pisma ogr. cerur. dež. hranilnice. . . #*/••/• z- Pis- °gr- niP- btn- i%\ obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4V«#/« obl. češke ind. banke 4*u pnor. lok. želez. Trst-Poreč...... 4% prior, dolenjskih Žel. . B«/0 prior. juž. žel. kup. 1 tV: 4*/t°,0 avstr. pos. za žel. p. •. Srečke. Srečke od 1. 1860'/, . . • , od 1. 1864 .... 9 tizske...... _ zem. kred. I. emisije II 9 w m «* m ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 — B turške...... Basilika srečke . . . Kreditne m ... Inomoške . • • * Krakovske » . . • Ljubljanske 9 • • . Av9tr. rdeč. križa m . . -Ogr. „ ..... Rudolfove . . , . Salcburške 9 . . Dunajske kom. , . . . Delnic*. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ • • - Živnostenske w Premogokop v Mostu (Brii\; Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valut«. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dofcrji........ Denar i Blago 98 35 99 15 98 95 9915 9o 25 99 45 117 05 117 25 94 5<> 94 70 11240 112 40 9920 100 15 100 50 101 60 99 30 100 30 10010 101*10 9986 99-75 1 100-35 10185 10010 101-10 10410 105 10 i 100 20 106-70 100- 100 15 100*— 100 30 100— 101 — 1 100- 101 — 99 90 99-&0 100-- 318 80 32080 100-20 10120 216- 222 — 276 — 278 — 15325 165 25 283 — 290 — 293 — 301-— 257-- 264 — 97 — 104-— 162 — 163 — 21 6> 23 60 456-- 464 — 79 - 84- 85 — 92 — 67 — 64 — 48*0 60*50 29-25 31 25 67 — 62 — 71- 77- 510'— 518 — 16740 168 40 676 75 677 75 «780 — 1790 674 75 67* 75 812 — 812 50 242 — 243 — 710- 714-- 697 25 598 25 2804 - .814-- 680 — 681 — 273 277 — 578 - 581 50 139 — 141 — 11-34 11-39 19-08 1911 2346 23 54 24 01 117-25 117 46 9630 96 50 25225 2b3 25 484 6-- Žitne cene v Budimpešti. Dne 31. avgusta 1906. Termita« Pšenica za oktober . . za 60 kg K 716 Ri 9 oktober . . „ 60 , „ 6 11 Koruza „ avgust . . . , 50 , , 530 , maj za L 1907 , 60 . . 511 Oves . oktober . . „ 50 , , 6 67 Efektiv. Nespremenjeno. Meteorolosifto poročilo. Vlitna nad morjem 00*3. Srednji zračni tlak 786.0 mm. Avgust J Čas opazovanja Stanje barometra v mm o. ► 3 S $Ž Vetrovi Nebo 30. 9. zv. 7434 160 sr. Bvzhod jasno 31. 7. «j. 7442 90 brezvetrno megla i» 2. pop. 743 0 231 ar. vzhod jasno Srednja včerajšnja temperatura: 14 6', nor-male: 171°. — Padavina v mm 0 0 Več vajencev sprejme takoj Fran Florjančio, ključavničar 3128-1 LJubljana, Dunajska cesta št. 9. Da deželi, prav dobro idoČi, se zaradi pomanjkanja svojcev z vsem blagom takoj proda. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3117—1 s 3 sobami, kopalnico, sobo za služkinje in vnemi drugimi pritiklinami se da za novembrov termin v najem. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2846 11 Dva zanesljiva sprejme takol 3120—1 Ivan Ur hovec ▼ LJubljani, Sv. Petra eesta it. 50. v Radovljic št. 43 se proda. (4 sobe, kuuiuja, dve shrambi, klet iu hlev.) Pripravna za stanovanje ; ugoden prostor Za Obrt, posebuo kir obrt nikov tukaj zelo primanjkuje. Več pove lastnik J. Pavlin V Radovljici 78. 3026-4 Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pisarne se dajo takoj v najem. Odda se tudi hlev za dva konja. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2845 11 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5*50 K. Vsled ngodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih ua trakove z močno zbitimi podplati, n»jnovejse oblike, dalje par mo&kih in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. VkI 4 patri nanio 5*50 H.. Za narocitev zadostuje dolgost 3103 Razpošiljanje po povzetjn Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Neueajajoce rad zamenjam Mlad In izkušen SclWEiZUlCECl ki je popolnoma vešč svoji stroki, dobi stalno kondicijo na tarif Nastop takoj. Ponudbe na tiskarno Lav. Wei8S, Belovar, Hrvatsko. 3092 2 za stavbno delo sprejme za več Časa s prav dobrimi pogoji tako} Jakob Homovc mehanično mizarstvo v Cerknici. 3070—5 Štev. 79 na Bleda, enonadstropna, v dobrem stanu, obstoječa v pritličju iz veže, kleti, kuhinje, ene sobe in pro dajalne, v I. nadstropju iz predsobe in Štirih sob, tik te stavbe je dvorišče in mali travnik, SO proda Iz prosto roke. 3100—2 Velika plesna veselica EEEEEE vso noć EE== bode Jutri, v soboto 1. septembra v restavraciji „pri Tigru" na Sv. Petra nasipu št. 37 ob Jubilej-skem mostu. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. K obilni udeležbi v »bi 3127 gostilničar. Pouk v risanju vzorcev in njih poraba se prične 24. septembra t. L Natančnejša pojasnila daje vsaki dan Od 6—7 ure zvečer Beza HuLbinajer 3066—2 Rimska cesta št 7 v pritličji na levo. Pojasnila se dajo na Željo tudi pismeno. Istotam se tudi izdelujejo krojni vzorci pO meri. Prvo zalogo železnine Stavbnih potrebščin! cementa, bičja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin >td., mlatUnic, gepelnov, slamoreznic, čistilnic! preš za grozdje in sadje, pump in cevi za vodo in gnojnico ter na)raznovr8tnejfie oprave za mlekarne je pri FR. STUPICA u Ljubljani risu ILv/HajTije 1ox^zi3e cesti štev-. 1 na T7"alTrazorjo -^em trg^-o. štev. S (nasproti Urlzev*al«ike eerkve). 2952—3 Mladyrtnlr Pisarje 3109—1 kleparski učenec se sprejmeta na Erjavčevi cesti 9. Išče se v mestu ali na deželi za taku) ali pozneje na raci samBkega stana, zmožnega slovenske^ in nemškega jezika v govora m pisa izurjenega v narekovanja v obeh ji zikin, popolnoma izvežbanega liHtraciji zemljiške knjige, brez vga organične napake sprejme takoj £ najpozneje do 15. septembra t. JANKO HUDO VERNIK, c. kr. noti v Kranjskigori. 3097 Odvetnik dr. Konrad Vodušek si usoja naznaniti, da odpre svojo odvetniško pisarno dne 1. septembra t. 1. v Trstu, ulica Caserma št. 15 I. nadstropje. Ponudbe pod „M. V« 110" poste restante, Ljubljana. 3116— 1 5000 K zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudovita zbirka 600 komadov za samo fl. 250 ni priložnostni nakup. Ta zbirka obsega: 1 pristno Roskopf pat. žepno uro Švicar, sistema, točno idočo in natančno regul. s pismenim triletnim tovarniškim jamstvom; 1 amer. double- zlato oklepno verižico; 2 amerikanska double - zlata prstana (za gospode in dame); 1 angleško pozlačeno garnituro, obstoječo iz gumbov za zapestnice, ovratnike in prsa; 1 amer. žepni nož iz5. delov; 1 elegantno svilnato ovratuieu, poljubne barve iu vzorca najnovejše fazone; 1 krasno kravatno igle s ponarejenim diamantom ; 1 lepo damsko brožo, zadnja novost; 1 koristno garnituro potne toilete; 1 elegantno denarnico iz pristnega usnja; 1 par amerikan. boutonov s ponarejenimi žlahtnimi kamni; 1 par angleških barometrov; 1 salonski album s 36. najlepšimi umetniškimi razglednicami; 1 prekrasen collier za vrat ali lase iz pristnihorient. biserov; 5 indijskih hud čkov - čarovuikov, ki razveseljujejo vsako družbo in še 360 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in potrebni zastonj. Vse skopaj z eleg pat. žepno uro vred, ki je sama vredna dvakrat toliko, velja samo fl 2*5- , Dobi se po povzetju ali če se denar naprej pošlje (tudi v znamkah) pri nl26 svetovni razpošiljalnici S. Urbach, Krakov št. 363. N. B. Pri naroČ lih dveh zavojev se pridene 1 prima wangl. britev ali 6 najtin. žepnih robcev zastonj.jCe ne ugaja, se denar takoj vrne, inje torej vsak riziko izključen. Na prodaj je zaradi preselitve ; vela bi oa J seoica Hiša stoji zraven novega ko dvora. Pri hiši je hlev, vodnjak vrta za zelenjavo in tudi vse obe J pravice. V hiši se izvršujeta zda i obrta, in sicer izvrstno uspevaj inoderuo opravljena pekarna in prod delikates. 3124 Natančnejše pogodbe pove flp, Vilfan, odvetnik v Radovljici. i Tesarje, zidarje m delauc sprejme proti dobri plači take Sta vbit ik 3i 15 Ferd. Trumler JPr^d sit ožijo št* 3 I. m ri C. ter. tir» drž. jfeoteznlce* izvod iz voznega reda, p4l li * h>%a. Odhod IX lft«M!*M J«l M. rPOf* m TrML Ot li «1 51 m ponoči ose rta* v Trbiž, Beljak, Cckrr+c, Pra»z«*s*e»*, lo+nmt, fttonak«*«, Ljotoo čez Se Iz: Attssee, Soinogr»4, icz R^ifling v St«yr, t Line, m Dunaj vfa An—teitcn. — Ob b 06 m zjutraj esebai vtftk v Trbiž »d 3 Janija do 9. »eptembra «S nijgl^iii ia prazr.ikiH Ob 7. wi rt m c|a«raj mcM vlak v Trfeii. Pontabel. Beljak, Cak>v#c, Franzeasfeste, L\\» Dw>aj iti Selztari v Sotoograd, zornost, čez Klein-Kcifling v Stoyr, v Line, BtKkjev Pfczen, fl^arrjine vare, Hcb, Pran<#re vare, Prago, Lrpsfco, ćez Armstette« m Dunaj. — Ob 11 49 m dopoldne osebni viak v Trbiž, Pentabel, Be*»««ce, Milan, Flereace, Rim, Beljak, lovec, Lfubrio, Se*i«al, Sdnograd. Inomcst, Eiregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4 un poldne oaebrri vlav v Trfett, Beljak. Celovec. Pranzensleste, Ljabuo, čos Klein-KettUrn Steyr, Ltnc, Buckejcvrcc, Plzcn. Marijine var«, Hc», Francove va#e, Karlove vare, Pr-(direktni voz I. ki h. norA Lipsko, na Dunaj ic* Amstetteu. — Ob 9. mri 56 m por ooetml vlak v Tfbtf Br rjai, Franzensfe. Inomost, Moaakovo, fdlrektni VSI L tal H. U - Profi v lova tatsts tal Kočevja. OD 7. url 17 m zjutraj oscarti vlak v Novo «k stražo-Toplice, Kočevje, Ob 1. uri 5 m pop. istotak«. — Ob 7. uri 8. m zvečer o»t vbUri v Nor« mesto, Kočevje. Prihod t Llnblfano )už. kol. Pro«m ki Vrbiia. Ob 3 97 m zjutraj osebni vbk z Dunaja čez Amstetten, Menakovo (direkl VOZ I. ra H. n Inomoot, ^olnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 zptfiaj o«ebfii vlak Iz TrtMža. — Ob 11. uri 13 m OopoiUne oeebni viak z Dunaja Amotettca, Prago (direktni voz I. m II. razreda), Karlov« vare, Heb, Marijine vare, Pi Budejevice, SoAnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curik, Bregenz, Inomost, Zeli ieMm, Bod Oasteln, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m pope osebni vtak z Dunaja, Ljtrbna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, InomosU, zemlesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer ose vlak z Dunaja, Lfubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in ■dola, čez KJein-RerRing iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Franc varov, Prage, Ltpskega. — Ob 1€. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junij-9. septembra samo ob nedeljah m praznikih. — Proga Iz Novoga mesta In Kocct Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m pope iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Gunoc LtublfajM drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 38 m zjutraj, ob 2. uri 5 m ot» 7. uri M) m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznoti* frfibod v LJubljano drž. kol. Iz ftPlw"<1»« Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj IS. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob neoV uh. — Srednjeevropski čas je za 2 min. ored krajevnim Časom v Liubliani Št. 29.840. Razglas. V smislu § 6. zakona z dne 23. maja 1873. 1. (St. 121 drž. zak.) di se na znanje, da bo razgrnjen leto 190 od srede dne 29. avgusta do četrtka dne 6. septembra t v pisarni mag. predaedstvenega tajnika, Mestni trg Št. 27 II. nadstropje, »< št. 5 na vpogled ter da ga v tem času med uradnimi urami vsakdo lahko p glednje in naznani proti njegovi sestavi svoj ugovor. m Prosti porotniške službe so: 1. Tisti, ki so le prestopili 60. leto svoje dobe, za vsekdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za č. s zborovaD 3. osebe, ki niso v dejanjski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdni in ranocelniki, in tako tudi lekarnarji, ako uradui ali občinski načelnik potrdi, da jih ni moči ntrpeti, za sledečo leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobje kot pre aij namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta. Mestni magistrat ljubljanski, dne 21. avgusta 1906. Sprejema navarovanjn Clovoakega 2rv ljenja po nairamovrstnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga aavnrovalnioa. Zlaon jo ugodno na varovanje oa doftvetle in nmrt n tananj& u j ocuni se vptnfiuL Vnak ttan Ima pravico po pretoka potih lat do dividendo. Rez. fondi: 34,788.637-76 X. Izplačana odškodnina In kapltalijo: 87,176.383-75 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države a vo^oIiok! iloTuniko « ntrodno upravo. B- V«k pojMniia daj«: G*n*Mlni caistop v L|ubl|«niv Angar pinarna no v laatna) banaaaj hiši rman «a**< 99 zavaruje poslopja m premičnine pri oo Samim škodam po najnižjih oeo* Škode oenjuje takoj in najkulantce Q3iva najboljši sloves, koder posta Dovoljuje ia Čistega dobička iadau podpore v narodno in obcnoson»' aamens. iiosuiina in tisk .Narodne asknxiAs" 321^ JJ