Štev. 54 TRST, sredo 23. februvarja 1910. Točaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN tvđl ob aedeljab lo praznikih ob 5., ofa ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. oo prodajajo po 3 nv6. (6 strni.) v mntpk tobakarnah t Tret« » okolici, Gorici, Kraojm. Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrožiai, Sv. Luciji, Toloam«, Ajdo*-š :ini, Dornbergn itd. Z*starole 2t«v. po & nvč. (II) st*t.% OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokorti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih UTod*r p« 20 st. mm. Za ojfiave t teksta lista do 5 vrst 30 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. liali oglasi po 4 stot. baaeda, najmanj pa 40 stot. Oglas« sprejema Inseratni oddslek nprave ,Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinoeti". L« - Plačljivo In niofljivo » Tratu. =?=== INOS NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Itroinlna nt nsdiljiko Izdanja ,.EDINOSTI" stan«: za oalo late Kron 5*20, za pol Ista Kron 2 09. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastoik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. _______ PoSteo-hranilnKnl račun Si 841*652. TELEFON St. 11-57. BRZOJflUNE VESTI. Konferenca ministerskega predsednika s „Slov. Enoto". PRAGA 22. Češki listi poročajo, da bo baron Bienerth pred sestankom poslanske zbornice še enkrat konferiral z zastopniki „Slov. Enote". Občni zbor mirovnega društva. DUNAJ 22. Včeraj se je vršil občni zbor avstrijskega mirovnega društva, kjer je prišlo do splošne mirovne izjave, katero je predlagal mednarodni urad v Bernu. Zbor je sklenil vložiti na mirovno konferenco v Hagu prošnjo, naj bi vse haaške signatarne sile obvezale s pogodbami, da bodo čuvale „status quo". Sprejelo se je resolucijo, s kalero se vlade poživlja, naj skličejo čimprej konferenco, na kateri bi se ustanovilo modus vivendi, ki bi slonil na mednarodnem pravu, s čemur bi bilo mogoče ustaviti in znižati splošno oboroženo silo. Car Ferdinand in carica Eleonora na Dunaju in v Belemgradu. DUNAJ 22. „Vaterland" poroča, da prideta bolgarski car in carica na svojem povratku iz Petrograda na Dunaj in da ju cesar Fran Josip vsprejme z vsemi častmi. Carska dvojica da namerava posetiti tudi Beligrad. Grof Aehrenthal v Berolinu. BEROLIN 22. Danes zjutraj je dospel semkaj avstroogrski minister za unanje stvari grof Aehrenthal. BEROLIN 22. Cesar Viljem je vsprejel danes ob 12.30 opoludne v avdijenci avstro-ogrskega ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala. Ob 1 uri je bil pri cesarki dvojici v kraljevi palači diner. BEROLIN 22. Grof Aehrenthal je danes predpoludne posetil državnega kancelarja Bethmann-Hollwega, pri katerem se je mudil tri četrt ure. BEROLIN 22. Cesar Viljem je avstro-ogrskemu ministru za unanje stvari grofu Aehrenthalu podelil briljante k redu črnega orla. Dr. Lueger na smrtni postelji. DUNAJ 22. Župan dr. Lueger je trpel bo noči hude bolečine. Unetje se razšiija, tako da je bila danes potrebna nova inci-sija, ki so jo izvršili predpoludne. Temperatura 37, puls 72. DUNAJ 22. Dr. Luegeija so predpoludne v narkozi operirali. Njegovo stanje je zelo opasno. Zdravniki so neprestano pri bolniku. DUNAJ 22. O stanju župana dr. Lue-gerja je bil ob 7. uri zvečer izdan sledeči buletin: Temperatura 367, puls 72 dobre kakovosti. Senzorij svoboden. Razun lahkega bljuvanja ni narkoza pustila nikakih posledic. — Župan je z ozirom na veliko operacijo razmerno dobro prebil od predpoldne do popoludne. Tožil je o hudih bolečinah in proti večeru so mu injecirali morfium. Zdravniki niso izgubili nade, da se jim posreči rešiti župana. Tudi tekom današnjega dne so se mnogoštevilne ugledne osebe obvestile o stanju bolnika. Predsednik ogrske magnatske zbornice odstopil. BUDIMPEŠTA 21. Kakor se čuje, le cesar vsprejel ostavko predsednika magnatske zbornice, grofa Avrelija Dessewffy-ja. .Liga splošne volilne pravice na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 22. „Magyar Hirlap" poroča: Posl. Viljem Vazsonyi je kakor voditelj demokratične stranke sklical konferenco, da skupno s socijalno demokratično stranko osnuje ligo splošne volilne pravice. Nemški državni zbor. BEROLIN 22. Volitev novega predsednika državnega zbora se bo vršila prihodnji torek. SRBIJA. BELIGRAD 22. Na enoglasno zahtevo mladoradikalne stranke jejtrgovinski minister sklenil umakniti svojo ostavko. BELIGRAD 22. Vlada je v skupščini predložila novelo k zakonu o splošni carinski tarifi, s katerim se različni carinski postavki deloma povišujejo, deloma znižujejo. Povišanje carinskih postavkov je stopilo v moč z včerajšnjim dnem. Ti tarifi pridejo v vporabo le pri ocarinjanju blaga iz držav, s katerimi nima Srbija nikake pogodbe in se nanašajo potemtakem izključno na uvoz avstro-ogrskega blaga. BELIGRAD 22. Poročila srbskih listov iz Sofije pravijo, da je bolgarska vlada definitivno opustila misel da bi pričela s Srbijo pogajanja glede sklepa trgovinske pogodbe. BELIGRAD 22. Minister za unanje j stvari Milovanić se je podal na Dunaj, kjer počaka svojo rodbino, ki se vrne iz Berolina. BELIGRAD 22. „Mali Žurnal" poroča, da razsaja med topniškimi konji v Kragu-jevcu smrkavost. Provzročena škoda znaša 60.000 dinarjev. Dementirano potovanje kralja Petra. BELIGRAD 21. „Politika" poroča, da se kralj Peter bržkone 31. marca v spremstvu ministerskega predsednika Pašiča in ministra za unanje stvari Milovanoviča poda v Petrograd na oficijelni poset ruskega dvora. Tekom poletja da obišče kralj Peter tndi italijanski dvor. — Na merodajnem mestu izjavljajo temu nasprotno, da vest o kakem potovanju kralja ne odgovarja dejstvom. Turčija. CARIGRAD 22. List „Sabah" spravlja potovanje bolgarskega carja in poset ministra Milovanoviča v zvezo z avstroogrsko-ruskim zbližanjem in izraža bojazen nasproti geslu mirnega razvoja balkanskih narodov, katerega težišče se hoče polagati v gradnjo železnic. Turčija hoče, da se razširi železniška mreža, ali ne vsled pritiska diplomacije. SOLUN 21. Govori se, da so princesi-nje z haremskimi damami odpotovale v Carigrad le radi tega, da se tamkaj omožijo. Uradno je razglašeno, da so vse vesti raz-Širjene o stanju Abdul Hamida neresnične in da se bivši sultan počuti dobro. Kriza na Grškem. ATENE 22. Semkaj je dospel princ Nikolaj. Princ Andrej je odpotoval v Italijo, da se, kakor se govori, sestane s prestolonaslednikom, ki je odložil svoj povratek. List „Atinai" poroča, da so pričela pogajanja, da bi se predlog za sklicanje revi-zionistične skupščine predložilo zbornici pred prihodnjem ponedeljkom. Egipt. KAIRO 21. Ministerski predsednik Bu-tros paša Ghali, na katerega je bil iz političnih razlogov izvršen atentat z revolverjem, je danes ob 8. uri umrl. KAIRO 21. Vsa javna poslopja so zaprta. Morilec ministerskega predsednika je izjavil, da nima sokrivcev. Nekateri listi zatrjujejo, da obstoja daleč razširjena zveza teroristov. Hišna preiskava v uredništvu. PETROGRAD 21. Policija je v minoli noči izvršila hišno preiskavo v prostorih lista „Ruskoje Slovo", pri čemer ni pa našla ničesar obteževalnega. Ustanovitev ruskega konzulata v Pragi. PETROGRAD 21. (Petr. brz. ag.) Na današnji seji državne dume je minister za unanje stvari uložil predlog glede ustanovitve ruskega konzulata v Pragi in označil to ustanovitev kakor nujno potrebno. Predloga je bila vsprejeta v dveh čitanjih. Konzulat prične svoje delovanje bržkone dne 14. aprila t. I. Nesreča na železnici. BEROLIN 22. — Ko je danes zjutraj s kolodvora Weding odišli vlak ob 6-50 dospel na kolodvor v Bensselovi ulici, je nakrat počil kotel lokomotive. Strojevodja se je močno opekel, kuijač je pa zadobil težke poškodbe. — Ravnateljstvo je takoj uvedlo preiskavo. Delavska stavka v Severni Ameriki. PHILADELPHIA 22. Upor cestnih železničarjev se je včeraj zopet ponovil. En stavkujoči delavec je bil umorjen in vodja stavkujočih aretiran. Gibanje je zavzelo take demenzije, da se razžiri koncem tega tedna na vse delavske zveze, ki štejejo 100.000 članov. Ubil očeta, brata in mater. OLDENBURG 22. Minulo noč je dvajsetletni delavec svojega očeta, svojo mater in svojega starejega brata ubil s sekiro. Bil je aretiran. Pravi da je imel pri činu še dva komplica in da je eden teh dveh storil umorstvo. Pogreb umorjenega egiptskega ministerskega predsednika. KAIRO 22. Danes se je vršil ob zelo veliki udeležbi pogreb umorjenega ministerskega predsednika Butrosa. Mesto je bilo odeto v žalne zastave. Morilec je anarhist in nima nikakih komplicev. Vsi drugi aretiranci so bili spuščeni. Stanje Menelikovo se je poslabšalo« RIM 22. „Ag. Štefani" poroča iz Kaira, da se je stanje abesinskega cesaija Menelika poslabšalo, tako da utegne vsak trenotek nastopiti katastrofa. Draždane 22. Kakor poroča Dresdener Journal" se kralj poda na približno tritedensko potovanje ter odpotuje preko Trsta na Kri. — Rim 21. Papež je danes vsprejel v avdijenci bivšega ogrskega naučnega ministra grofa Alberta Apponyi-ja. Pariz 22. Predsednik Fallieres je v današnjem ministerskem svetu podpisal dekret, s katerim je imenoval prejšnjega vojnega ministra Picquarta poveljnikom II. ar-madnega zbora. Ustava za Bosno in Hercegovino. Razdelitev volilcev. Kar se tiče volilcev, se deli prva kurija v dva volilna razreda. V prvi volilni razred spadajo oni posestniki, ki plačujejo najmanje 140 K zemljiščnega davka, v drugi razred one osebe, ki plačujejo najmanje 500 K direktnega davka; nadalje takozvani inteligenčni volilci: Absolventi kake visoke šole v avstro-ogrski monarhiji, osebe du-hovskega stanu po zakonu priznanih vero-izpovedanj, deželni uradniki, uradniki deželnih železnic in vojaški uradniki ter častniki v pokoju. V drugi in tretji kuriji volijo brez ozira na posebni cenzus vsi za volitev opravičeni prebivalci mestnih in kmetskih občin, ki ne pripadajo prvi kuriji. Za volitev poslancev prvega volilnega razreda prve kurije tvori vsa dežela en islamski volilni okraj, ki voli pet poslancev, dočim tvori v drugem volilnem razredu vsa dežela en katoliški volilni okraj s štirimi, en srbsko-pravoslavni z osmimi (skrutinij po listah) in en islamski volilni okraj z enim poslancem (posamezna volitev). Za volitev poslancev mestnih in kmetskih kurij velja povsod načelo posamičnih volitev, tako, da je dežela razdeljena v toliko katoliških, srbsko-pravoslavnih in islamskih volilnih okrajev, kolikor imajo ta veroizpovedanja odposlati poslancev. Za Žide tvori v mestni kuriji vsa dežela en volilni okraj. Volitev v prvi in drugi kuriji se vrši pismeno z glasovnicami, v kmetskih občinah pa ustmeno z ozirom na veliko Število analfabetov. Kakor izvoljene se imajo smatrati v prvi kuriji one osebe, ki so v obsegu za dotični volilni okraj določenega števila mandatov, dobile največe število glasov (relativna večina); v mestni in kmetski kuriji pa one osebe, ki so dobile nadpolovico oddanih glasov (absolutna večina). Poslovni red. Istočasno izdani poslovni red, ki je v splošnosti sestavljen po poslovnikih parlamentarnih skupščin, podeljuje predsedniku deželnega zbora primerno oblast, da se bodo mogle razprave v deželnem zboru vršiti brzo in redno. Predsednik deželnega zbora zamore v vseh vprašanjih poslovnega reda zaslišavati mnenje poslancev, odloča pa samostojno. V slučaju, ako se kaka predloga odkaže odseku, določi predsednik ob enem rok za poročilo in po preteku roka predloži tudi brez poročila odseka predlogo zbornici, da o njej razpravlja. Predsednik deželnega zbora določa, kako se ima po vrsti razpravljati o predmetih in ima pravico, da sme tudi med sejo staviti z dnevnega reda predmete oziroma v nujnih slučajih staviti na dnevni red nove predmete. S posebnimi določbami bo imel predsednik deželnega zbora in deželni zbor sam oblast, da bo zamogel preprečavati nasilna motenja razprav in pobijati ustmene oziroma dejanske izgrede. Predloge, interpelacije in peticije, ki bodo vsebovale nedostojne oziroma prekoredne točke, bo smel predsednik zavračati. Predsednik ima pravico izključati poslance za 24 ur od deželnega zbora radi velikega motenja mira ali reda, oziroma radi kakega kaznjivega dejanja ali izjave; v slučaju ponovitve zamore predsednik izključiti za 14 dni in ob ponavljajočih se neredno-stih na sklep deželnega zbora tudi za dobo zasedanja. Posebne določbe podeljujejo nadalje toliko poslancem deželnega zbora in vladnim zastopnikom, kolikor osebam, ki ne pripadajo deželnemu zboru varstvo proti razžaljivim !-^itvam in drugim razžaljenjam. Društveni in zborni zakon je sestavljen po enakem zakonu v Avstriji. To pomenja tem veči napredek, ker ni bil društveni in zborni zakon v Bosni in Hercegovini doslej urejen po zakonu. Okrajni sveti. Z zakonom o okrajnih svetih se po instituciji, ki se je nahajala še pred okupacijo, ustanovi v vsakem okraju izvoljeni organ, ki bo poklican, da se udeležuje okrajnega zastopstva. Delokrog okrajnih svetov se bo izlasti tikal stvari javnih zgra-deb, zdravstva in preskrbe siromakov, nadzorstva poslovanja kmetskih občin in poljedelskih zadrug in fondov, dovoljevanja davčnih doklad za okrajne svrhe itd. Tudi volitev okrajnih svetnikov se vrši na podlagi zastopstva interesov konfesijonelne ločitve volilcev. (Zvršetek). SHOD političnega društva „Edinost" v Skednju dne 20. februvarja 1910. Govor dra. Rybara. (Zvršetek.) Nu, za začetek bi se bili mi zadovoljili tudi s tako razdelitvijo. Ali Nemci so odločno nastopili proti taki sestavi minister-stva in naši Italijani so jih podpirali. Je pač tako, da se naši Italijani vežejo proti nam tudi s hudičem. (Silen vrišč.) Onim narodom, ki so bili doslej zapostavljani in ki se jim je krivica godila, naj se ničesar ne da in naj bi ne prišli do nikacega vpliva. V tem je vzrok boju, ki traja že dve leti. Na eni strani se borimo za enakopravnost, na drugi pa za ohranitev privilegijev. Poreče morda kdo, kaj nas briga tista visoka politika, kaj imamo mi od tega. Ne, temu ni tako. Kdor je pri jaslih, je sit, drugi ostajajo lačni. Nemci bi hoteli še nadalje sami sedeti pri bogato obloženi mizi, a nas potiskajo v kot. (Razni vskliki). Zato se trudimo mi, da bi prišli do vpliva na vladi, da bi pridobili moči svojim narodom. Lani se je zdelo, da se vendar bližamo temu cilju. Ali ni prišlo do tega. Smo vedno tam, kjer smo bili. Vlada pa vendar zahteva od nas, naj jej votiramo rekrute in proračun in potem še nove davke. (Vrišč). Umejemo to. Državne blagajne so se izpraznile; denarja ni niti za najpotrebnejše stvari. Na to pomanjkanje denarja se vladni možje vedno izgovarjajo, kadar kaj zahtevamo za svoje volilce. Vlada misli torej na razne nove davke; tako na monopol užiga-lic in na zvišanje davka na vino. Tudi zemljiški davek hočejo reformirati in zvišati hišni davek. Da, celo na mineralne vode hočejo uvesti davek. Kmalo ne bomo mogli uživati v gostilni nobene stvari, da ne bi morali plačevati od nje državen davek. Vse to se pričakuje od nas ; in morda še to, da bomo z navdušenjem glasovali za ta nova bremena. Dati pa nam nočejo ničesar. Vse bi hotela vlada dajati le Nemcem. Nič pa se ne vprašuje, od kodi naj bi državljani jemali denarja, da bodo plačevali vse to. Ne govorim v imenu druzih slovanskih poslancev, ali kolikor sem obveščen, so vsi na stališču, da, dokler se nas ne pri-pozna in nam ne dopusti primernega vpliva, ne bodo glasovali za noben davek in nobenega vojaka. (Frenetičen aplavz, vsestransko burno odobravanje). Časi so res hudi, težo njihovo občuti vsakdo. Posebno pa jo občutimo mi Slovenci, ker smo revni, ker nimamo bogatašev, ki bi nas podpirali, ker moremo torej računati le na lastno moč, le na svoje delo. (Pritrjevanje). Vidimo, kako silno narašča draginja živil. Ravno danes je imela N. D. O. protesten shod radi tega. Radi tega pa tudi vsi, ki nimajo kapitalov, gledajo, kako bi si dohodke zvišali, da bi mogli izhajati. Tudi nemški listi tožijo o tem, ali nemške stranke, ki imajo moč, se v parlamentu nič ne brigajo za to kalamiteto. Nemci govorijo in pišejo o draginji, ali da bi kaj storili, na to ne mislijo resno. Zato bi bilo potrebno, da bi se složili vsi v skupno akcijo, ali oni tega ne marajo. Nemcem je več na enem češkem napisu v kakem pretežno češkem mestu, nego do javnega blagostanja! Nemcem ni nič do parlamenta, ker vedo, da imajo ogromno večino birokracije na svoji strani. Njim je vse eno ali funkcijo-nira parlament, ali ne. Zato ne popuščajo niti za las. Ali neka znamenja kažejo, da je zadnje čase tudi nekaj Nemcev jelo uvide-vati, da tako ne more naprej. Krščanski socijalci so se n. pr. začeli nekako odmi-kati od nemškega bloka. Pa tudi po kak nemški liberalec se tudi oglaša, ki svari Nemce, naj uvažujejo, da so v državi tudi 0 protest proti napadu UuMlunsk. lista „Slovenec" na družbo so. Cir. in Metoda, vpBlte se vsi v Isto ali pa darulte Istel vsak po svop moči. Stran II. „EDINOST 4 št. 54. V Trstu, 23. februvarja 1910. uresničenja našega idejala: do popolne politične in narodne enakopravnosti! Ta govor je bil neprestano spremljan od vjharnega navdušenjega pritrjevanja. Ker se ni nikdo več oglasil za besedo je predsednik S a n c i n zaključil zborovanje toplo zahvalo zborovalcem na udeležbi in uzornem vedenju. Minister Schreiner odstopil. Minister Schreiner je torej odstopil. Oficijozna poročila pravijo, da je odstopil, z namenom, da bi se zmanjšale ovire, ki so na poti sestavi nove vlade, da se je torej žrtvoval za dobro stvar. V resnici je pa odstopil zato, ker je postal nemožen radi svojih huj-skajočih agitacij, nevrednih člena vlade. — „N. Fr. Pr." joče za njim in pravi, da je bil Schreiner žrtvovan Cehom. To svojo tožbo^spremlja dunajska čifutinja s par navadnimi denuncijacijami na račun Cehov, katerim očita, da intrigirajo z neko ptujo velesilo proti Avstriji in da so za časa vojne nevarnosti s Srbijo organizirali manifestacije v prilog neprijateljem Avstrije. „Arbeiter Zeitung" pravi, da je padec ministra Schreinerja dobra vest, ki je prišla nepričakovano. Schreiner da ni šel dobrovoljno, temveč je bil vržen iz kabineta. Ta zadnja trditev bo še najbolj verjetna, ker je moral slednjič priti tudi Bienerth do prepričanja, da za moža, ki je glasoval proti reformi poslovnika, torej proti delo-možnosti državnega zbora, dočim je skupna vlada vsaj z besedo navdušeno, pozdravljala tozadevni Kramar-Krekov predlog, vendar-le ni več mesta med svetovalci krone. Novo okrajno sodišče v Dalmaciji. Že leta 1848. je občina Blatska na otoku Korčuli začela zahtevati, naj se tam ustanovi okrajna sodnija. Ali ta prošnja ni bila uslišana skozi celih 62 let radi križanja raznih interesov. Včeraj pa smo prejeli z Dunaja vest, da je ministerstvo za pravosodje v spora-zumljenju z ministerstvoma za finance in notranje stvari sklenilo, da se v mestu Blato ustanovi okrajna sodnija za občine Blato z 10000 duš, Veleluka do 5000 duš in La-stavo 2000 duš. To je druga nova okrajna sodnija v Dalmaciji v zadnji dobi, odkar je zmagalo načelo, da imajo na čelu raznih dikasterijev stati domači ljudje. Da je to načelo koristno za prebivalstvo, je najbolje razvidno iz prispodobe s Primorjem, kjer so tujci na upravi vseh osrednjih uradov in kjer se v nasprotstvu z množenjem poslov in potreb manjša število uradnikov, mesto da bi sorazmerno množilo. ___ Nemški in slovanski patrijo- tizem. ' Odgovor dr. Kramara na nemške denuncijacije. Nemško nacijonalni krogi so vsi izven sebe, ker se jim je upal dr. Kramar v svojem znanem govoru, ki ga je imel pred dnevi v Petrogradu, povedati v obraz — par resnic. Nemško nacijonalno časopisje — na čelu mu dunajska Židinja „Neue Freie Presse" — očitajo dr. Kramaru veleizdajo in se kar tope avstrijskega patrijotizma. Oni krogi, ki sicer vedno proslavljajo Ho-henzollerna in pruske hakatiste, ti krogi so sedaj postali kar čez noč najboljši patrijotje in kličejo samega vraga na pomoč proti veleizdajalskim" Slovanom. Poznamo dobro taktiko naših Nemcev! S kričanjem, češ, mi smo edini „staatser-haltendes Element" v Avstriji, bi hotela nemško-nacijonalna gospoda očividno upli-vati na Bienertha, naj bi svoj proti-slovan-ski zistem še bolj poostril! To je njihova stara taktika, da apelirajo na svoj „patrijotizem" v trenotkih, ko se jim zdi, da se je začela njihova hegemonija krhati. Dr. Kramar je tem vseučiliškim kriča-čem izborno odgovarjal v nedeljski številki praških „Novodnih listov" in je razkrinkal ta nemški patrijotizem. Med drugim piše: „In avstrijski patrijotizem ! Gospodje, ki so leta 1897. zaradi koščka narodnih pravic Čehom razburili vso Nemčijo, profesorji, ki podpisujejo proteste proti stvarem, ki jih nič ne brigajo, gospodje, ki hujskajo po Nemčiji proti Avstriji, ki izrabljajo nemško inozemsko politiko v to, da bi kakor manjšina tlačili večino, ki govore o uri svojih ločenih bratov — ti gospodje naj bi pometali pred svojim pragom! Za nas Čehe poznam le jeden patrijotizem, to je patrijotizem češki! Raditega nam je pohvala ali graja našega patrijotizma vseeno. Mi si hočemo priboriti svoje pravice ne samo sebi, ampak vsem avstrijskim Slovanom! Mi hočemo, da ne bomo močni samo mi, temveč vsi avstrijski Slovani, da prestane biti Avstrija na zunaj nemška država!! Ako se na Dunaju ob slovanskih konferencah tresejo za bodočnost, jim hočem povedati recept za ta strah: naj postanejo pravični proti vsem, naj prestanejo s krivicami in pritiskom na Slovane, pa lahko gledajo z veselim očesom v bodočnost." To so bile enkrat moške besede proti Nemcem, žal, da ni nade, da bi kaj izdale. Današnja „Preša" kliče češke fevdalce na pomoč, češ, kaj pravijo oni o tem samo-češkem patrijotizmu ? !! Dnevne vesti. „Rdeči Prapor" se huduje na nas, ker smo poročali, da so socijalisti na Opčinah razposlali za svojo veselico samo nemška vabila in pravi, da so bila vabila tiskana v slovenskem in nemškem jeziku. Samo pomotoma je dobil neki slovenski gospod nemško vabilo. Mejtem ko jemljemo lojalno na znanje to izjavo „R. P.", moramo opaziti, da nam dotično poročilo ni došlo od kakega „gospoda", ampak od priprostega delavca, ki je sam dobil nemško vabilo. Po gori omenjeni izjavi „R. P." smatramo, da se je to zgodilo pomotoma in jemljemo to na znanje. Znamo, da so po pojmih „R.£P." to malenkosti. V tem oziru bi bilo pač škoda tratiti časa in prostor za prerekovanje z „Rdečem Praporjem", ker so pojmi, kaj je v narodnih vprašanjih malenkost in kaj ni malenkost, pač precej različni pri socijalistih in različni pri nas. Mislimo pa, da na Opčinah tudi poleg slovenskih vabil nemških ni potreba! To bi bilo namreč po naših omejenih nacionalističnih pojmih. Lega nazionale. Pred par dnevi smo čitali v „Indipendente": „Znate meščani, koliko novih členov je pridobila „Lega nazionale" v Trstu od 1. januvarja t. 1.? Tisoč in dvesto ! ! Znate koliko denarja se je nabralo v Trstu, bodi z darovi, bodi s plesom od 1. januvarja do 15. februvarja t. 1.? Skoro dvaintridesettisoč kron ! Od tega iznašajo okoli sedemtisočšeststo kron novoletni darovi, desettisoč pričakovani čisti dobiček plesa in dvanajst tisoč priložnostna darila. Ta račun mora napoljnjevati z zadoščenjem in ponosom. In potem, ko je „Indip." to konstatiral, pravi da se ne sme ustaviti pri tem, da treba iti vedno naprej. A mi Slovenci? Će primerjamo številke za „Lego nazionale" nabranih darov, ki so bile nabrane za našo šolsko družbo, vidimo, da je to, kar se nabira med nami, prava bagatela v primeri z onim, kolikor se nabira med Italijani. A, dočim ima „L. n." v prvi vrsti raznarodovalen namen, ima naša šolska družba edino-le namen, da rešuje našo deco pred potujčevanjem. Samo učitelji na italijanski šoli v Ro-janu so prispevali v februvaiju za ^„Legino" zabavišče pri sv. Jakobu K 42.60. Našim rojakom moremo samo reči : Pojdite in storite tudi vi tako !! Mestni svet bo imel svojo sejo jutri, dne 24. t. m. ob 7. uri zvečer. Uradna Slovenščina. C. kr. urad za odmero pristojbin v Trstu, je poslal nekemu našemu društvu sledeči odlok: „Pozivate se, da prijavite, ako mogoče najkasneje v 8 dneh, ali in na kak način so bile odmerjene, odnosno uterjane pristojbine za imenovanje od volitve Vaših razsodilcev". druge narod;, osti. Tako n. pr. znani koroški poslanec dr. Steinuender. Ali vsa svarila so bila doslej bob ob steno. Ukljub vsemu žalostnemu položaju, v katerem se nahajamo, ni minolo Slovencev veselje do prepira. Koljejo se med seboj celo bolj, nego Italijani nas. To je še najbolj žalostno, ker je na očito škodo vseh. Bratje na Kranjskem naj bi pomislili, da, čim bi padli mi, pridejo na vrsto tudi oni. Že sedaj izgubljamo na mejah, izlasti ob severni. In izgubljali bomo vedno več, če se bomo le med seboj drli. Zaključujem, kakor danes predpoludne v Rojanu, z željo, da bi se v teh resnih časih vsi Slovenci vklonili zavesti, da le v edinosti in koncentraciji vseh narodnih sil je za nas rešitev iz velike nevarnosti. (Buren, par minut trajajoč aplavz). Zborovalec Križmančič je naglašal, da avstrijske vlade so dosledne v tem, da postopajo s Slovani kakor mačehe. Pravijo, da smo mi v kulturi zaostali, a tega ne vedo, da so one temu krive, ker nam nočejo dati niti potrebnih šol. Ali tedaj, ko smo se svojo krvjo rešili monarhijo pogube, tedaj smo bili dobri. Oškodujejo nas gospodarski, ker zovejo v Trst italijanske torej inozemske podjetnike, ki zopet inozemcem dajajo dela in zaslužka. Celo v cerkvi se nam ne dopušča Boga moliti v svojem jeziku. Najžalostneje pa je pri te da je tudi Slovencev, ki gredo tej protis' >vanski politiki na roko. Govornik je zn.ljučil ojstrim protestom na družbo sv. Cirila in Metoda. (Burna pohvala ; razna vsklikanja). Zborovalec J u r i š e v i ć je opozarjal na ljudsko štetje inje pripovedoval na podlagi lastnih izkustev, kako se je postopalo o zadnjem ljudskem štetju. Za besedo se je oglasil poslanec in mestni svetovalec dr. W i I f a n. Imel bi danes mnogo govoriti, kar pa ne bi spadalo v okvir današnjega dnevnega reda. Naše tržaške razmere so mala podoba razmer v državi. Kakor se postopa tu z nami, tako se postopa v državi proti Slovanom sploh. Kar se godi v malem Trstu, to se dogaja na velikem Dunaju. Časi so res strašni. K narodni nesreči se pridružuje še slabo materijalno stanje. Imamo gospodarje nad seboj, ki nimajo srca. Vspričo teh razmer nam preostaja le boj, da pridemo na političnem polju do veljave. Ne pomaga nič, mi moramo priti do spoznanja, da moramo doprinašati žrtev v tem političnem boju, ker od politične veljave je odvisna tudi materijalna bodočnost. Mi se moramo zanašati le na svojo moč. Poživlja rojake v druzih pokrajinah, naj se zavedo važnosti tega boja. Zadoščenjem je opozoval s koliko pažnjo so zborovalci sledili izvajanjem posl. dra. Rybara. To je znak zaupanja nasproti slovenskim poslancem. Ohranite mu to zaupanje. Dosegel je marsikaj in koristil v mnogokaterem pogledu slovenski stvari, da je tovarišem odpiral oči svojimi svarili. Sicer ni še vspel, kakor je želel, ker stvar še ni dozorela. Ce bo nadaljeval, je upati, da se svojo nadarjenostjo mnogo doseže. Poslanci naj se zavedajo svoje dolžnosti, ali tudi mi se moramo zavedati svoje dolžnosti nasproti njim. Mi Slovenci smo si ustvarili razne koristne naprave ; med katerimi je najkoristneja naša družba sv. Cirila in Metoda. Kdor napada to družbo, je slep, je blazen, je norec. • Ali mi ne smemo sovražiti teh svojih zaslepljenih bratov, ampak prepričavati jih moramo, da so na krivi poti. V prvi vrsti moramo misliti na to, da še bolj podpremo to našo družbo, da se je oklenemo kakor matere. Če imamo drugod mačehe, pa nam je ona prava mati. Podpiraje družbo podpiramo slovenske šole tam, kjer nam jih drugi nočejo dati, da-si bi bila to njihova dolžnost. Oklenite se tudi trdno naše politične organizacije. Ne morda radi oseb, ki stoje tej organizaciji na čelu, marveč, ker je to stara izskušena ustanova, ki nas je ščitila v mnogih viharjih. Žnjo smo mnogo pridobili, pod nje zastavo, borimo se nadalje do PODLISTEK. Lastna ovira... Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRATINA. L Noč se je nagibala svojemu koncu. Skozi odprta, visoko obokana okna je že padala bleda luč jutranjega polumraka, da so obrazi skoro vseh gostov zgledali še bledeji in utrujeneji. Doli iz malega, skrbno negovanega predvrta je donelo živahno žvrgolenje pre-bujajočih se vrabcev. Med pogovorom je nekdo izmed gostov privil stenj trebušnatih namiznih sve-tiljk; nihče pa ni mislil na to, da bi ugasnil nizko dogorele sveče stenskih kan-delabrov. Medla zgodnja svetloba napovedujoče se zore in motni plamen pozlačenih kandelabrov na rudeči tapeti sta napravljala v bogato okrašenem salonu izredno, nesložno razstresenost — podobno nejasnemu, iz-plavljenemu razpoloženju od noči izdelanih gostov. V tihih,'pretrganih akordih je izzvenela tu v krogu utrujenih prijateljev častna slovesnost petindvajsetletnega igralskega jubileja, ki se je pričela pred več urami v slovesno razsvetljenem gledališču tako hrumno. Oton Dara, čaščen junak, entuziastično prečute noči je raztresen opazoval srebrno-svetle, zračne korale, ki so puhtele pred njim iz vitke šampanjske čaše in se zopet razprševale; potem je vstal, šel molče mimo svojih gostov in obstal šele pri neki umetniško rezljani ogeljni mizici, ki je bila obložena črezinčrez z dragocenimi darili, pismi, šopki in venci. V kako nenaravni in značaju nežnih cvetek nasprotujoči formi je bilo združeno ! tu vsepolno raznovrstnega cvetja! — Darovalci so hoteli prekositi drug druzega in tako rože niso mogle delovati s svojo naravno odličnostjo, temveč so bile prisiljene predstavljati najrazličnejše reči kakor — blazinice, različne albume, srca, da, celo neka- ka bralna mizica in suflerska hišica je bila tu, potem nekaka ladjica in še vsepolno drugih rečij narejenih in sestavljenih iz samih rož. Dara je opazoval smeje te izredne in dragocene svetlične darove in je mehanično vzel enega najkrasnejŠih vencev v roko; zrl pa je preko rož, ki so že ovenevale tako otrpljeno predse, kakor bi hotel prodreti prostor in čas, da zasledi daljno ležeče stvari in davno pozabljene dogodke... Zazdelo se mu je, da je z iskustvom svojih poznih let razrešil uganko nenavadno čuteče duše deklice, katere ljubav je nekoč posvetila živo, a površno, kakor bliskavica, v njegovo temno eksistenco... Družba je opazila, da se je jubilar zamislil, uganila tudi, da si je po hrupu slovesnosti morda zaželel samote in se je dvignila, da se poslovi. Neki mlad ubogi igralec, ki je gledal Darota kakor svojega učitelja in se je čutil ves dan potrtega, ker mu ni bilo možno k jubilejni slavnosti izkazati svoje pozornosti, mu je zadnji podal roko, a jubilar mu jo je zadržal. (Pride še.) t Kedor ugane, kaj je zgoraj imenovani urad želel izvedeti, od pozvanega — dobi V I gros! Morda je to točen — preveč točen — prevod iz nemščine, ali potem Slovenec te slovenščine gotovo ne more razumeti! Imenovanja v finančni službi. Provi-zorična finančna komisarja dr. Josip C a 1-c a g n i in Fran G a b r i j e 1 č i č ter finančni koncipist dr. Guido baron A 1 b o r i so imenovani finančnimi komisarji v IX. činovnem razredu. Provizorični finančni koncipisti dr. Florijan G r e g o r i č, Henrik P e r n e in dr. Ivan Z o r n ter konceptni praktikant Rambold M i I o c c o so pa imenovani finančnimi koncipisti v X. činovnem razredu. K poročilu o nedeljskem shodu N. D. O. proti stanovanjski draginji imamo dodati, da je g. dr. Wilfan glede na sodelovanje slovanskih denarnih zavodov pri reševanju tega prašanja naglašal, da je Tržaška posojilnica in hranilnica pomogla s cenimi posojili že marsikateremu slovenskemu delavcu v Trstu pod lastno streho. Od svoje strani lahko dodajemo, da to velja ne samo za marsikaterega, ampak nravnost za stotine slovenskih tržaških delavcev, ki so na ta način postali majhni posestniki, svoji na svojem. Odsek za ljudska predavanja ima danes zvečer ob 6 in pol uri važno sejo, katere naj se člani udeleže polnoštevilno. Na pustni ponedeljek so priredili rodoljubi v občini Medana domačo zabavo, katere se je udeležil cvet cele medan-ske občine. Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki pohvalili gorečega rodoljuha med vrlimi Medanci. Po govoru gospoda nad-učitelja iz Krmina, ki je v izbranem govoru očrtal boje Slovencev s tujci, kakor tudi z rodnimi brati, je vstal gospod župan Cuki-jati in z geslom: Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane do družbe sv. Cirila in Metoda, je nabral za našo družbo 20 K. Srčna hvala gospodu županu za nabrani znesek in gospodu Leopoldu Torošu za darovanih 5 K. Ostanek K 160 so darovali godci iz Kozane kakor preostanek plesa. Vsem izrekamo tisočero hvalo in kličemo: le po tej poti naprej! SinoČnje predavanje o Carigradu je privabilo veliko množico ljudi, tako da je bila Sokolova dvorana nabito-polna. G. predavatelj nam je v živih in vznesenih besedah, pričenši z zgodovinskim uvodom, opisal krasote Carigrada in upletel v svoja izvajanja marsikatero zanimivost, anekdoto in pravljico. Orisal nam je tudi razne navade in verske običaje Turčinov, njihovo konservativnost in starokopitnost, kar je še povzdignilo zanimivost predavanja. V to so mu služile res lepe skioptične slike v naravnih barvah, kar je dajalo itak krasnim partijam turške prestolnice še večji čar. Na koncu so poslušalci z burnim ploskanjem izrazili svoje priznanje in zadovoljstvo. V odgovor na perfiden članek „Slovenca" priredi damski odsek Trgovskega izobraževalnega društva v prid Ciril-Meto-dove družbe v društvenih prostorih v nedeljo dne 27. t. m. od 7. do 1. ure zvečer damski soiree. Prisrčna zabava in blag namen privabi gotovo častno množico, katera bo dala dostojen odgovor slovensko pisanemu listu. Nova avtomobilska proga med Bar-kovljami in Miramarom. V kratkem otvori podjetje Egger novo od c. kr. nam. konces. avtomobilsko progo med Barkovljami in Miramarom. Vsakih 20 minut bo odhajal iz Barko-velj oziroma iz Miramara en avtomobil. Avtomobili bodo vozili vsako popoldne samo ob lepem vremenu, dočim bodo ob nedeljah in praznikih vozili od zjutraj do zvečer. Vožnja tja in nazaj bo stala K 120. Podjetje Egger namerava tudi uvesti ob delavnikih redne vožnje v Oglej in v Villo Vicentino, v Škocijan in v St. Peter na Krasu. „Mauretania" potopljena ? Iz Pariza poročajo 22. t. m., da se je največji parnik na svetu, „Mauretania", ki je last „Cunard Line" potopil sredi oceana. Na parniku, ki je bil na poti iz New-Yorka v F.vropo, se je nahajalo 2000 oseb. „Mauretania" je dolga 245 in široka 88 metrov, ima prostora za 45.000 tonelat. Njeni stroji razvijajo moč 68.000 konjskih sil. Njena brzina znaša 25 milj na uro. Iz Evrope v Ameriko ne rabi niti 5 celih dni. Vest o ponesrečenju pa ni za gotovo potrjena. Treba jo je torej vsprejeti z vso reservo. Dražba neoddanega blaga. — Dne 15. marca t. I. od 9 ure dop. naprej bo v skladišču državnega kolodvora v Trstu (Campo Marzio) javna dražba različnega ne odvzetega blaga, kakor praznih sodov, obleke itd. Kupci so s tem vabljeni na udeležbo. Natančneja pojasnila daja skladiščni uradnik istotam med uradnimi urami. Družba sv. Cirila in Metoda je založila prav lepe in originalne velikonočne razglednice. Pričakujemo prav mnogo naročil! Kdor želi kupiti gostilniška, industrijska podjetja, lesne trgovine na Koroškem, daja mu potrebne informacije A. Beg, potov, učitelj v Ljubljani. Taka podjetja so v nekem trgu s slovensko okolico, a tudi v Celovcu samem, kjer ni slovenske gostilne, je dobiti primerno hišo za zmerno ceno. Na prodaj je tudi na Spod. Koroškem V Trstu, 23. februvarja 1910. EDINOST41 št. 54. Stran JI1 graščinsko posestvo, kjer je gozda za — 80.000 K. Moderen način reklame. Na nedeljski popoludanski predstavi je gledališčno osobje delilo našim narodnim ženam letake manufakturne trgovine Križmančič & Breščak. Da je ta način reklame, ki se sme rabiti le za strogo narodna podjetja, vspešen, smo opazili takoj naslednjega dne. Pisec teh vrstic je šel, odzivaje se vabilu na prejetem letaku, v ul. Nuova št. 37 (zraven lekarne Zanetti) in je bil prijetno iznenađen. Iz stare, zanemarjene manufakturne trgovine, ki je bila prej, sta vrla naša Križmančič in Breščak napravila eno najlepših in tudi največih manufakturnih trgovin v rečeni ulici. Minoli ponedeljek se je kar trlo slovenskih gospa in sploh žena, ki so kupovale najraznovrstnejših predmetov. Kolikor sem doznal, se odjemalci v tej naši trgovini množe od dne do dne; in tako je prav! Lastnika podpirata naša narodna društva in ju vidimo povsodi, kjer je kaka narodna prireditev. Narod pa naj podpira nju in s tem dokaže, da ve ceniti svoje sobojevnike. Za pomladansko sezono sta naročila vseh najmodernejših predmetov. Naše občinstvo naj torej ne zamudi priliko in naj obiskuje to narodno manufakt. trgovino, da vrla naša trgovca poravnata čimprej onih 4000 kron, ki jih jima je odjedel oni možak, ki v zahvalo, da so ga Slovenci podpirali toliko let — pljuje sedaj nanje ! Svoji k svojim! Bruseljski kvartet na lok, ki priredi danes v Schillerjevi dvorani svoj edini elitni koncert, je ansambl štirih umetnikov, ki kakor kvartet po pravici uživajo vsled svoje igre svetovno ime. Kvartet koncertuje po vseh večjih mestih z izredno velikimi uspehi; igra je blesteča, in čudo je, kako sporazum-Ijenje spaja te štiri telesa eno dušo. Opozarjam na današnji koncert vse v resnici količkaj muzikalno naobražene ljudi. ________E. A. V odgovor „Slovencu" radi napada na našo šolsko družbo. — V protest proti „Slovencu" nabrali so v gostilni pri „2-murvah" pri Sv. Jakobu K 4 20 krčmar g. Slamšjah dodal še 1 K za moško podružnico sv. C. in M. — Denar hrani uprava. — Nekdo iz Rihemberka je poslal družbi 5 K z geslom: „Ne postajajmo blazni v strankarstvu". — V protest proti „Slovenčemu" članku „Cirilmetodarija" daruje g. Anton Verbajs, z geslom „Bolje liberalec, nego izdajalec". 5 Lir za moško podružnico sv. C. in M. v Trstu. — Denar hrani uprava. — O priliki proslavljenja nekaterih mladeničev, ki so odšli v Ameriko, se je nabralo v Pobegih pri Kopru na predlog g. Rudolfa Pečariča znesek K 952 v protest proti „Slovencu" za trž. moško podružnico Ciril-Metodove družbe. — „Slovenčevi" Cirilmetodariji odgovarja Trst z ustanovitvijo nove podružnice družbe sv. C. in M. V gostilni Mežnaričevi v Metliki zbrani rodoljubni gostji so darovali naši družbi v odgovor „Slovencu" 5 K, poslal jih je gospod Milan Makar. — Nabiralniki in dražba „Slovenca" št. 29. z dne 7. febr. ob zabavnem večeru vajenške skupine N. D. O. v Mestnem domu v Ljubljani dne 21. febr. so vrgli naši družbi 51 K 24 stot. Hvala, iskrena hvala zavednim rodoljubom. Naše gledališče. Kakor smo včeraj naznanili, bo naše gledališče v soboto gostovalo v Gorici z burko „Nastavljena pest". V nedeljo pa se tukaj prvič letos vprizori Jaka Stokov o burko s petjem in godbo: „MOČ UNIFORME". Za prihodnjo nedeljo pripravlja se za benefico režiserke g-e Danilove slavna igra Conte Vo j novice v a igra „Ekvi-nokcij", ki se bo prvič igrala v slovenskem jeziku. Tržaška mala kronika. Drzen uzmovič. Predsinočnjem se je krčmar Štefan Bečič, zatvorivši svoj lokal v ulici Castaldi št. 1, podal domov s svojim poldrugoletnim otrokom v naročju. Kakih 40 korakov za njim mu je sledila žena. Na trgu Barriera se mu je približal nek lopov, ki je kratkomalo vtaknil svojo roko v zunanji žep Bečičevega zimnika. Ali v žepu ni bilo ničesar. Skočil je stran in poskusil potem okrasti ženo. Na vpitje zakonskih so pritekli redarji, ki so lopova aretirali. Isti je 16-letni brivec Vinko Bedin iz Splita. Naši ljubi regnikoli ! Ivan Seloporto, star 20 let, iz Taranta, stanujoč v ul. Bel-vedere št. 25, trgovski agent in mehanik, vslužben pri zalogi šivalnih strojev v ulici Pauliana št. 1, si je dne 16. januarja prilastil dva stroja v vrednosti K 200, katera je baje „prodal" regnikolu Ivanu Ponzone, staremu 22 let, brivcu iz Barijske, provincije, ki pa je zopet stroja zastavil. Še-le včeraj se le izvedelo o tatvini. Zvesti uslužbenec je bil aretiran. Radi javnega nasilstva. Včeraj zvečer je bil aretiran mornar Anton Ratman, star 18 let, iz Zadra, ker je na trgu Giuseppina napadel redarja, ko ga je ta pozval na red, ker je razsajal. Koledar in vreme. — Danes: Peter Damjan škof. — Jutri: Matija ap. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -+- 12° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. — Zmerni vetrovi. — Temperatura mila. — Počasno jasnenje. Društvene vesti. Podružnica „Glasbene Matice". — Danes zvečer točno ob 8. uri skupna pevska vaja za mešan zbor. — Prostor: „Delavsko podporno društvo" — Narodni dom. Pevovodja. Kolesarji! Ker se ni mogel vršiti minulo nedeljo III. redni občni zbor našega društva radi nesklepčnega števila navzočih členov, si podpisani odbor dovoljuje javiti, da se bo isti vršil prihodnjo nedeljo, dne 27, t. m. ob 2. uri popoludne v prostorih „Trž. podp. in bral. društva" (ul.Stadion 19, I.) — Dnevni red ostane isti. Kolesarji! Vabi se Vas vnovič da se polnoštevilno vdeležite tega občnega zbora, in da dokažemo še enkrat, da slovensko kolesarstvo v Trstu ni še propalo ! Posebnih vabil se ne pošilja. Kolesarski „Zdravo!" ODBOR „Trž. Kol. društva „Balkan". DAROVI. Za veliki Ciril-Metodov ples združene slovanske mladine doposlali so: Nepoznana v Trstu 1 K. Anton Jaklič, Sv. Ivan 4 K. Anton Sancin-Drejač v Skednju 5 F. Antić, Bakar 10 K. Pevsko društvo „Skala", Sv. Križ 2 K. Dr. M. Trinajstič, odvetnik Volosko 5 K. Dr. Edvard Slavik, odvetnik v Trstu 10 K. Potom „Jadranske banke: Fran Suša, notar II. Bistrica 6 K. Družina Gašperič, Sv. Ivan 10 K. Josip Mozetič, Prvačina 2 K. Anton Šorli, Trst 2 K. Ivan Hribar, Ljubljana 10 K. Glavarstvo občine, Kastav 2 K. Anton Kolar, Nabrežina 4 K. Glavarstvo občine Volosko-Opatija 20 K. Vsem rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. Nadaljne prispevke naj se izvoli pošiljati na „Jadransko banko" ali g. Vladku Ternovcu ulica Fontana št. 4, I. — G. dr. Izo Reja, zdravnik v Komnu je izročil potom podružnice sv. Cirila in Metoda v Komnu znesek 10 K, za slovensko šolo v Krminu mesto venca na grob svoji stari materi. *a * * * Zneske izkazane v včerajšnji „Edinsti" : K 4-80, K 17-30 hrani uprava. Nar. del. organizacija. Debatni tečaj, ki se bi bil moral vršiti prošli ponedeljek, pa je izostal, ker je bil tov. strokovni tajnik zadržan po zelo važnem opravku, se vrši nepriklicno v č e - in REDKA PRILIKA za agilnega trgovca Slovenca, kateri razpolaga s primernim znanjem in nekoliko glavnice, se nudi z nakupom hiše in v isti že reč let obstoječega dobro vpeljanega trgovskega podjetja v mestu. Hiša sama se obrestuje na prejeti najemnini po 5 od sto čistih. Trgovina pa, katera se da z majhno obratno glavnico še izdatno razširiti, nudi kupcu zajamčeno ekzistenco. Vsa potrebna pojasnila daje in sprejema ponudbe iz prijaznosti gospod ANTON KLUN GORICA Št. Peterska cesta štev. 60 IE 31 Pristno brnsko sukno Pomladna in poletna sezona 1910 Kos dolg 3*10 m za popolno moško obleko (jopič, hlače In :v. telovnik ::: stane kos kos kos kos kos kos 7 kron 10 kron 12 kron 15 kron 18 kron 20 kron Kos za salonsko obleko K 20. Blago za površnike, loden za planince, svileni kamgarn itd. razpoSilja po tovarn, cenah solidna m reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - lmhof v Brnu. Uzore! gratis in poštn. prosto. Privatni kupec ima a tem, da natoči blago naravnost is tovara, mosta, velike u srodnosti. Radi velike razprodaje vodao s vtis blago. — Stalno, ugodno osns. — Tudi majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno. Giovanni di Giov. Kanobel | Pošiljatve, komisije in zastopstva. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, pošiljatve po moiju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi preva-I_žanje pohištva v mestu na vse kraje. Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano r. „Ril' Rlpinista" STIflMO štev. 7. In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi ^ jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine fej za hribolazce in potovale« sploh. ^^^^ (Jdani D. Rrnstein. Specijaliteta: nsnjatl predmeti kakor ■a primer: kovčegi, torbice itd. poznane tovarne Franc Zeller na Dunaja. Predmeti pripravni za darila. - Nepre-■očljivi angleški plašči tvrdke Bough-tof P. Frankeoatein & Sons. mil Giuseppe Orisi Uvoz in izvoz jajc in perutnine — Izključna prodaja perutnine — Trat - ulica Campanile it. 15 vii-k*vii Alberti : VEDNO VELIKI DOHODI : kokoši. Specijaliteta; letošnji piščanci za pečenje in proženje. Pouiards, gosi (stare tri leta), kakor tndi PURANI. Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom Internaoijon&lno prevažanje in »elit?* — — — ua t se kraje — — — nT s posebnimi zaprtimi vozovi. 0 B S « Cele}. 16-27. Trst - Ulica Carradori 15 - Trsi. Čudovito nizke cene dvokolM, šivalnih »tro-]tv, vsakovrstnih gramofonov za gostilna, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo sa tudi vso popravo. - Pri tvrdkl Batjel, Gorica, Stolna ul. 3-4 ?? Prodaja na obroke. - Ceniki franko._ Novi : dohodi za zimsko sezono. ^ Moške obleke zadnje novoati . . , Moški Paletot „ „ . . . Jope z ovratnikom iz kožuhovine . , Deške obleke zadnje novosti . . . Deški paletot n «... Oblečice za otroke od 3 do 10 let Paletot za otroke od 3 do 10 let od K 14 do 48 14 11 9 10 6 9 50 44 36 36 16 20 Spe- Velika izbera inozemskega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. — cijaliteta: hlače, srajce, maje in druge potrebščine. ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst nlica 6iosne Carincci št. 40 (prej ToiMte). ■V Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnica ■■■■ PAVEL VISINTINI Tisi; uL nosne Med 31. Velika izbera moških In ženskih čevljev. - poprave se izvršujejo to^" no in solidno po imernih cenah Alfred Frfinkel Tr$oMa družbo. Trst Corso štev. 27 Podružnica: ulica Cavana št. II Moški čevlji: St. 30 ...... „83 s povezami . „ 92 box Kalf . . fioi . » 1027* „ » 6079 r K 7'— „ 750 „ 9 50 12 50 n • • n „ „ amer. „ ne- ženski čevlji: St. 253 „ 268 „ 349 n 387 „ 362 „ 390 * 405 „ 412 * 461 „ 467 K 65© S50 9 — box Kalf . . . z gumbi . . . chevreau s povez. „ 12*5© chevreau z gumbi „ 13*— čreveljčki(trpež). „ „ (chevreau) „ fioi čreveljčki (chevreau) . . „ odprti čreveljčki „ lakirani odprti čreveljčki . . „ 5 — 7 50 lO'— 3 — 3-SO 120 podružnic v Avstro-Ogrski. Oglase treba nastavljati na Inser. oddel. Edinosti ulica Giorgio Galatti 18. Odlikovana delavnica in zaloga sedlovja in potnih predmetov FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. 10 etov^ Stran IV. EDIKOSTc st. 54. V Trstu, dne 23. febrnvarija 1910 RACIJA PA38EGGIO 8ANT' ANDRE4 štv. 36. Toči Izvrstno pivo. vi«« I. vrsto Dobra kohinja. Velika rivorana in posebna C F?IflCI)f soba za društva ::: I. LIJU961 bivši lastaik gostilno Alta Sta Ha jmu Anami campi Em r •I ot t r t e k, d n e 24. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih N. D. O., ul. Lavatoio št. 1. Razpravo vodi tov. dr. M a n d i č. Slovensko delavstvo naj se udeleži tega tečaja v kolikor mogoče obilnem številu. Vesti iz Goriške. Gostovanje tržaškega slovenskega gledališča vršilo se bo to soboto v dvorani „Trgov. Doma" v Gorici. Igralo se bo burko od Engel in Horsta „NASTAVLJENA PAST", ki je v Trstu izborno vspela. Braniča 21. t.,m. Pot, oziroma steza, ki vodi od postaje Štanjel-Kobdil v Braniško dolino — markiralo „Slov. plan. društvo 1. 1908 — ki so jo turisti imenovali Via Cruzis bo zdaj spremenjena v lepo cesto. Županstvo v Štanjelu, deloma s prispevkom občine Gabrija, gradi dotična dela. No! saj je že vendar enkrat čas, kajti že pred 50 leti so se združili občinarji bližnjih vasij Kobdilj, Gabrija, Braniča in zapričeli delati z robo-tami omenjeno cesto. Že so bili polovico zgradili; potem so se sprli med seboj in ustavili delo in zopet so se morali potniki potikati po skalovju. Ker se je pa z otvoritvijo železnice promet povečal in je bilo ob vsakem času videti ljudi hoditi s postaje in na postajo po ■evarni stezi, kar je bilo posebno ob deževnem vremenu in v nočnem času zelo neprijetno, so se v merodajnih krogih odločili za odpravo teh nedostatkov. Koliko olajšave bodo imeli odslej pot-aiki. Koliko turistov, ljubiteljev narave, bo lahko več zahajalo v naše kraje, ker se jim ne bo treba več bati grde in nevarne steze. Novi društvi. C. k. namestništvo je vzelo na znanje pravila podružnic društva: r Zveza jugoslovanskih železničarjev" s sedežem v Kanalu in Gorici. Veeti iz Istre. * Razpisan je natečaj za mesto čuvaja pri c. kr. kaznilnici v Kopru. Iz Koprščine nam pišejo: Naši ljudje imajo dan na dan posla v Kopru in večina koperskih gostilničarjev živi od Slovencev. Kljub temu pa so ti gostilničarji po ogromni večini naši najzagrizeneji nasprotniki. Med te spada tudi gostilničar Minca, dasi bi moral takoj zapreti svojo botego, ko bi ne bilo neumnih Slovencev, ki ga podpirajo. Priporočamo našim ljudem, naj gredo rajše v gostilno pri Gregorigu. V prvi vrsti pa je dolžnost naših ljudi da bi podpirali svojega domačina, gostilničarja Novela. Vesti iz Kranjske. Umrl je nadučitelj Kremžar v Št. Vidu ■a Dolenjskem. Star zlat rimski denar so našli na Mirju v Ljubljani pri izkopavanju vrta. Našli so posodo s pristnim rimskim denarjem in sicer 47 zlatov in okolu 2 kg srebrnega denaija. Zlati so tako lepi kakor bi bili novo kovani. Izkopnina je last nemškega vitežkega reda, ki si je že prej pri prodaji zemljišča izgovoril, da bodo vse izkopnine njegova last. Podaljšanje vipavske železnice. V nedeljo je bil v Št. Vidu shod županov vipavskih občin na kranjski strani, ter postojnskih in senožeških. Vsprejeli so resolucijo: Vipavska Železnica naj se zveže z eno točko projektirane proge Postojna-Štanjel, će le možno z Razdrtim. Polkovnik 17. pešpolka — Gustav Karwinski, stopi v kratkem v pokoj in bo imenovan poveljnikom zavoda invalidov na Dunaju. Njegov naslednik bo polkovnik Aleksander Jovanović, ki je sedaj pri 37. peš-polku. Vesti iz Štajerske. Štajercijanski poraz v Ormožu. — Štajercijanci so sklicali prošlo nedeljo v Ormožu sbod, da bodo protestirali proti slovenski obstrukciji, a so sijajno pogoreli. Dve tretjini zborovalcev sta se izrazili proti predlagani resoluciji. Ob isti uri se je vršil v prostorih posojilnice slovenski shod, na katerem so govorili poslanci Vrstovšek, Meško in Ploj. Zborovalci so z navdušenjem odobrili slov. obstrukcijo in delovanje slov. poslancev. S vstrajnim delom obeh štajerskih strank se polagoma gotovo posreči, izruti strupeno štajercijanstvo iz slovenskega naroda. Tudi shod v Ptuju, tem nemškutarskem gnezdu, se je izvrstno obnesel. | : Tovarna in delavnice . | hištva in stavbenih izdel-n kov v SOLKANU pri :: Vesti iz Koroške. Živinorejsko zadrugo so ustanovili v Celovcu slovenski živinorejci. Predsednikom so izvolili državnega in deželnega poslanca Grafenauerja. Vojaška patrulja v Celovcu. Celovški vojaški poveljnik GM Tracht je odredil, da morajo vojaške patrulje od devetih zvečer do štirih zjutraj vsako noč patruljirati po mestu, izlasti v vojaštvu prepovedanih gostilnah in paziti, da vojaštvo po noči ne uprizarja na ulicah ali v gostilnah rabuk. ■■■■ Sli sla ■■■■ 1AL1 OGLASI P5i '■■■■■■ MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-ink. Plača se takoj Ins. oddelku. pet Proda se minut o77 Išče co zastopnik za Trst in oko-lico za prodajo mila in sveč „Družbe sv. Cirila in Metoda", proizvode prve in največe češke tovarne. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: IVAN LENTIC Milna (Dalmacija)._ 292 Odlikovani fotografski atelje A. JERKIČ, Trst. nI. Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7. 212H «1 ui. Skjuerc nuovo 7 ime pijafe in jedila prve vr*te. Priporoča ne slavij ihčin&tvu za obilen obisk H. K os »A 1237 Sostiina „Al 6it=nas?o Učiteljica skem, nemškem Ponudbe na upr. išče službe kot domača učiteljica. Zmožna je poučevati v sloven-in deloma italijanskem jeziku. „Edinosti" pod „Učiteljica44. Štajerca vina CS (pripravna za miš-maš) 29 kakor tudi pristni Opolo in belo z Tisa slačko, I ali pa pristni istrski teran domače vr.-te, izbore.! refošk in Asti spnmante fe dobivajo samo v zalogi ■ žiti E. Jurte«, Trst, Acquedotto 9.: —— SPREJEMA POŠ1LJATVE. - Mladenič Jnseratni oddelek Edinosti. 19 let star iiče primerne službe v trgovini jestvin. Naslov pove 294 Vedne bogato preskrbljena zaloga lesa In oglja €mannel Uindspach Trst - Via Ireneo della Croce 4, «• priporoča elttTneniu občinstvu v nabav® vfafeovret-nega oglja (mehkega in trdega), briketa in drv po aelo agodalh cenah na dom in franco. Naročita »e ■prejemajo tudi potom dopisn c in s* izvršujejo najhitreje. Oglje ie razpečuje v plombiranih vrečah. Za ntirečbe, t»di za (Mkus »e priporoča 9 spoitovanjein Emanue! Windspach. e js o •—» >0 ® O CO A. CENE ZMERNE, CENE ZMERNE. Na obroke Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Rostoris, al. S. filouannl 16,1, n. zraven „BUFFET AUTOMATJCO". POZOR! Skladišče ni v pri ličja, ampak v prvem nadstropju. Z POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvam nadstropje. CD 3 CD ca v ca PC Tržaško posojil, in hranilnica V lastni hiši. ragistrovana zadruga z :: o«ejenim poroštvom :: Telefon št. Trst, Plozzo Cosenno 2, L n.- (Utiod po Slasnih stopnicah) Hr&ntlne vloge sprejema od vaakega, Če tudi ni ud in M^Mta JM 1| OI jih obrestuje ^^^F Ts |4 |Q Rentnl davek od hranilnih vlog plačnje zavod sam. Vlaga ae lahko po eno krono. PosojUa daj a na vknjižbo po dogovoru 5'/,—6%, na menjice po 6'/«, na zaatave po 5V,7» in Amortizacijo za daljšo dobo po dogovora o o o o o Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popcludne. Izpl&finjo ae vsaki dan ob uradnih urah- — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Patino - hranilnični račun 816 004. Ima najmederntje urtjeao varnostno celico za shrambo vrednnst. papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pnšioe, s katerimi se najuspefineja navaja štedi-J b»oj o deco. Erpest Pegap, Trst Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Comrnercio) Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Vse vrste salami. Naj(la. sir. Mast. Konserve. Praške in graške grajati. Razne klobase. — Moderno opremljen buffet. Vedno sveže DREH£RJEVO PIVO. — KRAŠKI TERAN. — Garantiran« PRISTNA TINA Iz vipavske viuarske zadrege — ŠAMPANJEC. — DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK. Gostilničarjem se daje primeren popust. Mesnica v Sežani. NazDanjam shun občinstvu, da st-in odprl novo mesnico ter se priporočam z* (.biten obisk. Zagotovljam, da bom vsakega dobro postregel z vsake vrste mesom m po najnižji ce*i, Franc B o ž e g 1 a 14 S Uradnik veSČ slovenskega, italijansk. in nemškega jezika isče postranskega ra-Flužka ob prostih poludnev:h za korespondenco, prevajanje, pisarije tudi na dom. Ponudbe pod „Pomoč"* na Inseratni oddelek Edinosti. Prodajaln., ur in dragocenosti G. BUCHUBL (ex drug Dragotiua Vekjeta) Trst S35M5S5 Corso šiev.36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in iepnih ur. Kupnje in menja *taro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. cem se dobijo hišne in kuhinjske potrebščine, orodja za razna rokodelstva ter žeJez-nine. Bogat izbor lončene posode, pri (JMBERT0 CESCfl, TRST Via della Caserma štev. 11. Prave praktične žepne svetiljke „IMPERATOR" po Kron 250 komad. ALEKS. FRANC MAYEK - TUST telefon 1743. Najbolji! vir za dobivanje pečene kava TRST, u!. Cavaaa 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■ .:. FRAN LAMPE Pradaja svežega kruha 4-krat aa daa. - Postrežba točna i na dom. Prva in edina pisarna I*/v vojaški i^i.. stvari .. ju. zagrljpnosti in vsem boleznim