69. številka.                        Ljubljana, nedeljo 24. marca.                   XI. lefo, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Ilhaja voak dan, izvzomli pvpc,,v»tjlie ir. ti novo po p^Buucib, tor velja po poiti preiciimn s* iviitu-ot;uriti« aoteie km ceio leto lt> pl<l., tu pol lota 8 tlđ., M oetrt leta 4 gld. — Za Lj ubijano broš pobijanja na Uooi ?.a ćelo leto 13 gld., sa *etrt leta 3 fcld. 30 kr., ta en uihboc 1 ^ld. 10 kr, Z* poAiljanjo na dom ae računa 10 kr. za me«oc, 30 kr. u četrt leta. — Za tnjo deftelo toliko ~eć, kolikor poštu ina iznaša. — Za gospodo uAitelje na ljudskih šoUh i- za Ujake velja znižana oena in rioer:   Za Ljnbljano sa ietrt leta 2 gld. 50 kr.,  po  poiti  projeman  r.a četrt leta 3 %\A. — Za   oziiHiiila  se plnćuju ud
žetiristopne potit-vrat« 6 kr., 6e ae osd&diIo tmiurat tiska, 6 kr., 6e ae dvakrnt in 4 kr. 6e ae tri-   ili  većknit tiska.
Dopisi naj se      -oie iraakn uli.  — Rckopiei ae ne vračHJo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Frunc Kolnmnovej higi **. 3 „gludaliAka »tolba". Opravniltvo, na katero   'uj •<■ hl\fcav<t)l\o poticati  ra o^ni-ie   reklamacije.   r*nnnila,  t. j. adnmiiitrutvno reAi.  je v  „Narodni tisknrni"  v  Kolmitnovej liši.
Zaradi jutršnjega praznika iziđe pri-hodnji  list v sredo.
Vabilo na naroćbo.
S koncem tega meseca poteče na-ročnina na prvo Četrtlctjc. Prosimo gg. naročnikc, da jo o pravem   času   ponove*.
„ttlov. Itirod" velja: Za  ljubljanske  naročnike   brez   pošiljanja na dom:
Za pol leta......<ft gld. 5O kr.
Za četrt leta.....3    „    3O    „
Za en mesec.....1    „     IO   „
Za pošiljanje na dom se računa 10 krajc. na
mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pobijanjem po pošti velja:
Za pol leta      .    .    .    .    .    m gld.   —     „
Za četrt leta.....*••    „     —     »
Za en mesec.....1    »   4O   „
Za gospode ui'itt'lje na ljudskih š o 1 a h in za rtljuke velja. zni-ftttiiti cenu in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta $ gld. 5O kr. Po pošti prejoman      „     „    «1    „    —   „
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
London 23. marca. „Times" imajo 22. t. in. poročilo iz Peterburga, da glas nij popolucin neosnovan, ka je Rusija terjala, naj britanska flota zapusti Belo morje (Marmora). Rusija je v toj stvari Augleško opominjala, ali jo hoče opoinniti. — Admiraliteta je ukazala, naj fie v službo đenc oklopna fregata „In-vincibile" in korveta „Tenedos" — „Standard" in „Daily Telegraph" vidita v mirovnoj pogodbi zasmeli o vanj e vsc Evrop e.
Carigrad 22. marca. Orihocl ruske garde se je odložil do končanja kongresa.
Peterburg1 22. marca. Senzacija n a Ini clanki v „Agcnce Russou in V „Journal de St. Pcterbourg" naglašaj(» korake, ki jih je storila Rusija, da bi ee naredil mir, dočim ko Anglcška dela vedne težave, da-si so njeni interesi brez novuriiosti. Vsem vladam se vprašanje vriva, da-li more jedna jBama oblast mir zabranje vati, če fes svet mir ime ti hoče.
London 21. murca. „Times" poroiajo, da Rusija kupuje neizmeruo mnogo vojoega materijala v Ameriki. Ladija a patroni na-ložena je uže izplulu iz Newyorka, druge la-dije so uže za vožnjo pripravljene.
Hrvatje v delegacijah.
Prostori našega lista so premnjheni, da bi prinesli vse govore, govorjene v delegad-jah.   Prinažamo   pa   denes   glavno iz govora
Hrvata Ivana Vonfciue   za   osvojenje Bosne in pritelesenjo k HrvatHkej. Voučina je rekel:
„Bosna in Hercegovina sta uže od davnih dob hrvatski deželi. V šestem stoletji je bil cesur Heraklij povabil Hrvate in prišli so tija ter, unićivši Obre,   zaseilli   one kraje.
BPo starih pisniih od 1. 1080 je zgodo-vinsko dokazano, da je bil ban bosenski jeden izmej onih sedmih banov, kateri so upravljali nekaterim delom hrvatske kraljevine ter ki so bili volilni knezi pri kralja hrvatskega vo-litvah.
„Ko je potem pomrla dinastija domaćih kraljev, izbrali so si Hrvatje za svojega vla-darja kralja ogerskega Kolomana ter so ga 1. 1102 venčali za kralja hrvatskega, dalma-tiuskega in bosenskega. Iz knjige „codex di-plomaticus" posnemljemo, ka so ogersko-hr-vatski kralji, po navadi prej&njth hrvatskih kraljev, izročevali upravljanje Bosne banom. (Morem regum Croatarum secuti Bosniam bauis gubernandam commissere.)
„Tako je bilo do 1. 135G, ko je Tvrdko „po kralju Ljudevita milosti" zabanil v Bosni. Z dovoljenjein ogersko-hrvatskega kralja, ka-teri si je bil pridržal najvišje gospodstvo (do-miniunisupremuiii) v bosenskih deželah, bilje Tvrdko v Mi'oševetn veiu'-un za kralja bosenskega, in sicer za to, da bi — kakor so pravili — se svojim ugledom mogel vplivati na sosedoje Srbe, katerim so Turki baš pred kratkim bili odvzeli kralja in da bi putem zjedinjen z njimi vspe&no mogel braniti se temu azijskemu soviažniku.
„Njega sin in nnslednik Štefan je se slo-vesno pogodbo v Djakovem leta 1393 priznal Signmudovo viSjo vlast, zbog česar mu je ta daroval kraljevo čast boseusko za vse življenje. Na aličen načiu je pripoznal tu<li Ostoja, Štefanov nasleduik, vrhovno vlado ogersko-hr-vatskih kraljev. Leta 1444 je humaki voje-voda Stt-fan KozaČa dobil naslov „hereoga1', in od teli dob ima Hum uli Zahlumija ime Hercegovine. Da-si je Štefana na to častno sto-pinjo povzdignil cesur Friilerik IV., ostala je vendar razmera ogersko-hrvatskih kraljev do vladarjev bosenskih ista. Kaj ti uže sin njegov Vladislav, ki je po očetovej smrti zavladal, je poniagal kot vazal Matiji Korviuu proti Turkoni.
„Ko je večji dol Bosne in Hercegovine prišel zdaj Turkom v oblast, a zdaj bil zopet 03vobojon, imenovat je kralj Kmeriha Zapoljo banom dalinatinskiin in je izprosil ob jednem od rimskega papeža dovoljeuje, da so dohodke prijom ta vrauskega v Dalmaciji uporabljati smeli za obranibo liosae pred Turčijo. Zatem bili ao vladarji slovanskih dežela mnoge boje s Turki, dokler je naposled sultan 1. 15(K1 sklenil z njimi in   ogersko-hrvatskim   kraljem
mir v Budi, v katerem je povrnil kralju ogersko- hrvatskemu Posavino, Jajce, ImoŠi, MO' star, Livno, Travnik in Dubrovnik pri Sera-jevem. V nadaljnih bojih je dobil cesar in av-stro ogerski kralj v karlovškem miru od Tur-kov povrneno Bosno do Tušle (terraenum re-cuperatum), a izgubil jo je zopet po miru bel-gradskem 1. 1739. Lavdon je 1. 1788 zopet pridobil Belgrad, Berbir in Šabac. Cesiir Josip II. je, kakor znano, nameraval osvoboditi T60 Bosno in Hercegovino ter ji priteloaiti svojej monarhiji," a prusko turska zveza in prerana smrt cesarjeva uničili sta ta blagi nacrt. V miru svištovskem bila je sedanja ogersko-hrvatska kraljevina potisnena v meje, v ka-terih je še zdaj uklenena in AvBtro Ogerska nij dobila ničesa, ražen protektorat katolikov na TurSkem in sv. gomilo jeruzalemsko.
,,To so na kratko glavni momenti, ki dokazujo, da Bta Bosna in Hercegovina uže od davnaj hrvatski deželi, da so jih Hrvati se svojo krvjo si pridobiti in jih branili, in, ko so jitn pošle moči v boji s Turčijo, zatekli so se h kraljem ogerskim prosit pomoči, in ko je zjedinjeno ogersko-hrvatsko kraljestvo padlo pod tursko silo, morala je dolgo in krepko postaviti se sovražniku na pot vsa avstro-ogerska monarhija, in ves kristijanski svet je moral z denarjem in krvjo pripomoći, da je spasil to mouarhijo in ž njo kristijansko civilizacijo evropsko. Monarhija je bila sicer resena, a polovica hrvatskega naroda caka uže 250 let pomoći one države, katerej je jednoć pripadal, in od katere so ga odločile barbarske druhali, da mora zdaj živeti v bedi in duševnej nemarnosti, katera mora biti večna, ako od naše strani ne posije v to temo blago* dejna luč.
;,Nij dvonibe, da bi se Bosna in Hercegovina v maleni casi kulturno razvili, in bi posebno Hrvatskoj in vsej držuvi kar se tiče trgovatva in obrta utegnili biti največje važnosti, kadar bi dobrodejn« vpliv dobro ure-jenega kristijanskega vladanja vzbudil in po-speSeval duševne sile, ki Se spe v prebival-stvu teh nesretnih dežela. Modra ter materiju lnej sili dežele in naroda primerna uprava ne bi od naše monarhije trebala nobednih žrtev, nego bi Bosna in Hercegovina ćelo gotovo skoruj si nti toliko o]>omogli, da bi mogli i drugo revnejše dežele v monurhiji podpirati. Na to se more še bolj rač imati za tega delj, ker hrvatsko prtbivalstvo teh zemlja jedino najprimitivnejših državljanskih pravic . potre-buje, tla se osvobodi nevednosti in bede in potem stopi z drugimi evropskimi narodi r kulturni boj. Jaz pri tem ćelo boseuskih Hrvatov z inohamedansko vero ne izvzemljem, kateri bo potomci nekdanjih plemitev in bi zbog svoje izredne nadarjenosti in pod vpli-vom evropske kulture turskih razvad sko-
raj   Iznebili   se   id   bi   bili gotovo  važen faktor v novein  državnom fcivljenji.
„Naša   monarhija   bode   svojoj   kul-turnej  misiji ostala verna in bode f.lovefttvu Btorila veliko   utriugo,   ako,   htojo  konfno ob BOtlbo   nad turskim   cesarđtvom  izrekli, do-voli, da ne narodi na balkanskom  polu otok ti 0 8 vob od ijo in bo kot državne imli vidualnosti urudo.inako zbo^svoje zgodovinske pravicu,   zbog   zub tov   patrijotićno politiku iu zbog   geogrnučiicga   položaja   svetoga Štcfana kroni pripndajoco IUksiio  in Hercegovino  zopot vzame   v   svoj    nuroćnj,   da moro združena z brutskimi   jej   deželami biti  krepko branilo monarhiji proti   vsakej   novamosti,   naj li   ta priđu i '.          la, ju^a ali vzhodu.
„Te uj moji nazori glede prcdloga GO mi-lijonnega kredita, in uuuin, da aum govoril iz pol no dušo hrvatskoga narodu. Ako ho bode na to moju nazox*o v na$ej vnanjoj politiki oziralo, iiadejam bo, da nam jiri končnem oredovunji orijentaluih raziner ostane priliraojena vsaka nuvamo.st vojsko iu da bodu naša monarhija iz Kcdanjo evropske krizu izftla krepka in slavna, ker no bole /golj Hvojili državnih interuuov zavarovala, nego tuđi ouiiu narodom pomogla, ka tu ri no v krvii-vem boji u svojo politično i a kulturno Življenju h p o p o 1 ii o p r u v i c o p r i t a k o v a 1 i pomoći i n p o h |) o š o-V a n j a za svoje napore.
„To boiii htul z& inotivirunjo svojega glasu za zahtevani kredit povedati."
Ponemčevanje poljskih šol na Pruskom.
Na Pruskom  Nemci   ne  privostijo  Poljakom,   kukor   je znnno,   v narodnom  obziru istih    pravio,   kateru   uživajo   Nemci.    Trunku nem.ška vlada ne   trpi  Blovansku   poljftčine  v golah   poljskoga   prebivalntva.    Zatotkoma je Baino žulje izraževala,  da   bi   ho  polog  inuto rinftčine šolsko   mladeži,   polog  poljskoga   ju zika učila tuđi nenisfina, kakor predmet. Tej želji   bo   ustreglu   vho ftolake obline.    Toda s tein   nij   bila prusko-nisiiiška   ošabnoat   zudo-voljna,   hotela   je   poljsčiiio vodno vefc  in  več iz flol izrivati in  jo   » tujo nem&čino nado-meutovati.    V to uvrho ponluzevala ho je raz-ličnih sredatev, katora niJHO bila  vsikdar prav inoralićne nravi.    Tri hvojoiii pocotji je govorila, da ima pri tem lo naj boljšo iiumene,  na-mune kulturne, izobraževanjo  Poljaku v  v „jedino blažilnom" nemškeni duhu iu „jedino zve-ličevalnem1'   nem&kem jeziku.    Poljskih knjig nij hotela vofc na Bvitlo dajati, niti  nij   dopu-Btila, da bi se od privatnih onob izdano knjige V ftolo vpeljalu.  Od polJHkih   ufcituljov ju   zahto-vala   ne miško   mišljenje,    »omsk o   go-vorjenje, n e in A k o p o 1 i t i k o v a ti j e, n e m bko ur ud ov iinj c.   Ker ho vendar o.stali  ne* kateri zvesti Hvojeniu mu odu in jeziku,  zučolu HO je vluda ćelo  groziti  takini značajnim  nio-žem.     Rekla je,   du „nemarnim"  poneiučeval-cein ne bodu dovolilu in podcljovala petletmh doklad,   da   jih   bode nmrveč ntrogo preisko-vula   iu   disciplinirala.     Iver   ho  ko   vendar fte Daftli učitelji, ki ho kuko poljsko bolsko knjigo BpiHali,    prcpovcdala   jo   je   vladu   v    ostrein ukazu, in ker »u  ko v nekati'rili italskih knjiž Djicah   Se   polj«ke knjige naliajale, k on li .sci-rala jih je neni:kn vlada,   kar  jo  bilo zopur Vbe obatoječe  postavu.  Šo  relo v zjisobiidi šo lall, za katerih v/držanju nij  ni(: neinška pro-vzutnost plurala,  prcpovcdala ju poljsko Aolnko knjige, in hu grozila takini hoIuiii, da jih bode
zatvorila, ako bodo Se dalje poljsko knjige rabile. Naposled je začela prusko-num&ka krivična vlada nemšku učitelja na poljske ftole postavljati, a poljsko učitelje je proraešćevala v nemAke krnje. — Ka vrhunec je do-H pol a pa a p ostavo, po katerej je v v h e poljnke Solo vpeljala čisto u e m ft k i u £ ti i j o z i k i n p o 1 j S t i n o po-p o 1 n e m odstranila. V t e h ž a 1 o » t n i h o k o 1 3 i i n a h se vendar ft u n a ha j a j o p o t j s k i d o in o 1 j u li i nu Trutikem, k i skrbe, da bi je mladina v o ti d u r ft u poljftčine, »voje ina terin ftč i ne, ne odvadila popolnuin. Ustanovili ho drufttvo — (aedež ima memla v Tomu) — katero izdaje poljaku knjige (Ab ec, od ni ke ), ki ho brez-[tlačno HtarAuin, d e 1 a v c e in i n ne-p ru tu o ž n i ni 1 j ud um d e 1 o, da iz njih Hvoje otroku p o 1 j A t i n e uče.
Zoper tuje zatiralce.
V Indiji niorajo biti stvari za Angle?.o užu take, da ne mort'jo brez ukrbi vojne z Ituaijo začeti. Indijci bo mučno ru/.drafconi na rivojo narodnu zatiraicu Atigleze. Klen indij »kili listov ju pred aekaj dnuvi pinal tako-lu: „Angloži, ki v uvojt'j domovini pozirajo zaklade Indijsko, Hpravili ho nas v ubofttvo. Njih politika je podobna ovčarju, ki vao avojo ovce pokolje. Angleži bo nam tujci in oatanejo nam tujci ho svojo tujo vero. AngloAka nafta vlada ljubi bolj denar, nego življenje svojih podloz-nikov. Pač pa jo uada neodvi.sno.st za zdaj izgubljena, ali naše upanjo nij izgubljeno, da Be bodemo knialu zopet vzdignili. Ako ho tako mogočni kralj i, kakor Vikramaditva, Ramtadra in JUvupu umrli, paf; nu bodo kratkoći vi v ludnici /.diiujib tasov dol^o trajali. Saj ju veudar le h amo volja njih poHtava, od kraljevHkuga nuincstnilta pa <to /adnjogu polir.ijttkega uraduika. A u g li ja ho je v zda-iijuj vojHki obnašala kakor »trahoputou vojak. Mi ne veino, kaj uo „angloski interesi", za uatj tacih nij. (Je Angloži to razutnevajo pod Hvojiini interesi, da ne U uh i njihovim indij »kim poHCStvom blizajo, iuiajo pač prav, ali kadar bodo Rub i eukrat rus priftli, potom naj ho v hi otroci augleAkih mater puč ob pravom času ponkri-j ujo, ker potem biju njih zadnja ura. Numt Saliib bode na čulu ruske vojake vpadul v ludijo. Pod varavom c-.arjeviiu bodu ftu enkrat vzpoatavil slavno  vlado  Poif-ve."
Podobno ju pimlo   vsu  indijsko   novinar rttvo v celej ltunguliji, llombayi, Audhu, l'entabu itd. /a tu ruj je, kakor  smo   uže   poroi'ali,   nn-Kleška vladu Iiidijcein v/ula tiukovuo Hvobo lo. V liondonu bo ue te^a i/,redaega srodstva pro strašili.  Kaj tucetu u?,o nij bilo lii let, od kar jo bil zadnji veliki upor v Indiji. Lord Lvl.ton, generalni guverner, jmivi,   da   „ob  zdanjem položonji prebival.stva ino r a vlada braniti   šir-jonje upt)ta nu'j  prebivaLstvom.11     Kuksiio    pa je nzdainjuu polo^enju? Nij dvombu,  pišo Ion donski  dopisnik ▼   „K.    'A.il,    da   so   ruski' /in age a u gl usko  veljavo v  Indiji uže mučno   o kršile.   —   Zatiranje   torej   nikur ne   traje   vih'iuo, in   valjda   tuđi   Angle/.t'iii   iu-bode došli   ponukalo, fe indijske novine  k»m lisci rajo  in   nniću i«ij(».
Politični   ra/ii^lrd. r%'4»ti*anj4* 4i**yi*Mv.
V  li i u bi j trn i  'l'.l. iiiarc.ii. I/,  govor ov v r/rf#7/«f»/<«/# govorji-nih hotemo po prostoru svojega lista &o vec   pri
obfiti prihodnii teden. V zadnjof Roji je flp-voril l'oliiik (J ro bolski proti ltusoin ; Dalmatinac Fluck jo naglaftal, da mora \ vs tr ij* svojim Slovanom pravičnej*a biti, čo ho5« v orijentalne] politiki vspeti ; Kurandn rov vori proti Andrussyiu in proti okupuci|i ltosne, f.eft, tla je uJe nesreća, da Dalmacijo imamo; Mro u tor mglaAa, da ima Rusija na uvojej zastavi roligijozuo (krSftansko) idejo in narodnost, pri nas pi ho protiverske postave dolnjo, Slovim je so |>a na Hteno pritiskaja. /.»to — pravi — bi bil f-m, da bi hc ettkrai /affla Sloviinom pravica dajati, potem bi bila. tuđi viinnj«, politika boljka.
V #^r«i'## jo pri ožjoj volitvi za državni zbor zina^al 21. t. m. grof (JoInhovHkt 8 1077 glasi proti dr. Smolki, ki je imel 033 glanov, (kar to mej Pol jaki closti, fe 99 pomisli, da jo Sniolka prud volitvijo izrekel ko proti vojski z Uusijo.)
ifitiifjti!•* ho zoput onkrat pokaznlt, kakov „vpliv" in „opi avifono1' interese hotd imeti mej orijuntalniini Slovani. Druga instanca miiRjlirske Hodnije je pntrdila obnodbo prvu instance v Miletičovej pravdi. Srb Miletič, žrtva magjarHkegii Slovanosovrafttva^ boilu sedel  put let v ječi.
Viikiu)«' clri&iavt*.
sišBflteši ho vedno nemir ne j^i, vedno bolj h sabljo ropofojo ! Kaj čuda, da tuđi Itu-Hijo poiu'hujo potrpljcnju, iti so ona v Hvojib olicijitlnih ftiiHtiikih (glej spredaj nii^e telegrame) jako OHt.ro po robu postavlja in pred vho E\r-ro|»o Angležo kot kulilce mini Htigmati/ira. Tak je /i k ko go vn ri prod vojsku mt f Zarad tega nij fte tako gotovo, da se ves kon-uren Se no razbije, predno so Hniite, ali pft kinalu potem. H >K varnj, da bi Anglefti Av-Htrije ne pridobili na svojo Htrau 1 Djzdaj je fte upanje, du  jo no bodo.
Dopisi.
Iz ki. .Ful*il«'Ju na DolenJHketn 2(9, mtirca [l/.vinm dopis.| Naft presvitli cetutr je dnroval S turova Skiin pogoreU'.em 15O0 gld. Milo ju bilo vide ti, kako jo marsikateremu teh nesrefnikov zaigrala Holza v ofeh, ko ao zaslišali to veselo noviuo, in vsnk je vzdihnil /, vprtim pogledom proti nebu : ,.Rog inu ti-Hofkrut poplu(''iij". NaA presvitli vladar pa je /opet pokazni, kako ljubi »voje podložno in kuk dobrotnik j'i niHiečnim; postavil hi ju v no-vi£ Hpominek v nrcu teh milovanja vreduih ubozeev. Ili^a habsburška pa sine tuđi vsaki-krat uputi, da bode nasla v nas Slovuticih ob fušu lutvnrnoHti svojo zavetje, darovali homo, ako bi bilo treba, tuđi svoju življenju zti bruuibo milega vludurja in domovinu. Itog nuiu ohraui fte mnogo let skrbnega in dobrotljivega vla-durja, in riimvutli tuđi — njegovo svetovulce, du bi bili Slovunoin pravični vsikdiir. V po-tK'deljek bodo pri nas nlovosna inafta /a c,0-Harja, pri kiiterej ho bode tuđi pela cezarska himnu.
Tuđi giaftCuk v Pletarjih, g. buron lloriScli, jo daroval pogori'lcem lesa v vivdnosti HOO ^ld. lioili mu imJHrruejAa hviilii! Prosimo pa tuđi dru^u ro)uke, pomaka)to tem rove/ein po svojoj inof'.i, /. obleko, denarjem ali Jiivežoia . vse «o hoile h hvali'žnostjo Npivjelo. U dii jo veliku, kuj ti rediti nij niogol nihčo veliko, kor je lulo v fcotrt ure vso v ognju. D.irovi naj sf puMljujo ohf-ini uli p:i tukajAnjoin« g. župniku   Vovku.
|f. |»4»fl !\'&lBIONkt 1!>. inillCIl, [IZV. dt»p. | Mirno op:i/.njo»'i in trcziio niislef'.i Movok humu, ako pri nus na vso pn/.i, skoro misliti, da .so bliža „kouer sveta", knjti v istini jo to narobe svet. 1 Miilni kmotić, ki se nkvarju ter poli od vidu do vida pod pokornni Holurtiinil ?.;irki, nema /ivežu ni »eiuena za bli^.njoćo ho spouilad, ?;ep  in  škrinju   ko pružne, žl'IoiIcc p&
ztnirom ne poln. Drugi pak, ki skoraj ne vedo kaj je pot in žulj, kateri vstanejo in ležejo Jcadar jim drago, kojim dolo ne zapovedujo, imajo — tako He mej kmeti govori — Se prečoj vaega, ne skrbi jih sedanjost ni bo dočnost; nijio žejni ni laf ni. Pridni, rielavni, za hć in svojo družino Hkrheči rokodolee ntMiia dela, nema znslužka, povsod ga i£c.e in iSce, n vse zabudavo, dela nij. in uku je kje, ho jili uže pet, deset delaveev za nj puli. Drugi pak, ki inntjo dovolj »lola in za katero so dobro pla-fiani, ho pa dosta no hrigajo, dulajo kolikor bo jim ljubi, provoč pa gotovo no, Haj dobro vedo, da bodo platani  in tuđi koliko.
Vr tncih prilikah nij čuda, da se toliko sanj ; ravlja v „zaljubljeno" pa realno Ame-riko. Lo o tem jo zdaj razgovor, to jo edino tohižilo našemu ubozeniu kmetu ; po obu ta uju, katorega o tej debeli čuje, Hi misli in sklopa, da bode tnorda vemlar sročen, knr /.daj gotovo nij. Vse Želi lo proč, lo proč od tukaj, kjer ho no da pošteno preživeti. Slabo lotino, neprenosljivi davki, in ltog zna kaj vso, za-ganja in Kili našega kmetiča od doinačoga ognjiMa na tuje, in kam? to Hkoraj Ham no zna. A pripravljen je iti kamor »i bodi, kuj ti trrino nm jo vkoreninena minel, da povsodi je boljfto kakor tukaj v donuičej zemlji. Da je naš tako misleći kmetič na krivom potu B hvojo idejo, to no, večinoma ima prav, moti se pa vendar, ako trdi, da na naSe j zoni I j i se ne da nikakor pošteno preživoti. Se vo, v tacib okoliscinah, kakor ho zdaj, je tožko izlmjnti. Treba bi bilo marsikaj pronare-diti in popraviti, doati nepotrebnih fteg opu-Btiti, a to b potrobniini nadoinvHtiti. Skrboti bi KO moralo, da ue mi ginotno in duševno okrepimo.
Kmetijatvo jo pri nas fie jako na slabih nogah; nam manjka potrebno moči in ved-uosti, to na tako mosto in tttopinjo dovesti, da bi od zemlje dobili to, kar nam jo ona možna dati, no pa lo nekoliko, kakor nam zdaj daje. Potrobumo toroj veliko pod poro in poduka. Davki ho bodo znižali, kajti ti po-slednji ho pri nas istinito tako veliki, da ho 8 poinočjo slabili lotin iz veft ?,ivinskih hlevov vso, deloma pa malo menj živine izgnali. V nekaturih naftili vasoh ho zdaj le ona tretjina in ho manj živine nabuja, kakor ju jo bilo nekdttj. Kamor koli ko pogledu, na desno ali levo, koliko jo in ostane neizoranih njiv, kdo je tomu kriv V llovsčina! pomanjkanje potrebne živine, gnoja in semena. Pa menda uže Adam je veilol to, da čo ho no sojo ko tuđi žoti nema kaj, iu taka jo žalibože i /. naini. Po-treb imamo na stotine, dohodkov malo ali pa nit. Seno, na kateri pridelek hiiio dosihmul nujvecjo nuHlombo s* ".vili, jo lotos tako v cono, «la ho Hkoraj prodati no moro, u li »epa žanje le malo »lobi. Lep doka/. Hedanjo velike rov-Šcino jo izsekiivuuje brastovja po polji in borstih nafte okolico, iz katorih tosojo „Svelerjo", pa po kukej coni to poslodnjo prodnjajo! ('e jih te.se Ham kupee, jih placa po -l.r> do f><> kr. za iztosnno pa da no do H.r» kr. Lup dokaz, kako duleč smo uže prišli, lllupljajoceinu je v.suka bilka dobra, Iu jo vidi na vodi pluvuti, tlu jo prime, minloč, da ga bodo strasno Hiniti resila, enako delti i naš obiijKiui kmetič. Njemu no nic. već. ne smili, prodaje vso, kar se le prodati da, Harno da lo deuur dobi, dti si po trobnega živeža iu obleko kupi. Ko pa nema vefc kaj prodati, prosi novr.uv na posodo, kjer jih lo dobiti moro, proti šo tako velikanskim obrestim, iu makar čo bo ti  50 —1U0—200 in
Se veJ gld. od sto se jih no ustraSi. Nn ta način postajo pri nas  čedalje   nienj   pridnih   Rospo darjov, a čedalje  vef beraftev,  potopuliov,   ta tov itđ.    /udosti, da Ri dolžnn   kucemu   odo-ruhu ali pa da   zastanoS   na    davkih,    kuialu si ob promožeujo, knjti stro^ki se tako naglo rmkopif'ijo,  fe se prifno tožiti, da jo strah.
Dalje dosti pa menda ne Hmeni pisati, namref, o Htvuri, o katorej bi najrajSi, kajti fe ne bode g. državni pravilnik <lal vsem W-tateljum nS. N." enodnevni duSevni post, fa-kajmo torej boljftih fasov.
Poina^e   stvari.
—   (DonoH)   dopoludno ob   11. uri se v Pitulnid zftfno v dvorani znanostna predavanja. DoiieR boro   g.   Karei   Krizman   „o   razvoji človeškoga dola."
—    (V   raestnera   zboru   Ijubljan-Hkoin)   bo   je v petok   uklonilo   prodati   kos zemljo v Lutermanovoj   aleji   kranjskoj   Htav-bonej družbi.
—   (Slovensko gledalište.)    V sroilo 27. t.  m. ho bodo   prvikrat predstavljala htirka  „SmibiteT   brez   vspoha" v 2. do janjili tor ponavljala priljubljena komična upevoigra  „Pri   meni   bodi".  —  Kor je ta predstava   zadnja   v t.ej   »ozoni,   upamo, da bode obfinstva   vanj   ta pot zopet mnogo.
—   (Gori A ka   Mtalniea)   napravi  do neH v nedeljo 2>i   marca veselico h petjem in igro:  „županova Micika". Znfotok ob 7lj.3 uri z večera.
—   (Iz Sožane) se nam piSo 22. t. ni.: DencR   jo   bil    „Uequit»mH   v   na Soj  cerkvi  po Nj. V. nadvojvodi l'rnne Karlu.    IMoležile «o se ga politične,  Hodntjnko in druge gospodske.
—  (Iz K ran ja) ho piče, da jo v Klancu in   Hujali    pogorelo   22   hiS z gOHpodarskimi ponlopji, nekaj   krav,  dva   konja   in  več malo živali.
—    (Grad   Z a p r i c e   pri   Ka in n i k u) jo kupil g. Schneid v. Treunfeld,   viSji   u radnik cosurnke dvorno kancolije,  Imjo  Slovtuioiu prija/en mož.
—  (Učiteljski   iz pit i)   za ljudsko in mosčHiiHko   ftolo ne začno v (5 rade u '2 1. npr. Oglasiti m je   treba do  14. aprila.
—    (V   (Jolji)   jo ntzpisuna gimnazijska učiteljska    Blu2ha   za   klasifno   filologijo   (na cekin   gimna/.iji)   s   kvitl likacijo   i a slovon-^ čino, potem učiteljska služba/a/emljupisno-historijski  predmet z nem^čino (tuđi na celem gimnaziji). PmSnjeso vlugajo pri fttaj. dežulnem flolukem svetu do /adnjegu aprilu.
—   (l'ouarojoni tolarji) so bili, tako ho nam  poroča, nedavno v Ijutonierskem okraji izdani,    ^ikiidurinerija   je   konstatirala,    da so bili  mej Hvet  poslani od uecega   posestnika v Bunom ih.
— (S u m o u m o r ) V 1 Rubnom na /gornjom Stajeiskein so bili nu&li v Muri truplo  ondot-noga   Kolskoga ravnatelju   ljudsko  solo, gosp. Srhiudlerja,  kijo bil mesem (ebriiarja zbla/iu;l iu se utopil.
—  (Dva mlada   izsol j unca.)   V  (-e lovcu sta tivii triuajst let »tura solarMta skle nila  rojslvt'no   itiesto  iu starce zapustiti pa v Aiueriko iti.    Olia   sta imela bi) krajcarjev pruno/.iMijM,    u   sta   nii'^ilji,    da   je  to  dovolj. l'eš  sta prikoraiila  do   l'odljubelja,    ko  jeden tiiiluu postauo   in   so inu zanio  po domu  ložiti;  dru^i   pu  meni, d:i  bi  bilo grdo, ko bi se /(l;ij   vruila, ko  nmrata biti uže I ako lili/u cilju svojega. Trudna ronitita dalje, a na vrhu Tud Ijubolju, ju doliiti — oče jednoga. Vurjutuoje,
da so mlad ima   Evrope-trmlnikoma   —   u.lefl«-trpela potem.
— (Tuđi pokora.) I/ TupaliS ne tuka jšnjeinu „Slov." pi^e tale nekako čudna tlo-goilba: 'A. marci izginil ie v Kokri pod Urin* tovcem posestnik li. C. mej tem, ko je njegova ženka v Kranj od^la na trg. DospevSl domu ne imjdo ne dulia ne shitia po svojem možu. Prvi dan so vodni) Ae o/ira, o I kod da primalm, pa vso /aatonj. Drugi diui torej urno ru/glasi blihijim nortoiiom, ki mu hitro rtku^ajo na sle<l priti. Kor ro eni govorili, d4 se je najbržu nbesil ali pa skočit v kakSnO brezdno, hi teli so na vho strani po go/.dih mej skalovje in okoli sumijivili brezdnov, ven-dar je bila vna u jih skrb in vos trud brel vspeha. Iskali so ga kake 1 dni, potem pa pu-ntili vho trn stran. Preteklo nedeljo proti veferil pa ga opa/.ita dva dečk.i, ko jo ravno pri Se! okolo hvojo hiAe in misi i I zopet mipivj odri-niti; zuvpijeta tedaj nad njim, da naj obstojlj in lnpoina ho /grudi m\ tla. Hitro skočita k njemu ter ^.i o lp 'ljeta v njegovo hiSo. Mol je bil tako oslnldjen od prcvelicoga glađu id mraza, da ^a nij bilo s'coro po/.nati; ko jo nekoliko k sebi priAel, pripovrdoval je, da je bil ves znu^uti, ne vedoč, kako ali kaj, in le toliko ve, da je preuofeval v snegu moj mrzlim skalovjein v KnUer^kih hnhih. Pravi tildi, da mu je ti nemir delala buda vest, ker jt bil pred IO leti obdolfcil dva Kokoraka fan-tina, da sta mu slanino, nu'so in kruh pO-kradla, in sta bila oba kaznovana iu od Kao-duriev tako h>ido vkleuenu, da se to enomii Se deiu's pc/mi na rokah, ko jo od toga ml-nolo u>.o 10 let. Ko um>. nekoliko okreva, po-Aljo nukt^'ii ni')},:i po Hinila, Untora je bil pred 10 leti obiloU.il tatviuo, tor ju povabi na od* ločeui dati v bližnjo gostilnico, da ho z nj i mi poravna. Snidejo se rus v Loskovcu, kjer jd prosi odpu^čonja, ter njima pla^a euoiuu :t.r> gld.^ enemu pa 1 !l  gld. zarad preslanih holečin.
!la/,nr  vrsti.
*  (Kruto k zakon.) V Futaku na Oger-skem je lulo »adnii predpu.st   nečega dne veliko svatovauju. Diu^i duu  so ue vesto našli t hlovu mrtvo.    Ker  so jo star>i posilili,  da je v/ela moža, ki  gti nij ljubila,   ohesila ho jo T jutro po  prvej  zakonskoj uoči.
M (Škoda za pijaco.) Kakor „Pokrok" poroča, jo v nečem pruskom kloštru fra ter k let ni mojster v bla/uoin troiiotku vsem HO-dom ])ipe od|>rl, da jo pivo i/teklo po tleb. Povodenj v kloAter.skem klettt je bila velika, se vetja pa škoda in žalost klo&t.erskih Ijudij.
*  (/ono   prebodel)   jo   nek   nad laj te-ninit, v pnko|i   Martin  llcrhert  v vaši   Radela n:i Sediiiograskeui. Mož  uainreč rad  pije žga-nje, a ko mu gn žena tiij iitela voč kupiti, prijol je sabljo ter v uav/.očnosti Mirili   pric   /ariuil smrtonosno  orotljo v  sopro^iuo pr.si,  da jo ta-koj mrtva ohležala.
" (l'revelik nos.) ^olurčok tretjega r zreila normalno Solo pri o. pijuristih v l'ragi je Itil u?.o tllje ne/.iulovol|en si« svitjim obilnim nosom, zurmii katerega je moral iiinogo grou-kili psoveU slišnti od tivojih tovuriAev. A de^ko, ki mu je l»il vihi prirouMi nekov izredou poginu, lu'slil si je: „Monun-li bas tolik nos iiuet.iV — Nikakor!u Iti, knr je v svoiej no-iimitt;j panu'ti hkleuil, i/.vršil je tuđi n:i hip. V/aum škii i je, stopi pivd /rcalo •■- in konec mi^a oilsti'i/.c. Toita /daj so ulije junaku kri po obrazu in vskliluiivAi p:ido oiuisve^''en na tla. /'li-uvuik, katerega ko takoj pokltcali k luiluiku, obvezni ga je iu sUoraj je hre/iimni ilei'ko luliko okreval, da /alaj uže /.oput moro hoditi v h)1o.
T   Ljublin.ul   -2X   ujarca  t.  1. Pšenica bektoliter ^"<ld. 43 kr.;   —rei 6 ghi 18   kr„; — joČuion f>   «M. »i'J kr-; — ovea 3 gid   41 kr.; —   ajda (i  gld. trt kr.; — proso   «  gld.   1S  kr.
—   koruza  fi k^U-  (>l>   kr.; krorapir   1O0 kilogramm 3 g\d. Of) kr.;  — filol haktolitor H gid, 50 kr.; uaaai. kilogram — gl. 94 kr.;  — nust — tjid.  80   kr.;  — ipeh triden —   g'd.  M>  kr.; — špeh povojoii — «:d  7 2 kr.;  jajcn po 1 - ., kr.; — raleka llt«r   7 kr.; $i>ve-lnnn» kilogram b'J kr.;   —   teloi'iiiio f> 1 kr.,     —     svinJHtu ■neso 68 kr.; — gena   100 kiio^raiuov  1 g'd.  '•'■"»  tel"
—  slame 1  go>ld.   78 kr.;   — drvatrdu  4 kv. metru* % r«>IH    f)()   Wr.-   -,    melifeg 4   clil    f>O fcr____________
I>uuajsKtfc Dui^a  ^3   muica.
Enotiii  ilrž. d< Ig   v bankovcih    .       •"-   ^Id.   2f>       ki
Enotni  drž. đolg  v srebru      .    .       tti      „     15         „
Zlata renta........       13      „     !)0        „
1860 dri. posojilo      .   ....     111      »     25
Akcijo narodne banke       ,    ,    .     795      »     —         »
Kreditne nkcije     ......    Siiit      n     f-0        „
London.........     119      n     Gf)         „
Napol..........           9       „     f>»5          „
C.  kr. cekini.......        b     „    «;}        „
Srebro       .........    iof»     „     15        „
Pržavno marko......      68     „    Hl)        „
9w Sobno orodje -w
«e \sled odpotovanja   ceno   proda   na   starem trga št. 20 nova,                                    (<)2—2)
Vina v buteljali,
ProAt'koi ce io Itckf<>šcli, uajboljše vrste,
so doliodo                   (05—1)
„pri belem volku".
Dr. A. Plento „Antlcatarrhalicvm"
proti   VMiEkciiiii inilioflii mIIziiIIi mreii
sca otarolce in  eea.retsle lj-u.d.3..
(Z n. v. c. kr. patentom i>d 2H. mareiju  18G1. 1.
zavarovuno proti  jiouurejunji.)
Ta čaj, prirejcn mi ziuuistveiiuin temelji od najbolj zdravi Inih zclifić iu korunin, i/,vratno deluje pri vscli iuiliodih sliznih mren v krhlju, v BUpniku i« njugu vejuli, v pijući li, v žclodci in Žrevili, vrlo poiuuga pri kataru v muhurji, v maternici ter nju nužnici, tuđi ublažuje okirpljujoč in kri čistač.
Dobiti jo v Ljubi j mi i: lckurnu g. E. Birscliitzu; v (I rad ci: lokarnit „zuin Aloh-rcnu ^. A. N(m1\vo*1:i, Mitr])lsttz, in loknniu g. J. Kivhlei'ja, LvonliiirdHtrussu. — Dulje v M si-ribom: lcknrua f^. W. Kliniku; v K a d-goni: leknrnit tf. C. .Aiulriouu; v Luobuu: lckiirna ^. Karla Filipeka; v (Jolovcu: lckurna g. Birnbuclicrjii.                        (405—12}
22. marca; Evropa: Lercb Karl
iz Gradca.
Pri NIodd: Mctzalea
iz Trsta. — Kofler iz Ptuja.
— Schneker iz Dunaja. — Pelich Iz htrije.
Pri M»li*i: Grunvrald
is DuDSija. —  Julius ii
Adolf Eberl,
zaloga  oljnaiili  harv,   lakov
na Marijinem trgu, poleg franfižkaDskega mosta.
Za oostilno s prenonitt
T7" ZElIrsl^ej Bistrici,
se   ieiČe zancsljiv ^i>Hti!ničar, ki hi   ol>   joitm'in   iuicl skrbiti ?:i doliro kuhinjo.   NataiičncjSa izvrstila <iajt>
(94-2)                   Anton Jellouscheg.
l'A Jivaleznosti.
Pljučnej bolezni in težkemu dihanju
<l<»br<ft poinoe.
.Jarno rexn i?u<> zaiivulno in pohvalno pismo \\\$-nvgi\ fcosp^Mlarja gospoda Antonu Uinu ini/era, f>. okriij, Zir^elofo^KaH.io at. i) na Dimaji, od dne iV. jmiutirja I.S7H. l'oslano ct1«. kralj. dv<»r-noj tovarili aa bI.kIiic prircdko Irana Iloff«, c, kr. svotovalcn, dvomo^a oHktho\ aU:a skoro vsrli evropHkili vladurjuv, lastnika srlotri/a križa za z<txluyc s krvno in vite/,a ucuiških vi-fiokih   ivdov  itd.,
Wicn, Graben, Itrittiiicrstrasse Nr. 8.
Jemljeiu si časr, iziimitoiju pravili iu jedinih dobrotvornih zdravilnih sladnili prirttd-kov, katari so izdo tajcjo na etručo ćlovt'St\u, naslediijo, kar »u moju o.soLic tičo, potrditi. Ja/. Hi'iu osobito r.ibii prvo in jedino pravo Jnttt J/nJIhro ^Utrino ztlraritno piro polt1^ bla-žilntll Jritu Ifojl'urih slatinili prsnih bottbnnov. Ti pravi Iran llojf'oti izihlki bi imeli bili t.r-pcčumti čiovi'ćtvu na vdcii voglih obznanjeni, kiijti jaz satu uetu izkusil na 8t>bi, da ho bila vua zdravila, ki si jih jo uaiuu misliti tuo-goče, nuvspedua; prat nei/uni.'m svm čilo doliil jionarejen .slatini hrlečtk, a moral sein ga za-l^nati airani. Kiuinje 'J hli pak rubim prri, jnuri Inin Ilojfori slatini izrhvck paftt/ llojj'urih .startnih pruniJi bouboiior prtiti uvojvj ptjučmj IntlvzHi in teikomi (tituinjn ,•< turim r^pilnnn, tla koma] morem najti br.scrfij, kako naj .se zahrttlitn. J;t& uii.tiu zdaj vedno za domaća /draviia lloiluvo stdravilno [>ivo od sladnoga iivlečka kakor tuđi lloilovo uladne bonbono, in javno mi jo priznati, da Beui pri slično bolnih, ka-terim scui samu »o pravu Ivan Hoft'ovu Hladno zdravilnu prirudku iz dolinosti proti Ijinlein iiaavotoval, vulul tildi najlioljšo vap lio. J'o-trjnjCHi pred Bogom in metani, da je vne, kar .snu gori rekti, či.sta resu iva, da nio^o »lično holiii ono intn pomoć najti v prvih, prarih Iran llttjj'ovih tittuhiih zdrarilnih priredkih, kakor sein jo bil nađol jass. O tom rad vsnkoinu ustuu priča                                          (83—1;
Anton Winuliii<er, hišni gospodar,  V., Ziogulofeng.iaao 0.
Na Dunaji, dno 8. januarja  1878.
V Ljubljani pri Glabr. Piccoli,
h'kanift „pri amjelju rarulut" na thtiKtjsktj cesti.
£/&~ Kavnativjstvo  iii«>|iiHrodii« izložbe bluic» iim »unuji
prodaje vsled likvidacije  tu-lu priKlincte po ćiutesno niakej euni,
5 ^ld. 75 kr.?
za katere so dobodo naaludujih 4M  tttvurij, in sicur:
1 izvrstna in toi-na uru s po-»laČLiio vcrlžlvo. Da Uta dobro £rt\ garantujeiuo.
-J pravi japantiki ovctllčiil vuzi 7. najiini'jao alikanjo, kraa VBa-keum salonu.
1 i/.vintiia prav praktična Miiluu--»ii'tt oil crno, i. zlatom eniajli-raue  kovi.
1 praktičnu liloN«*«* zu Nulmr od vimIuu belo kovl.
1 aiičon i'ranc. ('vbru - uaiiilz-iijjuk, ki  krasi vaako salonbko
LuiiO.
1 Blavnoznaiii (»bdarjeni toU--I»li»u, 8 katciiiu ho nioreu /. vsakiiu do boj u<ldaljuiuiu č:o-vekoiu iivre(no  zabnvati.
1    VfUkraHrii   ulhiim   zn   f'oto-
Krulljts  bogatu  /. zlatom ozalj-
H.lll.
\H linili   i»tti>rnii<!t'-Nlik, 2 i ciiit.
via.,   H«   cint.   air.,   najdivnojui
kras Ka 3 sobe. 12 izvrši nih c. kr. patentirao      o
inh £11« x» J*Mll,                    ^
12 iKvi-Htnili c. kr   patentira-   pr 5
inh  žliv xik kavo,              f. §"
(j   i»o«U-»Niiie,    katorib    pri   •""' °
nnbcdiKJ  liiai pogrufiati ik-       o*
stiit'jo,                                           ST
Li    k>iHov   francuskoga    iiurl'iiiu-
inilu ,   kateii   kožo    napravlja
fino, uit'hko in bulo.
2  Hnljivu i»rt'»lm«'iu, tiajuoveJHa
iu  niijvtčji smiili probujajoča, za gospodu i u gitspo.
Ako vpobije malo vsoto f> gici. 7;> kr., ali ako jih natoči s po-čttiini povztitjutu, dobi vnakdo vsuh tu mivedunih lepih G4 atvarij tako v coiio, da jo komaj dulo plaćano.
Naroua so za vso c. kr. avstro-ogersko monarhijo jedino pod naslovom:                                                                                           (81—3;
Eirection der internationalenVVaareii-Ausstellung
>Vi*'ii, llui't-ri-iiij.- Nr. :t.
Jetikci je ozdravljiva!
Radgostski
in
rožnovski malio-rastllnski celtlicki,
priporočajo su pooubu > /a vse, tuđi za zastaranc bolezni na plju-6ih, za srčne, prsne in vratne boletine, jiosebuo za suAico, želodčevo slabost, za si)lošno slabost tutnic iu proti začenjajo-čej se pljumnici!
Voliko število pmnanakih piaora ravpo-laga bo v prcpričanjt).
Javne zahvale.
Vaše hl.'ignrodjr!
Dobcr prijatelj, katiiciiiu \'aS „rudgnstHki univiTzaliii taj" iu Xniu „iiiatut-ra.stJinskt cclt-lieki" |>viii»k»Jo |»roii popoliMj jetiki |>r»v <lubrv, povedal mi je o trin iu jaz Vas zatorej prosim, da mi od v»aku vrstt; izvolite po 4 vzeinko poslati s poStnim po-vzt'tjcm.
Udani  Vani A n t o n S c li ii t z , v. kr. strnžar.
V   1'folovćali (tin IVgke-m), 3. nuija 187li.
(iospotiu  lekarnarju J. Seir/icrtu v Kožnori!
l'roHiin mo 2 zuvitka radgontskogii čuj a in 4 hkatljiei: maho-rastlinHkili celtlićkov. l'rincu l>»nili .su reitlirki dolini tcknili in povžil jih jo ct*li 2 Nkatljit-i. Hun taku izvrstno Ne je ubMt'Hvl \'aš raj. Vauto 4 gld. 10 kr. Vuni tu-kaj  podiljani.
Su poatovanjom ndnni Vam
Dr. pl. Radić,
domaći zdravnik crnogorskoga kneza. Cetinje, 24. maju 1877.
i           Vafin blagorodje! Prosim VaSlli slavljenih
,   zdravil : 3 zavitke radgoHt.Hki'ga univurzaint'^a
t'aja,    10 škatljic   rožiio\akih   tnaho-rastlinakili
t'Htlukov,   2   Hteklunifi    čntniški:   osuncijc   in
Vam zatorej poailjain 10 gld. a. v.
Najudanojdi Dr. Ivan K o p s z , stolni proSt.
V  Subotici (na Ugerskem), 11. fobr. 1877.
VaSe blagorodje ! Jedino VaSim izvrstnim zdravilbm, nradgo»t»koniu uuiver/.alncinu čuju** iu „rožnovskim niulio-niHtlinakini eeltlićkom", Hi; imam zahvaliti, da sem minolu jeseni, ko v«a tlrugu ruba zdravniđkih srodatcv nij prav nio pomagala, popolneiu u/dravcl od dulgo-trujuegu pljućncga in žulodenoga katara in ao-pet so čutiin do ćela zdravega. Prejinit« zatorej zu srečnu povrnitov mojega zdravja naj-HrOiu'jSo mojo in moju družine zahvalo. Ker hu bojim, da ho ta bole.zen ntegne pri nienja-joc'eiu a« Klabein vremenu, osobito tnkaj v liudogorji, zopet prikazati, prosim, da ini izvolite poslati s poStnim povzutjvm 2 zavitka „rtidgostskcga iiiiivurzalnega čaja" in 4 Akat-Ijice T„r<»žnov8kili iuaho-r:iHtlin»kili   ct'ltlifkov".
Šo jedenkrat uiojo   najiskruni'jšo zahvalo ! Z  osobitim sportu van jcui
1 v. CJ r a d e r , c." kr. initničar.
Hiracht'nstand p<ilog Neudeka (na ČeSkcm), dne 23. iebruarju 187<i.
Od lega po zdravniškoj ravlužbi in prod-pisih pripravljeni čaj velja za I4dnovno rabo pripravljen paket z nakazom o rubi 1 gold. av. velj. Jodna originalna Skatliu liožnovskib uiaho r/iBllinskih collličkov <r>0 kr. Za kolok in zavijanje pa 10 kr. ponebej.
ltHtlKOMtMki uuiw«*rxulul ćw) iu Itož-iioiNki iiiitli»-rap»tliuNKi t'4'ItliVrk.l duhi-
vajo Ht) j«>diiio  lo  v lekarni   J.   Nt>i«;lierii»
v lto*n«»vi (ua Moravskom iu ra/.pimiljajo so naiočila na vao strani proti pošuioiuti \>o-vzetku.
Da jo pa p. n. občiiiHtvii bolj priročno, iimi.jo tuđi zuloge sledeoi lekarji: W. M a y r v IJiiblitiiii« A U e i n i t l v 4 clovel, \V. K ii n i g, gradsko pifdujeHtje, v iiluriboru, Anton N e d \v u d ^^iini Mohreu" iu Al i I o-n r d n i b k a 1 e k a r n a v <^ra«lei, in 8. ftl i t t o 1 b a c b  v  Zuurelm.
HG" lto/.novf*ku ^iitnlHliii. OHeneijti, liitro ni stalno dolnje /.opor trganje, prehlad, čninitjko in uiišično ulabost vsako vrstu. Originalna »teklrniea 70 kr. av. vulj., za kolik in zavojbo IO kr. vce. l'ravu so (lobodo jedino dirolttiio iz lukurno v Kužno vi ;, Moravska).                                               (3.7-13)
H&~~ Itožuovfflto inuzilo zu ozobo, ki v»ako, tuđi zautarano ozuldino izceli naglo in gotovo. Lonček &0 kr., za kolek in povitok 10 kr. več.
l*r»\o so moro dobiti jedino iicpo-Hro«lnu   iz   lekurnico v K< žnovi (MoravHka).
Icdattilj in urelniit Joaip Jurćić.
Lastuina m titife „Narodne tiukurue*.