!±i!IL*f\«>Alf(|/| | IgTP
Naročnina za Jugoslavijo:	99 BMBBiMip BfiljL	mImB	Ha	Bjm	HB	iSl	Uredništvo: Ljubljana!,
celoletno 180 din (za ino-	ImjliT^irŽi Tr”frrin	ISh	Wn$flB	», >8888 kB ^9j»i jjfeS	Wwl	MR	JHB Epa	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
zemstvo: 210 din), za'/»leta	Ega ISS	BžffiS&r	Bral	HM	|a§	HčM	25-52. Uprava: Gregor-
90 din, za llt leta 45 din,	W	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vi-ačamo. —
Izdaja za celo leto 50 din. _     »	m	  ■	__	_	S	mm	^SmmmmMmš !!A	-	m_m ■_	______	2	JI	Račun pri poštni hranil-
Plača in toži se v Ljubljani : Časopis za trgovino, industrijof obrt in denarništvo
nlci v Ljubljani št. 11.953.
Ljubljana, petek 30. junija 1939
ivfasnis* vsak ponedeljek,
WASB€8SfM sred0 in petck
e5mm*BaeH*eeeeeeee
Sanacija zadružnih zvez
Ministrski svet je izdal uredbo o sanaciji in pospeševanju zadružnih zvez. Po novi uredbi se nalaga finančnemu ministru, da izda za sanacijo zadružnih zvez 15 milijonov din, za njih pospeševanje pa nadaljnjih 15 milijonov din. Skupno obremenjuje torej nova uredba državno blagajno za 30milijonov din. Poleg tega pa določa uredba, da morejo tudi banovine dovoljevali zadružnim zvezam podpore do 50 odstotkov višine državnega prispevka. S tem.more narasti pomoč zadružnim zvezam iz javnih sredstev za nadaljnjih 15 milijonov din. Že doslej pa se je iz javnih sredstev zadružnim zvezam prav zelo pomagalo. Tako je dobila Zadružna zveza v Ljubljani 63 milijonov din, Zadružni savez v Splitu 10 milijonov, Savez zemljoradniških zadrug v Novem Sadu 5 milijonov din itd. Poleg lega pa zahtevajo vse zveze še okoli 200 milijonov din podpor oz. cenenih posojil. Zadružne zveze pomenijo torej za javne finance prav občutno breme, ki pa se bo morda še zvišalo, ker ni niti po izdaji nove uredbe nobenega jamstva, da bodo v resnici vse zadružne zveze popolnoma sanirane.
Velika javna pomoč zadružnim zvezam se ne utemeljuje le z velikim pomenom zadružništva za naše narodno gospodarstvo, temveč tudi z uredbo o znižanju kmetskih dolgov, ker je ta uredba prisilila zadružne zveze, da so žrtvovale svoje rezervne sklade. Ne tajimo, da ima ta utemeljitev res nekaj na sebi, vendar pa moramo dostaviti tudi naslednje. Ne le zadružne zveze so bile prizadete od znižanja kmetskih dolgov, temveč v še mnogo večji meri trgovci. Nekateri so zaradi izgube svojih kmetskih terjatev izgubili sploh vse premoženje. Za silno krivico, ki se je napravila z odpisom kmetskih dolgov, pa se nihče ne zmeni.
Govori se tudi, da se mora zadružnim zvezam pomagati zaradi velikega pomena, ki ga ima zadružništvo za vse naše narodno gospodarstvo. Nikakor nočemo ta pomen zadružništva zmanjševati, vendar pa mislimo, da bi bilo potrebno, da bi se že enkrat spričo vedno ponavljajočih se deficitov v raznih zadružnih zvezah vprašali, ali je v našem zadružništvu res vse tako idealno, kakor se stalno ponavlja. Vendar ni dober znak v tem, če se morajo iz javnih sredstev vedno znova kriti milijonski primanjkljaji zadružnih zvezi
Na vse zadnje imajo tudi davkoplačevalci pravico, da zahtevajo natančna in podrobna pojasnila, zakaj morajo vsako leto dajati milijone in milijone za r&zne zadružne zveze in zadruge! Zlasti pa imajo pravico do teh pojasnil davkoplačevalci, ki so direktno prizadeti od konkurence teh zadrug.
Ti davkoplačevalci pa morajo vprašati tudi naslednje: Ne godi se slabo vsem zadrugam v Jugoslaviji, temveč dosegajo nekatere silno bogate dobičke. Tako imajo samo uradniške nabavljalne zadruge nad 50 milijonov din čistega premoženja. Nič pa ne slišimo, da bi tudi te bogate zadruge kaj prispevale za sanacijo revnih. Za-
kaj pa se te bogate zadruge ne pritegnejo k pomoči? Ali lepo geslo zadružništva tu ne velja več?
Pritegnile pa bi se tudi po vsej pravici, ker je večina teh nabav-ljalnih zadrug dosegala tako lepe dobičke le na podlagi zadružnih privilegijev, ki so jih priborile vsem zadrugam kreditne in produkcijske zadruge. Samo pravič-
šušmarstvo se je v zadnjih letih silno razvilo in to ne samo v obrtu, temveč tudi v trgovini. Posebno pa se je razvilo v trgovini z lesom in pa v trgovini z živino ter deželnimi pridelki. Šušmarstvo v lesni trgovini so mogla združenja z uvedbo posebnih legitimacij za nakupovalce znatno omejiti. Proti nelegalni trgovini z živino pa so bila brez moči, če se niso mogla opreti na aktivno pomoč oblasti. Te pomoči pa dostikrat ni bilo in kakor pri krošnjar-stvu tako so tudi pri trgovini z živino nekatera oblastva iz napačno pojmovanih socialnih razlogov na široko tolerirala šušmarstvo. Posledica tega je bila, da so ponekod legalni trgovci čisto izginili in da je postala trgovina z živino v nekaterih okrajih absolutna domena šušniarjev.
Šušmarstvo se je že tako razpaslo, da je postalo že prava nadloga in da so se morale končno zganiti tudi višje oblasti.
Tako je izdala banska uprava pod Vlil. No. 350/4 z dne 20. junija 1939. na vsa sreska načelstva in mestna poglavarstva naslednjo okrožnico:
»Kraljevska banska uprava je bila opozorjena na velik nered v prekupčevanju z živino, zlasli na razpasle razvade pri obiskovanju sejmov, ki škodujejo tej veji našega gospodarstva. Predvsem so ne rednosti tele: Izredno mnogo šušmarstva se opaža v vsem prometu z živino, saj je n. pr. v srezih Maribor-levi in desni breg, kjer je trgovina z živino živahna, samo en trgovec z živino in en trgovec s svinjami. So pa tudi srezi, v katerih sploh ni upravičenih trgovcev te stroke. Zato pa ni nič manj živinskih mešetarjev, ki so pač sejmskim nadzornim organom znani, pa nemoteno obiskujejo sejme in sklepajo kupčije.
Zelo se kršijo tudi določbe o prevažanju živine na sejme. Izdajajo se nepravilni živinski polni listi, predvsem se živali označujejo kot domače reje, čeprav niso, pa tudi vozila, s katerimi se živali dovažajo, se pogosto natrpajo tako, da se živali mučijo in s tem kršijo predpisi o trpinčenju živali. Posledica nerednosti je, da se v tej trgovski stroki povzroča gospodarska škoda interesentom na obeh straneh, ki je ni treba še pojasnjevati.
Po zaslišanju tuk. veterinarskega odseka in obeh interesiranih zbornic kr. banska uprava zato odreja, da se vsi scjmski upravičenci opozore, da ne smejo pripuščati k sejmarenju nikogar, ki nima pooblastila za trgovanje z živino ali ki ni vzredil živali v lastnem gospodarstvu. Razen tega so tržni nadzorni organi dolžni naznaniti pristojnemu obrtnemu oblastvu vsakogar, o katerem bi dognali, da na sejmu neupravičeno prekupčuje z živino bodisi zase, bodisi kot
no bi zato bijo, če bi te nabavljalne zadruge tudi nekaj storile za one zadruge, po zaslugi katerih uživajo sedanje velike ugodnosti!
Ce se zahteva od davkoplačevalca vedno znova, da daje za sanacijo zadružnih zvez, potem bi se pač moralo najprej dokazati, da so storile svojo dolžnost tudi bogate nabavljalne zadruge in šele
mešetar po naročilu drugega trgovca. Sejmski nadzorni organi naj naznanijo tudi nepravilnosti, ki bi jih opazili na živinskih potnih listih ali pri nakladanju živine na vozila, pristojnemu sreskemu načelstvu oziroma mestnemu poglavarstvu radi nadaljnjih ukrepov.
Posebej se sreskim veterinarjem naroča, da na živinskih sejmiščih skrbe, da se odrede posebni prostori za sejmarenje s svinjami, tako da bodo posamezne večje skupine živali kakor koli ločene med seboj ( s pregrajo, živo mejo in podobno).
Končno se sreska načelstva opozarjajo, da mora vsak trgovec z živino izkazati, da ima trgovski hlev, ki ga je treba komisijsko odobriti.
Ko boste izvršili to odredbo, o čemer poročajte do konca julija
Ze zadnjič smo poročali, da se na mednarodnem lesnem trgu cene dvigajo in da postajajo tudi kupčije živahnejše. Kakor je razvidno iz zadnjega poročila dunajskega strokovnega lista »Inter-nationaler llolzmarkt«, ki ga v naslednjem objavljamo, traja ugodna konjunktura za les še naprej. Zadnje z dnem 23. junija datirano poročilo pravi:
Konec prvega polletja je pred vratmi in v času, ko začenja v normalnih letih kupčija slabeli ter se bližajo mednarodne transakcije poletni tišini, se morajo letos ugotoviti še prav dobre kupčije pri zelo trdnih cenah. Skoraj se dobiva vtis, kakor da bi se hotelo popraviti to, kar se je zamudilo spomladi.
Cela vrsta evropskih lesnih uvoznih trgov je v zadnjem času v različnih državah napravila večje nakupe.
še nadalje dobra sprejemljivost nemškega trga
Letos je pokazal nemški trg odlično sprejemljivost za tuj les vseh vrst. Tako je uvozila Nemčija (z Avstrijo in sudetskim ozemljem) v prvih štirih letošnjih mesecih 2,774.822 q lesa za lesovino, 3.432.401 q stavbenega okroglega lesa ter 3,641.124 q rezanega stavbenega lesa. To so prav velike količine in to dokazuje, da ostaja Nemčija kljub priključitvi z lesom bogate Avstrije in enako bogatega sudetskega ozemlja šc nadalje zelo pomemben čiuitelj na mednarodnem lesnem trgu.
V rezanem iglastem drevju, razen delov za zaboje, je bila glavni dobavitelj Finska s 535.823 q, nato slede: Romunija s 362.630, Poljska s 313.931 q, Sovjetska Rusija z
potem bi bil apel »na davkoplačevalce upravičen. In še nekaj: Javnosti je treba dati tudi jamstvo, da se bodo deficiti zadružnih zvez že enkrat nehali in da bodo vse zadružne zveze poslovale dobro in da se bo upravičenost visokih slavospevov zadružništvu vsaj do neke mere pokazala tudi v kvaliteti njih poslovanja.
t. 1., skrbite, da znanejši trgovci z živino, ki razpolagajo s primernimi sredstvi, čimprej prijavijo obrt.
Za bana — pomočnik:
Dr. Majcen s. r.<
S to okrožnico je pač nad vse zgovorno dokazano, kako zelo so bile upravičene pritožbe legalnih trgovcev proti šušmarstvu v trgovini. Upamo, da bodo sedaj vsa okrajna načelstva storila svojo dolžnost in z vso doslednostjo zatirala šušmarstvo v trgovini.
Vsa trgovska združenja pa pozivamo, da na podlagi te okrožnice banske uprave tudi sama pazijo na šušmarje in da vse neupravičene prekupčevalce takoj prijavijo oblastem. O vseh nevednostih in o vseh nedopustnostih pa naj poročajo tudi Zbornici za TOI in Zvezi trg. združenj.
Z vso odločnostjo je treba nastopiti proti šušmarstvu v trgovini!
251.889 q, Jugoslavija z 251.860 q, Brazilija z 236.478 q, Latiška s 136.610 q in Švedska s 107.156 q. Posebno velike so letos nabave iz Finske ter so sklenjene predkup-čije še znatno večje, kakor pa so bile do konca aprila izvršene dobave.
Pomen nemškega trga kot mednarodni kupec je lem večji, ker se sklepajo kupčije ne samo po dobrih, marveč tudi po stabilnih cenah.
Preskrba Italije
Čeprav je Italija v začetku letošnjega leta sklenila s celo vrsto lesnih izvoznih držav pogodbe, tako z Jugoslavijo, Romunijo, Nemčijo, Poljsko in Sovjetsko Rusijo, so vendar praktično vse te pogodbe ostale več ali manj na papirju ter se je oskrbela Italija s tujim letos po »enotržnem sistemu«, naitlreč po Jugoslaviji.
Ta država je znala svoj lesni odjem v Italiji znatno razširiti in je v prvih štirih letošnjih mesecih dobavila Italiji 21.192 standardov lesa proti le 14.347 v istem času lani. S tem je znatno pripomogla k stabilnosti na jugoslovanskem trgu.
Dobave Nemčije Italiji še niso prišle v tek, Romunija pa je dobavila le skromne količine. Prav tako so se gibale dobave Poljske v skromnih mejah, iz Rusije pa ni dobila Italija niti eneera kubičnega metra.
Angleški lesni nakupi so okrepili lesne cene
Dočim so se gibali v prvih letošnjih mesecih angleški nakupi v tujini zelo počasi ter niso bili večji kakor pa so jih izkazovale zelo skromne številke prejšnjega leta,
/aOna posamezni 4>EA vend številki din ■
maaammmnammmmmmaamm
so se v zadnjem času kupčije bistveno povečale.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta so namreč uvozi rezanega iglastega lesa v Angliji ostali skoraj na popolnoma isti višini ko lani. V času od januarja do aprila se je namreč letos uvozilo lesa skupno 276.742 standardov, lani pa 276.678 standardov rezanega iglastega lesa.
V maju in v prvi polovici junija pa je javna roka na angleškem domačem trgu nakupila zelo velike količine lesa, predvsem zaradi zračne obrambe. Zaradi tega so postale nekatere zaloge stavbenega lesa posebno pičle, tako na primer* les »2 X 4« ter so zato cene znatno poskočile, ker so pač angleške velike tvrdke priliko izkoristile in napravile lepe dobičke. Pri kritju prevzetih obveznosti za dobave so seveda zunanji dobavitelji svoje cene zvišali, kar je imelo za posledico, da je trenutno mednarodni nivo cen, zlasti za zelo iskano blago, že previsok.
Belgijski in holandski trg
Pri vzporednem razvoju, ki se vedno kaže med holandskim in belgijskim ter angleškim trgom, so se tudi v teh dveh državah cene dvignile. Dočim pa je v prejšnjih letih zasebna delavnost potekala enako kakor v Angliji ter je s tem nastala skladnost v razvoju na vseh treh trgih, izvira letos trdnost položaja na angleškem trgu predvsem iz oboroževanja, kar za Belgijo in Holandsko letos nikakor ne velja.
Zato je za Belgijo in Holandsko poslala oležkočena možnost za nakupe pri zelo trdnih cenah, ki so s prodajnimi možnostmi v teh dveh državah v zelo slabem razmerju. Zato imajo uvozniki velike težave, da spravijo domače izkupičke za les vsaj do neke mere v sklad z uvoznimi stroški.
Francija slab činitelj na mednarodnem lesnem trgu
Kakor v vseh zadnjih letih, tako ni tudi letos Francija noben odločujoč činitelj na mednarodnem lesnem trgu, zlasti ne kot kupec, temveč kvečjemu kot dobavitelj.
Dočim je še pred enim desetletjem Francija nabavljala ne samo iz severnih držav, marveč tudi iz srednje Evrope zelo znatne količine iglastega lesa, so letošnji nakupi skoraj brezpomembni. Vi prvih štirih mesecih je nabavila Francija v tujini samo 7870 standardov lesa, torej 1 odstotek vsega svetovnega prometa. Kako skromna je ta količina, se vidi iz tega, da sta izrazito lesno-izvozni državi Švedska in Finska v prvih štirih mesecih letošnjega leta uvozili skoraj iste količine lesa ko Francija.
Pomanjkanje drobiža po 25 par
Ker se je v zadnjem času opazilo veliko pomanjkanje kovancev, po 25 par, je na to opozorila Zbornica za TOI finančno direkcijo. Na opozorilo je odgovorila finančna direkcija, da je bilo letos novcev po 25 par dovolj v prometu, v februarju pa je začel uhajati drobiž v Zagreb. Najbrže je vrednost kovine zopet večja, kakor pa je nominalna vrednost kovancev. Direkcija bo v finančnem ministrstvu intervenirala, da pridejo kovanci po 25 par, ki se kujejo, čim prej v promet.
Proti šušmarstvu na sejmih
Nuino potrebna okrožnica banske uprave
Dobre	kupčije
narodnem	le
Kam te teli trgovski promet!
Nad 25 miiiionov ristorna
O Prizadu
Je napisal v »Gospodarski slogi« dr. Bičanič med drugim naslednje be§ede:
»Pravijo, da smo agrarna dežela. Toda mi smo tudi dežela, T kateri velik del prebivalstva kupuje žito in kruh. Tega ne delajo samo nekmetovalci in mestno prebivalstvo, temveč tudi velik del naših kmetskih, a pasivnih krajev. Zato nimamo niti kot kmetski narod interesa na tem, da bi bile cene pšenice visoke. Če naš svet plačuje znatno višjo ceno, kakor je na svetovnem trgu za pšenico, je edino opravičilo za to odredbo, da je koristna ravno najbolj potrebnim, in to so ravno kmetje, ki morajo prodajati pšenico v prvih mesecih im žetvi. Iz Amerike poročajo, da bo letošnja žetev zelo dobra, komaj nekoliko slabša od lanske, ki je bila odlična. Tudi pri nas kaže, da bo letošnja žetev dobra. Razmere za kmetski narod se slabšajo, ker se drugi proizvodi podražujejo ter potrebuje zato kmetovalec vedno več denarja. Zato je letos vloga Prizada glede odkupa pšenice zelo odgovorna. Njegovo delo določa vlada ter je zato potrebno, da se pravočasno store potrebni koraki, da bi bilo delovanje Prizada bolj v interesu kmetskega naroda, kakor pa je bilo dosedaj.«
Kakor znano, je bila zvišana cena pšenice od 140 na 165 din, kar je zelo mnogo.
Drugod cene pšenice padajo, pri nas pa rastejo
Na žitni borzi v Liverpoolu je bila te dni zapisana najnižja cena pšenice v zadnjih osmih letih. Cena popušča, ker povsod računajo z zelo dobro žetvijo. Da bi se mogel doseči mednaroden sporazum o omejitvi izvoza pšenice in razdelitvi tržišč ni misliti.
Na mednarodnih trgih velja danes pšenica po 80—90 din. Ker je sedaj pri nas določena odkupna cena za pšenico na 165 din, se pravi to, da je pri nas pšenica diažja za 100%. Da je to več ko jiretirano, ni treba posebej nagla-šati. Pač pa je treba opozoriti na to, da se s tako drago pšenico silno draži življenje in spravljajo zlasti nižji drž. nameščenci v obupen položaj.
N emško- j ugoslovanski papirni kartel
je bil ustanovljen. Kartel se nanaša na prodajo papirja v Jugoslaviji. Uvoz nemškega papirja (skupno z avstrijskim in češko-moravskim) je določen na 460 vagonov, kolikor je znašal lani. Najvažnejši del dogovora pa se nanaša na cene in ne bodo nemške papirnice več nudile nižjih cen. Jugoslovanski papirni kartel je $ato cene za papir zvišal.
j Seja ETECe,
ki bi morala biti dne 29. junija p? Parizu, je na nedoločen čas od-godena, ker se seje ne morejo Udeležiti zastopniki Exportlesa.
Poljska gospodarska 11	ofenziva
Pod tem naslovom poroča iSchle-fcische Tageszeitung«, da biva neka poljska gospodarska delegacija v Budapešti, ki naj proučuje možnosti razširjenja poljsko-inadžar-skih gospodarskih odnošajev.
V zvezi s tem poroča nadalje isti list o bližnjih poljsko-jugoslovan-skih trgovinskih pogajanjih, ki naj povečajo obseg trgovine med obema državama, ki znaša danes skupno le okoli 100 milijonov din. Poljska bi hotela po tem listu predvsem povečati izvoz premoga, proizvodov težke industrije in poljskega tekstilnega blaga v Jugoslavijo. Nadalje bi dobavljala Poljska Jugoslaviji predivo, ki ga je dosedaj dobivala Jugoslavija iz bivše Avstrije in bivše Češkoslo-
Kakor čitamo v »Zadrugarju«, je bilo na redni letni skupščini Na-bavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani dne 14. maja 1939. prečitano pismo zadržanega predsednika Zveze g. M. Štiblerja, ki se glasi:
»Dragi Zadrugarji! Zelo mi je žal, da se ne iporem osebno udeležiti Vašega občnega zbora. Zato Vas tem potom najlepše pozdravljam in želim Vašemu delu najboljše uspehe. Vaša zadruga je že doslej imela v naši Zvezi vodilno mesto, tako po kakovosti kot po obsežnosti poslovanja. Treba je samo vedeti, da so Vaši člani v 18 letih zadruginega obstoja prejeli preko 25,000.000 dinarjev kot ri-storno; razen tega je zadruga splošno vplivala na pocenitev blaga, kar znaša še mnogo več. Materialna korist gre v mnogo desetin milijonov. Glede obsega poslovanja imejte pred očmi dejstvo, da so vse nabavljalne zadruge naše Zve-
Kakor druga leta, tako je tudi letos šolski odbor ljubljanskega združenja trgovcev na slovesen način zaključil šolsko leto na svoji trgovsko-nadaljevalni šoli. Slovesen zaključek šolskega leta je bi! tudi upravičen, saj dosega šola pod skrbnim vodstvom ravnatelja Gruma vsako leto lepše uspehe, da je tudi sloves šole vedno večji
Svečanost je otvoril predsednik šolskega odbora Anton Verbič, ki je predvsem pozdravil vse došle goste, in sicer: predsednika trgovinskega odseka Zbornice za TOI Albina Smrkolja, tajnika Zbornice dr. Ivana 1'lessa, tajnika Zveze trg. združenj dr. Pustiška, predsednika združenja Viktorja Medena, člana šolskega odbora in uprave združenja gg.: Janka Čepona, Frana Koljška, Frana Mravljaka in Jožeta Štruklja ter urednika »Trgovskega lista«.
Nato pa je pozdravil mladino z naslednjim govorom:
Pozdravni govor predsednika Verbiča
Ko se vsako leto ob slovesnem zaključku šolskega leta zberemo, da pregledamo uspehe, ki ste jih dosegli in najpridnejše med Vami tudi skromno nagradimo, si štejem v prijetno dolžnost, da te, dragi naš naraščaj, v imenu vsega združenja kar najtopleje pozdravim.
Naša šola, za katero žrtvuje združenje letno čedno vsoto, se kakor vidimo vedno lepše razvija, da uživajo njeni absolventje povsod zelo dober glas.
Veseli me uspeh, ki ste ga dosegli v tem, v vsakem pogledu nemirnem in skrbipolnem letu.
Z veseljem sem tudi opazil, da je med letošnjimi odličnjaki tudi 5 fantov, dočim so dosedaj te lovorike odnašala naša pridna dekleta. Prav je tako, da se tudi naš moški naraščaj bolj zaveda svoje dolžnosti do učenja oziroma svoje prihodnjosti.
S posebnim zadovoljstvom je šolski odbor konstatiral, da je dosegel letošnji 3. letnik posebno dober uspeh. Saj ste absolventje
vaške. Na drugi strani pa obljublja Poljska, da bi znatno povečala svoj uvoz agrarnih proizvodov, zlasti pa sadja iz Jugoslavije.
Končno opozarja list na ustanovitev poljsko-jugoslovanske trgovinske zbornice ter na uvedbo rednega zračnega prometa med Varšavo in Beogradom.
ze v 1. 1938. imele prometa ca. 279,000.000 din; od tega odpade samo na Vašo zadrugo nad 47 milijonov din ali skoraj 20%, dasi ima zadruga samo 10 % celokupnega članstva naših nabavljalnih zadrug. V vseh teh naših zadrugah je včlanjenih namreč 86.000 članov, v Vaši pa 8000. Promet po članu je bil pri Vas lani 5935' din, v dravski banovini 5339 din, povprečno v državi pa 3264 din. Tu-da ta podatek dokazuje, da delate odlično. Lastnih sredstev imate nad 12,000.900 din, medtem ko jih imajo vse zadruge v državi
50,395.000	din.
Dosegli ste lepe uspehe. Potrebno je, da ostanete najmanj na dosedanji višini, poskusite pa doseči še povolnejše stanje. To pa boste dosegli samo, ako bo med člani vladala vzorna zadružna sloga. Storite vse, da svoje vrste še bolj strnete in še z večjimi silami stopate naprej v korist članstva in v
3.	letnika, ki stopate kot trgovski sotrudniki in sotrudnice v praktično življenje, poklicani, da ste naši sotrudniki v pravem pomenu besede. Poklicani ste, da pomagate po svoji najboljši moči šefom v njih vedno težji borbi za obstoj in napredek trgovine.
Zavedati se tudi morate, da da vsaka šola samo skromno podlago za nadaljnje učenje in s tem za napredek v praktičnem udejstvovanju.
Vem, da mnogim izmed vas dosedanja pot ni bilk ravno z rožicami postlana, toda kdor bo skušal premagati vse svoje težave z mnogo dobre volje, potrpljenjem, uslužnostjo in z željo po čim večji nadaljnji izobrazbi v svoji stroki, temu je boljša prihodnjost zagotovljena. Med takim trgovskim naraščajem gotovo ne bo brezposelnosti.
Učite se tujih jezikov, prebirajte strokovne knjige in imejte pred očmi, da si bo le tisti priboril boljši položaj, kdor bo mogel pokazati temeljito znanje in gibčnost v trgovskem udejstvovanju.
Naj vas vodijo pri vašem nadaljnjem delu brezkompromisna poštenost, veselje do uspehov in pa predvsem trdna volja po osamosvojitvi, kar mora itak biti ideal slehernega izmed vas.
V vašem poznejšem trgovskem udejstvovanju kot samostojni gospodarji imejte pred očmi ne le svojo osebno korist, temveč predvsem korist vsega našega celotnega naroda, t. j. naše mlade, a vendar močne Jugoslavije, ki pa je žal še vedno mnogo preveč odvisna od tujega kapitala. Tudi Vaša skrb bodi, da se bo polagoma večal domači kapital. Zavedajte se, da je največ od vas odvisno, kakšno blago se bo proda-
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
I reg. zadr. z o. zav. |
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, o d j e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd.
ponos našega zadružništva! — Najlepše Vas pozdravlja Miloš Štibler.
Beograd 12. maja 1939.«
Po gornjem pismu je zadruga v 18 letih izplačala svojim članom nad 25,000.000 dinarjev kot ristor-no! Pri zadrugi torej ne delijo dobička, pač pa izplačujejo »ristor-no«, ki je davka prost, dasi je tudi »ristorno« stvarno samo delitev dobička. Zanimive so tudi številke glede prometa in glede kapitala, ki je zadrugi na razpolago.
Trgovec pa stoji ob vratih praznega lokala in si beli glavo, odkod naj dobi denar za davke, socialne in druge javne dajatve!
Samo to še obžalujemo, da ni povedal g. Miloš Štibler, koliko je izplačala nabavljalna zadruga v teh letih sejnin, dnevnic in potnih stroškov, koliko je prihranila na prevozninah v primeri s trgovci, pa bi bila slika res popolna o zlatem dnu, ki ga imajo privilegirane zadruge.
jalo. Dajte vedno prednost domačemu človeku in domačemu blagu!
Pokažite se v vsakem položaju in ob vsaki priliki ponosne, zavedne, trdne Jugoslovane!
Naj nam bo vsem skupni cilj: Gospodarska osamosvojitev Jugoslavije.
Na vas, mladi tovariši in tovarišice, je, da z vsem svojim mladostnim elanom doprinesete svoj delež k uresničenju tega našega najvišjega ideala.
Tudi letos bodo najpridnejši in oni z najboljšimi uspehi obdarovani s hranilnimi knjižicami, ki so jih darovali sledeči gospodje: veletržec Avgust Volk 500 din, veletrgovec Viktor Meden 300 din, trgovec Franc Novak 300 din, dve
V nedeljo dne 25. junija t. 1. je bil na Trgovski nadaljevalni šoli ob navzočnosti učiteljskega zbora in zastopnikov Združenja trgovcev za mesto Celje slovesen zaključek šolskega leta 1938-/39.
Upravitelj šole direktor Marinček je v imenu vsega učiteljskega zbora pozdravil zastopnike trgovstva in mladino. Združenju trgovcev se je še posebej zahvalil za trud in naklonjenost, ki jo je izkazalo posebno s podelitvijo nagrad učencem, ki so razred izdelali z najboljšim uspehom. Navduševal in vzpodbujal je mladino k nadaljnjemu izobraževanju, da bodo nekoč postali dobri trgovski pomočniki, dobri namestniki šefov oz. dobri trgovci. Tisti pa, ki stopijo prihodnje leto v II. in Ul. razred, naj se pa poprimejo še z večjo intenzivnostjo dela, kajti to je v njihovo korist, če je uspeh koncem leta povoljen.
V imenu Združenja trgovcev se je zahvalil g. Jagodič učiteljskemu zboru na čelu z direktoijem Marinčkom za vso njihovo skrb, ki so jo posvetili mladini, da postane enkra* dober član človeške družbe. Mladino je pa opozoril na važnost trgovskega stanu, ki je težak poklic, saj mora trgovec mnogo vedeti in biti slehernemu odjemalcu dober prijatelj. Gojencem zadnjega letnika pa želi, ko nastopijo po končani šolski dobi življenjsko pot kot samostojni ljudje, da bi izpopolnjevali svojo izobrazbo v raznih tečajih in kot poštenjaki ter dobri in zvesti prodajalci izpolnjevali dolžnosti svojega stanu.
darili Kreditnega zavoda za trg. in ind. po 250 din, Jugobanka 250 din, tvrdka Viljem Laznik 200 din, dve darili Ljubljanske kreditne banke po 200 din in pet daril Ljudske posojilnice po 50 din. Vsem darovalcem izrekam v imenu šolskega odbora Združenja trgovcev prav iskreno zahvalo za ljubezen, ki so jo izkazali s tem našemu trgovskemu naraščaju.
Vas odlikovance pa prosim, ne dvigajte ob prvi priliki in potrebi teh zneskov, temveč dolagajte, čeprav skromne vsotice. Naj vam te vloge služijo kot temeljni kamen za vašo poznejšo osamosvojitev.
Končno vam ponovno želim obilo uspeha v vašem nadaljnjem udejstvovanju.«
V imenu učiteljskega zbora in vseh gojencev se je nato z lepim govorom zahvalil ravnatelj Grum šolskemu odboru in vsemu ljubljanskemu trgovstvu za naklonjenost in skrb, ki jo je vedno izkazovalo trgovsko-nadaljevalni šoli ter omogočilo njen lepi napredek.
Sledilo je
razdeljevanje nagrad.
Obdarovani so bili:
Stanko Gabrijelčič, ki je dobil darilo veletrgovca Avgusta Volka, Živka Obid (darilo veletrgovca Viktorja Medena),
Andrej Židlicky (darilo tvrdke Franc Novak),
Ernest Fischer in Anica Krvina (darili Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo),
Gabriela Oblak (darilo Jugobanke),
Stanko Tominc (darilo tvrdke Viljem Laznik),
Ivana Podlogar in Boža Bernard (darilo Ljubljanske kred. banke), Frančiška Poštuvan, Marija Hočevar, Ivan Majdič, Vitomir Globočnik in Draga Lemut (darila Ljudske posojilnice).
V imenu obdarovancev se je zahvalil šolskemu odboru in učiteljskemu zboru Stanko Gabrielčič ter izročil predsedniku šolskega odbora Antonu Verbiču in ravnatelju Grumu po en šopek rož.
Ko so odpeli državno himno, se je nato slovesnost zaključila, gojenci pa so odšli v razrede, kjer so jim bila razdeljena šolska izpričevala.
Nato je še v imenu Zbornice za TOI v Ljubljani pozdravil vse na-vzočne zbornični svetnik Fazarinc Anton. Prav prisrčno se je tudi on zahvalil upravitelju šole in učiteljskemu zboru za vso njihovo pažnjo in ves njihov trud, ki so ga imeli vse leto z vajenci oz. vajenkami. Izrazil je veselje nad uspehi, ki so veliko boljši, kakor so bili preteklo leto; I. in II. razredu pa je priporočal, da se še bolj poprimeta dela. Onim, ki se osvobode šole, je želel srečo in dober uspeh v življenju. Želel je, naj ne pozabijo naukov, ki jih je dala šola; v prvi vrsti pa naj ostanejo dobri Jugoslovani, naj ne zabijo svojega materinega jezika in svoje lastne matere — domovine. S trikratnim »Slava« in trikratnim »Živio« vzklikom mlademu kralju je zaključil svoj govor.
Na koncu se je še zahvalil absolvent III. razreda v imenu vseh razredov upravitelju šole in učiteljskemu zboru za njihov velik trud in skrb ter Združenju trgovcev za mesto Celje za nagrade in v lepih besedah izrazil hvaležnost šoli, ki jim je dala toliko lepih naukov in jih pripravila za bodoče življenje, vdanost domovini in navdušeno vzkliknil »Živela Jugoslavija od Triglava do Črnega morja«.
Nagrade so bile razdeljene:
I. nagrado so prejeli: Hrastnik Stanislava, I. razr. (tvk. Kopušar A.), Mulej Jožef, II. razr. (tvk. Strupi Fr.), Videnšek Božo, III. razr. (tvk. Loibner Karol); II. nagrado a din 100'—: Gombač Branko, I. razr, (tvk. Nabavljalna za-
Zakliučni	s
šolskega
na trgovsko nadalievalni šoli v Liubliani
Na trgovsko nadalievalni šoli
v Celiu
druga), Poilandt Friderik, II. r. (tvk. Meinl Jul.), Kompost Valburga, III. razr. (tvk. Weiner Jul.); III. nagrado a din 50'—: Žohar Angela, II. razr. (tvk. Mohorjeva tiskarna), Berglez Uizela, III. r. (tvk. Fazariuc Anton).
Direktor g. Marinček je podal še nekaj besed mladini in šolska svečanost je bila zaključena z državno himno.
Završni izpiti na drž. trgovski akademiji v Ljubljani
so bili od 15. do 24. junija pod predsedstvom odposlanca ministra za trgovino in industrijo g. Ivana Kona, direktorja v pok. Izpit so naredili ti-le kandidati in kandidatinje: Accetlo Borut, Ambrožič Mirko, Baloh Majda: Borštnik Sonja, Brinskelle Marija, Brinšek Jadranka, Czurda Danica, Dejak Henrik, Dolinšek Drago, Dular Janez, Franki Bogoljub, Habič Avgust, Hočevar Slavka, Jamnik Bogomir (z odliko), Jošt Milena, Klun Ciril, Končar Darko, Kos Milan, Košak Josip, Kovač Ljudmila, Kramar Milica, Kruljec Vlasta, Mikolič Milena, Otoničar Vita, Pfeffe-rer Emilija, Pogačar Franc, Rotar Marija, Rupnik Milica, Šmid Aleksander (z odliko), Šuc Zdenka, Uršič Nada, Verlič Anka, Vranešič Marta, Zalta Matilda, Ziderič Evgen, Zorman Ciril in privatisti Kramer Zmagoinir, Rihar Štefan in Tančic Viktor.
Na državni trgovski akademiji v Mariboru
so bili završni izpiti v času od 5. do 24. t. m. Predsedoval jim je g. Mihajlo Presl, inšpektor banske uprave. K izpitu se je priglasilo 54 kandidatov in kandidatinj ter 7 privatistov. Uspeh izpitov je bil naslednji: odličen 7, prav dober 18, dober 80, zadosten 5, odklonjen na tri mesece 1. Izpit so napravili: Berglez Adolf, Detiček Albert, Dobrajc Anton (odi.), Gajšek Stanislav, Hlade Franc, Hmelj Franc, Jager llelfried, Janžekovič Ladislav, Kliček Josip, Kralj Radomir, Kuhar Štefan, Kumer Gustav, Lah Anton, Lah Martin, Lampret Janko, Mikek Leon, Mišič Vojmir, Može Miroslav, Mraz Maksimilijan, Potočnik Filip (odlično), Praprotnik Marjan (odi.), Valeučak Vladimir, Živko Aleksander, Mejavšek Miroslav, Mirnik Bogdan, Rudolf Zmagoslav, Štefančič Drago, Tretjak Fran, Trobec Adalbert, Ivan žigart, Berglez Julijana, Cerpes Justina, Fa-ninger Tatjana, Goršek Franja, Gračner Hildegarda (odi.), Grmek Antonija, Hladnik Štefanija (odi.). Hochmiiller Vera, Ipavec Ladislava, Janžekovič Adela, Jereb Nada, Kaučič Hildegarda, Klavora Slava, Knez Hilda, Kolar Elfrida (odi.), Krivec Areta, Lešnik Milena, Lovec Josipina, Makoter Emilija, Ostrouška Marija, Paller Ana, Potisk Ernestina, Rozbaud Zora, Sešek Vera (odi.), Škorc Josipina, Vauda Dragica, Velikonja Božena, Vesenjak Elizabeta (odi.), Žaberl Ana, Žula Milena.
Švica v vojnem gospodarstvu
Švicarski svet je pred tedni raz-j navijal o samo preskrbi dežele, pri čemer se je ugotovila precejšnja sprememba porabe iu zalog. Tako je mogla Švica pred svetovno vojno izvažati 20% svoje mlečne proizvodnje, zdaj samo še 7%, čeprav je proizvodnja narasla za 15 do 20%. žitna poševna ploskev je padla od 100.000 na 120.000 ha. Vseh kmetijskih pridelkov in izdelkov izvaža za 60 milijonov fr., uvaža pa žita za 100, krme 70, slame 5, sladkorja za 20 milijonov frankov. Za samopreskrbo v vojni se mora žitna ploščina povečati na 200.000 ha. Svet je sklenil znatno reorganizacijo vse kmetijske produkcije, izvoz sira se bo pa preusmeril Že zato, ker je postal nerealen.
Or. Ivo Pustiiek:
O krošniarstvu	in	n
Referat na občnem zboru Zveze trg. združeni v Murski Soboti
Drugi zakonski predpisi
2. Uredba, s katero se začasno obdržc v veljavi predpisi o na biranju naročil in o pohiševanjii (krošnjar jen ju), ki so veljali do uveljavitve zakona o obrtih ima le 3 člene. V drugem členu podaljšuje veljavnost naredbe iz leta 1928. in odločbe iz 1.1925.; zadnje samo v toliko, kolikor se nanaša na predmete, s katerimi se sme na poedinih pravnih področ jih izvrševati pohiševanje (kroš-njarjenje).
Zadnji odstavek tega člena pa prinaša novo določbo, da se sme krošnjarjenje z blagom navedenim v čl. 3. in 4. naredbe ministrstva trgovine in industrije iz 1.1928. opravljati (na osnovi dovolila) do nadaljnje odredbe na področju vse kraljevine. Po na-redbi iz 1.1928. krošnjarjenje z blagom v čl. 4. — to je galanterijsko blago za krošnjarje imot-skega, livanjskega in duvanjskega sreza — ni bilo dovoljeno v obmejnih srezih. Ta določba je torej razveljavljena.
3. Naredba o krajih, v katerih je krošnjarjenje prepovedano ali omejeno, kakor tudi o krajinah, katerih prebivalci uživajo glede krošiijarjenja posebne ugodnosti, ima vsega skupaj 9 členov. Navedel bom kratko vsebino členov.
Člen 1. pove, v katerih krajih je krošnjarjenje prepovedano v dravski banovini v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, v kopališki dobi pa na Bledu, Rogaški Slatini, na Dobrni in Radencih.
Člen 2. pove, da prepoved iz čl. 1. ne velja za privilegirane krošnjarje, ki so navedeni v čl. 3. in pa za krošnjarje z izdelki domače hišne delavnosti. Pa tudi ti smejo krošnjariti v prepovedanih krajih samo, če je ta pravica v krošujarskem dovolila izrečno označena iu če so navedeni v njem tudi predmeti, s katerimi sinejo krošnjariti.
Člen 3. našteva privilegirane krošnjarje in predmete, s katerimi smejo krošnjariti. V dravski banovini so to: prebivalci kočevskega sreza, prebivalci črmošnjiške, poljanske in smuške občine v novomeškem srezu in prebivalci bu-torajske, čepljanske, dobliške, dolske, dolenjepodgorske, dragatu-ške, planinske, radenske, staro-trške in tančegorske občine v črnomaljskem srezu glede prodajanja tako zvanega kočevskega blaga (ostrig, olivnega olja, rožičev, citron, dateljnov, vina iz Drage, smokev, granatnih jabolk, lešnikov, kalamat, kaper, kostanja, lovorovega listja, mandeljnov, mar-garanat, školjk, pomaranč, riža, sardel in sardin, kornjač, grozdja, cibeb, bonbonov, čokolade iu drugih predmetov, ki so jih prodajali doslej).
Nato so našteti privilegiranci drugih banovin. Med predmeti so večinoma le izdelki domače hišne delavnosti, dalje sadje, čokolada, dišave, destilirano olje.
Člen 4. dovoljuje krošnjarjem iz iinotskega, duvanjskega in livanj-skega sreza prodajati v čl. 1. prepovedanih krajih drobno (galanterijsko) blago, s katerim so po navadi krošnjarili doslej.
V členu 5. so določbe glede po-sečanja letnih in tedenskih sejmov. Krošnjarji smejo zahajati na letne in tedenske sejme samo v krajih, kjer krošnjarjenje ni prepovedano. To seveda ne velja za v čl. 3. in 4. privilegirane krošnjarje.
Na letnih sejmih sme,jo prodajati krošnjarji v času, dokler traja -sejem, svoje blago na odprti stojnici ali stalnem prodajališču.
Ob tedenskih sejmih pa smejo krošnjarji prodajati svoje blago
samo gredoč po ulicah ali od hiše do hiše.
V členu 6. pa prepoveduje kroš-njarjonje v obmejnih srezih, dovoljuje se le prebivalcem obmejnega sreza in privilegiranim kroš njarjem iz čl. 3. kot smo že ugotovili, pa (»o uredbi iz 1..1932. tudi krošnjarjem iz čl. 4.
V dravski banovini se smatrajo kot obmejni okraji: kastavski, logaški, kranjski, radovljiški, kamniški, dolnjelendavski, gornjegrajski, ljutomerski, mariborski (desni in levi breg), murskosoboški, prevaljski in slovenjgraški.
Člen poudarja veljavnost odredb 6. odločbe iz 1.1925. za krošnjar-stvo. Ta člen je v zvezi z uredbo i/. 1.1938., ker dopušča veljavnost odločbe iz 1.1925. le v toliko, kolikor se nanaša na predmete, s katerimi se sme krošnjariti. Dalje določa ta člen, da so za krošnjar-stvo odločilni predpisi uredbe o zapiranju in odpiranju trgovin. To določbo je nadomestil že navedeni § 153. ob. z.
Čl. 8. govori o obrazcih kroš-njarskih dovolil in ga tudi nado-mestuje § 183. ob. z.
Čl. 9. pa določa, kdaj stopi ta naredba v moč.
Odločba ministra za trgovino in industrijo iz 1.1925.
je v veljavi le toliko, kolikor se nanaša na predmete, s katerimi se sine na poedinih pravnih področ jih krošnjariti. Vsa odločba ima 9 členov, v predmetih, s katerimi se sme krošnjariti v poedinih pravnih področjih pa le čl. 3. in 7.
Čl. 3. pravi, da se sme kro.šnjar-jenje vršiti samo s predmeti, ki jih dopuščajo veljavni zakoni in naredba o krošnjarstvu. Pod veljavnim zakonom je mišljen krošnjar-ski patent iz 1.1852., ki pa je s § 424. ob. z. razveljavljen. Zato je ta določba brezpredmetna.
Bolj važno je to, da se mora o tem. da je blago res izdelano v hišni industriji, predložiti potrdilo občine, kjer se opravlja hišno delo; to potrdilo pa mora biti overovljeno po pristojnem sreskem oblast vu.
Glede ostalega blaga, s katerim je dovoljeno krošnjariti, je dolo-
-""..v. »°»*
u9ai®'
.tia<
v/at®
\ep*0
Frfl
TU«*
•m
čeno, da mora biti izdelano ali nabavljeno v državi. Izdelava ali nabava se mora dokazati z nabavnimi dokumenti.
Krošnjar mora torej vedno imeti pri sebi ali nabavne dokumente ali pa potrdilo, da je blago res izdelano v hišni industriji. Teh potrdil krošnjarji redoma nimajo.
V čl. 7. odločbe je določeno, da ostanejo prepovedi, ki so bile izdane v določenih krajih poedinih pokrajin, s to odločim nedotaknjene. Od te prepovedi pa so brezpogojno izvzeti predmeti hišne industrije tako, da se smejo prodajati ti predmeti v vsej državi brez izjeme. S tem stavkom je tudi pro-izvodnikom domače hišne industrije dovoljeno krošnjariti v obmejnih srezih.
Drugih veljavnih določb v tej uredbi ni.
Navodila trg. ministra iz 1. 1935. in 1937.
5. O vsebini navodila ministra za trgovino in industrijo iz 1.1935. št. 12.554/u glede pomočnikov in prevoznih sredstev krošnjarjev
smo že govorili v pripombah k § 177. ob. z.
6. Navodilo ministra za trg. in industrijo iz 1.1937. II št. 37132/u se tiče
krošniarstva manufakturnim blagom.
Ministrstvo pravi v navodilu, da je bilo opozorjeno, da se trgovanje brez stalnega poslovnega lokala, posebno z manufakturnim blagom, vrši na način, ki presega intencije zakona o obrtih, po katerih sc mora tako trgovanje smatrati kot socialno preskrbo siromašnih iu za druge posle nesposobnih oseb. Zaradi tega ministrstvo naroča, da se izdajajo krošnjarska dovolila le v ozira vrednih primerih; prepoveduje pa vsako izdajo novega dovoljenja za krošnjarjenje z mauu-fakturnim blagom. Že izdana dovolila naj se podaljšajo le, če je za to upravičen razlog.
7. Na zahteve, da se gornje navodilo spremeni v tem smislu, da se krošnjarska dovolila za inanu-fakturno blago v nobenem primeru ne podaljšujejo, je izdal minister trgovine iu industrije razpis II št. 41434/u 1.1937. z dne 10 januarja 1938. vsem banskim upravam. Ta razpis deli krošnjarje z manufakturnim blagom v dve kategoriji. V prvo kategorijo uvršča prebivalce revnih krajev, ki se od generacije do generacije bavijo s tem poslom in prodajajo blago manjše vrednosti večinoma po manjših in revnih naselbinah. V drugo kategorijo pa uvršča osebe, ki se bavijo s prodajo manufak-
turuega blaga ne zato, ker bi bil to njih običajni in edino mogoč način pridobivanja, temveč ker s tem delom, poslužujoč se pri tem raznih nenavedenih in nelojalnih sredstev, pridejo laže do večjih in nerazmerno visokih zaslužkov. Tej drugi kategoriji se dovolila ne smejo podaljšati.
Pripomniti moramo, da razpis ni imel zaželenega učinka. Kljub jasni opredelitvi krošnjarjev v dve skupini, je v praksi velika pome-šanost obeh. Upravna oblastva o tem več ko širokogrudno odločajo po svobodni oceni.
8. O pravilniku o postopanju pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov in njegovi določbi v čl. 6. glede članstva krošnjarjev v trgovskih združenjih smo govorili že v pripombah k § 176. ob. z.
Krošnjarji redoma kršijo določbe o delovnem času v trgovinah
9. Naredba o odpiranju in zapiranju trgovin v dravski banovini z dne 26. julija 1938. določa v čl. 9.:
Prodajanje in krošnjarjenje po ulicah je pred 8. in po 17. uri ter v opoldanskem odmoru iz čl. 1. prepovedano.
Izjemoma je dopustno prodajanje novin, revij, časopisov, pečenega kostanja, brezalkoholnih pijač, alve iu sladoleda, svežega in posušenega sadja ter kuhanih klobas po ulicah od 5. do 22. ure. Po javnih lokalih se sinejo prodajati novine, revije iu časopisi do 24. ure, kočevski predmeti, cvetlice, kandirano sadje in sveže sadje ves čas, dokler so javni lokali odprti.
Ta odločba se neovirano krši pred očmi javiiostuih organov vsak dan. Kdo še ni videl krošnjarja, ki ne bi krošnjaril med opoldanskimi odmori, ali pa po 5. uri popoldne?
Čl. 33. te naredbe ureja nedeljski počitek krošnjarjev takole:
Krošnjarjenje in izvrševanje obhodnih rokodelskih ob rtov ob nedeljah in praznikih iz čl. 27. in 28. je prepovedano. Izjemoma se dovoljuje tudi ob teh dneh ves dan do 22. ure prodajati po ulicah in javnih lokalih cvetlice, kočevske predmete, pečen kostanj, presno in posušeno sadje ter kuhane klobase, in sicer, če se omejuje to prodajanje samo na te predmete, poleti pa ob istih pogojih še brezalkoholne pijače, alvo, sladoled iu ostale medičarske izdelke.
Prodajati po ulicah in javnih lokalih novine, revije in časopise je dovoljeno ob teh dneh do 23. ure.
Ti prazniki so vsi državni in vsi cerkveni prazniki rimske katoliške veroizpovedi.	,
Čl. 43. določa, da se prekrški te naredbe kaznujejo s 50 do 3000 din sorazmerno z obsegom obratovalnic. Pravica naznaniti prekr-šitev predpisov te naredbe gre vsakemu državljanu, kakor tudi prizadetim organizacijam iu zbornicam.
Uredba o vojnih invalidih in krošnjarstvo
10. Uredba o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah z dne 1. decembra 1938. je najmlajši vir predpisov o krošnjarstvu. V čl. 7« predvidena državna zaščita invalidom, članom rodbine padlih* umrlih in pogrešanih vojnikov, kakor tudi oseb iz § 2., ki niso bojevniki, in umrlih vojnih invali-i dov, dalje roditeljem, bratom in sestram teh oseb, z olajšavami pri izvrševanju obrtov.
Olajšave, ki se tičejo krošnjar-stva, so v § 27. in 28. te uredbe.
§ 27. 2. odst. se glasi: »Invalidi« trgovci in rokodelci, ki imajo pravico za samostojno izvrševanje obrta, ga smejo izvrševati v vsej državi ne glede na ostale administrativne ali zakonske omejitve državnih in samoupravnih obla-stev glede izdajanja-dovolitev za izvrševanje obrta. Ta določba se mora uporabljati tudi na kroš-
fi&rjenje in obiskovanje tedenskih In letnih sejmov.
'"‘■8. Določbo prednjega odstavka Hhe“minister za trgovino in industrijo uporabljati tudi na vdove, ^edoletne otroke in roditelje umr-«ega invalida in bojnika.«
§ 28. te uredbe pravi:
»Vojni invalidi, njihove vdove, (otroci in roditelji, zaščiteni s to Uredbo, so oproščeni vseh taks za prvo ustanovitev in protokolacijo bbrta.«
v S temi določbami se ukinjajo Ikakršnc koli omejitve krošnjarjema — tako glede blaga kot glede kraja. Z izvedbo te uredbe bi se jr trgovino zanesla velikanska femeda. Treba pa je obsoditi tako Btvar tudi z moralnega vidika.
Na drug način treba poskrbeti za invalide
/ Podeželsko združenje nam je poslalo ob priliki načrta pravilnika o krošnjarjih tale na invalide ee nanašajoč odstavek: »Načrt pravilnika hoče osrečiti s krošnjar-
stvom tudi vojne invalide in jih I za tekoče leto s potrdilom o pla-poslati na cesto. Zamislimo si sa- čanem davku v naprej; mo žalostno sliko, ko bodo vojni I 2. prodajati le blago, ki je iz-pohabljenci, brez roke, noge, de-1 rečno v krošnjarskein dovoljenju loma slepi in znakaženi, oprtani s označeno;
krošnjami hodili od hiše do hiše. 3. imeti ali potrdilo občine o Ne more se trditi, da bi pojav in- tem, da prodaja res izdelke do-validov krošnjarjev, prepuščenih mače hišne delavnosti, vidirano samim sebi ali bolje rečeno milo- od sreskega načelstva, ali nabav-sti prebivalstva, ki bi moralo ku- no dokumente, da je blago izde-povati iz usmiljenja, utrdil narod- lano ali nabavljeno v naši državi, no zavest prebivalstva ob meji, če prodaja predmete, ki niso do-ko je dobro znano, kako se je za I mačega hišnega izdelka; invalide poskrbelo v sosednjih dr- 4. imeti le toliko blaga s seboj žavah. Tudi z ozirom na tujski pri opravljanju tega posla, kolikor promet v Sloveniji, kamor prihaja ga more nositi; mnogo inozemcev, krošnjarjenje 5. imeti označeno v dovoljenju, vojnih pohabljencev ne bi bilo pri- če uporablja prenosna ali prevoz-poročljivo.	na sredstva, da so mu ta dovolje-
Naše dajatve državi so gotovo I na in za katero vrsto blaga; dovolj velike, da se pri malo do- 6. na tedenskih sejmih prodajati bri volji prizna invalidom pokoj-1 samo od kraja do kraja ali od lunina, ki bi jim zadostovala za pre- še do hiše;
življanje.
7. upoštevati določbe banove na-
Rešitev invalidskega vprašanja redbe glede odpiranja in zapira-s podelitvijo krošnjarskih izkaznic nja trgovin, glede odpiralnega Ča-
pa je naravnost absurdna in vsega obsojanja vredna.«
Krošnjarji
. 11. Zakon o neposrednih davkih določa v § 42., da plačujejo krošnjarji pridobnino, in sicer jih uvršča v drugo skupino pod točko 3., to je pod obrate, ki se ne vodijo V stalnem lokalu, ampak s hojo od hiše do hiše in iz kraja v kraj.
Po čl. 59. istega zakona plačajo krošnjarji pavšal 60 din pridob-ninc na leto in za vsakega pomočnika, ki je dovoljen, din 30'—.
Čl. 148. zakona o neposrednih davkih pa določa, da se davek krošnjarjev položi, preden se začne izvrševati poklic, v prvi polovici leta v celotnem letnem znesku; če se pa začne izvrševati poklic v drugi polovici leta, se položi v polovičnem znesku.
Pravilniki k tem členom podrobno tolmačijo v členih navedene predpise. Tako predpisuje pravilnik k členu 148., da morajo obrtna oblastva, ki izdajajo ali podaljšujejo dovolila za opravljanje obrata od hiše do hiše, dovolilo dostaviti davčni upravi, še preden ga izročijo stranki, da pobere davčna uprava davek in plačilo zabeleži na dovolilo.
sa in glede nedeljskega ter prazničnega počitka.
*
Neprivilegirani krošnjarji ne smejo krošnjariti v prepovedanih krajih in v obmejnih srezih. Privilegirani krošnjarji pa mo
Glede pobiranja davka in kontrole nad potujočimi obrati ima podrobne odredbe še razpis mi-1 rajo imeti v krošnjarskein dovo-nistra financ z dne 26. decembra 1938 št. 167.001.
Na pavšal din 30'— se sme pobirati samoupravna doklada.
12. Tudi zakon o taksah ima v taksni tarifi postavki 92. pod točko 11. določbe glede krošnjarjev; točka 11. se glasi, da se za opravljanje trgovskega in rokodelskega
lilu izrečno zapisano, da smejo krošnjariti v prepovedanih krajih in s katerimi predmeti smejo krošnjariti.
To bi bile glavne točke, na katere mora paziti vsako združenje pri event. prijavah neupravičenega poslovanja krošnjarjev.
Novi načrt pravilnika o krošnjarstvu nesprejemljiv
Preostaja nam še, da pogledamo, kako se misli v bodoče urediti krošnjarsko vprašanje.
Že lansko leto je ob priliki vsedržavnega trgovskega kongresa v Ljubljani obljubil takratni trgovinski minister dr. Vrbanič, da bo v kratkem izdal uredbo o krošnjarstvu, s katero bo ustreženo vsem upravičenim zahtevam trgovstva. Uredbe ni bilo.
Pred dobrim mesecem smo šele prejeli načrt pravilnika o krošnjarstvu. Ta pravilnik je v 35 členih združil vso zmešnjavo prej raztresenih predpisov. V nekaterih ozirih je c^o slabši od prejšnjih predpisov. Pravilnik naj bi bil izdan, da se ustreže stalnim pritožbam trgovskih organizacij iz vse države. Takšen, kakršen je sedaj, pomeni resnično ' V /( iz žalitev trgovskega stanu. Pravilnik celo priporoča krošnjarjenje z jestvinami, brezalkoholnimi pijačami in sladkarijami, s čimer se pri nas dosedaj ni krošnjarilo. Glede prepovedanih krajev in obmejnih srezov ima seveda tudi obsežne izjeme. Med obmejnimi okraji dravske banovine niso na-
šteti vsi naši obmejni srezi. Glede( prevoza blaga ima načrt neverjetno določbo. Načrt pravi, da sme tudi več krošnjarjev uporabiti voz. če je bil ta dovoljen enemu krošnjarju za izvrševanje njegovega posla. To je naravnost poziv krošnjarjem, da potujejo v skupinah. Treba le, da ima eden njih dovo-1 ljenje za uporabo voza, drugi se mu pa pridružijo.
Prodaja manufukturnega blaga je prepovedana, a v § 29. prebivalcem občine Žumberk dovoljena. Prebivalcem občine Djurmenac se pa dovoljuje prodaja emajliranega, porcelanskega in steklenega blaga.
Pri vsem tem je najbolj obupno to, da bi bil nadzor nad izvrševanjem predpisov po tem načrtu prav tako otežkočen kot pri sedanjih predpisih; tudi ta načrt dela namreč izjeme z ozirom na imetnike dovoljenja kot z ozirom na blago.	;
V interesu javne varnosti, reda v obrtnih zadevah, državnih financ in razvoja trgovine je, da se začno resnično ' reševati zahteve trgov-; stva, da sc izda uredba, ki bo čisto jasno in nedvoumno prepovedovala vsako krošnjarstvo in dopu-j ščala edino krošnjarstvo z blagom domače hišne delavnosti. Nova uredba je lahko radi tega silno kratka in brez notranjih nasprotij. Tako se to lahko uredi celo z no-velizacijo obrtnega zakona samega
Nezakonita
obrta brez stalnega poslovališča šušmarstvu v trgovini govorimo, (krošnjarji), kakor tudi za vsako I če nekdo opravlja trgovske posle,
podaljšanje te dovolitve plača taksa din 20‘-
13. Običaj mora izpolnjevati vrzeli v predpisih o krošnjarstvu. Tako odloča običaj zlasti o predmetih, s katerimi krošnjarijo prebivalci siromašnih pokrajin (na-redba iz 1.1928. se v čl. 3. in 4. sklicuje na običaj), dalje glede predmetov, za katere se dovolju jejo prenosna ali prevozna sred stva. Običaj je odločilen tudi pri delitvi krošnjarjev z manufaklur-niin blagom v dve kategoriji po zadnjem ministrskem razpisu.
Pojem. 0 nezakoniti trgovini ali I grafov so seveda’ nezakonito po-
x *.......... *-----slovanje.
Glede obsega trgovskega pošlo-
Težki	pres
krošnjarjev
S tem smo bežno pregledali vsebino vseh virov o krošnjarstvu. Najbrž soglašate, da je to pravi Babilon predpisov, v katerih se neprestano mešajo prepovedi z izjemami. Kontrola nad krošnjarski-mi prekrški je težka baš zaradi te poplave in nejasnosti predpisov. Samo zaradi težkega in malo uspešnega nadzorstva si lahko razlagamo že v resnici kriminalne prestopke raznih krošnjarjev.
Naj navedemo samo par drastičnih primerov iz zadnjega časa:
Nasilja in sleparije krošnjarjev
Organ združenja trgovcev v Kra-bju je zasledoval več krošnjarjev, ki so razvažali blago z avtomobilom. Krošnjarji so organa s samokresi prisilili, da je zasledovanje opustil.
V uradnih prostorih združenja trgovcev v Kranju je 28. septembra 1938. ovadeni krošnjar grozil organu združenja, da ga bo ubil, če ga še enkrat naznani.
Neko sredo decembra meseca je 'dopoldne z vlaki prispelo v Slo-venjgradec veliko število kmečkega prebivalstva iz vse Mislinjske, Šaleške in celo iz oddaljene Drav-ske in Mežiške doline. Ob pol 12. se je okrog 300 ljudi zbralo na kolodvoru, kjer so pričakovali opoldanski tovorni vlak. Krošnjarji so namreč ves teden med ljudmi govorili, da bo prispel v sredo vagon manufakturnega blaga čeških Židov iz Maribora in da bodo prodajali nogavice po 1 din, hlače pa po 6 din. Seveda vagona ni bilo
V sredo 14. t. m. so opoldanski dnevniki prinesli tole notico:
ki spadajo pod odredbe zakona o obrtih, redno in samostojno brez pooblastitve po § 96. obrt. zak. ali brez dovolitve pristojnega občnega upravnega oblastva.
VIRI
1. Obrtni zakon. Obrtni zakon nikjer izrečno ne prepoveduje nezakonite trgovine, pač pa pravi v § 398. odst. 1. t. 1., ki ga že poznamo, da se kaznuje z denarno kaznijo od 50 do 6900 din, kdor izvršuje obrt brez pooblastitve ali dovolitve ali prestopa obseg poslovanja, določen z zakonom.
Ta določba se ne nanaša samo na nezakonito trgovino,- marveč na vsakršno neupravičeno izvrševanje obrta, torej na šušmarstvo sploh in ga tudi opredeljuje. Razložiti je treba samo še pojem obrta, ki je po § 1. toč. 1. ob. z. poslovanje, in sicer: 1. pridobitno, t. j. s težnjo
»Nasilen krošnjar. V stanovanje zasebnega uradnika Rudolfa Pom peta v Šiški je prišel včeraj po poldne neki krošnjar, ki ga pa Pompe ni pustil v sobo, Češ da ni-1 po zaslužku, 2. samostojno, t. j. na česar ne potrebuje. Krošnjar se je I svoj račun, 3. redno, t. j. po na nad Pompetom tako razjezil, da ga I Črtu trajno in 4. neprepovedano je z vso silo udaril s pestjo po oz. izvzeto. Taka poslovanja našte-nosu in mu ga občutno poškodo-1 va drugi odstavek § 1. Naša opre-val. Nasilneža so izročili stražni- delitev pojma šušmarjenja v trgo
ku, dočim je moral Pompe zaradi poškodbe na nosu v bolnico.«
Po vsem tem je nujno, da se iz dajo novi enotni in enostavni predpisi o krošnjarstvu že samo iz razloga javne varnosti in reda. | jcnja v trgovini: Preden pogledamo v bodočnost, poskusimo praktično zbrati predpise, ki jih krošnjar mora izpolnjevati, sicer stori prekršek.
vini je pravilna, ker smo širši pojem obrt nadomestili s trgovskim obrtom ali poslovanjem
Iz § 398. točke 1. odstavka 1. pa že razlikujemo dvoje vrst šušmar-
1. šušmarjenje — izvrševanja trgovskega poslovanja brez pooblastitve ali dovolitve — torej brez obrtnega lista;
šušmarjenje — prekoračenja
2.  . .
Privilegirani in ne privile-1 obsega trgovskega poslovanja na
•____•	1___I rv/vrllrv«:	H	rtv/vl	i	t	V	P
girani krošnjarji
Po današnjem krošnjarskem pravu lahko delimo krošnjarje v privilegirane in neprivilegirane, Privilegirani so krošnjarji iz čl. 3. in 4. uredbe iz 1. 1928. in iz čl. 7. odločbe iz 1. 1925. (to so krošnjarji z izdelki domače hišne delavnosti in krošnjarji — inva lidi in njih sorodniki po § 27.
podlagi pooblastitve ali dovolitve — torej z obrtnim listom.
Z obrtnim listom sme namreč vršiti imetnik obrta le tiste posle, na katere se obrtni list glasi. To določa § 136. obrtnega zakona, ki se glasi:
»Imetnik obrta ima pravico, opravljati tiste posle, za katere je dobil od pristojnega občnega
uredbe o "vojnih invalidih); vsi ti I upravnega <>blasWa p^Mitev smejo neovirano krošnjariti po ali dovolitev. če o obsegu pravice 1	■	•	1	ni zakonskih odredb, se vzame v
poštev obstoječi običaj.
Če nastane spor o obsegu kakšne pravice, izvrševati obrt, odloči ban po zaslišanju zbornice.«
Glede obsega pravice izvrševati obrt in načina izvrševanja te pravice ima obrtni zakon določbe v drugem oddelku V. poglavja §§ 135.—151. Prekrški teh para-
vsej državi. Vsi ostali so neprivi-legirani in veljajo zanje določbe | o prepovedi prodaje v prepovedanih krajih in obmejnih srezih.
Listine, ki jih mora imeti vsak krošnjar
Vsak krošnjar pa mora:
1. imeti krošnjarsko dovoljenje
vanja je zlasti važen § 140., ki določa, da mora vsak, ki želi opravljati trgovinski obrt, označiti v svoji vlogi oblastem stroko, v kateri želi poslovati. Pooblastilo oz. dovolitev mu daje pravico trgovati samo v dotični stroki. O tem, s katerimi predmeti smejo trgovci po-edinih strok trgovati, so odločilni trgovinski običaji. Če je dvomno, odloči po zaslišanju zbornice občno upravno oblastvo prve stopnje.
Proti tej drugi vrsti nelegalne trgovine, t. j. prekoračenju poslovanja, je veliko pritožb trgovskih organizacij. »Trgovski list« št. 34 je ponatisnil članek »Trgovačkega vjesnika« o nelegalni trgovini. V članku se graja, da oblasti premalo pazijo na to, če je kdo prekoračil svojo dovolitev. V dokaz navaja nekaj običajnih primerov te prekoračitve.
Tako n. pr. odpre nekdo trgovino s svežim sadjem in povrtnino. Kmalu nato vidimo, da pro daja predmete, ki nimajo prav nič skupnega s svežim sadjem in povrtnino. Prodaja bonbone, kekse, marmelado, konserve itd.
Če kdo odpre mlekarno, se kmalu nato ponovi ista igra, t. j. iz mlekarne se nakrat razvije redna trgovina z živili.
Ali pa naslednje: veliki tuji kapital odpre eleganten restoran po sistemu veleblagovnic z raznimi oddelki. Nakrat vidite v tem re storanu oddelek, v katerem se prodaja čokolada, škatlice sardin, razno konservirano sadje in povrtnina. Našli boste celo oddelek, v katerem more vsakdo kupiti slaščice in podobne stvari
Vendar je prva vrsta nelegalne trgovine, t. j. trgovsko poslovanje brez obrtnega lista, mnogo bolj razširjena in mnogo bolj nevarna Dr. Sjepan Bogat v svojem članku »Nadriobrt« v »Trgovcu« iz 1.1938., št. 14—15, našteva te-le razloge za šušmarstvo: neznanje predpisov socialna beda in zlonamerne kalkulacije.
Vzroki šušmarstva
Tisti, ki šušmarijo radi neznanja predpisov, niso nevarni. V takih primerih je umestno, da združenja prizadete najprej pouče o zakon skih predpisih.
Najteže je z osebami, ki se ba^ vijo z nelegalno trgovino zaradi socialne -bede. Semkaj spada tudi precejšen del krošnjarjev. To sku
pino šušmarjev se najteže odpravlja ter je to najtežji in najbolj nepopularen posel trgovskih organizacij. Pomisliti pa je treba, da so trgovci tistih strok, v katerih se najbolj šušmari, tudi gospodarsko šibki in da naše podeželsko trgovstvo vodi v tej borbi boj za svoj obstoj. Tu bi morala država najti sredstev, da se da tem ljudem prilika, da se drugače pošteno preživljajo.
Tretja skupina je prav tako številna in najbolj nevarna. Ti bi lahko plačali obveznosti, ki nastanejo s prijavo obrti, pa s hladno kalkulacijo, da brez pooblastitve ali dovolitve mnogo več zaslužijo, šušmarijo dalje. Ti šušmarijo v največjem obsegu in oškodujejo državo na neplačanih davkih za težke denarje. To breme se pa seveda povrhu vsega prenese na legalne trgovce.
Zatiranje šušmarstva je zelo težko zlasti tam, kjer se šušmari brez stalnega lokala — torej pri krošnjarjih - šušmarjih. Naše varnostne oblasti so vse premalo poučene o obrtnih predpisih, da bi lahko to rak-rano trgovine uspešno zatirale. Uspehe v preganjanju nelegalne trgovine bi dosegli kvečjemu na ta način, da se ustanovi pri občih upravnih oblasteh posebno obrtno pazništvo ali pa, da se prizna — po predlogu združenja trgovcev v Kranju — organom trgovskih združenj značaj invnega organa.
Od določb obrtnega zakona, ki se tičejo nelegalne trgovine, bi omenili še § 362. prvi odstavek točke 2., ki pravi, da je naloga združenj trgovcev, da opozarjajo oblasti na neupravičeno poslovanje. Dalje moramo omeniti še kazenske določbe obrtnega zakona za nelegalno trgovino, deloma jih že poznamo.
Kazenske določbe
§ 398/l/i ob. z. glede denarne kazni 50—6.000'— din, če nekdo šušmari, poznamo; § 405- predvideva za primer hujše odgovornosti ali ponovitve tudi zaporno kazen; § 406. določa, da se stekajo vse kazni v sklad za strokovne šole; § 407. določa zastaranje pravice preganjanja prekrška in pravice izvršiti kazen.
Zelo važen, zlasti za naša podeželska združenja, ki imajo slabe izkušnje z nekaterimi svojimi člani, je § 399., prvi odstavek točke 1., ki se glasi:
>Z denarno kaznijo od 200 do
10.000	dinarjev se kaznuje:
1.	Kdor dopusta, da sc zlorablja njegova pravira izvrševati obrt za prikrivanje neupravičenega izvrševanja obrta, kakor tudi oseba, ki tako zlorabo vrši, ali kdor postavi ali sprejme poslovodstvo in te dolžnosti dejansko ne vrši.«
Združenja so n. pr. prijavljala prekupčevalce z lesom, sadjem ali hmeljem, pa se je vedno našel kak stanovsko nezaveden trgovec, ki je ovadenea vzel poti svoje okrilje, češ da je njegov nakupovalec.
Pravica izvrševati obrt se vzame za leto dni ali za vselej s kazensko sodbo po § 400/2/1:
»Imetnikom obrta, ki izvršujejo obrt samo zato, da omogočijo osebi, ki ji je bila s kazensko sodbo ali rešitvijo sodišča odvzeta pravica izvrševati obrt, nadaljnje izvrševanje obrta, pa se kaznujejo zaradi tistega prekrška, zaradi katerega se je tej osebi pravica odvzela.«
Glede postopka veljajo, kot smo že pri krošnjarstvu omenili, določbe drugega in tretjega poglavja četrtega dela obrtnega zakona.
S tem bi pregledali vse glavne določbe glede šušmarjenja v trgovini.
Zaključna beseda
Naj končam z besedami članka dr. Stjepana Bogata, ki se tičejo šušmarstva sploh:	»šušmarstvo,
zlasti v svojih bolj razvitih oblikah, predstavlja veliko nevarnost za legalne gospodarstvenike prizadetih strok in območij. Zaradi večinoma nelojalne konkurence sušmarjev so preplavljena tržišča s kvalitetno slabim blagom, cesto tudi sumljivega izvora, pa radi teh in onih spremljevalnih pojavov tega poslovanja pride cesto v vprašanje celo njihova eksistenca. Pa to ni vse! Državni iiskus izgublja na neposrednih in često tudi na posrednih davkih, pa se ta manj-šek sam po sebi prevaljuje na legalne gospodarstvenike in druge obdačenčč, tako da morajo ti nositi javne davke za šušmarje, torej za ljudi, od katerih dela imajo največ škode. Končno povzroča šušmarstvo zaradi nestrokovnega dela Sušmarjev, njih zmanjšane odgovornosti glede reklamacij, iskanja odškodnin in slično, često velike škode potrošnikom; ta škoda pa se še poveča z ustvarjanjem nezaupanja širokih narodnih slojev do vsakega gospodarskega dela in do legalnih gospodarstvenikov samih.
Vse dokazuje, da vprašanje šušmarstva ni samo vprašanje gospodarstva in gospodarjev, marveč tudi vprašanje javnosti, s katerim se morajo v občem interesu baviti ne samo gospodarske organizacije, marveč v največji meri tudi pristojne oblasti.«
(Konec.)
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani olvarja trgovcem, gostilničarjem, obrtnikom tekoče račune in daje kredite pod ugodnimi pogoji.
Davčni	sve
Tabela za izračunavanje posebnega prispevka na uslužbenski davek
Stopnja	Uslužbenski davek, samski davek in 1»/. izredni prispevek skupaj	a	b	c	d
		a)	Samci izpod 30 let; b)	Oženjeni ali vdovci brez otrok pod 30 let; c)	Oženjeni ali vdovci z 1 ali 2 otrokoma izpod 21 let	Samci, oženjeni tli vdovci brez otrok nad 30 let	Oženjeni ali vdovci s 3 ali 4 otroci izpod 21 let	Oženjeni ali vdovci s 5 ali več otroci izpod 21 let
1	1— 10	0.75	2.25		
Med- stopnje	11	1.75	5.—	0.76	
2	12— 25	2.25			
Med- stopnje	26- 27	2.25 -j- znesek nad 25	j 7.50	2.25	0.75
3	28— 50	5.—			
Med- ] stopnje 1	51— 52	5.— -j- znesek nad 50	J 10 —	5,-	2.25
4 1	53- 75	7.50			
Med- stopnje	76- 77	7.50 -)- znesek nad 75	15.—	7.50	5.—
5	78-100	10.-			
Med- stopnje	101 — 104	10.	)- znesek nad 100	20.—	10.—	7.50
6	105— 150	15’—			
Med- stopnje	151—154	15. - -j- znesek nad 150	30-	15.-	10.-
7	156—200	20.—			
Med- stopnje	201-209	20.	j- znesek nad 200	j 40.—	20.-	15.-
8	210-300	30. -			
Medstopnje 1	301-309	30.	j- znesek nad 300	j 50.-	30.-	20.-
9	310—400	40.-			
Med- stopnje	401-409	40.— -j- znesek nad 400	| 63.—	40.—	30,—
10	410-500	50 —			
Politične vesti
Pripombe:
a) Posebni prispevek na uslužbenski davek z ev. prištetim samskim davkom in z 1% izrednim pribitkom se pobira po razpisu ministrstva za finance z dne 12. maja 1939., št. 24984 pri osebah, ki plačajo uslužbenski davek v gotovini istočasno in na isti način, kakor uslužbenski davek. Pri osebah, pri katerih se pobira uslužbenski davek v markicah, pa se pobira posebni prispevek istočasno z uslužbenskim davkom, toda v gotovini. Delodajalci odpre-mijo pobrane zneske davčni upravi koncem vsakega meseca v gotovini.
Posebni prispevek na uslužbenski davek se pobira v polovični izmeri rednega prispevka. Po nadaljnjem razpisu ministrstva za finance z dne 12. junija 1939., br. 37130 se od 1. julija 1939. dalje pobira posebni prispevek istočasno z rednim davkom, in sicer se jemlje pri tem za osnovo prispevka iznos rednega usluž-benskega davka (s pripadki), torej
mesečni, tedenski, oz. dnevni iznos.
b) Medstopnje, ki veljajo pri splošni tabeli, so za uslužbenski davek druge, ker se pobira uslužbenski uavek samo v polovični izmeri rpdnega posebnega prispevka po tabeli.
c) Medstopnje se po razpisu ministrstva za finance z dne 12. junija 1939., št. 37130 v primeru znižanja ali zvišanja ne morejo porabiti. Tudi za medstopnje je plačati poseben prispevek po redni stopnji.
„	barva, plasira in
Ze v 24 orali ssrjzz
itd. Skrobi in gvetlolika srajce, ovrat oike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 3 Telelon št 22-72.
Pariški listi poročajo, da je prišel italijanski poslanik v Sofiji v Rim. Gre za pridobitev Bolgarske za pristop k državam osi Rim— Berlin. V tem primeru bi bil Bolgarski obljubljen dostop do Egejskega morja.
Francosko-turška zveza pomeni po mnenju znanega italijanskega novinarja Gayde: 1. z odstopom Aleksandrete je Francija kršila mednarodne obveznosti, ker je mandatsko ozemlje odstopila sa-molastno dTUgi državi. 2. Odstop je izvršen proti volji sirijskega ljudstva in tudi Arabcev. 3. Francija je razveljavila ves mandatni sistem. 4. Britansko brodovje dobi v Aleksandreti novo oporišče. 5. Ravnovesje v Sredozemskem morju je razbito. 6. Zveza pomeni novo obkoljevanje sil osi Rim-Berlin.
Maršal Goring bo, kakor je bilo dogovorjeno med zastopniki nemškega in italijanskega letalstva, v primeru vojne vrhovni poveljnik vsega italijanskega in nemškega zračnega brodovja.
Chamberlain je imel v torek govor, v katerem je dejal, da je mednarodni položaj zelo resen in podoben onemu v septembru 1938., le s to razliko, da je bila takrat še možnost za umik. Sedaj pa je prevzela Vel. Britanija obveznosti do raznih držav in te obveznosti mora spoštovati. Položaj je zato še bolj resen, vendar pa noče reči, da se vojna ne bi mogla preprečiti. Izjavil pa je, da ima tudi angleško potrpljenje svoje meje.
Angleška admiraliteta je sporočila vsem edinicam, da se smejo dovoljevati dopusti le do 1. avgusta. Podobna odredba je izšla tudi v Nemčiji in Italiji.
Ker je belgijski zunanje-politični odbor pristal na posvetovanja belgijskega gen. štaba s francoskim in angleškim generalnim štabom, opominjajo nemški listi Belgijo, da ostane strogo nevtralna, ker bi drugače moglo prenehati dobrohotno stališče Nemčije. Tudi kopičenje vojnega materiala v Belgiji smatrajo nemški listi kot dokaz, da se Belgija pripravlja za sodelovanje v morebitni akciji proti Nemčiji.
Na velikem zborovanju litovske polvojaške organizacije v Kovnu sta izjavila predsednik Smetona in poveljnik litovske vojske general Rastitis, da je Litva pripravljena z oboroženo silo braniti svojo neodvisnost.
Poljski zun. minister Bcck odpotuje po vesteh angleških listov v kratkem v Moskvo.
O moskovskih pogajanjih se poročajo sedaj nove podrobnosti. Tako se poroča, da je imel pooblaščenec londonske vlade Strang troje besedil nove pogodbe. Vsa tri besedila pa so določala v glavnem isto in so se razlikovala le po stilizaciji. Zato je naravno, da so Rusi. ki so odklonili eno besedilo, morali odkloniti tudi vsa tri. Sedaj pa je londonska vlada že pristala na spremembo svojega besedila in zato pričakujejo, da bo sporazum dosežen. Nemci že računajo s tem, da bo vojaška zveza med Rusijo, Francijo in Anglijo sklenjena.
O gospodarskih pogajanjih Nemčije z Rusijo in o nemški ponudbi nenapadalnega pakta pišejo švicarski listi, da je popolnoma izključeno, da bi Rusija sklenila kakšno politično pogodbo z Nemčijo. Nikdar tudi Rusija ne bo več kupovala v Nemčiji onih količin industrijskih izdelkov ko nekdaj, ker ji to tudi zaradi napredka njene industrije ni več potrebno. Pač pa bo kupila v Nemčiji izdelke, če bodo ti cenejši ko drugje in seveda enako dobre kakovosti.
T
LJUBLJANA
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah
Tarifni biro
v vseh carinskih in železniških zadevah — Tarili — Proračuni — Kontrola carinskih deklaracij, tovornih listov itd. — Reklamacije — Inkaso — Vse tovrstne intor-macijc brezplačno.
Napetost na Daljnem vzhodu je
nekoliko popustila, ker so Japonci pristali na pogajanja z Anglijo. Tudi se nič več ne šikanirajo v Tieneinu angleški državljani tako ko pred dnevi. Nadalje so Japonci dovolili, da se dovažajo v Tien-cin živila. Vendar pa se japonska blokada nadaljuje. Velesile pa te blokade nočejo priznati in bodo angleške trgovske ladje spremljale angleške vojne ladje. Tudi Amerika se je postavila popolnoma na stran Anglije. Napetost na Daljnem vzhodu je torej še vedno velika.
V Evropi pa je položaj trenutno najbolj napet zaradi Gdanska. Poljaki trde, da je v Gdansku že 20 tisoč nemških vojakov in oficirjev in da prihaja v mesto vedno več orožja in municije. Poljski listi izjavljajo z vsem poudarkom, da Poljska nikakor ne bo trpela, da bi se njene pravice v mestu le količkaj zmanjšale.
Singapurske vojne konference francoskih in angleških oficirjev so se udeležili tudi gen. štabni oficirji nizozemske indijske vojske.
Sedaj tudi moskovska vlada priznava, da so bili zadnji mesec na mandžursko-mongolski meji neprestani zračni boji, v katerih je sodelovalo okoli 300 sovjetsko-mongolskih in japonskih letal. Po moskovskih vesteh je bilo sestreljenih 56 japonskih in samo 14 sovjetskih. Tudi več spopadov ja-, ponskih in mongolskih čet je bilo. Japonske izgube da so bile znatne.
Benarstvo
Obtok bankovcev padel pod 7 milijard
Izkaz Narodne banke z dne 22. junija navaja naslednje spremembe (vse številke v milijonih din);
Kovinska podloga se je zvišala za 0.32 na 1.919,5.
Devize izven podloge so se zmanjšale za 29.5 na 529.2.
Vsota kovanega denarja se je znižala za 1.0 na 287.3.
Posojila so se skupno zmanjšala za 2.1 na 1:809,5, in sicer so padla menična za 2.1 na 1.719,1, lombardna pa za 0.02 na 90.4.
Razna aktiva so se zvišala za
11.33 na 2.110,5.
Obtok bankovcev se je znižal za 112.7 na 6.952,6.
Obveze na pokaz pa so narasle za 73.3 na 1.920,4.
Skupno kritje se je dvignilo od 27-67 na 27-79%, samo zlato pa od 27-51 na 27'64%.
Obrestna mera banke je ostala še nadalje neizpreinenjena.
Leopold Kerne:
Kdaj je reklama uspešna
(Vse pravice pridržane.)
NEKAJ NASVETOV ZA UREDITEV IZLOŽB
Pozornosti ne moremo zbuditi z enoličnostjo in tudi ne z drobnarijami. Vse razstavljene stvari se morajo podrediti celoti, sicer je učinek razbit, brez moči.
Napravi si majhen načrt v glavnih potezah, čisto po svoje. Za to ni potrebna posebna spretnost. Misli le na glavne oblike, manjše stvari še vedno lahko dodaš, kjer se ti pokaže primeren prostor. Ko si že nekaj postavil, si oglej izložbo iz primerne daljave, da ne vidiš detajlov in se ti pokaže izložba z enim pogledom kot celota. Če le kak predmet moti, ga odstrani, dolgočasne praznine pa izpolni z drugimi predmeti. Prvi pogled je odločilen Z enim pogledom se posameznosti ne opazijo in mimoidoči dobe le splošen vtis, ugoden ali pa tudi ne. če celoten pogled ne učinkuje na mimoidoče, potem se za posameznosti ne bodo dosti brigali, razen če ne iščejo kaj posebnega po izložbah, kar ravno potrebujejo. S posameznostmi ne moreš popraviti celotnega vtisa, zato ne začenjaj s podrobnim urejevanjem, dokler ne občutiš
ugodja, ki ga morajo napraviti večji predmeti in skupine.
Za enotnost je jako važno ozadje, ki da vsej izložbi enotno barvo. V ta namen nam najbolje služi blago, ki propušča še dosti svetlobe v lokal in je napeto na okvirju ali pa visi kot zastor. Zrcalo kot ozadje dela prazen, neugoden vtis. Res je, da poglobi izložbo, predmeti pred zrcali pa se le slabo razločijo. Da bi na zrcala kaj postavljali, je že samo po sebi nesmiselno. Kot stranske stene se pa zrcala lahko priporočajo, ker razširijo izložbo.
Izložba s temnim ozadjem ni priporočljiva, ker šipa preveč oriševa in deluje kot zrcalo, ki lahko zapelje gledalca, da bo občudoval bolj sebe kot pa vsebino izložbe. Tako nalogo lahko opravi zrcalce na praznem mestu poleg izložbe, ki zaustavi pogled šetalca, ko opazi v njem nekaj znanega in potem nehote ali iz zadrege ogleduje še izložbo.
Razstavljajmo predmete, ki res morejo vzbujati zaupanje in poželenje. Ti predmeti pa morajo biti postavljeni tako, da bi trpela celota, če bi še kaj dodali ali kaj odvzeli. Med težkimi temnimi in med lahkimi svetlimi stvarmi naj bo ravnotežje tako, da ni ena stran preobložena in pretežka, druga pa brez prave protiteže. Prisiljeno in brez opore izgledajo težki predmeti nad lahkimi. Čut za ravnovesje imamo že po naravi, prestopke opazi oko in razum. Žalijo nas tudi prisiljene oblike, ki ne ustrezajo namenu in tvarini in se upirajo razumu, ker si
jih ne more primerno razložiti. Zato naj bodo vse oblike naravne, samo po sebi umevne in naj ne prikrivajo svojega namena.
Predmeti naj stoje, kot jih navadno uporabljamo ali hranimo in naj/ne stoje na glavi. Verige lahko obešamo, lopato je bolje, da jo prislonimo. Različno blago zahteva svojevrstne ureditve. S kavo n. pr. ne moremo delati kakih skupin. Raztresemo pa jo lahko v primernem okvirju v vzorčasta, barvna polja od zelene do temno-rjave in če postavimo poleg nekaj večjih posod, da požive s svojim leskom mrtvo barvo kave, smo s tem nalogo že dobro izvedli.
Stvari zahtevajo že same po sebi oblike svoje vrste, v katerih nam najbolj ugajajo. Drobne predmete polagamo v lepe vrste ali v vzorčasta polja, kockaste skladamo v gradbene oblike, za nekatere stvari uporabljamo posode, za druge zavoje. Predmetov, ki se izdelujejo v celih množinah, n. pr. gumbi, zaponke, svinčniki ali pa robci, nogavice, trakovi, teh ne bomo posamezno razstavljali, nasprotno pa damo odličnim izdelkom in finim komadom iz katere koli stroke poseben poudarek s tem, da razstavimo tak predmet bolj ali manj ločeno. Navadna polnilna peresa n. pr. postavimo v skupinah ali zvezdah, drago pero pa zahteva kot nekaj posebnega mesto zase, bodisi v etuiju ali na posebni podlagi.
(4») • • aV LIKen Vcmornv	vodeča •	• znamka
		
Pravico železničarjem !
Vsa iavnost podpira njih zahteve
Agilni in zaslužni odbor Udru-ženja jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev je izdal kratko^ zato pa tem tehtnejšo spomenico o naravnost obupnem stanju železničarjev, zlasti onih v Sloveniji. Kajti v Sloveniji je življenje naj-dražje, plače pa so iste ko v onih agrarno najbogatejših in zato tudi najcenejših pokrajinah. Poleg tega pa so železničarji v Sloveniji tudi s službo tako obremenjeni ko nikjer v državi. Starim železničarjem, ki so že doslužili polno službeno dobo, se ne dovoljuje iti v pokoj. Drugi železničarji morajo opravljati več službe, kakor pa je njih dolžnost. Tudi dopusti se kratijo železničarjem. In zakaj to? Ker je v Sloveniji okrog 2000 železničarjev premalo.
Pri tem pa treba poudariti, da niso državne železnice nikjer v državi tako aktivne ko v Sloveniji. Pokrajina, ki daje državi največ, se najbolj zapostavlja! V tej kratki ugotovitvi je pač najbolj nazorno izraženo, kako velikanska krivica se dela ravno slovenskim železničarjem. A hkrati tudi Sloveniji. Kajti zaradi hude agrarne pasivnosti Slovenija svojega letnega prirastka ne more v celoti prehraniti in zato ostaja vedno znaten del nezaposlen. Kako znatno bi se položaj kar hipoma zboljšal, če bi železniška direkcija nastavila vseh 2000 manjkajočih železničarjev! Takoj bi se gospodarsko stanje v Sloveniji zboljšalo. Zato mora slovenska javnost zahteve železničarjev v celoti in z vso odločnostjo podpirati.
Podpirati pa jih mora tudi s stališča socialne pravičnosti. Plače, ki jih dobivajo zlasti nižji železniški nameščenci, so tako nizke, da ne zadostujejo niti za golo življenje. Zato se tudi med železničarji silno širijo bolezni, zato raste med njimi umrljivost in zato so zadolženi do glave. Pri tem pa morajo opravljati nad vse težko in odgovorno službo. Od njih vestnosti je odvisna varnost potnikov, od njih požrtvovalnosti za visi reden promet, ki ga gospodarstvo nikakor ne more pogrešati.
Kdor od nameščencev tako mno-
go zahteva kakor država od svojih železničarjev, ta je tudi dolžan, da jih pošteno plača! A to je tudi v interesu države same. Kajti vsak hip morejo priti časi, ko bo morala država še več zahtevati od svojih železničarjev. Zdravi in zadovoljni železničarji bodo mogli tudi tem večjim nalogam ustreči, bolni, slabo plačani in nezadovoljni pa nikakor!
Zato zvišajte plače železničarjem!
Zato skrbite za zadostno število železniškega osebja!
Zato ne kratite pravic železničarjev, zlasti ne pravice do dopustov in upokojitve!
Vsa javnost po pravici zahteva, da se te minimalne zahteve železničarjev uslišijo in zahteva to tudi s polno pravico. Kajti če je denar za palače, če je denar za neplodne reprezentativne namene, mora biti tudi za poštene plače železničarjev!
Bahave - licitacije
1.	Odelj. Vojno-tehn. zavoda v Hanrijevu pri Skoplju sprejema do 5. julija ponudbe za dobavo svilenega platna in bele tkanine, do 14. julija pa ponudbe za dobavo s+-,oja za rezanje zavojev in re-jzo.vne čeljusti za rezanje zavojev.
Uprava drž. monopolov v Beogradu sprejema do 5. julija ponudbe za dobavo škroba.
Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 5. julija ponudbe za dobavo raznega materiala: kljuk za okna, ščitov za vrata, svinčenih cevi, kož, solne kisline, Škarij, krovne lepenke, žice, opeke, cementa itd.
Pomorsko-zrakoplovna šola Di-vulje sprejema do 5. julija ponudbe za dobavo raznih strojev in orodja.
Artilerijsko tehnični zavod mornarice Lepetane sprejema do 6. julija ponudbe za dobavo večje množine špiralnih svedrov, glodal, raznega orodja, zaščitnih naočal i. dr.
Štab za utrjevanje v Ljubljani sprejema do 3. in 4. julija ponudbe za dobavo cisterne za bencin in nafto.
Uprava vojno-tcliničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 4. julija ponudbe za dobavo hrastovih pragov in železa; do 10. julija pa ponudbe za dobavo jesenovih desk.
Dravska radionica v Ljubljani sprejema do 4. julija ponudbe za dobavo zakovic, vijakov, svedrov,
Trgovina z mešanim blagom
staro — renomirane, dobro vpeljane, velike trgovske hiše na najprometnejši točki industrij, kraja, s sedežem sreskega poglavarstva, sodnije in davkarije,
se odda v najem
samo strokovno sposobnemu, gmotno krepkemu ter solidnemu trgovcu, ki bi imel prevzeti tudi večjo zalogo blaga. — Samo resni interesenti naj pošljejo svojo ponudbo z navedbo premoženjskih razmer, dosedanjega-udejstvovanja, starosti in ako poročen, na upravo »Trgovskega lista«.
matic itd.; do 5. julija pa ponudbe za dobavo nafte in raznega olja.
Štab mornarice v Zemunu sprejema do 3. julija ponudbe za dobavo kovin; do 5. julija sprejema ponudbe za dobavo repičnega olja.
Licitacije:
Dne 4. julija bo pri generalni direkciji drž. železnic v Beogradu licitacija za nabavo večje množine plaščev za osebje.
Dne 5. julija bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo kemikalij in drugega grafičnega materiala; 15. julija 10.000 m3 hlodov.
Dne 7. julija bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo bagerskih očnic in zagozd.
Doma in po sveto
Minister Spaho je nenadoma
umrl, zadet od srčne kapi. Njegovo truplo so prepeljah v Sarajevo, kjer bo pokopano na državne stroške. — Pokojni dr. Spaho je bil eden najzaslužnejših voditeljev muslimanov, ki si je pridobil za naš notranji razvoj trajnih zaslug. Z njegovo smrtjo je nastala v vrstah jugoslovanskih politikov velika vrzel. Slovenci moramo biti hvaležni dr. Spahu tudi zato, ker je bil on tisti, ki je omogočil, da imamo v Ljubljani popolno borzo. Večna slava spominu dr. Spaha!
Proslave 550 letnice kosovske bitke na Kosovem polju se je udeležilo okoli 100.000 ljudi, še nikdar ti kraji niso videli tako veličastne proslave. Službo božjo je opravil patriarh srbske cerkve Gavrilo ob asistenci več škofov. Svečanosti so se udeležili med drugimi: zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. general Ncdeljkovič, vojni minister gen. Nedič, minister dvora Čolak-Antič, predsednik poslanske zbornice Simonovič, številni drugi odličniki, vojska, Sokoli, četniki, razna nacionalistična društva ter ljudstvo iz vseh srbskih krajev v svojih lepih narodnih nošah. Slavnostni govor je imel vojni minister gen. Nedič, nakar so govorili še drugi zastopniki ljudstva. Po govorih so položili zastopniki. raznih organizacij in korporacij vence na spomenik padlim kosovskim junakom, nakar je bil defile vojske. — Tudi v vseh drugih krajih Jugoslavije in povsod, kjer žive Jugoslovani, se je proslavil spomin vidovdanskih junakov. V Ljubljani se je udeležil parastosa v pravoslavni cerkvi tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič.
Spomenik je bil odkrit na Vidov dan na pokopališču pri Sv. Križu slovenskemu pisatelju, publicistu, novinarju dr. Ivanu Lahu, ki je bil eden prvih in najbolj doslednih delavcev za naše osvobojenje. Spomenik 'je odlično delo kiparja Pirnata.
Dr. Milan Stojadinovič je izjavil dopisniku »Hrvatskega dnevnika«, da ni namen njegove interpelacije zaradi sporazuma s Hrvati ta, da bi se vrnil na vlado. Izjavil je, da potrebuje danes Jugoslavija na čelu vlade moža z zelo veliko avtoriteto, ki je pa sam nima, ker se danes njegov ugled dosledno ruši iz vseh strani.
Banski svet dravske banovine se je sestal v ponedeljek na kratko zasedanje, da razpravlja o novem viničarskem redu, ki je nujno potreben, ker je položaj viničarjev v resnici zelo slab, kar tudi marljivo izkorišča tuja propaganda. Novi red predvideva strokovno kvalifikacijo viničarjev, minimalne mezde, relativno stalnost viničarjev in ustanovitev viničarskega sklada. Vsi banski svetniki pa niso bili za novi viničarski red.
Trgovinski minister Tomič je izdal uredbo, s katero se zviša cena za opij od 20 na 25 din.
ZAK.ZAŠT.
AKCIJSKA DRUŽBA ZA KEMIČNO INDUSTRIJO
Ll U B LIANA
Slovenska gasilska društva v Pliberku, Globasnici in Št. Jakobu v Rožu na Koroškem so bila, kakor poroča zadnja »Ravnopravnost«, razpuščena, njih premoženje pa izročeno nemškim gasilskim društvom.
Celjska razstava bo od 29. julija do 6. avgusta. Razstavo priredi zadruga »Celjska razstava«, ki je tudi izdala za propagandne namene list »Celjska razstava« z zelo dobrimi članki. Zlasti opozarjamo na članek prof. Brodarja o stari kameni dobi v celjskem mestnem muzeju.
O nabavi železniškega materiala v Nemčiji še ni bila podpisana nobena pogodba, kakor se uradno sporoča.
Tvornica »Zephir«, ki izdeluje znane peči in emajlirano posodo, se je preselila iz Subotice v Beograd, kjer je v industrijskem okraju Višnjice zgradila novo tovarno. Družba bo sedaj svoje obrate razširila.
Rudnik železne rude »Rudna glava« pri Dol. Milanovcu na Donavi je začel obratovati. Njegova dnevna proizvodnja znaša 20 do 30 vagonov. To je že četrti železni rudnik v naši državi.
»Jugoslovenski LIoyd« v Splitu izkazuje za lani 8.2 milijona din čistega dobička, s prenosom iz leta 1937. celo 2703 milijona din. Dividenda znaša 28.88 din na delnico (katere nominalna vrednost znaša 100 din). Predsednik Paško Babu-rica je odstopil, ker biva stalno v Chileju.
Angleški letalski minister je izjavil, da je angleško letalstvo že sedaj tako močno, da more poslati pomoč na vse strani. Letalske tovarne so zgrajene na takih krajih, da jih ne bo mogoče zlepa napasti. Za obrambo imperija bo angleško letalstvo kmalu tako pomembno, kakor je angleška mornarica.
Belgijski senat je dovolil kredit 6 milijonov frankov za židovske begunce.
Na curiški borzi je kupil neki nemadžar 600.000 madžarskih efektivnih pengov, ki so bili potem dani neki madžarski nacionalistični skupini za volitve. Ni težko uganiti, katera skupina je dobila ta denar in od koga.
Radio Ljubljana
Sobota 1. julija. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi
— 17.00:	Otroška	ura — 17.50:
Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Stari slovenski ljudski plesi (Boris Orel) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Beseda o kongresu Kristusa kralja — 19.40: Nac. ura — 20.00: O zunanji
s tovarniško garancijo
Trgovci popust!
SPLOŠNA TRGOVSKA
d. z o. z.
LJUBLJANA
Tyr$eva cesta 33
politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Dve zgodbi o krompirju za pouk in zabavo. Pisan večer. Izvajajo člani rad. igr. družine, sodelujejo Fantje na vasi, vodi ing. Ivan Pengov — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja 2. julija: 8.00: Kvintet trobil — 9.00: Napovedi, poročila
— 9.15: Reportaža sprevoda udeležencev mariborskega tabora —■ 10.00: Prenos sv. maše z ljudskim petjem in cerkveni govor iz Maribora — 11.30: Koncert radijskega orkestra—13.00: Napovedi — 13.20: Šramel »štirje fantje« — 17.00: Poletno delo v sadovnjakih (Kafol Franjo) — 17.30: Veseli godci in radijski orkester — 19.00: Napovedi, poročila — 19.40: Nac. ura —< 20.00:	Korošci pojo (plošče) — 20.30: Operetni napevi: gdč. Jelka Igličeva, g. Belizar Sancin in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče.
Ponedeljek 3. julija: 12.00: Zborovske točke (plošče) — 12.45: Poročila — 13.09: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 19.00: Poročila
— 19.30: Zanimivosti — 19.40: Nac. ura — 20.00: Popy: Orientalska suita (plošče) — 20.10: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik) — 20.30: Koncert radijskega orkestra — 21.15: Solistični koncert prof. čenda Šedlbauerja (violon-cello), pri klavirju prof. M. Lipovšek — 22.00: Napovedi, poročila —• 22.15: Radijski orkester.
Sejmi
2. julija: v Kočevski Reki, Ra-kičanah, St. Gotardu, Petrovčah, Št. liju pod Turjakom, Tinskem.
3. julija: v Novem mestu, Ormožu, Rajhenburgu, Murski Soboti.
4. julija: v Žireli, Dolnji Lendavi, Vuzenici, Črnomlju, Krškem, Ptuju, Ormožu, Vel. Gabru, Vojniku.
5. julija: v Ljubljani, Mengšu, Celju, Ptuju, Trbovljah, Sv. Lenartu nad Laškim.
G. julija: v Žužemberku, Mokronogu, Turnišču.
7. julija: v Mariboru, Kapli.
8. julija: v Boštanju, Gradacu, Pišecah.
A. Šarabon
LJUBLJANA
•
Uvoz kolonijalne robe
Veletrgovina s Špecerijo
Velepražarna za kavo
Mlini za dišave
Glavna zaloga rudninskih vodš
 »
w Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/„!! Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega * rdečimi srci,
našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
Zahtevajte povsod poznane specialitete
B. M0SER, veletrgovina z vinom
BEOGRAD - ZEMUN III., Moserova ulica It. 1 • ••
Zastopnik za Ljubljano in bivšo Kranjsko
M. CESAR. UUDUANA VII., Gasilska cesta 3
Telefon 23-69
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.