GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI
ŠTEVILKA 17 18. APRIL 2003
Vsem občankam in občanom Občine Gornji Petrovci želim vesele velikonočne in prijetne prvomajske praznike!
Franc Šlihthuber, župan
ŠTEVILKA 17
18. april 2003
Spoštovane
OBČANKE IN OBČANI!
Z veseljem vam lahko danes sporočim, da smo v tem prvem delu leta sprejeli določene sklepe in odloke v zvezi z delovanjem občine in posebej še v zvezi z obratovanjem naše največje pridobitve, to je vodovod. Prav tako je občinski svet sprejel občinski proračun za leto 2003. V tej številki našega glasila imate objavljeno celotno gradivo, katero smo obravnavali ob sprejetju proračuna. Želim si, da bi sleherni občan in občanka to gradivo skrbno prebral in si s tem ustvaril svojo predstavo o dogajanju, ki je za nami in o zadevah, ki pa so aktualne. V tem trenutku smo v fazi velikih investicijskih vlaganj. Spomnimo se samo na šolo (400 milijonov SIT), vodovod (l.faza, 130 milijonov SIT, II. faza, 110 milijonov SIT, zdaj III. faza, 140 milijonov SIT), komasacijo, kulturni dom, tekočo porabo in druge dejavnosti.
Nič se ne da storiti, oziroma doseči čez noč in kakršna koli nestrpnost v tem smislu ni na mestu.
Vsi skupaj se pač moramo zavedati, da smo le še dokaj mlada občina, ki se mora najprej ustaliti, urediti to in ono za svoje normalno funkcioniranje in obenem občanom ustvariti osnovne pogoje za solidno in zadovoljno življenje. Prepričan sem, da le osebno srečen in zadovoljen človek lahko zre z optimizmom v prihodnost, da je ustvarjalen, poln idej in pri delu uspešen. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti za dobro delo vsem prostovoljnim gasilskim društvom v naši občini, gasilski zvezi, vsem športnim društvom, društvu upokojencev, kulturnim društvom ter turističnim društvom in vsem Vam, občankam in občanom naše občine, za pomoč in sodelovanje za dosego boljšega skupnega razvoja naše občine.
Naj na koncu še vsem občankam in občanom Občine Gornji Petrovci zaželim vesele velikonočne in prijetne prvomajske praznike!
Franc Šlihthuber, župan
IZ UREDNIŠTVA
Vsem bralkam in bralcem Novin najprej lep spomladanski pozdrav! Pred Vami je nova, prva letošnja številka našega občinskega glasila, tokrat malo drugačna, spremenjena. Upamo, da vam bo takšna še bolj všeč. Prinaša predvsem oblikovne novosti in malce pomladne svežine, vsebina pa ostaja enaka in kot vedno predstavlja utrip življenja in dela ljudi v naši občini.
Radi bi vam tudi s to številko popestrili letošnje velikonočne praznike, ki tako kot letošnja pomlad, prihajajo nekoliko pozneje, toda kljub temu s skrivnostjo velikonočnega jutra vsem prinašajo novo upanje, nov začetek, nov smisel. Naj v vaše domove prinesejo obilo blagoslova in ustvarjalnih moči za že tako prenapet vsakdanjik.
Pa srečno do prihodnjič!
Za uredniški odbor: Nataša Kuhar Čerpnjak
Poziv bralcem k
ZBIRANJU LEGEND, ZGODB, DOGODIVŠČIN, ANEKDOT ITD.
Bralce občinskega glasila Novine vabimo, da nam pošljejo zanimive zgodbe, legende, pripovedke ali nenavadne dogodke, ki so povezani s kraji in vasmi v naši občini Gornji Petrovci. Zgodbe in legende bi objavili v prihodnjih številkah občinskega glasila Novine in jih tako ohranili v spominu prihodnjim rodovom. Za prispevke se vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo.
Uredniški odbor
Opravičilo
V objavi članov uredniškega odbora časopisa Novine, v decembrski številki Novin žal ni bil objavljen član Aleksander Ružič. Za napako se mu iskreno opravičujemo.
UVOD
NAJAKTUALNEJŠE NALOGE V LETU 2003
V posebni prilogi, ki sem jo pripravil za obravnavo za sprejetje letošnjega proračuna, sem podrobno opisal več poglavij. Najprej sem opisal zadeve, ki so se dogajale od ustanovitve naše občine, dobro bi bilo to podrobno prebrati, potem, kaj je vse bilo narejeno, smernice za naprej itd.. V tem prispevku, za današnjo številko Novin, pa bom v nekaj stavkih zapisal najaktualnejše zadeve, ki so bodisi že obravnavane, sprejete oz. so še v načrtu za realizacijo.
- PROGRAM ZA DOLGOROČNO OBDOBJE
Odločil sem se in predlagal sem, da smo sprejeli sklep, da v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in odborom za infrastrukturo pripravimo načrt razvojnih programov za obdobje 2003-2011. Pri tem je potrebno poudariti, da sta dve srednjeročni obdobji in, da je do leta 2011 dolgoročno obdobje. Zato morajo krajevne skupnosti na svojih svetih obravnavati in do 18. aprila poslati svoj program razvoja. Na podlagi smernic krajevnih skupnosti in občine bo potem narejen skupen načrt razvojnih programov za dolgoročno obdobje. Pri tem bi rad opozoril, da se v tem trenutku, z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost v letu 2004, bistveno zmanjšuje možnost investicij za ceste, vodovode, idr. V okviru programov evropske skupnosti se bodo financirali skupni projekti na podlagi skupnih projektov regije Pomurje (obrtne cone, razvoj gospodarstva, idr.), zato je zelo pomembno, da si začrtamo naš razvoj na realnih možnostih.
-VODOVOD
Pred časom, ko smo obravnavali programe izgradnje cest, kanalizacij, vodovodov, idr,,v bivši veliki občini Murska Sobota, kljub temu, da smo imeli delegate tudi iz našega Goričkega območja, tovrstnih investicij ni bilo v programu za območje Goričkega in za našo občino. Tako smo morali razmišljati, kako pa vseeno storiti korak naprej, da bi tudi naše občanke in občani imeli zdravo pitno vodo in izgrajeno vodovodno omrežje.
2
ŠTEVILKA 17
18. APRIL 2003
NAJAKTUALNEJŠE NALOGE V LETU 2003
Pristopili smo k pripravi ustreznih odlokov in sklepov in sprejeli najnižjo ceno za pristop k izgradnji vodovodnih sistemov. Ugotovitev je ta, da prispevki, ki jih gospodinjstva plačajo kot prispevek k vodovodu, ne zadostujejo za pripravo tehnične dokumentacije in tekočih stroškov pred začetkom izgradnje. Kljub temu nam je uspelo pripeljati do konca že dve investiciji -vodovod l.faza za naselje Gornji Petrovci, Peskovi, del Adrijanec in del Šulinec in vodovod II. faza za naselja Šulinci, Ženavlje, Boreča in Martinje. Vtem trenutku potekajo še zaključna dela na trasah. Vrši se popis in blombiranje vodomerov in druge tehnični postopki, potrebni, da bi sistem lahko nemoteno deloval. Analiza vode je v redu. Vljudno naprošam vse občanke in občane, da vrnejo podpisane pogodbe in vloge za izdajo soglasja na občino in s tem omogočijo pravno nadaljevanje dela v zvezi s koriščenje vode. V ta namen bomo sprejeli skupno ceno za delovanje sistema.
Z veseljem lahko obvestim vse občanke in občane, predvsem pa tiste, ki so predvideni v okviru programa izgradnje III. faze vodovoda, to so prebivalci Lucove, Adrijanec, Neradnovec in Stanjevec, da se v tem trenutku pripravlja dokumentacija za javni razpis za izbiro izvajalca in, da bomo, če bo razpis uspel, začeli z deli v mesecu avgustu. Dela naj bi bila končana v mesecu septembru 2004. Takšen je rok izvedbe del v okviru programa Phare, iz katerega sklada smo pridobili tudi nepovratna sredstva. Z dokončanjem te faze bi 10 vasi imelo urejeno preskrbo s pitno vodo. Po moji oceni bo to izjemno velik uspeh. Ponovno pozivam vse občanke in občane, naj poravnajo svoje obveznost na osnovi pogodbe, saj z neplačevanje obveznosti lahko povzročijo to, da bi nastali problemi z nemoteno dobavo vode.
V štiriletnem obdobju, ki je pred nami, bomo veliko pozornost posvečali območju krajevne skupnosti Križevci. V tem trenutku pripravljamo projektno dokumentacijo za izgradnjo vodovoda za območje vasi Križevci, Kukeč, Košarovci in Panovci. Ta projekt je skupnega pomena za tri občine, in sicer za Moravsko, Šalovsko in Petrovsko občino. Vrednost tega projekta je blizu 500 milijonov sit. V tem trenutku je zelo pomembno, da vsa gospodinjstva vplačajo pogodbene obveznosti za pristop k izgradnji ter da bi se odločili za podpis tudi vsi tisti, ki to še niso storili, kajti projekte moramo plačati in samo s projekti lahko kandidiramo za sredstva na javnih razpisih. V kolikor vplačila ne bodo v celoti zbrana v tem letu, se postavlja pod vprašaj začetek realizacije projekta. Vsekakor pa bo s tem, ko bo v vseh štirinajstih vaseh naše občine izgrajeno vodovodno omrežje, dosežen naš, za življenje najpomembnejši dosežek, na katerega bomo lahko vsi ponosni. Zato vas še enkrat pozivam in vljudno prosim, da sproti poravnavate vse obveznosti v zvezi s plačevanjem vodovoda. Hvala lepa!
-GOZDNE CESTE
Odločili smo se, da bomo v letu 2003 vse gozdne ceste, ki smo jih do sedaj zgradili, pregledali in obnovili. Pri tem bi vljudno zaprosil vse tiste, ki opravljajo delo v gozdu, da ne uničujejo cest in da ne zahajajo v gozd ob slabem in neprimernem vremenu z velikimi traktorji. Na ta način ne boste imeli nikoli usposobljenih cest, pa tudi, če jih mi popravljamo vsako leto. Vsak pri sebi si mora razčistiti, ali ravna prav. Posebno pozornost bi morali posvetiti tistim, ki niso naši občani pa so lastniki gozdov v naši občini.
- KOMASACIJA
Komasacije so bile uvedene zato, da bi se razmere uredile na bolje. Zadovoljen sem, da so se za to odločili v Košarovcih, Adrijancih, že prej pa v Križevcih. S tem ne le, da so dani boljši pogoji za kmetovanje, ampak je urejenost občine temu primerno boljša. Dela v Košarovcih so uspešno zaključena. V letošnjem letu bomo vAdrijancih uredili nujna dela z buldožerjem,
z bagri in opravili, skupaj z občani vasi Adrijanci, navoz gramoza na povezovalne ceste. Z izgradnjo železniške proge je bila uvedena komasacija v Stanjevcih, Gornjih Petrovcih in Peskovcih. Ker je bila v Peskovcih že enkrat komasacija, je zdaj predmet komasacije samo zemlja ob železniški progi. Ista situacija je tudi ob železniški progi v Gornjih Petrovcih,ostali del pa je urejen. Posebna zamera gre tistim vaščanom Stanjevec, ki se niso odločili za uvedbo komasacije za celotno vas. S tem so vasi naredili ogromno škodo.
-KULTURNI DOM
Tudi v letošnjem letu se nadaljuje obnova šole v Stanjevcih. Po programu je predvideno, da se zaključi v letu 2004. Tako bo večji del dela opravljen v tem letu, zaključna dela z okolico pa v letu 2004. Vtem letu bomo morali urediti še odkup zemljišča za parkirni prostor in za ureditvena območja okolice kulturnega doma.
-	ZAVETIŠČE ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI
Odločili smo se, da bi v naši občini zgradili sodobno zavetišče za zapuščene živali za vse občine Pomurja. V ta namen pripravljamo projektno dokumentacijo in dopise za vse občine za razdelitev sredstev za izgradnjo. Investicijo bi sofinancirala država v višini 50% vrednosti investicije. V letošnjem letu bi pripravili dokumentacijo, podpisali pogodbe z občinami in v letu 2004 začeli z gradnjo.
-PINDŽA
Vsem nam zelo znana turistična, izletniška, planinska in kolesarska točka, točka na katero so zahajali mnogi pred nami.
V	tem trenutku tečejo aktivnosti v zvezi z obnovo, pripravo dokumentacije in željo, da bi se Pindža obnovila do te mere, da bi dajala pečat turistično gostinski ponudbi, občini in širši okolici. Srčno si želim, da bi pri tem uspeli in da bi v čim krajšem času predali svojemu namenu to imenitno točko. S tem bi zaživeli tudi drugi gospodarski subjekti v naši občini in okolici.
-	IZGRADNJA PARKIRNEGA PROSTORA PRI ZDRAVSTVENI POSTAJI V GORNJI PETROVCIH
Z izgradnjo parkirnega prostora bi zaokrožili dosedanjo ureditev Zdravstvene postaje v Gornji Petrovcih ( izgradnja garaž, nakup avtomobilov, preureditev zdravstvene postaje). Investicija je finančno podprta s strani Ministrstva za zdravstvo ter občin Hodoš, Šalovci in Gornji Petrovci.
-TEKOČE OBVEZNOSTI
Za tekoče obveznosti štejem tudi izgradnjo cest, zelenic, parkov, igrišč, cerkva, vaških domov, šole, idr. Te naloge so stalne in finančno predstavljajo tudi veliko obremenitev za občinski proračun.
-CESTE
V	preteklosti je bilo narejeno ogromno. Vsi skupaj si prizadevamo, da bi v letošnjem letu poskušali asfaltirati cesto Križevci-Košarovci. Skupaj z Občino Puconci se borimo, da bi nam to tudi uspelo. Vendar je v tem trenutku, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, nastala sprememba sofinanciranja s strani države. S tem se spreminjajo tudi kriteriji in načini financiranja. Vse vaške ceste se bodo asfaltirale, če program izgradnje sprejme občinski svet na osnovi prijav svetov krajevnih skupnosti in če bodo krajevne skupnosti imele zagotovljena finančna sredstva.Realizacija vaških programov se predvideva za leto 2005-2006. Brez programa teh realizacij ni mogoče pričakovati.
Zahvaljujem se vsem na sodelovanju in želim, da bi uspeli, da bi bili strpni, saj bomo le tako lahko dosegli končni cilj. Težave so vedno bile in bodo tudi v prihodnje, premagajmo jih skupno v naše skupno zadovoljstvo. Pri tem nam vsi pomagajte. Hvala!
Franc Šlihthuber, župan
3
številka 17 18. APRIL 2003
PRIREDITVE IN DOGODKI
ČISTILNA AKCIJA V OBČINI GORNJI PETROVCI
Vsako leto v občini organiziramo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi ter občankami in občani čistilno akcijo. Odziv na akcijo je dober.
Upam, da smo vsi ugotovili, da je čisto in zdravo okolje dobrina, ki jo je vredno negovati. Z urejenim in čistim okoljem, zdravimi izviri pitne vode, brez odlagališč v naravi, je naše življenje lepše. Zato storimo vse, da počistimo vse, kar ne spada v naše okolje. Zahvaljujem se vsem, ki ste se odzvali na čistilno akcijo in s tem prispevali k čistejšemu okolju.
Vljudno prosim vse občanke in občane, da ne mečejo oz. odlagajo v gozd odpadkov, da ne mečejo odpadkov v naravo, predvsem pa, da ne onesnažujejo vodnih virov, iz katerih črpamo pitno vodo. Naj se nikdar ne zgodi, da bi zavrgli v naravo akumulator, ostanke škropiva, kemikalij in drugih strupov.
Naše občanke in občani so zelo pridni, skromni in pošteni državljani in občani. V tem je tudi moje prepričanje, da lahko morebitno napako popravimo, da v prihodnosti našega nadaljnjega življenja zagotovimo čisto, zdravo in prijazno okolje.
Vaš župan Franc Šlihthuber
Koledar prireditev v letu 2003 v občini Gornji Petrovci
APRIL
19.	-20. april Tradicionalna razstava remenk in velikonočnih jedi.
Vaško gasilski dom Kukeč. Organizator Društvo žena Kukeč, v sodelovanju z občino Gornji Petrovci, 19. april ob 14. uri kulturni program in podelitev priznanj v sklopu Tradicionalne razstave remenk in velikonočnih jedi
26.	april »Dan jedi z babičinega štedilnika«
Vaška dvorana v Gornjih Petrovcih. Organizira TD Vrtanek, v sodelovanju z občino Gornji Petrovci.
MAJ
2.	- 3. maj Srečanje motoristov v Križevcih
Organizator Moto klub Gronska strejla iz Gornjih Petrovec.
3.	maj Bralni večer v Martinju.
Organizator je KUD Srebrni breg Martinje.
18. maj 70- letnica PGD Neradnovci
31. maj Prevzem motorne brizgalne PGD Križevci
Pohod in piknik (datum še ni določen)
Pohod bo potekal od sv. Ane v Boreči, preko Martinja, do mlina v Neradnovcih ter mimo spomenika v Ženavljah, nazaj do sv. Ane v Boreči, kjer bo piknik.
Organizator pohoda je TD Vrtanek.
JUNIJ
1. junij BUČA PRI NEDELI kramarski sejem pri sv. Trojici v Gornjih Petrovcih. Organizator TD Vrtanek.
7. junij Sektorsko tekmovanje - PGD Martinje
21.	junij Srečanje planinskega društva Mura ob 30-letnici.
Srečanje bo na Pindži.
22.	junij Sektorsko tekmovanje PGD Lucova
29. junij PRIKAZ ŽETVE NA STARI NAČIN v Martinju.
Organizator KUD Srebrni breg Martinje.
JULIJ
06. julij Prevzem orodnega gasilskega vozila v Adrijancih 13. julij KMEČKE IGRE
20.	julij Prevzem avto cisterne in garaž v Neradnovcih
27.	julij »Anovo« pri sv. Ani v Boreči.
Organizator PGD Boreča.
4
ŠTEVILKA 17 18. APRIL 2003
PRIREDITVE IN DOGODKI
AVGUST
2.	avgust Tekmovanje za pokal PGD Križevci
3.	avgust Razvitje praporja PGD Šulinci 10. avgust 70 obletnica - PGD STANJEVCI
12.	avgust Srečanje upokojencev občine Gornji Petrovci
v Stanjevcih, organizator srečanja je občina Gornji Petrovci.
13.	avgust Srečanje medobčinskega društva invalidov M. Sobota
v Stanjevcih, organizator srečanja je Medobčinsko društvo invalidov M. Sobota.
16.	avgust Občinsko gasilsko tekmovanje - Stanjevci
17.	- 18. avgust
PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
30. avgust Srečanje s TD Tromejnik v Martinju.
Organizator prireditve je KUD Srebrni breg Martinje.
SEPTEMBER
20. september Srečanje s kulturniki iz Gornjega Senika v Martinju. Organizator je KUD Srebrni breg Martinje.
KOSTANJEV PIKNIK (točen datum ni določen)
Organizator TD Vrtanek.
OKTOBER
25. oktober ali 31. oktober
Srečanje pomurskih katoliških izobražencev v Martinju.
Organizator KUD Srebrni breg Martinje.
DECEMBER
27. december Božiček za najmlajše v Martinju.
Organizator KUD Srebrni breg Martinje.
The New Hope Band
AND SlNGERS
V	Gornjih Petrovcih
Na miklavževo, 6. decembra 2002, nam je pevski zbor NEW HOPE BAND AND SlNGERS, priredil čudoviti večerni koncert božičnih pesmi. Pevski zbor je prišel iz sončne Kalifornije iz Združenih držav Amerike in je že drugič gostoval v Gornjih Petrovcih. Organizator koncerta je bila Krščanska skupnost Novo življenje iz Murske Sobote z g. Časarjem, sicer doma iz Križevec. Zbor sestavlja osemnajstih pevk in pevcev, sodelujejo pa tudi njihovi otroci. V Slovenijo so prišli, da bi nas spodbudili, da svoj pogled usmerimo v pravi razlog praznovanja božiča in v razmišljanje o pomenu našega življenja.
V	vaški dvorani v Gornjih Petrovcih se je zbralo kar precej obiskovalcev, ki so lepo sprejeli goste iz Kalifornije in jih na koncu pozdravili z bučnim aplavzom, tako da so morali odpeti še nekaj pesmi.
Upajmo, da nas bodo obiskali tudi v letošnjem, 2003 letu in nam priredili prav tako prijazen večer božičnih pesmi, kot lansko leto.
S.K.
Pevski zbor na odru vaškega doma v Gornjih Petrovcih
5
ŠTEVILKA 17 18. APRIL 2003
PRIREDITVE IN DOGODKI

OBISK PRI NAJ STAREJŠI OBČANKI IN NAJSTAREJŠEM OBČANU OBČINE GORNJI PETROVCI
Župan občine, Franc Šlihthuber, predsednik Krajevne skupnosti Šulinci, Drago Svetec, predsednik Krajevne skupnosti Križevci, Štefan Kutoš, predsednik Vaškega odbora Neradnovci, Jože Štefanicki in delavca občinske uprave, Biserka Kuronja in Stanko Kozic smo ob koncu leta 2002, obiskali najstarejšo občanko in najstarejšega občana Občine Gornji Petrovci.
Tako smo se 23.12.2002 odpravili v Neradnovce 14, kjer živi naša najstarejša občanka iz leta 2002 in sicer 93-letna Vilma Karba in v Križevce 89, kjer živi naš najstarejši občan iz leta 2002, 90-letni Ludvik Kučan.
Oba sta se razveselila našega obiska in se za trenutek vrnila z nami v svoje mladostne dni in nam na kratko povedala o raznih dogodivščinah, ki sta jih doživela v preteklih letih.
Od obeh smo se poslovili z dobrimi željami za prihodnja leta in z upanjem, da se bomo spet videli ob koncu leta 2003.
Biserka Kuronja
Najstarejša občanka, Vilma Karba
Najstarejši občan, Ludvik Kučan
6
ŠTEVILKA 17
18. APRIL 2003
PRIREDITVE IN DOGODKI
KRVODAJALSKA AKCIJA KORK ŽENAVLJE
V začetku letošnjega leta je bilo po Sloveniji veliko govora o pomanjkanju krvi po slovenskih bolnišnicah, še posebej v ljubljanskem Kliničnem centru. Nam najbližja bolnišnica v Murski Soboti sicer teh težav ni imela, je pa vseeno bila zelo dobrodošla krvodajalska akcija, katere se je iz Krajevne organizacije Rdečega križa Ženavlje udeležilo kar 55 krvodajalcev iz tega območja.
Akcija je bila kot vsako leto tudi letos organizirana po ustaljenem načinu in je potekala 16.januarja.
Krvodajalcem je bil omogočen avtobusni prevoz v obe smeri, občina Gornji Petrovci pa je poskrbela tudi za pogostitev vseh, ki so se odločili darovati življenjsko tekočino in tako morda komu izmed nas rešili življenje. Pogostitve v gostilni Horvat Zlatice se je udeležil tudi župan, Franc Šlihthuber in pozdravil krvodajalce ter se jim tudi v imenu občine zahvalil za humano dejanje, ki ga nekateri ponavljajo že vrsto let.
Nataša Kuhar Čerpnjak
Krvodajalci pred novim vodometom v Gornjih Petrovcih,
Pogostitev krvodajalcev v gostilni Horvat Zlatice v Gornjih Petrovcih.
7

ŠTEVILKA J 7 18. APRIL 2003
PRIREDITVE IN DOGODKI
Predaja ključev stanovalcem novega stanovanjskega bloka v Gornjih Petrovcih
Dne, 23.01.2003 je bil opravljen tehnični pregled bloka. Po zapisniku, ki ga je sestavil predstavnik upravnega organa in hkrati vodja komisije, g. Srečko Varga, je bilo potrebno še dodati nekaj dokumentov glede na nastop novega zakona o gradnji objektov z januarjem 2003. Predvsem je bilo potrebno po novem zakonu dodelati projekt etažne lastnine in izdelati projekt za vzdrževanje in obratovanje objektov.
Nekaj malenkostnih del sta še morala opraviti tako izvajalec kot investitor. Do 13.02.2003 so bile vse zadeve po zapisniku z dne, 23.01.2003 pripravljene in 14.02.2003 predane Upravni enoti Murska Sobota. Tako smo 17.02.2003 od Upravne enote Murska Sobota dobiti Uporabno dovoljenje za novi blok v Gornjih Petrovcih.
V petek, 21.februarja sta župan, Franc Šlihthuber in direktor Javnega stanovanjskega sklada občine Gornji Petrovci, Sonja Kerčmar, predala ključe prvim šestim stanovalcem, medtem ko se bo sedmi vselil za dober mesec dni. Po vselitvi prvih stanovalcev se bo izvedel ponovni razpis. Vsem stanovalcem novega bloka želimo prijetno bivanje v novih stanovanjih in v novem življenjskem okolju.
Silvester Lepoša in Manuela Khar na vhodu v blok.
Komisija za tehnični pregled stanovanjskega bloka pri svojem delu.
Aleksander Kerčmar in Barbara Čeh pred vrati novega stanovanja.
Večina prvih stanovalcev bloka.
8
številka 17 18. april 2003
PRIREDITVE IN DOGODKI
Obisk koroških Prekmurcev v občini Gornji Petrovci
2. marca letos so našo občino obiskali člani Društva Prekmurcev na Koroškem. Društvo je razmeroma mlado, ustanovili pa so ga upokojenci, Prekmurci po rodu, ki so svoj novi dom našli na Koroškem. Odločili so se, da bodo postopoma obiskati kar se da največ občin v Sloveniji in občina Gornji Petrovci je bita prva, ki so jo obiskali.
Ogledali so si Lenarčičev mlin v Neradnovcih, nato pa odšli na borovo gostüvanje v Šulince , kjer so se zadržati vse do 15 ure. Od tam jih je pot vodila naprej na Tromejnik in v Dolino.
Ob tej priliki je predsednik društva, g. Anton Vrtič, podaril županu občine Gornji Petrovci sliko, delo akademskega slikarja prof. K. Pečka. Slika naj nas spominja na Uršljo goro, ob vznožju katere živijo priseljeni Prekmurci. Občina Gornji Petrovci pa jim je podarila v spomin sliko z grbom naše občine.
Gostje so se nam zahvalili za prisrčen sprejem in prijetno preživete urice na borovem gostovanju in obljubili, da se bodo z veseljem še naprej vračati v rodno Prekmurje.
S.K.
9
ŠTEVILKA 17 18. APRIL 2003
ZGODOVINA
HIŠE SLOVENCEV MED MURO IN RABO V 19. STOLETJU ( iz knjige Jožeta Košiča:
ŽIVLJENJE MED MURO IN RABO)
Stanovanja in hiše Slovencev so na splošno zelo skromne in preproste. Tako na ravnini kot tudi v hribih so hiše povsod gradili iz borovega lesa, le temelji so iz hrastovega ali kostanjevega lesa. Zaradi varstva gozdov in požarne varnosti je pred leti na vsem območju posestva lastnik z Dolenjega Senika grof Alojz Batthyani, prepovedal gradnjo novih hiš iz lesa, marveč je ukazal graditi iz opeke ali gline ter dovolil tlačanom dovolj slame za ilovnate hiše, številne take že stojijo na Dolenjem Seniku.
Prebivalci hribovitih predelov si lahko poceni postavijo leseno hišo, saj če sami nimajo lesa, mu ga zastonj da sosed in mu ga celo pomaga prinesti. Gradnja na ravnini pa ni poceni stvar, saj sami nimajo gozda in morajo les prinesti iz daljnih krajev. Kljub temu pa gradijo lepše in bolj razkošne hiše in gumna kot tisti v hribih. Tudi v tem sledijo sosednim Štajercem.
Hiše sestavljajo iz širokih gred, ki jih zlagajo eno na drugo, tako da se konci stikajo navzkriž in na zunanjščini hiše oblikujejo dvojno lestev, če jih predvsem na ravnini ne zamažejo z blatom.
Tako grajene hiše največkrat (na ravnini zmeraj) od znotraj in od
zunaj izravnajo z blatom in jih z ilovico ali celo z apnom pobelijo. Hiše plemičarjev pro distinctione (za razliko) so vedno bele, imajo večja okna in celo dimnik. Tisti, ki imajo žaluzije ali kakšne druge table na oknih, živijo prav po gosposko.
Prebivalci ravnine že nekaj časa gradijo vhod v sobo s pečjo. Hiše v hribih imajo največkrat tri prostore: preklit, sobo in kamro.
lz prekliti se v svetlobi, ki jo daje ozko okno ob vratih in na katerem se nahajajo predmeti za peko kruha in rezljanje lesa, vidijo na desno vrata v sobo, na levo pa v kamro ter živilske omare, sodi, na nekaterih mestih pa imajo tudi posteljo.
Sobe (v hribih le ena) so dolge in prostorne, toda ne visoke in temne kljub trem, štirim majhnim oknom, ki jih najdemo predvsem v novejših hišah premožnejših gospodarjev (starejše hiše imajo še predalna okna ali pa namesto njih, premikajoče deske), da se sedaj pri peči tudi ob belem dnevu komaj vidijo. V njih je razen velike pustote komaj kaj videti; nekaj umazanih loncev, dve-tri ogromne sklede, dva-tri vrče in eno največ dve stari, grdi postelji brez zglavnika in odeje, največkrat pokrito le z umazano rjuho ali pa odejo, neobljeno mizo v kotu sobe, ob njej na dveh straneh ob zidu pa mogočne klopi - to je vse njihovo pohištvo; stol z naslonjalom je že luksuz pri Slovencih v hribih. V takšnih sobah je ne velika štirioglata peč z ravnim zgornjim delom, pred njeno odprtino je ognjišče in okrog njega močne klopi, na katerih pozimi spijo sinovi.
Torej v tej sobi pečejo in kuhajo, zato so stene več ali manj umazane od dima pa tudi od trsk, s katerimi si svetijo namesto sveč. Dimnika nimajo, temveč se nad dvema sprednjima oknoma nahaja majhna lina, skozi katero odhaja dim. Največkrat odprejo tudi okna, dokler drva v peči ne zgorijo.
Klet (klejt) je tisto skrivno mesto, kjer ponavadi spita mladoporočenca in kjer hranijo vsake vrste živež. Ta prostor ni velik, ima le eno okence, ki pa rabi kvečjemu mački, da lahko nemoteno prihaja in odhaja na lov na miši.
Hlevi so na ravnini v isti vrsti s hišo, v hribih pa pravokotno skupaj s svinjaki. Prebivalci ravnine imajo posebej zgrajene velike skednje, saj pridelajo več pšenice, tisti v hribih pa mlatijo v prekliti, slamo in malo sena spravljajo nad hlev in klet, ki pa ne more biti prav zdravo za živino, saj jo vso prehodi dim, ker dimnikov pač ni.
V taki hiši živijo tudi dve, tri družine: torej trije bratje z ženami in z otroki. Toda le gospodar (po navadi med njimi, dokler uspešno gospodari, ali pa se ne naveliča posla in ga prepusti bolj sposobnemu) ima pravico do slabe postelje v sobi. Otroci spijo pač, kjer si najdejo prostor, v kleti, prekliti ali v hlevu. Otroci, tudi godni za ženitev, nimajo svoje postelje in posteljnine, sladko spijo na klopeh ali na peči, kamor ženske razprostrejo kos blaga, moški pa sirino. Bolj mehke postelje si ne želijo, ker tudi pri sosedu ne vidijo drugega.
10
ŠTEVILKA 17
18. april 2003
KULTURNA DRUŠTVA
Delovanje KUD GORIČKO Gornji Petrovci
V preteklem in tudi že v letošnjem letu je naše društvo nastopilo na dvanajstih prireditvah. Kljub temu, da so naši člani zaposleni na zelo različnih delovnih mestih, na različnih krajih, z različnim delovnim časom in da so nekateri tudi dijaki in študentje in je delovanje zaradi tega zelo težko usklajevati, smo toliko zavezani naši ideji o delovanju društva, da smo stalno aktivni. Čeprav nimamo svojih prostorov in skoraj nobenih sredstev, iz katerih bi si pokrili vsaj stroške prevoza, nismo do sedaj odpovedali še nobenega planiranega nastopa. Kljub preobremenjenosti članov prihajamo na številne vaje, saj se zavedamo, da brez vaj ne moremo opraviti dobrih nastopov. Druži nas skupna volja do delovanja in nastopanja, saj s svojimi nastopi popestrimo prireditve, predstavljamo naše kraje in občino in vsaj deloma zapolnimo sicer zelo skromno kulturno ponudbo.
Člani dramske skupine KUD Goričko na srečanju upokojencev v Martinju, septembra 2002
Aprila 2002 smo nastopili kot folklorna skupina v hotelu Diana v Murski Soboti na otvoritveni prireditvi sindikalnega kongresa z goričkimi svatovskimi plesi. V maju smo se udeležili srečanja mladih iz različnih delov Evrope, v Domu duhovnosti v Kančevcih. Sodelovali smo s prikazom naših plesov in se naučili tudi nekaterih njihovih. Pravtako v maju 2002 smo nastopili na regijskem tekmovanju folklornih skupin Pomurja v Melincih in bili izbrani za nastop folklornih skupin na Razkrižju, ki je bil 28. junija.
Marjan in Borči kot gasilca v šaljivi igrici izprašeni gasilec na otvoritvi prenovljenega gasilskega doma v Gornjih Petrovcih, septembra 2002.
reformacije, predhodno je pa bil film predstavljen tudi v dvorani evangeličanske skupnosti v Gornjih Petrovcih in v prostorih Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti.
6. septembra je folklorna skupina nastopila z našimi plesi v jennersdorfu v Avstriji, 7. septembra pa smo nastopili s satiričnim skečem na srečanju upokojencev v Martinju, ki je bil organiziran v sklopu občinskega praznika. 8. septembra smo gostili člane folklorne skupine Gozdar iz Črne na Koroškem, ki so s svojimi plesi popestrili prireditev ob občinskem prazniku. 15. septembra je bila otvoritev obnovljenega gasilskega doma v Gornjih Petrovcih, kjer smo prireditev popestrili s šaljivo igrico Izprašeni gasilec. V decembru smo nastopili na prireditvi za starejše občane Krajevne skupnosti Gornji Petrovci. Tam smo prikazali šaljivo igrico z naslovom V krčmej in starostnikom polepšali tisti popoldan.
V letošnjem letu smo na prireditvi ob dnevu žena, ki je bila v Vaški dvorani v Gornjih Petrovcih, nastopili s skečema V krčmej in V žganjarni, s katerima smo dodobra nasmejali številno občinstvo. Naš zadnji dosedanji nastop je bil na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu, kjer smo ob sodelovanju nekaterih članov TD Vrtanek nastopili na 2. festivalu starih običajev. Tam smo prikazali običaj» Pozdravljanje Jožefovoga«.
Za naše delovanje je v zadnjem obdobju poleg nastopov folklorne skupine, značilno tudi delovanje na dramskem področju, kjer smo ob izvirnih scenarijih in izvrstnih igralcih, nasmejali mnogo ljudi ter satirično prikazali našo sedanjost in preteklost.
Na povabilo režiserja in scenarista Milivoja Roša in Evangeličanske verske skupnosti smo sodelovali kot statisti pri snemanju	Članice in člani KUD GORIČKO
dokumentarnega filma Formula Concordiae zgodba o prekmurskih evangeličanih. Film je predstavila slovenska državna televizija kot prispevek k počastitvi slovenskega državnega praznika dneva
11
ŠTEVILKA 17 18. APRIL 2003
2. REGIJSKI FESTIVAL OHRANJANJA LJUDSKEGA IZROČILA RAKIČAN, 18.03.2003
18. marca 2003 so se člani TD Vrtanek udeležili 2. regijskega festivala ohranjanja ljudskega izročila, ki so ga letos že drugič, pripravili na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu.
Festivala se je udeležilo rekordno število 25 turističnih in kulturnih društev iz celotne regije, od Cvena in Sv. Jurija ob Ščavnici na jugu, do Grada in Gornjih Petrovec na severu. Obiskovalci prireditve so si lahko ogledali številne prekmurske in štajerske ljudske plese ter prikaze starih običajev kot so: lupanje bučnega semena, prihod kurteža z mladožencem v ogledi, prleško gostiivanje s predstavitvijo bosmana, predstavitev pozvačina in vaškega ritarja, žganjekuho, pozdravljanje. Ljudske pevke so zapele številne ljudske pesmi. Predstavili pa so se tudi tamburaši iz Cankove in citrarji iz DOŠ Dobrovnik. Skratka, program je bil pester in zanimiv.
TD Vrtanek se je letos ob sodelovanju članov dramske skupine KUD Goričko predstavilo na festivalu s prikazom starodavnega običaja pozdravljanja goda, tokrat Jožefa, ker se je festival odvijal prav na predvečer Jožefa, ki goduje 19. marca.
Prireditev je bila zelo obiskana. Veliko ljudi je ostalo v preddverju šole, saj je bila dvorana premajhna za vse ljubitelje ljudskega izročila.
Številna TD so pripravila tudi razstavo domačih izdelkov, kot so pletene košare, papirnate rože in podobno.
Prireditev se je zaključila v poznih večernih urah s skromno pogostitvijo in obljubami, da se bomo prihodnje leto ponovno srečali na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu in predstavili neštete druge ljudske plese, pesmi in običaje ter jih tako iztrgali iz pozabe in ohranili v veselje prihodnjim generacijam .
S.K.
AKTIV ŽENA NERADNOVCI -PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA
Članice Aktiva žena Neradnovci smo tudi letos ob dnevu žena, 08.03.2003 v Vaško-gasilskem domu Neradnovci pripravile proslavo za počastitev tega dneva z namenom, da vsem ženam polepšamo ta dan.
Za popestritev večera so poskrbeli otroci, ki obiskujejo OŠ Gornji Petrovci, Gledališka skupina iz Števanovec, Madžarske, katero vodi ga. Klara Fodor in v kateri je nastopal tudi župan Občine Števanovci, g. Laslo Kovač, Turistično društvo Čep iz Čepinec. Pozno v noč pa sta vse prisotne z glasbo zabavala Štefan in Gregor Lenarčič iz Murske Sobote.
Velikoštevilčna udeležba omenjene prireditve nas je zelo razveselila, saj se s tem vidi, da naše delo in trud nista zaman.
Gledališka skupina iz Števanovec.
Za aktiv žena Neradnovci Biserka Kuronja
12
KULTURNA DRUŠTVA
ŠTEVILKA 17
18. APRIL 2003
KULTURNA DRUŠTVA
Delovanje društva upokojencev občine Gornji Petrovci
0 delu našega društva v poletnih mesecih smo že pisali v decembrski številki. Sedaj pa bi rada omenila še to, da je koordinacijski odbor za Pomurje bil povabljen na obisk in medsebojno srečanje h Koroškim Slovencem v Avstrijo. Z avtobusom smo prispeli v Pliberk, kjer so nas sprejeli visoki predstavniki Koroških Slovencev in nas prisrčno pozdravili. V nagovoru so izrazili željo po večkratnih srečanjih. Prisrčno je bilo tudi srečanje. Ugotovili smo, da so Koroški Slovenci zavedni in lepo govorijo v slovenskem jeziku. Zlahka smo jih razumeli. Nazaj grede smo se ustavili, si ogledali nekatere kraje ob Dravi. Polni lepih vtisov smo se pripeljali nazaj v Pomurje.
Veselo razpoloženje upokojencev
Po našem programu smo 28.decembra 2002 imeli srečanje ob novem letu. Bilo je veselo, saj se je srečanja udeležilo kar 141 upokojencev. Srečanje pa je popestril naš »Toni«, s svojo harmoniko, ki je vedno nasmejan in dobre volje. Ob dobrem kosilu in kozarcu vina, so člani izrazili željo po večkratnih srečanjih.
Prijetno pa je tudi takrat, ko imamo občni zbor društva. Tako se je občnega zbora udeležilo 165 članov. Na občni zbor smo povabili tudi goste. Našega občnega zbora se je udeležil župan občine g. Franc Šlihthuber, ki je pohvalil upokojence, posebno pa še delo UO društva. Vesel je bil, da se je zbora udeležilo veliko število upokojencev. Med nas zelo rad prihaja predsednik društva invalidov za Pomurje, g. Rudi Kulič, ki nam je razlagal o ustanovitvi pokrajinske zveze društva in o
Srečanje upokojencev ob novem letu
srečanju slovenskih upokojencev, ki bo v Rakičanu, 25. junija. Med povabljenimi gosti so bili tudi štirje člani pobratenega društva upokojencev iz Črenšovec. Predsednik tega društva, g. Štefan Bogdan nas je povabil na mlinarske dneve, ki bodo v mesecu juliju ob reki Muri v Gornji Bistrici.
Srečanja vseh upokojencev Slovenije, naj bi se udeležilo čim več naših upokojencev, saj bo okrog 300 nastopajočih, ki bodo popestrili ta dogodek. Povabite na srečanje tudi svoje prijatelje, da se boste tam srečali z njimi in poklepetali.
Predsednica DU Marija Kerčmar
Veseli muzikant Toni
13
številka 17
18. APRIL 2003
KULTURNA DRUŠTVA
LETNI OBČNI ZBOR TD VRTANEK
Turistično društvo VRTANEK iz Gornjih Petrovec je letošnji občni zbor opravilo na sam kulturni praznik, na Prešernov dan, 08.02.2003.0bčni zbor je bi v gostilni »Pri Marjetki« v Gornjih Petrovcih. Prisotne je pozdravil predsednik krajevne skupnosti Gornji Petrovci, Aleksander Bencik in obljubil še naprej materialno in finančno pomoč krajevne skupnosti.Predsednik gasilskega društva, Aleksander Bagar je prav tako pozdravil prisotne in se jim zahvalil za nesebično pomoč pri vseh prireditvah v letu 2002. Sonja Kerčmar se je v imenu občine zahvalila TD Vrtanek za požrtvovalno delo, ki ga opravljajo na področju turizma in ohranjanju kulturne dediščine in tradicionalnih običajev. TD Vrtanek tudi v prihodnje lahko pričakuje veliko podporo občine in župana pri svojem delu.
TD VRTANEK je na občnem zboru predstavilo program dela v letošnjem letu:
-	09. marca bodo v vaški dvorani pripravili zdaj že tradicionalno proslavo ob mednarodnem prazniku žena. Kulturni program bodo pripravili učenci Osnovne šole Gornji Petrovci pod vodstvom učiteljice Bojane Keršič in amaterska gledališka skupina KUD-a Goričko z dvema igrama, ki jih je pripravil in režiral Aleksander Ružič. Za prijetno vzdušje bo poskrbel Stanko Črnko s svojo harmoniko, petrovske gospodinje pa bodo, kot vsako leto, spekle domače pecivo, s katerim se bodo posladkali vsi gostje.
-18.marca se bodo udeležili 2. regijskega festivala ohranjanja ljudskega izročila, ki ga bo organizirala Srednja kmetijska šola Rakičan. Predstavili bomo ljudski običaj »Pozdravljanje Jožefovoga ». Prireditve se bo udeležilo 25 skupin iz Pomurja.
-	26. aprila bodo pripravili Dan jedi iz babičinega štedilnika. Z namenom ohranjati kulinarično tradicijo našega kraja,bodo pripravili različne jedi, kot so jih kuhale naše babice in prababice. Po končani razstavi bodo obiskovalci pripravljene jedi tudi poskusili in se ob spremstvu harmonike tudi prijetno pozabavali.
-V mesecu maju bodo organizirali pohod in piknik. Z namenom bolje spoznati poti naše občine bodo organizirali pohod od sv. Ane v Boreči preko Martinja do Lenarčičevega mlina v Neradnovcih ter naprej do spomenika stratosferskemu balonu v Ženavljah in po gozdni poti nazaj do sv. Ane, kjer bo piknik.
-	O1.julija bo tradicionalni kramarski sejem » Buča pri Nedeli«.
-	Predvidoma drugi teden v juliju se bodo udeležili kmečkih iger v Bovcu.
-	Septembra bodo organizirali kostanjev piknik.
-	Brez izleta pa tudi letos ne bo šlo. Kam bodo šli in kdaj pa se še niso odločili.
Predsednica društva je članom predstavila tri pohvale OŠ Gornji Petrovci in sicer za pomoč pri pogostitvi OŠ Prule 19.11.2002; pomoč pri pogostitvi učencev in učiteljev iz OŠ G. Senik iz Madžarske 26.02.2002 in zahvalo LPG ob srečanju ravnateljev na OŠ Gornji Petrovci. Društvo se je v letošnjem letu povečalo za dva člana Deutsch Marino in Žiško Štefana. Obema so zaželeli dobro počutje v društvu. Občni zbor so zaključili z dobrim kosilom, ki so ga pripravile pridne kuharice v gostilni«Pri Marjetki ». TD Vrtanek želimo, da bi v letošnjem letu uresničili svoj program v celoti.
S.K.
14
ŠTEVILKA 17 18. APRIL 2003
GASILSTVO; ŠPORT
OBČNI ZBOR OBČINSKE GASILSKE ZVEZE GORNJI PETROVCI
Dne, 30.03.2003 je imela Občinska gasilska zveza Gornji Petrovci svoj četrti občni zbor. Po dnevnem redu so sledila poročila poveljnika, predsednika, blagajnika in nadzornega odbora. V poročilih predsednika in poveljnika je bilo predstavljeno delovanje gasilske zveze v zadnjih štirih letih, odkar je gasilska zveza ustanovljena, lz tega lahko ugotavljamo, da so se plani dela in finančni načrti v prejšnjih letih odvijali v skladu z načrti, ki so bili sprejeti na posameznih občnih zborih. Ti so: izvajanje vseh aktivnosti iz Zakona o gasilstvu in statuta, izobraževanje, finančna podpora za izobraževanje, finančna podpora za izgradnjo požarnih zajetij na podlagi programa dela, sofinanciranje opreme iz sredstev požarnega sklada, pomoč pri raznih prireditvah, pregledi društev, sektorska in občinska tekmovanja ter finančna podpora pri obnovi gasilskih domov. Vsi ti načrti so se izvajali s pomočjo Občine Gornji Petrovci, tako s finančnega kot z organizacijskega vidika. Še enkrat se zahvaljujemo županu Občine Gornji Petrovci in občinskemu svetu, da so podprli plane dela Občinske gasilske zveze Gornji Petrovci.
V letu 2003, volilnem letu na ravni GZ Slovenije, so tudi delegati Občinske gasilske zveze Gornji Petrovci izvolili novo vodstvo. Dosedanji člani predsedstva so obdržali funkcije, sprememba je le pri imenovanju poveljnika Občinske gasilske zveze Gornji Petrovci. Dosedanjega poveljnika Aleksandra Kerčmarja je zamenjal Ludvik Škerlak iz Stanjevec. Do zamenjave poveljnika je prišlo zaradi starostne omejitve pri opravljanju te funkcije. Poveljnik OGZ se smatra namreč kot operativec, zato te funkcije ne more opravljati, če je starejši od 63 let. Aleksandru Kerčmarju smo se v imenu vodstva gasilske zveze zahvalili za dosedanje delo na področju gasilstva. V ta namen je prejel listino o preimenovanju v častnega poveljnika gasilske zveze. V znak zahvale za dosedanje delo in aktivnosti je prejel tudi najvišje odlikovanje gasilske zveze Slovenije in sicer odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu. V imenu vodstva gasilske zveze Slovenije mu je odlikovanje izročil predsednik OGZ Aleksander Bagar. Na pomoč!
Perš Simon
Majhni nogometni virtuozi !
Vsi vemo, da so NK Križevci nogometni klub, ki tekmuje v drugi slovenski nogometni ligi. Prav ta klub je v naše kraje prinesel prijetno dogajanje, ki si ga vedno več nogometnih in športnih privržencev z veseljem pride ogledat.
V samem nogometnem klubu se dela po načrtih in sistemsko, saj se v NK Križevcih igra dober nogomet. Mnogo pa vas ne ve, da NK Križevci premorejo tudi mlajše selekcije nogometašev, kot so npr.; "U 10''- mlajši dečki.
Pod vodstvom svojega trenerja g.Bojana Jandrašiča so naši mladi nogometaši postali zelo znani po celotnem Prekmurju in širše. S strokovnim pristopom g.Jandrašiča, so se dečki naučili igrati dober nogomet.
Skozi tri sezone so sodelovali na mnogih turnirjih ter dosegali enkratne rezultate. Letos so se uvrstili v polfinalni turnir »RAD IGRAM NOGOMET«, ki je bil v Črenšovcih. Za trenutek jim je pošla koncentracija in se žal niso uvrstili v finale. Kljub temu so naši majhni nogometni veseljaki pokazali, da znajo igrati zelo dober nogomet. Na tem turnirju je bil izbran najboljši strelec Gregor Matjašec in najboljši vratar Leon Rebrica. Poleg omenjenih dveh naj spomnim, da so mlajši dečki »U 10« zasedli 1.mesto, vendar se niso uvrstili v nadaljnji krog, ker so starejši žal izpadli. To je le dokaz, da se s kvalitetnim delom v NK Križevci kalijo pravi nogometni virtuozi, ki bodo v prihodnosti polnili nogometne stadione pri nas v Prekmurju, morda pa tudi v kakšnem velikem nogometnem klubu v tujini.
Jože Vöröš
15
ŠTEVILKA 17
18. APRIL 2003
ŠPORT IN ŠPORTNA DRUŠTVA
PLANICA 2003 TUDI Ml SMO BILI TAM
Letos smo se člani ŠD Srebrni breg iz Martinja odločili, da ne bo ostalo samo pri besedah in načrtih. Zato smo se v soboto, 22.marca ob treh zjutraj zbrali in se z avtobusom odpravili na ogled najdaljših poletov v zgodovini skakalnega športa na svetu.
In res smo imeli srečo, čeprav je finski skakalec svojo daljavo naslednji dan še malce popravil. Vseeno je bilo veličastno opazovati, kako fantje jadrajo na smučeh ob podpori številnih gledalcev iz vseh koncev sveta, o čemer smo se na lastne oči prepričali. Tik pred fotoaparatom je zdaj vihrala poljska, zdaj finska, potem nemška, japonska,... zastava. Kakšen lep občutek, ko najvišje med njimi zagledaš slovensko!

Vsak tekmovalec je bil deležen bučnega navijanja, še več, vsakemu je bil namenjen verz ali dva katere od trenutno najbolj popularnih popevk in zraven so seveda peli vsi navijači. Vzdušje skoraj 60.000 gledalcev je težko opisati. Še posebej zato, ker se tudi vreme ni držalo prvotnega načrta in je bilo več kot prekrasno in primerno za takšno prireditev. Imeli smo se skratka čudovito. Bili smo priča še enemu svetovnemu rekordu, največjemu številu harmonikarjev na enem mestu na svetu doslej. Pa naj še kdo reče, da se slovenski ljudski in narodnozabavni glasbi slabo piše!
Kaj je treba še povedati? To, da je lahko vsem, ki niste bili z nami, žal. Sicer pa gremo naslednje leto spet, tako smo se namreč dogovorili. Seveda gre zahvala našemu Goranu za skrb okoli organizacije prevoza in ogleda, vozniku Štefanu, ki nas je varno pripeljal tudi domov, Metodu, ki je poskrbel za to, da je tudi na našem avtobusu zazvenela harmonika, dekletom in ženam, ki so nas pogostila z okusnimi pogačami, Viliju, ki je poskrbel za to, da smo v prepolnih gorenjskih gostilnah tudi mi dobili mizo zase in vsem, ki ste bili tam in skrbeli, da dobre volje ni zmanjkalo. Pa adijo do naslednjega leta!

Za fotografije smo se med desettisoči navijačev prerivali Metod Kozar, Stanko Čerpnjak in Nataša Kuhar Čerpnjak.
Nataša Kuhar Čerpnjak
16
ŠTEVILKA 17
18. APRIL 2003
ŠPORT IN ŠPORTNA DRUŠTVA
SMUČARSKI SKOKI V MARTINJU
Ob otvoritvi smučarskih skakalnic v Martinju, 19.1.2003, je bilo prisotnih okrog 250 gledalcev. Med temi je bilo tudi nekaj imenitnejših gostov, kot so g. Jožef Ograjenšek, predstavnik štajersko-koroške regije za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Slovenije (zaenkrat še ni skakalnega kluba v Prekmurju, upamo pa, da bomo v kratkem ta status pridobili mi, saj je potrebna registracija na Smučarski zvezi Slovenije), župan občine Gor. Petrovci, g. Franc Šlihthuber, nekateri člani občinskega sveta občine Gor. Petrovci, g. Jožef Gajšek iz GA-JO športa ter član sveta krajevne skupnosti za vas Martinje, g. Vili Zrim. Otvoritve skakalnic se na žalost nista mogla udeležiti dekan Fakultete za šport in glavni konstruktor skakalnic, dr. Bojan Jošt ter bivši dekan Filozofske fakultete, dr. Ludvik Horvat.
Za smučarske skoke bi lahko rekli, da so v Martinju že tradicionalna prireditev. Ker pa je ta prireditev povezana s snegom, smo morali tradicijo smučarskih skokov v Martinju za nekaj let prekiniti. Skakalnici v Martinju, ki sta edini skakalnici z urejeno homologacijo v Prekmurju, sta bili zgrajeni že pred dvema letoma, vendar nam vreme ni dopustilo, da bi ju takrat tudi uradno Otvorili.
In kako se je vse skupaj začelo? Pred nekaj leti so bili smučarski skoki v Martinju, takrat še na stari lokaciji, po domače na Kozarinon brejgi. Takrat je bil med gledalci tudi g. Vili Zrim in ko je videl, kako se navdušujemo nad smučarskimi skoki, je dejal, da pozna nekoga, ki bi nam lahko skonstruiral večjo
skakalnico. Seveda smo bili takoj za. Takrat smo morali najti samo še primeren hrib na katerem bi skakalnici stali. Seveda, kje drugje bi to lahko bilo kot v Kotah. In res je neko nedeljo, g. Zrim pripeljal z Gorenjske, dr. Jošta. Ko je ta videl hrib v Kotah, je bil takoj navdušen. Dejal je, da lahko naredimo kar dve skakalnici. Zakaj pa ne? Lotili smo se dela in teren za skakalnici je bil narejen v pičlih treh urah. Zasluge za to ima tudi g.
Gregor Ficko, ki je poskrbel za strojna dela.
Še sam dr. Jošt ni mogel verjeti, da sta bili skakalnici gotovi v tako kratkem času. Sedaj je manjkal še samo sneg, na katerega pa smo morali čakati kar dve leti in pol. Kakorkoli že, skakalnici stojita, letos zasneženi in pripravljeni na prve uradne tekmovalce. Na koncu bi se rad še enkrat zahvalil dr. Bojanu Joštu, ki je naredil načrte za skakalnici in uredil njuno homologacijo, g. Jožefu Ograjenšku za podarjene skakalne smuči, vezi in kombinezon, g. Jožefu Gajšku, ki je te smuči usposobil, g. Alojzu Kozarju, čigar last je zemljišče, na katerem stojita skakalnici, g. Gregorju Ficku za strojna dela, g. Viliju Zrimu, ki me je seznanil z dr. Joštom in nenazadnje vsem delavcem in članom ŠD Srebni breg Martinje, ki so kakorkoli pomagali pri urejanju skakalnic.
Vsem, ki se te naše prireditve niso udeležili, je lahko žal, saj so zamudili prekmurski rekord, ki znaša 29,5 m in je v lasti Kristjana Slamarja iz Gornjih Slaveč. Kot zanimivost morda samo še to, da sem za otvoritev skakalnice skočil s pravimi skakalnimi smučmi. Skakalnica v Martinju je torej prva skakalnica v Prekmurju, na kateri se je skočilo s smučmi, kakršne imajo tudi svetovni skakalni mojstri.
Goran ANDREJEK
17
številka 17
18. APRIL 2003
ŠPORT IN ŠPORTNA DRUŠTVA
Člani Srebrnega brega v Planici
Športno društvo Srebrni breg je organiziralo izlet v Planico in ogled zaključka svetovnega pokala smučarjev skakalcev v smučarskih poletih. Z zanimanjem smo si ogledali enega izmed biserov Slovenije, ki je svetovno znan, prav tako je svetovno znana prizadevnost planiških smučarskih delavcev, iznajdljivost in požrtvovalnost. Poleg teh dobrih popotnic planiške velikanke pa nas je vedno znova v oči bodla zastarela, zanemarjena, neredno vzdrževana planiška infrastruktura. Planica je biser med sebi podobnimi prizorišči, naravna, enkratna in nepozabna, takšna mora tudi ostati, vendar pa se mora posodobiti, postati mora boljša, oziroma najboljša, takšna kot so poleti na njeni velikanki!
Planica nam nudi priložnost za marsikaj, obenem nas postavlja na preizkušnjo, ali bomo znali te podarjene talente primerno vnovčiti in zanje pridobiti ustrezno ekonomsko nadomestilo in korist. Prav tako smo bili vsi, ki smo obiskali Planico, priča slovenski enkratnosti, ko gre za izvajanje sprejete zakonodaje. Prepričan sem, da v kolikor si je minister, gospod Dušan Keber ogledal stanje po končanih sobotnih poletnih, ga najverjetneje še boli glava. Seveda ga ne boli glava od dobička, ki bo verjetno spet nekje usahnil, pač pa zaradi stotin mrtvo pijanih obiskovalcev, ki so se dobesedno obnašali po načelu »kruha in iger«.
Kljub vsemu nas Planica vabi, vabi nas, da si trezni ogledamo njene bisere in jo čim manj posvinjano tudi zapustimo, da se bomo lahko spet vrnili.
Stanko Čerpnjak
ŠPORTNO DRUŠTVO NERADNOVCI
Dne, 02. februarja 2003 je bil v prostorih Vaško-gasilskega doma v Neradnovcih občni zbor Športnega društva. Na dnevnem redu je bila tudi točka izvolitev novih organov ŠD Neradnovci. Dosedanji predsednik se je namreč odločil, da iz osebnih razlogov ne bo nadaljeval z delom predsednika. Zato se je prešlo na izvolitev novih organov ŠD.
PREDSESTVO:
Predsednik ŠD: Milan Rebrica
Podpredsednik: Aleksander Balek
Tajnik-blagajnik: Biserka Kuronja
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Karel Šušlec
Člani: Drago Celec Boštjan Šušlec Jože Štefanicki
Nato so novi člani ŠD predstavili načrt dela za leto 2003.
Prioriteta naj bi bila postavitev klopi za rezervne igralce. Les za klopi so zbrali člani ŠD. Ker se giblje investicija za klopi okrog 240.000.00 sit, smo za finančno pomoč zaprosili Občino Gornji Petrovci ter Zavarovalnico Triglav. Poskrbeti bi morali tudi za elektriko okrog igrišča v lastni režiji. Od igralskega kadra smo izgubili enega igralca. Zaradi premajhnega števila igralcev, bomo morali pripeljati kakšnega igralca iz drugih sredin. Vsem članom je bil predstavljen tudi zakon o javnih zbiranjih in zakon o omejevanju porabe alkohola. Prav zadnji bo še poslabšal finančno stanje malih klubov, vendar ga bo potrebno striktno in dosledno izvajati.
MILAN REBRICA
Občina Gornji Petrovci objavlja razpis tekmovanja
II. POKAL OBČINE GORNJI PETROVCI V KROSU ZA LETO 2003 in
rekreacijski pohod »ODKRIJMO NAŠO OBČINO«
Tekaška prireditev sodi hkrati v ciklus nacionalne prireditve » SLOVENIJA TEČE ZA ZDRAVJE 2003 « ter je V sklopu trinajstih za
» II. POMURSKI POKAL V REKR. TEKIH 2003 «.
Prireditev bo v soboto, 24. maja 2003 pri Športnorekreacijskem centru v Križevcih v Prekmurju, s pričetkom ob 13. uri.
Več informacij je možno dobiti na sedežu Občine Gornji Petrovci, kontaktna oseba je Bojan Prosič tel.: 02 5569004
Pomembno opozorilo Vsak teče na lastno odgovornost in za sebe zdravstveno odgovarja.
18
ŠTEVILKA 17
18. APRIL 2003
ŠOLA
ZIMA, ZIMA BELA VRH POHORJA SEDELA
Letošnja zima je končno vendarle pokazala zobe. Tako je zimske počitnice izkoristilo nekaj otrok iz vrtca in šole in se odpravilo na zimovanje z vzgojiteljicami Brigito, Matejo, Vanjo ter učiteljico Tadejo.
Na dan odhoda smo se zbrali pred šolo in se brez težav poslovili od staršev. Komaj smo čakali, da pridemo na naš cilj- dom Pohorc na Pohorju. V domu so nas čakale sobe, v katerih smo se udobno namestili in si jih uredili. Odpravili smo se na dolg popoldanski sprehod po čudovito zasneženi naravi vse do Belvue-ja. Zelo utrujeni smo
Lep pozdrav iz igluja

se vrnili v dom, kjer nas je že čakala večerja. Pred
spanjem smo poslušali pravljice za lahko noč in se pogovarjali.
Polni pričakovanja smo se zbudili v prelepo sončno jutro. Najprej zajtrk, potem pa igre na snegu, sprehodi, smučaje...
Tretji dan, ko so vsi še sanjali o belih hribih in velikih snežakih, je moralo pet korenjakov, pet smučarjev, vstati prej. Po zajtrku smo vzeli smučarsko opremo in se odpravili na avtobus. Odpeljali smo se na Areh, kjer nas je čakal naš učitelj smučanja Gorazd. Na dvodnevnem smučarskem tečaju smo res bili uspešni, zato smo ob koncu prejeli tudi priznanja. Naslednji večer nas je obiskal planinec, ki nam je povedal in pokazal veliko zanimivega.
Po njegovi zabavni predstavitvi je sledil še ples v pižamah.
Po popoldanskih sprehodih, igrah na snegu, sankanju, smučanju, prijetnih večerih...so dnevi na Pohorju hitro minevali. Prehitro je prišel čas za odhod.
Po petih čudovitih dnevih so nas pred šolo čakali že starši. Vsi so bili veseli, da smo se celi, zdravi in nasmejani vrnili. Otroci so stopali do staršev nasmejani, z žarečimi očkami, kar je bil velik dokaz, da so se imeli lepo in da komaj čakajo na naslednjo zimo in počitnice na Pohorju.
Učiteljica Tadeja Bencak
19
GOSTOVA
BOROVO
fotoreportaža: Boris Čemi, Gornji Petrovci tekst: Vladimir Hozjan, Šulinci
NJE V ŠULINCIH
V Šulincih smo letos pripravili borovo
GOSTÜVANJE 2. MARCA 2003 IN OT JE BILO ŽE PETO PO VRSTI: PRVO JE BILO LETA 1932, DRUGO 1956, TRETJE 1966, ČETRTO 1972 IN ČEZ 32 LETI PONOVNO 2003 LETA. IDEJA ZA TO PRIREDITEV JE BILA PRISOTNA ŽE DALJ ČASA, NATANKO DVE LETI, PRVO POBUDO JE DALA PRED DVEMA LETOMA
Barber Cecilija, predvsem z namenom, da ta
EDINSTVENI OBIČAJ NAŠEGA KRAJA NE BI IZUMRL, OZIROMA BIL POZABLJEN, KAJTI ZADNJE BOROVO GOSTÜVANJE JE BILO V  NAŠI VASI PRIPRAVLJENO LETA 1972 IN BILO SE JE UPRAVIČENO BATI, DA MLAJŠE GENERACIJE NE BI ZNALE TOČNEGA POTEKA KAKO TRADICIONALNO PRIPRAVITI TA GORIČKI OBIČAJ.
DO RESNEGA POGOVARJANJA MED VAŠČANI JE PRIŠLO LETOS TAKOJ PO NOVEM LETU IN NAŠI VAŠČANI SO BIU NAVDUŠENI NAD IDEJO. ZAČELI SO SE SESTANKI. V SAMO ORGANIZACIJO SO BILI POVABLJENI VSI V VASI ŽIVEČI PREBIVALCI IN TUDI BIVŠI VAŠČANI NAŠE VASI, KI SO SE ODSELILI IZ NAŠE VASI, Sl USTVARILI DRUŽINE IZVEN VASI IN RES SO NAM VSI S CELIMI DRUŽINAMI PRISKOČILI NA POMOČ IN NAM POMAGALI ČIM BOLJŠE IZVESTI PRIKAZ OBIČAJA.
Predpriprave, zvanje po vaseh, so se začele že
MESECA JANUARJA. DO DRUGEGA MESECA JE BILO VSE NARED ZA PRIKAZ IN IZVEDBO BOROVEGA
gostüvanja. Prireditev je po mnenju
OBISKOVALCEV BILA DOBRO PRIPRAVLJENA IN TUDI PO OBIČAJU IZPELJANA. Da BI BILO RES PO STAREM OBIČAJU, SMO ZA POMOČ IN INFORMACIJO POISKALI NAJSTAREJŠE, KI SE ŠE TAKIH DOGODKOV SPOMINJAJO.
Vsem, ki ste nam pomagali, predvsem pa vsem IZ DRUGih vasi, ki ste nam priskočili na pomoč,
SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO, SEVEDA SE ZAHVALJUJEMO VSEM OBISKOVALCEM IN VSEM, KI STE PRIJAZNO SPREJELI NAŠE ZVAČE, HVALA TUDI SOSEDNJIM OBČINAM, DA SO DOVOLILE NAŠIM ZVAČEM OBISKATI GOSPODINJSTVA V NJIHOVIH VASEH, SKRATKA HVALA VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ, KI JE KAKORKOLI PRIPOMOGEL IZVESTI NAŠ EDINSTVENI OBIČAJ.
ŠTEVILKA 17
18. APRIL 2003
ŠOLA
POPOLDANSKE DEJAVNOSTI NA OŠ GORNJI PETROVCI
Osnovna šola Gornji Petrovci stoji na hribu v vasi Gornji Petrovci. Mogočna in lepa zre na svojo razgibano in urejeno okolico. Ponosna je na svoje obiskovalce - učence in delavce šole - saj nenehno skrbijo za njen sveži, čisti in prijetni izgled.
Za šolo ne skrbijo samo fizično, ampak ji dajejo sodobno učno-vzgojno vsebino in jo s svojim kakovostnim
delom notranje bogatijo. V svoji viziji jo vidijo kot šolo nasmejanih obrazov, kjer si znanje in veselje podajata roke.
Da bi se tej viziji približali, namenjajo posebno skrb uresničevanju individualnih interesov in želja vsakega posameznega učenca in varovanca šole in vrtca. Šola se po obveznem delovnem procesu ne zapre, ampak je odprta za vse, ki jo potrebujejo.
Je ena redkih vaških šol, ki organizira številne popoldanske dejavnosti za svoje učence. Pobuda je prišla že pred leti z naše občine, ki je bila pripravljena kriti stroške vseh dejavnosti. Tako smo začeli zbirati prijave za različne vrste športnih, kulturnih in drugih sprostitvenih dejavnosti. Po zbranih prijavah smo iskali najugodnejše izvajalce teh dejavnosti.
Prvo leto je bilo prijav učencev in tako tudi dejavnosti malo.
Z leti pa se je povečalo število dejavnosti in s tem tudi število učencev, ki se v nje vključujejo. Tako v letošnjem šolskem letu potekajo v popoldanskem času, to je po 14.00 uri, različne dejavnosti: KOŠARKA, ODBOJKA, STRELSKI KROŽEK, PLESNI TEČAJ, RAČUNALNIŠKI TEČAJ,
MODELARSTVO, TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA IN UČENJE KLAVIRJA IN TROBENTE.
Učencem smo ponudili več možnosti, vendar za karate in namizni tenis ni bilo dovolj prijav, za nogomet pa nismo dobili izvajalca. V načrtu je tudi izvedba plavalnega tečaja, ki je življenjskega pomena za vsakega človeka.
Popoldanske dejavnosti vodijo različni športni klubi in društva, jezikovna šola, plesna šola in učitelji naše šole. K posameznim dejavnostim se je v začetku prijavilo veliko učencev. Žal je pri mnogih učencih po začetnem navdušenju vnema za delo splahnela. Čeprav so to dejavnosti, ki jih zanimajo in so neobvezne, je potrebno vanje vložiti vztrajnost in voljo do dela. Tega pa našim učencem primanjkuje. Sedaj, ko je nastopila pomlad in jih vleče v naravo, več ne želijo obiskovati teh dejavnosti. Nekateri pa so obupali že po nekajkratni udeležbi. Glede na to, da te dejavnosti in razvoz otrok domov veliko stanejo, je opuščanje popoldanskih dejavnosti s strani otrok zelo neodgovorno. Tako v posamezni dejavnosti ostaja le nekaj najbolj vztrajnih učencev, zato je vprašljivo, če je še smotrno, da se izvajanje popoldanskih dejavnosti nadaljuje. Škoda pa bi jih bilo ukiniti zaradi tistih učencev, ki so pri delu resni in odgovorni in si želijo še naprej na ustvarjalen način preživljati prosti čas. Najbolj so učenci vztrajni pri angleščini, računalništvu in modelarstvu, vendar je bilo tudi tu zaznati manjši osip. Na vasi ni veliko možnosti za uresničevanje interesov mladih, za aktivno in zdravo preživljanje prostega časa. V današnjem sodobnem svetu prežijo na mlade številne nevarnosti, ki jih kaj hitro lahko zapeljejo na pot alkoholizma, mamil in kaznivih dejanj. Zato je dobro, če se mladim ponudi čim več takšnih oblik, ki gradijo njihov pozitivni odnos do sveta, in ki jim pomagajo oblikovati in razviti pozitivno podobo o samem sebi. V prihodnje priporočam učencem, da resno razmislijo o tem, pri kateri dejavnosti bi z veseljem sodelovali. Naj se prijavijo rajši samo k eni dejavnosti, ki jih zares veseli in pri tej vztrajajo, kot da se prijavijo kvečim in so potem preobremenjeni, kar jim vzame voljo do vseh aktivnosti. Učenci naše šole imajo zares idealne možnosti in pogoje za aktivno preživljanje prostega časa, zato bi bilo prav, da bi to znali ceniti, predvsem pa tudi izkoristiti sebi v prid. Šola, ki jo obiskujejo, bo lahko še naprej ponosno kraljevala na svojem hribu, saj bo polna zdravih in nasmejanih otrok, ki z upanjem in vero iz leta v leto odhajajo iz nje zadovoljni svojemu življenju naproti.
Danica Čeh, ravnateljica OŠ Gornji Petrovci
22
ŠTEVILKA 17
18. APRIL 2003
ŠOLA
VESELO V VRTEC...
Otroci stopajo v vrtec ali v šolo. Čeprav se veselijo družbe vrstnikov, občutijo tudi negotovost in strah pred neznanim. Zato smo letos v VVE pri OŠ Gornji Petrovci odprli vrata otrokom, ki niso vključeni v naše varstvo ter njihovim staršem. Organizirali smo teden odprtih vrat (10.03.2003-15.03.2003). Otroci in njihovi starši so lahko prihajali v vrtec med
8.	in 11. uro. Vsak dan od ponedeljka do petka so bile izvedene različne dejavnosti. V ponedeljek smo slikali z vodenimi barvicami, modelirali in risali. V torek smo plesali in se igrali gibalno-rajalne igrice. Pravljici smo prisluhnili v sredo, v četrtek pa smo telovadili. V petek smo bili pravi mali vrtnarji. Sejali smo pšenico, sadili koruzo in fižol.
Vsak dan pa je bilo veselo tudi na šolskem igrišču. Prvi dan obiska v našem vrtcu si bodo otroci zapomnili tudi po palični lutki, katero so lahko odnesli domov.
Veseli smo, da se je na naše povabilo odzvalo veliko število povabljenih. Nekaj otrok je prišlo na obisk samo en dan, drugi pa so v naši družbi preživeli cel teden brez staršev.
Ta teden je potekal tudi vpis otrok v vrtec za naslednje šolsko leto.
Še preden pa se je začel teden odprtih vrat je bilo v našem vrtcu živahno, prav na pustni torek. Seveda smo se nanj dobro pripravili okrasili smo igralnico, naučili smo se nekaj pustnih pesmi. Hodili smo po vasi Gornji Petrovci. Ko smo se vrnili v vrtec, smo sneli maske in si malo oddahnili. Uživali smo vsi vzgojiteljice, otroci in ljudje v vasi.
9.	marca smo v vaški dvorani Gornji Petrovci nastopili ob dnevu žena.
25. marca (materinski dan) so otroci svoje mamice povabili v vrtec in jim pripravili presenečenje. Naučili so se deklamacijo in mamicam zapeli pesmice. Za spomin pa so mame dobile risbo in zapisane misli svojega otroka o sebi.
Vodja vrtca Mateja Meško
Nastop otrok v vaški dvorani Gornji Petrovci.
Na pustni torek smo otroci iz vrtca obiskali občino G. Petrovci.
Na pustni torek so občino Gornji Petrovci obiskale tudi pustne maske iz nižjih razredov OŠ Gornji Petrovci.
23
številka 17
18. april 2003
Pomen ustanovitve Krajinskega parka:
Julija leta 2002 se je na Goričkem začelo ustanavljanje Krajinskega parka, ki bo skupaj z naravnima parkoma Örseg na Madžarskem in Raab v Avstriji tvoril prvi trideželni park v Evropi. Projekt za razvoj skupnega naravnega parka v Pomurju vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, finančno pa ga v največji meri podpira Evropska unija preko programa Phare. Za ustanovitev parka je bil na mednarodnem razpisu izbran Konzorcij nemškega podjetja AHT International iz Essna in avstrijskega podjetja ATC iz Dunaja. Pri projektu sodelujejo tako domači, kot tuji strokovnjaki, nekateri med njimi so tudi iz domačega Pomurja.
Projekt ima dva cilja. Prvi se nanaša na ohranjanje naravnih, kulturnih in krajinskih vrednot ter preudarno upravljanje z naravnimi viri. Drugi pa je nuditi pomoč pri ustvarjanju novih poslovnih priložnosti in delovnih mest v regiji, kar je zlasti pomembno za mlade, ki zaradi pomanjkanja zaposlitvenih možnosti odhajajo iz domačega kraja.
Biologi in geografi zbirajo podatke o življenjskih okoljih, kulturnih znamenitostih in geografskih značilnostih krajine, ki bodo osnova za izdelavo podrobnih kart in učinkovito varovanje naravnih vrednot bodočega parka.
Strokovnjaki iz različnih področjih so pripravili delavnice, kjer bodo Goričanci imeli možnost soobliko-vati svoj park. Poudarek je na dejavnostih, ki pripomorejo k ohranjanju sožitja med človekom in naravo ter oživljanju tradicionalnih obrti in običajev.
Izvajalec bo tudi temeljito raziskal možnost za razvoj turizma na Goričkem in poskrbel za promocijo Parka.
Potrebno je poiskati in oblikovati izdelke, ki so značilni za Goričko in jih začeti tržiti pod skupno blagovno znamko.Velik poudarek je namenjen povezovanju med tremi državami, saj je prav to povezovanje tisto, kar daje bodočemu Parku edinstven značaj.
DO SEDAJ OPRAVLJENO DELO:
Skupina strokovnjakov, ki dela na inventarizaciji, kartiranju in conaciji je prišla do delnih rezultatov, na podlagi katerih je možno osnovati načrt upravljanja, predloge za conacijo in režime za upravljanje z dragocenimi habitati. Zaradi sezonske narave dela, bo skupina strokovnjakov zaključila z delom poleti 2003.
Pravnik je bil informiran s strani pogodbene stranke in je pripravil okvir za Uredbe.
Regionalni in nacionalni mediji so bili o stanju na projektu obveščeni na dveh tiskovnih konferencah. Vodja skupine je z vsemi župani goričkih občin opravil dva kroga pogovorov, ki so ju dopolnjevali s številnimi posameznimi sestanki, na katerih so bile obravnavane različne teme.Splošen odziv s strani občin je bil pozitiven. Občine imajo zelo konstruktiven in k ciljem usmerjen odnos do projekta.
Priprava prostorov v gradu Grad se je začela z zamudo.Poleg tega bodo administrativnemu in informacijskemu centru Krajinskega parka namenjeni drugi prostori, kot je bilo to v začetku predvideno. Nabava računalnikov in programske opreme bo zaključena v začetku leta, ostale opreme pa v maju 2003.
V januarju se je začel odvijati prvi del delavnice , ki se je končal 08. februarja s podelitvijo diplom v Moravskih Toplicah. Njihov namen je bil ljudem z ustvarjalnimi idejami in željo po sodelovanju ponuditi potrebno znanje in pokazati pot do uresničitve njihovih zamisli. Delavnice so trajale 50 ur, razdeljene so bile v tri sheme terminov in porazdeljene po različnih krajih na Goričkem. Udeležilo se jih je okoli 110 zainteresiranih.
Pred začetkom drugega dela delavnic se odvijajo tečaji angleškega, nemškega in madžarskega jezika ter tečaji iz osnov računalništva in dela z internetom.
V drugem delu delavnic pa bodo udeleženci delovali v tematskih skupinah, za katere so se na samem začetku že odločili. V delavnicah bodo sodelovali tuji in domači strokovnjaki iz specifičnih področij, ki jih obravnavajo posamezne delavnice. Skupaj z njimi bodo udeleženci poskusili zasnovati razvojni projekt na svojem področju in raziskali možnosti za pridobitev financiranja za njegovo izvedbo.
Teme delavnic so:
-Kmetijstvo: ekološko kmetovanje, sadjarstvo, vinogradništvo, gozdarstvo in lesni izdelki, upravljanje s habitati za Naturo 2000, opazovanje živali (ptice, vidra)
-TUrizem: turizem na kmetijah, obnova starih panonskih hiš in predelava v počitniške hiše, domača kuhinja z izvirnimi goričkimi recepti, izdelki iz slame, kolesarjenje, pohodništvo, alternativna medicina in turizem, vodniška služba, ureditev turističnih info točk v tradicionalnih hišah, mladinski turizem
-Kulturni razvoj in manjše obrti: rokodelske obrti in tradicija, turizem na področju zgodovine in kulture, sodobna umetnost
Pripravili so Bilten mesečno glasilo, ki ga prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva na področju delovanja projekta že od oktobra 2002 dalje.
24
ŠTEVILKA 17
18. APRIL 2003
NOVE PRILOŽNOSTI ZA GORIČKO
Začela se je priprava informacijskega in tržnega materiala. Pripravila se je začasna predstavitev projekta na internetu in organizirana začetna delavnica o pripravi trilateralnega internetnega portala.
Vzpostavili so odnose z avstrijskimi in madžarskimi partnerji, s katerimi so se sestali že na treh uradnih sestankih. Dogovarjajo se za nekatere skupne projekte kot so npr. priprava predstavitvene brošure Trideželnega naravnega parka, kolesarski in pohodniški zemljevidi in sodelovanje pri nekaterih projektih delovnih skupin.
22.01. je bilo sprejeto prvo vmesno poročilo na sestanku v Gornjih Petrovcih. Naslednje poročilo bo podano vsaj do konca maja. Sestanek za potrditev drugega vmesnega poročila bo v začetku junija v Dobrovniku.
Vseh enajst županov občin na Goričkem se je združilo v prizadevanjih za ustanovitev krajinskega parka Goričko, ki bo zaživel v prihodnjem letu. Ohranjena narava predstavlja dediščino našim vnukom, park pa prinaša nove razvojne priložnosti, ki med drugim lahko pomagajo mladim pri odločitvi, da na Goričkem tudi ostanejo. Domačini so že sedaj, zagotovo pa bodo tudi v prihodnje, najboljši varuhi tega območja, s parkom bodo dosedanja prizadevanja le še nadgrajena.
Kaj je park?
Območje s poudarjenimi vrednotami narave in z zanimivim živim svetom.
Območje ohranjene kulturne krajine.
Lep in privlačen podeželski prostor z živimi in urejenimi naselji. Območje, kjer vitalno lokalno prebivalstvo želi razvijati svoj kraj. Območje, kjer si vsi želimo usklajen razvoj, ki bo ohranil vrednote tudi za naše vnuke.
Območje čiste narave in ohranjene krajine, kjer je bivanje prijetno.
Območje, ki zaradi svojih kvalitet nudi možnosti za razvoj turizma za zahtevnejše goste in proizvodnjo hrane višjega cenovnega razreda.
Domače in tuje izkušnje potrjuje, da parki prispevajo k boljši prepoznavnosti regije in nudijo oblikovanje dodatne blagovne znamke. Spodbujajo razvoj dejavnosti, kot so dopolnilne dejavnosti na kmetijah in turizem. S tem pripomorejo k ohranitvi poseljenosti podeželja in krajine ter boljšemu življenju prebivalcev parka. Vsak park ima svojega upravljavca organizacijo, ki predstavlja možnost za nova delovna mesta v dejavnostih, ki so posredno ali neposredno povezane z varstvom narave in parkom, npr. vodenje obiskovalcev in nadzor.
Dodatne spodbude za parke
Slovenija glede državnih podpor za spodbujanje razvoja tako po obsegu kot po oblikah - še ni primerljiva z državami Evropske unije. Pričakujemo, da se bo to stanje s pridružitvijo Slovenije uniji spremenilo.
Že sedaj pa so neposredne podpore države uveljavljene na področjih kmetijstva in lokalne komunalne infrastrukture.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kmetom v parkih, ki vstopijo v kmetijsko-okoljske programe, daje dodatne spodbude. Če so zemljišča kmetov del krajinskega parka, so upravičeni do 10% višje spodbude. Občine v parkih so imele prednost pred drugimi tudi pri lanskem dodeljevanju kreditov Ekološkega razvojnega sklada - na območju obstoječih parkov je obrestna mera nižja kot drugod (1%).
Prebivalci parkov z izjemo manj razvitih območij sicer ne morejo računati na neposredno finančno pomoč države, na primer za razvoj turizma, ker tega Evropska unija zaradi pravil svobodne konkurence na trgu ne dopušča. Na voljo pa so različne možnosti za posredne podpore države -predvsem razpisi ministrstev, državnih in lokalnih skladov, agencij in zavodov.
25
ŠTEVILKA 17
18. APRIL 2003
Tu so še ustanove, kot so Pospeševalni center za malo go spodarstvo, Sklad RS za razvoj malega gospodarstva,
Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in Republiški zavod za zaposlovanje. Spodbude za projekte malega gospodarstva, subvencioniranje realne obrestne mere, razvoj obrti, podjetništva in turizma dajejo tudi občine.
Pomemben vir pa so lahko mednarodni programi. Krajinski park Logarska dolina si je iz tovrstnih virov izboljšal turistično prometno infrastrukturo (cesta), komunalno infrastrukturo (čistilna naprava), razvija skupno turistično ponudbo s sosednjimi turističnimi območji, trži lokalne proizvode. V Parku Škocjanske jame pa je s pomočjo tujih sredstev urejena stavba uprave parka.
Tudi Goričko je kot pomoč ustanovitvi bodočega krajinskega parka v preteklih letih pridobilo mednarodna sredstva, kar pomeni, da bo park lahko začel z delom v obnovljenih in opremljenih prostorih gradu Grad.
Dobri primeri so blizu
Tudi same uprave parkov na različne načine spodbujajo razvoj, denimo na področju kmetijstva. V Triglavskem narodnem parku so leta 2000 delno nadomeščali stroške, nastale s preusmeritvijo v prvem letu vstopa v biološko kmetovanje. Za urejanje oz. posodobitev planšarij so lani za nadomestila namenili 4 milijone SIT. Tržijo blagovno znamko. Izdelujejo tehnološke načrte za predelavo mleka in mesa na kmetijah. V Kozjanskem parku so v projektu obnove starih travniških sadovnjakov izpeljali tečaj žganjekuhe, predavanje, prikaz rezi...
Marsikdo se odloči za obisk zgolj zato, ker je kraj v parku. Že samo ime parka namreč zagotavlja bogato naravo, mir in sprostitev, s tem pa tudi bistveno boljše možnosti za turistični razvoj območja. Ker si obiskovalci v parkih ne želijo bivati v hotelih, temveč npr. na turističnih kmetijah, pri ponudbi lahko sodelujejo predvsem domačini. Iskani postanejo tudi kampi, lep primer je Trenta z več novimi kampi. S parkom se odpirajo nove priložnosti tudi za vodiče, ki turistom omogočijo ogled naravnih posebnosti, za izposojanje športne opreme, za trženje domačih pridelkov, za izdelovanje spominkov.
Turistični razvoj neposredno finančno podpirajo v Parku Škocjanske jame, saj z javnim razpisom razdelijo nepovratna sredstva za gradnjo in vzdrževanje turističnih sob V Triglavskem narodnem parku so planinske koče v visokogorju opremili s sončnimi celicami.
Uprave parkov: z ljudmi in za ljudi
Parkovna infrastruktura ni namenjena le obiskovalcem od drugod, temveč prinaša koristi tudi domačinom. Tako so v Parku Škocjanske jame v informacijskem centru odprli trgovinico z osnovnimi živili, saj je bila vaška trgovina zaradi nerentabilnosti zaprta. Park Škocjanske jame ureja nekatere vaške ceste in poljske poti, ki jih uporabljajo tudi domačini,
postavili so informacijsko-oglasno tablo za potrebe krajevne skupnosti in turističnega društva.
Informacijski center v Trenti, Grad Podsreda v Kozjanskem parku in stavbe Parka Škocjanske jame so postali pravo žarišče kulture, saj so tu koncerti, revije pevskih zborov in razstave. To prinaša pester program za domačine, bogat kulturni utrip pa privabi v park tudi številne goste od drugod.
Parki so deležni tudi posebne promocije oz. jo aktivno spodbujajo: razstave in promocijski panoji v drugih krajih po Sloveniji in v tujini, televizijske reportaže, intervjuji, predstavitve na turističnih zemljevidih in v poslovnih imenikih, poljudni in strokovni članki, koledarji ...Vse to prispeva k promociji celotnega območja in s tem k boljšemu trženju turističnega gospodarstva in drugih lokalnih dejavnosti.
Uprave parkov svetujejo domačinom. V parku Škocjanske jame domačinom, ki nameravajo obnoviti domove, svetujejo ter pomagajo pri pridobivanju mnenj, soglasij in dovoljenj. Za posege v prostor v parkih sicer niso potrebna nikakršna dodatna soglasja. V Triglavskem narodnem parku svetujejo kmetom, ki se odločajo za prehod na biološki način kmetovanja in jim pomagajo pri organiziranju.
Sodelovanje z mladimi pa tudi izobraževanje za
ODRASLE
Otrokom in šolam uprave parkov posvečajo posebno pozornost. Zanje organizirajo niz dejavnosti: naravoslovne delavnice, nagradne natečaje za učence, otroške kvize, vodenje ekskurzij, izobraževalne seminarje za učitelje mentorje. Strokovnjaki v upravah parkov so tudi mentorji študijskim in diplomskim nalogam ter študentskim praksam. Tu so še prireditve za otroke, koncerti, likovne delavnice... V Trenti in Kozjanskem parku so odmevni tečaji oz. glasbene šole.
Organizirajo tudi izobraževanje za odrasle, na primer predavanja o razvoju podeželja za občine, upravne enote in društva v Kozjanskem parku, izobraževanje o biološkem kmetovanju v Triglavskem narodnem parku, pri katerem sodeluje tudi Kmetijska svetovalna služba.
Delavnice, ekskurzije in sodelovanje z mladimi, kulturne prireditve in promocijske dejavnosti smo kot zametek bodoče prakse že uvedli tudi na območju predvidenega parka Goričko, ki bo še posebno skrb namenjal čezmejnemu sodelovanju.
VEČ INFORMACIJ:
Stanka Dešnik, Zavod RS za varstvo narave Tel. 041570 288
26
ŠTEVILKA J 7 18. APRIL 2003
Zakaj Goričko?
Goričko je bila dolga leta pozabljena pokrajina, slovenska zavest o Prekmurju se je ustavila na Muri in rodovitni ravnini ob njej. Tako je šel na Goričkem tok dogodkov počasneje, pokrajina ni doživela grobih in nasilnih sprememb, kot se je to dogajalo vsepovsod. Goričko nima divje, neokrnjene narave: naravnih jezer, slapov, deročih rek, divje globine, neprehodnega gozda, sotesk in gora...
Goričko je kulturna krajina v najbolj žlahtnem pomenu te besede; pestrost je delo človeških rok. Zaradi izoliranosti, nekdanjih političnih meja, železne zavese je Goričko otok sredi drugih pokrajin, ki so drugačne -podobni pokrajini sta le Raab in Oerszeg, kjer naravo že čuvajo.
A vendar je tudi v naravnih danostih Goričko nekaj posebnega.To je gričevnat svet slovenskih najmlajših kamnin, zakisanih peščenjakov, ki jih ni nikjer drugje v Sloveniji, po drugi strani pa imamo na vzhodu (Sotina) zelo stare paleozojske skrilavce, nekdanji otok v Panonskem morju. Posebna zanimivost pa so vulkanske kamnine pri Gradu, posledica bližnjega izbruha vulkana pred 1,6 milijona let v današnji Avstriji. Edino tam v Sloveniji najdemo zelene »vulkanske bombice«, ki so geološka posebnost. Nekaj posebnega je tudi klima, saj je Goričko predel, ki ima v Sloveniji najmanj padavin. Goričko je v biološkem pogledu naša najbolj srednjeevropska pokrajina, saj skoraj ni čutiti dinarskih, mediteranskih (z nekaj izjemami!), predvsem pa ne alpskih vplivov. V živalstvu imamo nekaj panonskih vplivov. Pestrost daje pokrajini raznotera človekova dejavnost, sonaravno bivanje, pestrost kmetijskih kultur, strpno in vzdržno ravnanje do narave.
Ponekod je še vedno veliko nereguliranih potokov, kar omogoča lepa mokrišča in mokrotne travnike. Najbolj dragoceni so oligotrofni (slabo hranljivi) mokrotni travniki z modro stožko, kjer še najdemo redke vrste kot sibirsko peruniko, pehtranov rman, maslenko, močvirski svišč. Na mokrotne travnike so vezani redki metulji, saj so prehrambeno vezani na določene rastlinske vrste: kar tri vrste modrinov in dve vrsti cekinčkov so prehrambeno vezani na močvirske rastline, te pa spet na mokrotne travnike. Tu pa so še kobilice, hrošči in druge žuželke...te pa so hrana ptičem, tudi redkim in ogroženim vrstam itd. Ptice, ki so drugod v Sloveniji redke, v zadnjih ostankih, so na Goričkem zaradi zdrave narave še razmeroma števiilčne (petina slovenskih smrdokaver gnezdi na Goričkem). Zato je Goričko primer, ko je narava in delovanje človeka še vedno v ravnotežju.
Še bolj ogrožena kot mokrišča so suha travišča, ki so na Goričkem v glavnem že v zaraščanju, ali pa so na zelo majhnih površinah. Zaradi njih bi Goričko lahko imenovali »dežela nageljčkov«, ki tam rastejo v treh različnih vrstah. Tam najdemo navadno in pikastocvetno kukavico, posebnost je navadna prženka, pa dve mediteranski vrsti gozdnih robov: čopasta hrušica in vijoličasti lučnik. Na gozdnem robu raste tudi gorički volčin, posebna oblika dišečega volčina. Na suhih travnikih v Čepincih leta redek mrežekrilec, metuljčnica.
Na Goričkem še srečamo med žitom izumirajoče žitne plevele kot sta modriš in njivska zlatica. Bogata je flora tudi v starožitnih vinogradih nizke rasti, s številnimi starimi samorodnimi sortami trte, ki ne smejo izumreti; kot tudi ne vmes nasajene vinogradniške breskve ne; vsaka od
njih je malo drugačne barve in okusa, saj gre za sejance. Bolj skromna je domačija, bujnejši in večji je visokodebelni sadovnjak okoli nje. Visokodebelni sadovnjak je z rastlinami in živalmi bogat življenjski prostor, ki ga je treba ohranjati. Krona mozaične podobe kulturne krajine so ptice, saj jih je bilo kar 174 vrst ugotovljenih na Goričkem, od tega so 3 mednarodno zelo pomembne vrste, saj so to kvalifikacijske vrste za kreiranje zavarovanih območij: veliki skovik, hribski škrjanec in prepelica. Veliki skovik ima na Goričkem še veliko in številčno populacijo, vezan je v glavnem na visokodebelne sadovnjake. Na kulturno krajino (travišča, peščene njive) je vezan tudi hribski škrjanec, prepelica pa na tradicionalne njivske površine. Pomembne vrste so še vijeglavka, prosnik, zelena žolna, okrog Ledavskega jezera najdemo redke vrste bičja trstnica in kar tri vrste cvrčalcev (rečni, trstni, kobiličar).
Še vedno je veliko duplarjev (veliki in mali detel, zelena žolna, čuk) itd.
Pikastocvetna kukavica
27
številka 17
18. APRIL 2003
Vsaka vodna površina in njen obvodni prostor skrivata še množico dvoživk (navadna krastača, sekulja, rosnica in druge žabe; navadni močerad, veliki pupek). Tam živi tudi belouška. Od pomembnih vodnih vrst živita ponekod vzhodni potočni puškur in potočni rak. Seveda pa ne smemo pozabiti na številčno in zdravo populacijo vidre. Prisotnost vidre je znak, da so vodotoki še polni življenja in v zdravem stanju.
Med sesalci največkrat pomislimo na preštevilno divjad, ki dela škodo na poljih, toda med ogroženimi in redkimi vrstami Goričkega ni divjadi, ampak tri redke vrste netopirjev in številni mali sesalci: podlesek, dihur, kune belice in zlatice, mala in velika podlasica itd.
Tudi gozdovi na Goričkem so še »zdravi«, o čemer priča veliko število in množina gob, nenazadnje pa tudi pogostost hrošča rogača, ki živi v starih hrastovih deblih. Slikoviti so bukovi gozdovi (združba pravega kostanja in bukve), zanimivi so toploljubni suhi gradnovi gozdovi, privlačni za sprehode v naravo pa so tudi gozdovi rdečega bora (združba okroglolistne lakote in rdečega bora).
Od evropsko pomembnih vrst je na Goričkeml vrsta pijavke, 1 (potočni) rak, 1 vrsta kačjega pastirja, 1 hrošč (rogač), 9 vrst metuljev, 1 piškur in 1 riba (pezdirk), 7 vrst dvoživk, 2 kuščarja (martinček, zelenec, martinček) in belouška, 9 vrst sesalcev, 5 vrst rastlin 1 mah (šotni), 2 vrsti lisičjakov, navadni zvonček (ker je v EU redek...) in polegla lindernija.
Na Goričkem uspeva približno 1000 vrst praprotnic in semenk, kar je 1 /3 vseh slovenskih vrst. Na Goričkem uspeva okrog 100 vrst z Rdečega seznama Slovenije, seznama redkih in ogroženih rastlinskih vrst.
Zakaj torej park?
Ugotovili smo da je Goričko otok sredi drugačnih pokrajin, zato je nekaj posebnega. To je treba izkoristiti: ljudje so znali naravo očuvati, ohraniti zdravo in pisano. To jim mora sedaj obroditi sadove, ko je v soseščini narava degradirana, osiromašena.
Možnosti bodočega parka so v ohranjanju zdrave narave, pestrosti travnikov, sadovnjakov, močvirij in suhih rastišč. Takšna pokrajina nudi tisoč možnosti preživljanja prostega časa, podoživljanja otroštva sterejših, rekreacije mlajših, potešitve vedoželjnosti še mlajših. Takšna pokrajina nudi raznotero, posebno in zdravo hrano in kvalitetno bivalno okolje za sobivanje z vsemi živalskimi in rastlinskimi vrstami in osebki, ki Goričkega še niso zapustili, zapustili pa so pokrajine okrog njega...zato je Goričko Otok.
Dr. Mitja Kaligarič
Gorički park in Goričanci
O krajinskem parku Goričko je bilo že toliko povedanega in napisanega, da skoraj ni več nič povedati. Po drugi strani pa je konkretnih informacij za malega človeka zelo malo. Osnovna vrednota parka, ki mu daje tudi življenje je idilična, enkratna kulturna krajina. To kulturno krajino pa sestavljajo tudi najmanjši ljudje na Goričkem. Tu mislim na tiste majhne, pozabljene, preproste ljudi, ki so se izgubili v bitki z vsakdanjim tempom, pehanjem za dobrinami in dokazovanju. Tu mislim tudi na tiste, ki so na robu, ki komaj preživijo sebe in svoje družine. Park kot tak zato nikakor ne sme pozabiti na te majhne ljudi, ki pa so prav tako vredni kot vsi ostali, ki so sedaj, ko se park dogaja v pravem pomenu besede, začeli ugodno vodo speljevati na svoja mlinska kolesa. Zadnje čase se pojavlja vse več takšnih, ki vidijo priložnost... Zadnje je zelo pohvalno in vredno s pripombo, da je to priložnost, ki kliče k ohranjanju kulturne krajine in ne hlastanju za dobičkom, posledično pa tudi degradiranju naravnega okolja. V kolikor se bo park razvijal v smernicah ohranjanja kulturne krajine, se bodo s časom dvigale tudi koristi, ki jih bo park prinašal, tukaj mislim predvsem na pozitivne koristi. Park predstavlja izziv za nas, ki bomo tu ostali in živeli naprej, zato moramo stvari opredeliti tako, da bodo služile nam, ne nekomu tretjemu, ki ni Goričanec. Park bo živel za ljudi in ljudje za park, sedaj je na potezi lokalna samouprava, v prvi vrsti pa župani, da pritisnejo na vzvode državne oblasti in si priborijo od države samo tisto, kar nam naša država in predvsem pomurski poslanci dolgujejo z obrestmi in to že lep čas.
Ob zaključku bi še pozval vse vrle Goričance, da izkoristijo ponujeno
PRILOŽNOST, DA NE ČAKAJO VEDNO ZNOVA, DA JIM NEKDO DRUG PREVZEMA IDEJE IN ZAMISLI, S TEM PA TUDI PREPOTREBNE DOBRINE. PRILOŽNOST JE TU IN SEDAJ, KAKO JO BOSTE IZKORISTILI?
Stanko Čerpnjak
28
številka 17
18. APRIL 2003
SKRITI TALENTI
Predstavljamo vam talentiranega glasbenika!
Vsi zelo radi poslušamo glasbo in se ob njej razveselimo. V naši sredini živi otrok, ki je nekaj posebnega, to je Miha Horvat iz Gornjih Petrovec 2/a. Miha je rojen 2.4.1996 in je že postal pravi glasbenik. To ni nič posebnega boste rekli, ko pa boste videli njegov nastop v živo, z obdanimi vsemi bobni, ki jih Miha uporablja, pa Vam bo zastal dih.
Miha izhaja iz glasbene družine, saj je že njegov dedek bil zelo uspešen na glasbenem instrumentu kontrabas. Tudi njegov očka je glasbenik pri zelo znani glasbeni skupini in potem ni nič čudnega, če se je tudi Miha odločil, da bo razveseljeval ljudi z glasbo. Miha igra na bobne že dobro leto dni, nastopal je tudi že na prireditvah, predvsem v Prekmurju. Njegov učitelj je profesionalni bobnar, g. Miran Celec, ki je Miho zelo veliko naučil.
VODA
VODO PRAV VSI POZAMO,
KO V NJEJ SE MI IGRAMO,
VČASIH PA ŠE ČOFOTAMO,
KER TAKO JO RADI IMAMO.
SLADKA VODA KOT KRALJICA, SLANA VODA KOT GROFICA,
SLADKA JE POMEMBNEJŠA,
PA ŠE OKUSNEJŠA.
SLADKO MI VSI PIJEMO,
SLANO OBČUDUJEMO,
V	LUŽAH ČOFOTAMO,
V	MORJU SE IGRAMO.
ZA ŽIVLJENJE STA POTREBNI,
PRAV OBE STA NAM POMEMBNI.
NAJ BO SLADKA ALI SLANA,
ZASE VSAKA JE TA PRAVA.
V	NJEJ SE VIDI PRAV VSAK,
SAJ JE NJEN ODSEV KREPAK,
KER SONCE ZLATO JO OBSVETI,
KO ZNOVA, ZNOVA NANJO SVETI.
VODA VEDNO NAS OBDAJA,
KAKOR SONCE, ONA NE ZAHAJA. VEDNO TAM JE KJER SMO MI,
OBDAJA NAS Z VSEH STRANI.
KAKOR KOLI JE TO VSE,
BREZ VODE NIČ NAM NE USPE,
ZA ŽIVLJENJE JO POTREBUJEMO, AMPAK VČASIH JO ONESNAŽUJEMO.
DA ONESNAŽEVANJE BI SE KONČALO, TO BILO BI NAM V ZAHVALO.
TEDAJ BIU BI RES VSI SREČNI IN NIKOLI VEČ NESREČNI.
ČE Z NJO BOMO LEPO RAVNALI,
VSI BOMO OSTAU ZDRAVI,
SAJ VODA ČISTA KOT KRISTAL,
JE ČISTO PRAVI IDEAL.
VSI BOMO LEPO ŽIVELI,
ČE ZA VODO BOMO POSKRBELI. ČISTA VEDNO BO OSTALA IN VEDNO SE NAM BO SMEJALA.
ČE BO ONA NASMEJANA,
TO ZA NAS BO SREČA PRAVA,
ČE PA MOGOČE NE BO,
TO ZA NAS BI BILO SLABO,
SAJ BREZ NJE RASTLINE,
ŽIVALI IN LJUDJE, NE MOREJO ŽIVETI IN MORAJO UMRETI
Miha Horvat s svojimi bobni.
Miha si želi nekoč imeti svojo glasbeno skupino, s katero bo nastopal na mnogih koncertih. Zaželimo mu veliko sreče in uspehov.
Jožef Vöröš
To pesmico je napisala Samanta Kerčmar iz Gornjih Petrovec 41/a. Samanta je v šoli odlična učenka, rada ustvarja, pleše in se druži s svojimi prijateljicami. V OŠ Gor. Petrovci se udeležuje raznih krožkov je članica plesne skupine, ki nastopa ob šolskih in krajevnih praznikih. Pesem je napisala za domačo nalogo, njena pesem nam veliko pove in nas lahko veliko nauči.
jožef Voroš
29
ŠTEVILKA 17
18. APRIL 2003
NASVETI IN PRIPOROČILA
VARNOST NAŠA SKUPNA SKRB !!!
POLICIJA SVETUJE:
ALI VESTE, DAJE DNE, 06.01.2003 PRIČEL VELJATI ZAKON O JAVNIH ZBIRANJIH (Uradni Iist RS, št. 59/2002)?
KAJ JE JAVNI SHOD OZIROMA JAVNA PRIREDITEV?
Javni shod oziroma javna prireditev je vsako organizirano zbiranje ljudi na prostem ali v zaprtem prostoru, ki se ga lahko udeleži vsak posameznik ali tisti, ki izpolnjuje določene pogoje (npr. nakup vstopnice, polnoletnost kot pogoj za določene prireditve in podobno).
DOLŽNOSTI PRIJAVE ALI PRIDOBITVE DOVOLJENJA ZA JAVNI SHOD OZIROMA JAVNO PRIREDITEV:
Zakon o javnih zbiranjih prinaša novosti:
Javne shode in javne prireditve je po novem treba prijaviti na pristojni policijski postaji, policijskem oddelku ali policijski pisarni, na območju katerega se organizira, in sicer:
-	SHOD 3 DNI pred dnevom prireditve shoda,
-	PRIREDITEV pa najmanj 5 DNI pred dnevom prireditve.
Prijavo oziroma prošnjo za dovoljenje mora organizator podati na obrazcu, ki je obvezen. Obrazec je mogoče kupiti v nekaterih papirnicah, organizator pa ga lahko dobi tudi na vsaki upravni enoti in policijski postaji.
KATERE SHODE OZIROMA PRIREDITVE JE TREBA PRIJAVITI IN ZA KATERE JE POTREBNO DOVOLJENJE:
Namen novega zakona je zagotoviti, da bi shodi in prireditve potekali varno in da ne bi bile kršene pravice drugih, zato določa okoliščine, ki bi lahko navedene vrednote ogrožale. Za shode ali prireditve, kjer so te okoliščine podane, zakon zahteva pridobitev dovoljenja. Pred izvedbo takšnih shodov ali prireditev, bo upravna enota v postopku preverjala, ali je organizator zagotovil vse potrebno za varno izvedbo shoda ali prireditve in mu, če bo treba, določila še dodatne ukrepe, da na shodu ali prireditvi ne bi prišlo do ogrožanja varnosti ali pravic drugih. Rok za prijavo shoda ali prireditve, za katero je potrebno dovoljenje, je najmanj 7 DNI.
KAJ MORA ORGANIZATOR OBVEZNO ZAGOTOVITI?
Organizator mora obvezno zagotoviti vodjo shoda ali prireditve, ki mora biti star najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog vodje. Zagotoviti mora tudi ustrezno število polnoletnih rediteljev z vodjo rediteljev, ki morajo biti državljani RS.
ORGANIZATOR MORA PRIJAVI OBVEZNO PRILOŽITI:
-	dokazilo, da je o shodu oziroma prireditvi, ki jo prijavlja obvestil, lokalno skupnost (občino),
-	soglasje lastnika ali upravljalca prireditvenga prostora,
-	dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom, če bo uporabljal naprave, ki povzročajo čezmeren hrup.
Organizator mora tudi na takšnih prireditvah vzdrževati red (preprečiti dostop osebi, ki bi želela na prireditev prinesti prepovedane predmete, oziroma snovi ter osebi, ki je vidno pod vplivom alkohola in je pričakovati, da bo kršila red.)
Več informacij o izpolnjevanju pogojev in dovoljenjih ali soglasjih si lahko ogledate na spletnem portalu e-uprave: http//euprava.gov.si
ZA VSE DRUGE INFORMACIJE LAHKO POKLIČETE NA POLICIJSKI ODDELEK GORNJI PETROVCI.
30
ŠTEVILKA 17
18. APRIL 2003
NASVETI IN PRIPOROČILA
POLICIJA SVETUJE !!!
PREVENTIVNE AKTIVNOSTI POLICIJE V ZVEZI Z UPORABO PIROTEHNIČNIH SREDSTEV V ČASU BOŽIČNO NOVOLETNIH PRAZNIKOV.
V	mesecu decembru leta 2002 smo policisti s Policijskega oddelka Gornji Petrovci izvajali preventivne aktivnosti v zvezi uporabe PIROTEHNIČNIH SREDSTEV in PETARD v sklopu preventivne akcije " ZVEZDA".
V	sklopu navedene akcije smo preko Vodje policijskega okoliša opravili predavanja na to temo z vsemi učenci osnovne šole Gornji Petrovci, saj so otroci najbolj ogrožena skupina pri uporabi teh sredstev. V sklopu akcije so učenci osnovne šole izdelali pismene izdelke na to temo, nižji razredi pa so izdelali risbe. Nekaj modrih misli učencev tudi objavljamo v lokalnem časopisu , prav tako pa smo nekaj teh misli objavili na lokalni kabelski televiziji.
Vse izdelke učencev smo s pomočjo donatorjev iz območja občine Gornji Petrovci tudi skromno nagradili in se donatorjem zahvaljujemo za prispevane nagrade.
Z izvajanjem preventivnih aktivnosti v zvezi akcije " ZVEZDA" smo mnenja, da smo s skupnimi močmi na tem področju precej storili pri varni uporabi pirotehničnih sredstev in petard, saj v času božično novoletnih praznikov nismo beležili nobenih poškodb, kakor tudi ne kakih večjih motenj okolice zaradi pokanja.
POLICISTI S PO GORNJI PETROVCI
PETARDE
Petarda je full kull zadevca, ki poči, a na koncu se razpoči. Poškoduje mi prijatla, tedaj le bedna je zadevca.
Zato priporočam vam, da to kar pustite in glasbi se raje prepustite!
Urška LEPOŠA 5. Razred
POZOR!!!
Petarde škodujejo, tudi brez njih lahko preživimo praznike. Zato vas prosim, da jih ne mečete, ker lahko postanete invalidi, na primer brez ROKE ali PRSTOV. Raje se zabavajte s svojo družino.
Doroteja GORZA 5. razred
PETARDA JE VEDA MRTVIH, KI UBIJA NAS ŽIVE!
Renato PANKER 7. razred
PETARDE SO NEVARNOST!!!
Za novo leto in pred njim pokajo petarde. Petarde so NEVARNOST!!! Zaradi petard izgubijo nekateri ljudje najpomembnejše dele telesa. Za novo leto se je v M. Soboti zgodila nesreča. Fantu staremu osemnajst let je v roki počila petarda. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico. Tam so ga operirali. Zdaj živi ubogi fant brez roke. Prikrajšan je za mnoge stvari. Svetujem vam, da se lahko zabavate, veselite in še mnoge stvari delate brez petard.
Nina HOZJAN 7. razred
Ko sem majhen bil, sem petarde ljubil, pokajo sem in tja in so brez meja.
A, ko sem slišal za dečka majhnega, mi je ta ljubezen odšla.
Matej BARBARIČ 5. razred
Policisti s PO Gornji Petrovci na obisku v osnovni šoli.
31

ŠTEVILKA 17
18. APRIL 2003
NASVETI IN PRIPOROČILA
TELESNA TEŽA IN NJEN VPLIV NA ZDRAVJE
Ali veste, da ima le dobra tretjina Slovencev normalno telesno težo?
Debelost sama po sebi ni bolezen, ampak predstavlja enega glavnih dejavnikov za razvoj kroničnih bolezni. Največkrat je posledica nepravilnega prehranjevanja - uživanja energijsko prebogate hrane in premajhne telesne dejavnosti. Presežek energije se preoblikuje in kopiči v podkožnem tkivu. Skladiščenje energetskih viškov vodi naravnost do prekomerne teže. Do močno povečane telesne teže lahko pride zaradi dednosti, nezaželenih stranskih učinkov nekaterih zdravil, zaradi motenj pri izločanju hormonov.
Številne raziskave so potrdile, da debelost skrajšuje življenje. Prekomerna telesna teža in debelost predstavljata tveganje za nastanek in razvoj poapnjenja žil in s tem srčno žilnih bolezni (srčna in možganska kap), zvišuje se krvni tlak, krvni sladkor, maščobe v krvi, nastanejo motnje presnove, bolezni gibalnega aparata in tudi rakave bolezni - rak debelega črevesa in danke, žolčnika, materničnega vratu, dojk....
Upoštevajoč naštete škodljivosti debelosti si moramo prizadevati ohraniti normalno telesno težo. Proti debelosti bi se moral boriti vsak človek, vendar ne samo zato, ker je vitkost modna muha. S pravilno izbiro hrane, povečano dnevno telesno aktivnostjo, ravnovesjem med vnosom in porabo energije, bomo dosegli svoj cilj. Redna telesna dejavnost je osnovna sestavina zdravega načina življenja.
Izračunajte sami, kakšno je stanje vaše prehranjenosti s pomočjo enostavne metode ITM (BMI -body mass index).
TELESNA MASA (KG)
ITM ( INDEKS TELESNE MASE)=	
TELESNA VIŠINA (m) * TELESNA VIŠINA (m)
Podhranjenost	-	ITM	pod 18,5
Normalna prehranjenost	-	ITM	od 18,5 - 25
Čezmerna prehranjenost	-	ITM	od 25 - 30
Debelost____________________ - ITM med 30 in 40
Huda debelost	-	ITM	nad 40
Čudežnega zdravila proti debelosti NI. Preverjena formula za zdravljenje debelosti je "manj hrane - več gibanja". Stradanje organizmu najbolj škodi. Najboljše rezultate dosegamo z uživanjem večkrat na dan manjše količine raznovrstne hrane, čim več surovega sadja in zelenjave. Izogibati se je treba maščobam in slaščicam, gaziranim pijačam, kavi, alkoholu.
In še enkrat - gibajte se! Ko se enkrat odločite, da boste naredili nekaj
ČISTO ZASE, BOSTE NA PRAVI POTI. Z VSAKIM IZGUBLJENIM KILOGRAMOM PRIDOBIVATE NOVE PRILOŽNOSTI ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE.
Pripravila : Jadranka Jovanovič,prof. Zavod za socialno varstvo Murska Sobota
OBVESTILO
PRAVNO SVETOVANJE V OBČINI GORNJI PETROVCI
Spoštovane občanke in občani!
Prebivalci občine Gornji Petrovci se pogosto zaradi bolezni, pomanjkanje časa in odvisnosti od prevoza drugih, sami ne morejo odpraviti v regijsko središče po raznih opravkih, zato so pogosto prikrajšani. Tako je tudi na področju pravnega svetovanja oziroma dostopnosti in dosegljivosti ustreznih služb. Občina Gornji Petrovci je za potrebe pravnega svetovanja svojim občanom najela odvetnika, ki bo po potrebi in predhodnem dogovoru dosegljiv tudi na sedežu občine. Občina bo tako v celoti pokrila stroške pravnega svetovanja, ki zajema razgovor z odvetnikom in nasvete o ustreznih pravnih postopkih s področja civilnega in delovnega prava, prava socialne varnosti in s področja sestavljanja raznih listin. Včasih so se določene zadeve reševale na poravnalnih svetih, zdaj pa bomo za morebitne vaše probleme nudili pravno pomoč z odvetnikom. Do tovrstnih pravnih nasvetov so upravičeni prebivalci občine Gornji Petrovci, po predhodnem dogovoru na upravi občine in sicer na tel. 556 90 00.
Pravno svetovanje bo nudil odvetnik Silvo Belec iz Murska Sobote.
Župan Franc Šlihthuber
32
številka 17 18. APRIL 2003
RAZNO
NOVO NA KNJIŽNIH
POLICAH
Pri založbi Stopinje je v prvih mesecih tega leta ugledalo luč sveta težko pričakovano delo Ivana Camplina Mojih devetdeset let.
Zbral in uredil ga je njegov »sosed s Srebrnega brega«, Lojze Kozar, župnik v Odrancih in lendavski dekan. Podrobnejšo predstavitev zato pripravlja sam in jo bomo objavili v eni od naslednjih številk.
In kaj prinaša knjiga?
»Knjiga predstavi le drobce iz njegovega bogatega življenja. Ti drobci so sestavljeni v pripoved o razgibanem in bogatem življenju duhovnika Ivana Camplina, o času in razmerah prejšnjega stoletja. Knjiga Mojih devetdeset let je sestavljena iz pripovedi Ivana Camplina, iz njegovih dnevniških in drugih zapisov, iz raznih dokumentov in pričevanj. Knjigo bogatijo bogate dokumentarne fotografije, večinoma iz arhiva Ivana Camplina, pa tudi slikovno gradivo. Sprehod skozi Camplinovih devetdeset let omogoča tudi vrsta barvnih fotografij...« (Lojze Kozar)
Kot dodatek objavljamo dve pesmi Ivana Camplina.
Nataša Kuhar Čerpnjak
Ivan Camplin
PREBUJENjE
V	razklano srce
je zaplala molitev, neznosno gorje je našlo blažitev.
Vsahli vrelci so zažuboreli; iz njih rešilni spevi vro, mučilni ognji so zgoreli, le dima se oblaki pno.
K nebu zmagovalne zastave...
boj pekla je zdaj končan, spet rajske dišave iz srca prihitijo na plan
Kot angeli bi zaigrali srce v sreči drhti nje blaženi vali, kak to me hladi
Zdaj verjem, da v Bogu živim, da angel me čuva Njegov
V	nevidno Moč hrabro strmim,
postal človek sem nov
Ljudje me ne razumejo,
Zato pred njimi molčim; le redki vprašujejo, s kom pač govorim?
Jaz se z nevidnim svetom pogovarjam,
s svetniki božjimi;
z njih priprošnjo dela ustvarjam,
ki ostanejo še večnosti!
Ivan Camplin
SVETA Sl, ZEMLJICA NAŠA Kakor iz sinje višine čez širne ravnine lete misli moje, srce pa mi poje:
Sveta si, zemljica naša!
Ravno polje je zatrepetalo, v nizke griče se pognalo, da tem bolj govori, da tem dalje doni:
Sveta je, zemljica naša!
In kje je globokost, ki hrani to skrivnost, da tujec vsak prizna:
»Tajiti se ne da:
Sveta je zemljica vaša!«
Križi ob cestah ne molče, bele cerkvice govore:
Glej simbol bridkosti, glej skrivnost svetosti!
33
številka 17
18. APRIL 2003
RAZNO
OREHOVA POTICA
Sestavine Testo za potico:
-1/2 kg mehke moke
-	2,5 dag kvasa
-	2,5 del mleka
-	7 dag masla
-	7 dag sladkorja
-	4 kom rumenjaki -1 mala žlička soli
-1 mala žlička ruma
-1 mala žlička naribane limonine
lupine
Nadev za orehovo potico:
-	50 dag zmletih orehov
-1 žlička limonine lupine -1 zavitek vanili sladkorja
-	2,50 dl sladke smetane (ali 2,50 mleka) ali 1,50 mleka in 1 dl smetane
-1 žlica ruma
-	2 jajci
-	8 dag sladkorja
-10-15 dag rozin po želji
-	2 žlici piškotnih drobtin
Za mazanje pekača potrebujemo:
-	2-3 dag margarine za mazanje
-	2-3 dag drobtin za model 1 jajce za mazanje
-	sladkor v prahu za potresanje
Priprava
Kvasec:
V malo skodelico stresemo 2 žlički moke, kvas, katerega zdrobimo, dodamo ščepec sladkorja in 0,5 del mlačnega mleka. Kvas na toplem vzhajamo, Moko presejemo, pogrejemo.
Maslo raztopimo, rumenjake s sladkorjem stepemo.
Priprava testa:
Med moko vmešamo sol, vzhajan kvas, raztopljeno maslo, stepene rumenjake s sladkorjem, rum, limonino lupino in mleko. Razmešamo s kuhalnico ali v stroju.Testo stepamo, da postane testo na površini gladko, da se loči od posode in je v notranjosti elastično. Testo z moko oblikujemo, pokrijemo z čistim prtičem ter postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajano testo zvrnemo na dobro pomokano desko. Z moko in valjarjem zvaljamo testo v pravokotno obliko cca 1 cm debeline. Nadev po testu enakomerno razmažemo, testo previdno zvijemo in položimo v dobro namazan pekač. Pekač oz. model s čopičem in margarino dobro namažemo in potresemo z drobtinami. Potico postavimo na toplo in naj počasi vzhaja. Potica vzhaja še enkrat, preden jo postavimo v pečico, jo premažemo s stepenim jajcem. Potico pečemo cca 1 uro pri temperaturi cca 100-120C. Najlepše pa se potica speče v krušni peči, v lončenem modelu.
Sestavine za pripravo potice morajo biti sveže, zdrave, enako posoda mora biti temeljito čista. Od dobrega testa je odvisna kvaliteta potice. Pečeno potico zvrnemo na lesen krožnik, posujemo s sladkorjem v prahu in jo z nazobčanim nožem narežemo. Modeli za potico so lahko okrogli ali podolgovati. Prava potica je bila vedno okrogla z luknjo v sredini in pokrita z lanenim prtičem.
Priprava nadeva za orehovo potico:
40 dag orehov zmeljemo, prelijemo z vročo sladko smetano (ali mlekom) in dodamo piškotne drobtine, ohladimo do mlačnega, primešamo naribano limonino lupino, vanilij sladkor, rum, in jajca stepena s sladkorjem. Gosto pripravljen nadev namažemo po razvaljanem testu, po želji potresemo še v rumu namočene rozine, potresemo še s preostalimi mletimi orehi (10 dag). Potico zvijemo.
34
številka  17 18. APRIL 2003
RAZNO
PREKMURSKA GIBANICA
Sestavine
Krhko (podplatasto) testo:
-	25 dag moke (mehka in ostra pol pol)
-10 dag masla
-	4 dag sladkorja -1 jajce
-	0,5-1 dl belega vina
-	sol
Vlečeno testo:
-	0,50 kg mehke moke
-	cca 2 dl mlačne vode
-	sol
limonin sok, nekaj kapljic
-	2 žlici olja
-1 jajce ali samo rumenjak Nadevi:
1.	Makov nadev:
-15 dag maka (mletega)
-1 zav vanilijevega sladkorja
-	5 dag sladkorja kristalnega
-	5 dag raztopljenega masla -1 dl goste kisle smetane
2.	Skutin nadev:
-	25 dag skute-pretlačene -1 jajce in 1 rumenjak
-	5 dag sladkorja, limonino lupinico
-	5 dag raztopljenega masla -1 dl goste kisle smetane
3.	Orehov nadev:
- 20 dag zmletih orehov
-	5 dag sladkorja v kristalu
-	cimet v prahu -vanilijev sladkor
-1 dl kisle smetane
4.	Jabolčni nadev:
-	0,50 kg jabolk
-	3 dag sladkorja
-	cimet v prahu
-	limonina lupina
-1/2 l smetane za prelivanje med pečenjem
Priprava
1.	Krhko testo za podlago
-	sestavine: moko, maslo, sladkor, jajce, sol in belo vino pomešamo v primerni skledi in zamesimo testo. Testo gnetemo, da je gladko in ga
oblikujemo v hlebček. Pokrijemo in pustimo testo počivati.
2.	Vlečeno testo
-	v moko dodamo vse sestavine in umesimo vlečeno testo. Zamesimo gladko mehko testo in ga razdelimo na dva kupčka. Pokrijemo in postavimo, da počiva vsaj 30 minut.
NADEVI:
1.	Mak zmeljemo in ga zmešamo s sladkorjem in vanili sladkorjem.
2.	Med pretlačeno skuto vmešamo jajce in rumenjak, dodamo sladkor in limonino lupinico. Primešamo kislo smetano.
3.	Orehe zmeljemo toda ne preveč drobno, primešamo vanili sladkor in cimet.
4.	Jabolka olupimo jih naribamo, posladkamo, odišavimo s cimetom v prahu in limonino lupinico. Ponekod dodajo še namočene rozine oz. grozdje brez koščic.
Sestava prekmurske gibanice
Na pekač, katerega je potrebno dobro namazati z maslom, položimo razvaljano krhko testo, testo naj sega 1 - 2 cm ob robu pekača. Vlečeno testo položimo na pomokan prt, ga rahlo razvaljamo in nato vlečemo. Tanko razvlečeno testo zrežemo v obliki pekača.
1.	Prvo plast testa položimo v pekač, ga pokapamo ali premažemo z raztopljenim maslom, posujemo makov nadev po vsej površini, prelijemo s kislo smetano.
2.	Položimo drugo plast testa na makov nadev, ga pokapamo z raztopljenim maslom in razmažemo skutin nadev.
3.	Tretjo plast testa enako položimo na skutin nadev, potresemo orehov nadev in prelijemo s kislo smetano.
4.	Četrto plast testa pokapljamo z maščobo in razporedimo jabolčni nadev.
Plast testa pokrijemo po jabolčnem nadevu, pokapljamo z raztopljenim maslom in položimo drugo plast testa.
Premažemo s smetano in v pečici pečemo gibanico cca 1,5 - 2 uri. Pečemo jo pri 150 C in pridno vrhnjo plast mažemo s smetano.
Pečeno gibanico ohladimo do mlačnega in jo razrežemo v kvadrate ali

trikotnike. Gibanico potresemo s sladkorjem v prahu.
Prekmurska gibanica je zelo kalorična, saj vsebuje veliko dobrih sestavin.	**	........
Gurmani se bodo topili od zadovoljstva izbranih okusov. ,
35
ŠTEVILKA 17 18. APRIL 2003
OBVESTILA

Na podlagi Poslovnega načrta Garancijske sheme za Pomurje in Poslovnega načrta Razvojnega sklada »Sinergija« ter Poslovnega načrta Razvojne agencije Sinergija za leto 2003, objavljajo RRA Mura, Murska Sobota, Garancijska shema za Pomurje, v sodelovanju z Razvojno agencijo Sinergija ter Novo Ljubljansko banko d.d., Podružnica Pomurje; Raiffeisen Krekovo banko d.d. Maribor, PE Murska Sobota; SKB Banko d.d. Ljubljana, PE Murska Sobota; Probanko d.d. Maribor, Ekspozitura Murska Sobota; Banko Koper d.d., PE Murska Sobota; Novo KBM d.d., Podružnica Pomurje-LLT
RAZPIS ZA DOLGOROČNE KREDITE TER GARANCIJE NAMENJENE POSPEŠEVANJU RAZVOJA PODJETNIŠTA na območju občin RAZVOJNE AGENCIJE SINERGIJA za leto 2003 za občine Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Kuzma, Grad, Cankova in Rogašovci
1.	Predmet razpisa
Predmet tega razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih kreditov v skupni predvideni okvirni višini 100.000.000,00 SIT, za katere bo lahko RRA Mura Garancijska shema za Pomurje dodeljevala garancije v višini 50 - 70 %, vendar garancija ne more presegati 5.000.000,00 SIT.
Delež sredstev za prosilce iz posamezne občine je odvisen od višine sredstev, ki jih je prispevala občina za zagotovitev skupnega kreditnega (garancijskega) potenciala.
2.	Pogoji za dodeljevanje
2.1.	Krediti
-	prosilec lahko vloži vlogo za kredit v višini od najmanj 1.000.000,00 SIT do največ 10.000.000,00 SIT;
-	obrestna mera za kredite znaša TOM + 2,5 %;
-	doba vračanja kredita je do največ 5 let.
-	kredit se lahko zavaruje z garancijo RRA Mura in/ali drugim za banko sprejemljivim zavarovanjem
2.2.	Garancije
-	prosilec vloži vlogo za garancijo hkrati z vlogo za kredit;
-	garancija ne more presegati zneska 5.000.000,00 SIT, oziroma 50-70 % poroštva odobrenega kredita;
-	prosilec zavaruje prejeto garancijo RRA Mura GS za Pomurje s poroki na podlagi notarskega sporazuma.
3.	Nameni, za katere se dodeljujejo dolgoročni krediti in garancije
Krediti in garancije se dodeljujejo za naslednje namene:
-	nakup opreme in zagotovitev trajnih obratnih sredstev;
-	nakup, gradnja ali adaptacija poslovnih prostorov;
-	nakup, ureditev in opremljanje zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov.
4.	Splošni pogoji za prijavo na razpis
Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:
-	gospodarske družbe, ki so v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah uvrščene med majhna podjetja;
-	samostojni podjetniki posamezniki;
-	fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot pretežno dejavnost in se dodatno ukvarjajo z dopolnilno ali dodatno dejavnostjo;
-	imajo sedež dejavnosti na območju občin Razvojne agencije Sinergija;
-	med viri financiranja imajo zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev;
-	v primeru zavarovanja kredita z garancijo, morajo imeti/pridobiti status člana Garancijske sheme za Pomurje.
5.	Prednostni kriteriji za dodelitev kredita in garancije Prednost pri dodelitvi kreditov in garancij bodo imeli projekti, ki bodo poleg kriterijev banke izpolnili še naslednje prednostne kriterije:
-	ustanavljanje oz. soustanavljanje podjetij, katerih ustanovitev bo doprinesla k lokalnemu razvoju;
-	spodbujanje oziroma razvoj podjetništva v kmetijstvu (dopolnilne dejavnosti na kmetijah);
-	dejavnosti, ki zagotavljajo uvajanje sodobnih tehnološko in ekološko neoporečnih procesov;
-	pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti v podjetništvu;
-	razširitev poslovanja obstoječih enot malega gospodarstva;
-	razširitev poslovanja zasebnikov, ki opravljajo propulzivne storitvene dejavnosti;
-	povečanje zaposlovanja in ohranjanje delovnih mest;
-	dejavnosti, ki so izvozno usmerjene in ki nadomeščajo uvoz;
-	dejavnosti, ki sovpadajo z razvojnimi usmeritvami matičnih občin.
6.	Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije je razvidna iz obrazca »Krediti / Garancije vloga - 2003«, ki ga prosilci dobijo na naslednjih mestih:
Razvojna agencija Sinergija, Kranjčeva 3, Moravske Toplice, tel. 02/ 538-13-50,
RRA Mura, Murska Sobota, Lendavska 5/a, tel. 02/ 536-14-61.
Vloge z vso zahtevano dokumentacijo se oddajo na Razvojno agencijo Sinergija, Kranjčeva ulica 3, M. Toplice.
7.	Rok za prijavo
Rok za prijavo je odprt do porabe sredstev oziroma najpozneje do 15.12.2003.
8.	Obravnava vlog
Prva obravnava prispelih vlog bo po 15. aprilu 2003, potem pa praviloma vsak mesec.
Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala.
O odločitvi bodo prosilci obveščeni predvidoma v 15 dneh od obravnave na komisiji in sklepa kreditnega odbora poslovne banke.
Sklep o odobritvi ali zavrnitvi je dokončen.
9.	Ostale informacije
Vse ostale informacije dobijo prosilci na Razvojni agenciji Sinergija, Moravske Toplice, Kranjčeva 3, telefon 02/ 538-13-52 oziroma e-mail info@sinergija.si. Kontaktni osebi sta Renata Kočar in Mojca Breščak.
Razvojna agencija Sinergija,
Razvojni sklad 'SINERGIJA'
Moravske Toplice
Regionalna razvojna agencija Mura,
Garancijska shema za Pomurje Murska Sobota

36
številka 2 7 18. APRIL 2003
KMETOVALCEM Z OBMOČJA OBČINE GORNJI PETROVCI
OBVESTILA
Na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 56/99, 22/01) morajo kmetje izpolniti naslednje obveznosti:
•	Izjavo o varnosti z oceno tveganja.
•	Praktično in teoretično usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu, varstva pred
POŽAROM IN EKOLOGIJE.
•	Pregled in meritve delovne opreme (stroji in pripomočki).
•	Elektro in strelovodne meritve.
•	Evidence iz varnosti in zdravja pri delu.
•	Pogodba s strokovnim sodelavcem iz varnosti in zdravja pri delu.
Podjetje Ekoviz Murska Sobota je na podlagi dovoljenja za delo št. 10202/019/2002-006 izdanega pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pooblaščeni izvajalec za navedene storitve v celoti.
Omenjeno podjetje vam nudi omenjene storitve po naslednjih cenah:
•izobraževanje po osebi 3.000,00 SIT (organizirano po vaseh),
•izjava o varnosti z oceno tveganja,
-	pri št. kandidatov oz. številu kmetij do 50 znaša cena 18.000,00 SIT za kmetijo,
-	pri št. kandidatov oz. številu kmetij od 50 do 100 nudijo 10 % popust na ceno za kmetijo,
-	pri št. kandidatov oz. številu kmetij nad 100 nudijo 20 % popust na ceno za kmetijo,
•pregled delovne opreme 1.200,00 SIT /kom,
•meritve delovnih strojev in priprav 2.100,00 SIT/kom,
•elektro meritve:
-	minimalna cena meritve 5.000,00 SIT,
-	meritve enofaznih porabnikov po merilnem mestu (vtičnica) 170,00 SIT,
-	meritve trofaznih porabnikov po merilnem mestu (vtičnica) 220,00 SIT
-	meritve izenačitve potenicala po merilnem mestu 140,00 SIT,
•strelovodne meritve po merilnem mestu 1.200,00 SIT.
Navedene cene vsebujejo vračunan DDV. Storitve se plača po izstavljeni fakturi ob prevzemu dokumentacije.
Navedene dokumente morajo kmetje imeti na razpolago inšpekciji dela ob vsakem času.
Svoje prijave za navedene storitve pošljite na upravo Občine Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31/d, 9203 Petrovci oz. se prijavite po telefonu št. 556 9000 do 09.05.2003.
Predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Štefan Kuhar
37
ŠTEVILKA 17
18. APRIL 2003
OBVESTILA
Občina Gornji Petrovci objavlja
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE GORNJI PETROVCI
Predloge za podelitev priznanj pošljite na občinsko upravo najkasneje do 15.5.2003.
KRITERIJI IN MERILA
Za podeljevanje priznanj Občine Gornji Petrovci
•	1. PLAKETA Občine Gornji Petrovci
Plaketa Občine Gornji Petrovci je najvišje priznanje v Občini Gornji Petrovci in se podeljuje:
•občanom Občine Gornji Petrovci za njihove izjemne uspehe na posameznih področjih življenja in dela, s
katerimi so pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine, v izjemnih primerih pa tudi osebam, ki niso občani Občine Gornji Petrovci, so pa s svojim delom bistveno prispevali k razvoju in ugledu občine (pisatelji, umetniki, donatorji...),
•	podjetjem, zavodom ter društvom za izredne uspehe ter dosežene rezultate na gospodarskem,
kulturnem, športnem in varstvenem področju, pomembne in koristne za ožjo in širšo skupnost.
Vsako leto se podelijo tri plakete, in sicer:
•	1 zlata
•	1 srebrna in
•	1 bronasta
•2. DIPLOMA Občine Gornji Petrovci
Diploma Občine Gornji Petrovci se podeljuje:
•	posameznikom, podjetjem, zavodom in društvom za pomembne dosežke na gospodarskem, kulturnem,
športnem in varstvenem področju ter na področju uspešne promocije občine v širšem prostoru ali izven države (razen oblike mednarodnega sodelovanja).
Vsako leto se podelijo največ tri diplome.
•3. Naziv ČASTNEGA OBČANA
Naziv častnega občana Občine Gornji Petrovci se podeli:
•	posameznikom, ki so s svojim dolgoletnim delom pomembno prispevali k razvoju družbe, utrjevanju
miru, razvoju in dosežkom na raznih področjih človekove ustvarjalnosti in tudi k ugledu in razvoju občine,
•	inovatorjem, izumiteljem, znanstvenim in drugim delavcem, ki so s svojim dolgoletnim delom prispevali
knapredku, razvoju ter ugledu občine.
Vsako leto se lahko podeli en naziv častnega občana Občine Gornji Petrovci.
Občina Gornji Petrovci
38
številka 17
18. APRIL 2003
UGANKE IN ŠALE
KONJ
KATERI  KONJ STOJI ALI  SKAČE  A NIKOLI  NE
TEČE?
MIHEC
KOLIKO DENARJA IMA MIHA , ČEMU JE 
VSEENO, ALI MU DA MATI DVAKRAT ALI TRIKRAT TOLIKO DENARJA, KOT GA IMA SEDAJ?
OČETI E IN SINOVI
ALI JE MOGOČE , DA DVA OČETA IN DVA SINOVA
POJEDO TRI JABOLKA, VSAK OD NJIH PA POJE PO ENO JABOLKO?
SFINGINA UGANKA
KAJ GRE PO ŠTIRIH, PO DVEH IN TREH NOGAH, AMPAK VEČ KO PREHODI, ŠIBKEJŠE POSTANE?
ŠALE
Policist Franci je vzel komandirjevo navodilo o poostreni večerni kontroli prometa nadvse resno. Tako je pri pregledu vozila audi qatro ugotovil, da je v njem 5 potnikov. Zahteval je in kljub protestu voznika uspel, da so se odpeljali naprej le štirje potniki.
Ko so naslednji dan predajali raport komandirju Jožetu, je policist Franci opisal ta dogodek in se pritoževal komandirju, da je porabil kar nekaj časa, da je peti potnik iz audija qatro izstopil.
Komandirje pohvalil Francijevo prizadevnost, istočasno pa mu je rekel, da mora včasih postopati tudi bolj popustljivo, saj tudi on, ki ima fiat uno vozi z njim ženo v službo.
Komandir milice je imel rojstni dan. Njegovi policaji so mu za darilo poklonili lego kocke. Čez nekaj dni komandir izjavi: "Sedaj pa sem jih! Na škatli piše 5-8 let, jaz pa sem jih sestavil v treh dneh."
-	"Kaj ti je med študijem povzročalo največje težave?"
-	"Odpiranje steklenic piva s kovancem!"
Na sprehajališču dregne študent prijatelja: "Ali vidiš tisto v mini krilu na oni strani ceste?"
-	"Vidim, dobra mačka. Kaj je z njo?"
-	"Z njo sem že večkrat spal..."
-	"Res? Kje pa?"
-	"Na predavanjih."
Po požaru v norišnici vpraša upravnik strežnike: "Ali je vseh deset pacientov, ki so ušli, spet nazaj?" "Kako, deset?" se začudi eden od strežnikov.
"Mi smo jih spravili nazaj dvajset!"
Ta sirup vas bo, če ga boste redno vsakodnevno uporabljali, pomladil vsaj za deset let," reče farmacevtka.
"Joj, da mi ne bodo potem vzeli penzije!?" se ustraši stranka.
-	Sta z možem šla kdaj ločeno na dopust?
-	Sva, lani, in bilo mi je zelo všeč.
-	Pa možu?
-	Ne vem, ga še ni nazaj...
39
Razstava velikonočnih jedi in remenk
V sodelovanju z občino Gornji Petrovci Vas vabimo na tradicionalno razstavo remenk in velikonočnih jedi, ki bo potekala od 19. do 20. aprila 2003, v Vaško gasilskem domu Kukeč.
Še posebej slovesno bo v soboto, 19. aprila ob 14. uri, ko pripravljamo kulturni program
s podelitvijo nagrad in priznanj.
Razstavljalci vložijo v svoje izdelke veliko truda, zato obiščite razstavo in se s tem zahvalite za njihov trud.
Veselimo se vašega obiska.
Društvo žena Kukeč, Jožica Lepoša
Medij NOVINE je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo pod zaporedno številko 387.
IZDAJATELJ:
Občina Gornji Petrovci
Odgovorni urednik: Franc Šlihthuber
Uredniški odbor:
Jože Voroš Marija Kerčmar Nataša Kuhar Čerpnjak Biserka Kuronja Sonja Kerčmar Stanko Kozic Dejan Ciglar
Lektor:
Nada Dekovski
Naslov uredništva: Gornji Petrovci 31 d, 9203 Gornji Petrovci tel. 02/ 556 90 OO fax. 02/ 556 90 01
Naklada:
850 izvodov
Realizacija:
Oblikovanje in prelom: Boris Čemi
Tisk:
M.A.M. d.o.o.
POROČILO
o izidu žrebanja nagradne križanke, ki je bila objavljena v 16. številki glasila »NOVINE«.
Žrebanje dobitnikov nagrad je bilo opravljeno 10. februarja 2003, v prostorih Občine Gornji Petrovci. Prispelo je 38 rešitev.
Žrebanje je opravila komisija v sestavi:
Sonja Kerčmar predsednik,
Biserka Kuronja član,
Breda Kutoš član,
Anita Zakoč - član.
Rešitev oz. geslo križanke je bilo: POMISLIL SEM NA SVOJA POTA
Z objavo nagradne križanke so bile objavljene naslednje nagrade:
1.	nagrada: Mlin in oljarna Pojbič Koloman iz Gornjih Petrovec lastni proizvodi
2.	nagrada: Sadjarstvo Cifer iz Kukeča dva zaboja jabolk
3.	nagrada: Občina Gornji Petrovci knjižna nagrada
Z žrebanjem pa so bile nagrade razdeljene takole:
1.	nagrado je prejela Kovač Sidonija iz Gornjih Petrovec 87,
2.	nagrado je prejela Šipoš Megi iz Adrijanec 36,
3.	nagrado je prejela Smodiš Jolanka iz Gornjih Petrovec 69.
Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo, vse občane Občine Gornji Petrovci pa vabimo, da tudi v bodoče aktivno sodelujejo pri reševanju naših nagradnih križank.
..:Tretje Srečanje motoristov:..
..:MK GRONSKA STREJLA:..
BLUe Planet(Si) Shabby Blues Band (H) Razvaline(Si)  STRANGER IN THE FAMILY(A)	JESSE JAMES & THE BAND (H)
..:2-3.M aj-2003:..
Lara Baruca (Si)
 PROST VSTOP          HRANA  & PIJAČA                      KAMPIRANJE

HTTP:/WWW. GRONSKA.STRELA..MKLUB.SI/                          GRONSKA.STRELA@EMAIL.SI