P« pošli prejeman: ta celo leto naprej 26 K — h pol leta Setrt , mesec 13, 6,50, 2.20, V upravništvu prejeman: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — „ *etrt „ » 5,-, mesec , 1 „ 70 , Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnine in inserate sprejema upravnlitvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2.1., 17. Izhajavsakdan. izvzerofi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 136. V Ljubljani, v soboto 16. junija 1900. Letnik XXVIII. Slovenci, na stražo! Že pred dobrim mesecem smo opozorili slovensko občinstvo na zle nakane, ki so jih skovali Nemci proti našemu narodu. Zloglasna »Siidmark« je sklenila, da ustanovi banko, ki na| gmotno podpira ponemčevanje našega rodnega ozemlja po Koroškem in Štajerskem. Dasi imajo Nemci vse javne zavode, državne in deželno v svojih rokah in jih brezobzirno zlorabljajo v neenakem boju z brezpravnim slovenstvom, vendar jim raste nemški most do »nemške« Adrije še prepočasi. Uvideli so, da treba še močnejših in uspešnejših sredstev, ako nas hote v kratkem pomesti z nase zemlje. Organizovali so svoj kapital, da nas gospodarsko uničijo. »S ti d m a rk i s c h e Volksbank« jo postala dejstvo ter pričela svoje za nas pogubno delovanje. Z denarjem hoče podkrepiti doslej le umetno skovano premoč nemštva po slovenskem Koroškem in Sta-jerju, z denarjem hoče usužnjiti našega že itak odvisnega in gospodarsko zanemarjenega kmeta. Zares silovito sredstvo, ki utegne naš živelj po Korotanu in Stajerju v kratkem zatreti, ako se še pravočasno ne postavimo v bran ! Zdrami se vendar »Naša Straža« iz svojega dolgega sna, vzbudi in organizuj zlasti obmejne Slovence na skupno gospodarsko delo, da nas ljuti sovrag ne prehiti! Ako se še zdaj ne vzdramimo v tem osode polnem času, ko je nevarnost prikipela do viška, pride vsa naša pomoč prepozno ! Posebe pa želimo, da se v Slovencih vendar že utrdi in uglobi smisel za gospodarsko organizacijo našega naroda. V tem pogledu je hujskanje »Narodovo« mnogim zmedlo pojme. Ne vedo, pri čem da so, niti tega ne slutijo, da vsak korak, ki je naperjen proti gospodarski organizaciji, je storjen le v korist naših narodnih nasprotnikov. Iz istega vzroka tudi vlada vsaj na Kranjskem porablja vse prilike in neprilike, da z vsemi sredstvi ovira razvoj gospodarske organizacije. Najgrše protinarodno rovanje je hujskati proti stremljenju po gospodarski neodvisnosti našega naroda. Slovenci pojmimo svoje dolžnosti in pojdimo brezozirno naprej, da zavarujemo tudi v gospodarskem oziru naš narod pred naskoki bogatih in krutih naših narodnih nasprotnikov ! Češko državno pravo. Češki državni poslanec, dr. Kramar, je v zadnji številki »Češke revije« ob|avil članek o češkem državnem pravu. V tem članku pa ugledni češki politik tudi poj usnju je taktiko češkega kluba. Dr. Kramar dokazuje, da je bilo češko državno pravo v veljavi do I. 1749, ko so odpravili dvorno pisarno za češke dežele in ustanovili direk-torij »in politicis et cameralibus« ter najvišji urad za pravosodje. Ako se torej obnovi češko državno pravo, obnoviti bi se morala zakonodajska iri upravna samostojnost češke kraljevine ž njenimi deželami. Radikalne stranke, ki prisegajo na državno pravo, vedno teže za tem namenom. To stališče je pravno popolnoma utemeljeno, a v iBtini je namen le utopija Vsaka stranka na Češkem si mora danes odkrito priznati, da je ta zahteva nemogoča in za dežele češke krone tudi ne koristna. Za češki narod je največje vrednosti, da je Avstrija močna in mogočna. Nikjer bi češki narod relativno ne imel toliko vpliva, kakor ravno v Avstriji. Pa tudi koristi avstrijske države zahtevajo, da se češki narod razvija in krepi, ker dve nemški države ne moreta obstajati ena poleg druge. Naravna posledica bi bila, da bi manjša in slabejša država podlegla. Vsa tragika tiči v tem, ker Avstrija od 1. 1866 še ni spoznala, da so prazne vse nemške sanje in da mora Avstrija biti pribežališče in obramba za vse narode. Enakopravnost za vse narode mora biti načelo te države, ker to je zagotovilo njenega obstanka. Toda pošteno in odkrito je treba tudi priznati, da bi zatiranje Nemcev bilo Avstriji v pogubo, ker bi provzročilo spor s samo zavestno in močno Nemčijo. S tem mora računati vsaka resna češka stranka, ki se zaveda svoje odgovornosti pred narodom in njegovo bodočnostjo. Zato mora biti naš dr-žavnopravni program tako uravnan, da pospešuje moč države ter narodni in gospodarski razvoj vseh narodov, osobito pa nemškega v deželah češke krone. Dalje mora vsaka moderna država imeti močno armado ter razvito gospodarsko organizacijo, ki more z drugimi tekmovati. Zato pa mora vsaka resna češka stranka podpirati skupne naprave za vsa vprašanja državne vele moči in za določene delokroge gospodarske politike, ki zahtevajo enotno vodstvo in upravo. Češki zastopniki bi torej morali prostovoljno popustiti nekaj zakonodajske in upravne samostojnosti čeških dežel v korist države. Ker trezen politik ne sme računati na politične katastrofe, zato sem prepričan, da je le ena pot mogoča do češkega državnega prava: sprava z Nemci. Narod tirati v katastrofo, je neodpusten greh, velik zločin. Vsakdo more za svojo osebo na slepo srečo igrati, a nikdar za narod. Češki radi-kalci mislijo, da mora češka politika razrušiti dunajski parlament. A Nemci so pokazali, da znajo bolje in temeljiteje, nego Čehi. Ti so sedaj posnemali Nemce v obstrukciji, da ne bi bili na veke izročeni na milost in nemilost Nemcem, ki morejo z obstrukcijo vso preprečiti, kar bi vlada hotela Čehom dovoliti v narodnem in kulturnem oziru. Konec zmagovite češke obstrukcije bode skoraj gotovo konec vsake obstrukcije v dunajskem parlamentu. To bode sicer iznena-dilo radikalce, ki so pozdravljali našo obstrukcijo, toda za češki narod in njegovo stvar ne bode nesreča. Navzlic vsem napa-padom od radikalne strani sem za spravo z Nemci, ki se morajo prepričati, da hočemo mir in red in da se jim ni treba bati, ako naši ljudje iščejo dela in zaslužka v nemških industrijskih krajih. To prepričanje pa Nemci dobe, ako se ne bo treba vsem nemškim uradnikom učiti češkega jezika. In tudi mi se bomo šele tedaj zavedali samostojnega državnega življenja, ako ne bode vsak češki uradnik prisiljen učiti se nemščine. Politični pregled. V Ljubljani, 16. junija. Češka, spomenica o vladnih jezikovnih načrtih. Parlamentarna komisija češkega kluba je doposlala minulo sredo vsem kabinetnim članom, vsem poslancem in članom gospodske zbornice dobro utemeljeno spomenico o jezikovnem vprašanju. Češka spomenica je toraj prej zagledala beli dan nego že davno napovedana spomenica levičarskih klubov, in že to samo jezi nemške nestrpneže. Poročila pravijo, da je to ona spomenica, obsegajoča 13 tiskovnih stranij, ki so jo Čehi svojedobno predložili desni- škemu izvršilnemu odboru in katero je ta odobril. V njej se strogo, Btvarno in temeljito kntikujejo vse določbe vladnih jezikovnih načrtov za Češko in Moravsko. Splošna sodba o obeh načrtih je ta, da se je vlada povsodi ozirala na nemške postulate, prezirala pa že v osnovnem zakonu zajamčeno ravnopravnost. Posebno velja to še o jezikovnem načrtu za Moravsko. Čehi sploh ne morejo umeti, čemu je vlada predložila za to kronovino povsem drug načrt, ker so vendar narodnostne razmere jednake v obeh kronovinah. Na Češkem se ogreva vlada za jednojezičnost, na Moravskem pa določa za Nemce povsod jednake pravice, kakor za Cehe in hoče torej tu uvesti dvojezičnost. Vlada ne določa ničesar glede ureditve narodnostnega vprašanja v Sleziji, akoravno bi tudi tu morale veljati jednake določbe kakor za češko. Konečno ni v načrtih nikake določbe o kompetenci deželnega in državnega zbora ter eksekutive. Vladni načrti, glasi se konečno v spomenici, so za Cehe nevspre-jemljivi tudi vsled tega, ker bi se z uve-ljavljenjem razveljavila določba § 19. drž. osnovnega zakona. Ravno iz tega razloga je pa tudi nedopustno uveljaviti načrta s pomočjo § 14. in bi vlada s tem naravnost prekršila ustavo. — Nemci so seveda grozno vznemirjeni nad to spomenico in pravijo, da bi bili Čehi vse te težkoče lahko naznanili v jezikovnem odseku, ko bi jim bilo res kaj za konečno ureditev jezikovnega vprašanja. Seveda, ko bi se bil v odseku kedo oziral na izražene zahteve. Nemška spomenica o Koerberjevem jezikovnem načrtu. Za Čehi so sedaj pricapljali tudi Nemci in jeli misliti, kako bi sami kritikovali vladni načrt za rešitev jezikovnega vprašanja. Sicer se je že pred nekaj dnevi šepetalo v gotovih krogih, da se Nemci tudi pripravljajo na nekako spomenico oziroma kritiko jezikovnih načrtov, a delo je sedaj dogotovljeno le za Moravsko. Načrt za Češko je šele v delu. Sedaj izgotovljeni načrt je delo barona d' Elverta. S Koerberjevim načrtom tudi Nemci niso zadovoljni in pravijo naravnost, da je od začetka do konca povsem nevsprejemljiv. Z načrtom za Češko bi bili Nemci žc zadovoljni, le proti uradnikom extra statum v varstvo drugih narodnostij se bodo branili do skrajnih sil. V kratkem bo imela toraj LISTEK. 0 kapitulaciji. Klerikalci ne kapitulirajo. Neverjetno je to, ali kedor pazno in z nepristranostjo pravega modrijana razmotriva vse, kar se godi krog njega, temu je uže davno jasno postalo to žalostno dejstvo. Ne gre, prikrivati te grozne prikazni, ki sramoti vso kulturno zgodovino. Zatorej je »Slov. Narod« v sredo razkril to pego na jasnem obrazu človeštva onim, kateri dr. Tavčarja je sodišče razglasilo obsodbo zaradi krivde razžaljenja in prestopka tiskovnega zakona, in sicer za prvi slučaj 14dnevni zapor, poostren s tedenskim postom, za drugi globa 10 kron. Obtoženi je na to prijavil priziv proti obsodbi. Toženec ni imel pravnega zastopnika. in vevška papirnica. Dasi se je komaj poravnala stavba v vevški papirnici, valil se je ta visoki praznik katoličan siva celi dan gosti dim iz obeh tovarniških dimnikov v znamenje, da se je splošno delalo in da mnogo delavcev ni moglo zadostiti svoji krščanski dolžnosti, dasi § 75 obrtnega zak. z dne 8. marca 1885 št. 22 drž, zak. izrečno pravi, da je ob praznikih delaveem prepustiti potrebni čas, da zamorejo zadostiti svojim verskim dolžnostim z obiskavanjem zjutranje alužbe božje. Velja to o navadnih praznikih, brezdvomno tembolj o najvažnejem prazniku krščanstva. Sodbo, je li umestno s tako bregobzirnim postopanjem od strani delodajalcev žaliti verski čut prebivalstva osobito zdaj, ko se še ni polegla razburjenost ljudstva ob zadnji stavki, prepuščamo razsodnemu občinstvu. Iz zapuščine t dekana Mežnazrca ki je imenoval kranjsko župno cerkev glavnim dedičem, je določenih 4000 kron za dijaško ustanovo, mestni ubogi v Krauju dobe 400 kron, njegova biblioteka se pa razdeli deloma mej ljudsko šolo in gimnazijo v Kranji, deloma mej ljubljansko semenišče in druge učne zavode. Celjska naprednost. Napredni pa smo v Celju, napredni, še bolj kot Vi v Ljubljani. Pri procesiji na Telovo ni bil zastopan ne mestni urad, — razven po obligatnih pikelhaubarskih jako ljubeznjivih policajih, ne občinski zastop, ne obrtne zadruge, ne meščanstvo. No pa bi bilo tudi res sramotno nazadnjaško, če bi sedaj ob času korenite reformacije še hodil kedo za procesijo, razven če se napravi pri procesiji kak »kšeft«. Zato je pa prišla sputana nemška godba k procesiji, pa brez uniform, — ker jih nimajo. V najkrajšem času pride najbrže cela godba z bobnom vred na boben. Seveda, kjer je nemška godba, tam mora biti hrastovje. Ker že ne igrajo tako slabo, da se človeku od umetnih in neumetnih disonanc — zmeša, so prišli vsi s hrastjem našemljeni in so najbrže v zabavo c. kr. uradnikov in vojaštva igrali med procesijo »Bismarck-Marsch«. Razven tega je pa Bismarck igral pri procesiji še drugo važno ulogo: Tretji blagoslov se jo vernim Slovencem delil na »Bismarck-Platzu«. Česar pošteni Nemci ne preneso, to prenesemo mi. In za vso to popustljivost se žanje največje ne-uljudnosti od naših naprednjakov, mej katerimi je tudi višji geometer Martiny, kateremu se ne zdi vredno gredočemu ob procesiji svoje lepe glavice odkriti. Višji geometer Martiny v Celju je mal možic, drobnega telesa, lepe rudeče glavice, katero pokriva po leti pravi pristni angleški klobuk. Rojen je v Kranju na Gorenjskem in so mu prisodile kranjske modrice ulogo dvojnega relormatorja in Bicer verskega, ter relormatorja štajerskih kur. On je postal luterš in jo sedaj direktor kurjega zavoda, katerega si špoga društvo za varstvo in rejo živali) v Celju. V politično življenje se razven za časa obč. volitev ne vmešuje. če so pa volitve, takrat je pa on vse: Nemec, luteran, soc. dem. in neodvisen kandidat, ki vedno propade, ker neumno ljudstvo ne ve upoštevati njegovih zmožnostij. Vsetonasp^mai^brigajia^od^^o, uradnik na svojem uradu samo nemške n a p i s e in še tiste v izzivanje slovenskih okrajev, za katere je nastavljen, v pravilnih črno rudeče ioltih barvah. Če je njegov kolega, geometer 1., ki ima bolj nemško okraje kakor g. Martiny, toliko pravičen, da ima poštene dvojezične napise, zahtevamo to tudi od druzega geometra, — sicer si bomo morali sami pomagati. Požar so zanetili otroci na dan sv. R. Telesa v Drulovku, vasi župnije šmartinske pri Kranju. Ljudje so se bili ravno vrnili od procesije, ko se je pokadilo iz zadnje hiše, pri Cajnarju Ker je bil močan veter, se je ogenj silno hitro siril. Prej ko v eni uri je gorelo več kot polovica vasi. Pogorele so hiše in gospodarska poslopja enajstim posestnikom in podružna cerkev sv. Mihaela. Cerkev je bila sicer krita s ploščicami, a vendar se je vnelo tramovje od silne vročine. Cerkev bi bili lahko obvarovali, če bi bila pri roki precej vsaj kaka majhna briz galnica. Prišli ste požarni brambi iz Kranja in Šenčurja, in vrli gasilci so storili, kolikor je bilo še mogoče. Manjkalo je vode, ker v vasi je le nekaj kapnic. Sava ni ravno tako daleč, — ljudi je prišlo veliko, ali niso imeli nobene priprave, da bi donašali ali dovažali vodo.'Ob enacih prilikah naj bi prinesli seboj ljudje škafe, posebno ženske, ker le tako morejo kaj pomagati, sicer so le za napotje. Največ more pomagati gasilno društvo, ako je toliko blizu, da more kmalu priti na pogorišče. Tostran Save ni daleč na okrog no benega tacega društva, akoravno so vasi blizu skupaj in nekatere zelo velike. Kako potrebna bi bila dobra brizgalna in gasilno društvo! Ogenj na Cerovcu pri Stopičah. Začelo je goreti 13. junija okrog 6. ure po-poludne pri Matiju Drabu hišna št. 11 in od tod je zubelj švignil na sosedovo hišo Janeza Umek hišna št. 31, ter obema uničil vsa poslopja. Da bi ne bilo nasprotnega vetra, šla bi zopet cela vas, kakor 1. 1882. Zažgali so Drabovi otroci, ki so pri škopni-kih zakurili, potem leteli se skrit na peč. Le po naključju jih je posestnik A. Mavsar, premetajoč razne cape, gori našel, ter jih rešil, ko je bila streha že vsa v ognju. La varovana sta bila oba posestnika, a za primerno male svote. Velik ogenj v Trstu je nastal v četrtek zvečer v poslopju R. Schuchartove mirodilnice. Zgorelo je vse, razven zidovja. Škode je 30 000 gld. Posrečilo se je omejiti ogenj, ki je pretil bližnjim lesnim trgovinam Mankoč, Malalotič in Orlando. Koroški deželni šolski svet je v svoji seji dne 1. t. m. določil, da bodi učni jezik na novoustanovljeni šoli v Malem Št. Vidu nemšk, z dostavkom, da mora tamos-nii učitelj znati slovensko. V šolo bodo hodili malone sami slovenski otroci, in vendar se bo poučevalo edino le nemško ! Nespametni stariši, ki kaj takega zahtevajo, še bolj nespametna pa šolska oblast, ki kaj takega dovoljuje! Kdaj bo naš slavni deželni šolski svet prišel do boljšega spoznanja, kdaj bo vendar hotel malo bolj ustreči pravim potrebam ljudstva, kdaj bo nehal biti naj višji namen šol po slovenskem Koroškem: ponemčevanje ? Koroške novice. V petek zjutraj pred binkoštmi je pogorel posestnik p. d. Kol v Hudem kraju, fara Dješke. Bil je menda zavarovan za 1200 gld. — Na binkoštni ponedeljek je v Velikovcu, ko so ljudje ravno v velikih trumah šli od božje službe, vozil velikovški postilijon prehitro in povozil neko deklico iz St. Peterske župnije. Ponesrečeno deklico prenesli so v bližnjo lekarno, kjer jej je bila prva pomoč. — Na binkoštni torek se je ponesrečil č. g. klošterski župnik K o rman. Poklican je bil na spoved k nekemu kmetu, katerega je kap zadela. Kmetov hlapec je vozil g. župnika z jako iskrim konjem in zvrnil, tako da si je g. župnik nalomil levo roko. Grebinjski zdravnik je nemudoma ponesrečenemu gospodu obvezal roko. C. g. župnik bo moral nekaj tednov hude bolečine prestajati kot žrtva svojega poklica. — Na binkoštni praznik se je v neki gostilni blizu Vrbe zabavalo več možakov, med njimi mlinar Lorenc Koprivnik izikjovnice-. irl , samo za »špas«, kdo je bolj močen, potem je menda bila resnica. Mlinarja so pa po noči morali zapeljati domov, ker mu je naenkrat prišlo hudo v črevah, in drug dan je ubožec v strašnih bolečinah umrl. Dne 6. t. m. so ga zdravniki razrezali in našlo se je, da so se mu čreva zmešala, kar more biti nasledek pretepa. To so posledki neposveče-vanja praznikov! — V petek dne 1. junija ob pol 7. uri je začelo goreti v skednju pri Simi na Suhi pri Škofičah. Ljudje bo bili vsi deloma na polju ali v gori. Kako se prestrašijo, ko zagledajo ogenj. Skedenj je bil v kratkem ves v ognju. Tudi hiša se je vnela in pogorela. Živino so mogli še rešiti. K sreči ni bilo vetra, in strehe so bile od dežja namočene, zato je školiška požarna bramba ložje obvarovala sosedna poslopja pred ognjem. Pogorelec je bil zavarovan za 1900 gld. 1 škoda je seveda večja. Kako je nastal ogenj, se še ne ve. — Dne 28. maja se je v Št. Ja-kobski fari v Gorinčah obesil posestnik J. A. Ubožec je znorel. Enak slučaj se je prigo-dil v R o ž e k u v soboto pred binkošti. Kuharica posestnika S. K. je tudi znorela, naredila je ob treh zjutraj na dvorišču grmado, in jo je zažgala ter sama stopila v ogenj, da se je do kolen strašno ožgala. Kot vzrok svojega djanja je navedla, da mora sebe žrtvovati in sicer predno bo mežnar juter-nico odzvonil, ker drugače bode zgorelo več drugih oseb. K sreči so ogenj hitro pogasili, da ni biio večje nesreče. — Iz Kazaz pri Št. šte-lanu je £Io zopet šest oseb v Ameriko, iskat »novo srečo«. Doma vedno bolj primanjkuje delavnih močij, ljudje pa se izseljujejo v tujino. Nezdrave razmere! — G. Hild v Šmo-horu je letošnjo vigred poslal nad tisoč panjev čebel v inozemstvo. — V Blačah so čutili po noči 3. jun. precej močen potres. — Na binkoštni ponedeljek sta se v Zilski Bistrici pretepala nek fant s Čač in vojak s Trbiža. Ta je fanta s svojo sabljo precej hudo ranil na glavi. — Praktičen tečaj za Badjerejce bode dne 17. jun. v Podkloštru. Iz Zagorja. Sklicevaje se na § 19 tisk. zak. prosimo, da na notico priobčeno v Vašem cenjenem listu st. 123 pod zglavjem: »Odslovljeni starosta« sprejmete sledeči popravek: Ni res, da bi bili Sokoli na izvanrednem občnem zboru strmoglavili starosto gosp. Maura; res pa je, da je gospod Mauer prostovoljno odložil svoje častno me sto. Ni res, da bi bili istotako strmoglavili podstarosto gosp. Modica; res pa je, da g. Modic ni bil podstarosta, ampak le odbornik, kar je še danes. Toliko resnici na ljubo. —• Za telovadno društvo »Zagorski Sokol« : Lavos. Jerič, t. č. starosta; Ferdo Poljšak, t. č. tajnik. Mejo mej Kranjsko in Štajersko pri Brežicah morajo znova določiti, ker je Sava, ki tvori tu deželno mejo, spremenila svojo strugo. Komisijonelna razprava v to svrho je določena na 2 julija. Šolska vest. Vas Kunče, občina Smuk je izločena iz občine Stara Loka in pride-ljena občini Topla Reber v novomeškem okraju. Aljaževa koča v Vratih se je otvo rila 14. t. m. povodom izleta »Piparjev« v Vrata. Koča je dobro prezimila in ni nič trpela škode. Izlet je bil krasen, sosebno lep je bil pogled na ledenik Triglavov, ki se je lesketal v solnčnih žarkih. Ker je ob poti tudi slaven naš Peričnik, je ta izlet priporočati vsakomur, kdor se hoče navžiti veličastnih prizorov in svežega zraka. V Tolminu dobe za novega okrajnega zdravnika dr. Avg. Gregoricha. Dr. Graeffe je odšel na Volosko. Ljubljanske novice. Pokopali so včeraj ob 6. uri popoludne tovarnarja gosp. Ad. Tiinniesa. Pred krsto je korakalo tovarniško delavstvo z venci in svečami. Pokojnika, kateremu se je zmešalo, je spremljal h počitku P. Hiacint šega. — Povozil jo včeraj ob Selenburgovih ulicah in Dunajski cesti gostilničar Š. Bergant dečka R. Pučka. Deček je le malo poškodovan. I. Kopaj, brivski pomočnik, je včeraj popo-ludno na Kongresnem trgu povozil z biciklom šolsko učenko Selak. — Deserterji. Od 27. pešpolka je ušel v vojaški obleki Ivan Berghofer. h vojaške bolnice je pa ušel nek tat iz podstrešja čevlje vredne 10 kron. — Izgubila je groliea Ida Liehtenberg zlato zapestnico verižico, vredno SO kron. Ustanove za vojaške invalide. Za leto 1900 so razpisane od umrlega barona Wurzbacha napravljene »cesarice Elizabete ustanove za invalide«, in sicer : Tri ustanove po 120 K za Ljubljančane; tri ustanove po 60 K za rojake iz Kamnika, iz Jarš ali s Homca, in tri ustanove po 60 K za rojake iz Ventarjevca v občini šmartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja gospod baron Altonzij Wurzbacb, in sicer one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora ; ustanove za Kamničane, Jaršane in Homčane po nasvetu županstva v Kamniku ter ustanove za Ventarjevčane po nasvetu županstva šmar-tinske občine. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni vojaški invalidi iz imenovanih krajev od stražmojstra ali narednika nazaj, ki so lepega vedenja in vsled v vojni dobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživeti. Ako bi se za omenjene ustanove ne zglasilo zadostno število vojaških invalidov z opisanimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se radi bolehavosti in starosti ne morejo sami preživeti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem oblastvu potrjenimi spričevali neomadeže-vanost prosilcev. Dotične prošnje ulože naj prosilci iz Ljubljane pri ljubljanskem mestnem magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri županstvu svoje občine do 15. julija 1900 1. Moteno ženitovanje. V Tomišlju so imeli 11. t m. ženitovanje in zvečer so hoteli odpeljati nevestino balo na njen novi dom. A fantje so zahtevali 20 kron, stara-šina je obljubil pa le 10 in prišlo je do prepira. Konje so morali izpreči in odpeljati balo šele ob polnoči, ko je prišla žendar-merija. Mejtem je navstal mej fanti in svati pretep in drug Pezdir je trikrat sunil z nožem Jan. Gruma in jedenkrat Jos. Susteršiča, katerega so morali odpeljati v bolnico. C. kr. poštnohranilnični urad na Dunaji je te dni razposlal svoj letopis. Knjiga v četverki šteje 178 stranij. Priložene so tri grafične tablice. Naslovna stran piše: »Sechzehnter Uechenschaftsbericht des k. k. Postsparcassen - Amtes fiir das Jahr 1899«. Urad začel je poslovati dne 12. januvarija 1883 in torej posluje polnih sedemnajst let, in ker je prvi letopis velja za prvi dve leti skupaj, to je razlog, da je sedanji letopis »šestnajsti«. Odkar so v Avstriji ustanovili omenjeni zavod, naš list je priobčeval podatke iz posameznih letopisov in pa tudi iz okrožnic, ki jih urad razpošilja redno vsaki mesec. Onidan smo dobili okrožnico z računom glede prometa v mesecu maju, a v vtorek je pošta prinesla najnoveši letopis. Iz zadnjega za danes povzamemo le to, da je leta 1899 poštnohralnilnični urad štel 1.697 uradnikov in 209 drugih službenikov. Poročilo računi še z goldinarji. Zavod je čistega dobička skupil za 2,235.585 gld. 79 kr. Ta znesek je dobila uprava poštna. Iz poštne hranilnice. Najnovejša uradna okrožnica priobčuje račun za mesec majnik. V tem obdobji se je v oddelku varčevalnem vložilo 232.947 krat v skupnem znesku za 8,361.769 kron, v čekovnem pa 1,453.682 krat za 474,007.624 kron, v obeh oddelkih skupaj l,686.629krat za 482,369.393 kron. Od tega po naših krajih: na Štajar-skem se je 84.686krat vložilo za 13,929.673 kron 23 h, po Koroškem 25.085krat za 4,453.921 kron 85 h, po Kranjskem 21.436-krat za 3,754.846 K 31 h, po Primorju (Istra-Gorica-Gradiška-Trst) 33.388krat za 7,473.221 K 08 h, po Dalmaciji 12.006krat za 2,112.066 K 17 h. V minolem mesecu pa je izvzelo v obeh oddel. skupaj 473.321krat za 467,641.641 K 14 h. Od tega pride na Štajarsko 13.703 krat za 7,287.217 K 08 h, na Koroško 3.685 krat za 1,443.955 kron 19 h, na Kranjsko 2.436krat za 1,191.619 K 60 h, na Primorje 7.545krat za 2,990.858 K 84 h, na Dalmacijo 1.734krat za 340.510 K 12 h. Od dne 12. januvarija 1883, ko je hranilnica začela delovati, pa do dne 31. maja letos se je po državi vlož. 159,282.371krat za39.150,195.016 K 58 h, a vrnilo se je 43,115.468krat za 38.843,567.229 K 19 h, tako je v blagajnici preostalo čistih 306,627.787 K 39 h. V prometu nahaja se 15.235 knjižic - rentovnio, ki kupilo in jim odposlalo vrednostnih papirjev za 91,711.312 kron, potem 1,454.284 vložnih in 41.502 čekovnih knjižic. Ob svojo knjigo-, vložnico je prišlo 210 varčevalcev, med njjtni po jeden iz Ljubljane in z Zidanimosta, prva knjižica velja 3 K, druga 1 K 80 h, pravico do nove knjižice imata prvi dne 19. junija, drugi dne 1. junija. Število vložnikov je v majniku naraslo za 718 oseb v varčevalnem, za 172 v čekovnem, za 156 v nakazaičnem (clearing) prometu. Novo pošto z nabiral-nico dobil je na Stajarskem Kraj: Koprivnica. Okrožnica sklepoma objavlja podatke o poštni hranilnici na Ogrskem, Francoskem, Taljanskem, Nizozemskem, Švedskem. Žganje umorilo otroka. Iz Celovca se poroča, da je nenadoma urarl nek 13-letni otrok na — srčni kapi. Raztelesenje je pokazalo, da ga je umorilo zavžito žganje. Žganje je dal otroku piti znanec njegovega očeta. * * * Eksplozija tovarne. V četrtek je v Immeringovi tovarni za patrone v Budimpešti eksplodirala patrona. Iskre so padle na mizo, kjer je bilo polno razstreljive tvarine. Zgodila se je strašna eksplozija, kateri je sledil požar. Trupla usmrtenih so bila tako razmesarjena, da niso mogli določiti identitete. Umrl je od strahu. Karol Miiller, natakar v Budimpešti, je videl neko šiviljo, kako je skočila v samomorilnem namenu iz drugega nadstropja na tlak. To ga je tako prestrašilo, da je padel v omedlevico, in četudi je bil takoj zdravnik poklican, je v kratkem umrl. Cela obitelj izumrla Strašna rodbinska katastrofa se je prigodila v Diebanu pri Steincu na Odri. Posestniku Jehneru umrl je sin na škrlatici. Takoj potem ste mu oboleli na isti bolezni dve hčeri in umrli. — Od silne žalosti zbolela je mati, ki je tudi umrla. Obupani soprog šel je v mesto po krsto, a ko je prišel domov, našel je tudi tretjo hčer mrtvo. To je s toliko silo delovalo na nesrečnega očeta, da je tudi on obolel in je jako malo upanja, da bi okreval. Z doto svoje žene ušel je na Dunaju žid Zilcer. Bil je oženjen samo deset tednov. Dota je znašala 28.000 kron. Poleg tega je poneveril še 40.000 kron. V 13 dečkov udarila strela. Taka nesreča se je zgodila v Šveidnicu v Šleziji. Za kolodvorom je delalo na polju trinajst dečkov. Iz temnih oblakov udarila je vanje strela. Jednega dečka je ubila, ostale pa omamila. Morilka svojega otroka — opro ščena. Na Dunaju so porotniki oprostili Ano Jungvvirth, ki je zadavila svojega otroka in ga skrila v korbi v podstrešje. Zajec — defravdant. Branjevka Marija Aigel je na potu z Dunaja v Potzlein-dorl ujela zajca. Omamila ga je z udarci ter ga zavila v žepni robec, misleč, da je mrtev. Doma gaje z veseljem kazala svojemu možu, ki se je čudil zajčevi nerodnosti, da seje pustil ujeti. To očitanje je pa »mrtvega« zajca nakrat zopet oživilo. »Zbrihtal« se je, skočil po konci in jo ubral izpred hiše preko polja. V robcu, katerega je branjevka zajcu zvila okolu vratu, je bilo zavitih 170 gld., s katerimi je zajec pobegnil brez sledi. Žensko vseučilišče v Moskvi. Ruski službeni list javlja, da je ruski car odredil ustanovitev ženskega vseučilišča v Moskvi. Otvoritev bode dne 1. septembra t. 1. Imenovalo se bode to vseučilišče »viši ženski tečaje vi«. Predsednik Kriiger proti bankir jem. V Bruselju se bo vršila te dni zanimiva pravda. Kot tožnik nastopa transvalska vlada v ime Kriigerja in njegove vlade. Na zatožni klopi so pa razni pariški bankirji, ker so dolžili tožitelje, da so se pri zgradbah in napravah opetovano dali podkupiti in na ta način oškodovali republiko za večjo svoto, ki je zginila v žepih predsednika Kriigerja, njegovo žene, generalov Smitha in Jouberta ter članov vlade in volksraada. Toženi bodo nastopili dokaz resnice in so si izbrali najboljše odvetnike. Dr. Leyds tu ne bo imel ničesar opraviti. Kako so številne rodbine v Evropi. Najmanjša jo rodbina na Francoskem. Ondi broji rodbina le 3 03 članov, na Ir-skem ho rodhine najštevilnejša tar broje bina 3 70, v Švici 3-94, na, Avstrijskem. 4 05, istotoliko v Belgiji, na Angleškem 4 08, na Nemškem 4 10, na Švedskem 4-12, na Ho-landskem 4'22, na Laškem 4 56, na Španskem 4 65, na Ruskem 4 83 članov. Novo zdravilo zoper sušico sta iznašla, kakor Časniki poročajo, dva francoska zdravnika Hericourt in Richet. Je to nekak, izvleček iz govejega mesa. Zdravil soper je tiko se je že »iznašlo« veliko, a nobeno ni pomagalo; zato tudi zdravniki novemu zdravilu veliko ne zaupajo. Največja kuhinja na svetu. V Berolinu je kuhinja, v kateri se kuha vsak dan južina za šest tisoč ljudij. Jeden tisoč ljudij je v kuhinji sami, za pet tisoč se pa južina vozi po mestu. Južina stane 6 novcev in vsak dobi meso, juho in prikuho. Sedaj mislijo v Berolinu zidati kuhinjo za 12 tisoč ljudij. Prežalostno stanje je v jednem delu zahodne Indije. Na prostoru nekoliko sto kvadratnih milj ni videti niti travice vsled velike suše. Samo v velikih rekah je nekaj vode. Vsi potoki in studenci so izsahnili. Zemlja izgleda kakor velika puščava. Lačna živina išče sence in gine od lakote in žeje. Pogreb priprostega vojaka. 16. sušca je Moskva na Ruskem videla pogreb tako slovesen, kakor malo kedaj in vendar so pokopali samo priprcstega vojaka Gorde-jev. 13. sušca o polnoči je začelo v Španskih kasarnah goreti. Vse je spalo. Vzlic plamenom in dimu je Gordejev letal od durij k durim in prebujal tovariše in častnike, da bi se mogli rešiti. Vsi so se rešili, samo Gordejev se je zadušil. Duhovnik Zabelin je imel pri grobu ginljiv govor, trugo so nesli general A I. Kosovič, polkovnik Kortjunov in štabni častniki. Celo mesto je junaškega vojaka spremljalo na pokopališče. V sedanji dobi umazane sebičnosti, ko se propoveduje načelo »delati samo za se«, je takšen pojav nesebičnosti prav redek. Razstavo maček so priredili v Novem Jorku. Ljubitelji maček so tam plačali za najlepšo mačko 1200—2400 gld. Jednega mačka so cenili na 12.000 gld. V sedanji dobi bogatini bolj marajo za neumno živino kakor za reveže. Svet na robe! * * * Sejmi po Slovenskem od 18. do 23.junija. Na Kranjskem: 18. v Šempetru na Notr., Litiji, Premu, Zalogu, Št. Vidu pri Blokah in Bučki; 19. v Rovišah; 21. v Dolih pri Litiji, Moravčah in Lašičah; 23. v Tržiču. — Na Slov. Štajerskem: 18. v Novi cerkvi; 21. v Loki, Bučah in Vrenska gorci; 22. v Št. Juriju ob južni žel., Sevnici in Šoštanju; 23. v Poličanah. — Na Primorskem: 18. v Pavjeru ; 23. v Komenu. (Preširnove slavnosti v Vrbi) udeleže se tudi gasilna društva v Gorijah, Lešah in Kamnigorici (s pevskim zborom). Sfarodno gospodarstvo. Trgovina z lesom in lesoreja. (Konec.) Posestniki po nekaterih krajih Gorenjske izsekavajo debela drevesa, da ostane dosti različnega zaroda, tako sekajo lahko vsakih deset let brez škode lepe hlode. Nekateri izsekavajo drobiž toliko časa, da so drevesa vsa precej enako debela, posekajo potem na čisto in na novo zasadijo. Od teh pravijo naši kmetje, da se učijo le-soreje iz knjig; ta način ne da toliko dobička kot prvi, samo les je pa bolji. Glavna stvarje, ne sek at i 1 es a, d o k1er ni dosti debel. Kako slabo gospodarijo, ki predrobni les sekajo, hočem tu pojasniti. Po mojem mnenju naj bi se sekala dva metra visoka, v primeru 12 palcev in več debela drevesa, če so zdrava in ne zatirajo okolu njih stoječih mladik ali če niso kapniki. Dobro rastoča drevesa (smerekova in jelkova) odebelijo na leto povprečno pol palca. Videl sem že več smerek, ki so rastle po 36—40 let in so bili 4 metre dolgi hlodi na drobnejem koncu 14—16 palcev debeli. Pa če napol počaseje rastejo, nesejo dobre obresti. Računajmo toraj ! 9 palcev debela sme-reka b tremi hlodi kako uro daleč od žage, vredna ali se proda za en goldinar. Recimo, da ta smereka v desetih letih odebeli za 4 palce, ima tako 13 palcev in štiri hlode. Taka 13 palcev debela smereka se proda za 3 gld. in jih je bolj vredna kot 9 palcev debela 1 gld. Od 1 gld. imamo v 10 letih z obresti 1 gld. 63 kr., smereka je pa vredna 3 gld., je toraj 1 gld. 37 kr. dobička; 100 smerek bi bilo 137 gld., 1000 smerek 1870 gld. Ce bi bilo pol manj dobička, bi bila še lepa svota. To je en primer. Če pomislimo koliko tisoč rastočih predrobnih smerek se je posekalo na enem posestvu, potesalo v tramiče ali se je prodalo v fabriko, ko kmet še morebiti 20 kr. ni potegnil za komad, mora se nam smiliti tako gospodarstvo. Ubogi nasledniki, ki jim je umorjeno premoženje. Opazoval sem smereko, ki je rastla 90 let. V 40 letih odebelila je 4 palce in pozneje v 50 letih 13 palcev. Druga je odebelila v 39 letih 141/, palcev ; tretja v 42 letih 11 palcev. Dobro rastoča na samem stoječa smereka je odebelila v 60 letih 23 palcev, v prvih 30 letih je bila 8 palcev debela, v drugih 30 letih je naredila 15 palcev. Če-računamo to 8 palcev debelo smereko 1 gld. 20 kr. in priračunamo obresti, je v 30 letih 3 gld. 40 kr.; dorastla smereka je bila vredna 12 gld., toraj je 8 gld. 60 kr. prireje. Poglejmo malo les, ki ga prodajajo v papirnice. Največ smerek posekajo 7, 8 in 9 palcev debelih. Take smereke računajmo 6, 7'/, in 12 kubičnih čevljev. V 12 letih bi odebelile te smereke na 10, 11 in 12 palcev in bi merile 13, 16'/, in 20 kubičnih čevljev. Od prvih 24 kub. čevljev po 20 kr. in obresti od 12 let znese 8 gld. 25 kr.; od drugih 49l/, kub. čevljev po 20 kr. je 9 gld. 90 kr., toraj 1 gld. 65 kr. prireje. Pri tem pa opomnim, da prvi hlodi od takih smerek, ki merijo 11, 12 palcev, so najmanj 30 kr. več vredni v žagi. Za enkrat imamo mali pregled, da lahko vidimo, kako dobro je pustiti smereke v gozdu, da se malo opočijejo. Marsikatero posestvo bi so rešilo pogina, ko bi se ravno v odločilnem trenutku ne seglo po lesu. če poseka les, se otrebi za enkrat, ali kaj pomaga, ko se čez malo časa potreba vrne, pa ni kje več vzeti. Po gospodarskih in kmetijskih društvih naj se posestniki spodbujajo in podučujejo v zboljšanju lesoreje. Kjer je pa potreba, raji prositi za pomoč v domačih rajfajzenovih posojilnicah, kakor gozde uničiti. Če se posreči, da dobimo trgovino čez nekaj let v svoje roke, potem bomo iz lesa kovali cekine. Telefonska in brzojavna poročila. \DunajK 16. junija. Vesti, da vlada v KhrtktrnTrazpusti državni zbor, so ne-osnovane. Do jeseni si vlada pomore s § 14- J)una^ 10. junija. Včeraj so se sešliTRTCemiki levice in njeni zaupni možje, ki so se vdeležili spravnih konferenc. Seji je bila predložena spomenica o vladnih jezikovnih predlogih za Moravsko. Spomenico je sestavil posl. d' Elvert, ki je poročal in izjavil, da je vlaclin načrt jezikovnega zakona za Moravsko n e v s p r e j e m 1 j i v. Danes popoludne se nadaljujejov posvetovanja o jezikovnem zakonu za češko. Dunaj. 16. junija. Občinski odsek je odklonil vse proteste proti občinskim volitvam. Beljak, 16. junija. Včeraj je sklical dr. S t e i n w e n d e r tukaj shod volilcev. Prišlo jih je na shod 800. Eadikalci so napovedali poslancu neizprosen boj. Steimvender je izjavil, da le tedaj ohrani mandat, ako bo mogel vspešno delati za deželo in za ljudstvo. Praga, 16. junija. Mladočeški iz-vrševalni odbor je imel včeraj sejo. O razpravah se varuje tajnost, vendar se poroča, da se je odbor bavil s pripravami, ako bi vlada hotela nastopiti s kakimi ostrimi naredbami. Zader, 16. junija. Nek tukajšnji\ list javlja, da je razkralj Milan, poskušal \ najeti nekega na Primorskem živečega f anarhista, da bi umoril kneza črnogor- i skega. Rim, 16. iuniia. Odbor konstitnei- didaturo Biancherijevo za predsednika zbornice. Vlada je tej kandidaturi pritrdila in s tem kapitulirala, ker je s pritrjenjem pokazala, da si ne upa podpirati kako ugodnejšo kandidaturo. Izvolitev Biancherija pomenja opustitev spremembe poslovnega reda. Dunaj, 16. junija. Sporočila s Kitajskega se glase za druge države vedno bolj neugodno. VBruselju so v skrbeh, kaj je z belgijskim, v Londonu pa, kaj je z angleškim poslaništvom in nju osob-jem. Vse zveze s Pekingom so večinoma pretrgane. London, 16. junija. Tz Tien-Tsina poročajo 14. t. m.: 10.000 evropskih vojakov je pri Shanghaju. Poroča se, da v petek odrine 1700 mož v Peking. London, 16. junija. Tukajšnji zunanji urad še ni prejel obvestila o umoru japonskega kanclerja in o požigu poslaništva. Peking je zunanjemu svetu zaprt. Pretrgane so tudi zveze mej oddelki ■evropskih čet. Zbog tega vlada splošno vznemirjenje. London, 16. junija. Po soglasnih sodbah imajo Kitajci na papirju res 1,100.000 vojakov, a oboroženih in vsaj deloma izvežbanih je le 15.000 mož. London, 16. junija. Roberts brzojavlja iz Pretorije 14. t. m.: Klersdorp se je udal 9. t. m. oddelku, ki ga je poslal Hunter. Lord Kitchener poroča, v QVniom rrnvm-ipnin in r5<»invanin hnii radi zavijajo besede in jim podtikajo pomen, ki je vse drugo nego navaden. Kaj ima namreč, vprašam vas, pesnik opraviti s čudakom in njegovimi možgani? „A pravi vzrok vam povem jaz", dostavi Renzo. »To je zato, ker držč o n i pero v roki. Besede, katere govore oni, se raz-kadč in zbeže. Na besede pa, katere uidejo nevednemu ubožcu, pazijo, hitro, hitro jih ujamejo s peresom in jih pribijejo na papir, da jih porabijo, kadar je treba. Imajo pa še druge nakane in hudobije. Kadar hočejo zmešati ubožca, ki ni učen, ki pa ima nekoliko ... jaz vem, kaj hočem reči..." Da bi ga umeli, trka se s kazalcem po čelu, kakor bi je hotel izvrtati, ter nadaljuje: „ Ako'zapazijo, da razume njih čenče,zinejo mej pogovorom kako latinsko besedo, da zgubi nit in se mu zmede. Dovolj, tega treba, da je konec! Danes smo vse kar navadno naredili brez papirja, peresa in črnila. In jutri pojde še bolje, če bodo ljudje vedeli uravnati se. Nikomur ne skrivimo lasu, a bode vendar vse prav!" Mej tem so začeli nekateri gostje zopet igrati, drugi večerjati, mnogi kričati. Nekateri so odšli, pa drugi prišli. Krčmar vsa-cega ogleda. Vse to je brez pomena za našo povest. Tudi neznanemu spremljevalcu se ni nikamor mudilo; sicer navidez ni imel opravka v hiši, a vendar ni hotel oditi, predno ni še z Renzom nekoliko natihoma poble-betal. Obrne se k njemu in napelje govor na kruh. Ko izgovori par stavkov, ki jih je imel tedaj vsakdo na jeziku, izblebeta svoj načrt. „Hej, če bi jaz imel kaj oblasti, spravil bi hitro vse v pravi tir!" „Kako bi naredili?" vpraša Renzo, pogleda ga s svojimi več kot potrebno svetlimi očmi in zategne usta, kakor bi ga Bog ve kako pazno poslušal. „Kako bi jaz naredil? Kruha bi bilo dovolj za ubožce in bogatine." „Ah! To ni slabo!" reče Renzo. „Tako-le bi učinil. Primerno ceno, ki bi bila vsem po godu! Kruh bi se moral razdeliti po številu ust. Kajti mnogo nesramnih požeruhov je, ki hočejo vse za-se, kar jim pride pod prste. Potem pa ubogemu ljudstvu manjka kruha. Torej kruh se mora razdeliti. In kako? Tako-le. Vsaka družina dobi listič, da gre po kruha k peku, kolikor ga potrebuje po številu ust. Jaz bi na primer dobil tak-le listek: Ambrogio Fusella sabljar po stanu, z ženo in štirimi otroki, ki že vsi znajo jesti. Dobro pazite! Njemu se naj d<4 toliko kruha, in on naj toliko plača. Da pa je vse pravično, mora iti vse po številu glav. Vi bi na primer dobili listek za .. . kako se pišete ?" ,,Lorenzo Tramaglino", reče Renzo, katerega je tako očaral ta načrt, da ni opazil, da so zopet na vrsti papir, pero in črnilo, in da bi bila za izvršitev tega načrta prva stvar nabiranje imen. „Dobro", reče neznanec. „ Ali imate ženo in otroke?" „Moral bi . . . otrok nimam . . . prekmalu ... a ženo ... če bi v$e pošteno šlo na svetu . . ." „Torej ste sami! Le potrpljenje! Dobili bi tedaj manjši delež." „Prav je tak6. A če se kmalu . .. kakor upam ... in z božjo pomočjo .. . Dovolj, kaj pa če bi imel ženo?" „Tedaj se premeni listek in delež se poveča. Kakor sem rekel, zmerom po številu ust", pravi neznancc in se vzdigne. „To jc pravično", kriči Renzo ter tolče neprenehoma z roko ob mizo: „Zakaj pa ni take postave?" „Kaj naj vam odgovorim na to? Sicer vam pa želim lahko noč in odidem. Žena in otroci mc najbrže uže dolgo čakajo." „Še jeden požirek, še jeden požirek!" kriči Renzo in naglo natoči kozarec, vzdigne se, zgrabi neznanca za gubo jopiča in ga skuša zopet posaditi nazaj. „Še jeden požirek! Ne kljubujte mi tako!" Toda neznanec sc mu izvijc urno iz rok. Renzo ga obsipa z vsakovrstnimi prošnjami in očitanji, a neznancc mu vošči šc jedenkrat lahko noč in odide. Renzo še kriči za njim, ko oni žc odhaja; nato pa se spusti na klop, uprč oči na kozarec, katerega jc natočil, namigne natakarju, ki jc šel mimo mize, kakor bi mu hnfoi nulrai tinmoili Unlrnvo .mu_v* n_luui čudno povdarjajoč besede: „Glejte! Pripravil sem ga za onega moža. Glejte! Prav poln je, kakor se spodobi prijatelju; a ni ga maral. Časih imajo ljudje čudne muhe. Jaz nisem kriv tega; to uže kaže moje dobro srce. Ker je tedaj uže nalito, ne sme pod zlo iti." S temi besedami zgrabi kozarec in ga zvrne va-se. „Razumel sem", odgovori natakar odhajajoč. ,,Ah! Ali ste tudi vi razumeli?" veli Renzo. Torej je res! Če je pravično ...!" Tu treba, da se sklicujemo na ljubezen do resnice, če nadaljujemo del povesti, ki je tako malo časten za glavnega junaka, takorekoč najvažnejšo osebo naše povesti. Z isto nepristranostjo pa moramo tudi povedati, da se je našemu junaku tedaj prvič pripetilo to, kar bomo povedali. In baš ker ni bil vajen nezmernega uživanja, postalo je le-to prvikrat za-nj osodepolno. Onih par kozarcev, katere je izprva zvrnil va-se drugega za drugim, proti svoji navadi, ker je bil prvič precej žejen, drugič pa takO razburjen, da se ni mogel krotiti, zlezlo mu je takoj v lase. Navajenemu pivcu bi jedva pogasili žejo. Tu naredi naš pisec opazko, katero mi ponovimo, naj se vzame za zlo ali dobro. Zmerno in čednostno življenje ima tudi to-le prednost: ,Čim bolj se uživi in vkoreni v človeku, tem bolj zoprno mu postane nasprotno življenje, če skoči jedenkrat iz ojnic. Se pozneje se dolgo spominja svoje napake, ki ga objednem tudi zmodri. Ko Renzu prvi hlapovi stopijo v glavo, začno se vrstiti vino in besede, ono doli, te pa gori brez vsake zmernosti in brez reda. V trenutju, ko smo ga zapustili, mu je pač bilo, kakor mu jc uže moglo biti. Imel je silno veselje do govorjenja. Poslušalcev ni manjkalo, ker je Renzo imel vse prisotne za svoje poslušalcc. Časih so mu nehote prišle besede lepo na jezik in jih je izgovoril v lepem redu. Toda s časom mu je bilo vedno težavneje, končati pričete stavke. Misli, ki so mu živo in določno prihajale na um, izgubile so se in izginile namah. Ako jc par minut lovil besedo, prilegala se ni več k prejšnjemu govorjenju. V teh zadregah se je zatekel k nesrečni steklenici iz napačnega nagona, ki tolikrat ugonobi ljudi. Koliko mu je koristila steklenica v teh okolščinah, misli si lahko vsakdo, kdor ima zdravo pamet. Neštevilne njegove govore, katere je izustil na onem nesrečnem večeru, izpustimo, ker bi bili brezpomembni; bili so namreč taki, da niso imeli nikakega smisla, še na videz ne, kar pa vsaj mora biti v tiskani knjigi. (Dalje prih.) „Posknsl vse, obdrži najboljše". Vsakdo pozna ta pregovor, a kako redko se ravna po njem! Sicer bi ne bilo mogoče, da so tolikim družinam Se nepoznane prednosti in vrline, katere daje kavi Katlireiner-Kneippova sladna kava, ako se jo primeža k navadni bibovi kavi. Izkušnja je dokazala v nešte-vilnih slučajih, da se more le na ta način pripravljati najboljša, najizvrstnejša kava, ki ima izboren okus in ki pripomore k zdravju. Nobena gospodinja naj se več ne obotavlja, ako še ni poskusila te najceneje in že v stotisočerih rodbinah udomačene kave; stori naj to na korist svoje gospodinjske blagajne in na korist svojih domačih. 6 Hude bolezni, koje se navadno izcimijo iz dozdevno povsem neškodljivih želodčnih težkoč, preprečijo se popolnoma s prasočasno rabo Rosovega balzama za želodec. Pravi se dobiva v vseh tukajšnjih lekarnah in v glavni zalogi B. Fragnerja v Pragi 111-204. Glej inseratl H Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm. Umrli no: 14. junija. Karolina Bajer, poseslnica, 70 let, Slomškove ulice 13, srčni krč. — Fran Terdina, zasebnik, 72 let, Rimska cesla 17, jelika. 15. junija. Marjela Gothard, sl.idčičarja hči, 21', meseca, Tržaška cesta 13, škrlatica. — Ivana Mlakar, delavka, Hi let, Kirlovska cesta 30, trebušna vodenica. V hiralnici- 14. junija. Marjeta Baloh, gostija, 77 let, osta-relost. V bolnišnici: 11. junija. Jožef Sušnik, dninar, 40 let, plučnica — Marija Mihelčič, delavca hči, 14 let, jetika. 12. junija. Luka Pance, gostač, 62 let, srčna hiba. 13. junija. Ana Tekavc, prodajalca hči, 2 leti, jetika. Cena žitu na dunajski borz) dnč 15. junija 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za junij . . » » jesen Rž za junij . . . » » jesen . . . Turšica za junij . . • »jul.-avgust » » sept.-okt. gl. 7 04 do gl. » » » s » » S-1J4 7 06 712 5-81 6-86 5 06 7.60 895 7 06 7 13 5-82 5-87 5 97 _19 Cm opa- zuranja Stanje Tempe- 11 j t a barometri ratura po Vetteii N»bo » mm. Celzija lop), zveč. j 73B-8 j 18-2 sTTjzah. del. oblač. 1fi| 7. zjutr. 1 :37-4 1 |2. popol. | 736-5 | 1.V1 brezvetr. idel. jauno; 22 9 sr. jzah. I 1 Srednja včerajšnja temperatura 18 6 normale: 17 8°. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko od dnč 10. do poročilo dne 16. junija. K h K h Goveje meso 1. v. kg 1 28 Pšenična moka 100 kg 28 — > >11» » 1 12 Koruzna > ► > 17 — . III. » > — 96 Ajdova » » > 36 — Telečje meso > 1 20 Fižol, liter. . . _ 16 Prašičje » sveže » 1140 Grah, » . . . — 20 » ► prek. > 1 40 Leča, > . . . — 24 KoštruDovo meso > — 80 Kaša, > . . . — 22 Maslo . . . . 2 — Ričet, » . . . _ 22 Surovo maslo . . » 190 Pšenica . . 100 kg 16 80 Mast prašičja . . > 1 40 Rž . . . > » 14 40 Slanina sveža » l|M6 Ječmen . . » > 15 — » prekajena » 1 44 Oves ... » » 12 80 Salo..... » 1 20 Ajda ... » > 19 — Jajce, jedno . . — 5 Proso, belo, » > 20 — Mleko, liter . . — 16 „ navadno » » 14 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » > 14 — » kisla . « — 80 Krompir » > V 60 Med..... kg — — Drva , trda , m* 6 60 Piščanec . . . 1 20 » mehka, » 5 — — 40 Seno, 100 kg . 4 40 Raca..... — Slama, > > 4 60 Zajec . . . . — Stelja, » » . V 60 Zahvala. 540 1-1 Za mnoge dokaze ljubeznivega sočutja povodom smrti mojega iskreno ljubljenega sina, oziroma našega brata, svaka in strijca, blagorodnega gospoda Adolfa Tonniesa stavb, mojstra ln lastnika tovarne kakor tudi za krasne darovane vence in številno častno spremstvo tako nenadno odvzetega nam dragega pokojnika izrekam s tem vsem dragim prijateljem in znancem, dalje vsemu tovarniškemu osobju in udeleženim korporacijam globoko prisrčno zahvalo. V Ljubljani, dnč 16. junija 1900. Amalija Tbnnies v lastnem in imenu vseh sorodnikov. Zahvala. 533 1-1 Za milo sočutje povodom smrti našega ljubega poočeta, brata, in strijca, gospoda Ivan Verbič-a kakor tudi za obilo spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo tein potom vsem prijateljem in znancem, sosebno prečastiti duhovščini, slav. gasilnemu društvu ter vsem darovalcem krasnih vencev svojo najtoplejšo zahvalo. V Planini, dnš 10. junija 1900 Žalujoči ostali. "Val>ilo na Y. redni občni zbor kmetijskega društva v Žužemberku registr. zadruga z omejen« zavezo. ki se bode vršil v petek, dne 29. junija 1900 ob 3. uri popoldne v stari Soli. A'spored : 1. Poročilo načelstva 2. Potrjenje letnega računa za 1899. 3. Prememba pravil. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzomištva. 6. Raznoterosti. 541 i-i Načelstvo. (g^O)(fjfjg)•*tST'>(^g) ***^ ™ f-Mi '-/i Vozni red avstrijskih državnih železni o, veljaven o'60 V črnem usnji z zlato obrezo.....K 7 44 Mlssae pro defunetis (v četvorki): V črnem usnji z rudečo obrezo .... K 516 V črnem usnji i zlato obrezo.....K 5'7(5 Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida smejo vedno maševali >de B e a t a< : Missale ad usum sacerdotum caecutientium (v obliki male pole): V črnem usnji z zlato obrezo .... K 19-20. Hi MSSOFEc Z^tiiiJfKSi SI; sSSista '5*1 ttti ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petru centa At.O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenali. _i70 32 mMmmmmtimmm mmMmMm. mmrnmmmmm ar Stanovanja so oddati! Za avgust: dvoje stanovanj po 1 sobo in kuhinjo; dvoje stanovanj po 2 sobi s kuhinjo. Takoj pa se odda jedno stanovanje z jedno sobo in kuhinjo. din 2 Vse to na Poljanski cesti št. OO. Domača umetnost! Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 22 v hiS^ goSp«3 Wc88nert-jeve 60 52-23 se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojni^tvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogo umetniško izvršenih lesenih oltarjev v raznih slogih * kipov * in svetniških soh od kamena, gipsa ali lesa itd. Oltarne skupine iz različnega materijah. Pri/.narni umetniško dovršena delu ! l*risnahia pisma so na razpolago. =Domača= tvrdka ! ilillM^ Styria-kolesa v raznih cenah vedno v zalogi! Ne samo najličneje in najdražje ampak tudi naj-priprostej8 in najceneje se odlikuje po izvrstni konstrukciji, trpežni sestavi in lahkem teku. I Styria-kolo Tovarna za Styria~ kolesa Jan. Pueli in dr., Gradec. Zastopnik: Fr. Čuden, trgovec s kolesi v Ljubljani. 198 20-12 i v a u Lepo zidano, z opeko krito, enonadstropno hišo 534 (l-l) na Rašici pri Velikih Laščah bo s hlevom vred pod roko prodal }V[atija Hočevar, dne 24. junija 1900 ob 4. uri popoldne pod ugodnimi plačilnimi pogoji (na lici mesta). Hiša ima 7 sob, je pripravna za vsako obrt in tudi za poletno stanovanje. JS Stavni trg D q^Volili9) ®tavni ir9 D največja zaloga najfinejših ffiaffenrad'* in ,&raziosa' Roles, šivalnifi strojev ter nožarsfii/i izdelfiov. Priporoča tudi svojo imenitno in največjo mehanično, na električno silo vpeljano HT delavnico za izdelovanje, popravljanje, poniklanje, lakiranje in preti o vi j enje koles. Najvljudneje se priporoča velespoštovanjem Za krasna Za harmonika i \ harmonika z 10 trojnimi tipkami iz Jekla, orgle, na vsakem gubnem vogala okovi iz medenine, jeklena klaviatura s skupno 72 močnimi glasovi. Sf Prulfti^iio. krasna z 10 dvojnimi tipkami iz jekla, na vsakem gubnem vogalu okovi lz medenine, jeklena klaviatura s skupno 25 glasovi. šola -"><> li. SXi 44 12-6 v zajamčeno najboljši izdelavi pošilja proti povzetju ali predplači. Dvostopne z 19 dvojnimi jeklenimi tipkami, 6 močnimi basi, sicer kakor zgoraj: od Kron 20, 30, 40 in višje in tristopne, hromatične. najboljše, kar se izdeluje, svetovno znane, renomirane trgovsko sodno protokolirane, 30 let obstoječe tvrdke: Ivan N. Trimmel, izdelovatelj harmonik, Dunaj VII/3, Kaiserstr. 74, Obširni ilustrovani ceniki zastonj. Praktične šole za dve- in tristopno, kakor tudi hromatično harmoniko po K 3 iu K 3*60. — Pri nakupu harmonike zaračunim za šolo le polovično ceno. _ Flavte, violine, citre, kitare, lajne, albumi z godbo, vrčki itd. vedno v zalogi na izbero. St. 125 Pr. 517 2-2 Razpis službe. Pri mestni elektrarni je vsled sklepa redne javne seje občinskega sveta z dne 1. t. m. popolniti na novo ustanovljeno začasno službo knjigovodskega asistenta s prejemki VI. einovnega razreda, to je z letno plačo 1350 kron, z dejalnostno priklado 300 kron in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 150 kron. Od prosilcev za to službo se zahteva v smislu določil §. 8 službene pragmatike dokazilo o vspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost se pa pri vsprejemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko šolo z dobrim vspehom. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje za zgoraj omenjeno službo je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata najpozneje do dne 21. junija t. L Zakasnele prošnje se ne bodo upoštevale. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. dne 7. junija 1900. Vzajemna zavarovalnica proti požar, škodam in poškodbi cerkvenih zvonov razpisuje službo ravnatelja in oziroma njega namestnika. Prošnje naj se vlagajo do dne 25. junija 1.1. Plačilo po dogovoru. V Ljubljani, dne 10. junija 1900. Odbor koncesijonarjev. 522 3-2 Priložnostna darila! Friderik Hoffmann, « a urar, 665 26-23 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseli vrst mt žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. O^ Poprave se dobro iu solidno IzvrSuJejo. Grlavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Ilranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. 513 4_2 Dr. M. Hudnik, predsednik. X. zvezek. % © £ Uredil in založil Frančišek Kralj _ \ Krasna mladinska knjižica! 0 Pomladni Glasi M ^ /posvečeni slovenski mladini. ^ Cene: brošir 60 h, kart. 80 h, celoplat. 1 K 10 h, krasno vezani 1 K 80 h. — Dobivajo se: v semenišču, Katol. Bukvami, pri Ničmanu, Giontiniju, Schtventnerju in pri Krajcu v Novem mestu. — Dobivajo se še prejšnji letniki razen I. in II. £ Primemo darilo za Veliko noč! M f r r x h * * * * * * K K K K K K K Vsa luksus-piva izpodrine najbolje renomirano dvojno vležano in granatno pivo iz delniške pivovarne v Budjevicah ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu I. 1897 dobilo jedino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „za izborno pivo". Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolago. Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a 1/5t litra po konkurenčnih cenah. Dalje 335 20-18 glavno zastopstvo I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina Vinko Majdiča v Kranju. tminrn e&mm nvmn m MI*« Telefon št. 109. s f JJ | UUJ Marije Terezije cesta št. Telefon št. 109. MMMMM, Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejSe trpežno, krasno blago «a bandera, bal dahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd sploh vse. kar se rabi v cerkvi pri sinžbi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po uajnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča 502 52-3 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulloe 4. Josip Kastelic, krojaški mojster, v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4, priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne olileli »9 posebno talarjev, površnikov itd. Izdelujem blrete, cingulum in vsakovrstne šemlsete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju, natančno po meri. 86 20 Zunanj« naročila točna — Cene primarno nizke. [BSSEBfiSe mp U eFv?rEiS° krepcevalna pijača. Neprekošens zdravilna voda. €«» ■ »-v ■■ s«. za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. 295 52-18 4 J 4 P n o h ft » d a >83 O P« M a 0) O I Pozor, kolesarji! Vsled bližajoče se spomladi nabavil sem si velikansko zalogo voznih koles (bicikljev), kakih 4-00 komadov in sicer od najznamenitejših tvrdk, kakor: ter kolesa raznovrstnih drugih sistemov od gld. 80"— naprej. Peugeot - kolesa po izvanredno nizkih cenah in sicer od gld. 140'— do 230'—. A. Putrich, Ljubljana, Dunajska centa. 285 20—13 S © f P P »< pr 9» p< A I—' s® < CS M- O s» i fr fr * VINCENC Č AMERNIK kamnoseški mojster v Ljubljani, Slomšekove ulice 17 (nasproti elektrarne). ^ Izborna zaloga grobnih spomenikov JK iz vsakovrstnih marmorjev, granitov in sijenitov. jjj Delavnica umetnih cerkvenih kamnoseških del. Stavbena dela. 465 25-6 Priznana solidna dela, točna postrežba, i^n Jako porabljivo na potovanju. — Nepogrešno že po kratki uporabi. Zdravstveno-oblastveno preskušeno. 927 (4-3) Atest z Dunaja, 3 julija 1887 -1® priznano najboljše čistilno sredstvo za zobe odstrani po kratki rabi temeljito glivice (zobni kamen itd.), ki se v neverjetno velikem številu v ustih, na zobeh in na dlesnu tapravijo, utrjuje zobno meso in zobe ter pospešuje do pozne starosti prebavanje in zdravje. Bogdan Oblak, nrar na Vrhniki pri Ljubljani, se najuljudneje priporočam za napravo novih ali popravo stanh stolpnih ur. Moje ure so iz najboljšega blaga in posebno trpežnega dela. izdelujem jih po najnovejšem in najboljšem načinu, in ker so matematično natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 51 26-22 Cene so nizke. Jamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno. Zjlz z^z Sričar S cfflejač, £ju6ljana, | Prešernove ulice štev. 9 ® [|1 SGT* priporočata po zelo znižani ceni M j°Pe za dame, plašče in fiavelofie, ffl j°P° in plašče za defilice, tj oSleRe za gospode ffi in dečRe, otro~ S šRe Rostume, površniRe, ulstre, S dalje ^ pristno anglešRo in fuzemsRo suRno za izdelovanje oSleR po meri. 482 6-6 N ♦J I > u n a j s k a f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%■ Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 73 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaj n. I., Ilerrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. — SNI 1> n n a J s li a i> o x a. HH— Dne 15. junija. škupci državni dolg v notah , . , fkupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4"/„..... Avstrijska kronska renta 4°;„, 200 kron 97-85 97-45 115 95 97-30 Ogerska zlata renta 4°/0........11690 ... . — 91 25 1736 -709-50 242-20 118-57 Ogerska kronska renta 4%, 200 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld........ ^ondon vista ........ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž. veli 20 mark..................23-72 20 frankov (napoleondor).......19 31 Italijanski bankovci.........90-65 C. kr. cekini........................11-33 Dn6 15. junija. 3-2°/0 državne srefike 1. 1854, 250 gid.. . . 168-r0 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158-75 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....198-— 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 95 40 Tišine srečke 4»/„, 100 gld............138-50 Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 250'— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106-50 Zastavna pisma av. osr.zem,-kred.banke 4°/0 . 94-20 Prijoritetne obveznice državue železnice . . 408'— » * južne železnice 3°/„ . 320.50 » > južne železnice 5"/„ 118 75 > > dolenjskih železnic 4°/„ . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld..............396 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 335'— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld . 41.25 Ogerskega » „ » 5 > 20'— Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13- — Rudolfove srečke, 10 gld. . 63-50 Salmove srečke, 40 gld................175-25- St. Gen6is srečke, 40 gld........183-— Waldsteinove srečke, 20 gld.......178-— Ljubljanske srečke....................48"— Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 281 — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v .6 300- — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .... 767- — Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....121-50 Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 173 — Montanska družba avstr. plan............487-— Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 410 -- Papirnih ruhljev 100 . ...............255-75 Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreik. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - PromeBe za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naročil na borzi. 99 $ Menjarnicna delniška družba M K @IC,r t* i., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. HHBHB ofikšT Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvar«1!, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaaljskin vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolui varnosti naloženih g! a v 11 i c.