P« pošti prtjoman: ta
eelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — . ietrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20,
V upravniitvu" projeman:
za
telo leto naprej20K—h pol leta . 10 , - , Wrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Z» pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnina in »inserate •prejema upravntttvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve nlice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah 9t. 2.1., 17.
Uhaja vsak dan. iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 140.
V Ljubljani, v petek 21. junija 1901.
Letnik XXIX.
Kranjski deželni zbor.
(Četrta seja)
Deželni glavar pl. Detel a otvori sejo ob 9. uri; vlado zastopa dež. predsednik baron Hein.
Za pogorelce v Kropi se dovoli 4000 kron podpore. (Poroč. Kalan.)
Posl. Ažman se v imenu Kroparjev toplo zahvali za izdatno podporo.
Deželni zbor je nato odobril naslednja poročila:
Učiteljski pokojninski zaklad je imel 1. 1899 rednih dohodkov 16.692 gld. 39 kr., stroškov pa 33.114 gld. 20 kr.; čisto premoženje je znašalo 32.744 gld. 87. kr.
Normalno-šolski zaklad je imel 1. 1899 rednih dohodkov 27 938 gld. 94 kr., stroškov pa 454.096 gld. 51 •/, kr.; v pokritje primanjkljaja se je iz deželnega zaklada izplačalo 426.157 gld. 571/, kr. Skupno premoženje tega zaklada je koncem 1. 1899 v gotovini in glavnicah znašalo 112.456 gld.
Kulturni zaklad. L. 1899 so redni in izredni stroški znašali 5089 gld. 77 kr., dohodki pa 6733 gld. Za razne kulturne namene se je izdalo 2565 gld. 87 kr., za šolo na Grmu 2400 gld. Za 1. 1901 se potrebščina proračunava na 16.100 kron.
Posojilni zaklad. Čisti odvezni dolg dežele je koncem 1. 1899 znašal 3,432.300 gld. in se je od prejšnjega leta zmanjšal za 62.300 gold., stroški so znašali to leto 203.420 gld. Za 1. 1901 se potrebščina proračunava na 406.708 kron.
Pokojninski zaklad dež. uslužbencev je 1. 1899 znašal 2890 gld. 16 kr., dohodki 1726 gld., stroški 1648 gld. Za 1. 1901 pa znaša potrebščina 31.996 kron, pokritje pa 35.696 kron.
Poučni tečaji na Grmu:
Vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu je predložilo deželnemu odboru posebno poročilo, v katerem utemeljuje potrebo vpeljave posebnih poučnih tečajev za odrasle vinogradarje.
Za vinogradnike na Dolenjskem nastajajo pri obdelovanju novih, z amerikanskimi trtami cepljenih nasadov neprimerno velike težkoče, bodisi da sami obdelujejo nasade,
bodisi da imajo nameščene vinščake. To izvira odtod, ker ti nasadi zahtevajo intenzivnega umnega ravnanja, katero se pridobi na podlagi teoretičnega in praktičnega znanja, kakoršnega podajajo le za to ustanovljene Btrokovne šole. Takih strokovno izvežbanih posestnikov, posebno mladega naraščaja je pa na Dolenjskem malo in poduk po njih se razširja le polagoma. Pač se s potovalnim podukom in s spisi veliko koristnega stori, tudi z oddajanjem cepljenih trt stori se prav mnogo koristnega, vendar nam manjka precejšnega števila vzglednih vinogradov, po katerih naj bi se posebno manj izobraženi del vinogradnikov ravnal tedaj, ko so nasadi že zgotovljeni in zahtevajo vsakoletno pravilno obdelovanje.
Da se doseže vzgoja zadostnega števila umnih vinogradarjev, treba je osnovati na deželni kmetijski šoli vsako leto začasni vinorejski tečaj, kateri bi trajal po 14 dnij in katerega naj bi se udeleževali izključno le taki obiskovalci, ki imajo vinograde ali ki delujejo v vinogradih kot vin« Sčaki, torej osebe, ki so v prvi vrsti potrebne, da se teoretično in praktično izuče v novem vinogradništvu. Da zadobe ti popoln poduk v vsem potrebnem obdelovanju in da se korenito izuče, treba bi bilo, da pridejo dvakrat po en teden v vinogradniški tečaj, in sicer spomladi enkrat in potem meseca junija drugič. Skušnja pa uči, da bi ta cepilni tečaj v tem času obiskovali posestniki vinogradov samo tedaj, ako bi se jim povrnili stroški, ki jih imajo vsled tegp. Ako bi ta tečaj vsako leto obiskalo 20 do 25 vinogradnikov, zadobilo bi se v 3 do 4 letih že prav mnogo teoretično in praktično izvežbanih posestnikov, kateri bi sebi v korist in drugim v vzgled in spodbudo delovali in dosegel bi se s tem zaželjeni smoter.
Deželni odbor poklada posebno važnost na izobrazbo vinogradarjev osobito z ozirom na novo kulturo trt z ameriškimi ¡cepljen-kami, in z ozirom na velik kapital, katerega so naši vinogradniki vložili v obnovljenje vinogradov, je treba skrbeti, da se z umnim, veščim obdelovanjem ta kapital tudi plodo-nosno iskoriuti. Zato predlaga deželni odbor:
Deželnemu odboru dovoli se za dobo petih let letni kredit po 600 kron, s katerim
se imajo na deželni kmetijski šoli na Grmu prirediti začasni poučni tečaji za odrasle vinogradarje. Iz omenjene zaloge se imajo revnejšim obiskovalcem poduka podeljevati primerne podpore.
Za Šolske zgradbe se dovoli 12.000 kron podpore, in sicer za:
Postojno 2600, Senožeče 200, Loški Potok 1000, Trava 200, Koč. Reka 200, Ba-njaloka 400, Št. Janž 1200, Št. Jurij pod Kumom 600, Raka 600, Hrovaški brod 500, Svibno 500, Javorje 500, Kokra 500, Ježica 1000, Preska 200, Šmartno pod Šmarno goro 200, Orehovica 200, Stopiče 400, Rova 1000 kron.
Poslanec Schweiger priporoča vladi, naj bi skrbela za strelovode na šolskih poslopjih.
Prošnja za podporo zasebni šoli v Za-plani se izroči dežel, odboru, ki naj se potom šolskega oblastva prepriča o potrebi podpore.
Glede priklad za ceBtne namene poroča posl. Jelovšek in predlaga:
Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnocestnim odborom, kateri z 20% pri-klado ne morejo izhajati, za leto 1902 — pri strogo dokazani potrebi in na podstavi pravilno sestavljenih ter zadostno opremljenih proračunov v okviru za ustanovitev teh prispevkov obstoječih določil brez izdaje posebnega deželnega zakona, — dovoli pri-klade presegajoče 20% k neposrednjim davkom z izvanrednimi dokladami vred, iz-vzemši doklado na osebni dohodninski davek ter zaradi predpisa in pobiranja teh priklad ukrene, kar je treba.
Sprejeto.
Prošnja županstva v Horjulu proti zgradbi okrajne ceste iz Podlipe v Žiri se odkloni, ker sploh še ni sklepa o zgradbi.
Prošnja okr. cest. odbora v Višnji gori za razširjenje okr. ceste Ivanča gorica - Muljava se zavrne, ker je neprimerno in nedostojno sostavljena.
Prošnja županstva v Strugah za preložitev okrajne ceBte Prilipa - Čatež se izroči dež. otfboru.
Prošnja županstva v Iškivasi za novo cesto na Gor. Ig se odkloni, istotako prošnja
županstev Morovec Koč. Reka in drugih za okr. ccsto iz Koč. Reke v Morovec.
Prošnja posestnikov iz I!ove gore za izločitev iz občine Krka in združitev z občino Račna se izroči deželnemu odboru v nadaljno preiskavanje.
Prošnja avstrijskega društva za lončarski obrt na Dunaju, da se vpelje manjša oblika za opeko, se izroči dež. odboru v nadaljno poizvedovanje.
C. kr. sodišče v Senožečah je vložilo na dež. zbor prošnjo, naj bi dovolil kazensko postopanje proti poslancu Zelenu. Iz njegove hiše je namreč nekdo odnesel harmoniko. Ljudje so govorili, da je harmoniko baje odnesel neki vojak. G. Zelen je vsled te govorice pisal vojni oblasti v Celovec, da naj vojak vrne harmoniko, ako jo je odnesel. Te besede smatral je oče dotičnega vojaka za razžaljive in vložil tožbo proti g. Zelenu. Ker dotične besede sploh niso žaljive in je tožba tudi zastarela, se prošnja zavrne.
Prošnji posestnikov s Pristave pri Tržiču in Preloki za dobavo vode se kot pomanjkljivi odklonita.
Dalje se dež. odboru naroča, naj dež. tehnik izdela načrte za vodovod v Zadlog pri Črnem vrhu in za trebljenje požiralnikov.
Ani Freycr se dovoli i nadalje letnih 50 gld. miloščine.
Društvu v varstvo vinarstva na Dunaju se dovoli 100 K, in pazniku E. Kovačiču se miloščina-podaljša za tri leta.
O prošnji okr. cestnega odbora v Tržiču za podporo k preložitvi ceste v Kovorji poroča posl. M o d i c in v imenu fin. odseka predlaga, da se prošnja odkloni.
Dr. S c h a i i e r predlaga, naj se prošnjo izroči dež. odboru, ki naj stvar še preiskuje.
Prošnja Marije Toman za podporo se odkloni, Mariji Androjne in Marjeti Ahčin se miloščina podaljša za tri leta.
Prošnja vasi Buje za podporo za napravo dveh kalov se izroči dež. odboru v primerno rešitev.
Prošnja Jakoba Demšarja iz Stare vasi pri Žireh se izroči dež. odboru z naročilom, da čimpreje dež. hidrotehnik na lici mesta potrebno ukrene glede uravnave Račeve.
Dež. zbor je pritrdil, da se plača slug na veliki realki zviša za 220 kron.
LISTEK.
Čari.
KozaSka pravljica. — Malorusko spisal Marko Vovček (Konec.)
Minilo je leto. Timoša prosi mati:
„Sin, moj sin ! Oženi se, moj golob! Zakaj veneš pri meni. Ako tudi žaluješ po njej, ne povrne se. Razveseli mene starko, da končam svoje življenje v radosti, hvaleča Boga in tebe, moje dete".
»Stara moja mamka ! Težko se je meni ženiti, ker ne morem najti take družice, kot sem jo imel nekdaj".
„Vzemi Himo, sin : to je dobra mladenka in mene spoštuje ! Obdaril jo je Gospod z mnogo srečo ! A tudi tebe ljubi".
»O, ona mi je prva sovražnica. Ona mi je prerokovala mojo nesrečo".
»O moj dragi sin, kaj se tega sporni. Djaš ! Vse je božja volja. Kar je ona rekla v svoji žalosti, zaradi tega te to ni zadelo, ampak sojeno ti ni bilo.«
In začela ga jo napadati s solzami in s prošnjami in naposled ga je nagovorila, da v^2ne Himo. pravijo, da voda kamen
prebije, in tako tudi tu. Govorila mu je in govorila vsak dan, vsako uro: »Oženi se, oženi, poslušaj staro mater, ki te je odgo-jila, ki je izgubila svoje zdravje v skrbi zaradi tebe«.
In Kozak je privolil, zapre sil Himo in z njo oženil. ..
Starka je dočakala sinaho in ne more se je naveseliti: tako ji je odkrita in poslušna. In postreže ji v vsem, kar jo treba, in uboga jo in sluša kot lastna hči. A istotako hodi okoli Timoša, neprestano se suče okoli njega, ne izpusti ga iz oči, dasi je on vedno mrk in čmeren. Ilima se na to ne ozira, ampak pazi nanj in mu streže kot lastnemu detetu, a kadar dočaka, da se ji Timoš na-smeši, Bože moj, kakor da jo je solnce obsijalo ; oči se ji zažare in lice ji zardi.
6.
Nekoč sedi on na vrtu, a žena poleg njega, sedi in molči. Ona mu pogleduje v oči; a on je povesil glavo in so zamislil. Na to se začuje, kako nekaj čivka in čivka! Pogledata, a nad njunima glavama so vijo ptičice. A ena od njih, višje od vseh drugih kroži nad Timošcm. On zapazi, kako frfotajo s perutničicami pred njegovimi očmi.
Žena ga prime za roko.
»Ustreli to ptičico, Timoš«, pravi in pobledi.
»A zakaj naj ustrelim to nedolžno pti-čico-pevčico ?«
»Ustreli jo, Timoš ! Ustreli, dragi moj!« prosi ga ona in mu stiska roko.
«Nečem je ustreliti, škoda, da govoriš.«
»Nečeš ? Ti ne storiš, kar te prosi žena, ker je ne ljubiš«, izpregovori Hima, a solze mu kanejo na roke, in padale bo kot ogenj.
»O, žena«, reče Timoš, »ti imaš ognjene solze.«
»Ker so gorke, Timoš, ali sem jih malo izplakala !«
In zopet ga jame prositi, naj ustreli ptičico.
No, on je ni poslušal.
»Pojdi preč«, pravi Timoš, »pojdi preč, ti hudobna, lahkoumna stvar«.
Ona se obrne in odide iz vrta.
A ptičica se spušča niže in niže k njemu. Timoš se čudi in tako mila mu jo ta ptičica, da niti oči od nje ne obrne ; slušal bi jo in slušal in ne bi se nasitil njenega tihega, milega čivkanja. Obide ga neka otož-
nost in solzo mu same silijo iz oči. In pade na zemljo in orosi jo s svojimi solzami. Čuje se v višini neki šum. To je črni ga-vran. Razpršil je ptičice in preganja najkra-snejše. Ona leti, kot strela, a gavran jo obdaja s perotmi, kot z oblaki. Skoči Timoš na noge, ves izven sebe pograbi puško in ustreli onega gavrana; in on pade poleg Timoša na zemljo. Timoš gleda, gleda, a to ni gavran, ampak njegova mlada žena. Izpod leve roke ji curlja črna kri, a v desni drži njegovo prejšnjo drago — mrtvo. Kakor je bila na deviški večer ovenčana in oblečena, taka leži zdaj pred njegovimi očmi Olcna, krasna in lepa kot rožica.
Oleno so pokopali poleg cerkvc pod višnjo, a ko so postavili križ, zletele so male ptičice, obsele ga od vrha do tal in žalostno žvrgolele. To so bile njeno družice, ki so tudi na deviški večer pri njej pole.
Timoš ni dolgo več blodil po svetu. Tuga ga je pokopala. Koča je razpadla, dvorišče se je zarastlo s trnjem, vrt jo preminul, globoki studenec se jo zasul. Vse je preraščeno z mahovino in pokrito s prahom . . .
/č
r\
Prisilne delavnice stroški so 1. 1899 znašali 100 570 gld. 76'/, kr., do hodki 89.885 gld. 99'/, kr., torei primanjkljaj 10.684 gld. 77 kr. Za 1. 1901 dež. odbor proračunava dohodke na 178.710 kron, stroške na 193.519 kron, primanjkljaj na 14.809 kron. — Sa odobri.
Prošnje vdove O. Globočnik, dr. Artura Perkota in dr. Jos. NVurnerja za pokojnino in doklado se odklonijo; Ivanu Sabecu, bivšemu dež. dacarju, se dovoli 60 kron nagrade.
Konec seje ob 12. uri ; prihodnja seja je v torek.
Trozveza.
Da ima trodržavna zveza tudi svoje slabe strani, to dobro vedo v našem mini-sterstvu za vnanje stvari. Lo javno priznati jih nočejo in so skrajno občutljivi, ako se v delegacijah s stvarno kritiko poseže v tajnosti višje diplomacije. Gorje mu, ki se brez pepela na glavi in bosonog ne približa k nemško-avstrijski pobratimiji, ki je »nolli me tangere« za navadnega Zemljana. Ako pa je trozveza trdna in močna, kakor most od rezanega kamna, potem ne pojmimo, zakaj in kako bi mogle skromne besede ljudskega zastopnika omajati v temelju to diplomaško stavbo. Sicer pa se nihče z glavo ne zaletuje ob neprodirni zid in vsakdo uvažuje blagodati trajnega miru; kar vznemirja duhove, je rastoča zavest, da niso povsem ravnopravni vsi trije zavezniki. So »imponderabilia«, s katerimi ne računata italijanski in nemški prijatelj, kakor je stara in lepa navada med odkritosrčnimi prijatelji in sosedi.
Ali ni javna tajnost, da se s pruskim denarjem v mejah črnožoltih kolov duše kupujejo ? Ali je sosed sosedu prijatelj, ako mu po noči ljuliko seje na njivo ? In iz te ljulike ne klije le Lutrov osat, temveč se tudi bahato razvija predenica nemške irre-dente. To prepričanje je 17. aprila izrazil celo presvetli prestolonaslednik. Nemški, to je pruski uradni krogi sicer kakor noj glave utikajo v grm, toda ta pasivnost govori debele knjige in v srcih avstrijskih katolikov ne vzbujajo simpatij.
Dalje so ravno avstrijski Poljaki bili vedno najodločnejši zagovorniki zveze z Nemčijo. Kako jim Prusija plačuje za to ljubav ? Da brezozirno zatira in preganja njihove brate na Poznanjskem in iztirava poljske delavce. Ali naj se Čehi in Slovenci navdušujemo za prusko prijaznost ? Mi vemo in čutimo, kaj je pruske politike namen in kam je obrnjena smer. »Bodočnost Nemčije leži ob morju«. Te krilate besede je govoril velik gospod v Nemčiji. In nemški listi so takoj obrnili pozornost na Sredozemsko morje. Ali iz Berolina drži cesta do Trsta ali Genove, tega še niso razkrili. Pijonirji pa so že na delu . . .
Manj nevarna je časnikarjev radovednost, kaj tiči za italijansko zaveso. Italijanski poslanci sami jo odgrinjajo ter kažejo ob činstvu zaokrožen zemljovid italijanske irre-dente. Na tem zemljevidu sta Trst in Trident že davno prišita kot ušesi golenicam italijanskega čevlja.
Kot dediči Garibaldijeve oporoke so levičarji v italijanski zbornici vedno odločni nasprotniki zvezi z Avstrijo. Minoli teden je bil na vrsti proračun ministerstva za vnanje stvari. Pala je v šestdnevni razpravi marsikatera ostra in trpka beseda proti Avstriji Posl. Guicciardini je zahteval, naj Italija zasede Albanijo in Avstriji zapre pot na Balkanu. Konečno je v petek minister za vnanje stvari, Prinetti, ugladil parlamentarne valove in polomil več sulic za trodržavno zvezo. Prinetti je prepričan, da bode Avstrija od-jenjala tudi glede vinske klavzule. To zagotovilo je dal že v avstrijski delegaciji grof Goluchovvski. Prinetti je naravnost trdil, da ni dosti vredna politična zveza brez gospodarskih koristij. In te koristi si Italija išče v Avstriji in Nemčiji.
Obširneje je Prinetti govoril tudi o Albaniji ter omenil, da Avstrija v Albaniji nima več pravic nego Italija. Italijani se do zadnjih časov niso mnogo bavili z balkanskim vprašanjem. Odkar pa je črnogorska Elena italijanska kraljica, je za Italijane Adrijansko morje le vaška luža, katero pre-Bkoči samosrajčnik. Toda v Albaniji je daneB
še turški sultan gospodar in albanski rod si menda ne želi italijanskega ovsenjaka. Toda Skenderbegove trdnjave si no bodo še osvojili rimski Galci, ker politične gosi so jako čuječe in glasne. Avstrija čuva Adrijo in na Balkanu ima svojo zaledje. Ako hočejo italijanski židje drago prodajati mršave mule in okrhnelo moko za armado, naj se obrnejo s ponudbami na Chamberlaina, ki poleg Angležev tudi Bure zalaga z vprežno živino.
Zato menimo, da grof Golucho\vaki svoji politiki ondi išče strahove, kjer jih ni, a vzrokov noče videti, ki razdvajajo sosede v zvezi.
Politični pregled.
V Lj ubij an i, 21. junija. Ilazmere v isterskem deželnem zboru
Deželni zbor isteraki se je sošel včeraj na veliko jezo italijanske iredente v Kopru. To svojo nejevoljo je pokazal že dež. glavar Campitelli v svojem otvoritvenem govoru. Pozdravil je prisotne poslance (26, mej temi sedem slovanskih) ter izrazil obžalovanje, da je bil deželni zbor sklican proti pričakovanju v Koper. Vendar so deželni zbor spoštljivo klanja (?) volji krone. Vladni zastopnik namestniški svetnik Kabini je pozdravil zbor v ime vlade v italijanskem in slovenskem jeziku, česar seveda ni storil deželni glavar. Na to se je oglasil zastopnik večine poslanec Bubba z odločnim protestom proti sklicanju deželnega zbora v Koper. V tem protestu se naglaša, da je vlada z dopisom z dne 6. avgusta 1890 naznanila svojo namero, da ne bo več prišla pred dež. zbor s predlogo glede preosnove deželnega štatuta z ozirom na sedež deželnega zbora in deželnih uradov. Vkljub temu je vlada že sedaj sklicala deželni zbor v Koper. V tem vladnem činu uvidi večina žaljenje dež. zbora in pravi, da se je to namenoma zgodilo V takem položaju italijanski poslanci ne morejo sodelovati v deželnem zastopu. Takoj po prebranju tega protesta je ostavila večina zbornico, vsled česar je postal de želni zbor nesklepčen. Predsedniku seveda ni preostalo prav nič drugega, nego zaključiti sejo, ne da bi mogel naznaniti, kdaj in če se sploh še snide isterski deželni zbor. — Seje sta se torej udeležili obe stranki; Italijani seveda samo s tem namenom, da se takoj razidejo, Slovani so pa prejšnji dan sklenili, da se udeleže seje, a so istotako hoteli oddati neko izjavo, ki se pa radi nesklepčnosti ni prebrala. Nje vsebina ni znana, mogcče pa je, da so hoteli isto povedati, kar Italijani, z ozirom na neznosne razmere v deželnem zastopu. Z za sedanjem tega deželnega zastopa torej bržkone ne bo nič, vsaj v bližnji bodočnosti ne.
Volivna preosnova za štajerski deželni zbor ne bo zadovoljila, kot smo že včeraj omenili, spodnještajerskega slovenskega kmeta, ker se prav nič ne ozira na njegove interese. A tudi nemškemu kmetu v tej deželi s tem nikakor ne bo ustreženo. Graški „Volksblatt" pravi, da hoče večina s tem načrtom zadovoljiti samo soc. demokrate s sedmimi mandati, preko kmečkih zahtev je pa šla jednostavno na dnevni red. Da si nemško-nac. stranka zagotovi absolutno večino, namerava poklicati v dež. zastop kar dva nova virilista, poleg rekorja tehnike tudi še graškega župana. Imenovani list pripominja, da sicer rad veruje, da bi bili člani sedanje večing najraje sami med seboj, toda pomisliti morajo, da imajo v tem vprašanju besedo tudi drugi. — No zastopniki manjšine bodo bržkone preslabi, da bi odvrnili pretečo nevarnost, upanja pa je nekoliko, da poseže vmes vlada, ki vendar ne more pritrditi tako pristranskemu načrtu.
Oališki deželni zbor bo razpuščen glasom poročila lista „Kurvera Lvovskega" že 15. julija, torej takoj po zaključku sedanjo sesijske dobe. Nove volitve se vrše po tem poročilu 15. septembra za kmečko, 18. za mestno, 20. za zborniško in 23. septembra za veleposestniško skupino. Ker se glede ostalih deželnih zastopov do-sedaj še nič ne poroča, je verjetno, da bodo v Galiciji dobili prvi novo dež. zastopstvo.
Trojna sprava. Pod tem naslovom so jele priobčevati »Lidove Noviny<r vrsto člankov, v katerih se
kaže na trojno spravo, ki se mora dognati v prihodnji parlamentarni dobi, ako se hoče, da bodo uravnane avstrijske razmere na znotraj in na zunaj. Prva mej temi je sprava z Ogri ali avstro-ogerska nagodba, ki se reši parlamentarnim potom, druga sprava z zunanjimi državami, posebno z Nemčijo in Italijo, trgovinske pogodbo in konečno sprava mej Čehi in Nemci. Rešena morajo biti vsa ta vprašanja, a v prvi vrsti poslednje. Da se omogoči rešitev prvih dveh vprašanj, jo po mnenju tega lista nujno potrebno, da so nahajajo Čehi v večini To je pa mogoče, ako se Čehom omogoči ta korak. Čehi se morajo zopet ojačiti in odločno izjaviti: Tudi mi zahtevamo delež na moči in vplivu, tudi mi hočemo biti deležni vlade, ako se nam poprej dajo zanesljiva poroštva. Kdor hoče pridobiti Čehe, bo moral pričeti politiko, ki je ravno nasprotna krivici z dno 17. oktobra 1899! sprava s Čehi jo prva potreba, je prva stopinja za vsako nadaljno akcijo.— S tem hoče povedati glasilo dr. Stranskega, da Cehi ne bodo sodelovali pri reševan)u prvih dveh spravnih vprašanj, ako se jim ne popravi dotlej krivica v narodnostnem oziru. Radovedni smo, če bo v odločilnem trenutku tudi češki klub vztrajal na tem stališču.
Fotniloščenje ruskih dijakov.
Car Nikolaj je 18. t. m. izdal odlok, ki ga gotovo vse rusko dijaštvo pozdravlja z veseljem. Krivice, ki so se zgodile ruskim »upornim« vseučiliščnikom, se z njim skoro do cela popravijo. Znano je namreč, da so malo ne vso neubogljive dijake utaknili v vojaško suknjo, za kazen so morali postati vojaki, ne da bi se jim ta doba vpoštevala in se jim pozneje olajšalo nadaljevanje izobrazbe. Car je sedaj odredil, da se morajo iz vojaške službe takoj odpustiti vsi dijaki, ki sploh niso sposobni za vojake, ter oni, ki radi rodbinskih razmer uživajo ugodnost oprostitve od vojaštva. Vsi drugi ostanejo sicer še nadalje v vojaški službi, a se jim všteje cela službena doba, za katero se potem okrajša redna vojaška služba. Za neko kazen se more torej sedaj smatrati le še okolnost, da so bili pozvani k vojakom prej, predno bi sicer bila njih dolžnost.
Kreta se ne priklopi Grški.
Krečanski nadkomisar princ Jurij je te dni dobil oficijelno poročilo, da štiri velesile, ki so poleg Turčije prevzele nadzorstvo nad Kreto, ne marajo pritrditi želji krečanske narodne skupščine, ker ne uvidijo prav nikake potrebe preminjati sedanjega mejnarodnega položaja, ker bi vsako vmešavanje v sultanove pravice povzročilo veliko nevarnost za mir na vzhodu. Mej Grško in Turčijo bi se zopet vnel razpor. Velesile vztrajajo prej kot slej na tem, da se ohrani status quo in da princ še nadalje izvršuje svoj mandat. — Princ Jurij je odgovoril, da bo na to skupno noto odgovoril vsaki velesili posebe. Koncem tekočega leta poteče njegova triletna doba in takrat bo princ dal gotovo določen odgovor. Mož mora izpolnovati želje velesil in priznati odvisnost od sultana, za vse drugo se velesile ne brigajo.
Nemiri v Kini so se jeli zopet ponavljati. To velja posebno o pokrajini Čili. Iz Shanghaja namreč poročajo londonskemu »Standardu«, da je višji kitajski častnik Tienlosiang zbral okolu sebe veliko število bokserjev in odpuščenih vojakov ter nahujskal prebivalce raznih utrjenih mest in vasij v jugozahodnem delu pokrajine čili, naj se ustavijo pobiranju davkov. Nadalje se poroča, da so imele Tienlosiangove čete že več bojev s cesarskimi oddelki, v katerih so bili poslednji poraženi, in da je nevarnost, da se uporno gibanje raztegne tudi po pokrajini Santung, ako odloži svoje mesto guverner Yuančikkai, kar se splošno pričakuje. Položaj je torej vsekako zelo resen, tem bolj, ker uporni ogenj tli še tudi v drugih delih Kine in potrebuje le neznatnega vetra, da se zopet vname s plamenom. Toli zaželjenega miru torej v Kini le še ne bo.
ftlaaba.
Novi akordi. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urednik dr. Gojmir Krek. Založništvo L. Schwentner v Ljubljani. — Ravnokar je izšel prvi zvezek tega glasbenega lista. »Glasbena Zora« je pred krat-
kim prenehala, sedaj ima že naslednika. Skladbe so raznovrstne in imajo res umetniško vrednost. Vrsto glasbotvorov otvarja dr. Benjamina I p a v c a pikantna »Poloneza« za klavir; njej sledi Ferjančičev moški zbor »Oj slovenska žemljica«. Iv. pl. Zaje iz Zagreba je poslal pesem za visoki glas »Seljanko, dušo draga !«, Risto S a v i n za glasovir »Sirabando«, Emil Ilomel »Fu-griano predigro« za orgije. Dr. Anton S c h \v a b je zložil serenadico za mešan zbor »Moji devojčici», Karel II o ff m e is ter »Ločitev«, dvospev s klavirjem, Josip Pro-c h A z k a »Noktruno« za gosli in klavir, Lavoslav P a h o r je za moški zbor, bariton in klavir priredil pesem „En starček je živel", urednik dr. Gojmir Krek jo zložil „Slovanski capriccio" za klavir, Josip P r o-c h a z k a pa za srednji glas in klavir pe sem „Kaj bi te vprašal". — Iz tega površnega pregleda se vidi, da je vsebina res mnogostranska ip da je g. urednik zbral okoli sebe dobrih glasbenikov.
»opisi.
Iz Konjic, 29. junija. (Pogreb raj. Matija Voh) očeta nadžupnika konjiškega jo bil izvanredno sijajen. Tudi obilni dež sprevoda, hvala Bogu le ni motil. Ker je bila za tisti dan (19. junija) v Konjice to-letna konferenca napovedana, so je bila čč. duhovščina vsega dekanata ta dan zbrala v Konjicah. Njej so se bili pridružili trije bivši kapelani konjiški, čč. gg.: župnik Tomažič, župnik Kukovič in kapelan mestne fare slovenjebistriške Alfonz Požar, toraj skupaj nad dvajset mašnikov. Iz nadžupnišča v cerkev je sprevod vodil vlč. g. dekan Ž;čkar iz Vidma, ki je pel slovesne zadušnice. Iz cerkve do pokopališča (grobišča) je pa spre-vajal preč. g. dekan in častni kanonik Haj-šek iz Slov. Bistrice. Ta je pri odprtem grobu spregovoril kratko a prav prisrčno nagrobnico, rajnemu v slovo, v obilnem številu zbranim sorodnikom in „pogrebcem" pa v veliko tolažbo in radost. Po dokončani svečanosti so se med sorodnike in znance delile črnoobrobljene podobice z nastopnim berilom :
„V pobožao molitev se priporočajo naš blagi oča Matija Voh po domače: Stari Krulje. Rojeni v Št. Ilji pri Velenji dne 24. februvarija 1815 so — pravideni s sv. zakramenti za umirajoče, v ponedeljek, dne 17. junija 1901 proti 1. uri zjutraj v nad-župnišČu Konjiškem mirno v Gospodu zaspali. Na XX. obletnico smrti njihove žene, naše nam enako nepozabljive matere Ane rojene Krulje, dne 19. junija ravno tega sv. leta, so bili pri Sv. Ani nad Konjicami slovesno pokopani. N. v m. p.!«
Tržani kakor kmetje, častita duhovščina kakor ces. uradniki, posebno pa v Konjicah bivajoči udje svitle rodbine kr.eza Windisch-Graetza kazali so veliko prisrčnega sočutja z užaljeno rodbino Voh. Priče temu so bili krasni venci in duhteči šopki, katere so pošiljali mrtvaškemu odru obče priljubljenega starčka.
Slovenska Matica.
126. odborova seja v ponedeljek dne 17. rožnika 1901.
Navzočni: Gospodje Fr. Leveč (predsednik); A. Bartel, dr. H. Dolenec, Fr. Finžgar, A. Funtek, P. Grasselli, dr. Janežič, dr. J. Lesar, dr. M. Opeka, R. PeruSek, A. Koblar, L. Pintar, M. PleterSnik, dr. L. Požar, S. Rutar, A. Senekovič, dr. J. Starž, Ivan Šubic, A. Tavčar, dr. Ivan Tavčar, dr. A. USeničnik, I. Vavru. I. Vilhar, Fr. VViesthaler, A. Zupančič in V. Zupančič (odborniki); Evgen Lah (zapisnikar). Skupaj 27.
Predsednik proglasi sklepčnost in pozdravi navzočne, v prvi vrsti novoizvoljena odbornika gg. Fr. Finžgar j a in dra. M. Opeko.
Podpredsednik P. Grasselli čestita v imenu odbora predsedniku k imenovanju za ravnatelja c. kr. učiteljišč, in proseč ga, naj tudi na svojem novem službenem mestu OBtatie društvu načelnik, kar le-ta z zahvalo obljubi, če mu odbor še nadalje poveri vodstvo društva.
Tajnik poroča, da je dne 31.velikega srpana umrla znana pisateljica gospa Pavlina Pa j k o v a, ki je bila marljiva društvena sotrudnica. »Matica« se je pokojnice spominjala z dostojnim spremstvom ob pogrebu in sožaljenjem sinu profesorju ter prejela od njega za to pismeno zahvalo.
lati poroča o izidu volitev v odbor. Oddanih je bilo 416 glasovnic s 500 veljavnimi glasovi. Soglasno so bili izvoljeni gospodje S. Rutar, dr. J. Staro in L. Svetec; po 499 glasov sta prejela pg. P. G ras se 11 i in A. Tavčar; po 498 gg. dr. M. Murko in I. Vavru; 485 g. dr. J. Lesar, 482 g. Fr. F in ž g ar, 472 g. A. Zupančič. — Navedeni gospodje so torej izvoljeni v smislu § 12. društvenih pravil na štiri leta; go spoda dr. M. Opeka s 472 in F. Steg-nar s 427 glasovi pa v smislu § 11. odat.
2.	opr. reda kot namestnika — prvi na tri, drugi na eno leto. Razen njih so še prejeli gg. dr. Fr. Zbašuik 85 glasov, I. Vrhovnik 27, dr. Fr. Ilešič 26, J. Kostanjevec 11, A. Aškerc 7, dr. J. Gruden 3, T. Zupan 2, F. Govekar in I. Svetina po 1 glas. — Vsi izvoljeni gospodje so izvolitev sprejeli, le gospod Stegnar jo je odklonil. Zato se sklene na njegovo mesto v smislu § 10. odst. 5. društvenih pravil za dobo enega leta v odbor poklicati gospoda dra. Zbašnika, ki je pri občnem zboru prejel za njim največ glasov.
Na znanje se vzame, da se je odborniku g. Fr. II u b a d u ob njegovem imenovanju za c. kr. deželnega šolskega nadzornika poslala iz predsedništva pismena čestitka, c. kr. dvornemu svetniku in častnemu udu Matičinemu, dr. V. J a g i č u, pa za zasluge za naklonjeno državno podporo v zmislu sklepa občnega zbora pismena zahvala.
Odobre se brez ugovora zapisniki o 124. redni in o 125. izredni odborovi seji in o 37. rednem občnem zboru. Današnjemu zapisniku bosta overovatelja odbornika gg. Fr. F i n ž g a r in L. Pintar.
Preide se na volitev upravništva za upravno dobo 1901/2.
Predsednikom se zopet izvoli g. ravnatelj Fr. Leveč, prvim podpredsednikom g ravnatelj P. Grasselli, drugim podpredsednikom g. kanonik S u š n i k, blagajnikom zopet g. dr. J. Star e, ključarjema gg. dr. Lesar in dr. L. Požar. Gospodarski odsek ostane neizpremenjen, književnemu odseku se pa mesto gg. A. Kržiča in dra. M. Murka privzemo gg. Fr. F i n ž g a r, dr. M. Opeka in dr. Fr. Z bas ni k.
Na znanje se vzame, da je za lansko leto plačalo 2778 letnikov, za letos pa doslej 643. Od zadnje seje je pristopilo društvu 7 udov na novo.
Knjižnici je prirastlo 53 knjig, zvezkov in časopisov: 6 podarjenih in 47 zamenjanih.
Za založne knjige se je oglasilo 5 prosilcev, katerim je »Matica« vsem ustregla ; za darila je prejelo društvo pis mene zahvale.
Za »slov. zemljevid« bo treba novih poizvedeb pri drugih avstrijskih in tudi pri vnanjih založnih tvrdkah.
Na znanje se vzarr e, da se je neka zastarana tirjatev za društvo končno povoljno rešila.
Dvema rokopisoma se določijo presojevalci in sklene se povabiti pisatelja »Poljudne kemične tehnologije«, da osnuje in predloži svojemu delu načrt.
Ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključi predsednik sejo ob polsedmih zvečer.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. junija.
DuhovniSke vesti s Štajerskega.
Župnijo v Zg. Kungoti je dobil č. g. Ivan J o d 1, dosedaj kapelan pri Sv. Antonu v Slov. Goricah, župnijo v Zabukovju č. gosp. provizor Matija S t o k 1 a s.
Imenovanje. Dvornim kapelanom in knezoškofijskim tajnikom je imenovan č. g. dr. Anton Jerovšek v Mariboru.
Slavnostna akademija. Celovški gg. bogoslovci prirede tudi letos slavnostno akademijo, in sicer v četrtek dne 27. junija točno ob 5. uri popoludne po sledečem vsporedu: 1. A. Foerster: »Domu*. Poje moški zbor. 2. Pozdrav predsednika:
3.	Smetana: Koračnica iz opere „Prodana nevesta". Vdarjajo tamburaši. 4. Slavnostni govor. Govori g. Iv. H o r n b o k. 5. A. Foerster: „Mladi junak". Poje g. Janko A r n u š s spremljevanjem glasovira. 6. V. G. Broi: „Na valovih Jadranskega morja".
Vdarjajo tamburaši. 7. Narod ¡e pesmi. Poje moški ¿bor. 8. M. pl. Farkaš: „Hrvatsko kolo". Vdarjajo tamburaši. 9. Drugi govor. Govori g. Franc O z v a t i č. 10. F. Ju-vanec: „Pastir". Poje moSki zbor. 11. M. Nerat: „Biseri". Vdarjajo tamburaši. 12. Sklepne besede predsednikovo. 13. J. Aljaž: „Občutki". Po|e moški zbor. 14. Koračnica. Vdarjajo tamburaši. — Prejšnje akademije gg. slovenskih celovških bogoslovcev so si jajno \ spele. Gjtovo se jim vredno pridruži tudi letošnja, in zato je želeti čim največ udeležbe !
Mariborsko učiteljišče. Pismeni izpit na c. kr. mariborskem učiteljišču s i vrši ta teden. Ustni izpit bo prihodnji tiden. Slovenskih maturantov je letos samo — sedem!
Maturantov na goriški gimnaziji
je 25. Sdsko leto se zaključi 6. julija.
Iz davčnih uradov. Aspirantje pri davčnem uradu gospodje 13 r a j n i k Ilud., C i g o j Karol, F o n z a r i lten., H a u p t -man Karol in M a 1 n i č Artur v Gorici in K a t e 1 a n Ptt^r v Ajdovščini so imenovani praktikantom ter ostanejo na dosedanjih mestih.
S pošte. Trgovski minister je imenoval poštnimi višjimi oficijali poštne oiicijale gg. Pavla G o s t i š o , Lorenca Eržena, Rajmunda Prelesnika v Trstu, D;ag. Butovača v Ljubljani, Jožefa Stanko v Gradcu in Jožefa Flereta v Ljubljani.
Karavanska železnica Iz Celovca, dne 20. junija: Z deli za novo železnico preko Karavank prično žo prihdnje dni. Veliki predor iz Podrožico do Jesenic prično vrtali na koroški strani v soboto dne 22. t. m. Bjg jim daj srečo!
50 let učitelj. Nadučitelj na tukajšnji II. mestni deški ljudski šoli gospod Fran R a k t e 1 j bode v tokočem letu praznoval 501etnico svojega učiteljskega delovanja. Svojo prvo učiteljsko službo je nastopil 15 oktobra 1851 1. na Blokah.
Politični shod v Šmartnu pri Slovenskem Gradcu. Dne 23. t. m. se vrši v Šmartnu pri Slov. Gradcu zborovanje šmartinskega političnega društva pri gosp. K a c u p. d. Luter. Začetek ob 4. uri popoludne. Spored. 1. Pozdrav. 2. Govor: Politika krščanskih kmetov. 3. Govor : Sloga spodnještajerskih Slovencev. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Stroški štajerske dežele za leto 1901 so: 1. Deželni zbor bo stal 47 300 K, 2. deželna uprava 631.503 K, 3. policija (od-gon, stanovanje za orožnike itd.) 559 826 K, 4. deželna kultura (ceste in železnice, vodne poprave itd.) 1,348.774 K, 5. v izobrazbo 679 908 K, 6. šole 9.390.218 K, 7. dobrodelni in zdravstveni nameni 4,259.286 K, 8. Slatina (stroškov 327 551 K, dohodkov 397.110 K, 9. Doberna (stroškov 56.657 K, dohodkov 71.240 K itd.). Vsi stroški za leto 1901 so proračunjeni na 19,261.855 K, vsi dohodki za leto 1901 so proračunjeni na 10,226 007 K. Primanjkljej bo torej znašal 9,035.348 K. Primanjkljej je znašal 1. 1899 7,709 320 K, leta 1900 8,606 548, letos to-raj 9,035.348 K. — Upravičeno vzklika ob teh stroških »Slov. Gospodar«: »Tako se množijo strah o v i t o str oš k i našo dežele od leta doleta, nedabi to slovenskemu ljudstvu kaj pomagalo, nasprotno: nalagajo se deželne doklade, da se zatira naš narod. Pri tem ne morejo, da, n e s m e j o p r i p o m a g a ti slovenski poslanci.«
Umrl je v Petovljah mehanik gospod Angel Gruden, star 28 let.
Pogreb g. Ivana Abrama v Trstu je bil včeraj zelo veličasten. Zastopana so bila vsa slovenska tržaška društva in vsi sloji slovenske tržaške družbe. Tudi slovenskih delavcev je bilo mnogo za pogrebom, ker gospod Abram, dasi premožen in olikan, se ni nikdar sramoval občevati tudi z najrevnejšim delavcem Mej pogrebci se je opazilo tudi gospoda senatnega predsednika Filipa Abrama, strijca pokojnikovega.
Štajerski Nemci ne bodo več potrebovali „Schulvereina", ker njegova dela opravlja štajerski dež. šol. svet. Najnovejša želja tega dež. šol. sveta je, da se spremeni nemško slovenska štirirazrednica v v Št. 11 j u v popolnoma nemško šolo.
Ker pa v šentiljsko okolišče spadajo razven »nemške« Sentiljske in cirkniške občine tudi tri slovenske : Ct-ršak, Selnice in Dobrenje, katerih krajni šolski sveti ne pripuščajo, da bi bo slovenska šola izpremenila v nemško, je sedaj dež. šolski svet poslal tem trem slovenskim občinam nalog, da si morajo same ustanoviti šolo. S tem bi se te tri občine izluščile iz šontiljskega šolskega okolišča ter dobile lastnega. Šentiljski krajni šolski svet pa bi bil potom popolnoma nemški in njegov prvi korak bi bil, da so se danja štirirazrednica p o n e m č i. S tem pa bi bili tudi v s i o t r o c i iz šentiljske in cirkniške občino na milost in nemilost izročeni p o n e m č e v a n j u. Ali še torej po trebu;ejo Neir.ci šulferejna, ko pa dež. šol. svet dela lako izborno v njihovem duhu ? Po i s t o m načrtu kakor v Št. llju, dela deželni šolski svet tudi p0 drugih slovenskih krajih.
Nesreča pri vojaški vaji. Danes dopoludne ob pol 10. je imel okolu Štefanje vasi vajo pijonirski oddelek. Pri vaji sta se prekucnila dva čolna, v katerih so bili trije vojaki. Vojaki so se poprijeli vrvi. Prva vojaka so tovariši hitro rešili, po tretjega, ki • so je v vrvi zamot.il, pa je skočil v vodo nadporočnik Kleinert ves oblečen in v rokah s sekiro, s katero je presekal zamotane vrvi Nadporočnik je rešil vojaka, a vojaki so morali tudi nadporočnika rešili iz deroče vode z vrvmi, katere so mu vrgli v vodo.
Laška zagrizenost proti slovenski besedi v cerkvi V seji mestnega sveta je svetnik dr. Cescutti stavil predlog, d a s e mora mestni svet z vso silo upreti slovenski besedi po goriških cerkvah in da m o jr a t a biti prihodnji župnik naPlacuti in prihodnji kaplan pri sv. Ignaciju italijanske narodnosti. Predlog je bil sprejet enoglasno Te dni so goriški magistratovci pobirali po Placuti podpise za župnika italijanske narodnosti. Goriški laški občinski svetniki no bodo dosegli vspeha in so bodo morali pomiriti hote ali nehote. Za nastavljanje duhovnikov in za določevanje jezika besedi božji v cerkvi so že drugi nastavljeni, ki vedo, kaj je njih dolžnost!
Gradašica izstopila Z Djbrove se nam poroča : Včeraj po polunoči je Gradašica izstopila z vso silo. Odnesla jo na stotine kvintalov pokošene trave; a še stoječo pa tako zablatila, koder je zadela, da bode seno komaj za slabo steljo odleglo. — Prizadeti so vsi posestniki iz Stranske vasi, Švice, Gabrija in II r u š e v a , kateri imajo svoje košenine ob bregovih Gradašice. Škoda je velika; to pa tembolj, ker so ta nad loga leto za letom ponavlja. Treba bode misliti na to, da se tej vodi vendar le ko nečno struga uravna. Tudi neizprosni ,fiskusl bi moral nekoliko ozira jemati na take posledice cb osebni dohodnini!
Sodišče v Slovenski Bistrici brez slovenskih uradnikov. V Slov. Bistrico pride, kakor smo poročali, kot sodnijski ad-junkt g. Viljem Kronasser, doslej adjunkt v Ptuju. Kronasser je seveda Nemec. Sedaj nimajo v Slov. Bistrici pri sodniji — nobenega Slovenca.
Ljubljanske novice. Poročil se bo 26. t. m. v knezoškofijski kapeli konci-pist c. kr. dež. vlade grof Friderik Hardegg z gdč. Melito pl. P u t e a n y Drauheim. — Zaelektriško železnico so že pričeli nabijati na razne hiše potrebne opore za električne žice. — Ušla sta iz Ljubljane, kakor se jc brzojavilo na goriško okr. glavarstvo, dva dečka Rafael Kostanjevec, star 16 let, in Alojzij Bašča star 16 let. Ušla sta na bicikljih. — Kaznovan i z v o š č e k. Mestni magistrat jc vzel vožnjo hlapcu Al. Mitel. — Kosci odslej ne bodo smeli več stati na Marijinem trgu, ampak se jim je določilo stališče na cesarja Jožefa trgu.
Koroške novice Na učiteljski pri pravnici v Celovcu je razpisano učiteljsko mesto za naravoslovje. — V Javoriji so je ustanovila zasilna (ekspoziturna) šola. — „Bauernbund" bo šele prihodnjo nedeljo dne 23. t. m. zboroval v Grabštanju. — Blizu Beljaka našli so dno 3. t. m. na že-leznični progi čisto raztrgano truplo nezna-
nega moža — Blizu Mostiča se je dne 11. junija utopil 331etni kovaški pomočnik J. Rapoldi. Bolezen jo bila vzrok samomora. Zapustil je vdovo s tremi otroci. — V Beljaku so bili zadnji todon troji samomori. — V Rutah pri Žili se jo dne 5. t. m. obesil posestnik Sačnik. Zmešalo so mu je.
Slavje v Kopru. Cd ta tedon so v Kopru veliko slovesnosti v čast sv. Nazariju, prvemu koprskemu škofu in pitronu U-mošnje cerkve. L^tos jo namreč trinajst sto let, odkar so našli njegovo truplo, katero še Bedaj hranijo. Predvčeran]im je imel v Kopru slovesno sv. mašo Njega c mine n ca kardinal Mis si a.
Pojedino so imeli, kakor poroča »Mir«, v Celovcu povodom potrjenja postave o novih železnicah. Ljuba nemškonacijonalna gospoda se jo ob tej priliki zopet pokazala v pravi luči. Ker je župan Neuner povabil tudi nj. ekscelenco knezoškofa s kanoniki in generala z drugimi vojaškimi dostojanstveniki, nacijonalci niso hoteli priti. Tudi Dobernig je udeležbo odklonil, daljo Lomiš in njih pristaši, med njimi tudi predsednik c. kr. kmetijske družbe Čare! Izgovori, s katerimi hoče sedaj Dobernig opravičiti svoje postopanje, so puhli. Pri obedu je svitli knez Rosenberg napival županu Neunerju in med drugim omenjal, da naj so Nemci tudi do Slovencev pravični ter naj se ž njimi doseže sporazumljenje. Pa s temi besedami je govornik zadel v Sršenovo gnezdo. Radikalni prenapetneži so začeli govorniku kar na glas ugovarjati in »nemški« župan (laškega rodu) je za tem zopet slovesno izjavil, da si on štejo v svojo dolžnost, »varovati nemški značaj Celovca«. Torej o ravnopravnosti noče slavna gospoda kar ničesar slišati! Župan svojo •vižo« ponavlja že tolikokrat, da mora res vsakomur žo presedati. Ali misli, da ga bo to rešilo pred nemškimi radikalci ? Ravno ta pojedina mu je morala pokazati, da ne, ker je preveč »mladih«, ki preže na njegov županski atoleo. — Bakljade zvečer ni bilo, ker je deževalo.
Nov vodovod so napravili v Kobaridu. V kratkem prične delovati.
Izpred celovškega porotnega sodišča. Dne 10. jun. 411etni laški delavec A Foramiti je dne 19. maja blizu Celovca ubil nekega neznanega dolavca. Zato je bil obsojen na 8!etno ječo. Radi detomora je bila 42ietna delavka Apriassnig obsojena na Gletno težko ječo. 21 letna natakarica Marija Dom, ki je dne 10. januarja vrgla svojega, 3 meBece starega otroka pri Peravi v Dravo, je bila obsojena na smrt. Kot priča je bil tudi zaslišan nezakonski oče, V. Koloros iz Velikovca. — Dne 11. junija. Župnik dr. J. Amschl v Vetrinju je tožil urednika »Kämt. Wochenblatt - a«, Berčingor-ja radi razžaljenja časti. Berčinger je bil — oproščen. — Dne 12. jun. 231etni delavec Ferd. Mayer jo dne 14. aprila v Cdovcu delavca Prilaznika pahnil tako, da je leta obležal mrtev. Morilca so obsodili na 2 in pol leta ječe. Zaradi poneverjenja jo dobil 421etni bivši železniški odpravitelj M. Waltl v Št. Štefanu ob Žili 3 mesece zapora. Po-neveril je zilski železnici 412 K. — 56 let stari dninar J. Krasnitzer jo dne 30. jan. t. 1. blizu Lebmaha napadel in oropal lanta ILfnerja. Vzel mu je 14 vin. in nož, vreden 40 vin. Ker je bil že prej večkrat kaznovan, dobil je zato 7 let tožke ječo. — Dno 13. jun. 371etni Janez Tišič, ključavničarski pomočnik, nazadnje na Plešivcu, je bil radi nenravnosti obsojen na 71etno težko ječo. Prej je bil žo 19krat kaznovan. Zaradi tatvine je dobil 53letni A. Dobernik iz Lienca, ki jo bil že mnogokrat kaznovan, 91etno težko ječo. Radi nenravnosti je bil 161etni hlapec A. Šlocor in Pobirč ob Trgu obsojen na 15 mesecev težko ječo. — Dne 14. jun. Župnik Val. Kraut na Brnci je tožil urednika Prettenhoferja v Beljaku (»Kärntner Nachrichten«) radi razžaljonja časti. Dasi jo moral obtožoni, oziroma njegov zastopnik, sam pripoznati, da je povsem neopravičeno žalil g. župnika, so ga porotniki vondar — oprostili U
Razveljavljene volitve. Vlada je razveljavila občinske volitve v Kanfanaru.
Koledar živinskih semnjev. Živinorejci, živinski trgovci, mesarji in drugi so žo opetovano grajali občutni nedostatok pomanjkanja zanesljivega i/.kaza o živinskih semnjih, vršočih so v posameznih deželah.
Ta nedostatek se je tudi v strokovnih listih in družbah grajal. Iz tega se mora sklepati, da interesiranim krogom še ni znano, da se je tem željam že ugodilo. Kajti priloga k naredbenemu listu (Beiblatt zum Verordnungsblatte des k. k. Ministeriums des Innern), katerega izdaja c. kr. ministerstvo za notranje stvari, prinaša od meseca aprila t. leta počenši mesečno obširen koledar živinskih semnje v. Ta priloga, na katero se lahko posebej naroči, velja celoletno 3 krone za oblastva, javne urade in njih uradnike, ter 4 krone za druge naroč nike. Naročbe sprejemajo c. kr. poštni uradi in c. kr. okr. glavarstva.
Nov magistrat v tržaški okolici. Mestni svet tržaški je sklenil ustanoviti „Magistratni urad za zgornjo okolico" s sedežem na Opčinab. Oba sedanja okrajna načelnika in vseh 10 vaških načelnikov v zg. okolici z Lonjerjem vred se odpravijo. Vsem uradnikom novega »Magistratnega urada za zgornjo okolico" bo zaukazano stalno bivanje na Opčinah.
Povodnji. Iz Celovca: Deževno vreme .zadnjih dnij je provzročilo po Zgornjem Koroškem zopet velike povodnji. Žila je prestopila bregove in napravila veliko škode. Travniki in njive so mnogo trpeli. Tudi v dravski dolini je škoda zelo znatna. Deželni zbor se je pečal z vprašanjem, kako se naj opomore oškodovancem. Po višjih gorah je zapadel, in sicer precej globoko, sneg.
Svinjska kuga se je zopet pojavila v celovški okolici. Pokazala so je najprej v hlevih g. Hatheyer-a v Št. Petru pod Celovcem dne 10 jun. na svinjah, ki jih je bil kupil na Nižje Avstrijskem. Mnogo svinj so morali zaklati. Svinjski sejmovi v Celovcu so za nadalje prepovedani. V Št. Petru so morali poklati že mnogo svinj; dne 15. jun. so jih iz enega hleva poklali do 70.
Stari bakreni drobiž po 1 kr. in
V» kr- 8e še nadalje pobira za polovično vrednost.
V mestni ljudski kopeli oddalo se je od 8. do 15. junija vsega skupaj 508 kopel, in sicer za moške 360 (pršnih 246, kadnih 114), za ženske pa 148 (pršnih 54, kadnih 94).
* * *
Zviti Vsenemci. Jeden najzagrizenej ših nemških časopisov je »Odin«, ki se tiska v Monakovem, da se tako izogne avstrijskemu državnemu pravdništvu. Temu listu je prepovedan prihod v Avstrijo, zato so si Vsenemci izmislili, da so raz odtiskov namenjenih za Avstrijo odstranili ime »Odin« in namestu tega ustavili ime »SchmeckB«. Tako so mislili, da pridejo odtiski v Avstrijo, toda avstrijska vlada je tudi »Schmecks« prepovedala in Wolfovcem tako skazila veselje.
Po 30 letih dobil dopisnico. »Narodni Listy« javljajo, da je tvrdka Löbl v Pragi 4. novembra 1870. leta oddala dopisnico na tvrdko Karol Reidl v Budjejevicah. Dopisnico je pošta tej tvrdki izročila še lo te dni.
Da se ¿lovek ne utopi, svetuje nek list, naj tisti, ki po nesreči pade v vodo, pazi na to, da ohrani roke pod vodo in naj ne maha z rokami po zraku, ker s tem le teži telo pod vodo. Z rokami in nogami naj dela poskuse za plavanje. To ponesrečenca prej utegne rešiti, nego mahanje rok po zraku. Zrak pridržuj v sebi, a kadar ga izpustiš iz sebe in v se, zadihaj hitro.
Maščevanje prebivalstva. Iz Rio de Janeiro se poroča: Družba, ki ima v za kupu tramvaj v San Christovao, je zvišala vožne cene Ljudstvo je bilo radi tega tako ogorčeno, da je zažgalo tramvajske vozove.
Darovi. V. izkaz darov
za pogorelce v Gorenji vasi.
Dne 19. in 20. junija: Državni poslanec dr. Ivan Tavčar, 200 K, Dolenec, Kranj 20 K, stotnik Matej Guzelj 100 K, Vinko Majdič, Kranj 100 K, Missler, Bremen 100 K, uredništvo „Slov. Naroda" 10 K, 6 K, 10 K, župni urad Polhov Gradec 40 K, župnik Igo Frtin 14 K, župnik Müller sv. Helena 5 K, župnija Predoslje 30 K 40 h, župnik Berlic, Mošnje 30 K, Marijina družba Žiri 36 K. — Ravno je mesec dni od dne požara. Vkljub vsej vstrajnosti in požrtvovalnosti vstaja Gorenja vas le počasi iz svojih razvalin. Razdelili smo sinoči ves došli živež in vso obleko mej uboge ponesrečence. Bog plačaj vsem dobrotnikom! Pomožni odbor Gorenja vas, dne 20. junija 1901. Matej Pintar, načelnik.
Za pogorelce v Kropi: V. izkaz.
Darovali so gg: J. Vidic v Ljubljani, obleko, L. in M. Boncelj manufaktura 60 K, A. Rihar obleke 3 kg., F. Sirnik obleke 5 kg., Dipoli, Kranj 2 K, Šim. Ažman, župnik 40 K, Fid. Raihtarek obleke 3 in pol kg., Po I. Fabianu Gričar in Mejač 8 kg. obleke, Župljani iz Kamnegorice 47 K 66 h, Neimenovana 20 h, Marija Gašperin 3 K, Župljani z Dobrave pri Kropi 47 K, Župljani iz Ovšiš 29 K, Jož. Preša, župnik 30 K, Slav. županstvo v Radoljici nabralo: c. kr. okr. glavar pl. Rubelli 10 K, Roblek,,župan 5 K, Ferk, c. kr. sod. svetnik 4 K, Šli bar 1 K, Taučar 1 K, Mar. Hudovernig 10 K, Bulo-vec 10 K, Gabr. Eržen 2 K, Mih. Zalar 1 K, dr. J. Vilfan 5 K, S. Satori 2 K, L Für-sager 2 K, A. B. 1 K, F. Korošič 1 K, Ru-dež, c. kr. notar 10 K, A. 2 K, Neimenovan 2 K, Vinko Hudovernik 10 K, Oton Homan, Fr. Dolžan, v Jož. Pogačnik, I. Meršolj, Fr. Pirker, T. Šusteršič, Pavlovšič, darovali več obleke, uredništvo „Slov. Naroda" 14 K 20 h, Ant. Kukelj, župnik 10 K, Jan. Gnjezda, prof. 10 K, M. Jereb, župnik 16 K, Jan Pfajfar, prov. 12 K, uredništvo „Slovenca" 55 K, župnija Podbrezje 24 K, Fr. Kocijančič, kamnosek 10 K, župnija Bohin. Bela 60 K, župni urad Homec 10 K, župni urad Trnovo, Ljubljana, 18 K, G. J. Ažman, žup. in svetnik za sorodnike 200 K, Gor-janski župljani 115 K, hranilnica gorjanska 50 K. 2 Gorjana neimenovana 15 K, G. Kremžar, mag. svetnik na Dunaju 20 K, G. dež. poslanec J. Ažman nabral pri visoko-rodnem g. pl. dež. glavarju in dež. poslancih 250 K, Henr. Pohisch, Dunaj 5 K, Tvrdka P. Mühlbacherjevi nasledniki v Borovljah 300 K, Neimenovana 8 K, Jožefina Pogačnik obleke 6 kg., Helena Hafner, obleke 9 kg., G. J. Berlic, žup. 10 K, iz Brezja 10 K, župljani iz Mošenj 76 K, Marija Jelovčan 10 K, J Šafer. žup. Duplje 10 K, župljani iz Lesc 34 K 60 h, župljani iz Rateč 47 K 15 h, uredništvo „Slov. Naroda" 10 K, župljani iz Dražgoša 50 K, Neimenovan 10 K. Fran Crobath 6 K, Kar. Schneller 1 K, I. Čop 40 h, Ig. Resch 2 K, I. Gorjanec Prim-skovo 1 K, Šimon Ažman, obleke 12 kg., A. Šink 890 kg. krompirja, Karol pl. Rus Kranjska gora 7 K, Gospa dr. Jenkova 20 K, Frao Budinek, župan 10 K, E. D. 40 K, župljani Zasip 14 K, župljani Horjul 12 K, Kaznilnica Begunje 105 K, Marinič Fran, Kojsko 3 K, Iv. Müller, žup. 5 K, Hugo Ihl 10 K, Fran Ivanetič, voj. kurat 4 K, dr. D. Majaron 50 K, Tomaž Zabukovec 10 K, župljani iz Breznice 48 K, Mih. Bogulin, župnik v pok. 3 K, K. Gašperin, nadučitelj, obleke 2 kg. Bog povrni vsem dobrotnikom! — Kropa 20. junija 1901. Za odbor: Fran Hoenigmann, župnik.
Za pogorelce v Kropi: G. Jan. Z v Št. Petru na Krasu 10 K.v — Sempe-terci na Krasu 10 K. — G Št. Terškan, kaplan v Št. Petru pri Novem mestu 2 K.
Bog plačaj!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 21. junija. (C. B.) Cesar je potrdil zakon glede pristojbinskih
olajšav pri premoženjskih prenosih. Zakon se objavi 25. t. m. in stopi s tem dnem v veljavo.
Dnnaj, 21. junija. Odlikovanja, katere je cesar podelil povodom svojega potovanja na Češko, se bodo razglasila v nedeljo.
Praga, 21. junija. Za ustanovitev dijaških konviktov za slušatelje praške češke višje šole je podaril predsednik češke cesar Fran Josipove akademije Hlavka 200.000 kron.
Plzen, 21. junija. „Plzenske listy" pišejo, da je cesar na kolodvoru v Benešovu napram dr. Engelu izrekel željo, naj bi se dr. Engel skoro vrnil v državni zbor.
Rim, 21. junija. Sveti oče piše novo encikliko, ki jo izda ob 251et-nici svojega papeževanja.
Berolin, 21. junija. Car Nikolaj je vsprejel povabilo cesarja Viljema k velikim vojaškim vajam v Dancigu. Car pride tje iz Kodanja in se povrne pozneje v "VVolfgarten.
Petrograd, 21. junija. Rimskokatoliški škof Klopotovski je imenovan nadškofom in metropolitom rimsko-katoliške cerkve za celo Rusijo.
Belgrad. 21. junija. Oficijelni ko-munikej javlja, da je car z zadovoljstvom vsprejel naznanilo kralja Aleksandra in kraljice Drage, da bi ga rada obiskala na carskem dvoru. Dan za ta obisk še ni določen.
Belgrad, 21. junija. Včeraj se je čutil v Tarčinu močan potres.
Aleksandrija, 21. junija. Kuga se širi po raznih tukajšnjih pristaniščih. Središče bolezni je v Zagzigu, kjer je tekom meseca obolelo 48 oseb.
London, 21. junija. Angleški listi trdijo, da je Bothova soproga prišla v Evropo, da v imenu burskih generalov od Kriigerja zahteva denarja, ki je Burom v Južni Afriki že pošel.
London, 21. junija. „Globe" javlja, da princ Tuan še vedno obvladuje kitajski dvor. Tuan namerava napraviti državni prevrat, svojega sina proklamirati za cesarja in Kaifongfu za glavno mesto.
Umrli »o:
19.	junija Zofija Maurer, črevliarja hči. I1/, leta. Študento»ske ulice 9, jelika.
20.	junija. Katarina Jankovič, tovarniška delavka, 65 let, Florijacske nlice 42, jetika.
V bolnišnici:
17. junija. Matevž Juhart, dninar, 33 let, perito-nitis tubeicul.
19. junija. Anton Helling, gosta«, 70 let, osta-relost. — Valentin Leskovic, umir. rudar, 63 let, morbus Rrigthii.
Meteorologlöno poročilo.
fiäina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
! Stanje Cm opa- Uro-
i.vania
metra f mm.
Temperatura po
Cekijo
Vettert
Nebo
IS-i*:
201 9 sveè. I 736-3 [ ~ 15'9
i 7. zjutr. I 735 1 I 13-8 ¡2. popol. I 734 7 I 20-8
si. jvzh. [3či oblač.j
si. jjvzh. I oblač. 0-0 p. m. szah | sk. obla«. | Srednja včerajšnja temperatura 16 3 normale: 18 3"1
Tivilll2f1 tekoi:!a' v poljubni boji, je najboljše-"»»»"'j ¡n najpripravnejše sredstvo za po-zlačenjo in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl prašek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdko BRATA EBEBZ. v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 228 2 12—12
Najboljša uporaba
mleka. I
Kar največ in najfinejšega surovega masla !
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj ; 167 40-18 v Parizu 1900 „Grand Prix".
Vi milijona tacih strojev v rabi!
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno mo5.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa - Separator,
Dunaj, XVI., Canglbauergasse 29.
Ceniki, podučne brožure brezplačno.
St. 19.673.
Razglas.
620 3—1
Vsled sklepa magistratnega gremija z dne 14. junija 1901 premestilo se je sta-jaliSče dela iskajočim poljskim delavcem, koscem, žanjicam itd. odslej z Marijinega trga na Cesarja Jožefa trg.
To se daje na znanje.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 18. junija 1901.
«S t»
© g,2
---tf O «
*0 s*
> „ i-a
ct
a» tč S*
a >
i .-H r rt n 43

k
o*« ■o -
rj- O
O tUD
O M
S*
K fll > -
O
rl3ä':
«s M
o >
• r-<
a 'S
nS N
O
tsj
>o >
4J O
> JaS <o rt Ö cd J2 Ö
N O ti
S iS
>8 š 3's § >
_	"2 ° ^
g	j*)
O	rt ß _
M	N g 3
"S N 'S.PQ
2 -.55
ö "S C o
U Oh
rt
o
Ph
Umetnijski zavod
za slikanje na steklo
B. ŠKARDA v Brnu.
Izdeluje zlasti:
cerkvena okna različne izvršitve,
Ceniki in strokovni «vet brezplačno.
Osemkrat odlikovan s prvimi darili'
-gN| I > u il a j s k a borza.
Dnt 21. janija.
Skupni državni dolg v notab . . . Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/„.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogeraka zlata renta 4%
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....
Avitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista ..........
Nemški drž. bankovci ca 100 m. nem. drl. vel).
98-20 9815 117-95 95-40 11790 92-95 1670 -662 75 239-70 117-45
20 mark.............23-EO
20 frankov (napoleondor)..............19 04
Italijanski bankovci............90 85
C. kr. cekini........................11-81
Dn6 20. junija.
3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . .	180 —
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	171 —
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........208 —
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron .	95-15
Tišine srečke 4%, 100 gld.......144--
Dunavske vravnavne srečke 6"/0 ....	268-—
Onnavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.iem.-kred. banke 4'/„ Frijoritetne obveznice državne železnice
>	> južne železnice 3°/,
>	» juine železnice 5°/0
»	» dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	, » 5 »
BudimpeSt. bazilika-srečke, 6 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. . .
105-50 94-26 425-25 342 50 122,—
397-50 405*— 4975 25 — 16-65 68—
SB'move srečke, 40 gld................200-—
St Gendis srečke, 40 gld................234 —
Waldsteinove srečke, 20 gld..............395 —
Ljubljanske srečke....................69 —
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 278-—
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. .	5930.—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....881 —
Akcije juine železnice, 200 gld. sr. . . .	10150
SploSna avstrijska stavbinska družba . . .	158 —
Montanska družba avstr. plan............457 50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	440-—
Papirnih rubljev 100 ..................263 —
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako irebanje-Kulanlna izvršitev naročil na borsi.
Menjarnicna delniška družba
ERC U
I., WollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2.
éé
Pojasnila is v vseh gospodarskih in fliunfinih «tvarok,
potem o knrsnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrsdnMUiik papirja« in vestni ■'viti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio.