• toterUiV Leto XVm., št. 28 Ljubljana, ipete % hteimja t^jfl Cena 2 Din Upr&vmstvo; ujuDijana, ttna/ijcva ulica ft — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 312 ti. uiseratm oddeieK: Ljubljana, Selen« ourgova ui. tt — Tel 1302, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. U — Telefon St. 2455. (Podružnica Celje: Kocenova oL st. 2 Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga člslo 78.180, Wlen St 105.241. Utaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica Stev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. ANGLIJA ŽELI POJASNIL Ker se Hitler v svojem govoru o raznih problemih ni jasno izrazil, bo zahteval London konkretnih predlogov London, 2- februarja, b. Angleški uradni ibrogi so glede sobotnih Hitlerjevih izjav sicer še vedno rezervirani, vendar te re-r&arviiranosti ne gre tolmačiti v tem smislu, da bi Velika liri Unija že v naprej odilclar njala možnost bližnjih pogajanj z Nemčijo g'iede vseh tistih točk Hitlerjevega govora, ki jih smatrajo v Foreign officeu za pozitivne. Obžalujejo le. da ni Hitler bolj jasno in konkretno formuliraj oniib svojih izjav, ki vsebujejo nove predloge. Prav zaradi tega domnevajo v političnih krogih, da ni izključeno, da bo angleška vlada po diplo-matskem potu zahtevala od Berlina pojasnila k Hitlerjevemu govoru to pa z namer nom, da bi se na ta način še bolj razčistilo ozračje in bi se tako pripravil teren za bodoča pogajanja , ki si jih Fareign office nedvomno želi Vsekakor je treba ugotoviti, da Hitlerjev govor nikakor ni ublažil angleškega odklonilnega stališča nasproti nemškim ponudbam glede ureditve evropskih vprašanj. »News Chronicle« poudarja v tej zvezi: Ako je doba presenečenj za nami, s tem še ni rečeno, da se je že začela doba odkritega sodelovanja. Angleži zamerjajo Hitlerju predvsiem to, da ni razčistil mednarodnega ozračja v dvelh bistvenih perečih vprašanjih: v znova poudarjeni zahtevi po vrnitvi nekdanjih nemških kolonij ter v vprašanju sodelovanja o-/, izločitve Sovjetske unije iz evropskega sodelovanja. Anglija vztraja slej ko prej na stališču, da je resnično pomirjanje brez sodelovanja velike ruske države, kakor bi si to želel Hitler, nemogoče. Glede nemške kolonialne zahteve pa Hitler očividno pozabijo, da rešitev tega problema ni tako enostavna ker si niti Angleži sami o tem še n®o povsem na jasnem in ker je končno vprašanje takozvanih mandatov tesno na- vezano na pristanek posameznih britanskih dommnionov. Spričo vseh tefh nejasnosti se opaža v angleških uradnih krogih tendenca po nadaljnjem čakanju, ki naj ga med tem izpopolni kar največje oboroževanje. Nemčija, tako zatrjujejo v bližini Foreign officea. je končno na pomirjenju Evrop6 prav tako zainteresirana kakor mi. Zato je pač tudi v njenem interesu, da se čim prej doseže primeren 'sporazum in e tem odstranijo vse vojne nevarnosti. Nemčija, kominterna in sovjetska vlada Berlin, 2. februarja, b. Oficiozna »Nemška diplomatska politična korespondenca« objavlja zanimiv komentar nedeljskih izvajanj francoskega zunanjega ministra Delbo-sa, ki je zbudil veliko pozornost v vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih preivsem zaradi tega, ker se v njem skuša prvič strogo razlikovati med sovjetsko vlado in kominterno. Oficiozna korespondenca se v svojih izvajanjih sklicuje najprej na znano Delbosovo izjavo o francoski pripravljenosti razširjenja vseh prijateljska pogodb in paktov na vse države sveta, da bi tako odpadel neupravičen očitek Franciji, da ustvarja s svojimi pogodbami in zvezami »bloke«. Na istem stališču, pravJ oficiozna nemška korespondenca, stoji tudi Nemčija, ki svojih zvez ne naperja proti nikomur, niti proti ruskemu narodu kot takemu, s katerim je več generacij živela v najboljših odnošajih. Nemčija nikakor ne želi v nobeni smeri omejiti pravice ruskega naroda, da se po Danes se sestaneta v Milanu Italijanski in turški zunanji minister Rim, 2. februarja, o. Zunanji minister grof Ciano je ob pol 11. odpotoval v Milan, kjer se bo jutri sestal s turškim zunanjim ministrom Arasom, ki bo prispel tjakaj zjutraj. Za sestanek obeh državnikov je v diplomatskih krogih veliko zanimanje. Namen sestanka ni samo ureditev odnošajev med Italijo in Turčijo, temveč tudi ureditev političnih in gospodarskih • razmer med Italijo in ostalimi balkanskimi državami. Znano je, da kljub prijateljski pogodbi odnošaji med Italijo in Turčijo v zadnjem času niso bili najboljši, popravili so se nekoliko šele, ko je Italija zavzela s Turčijo istovetno stališče glede vprašanja aleksandretskega sandžaka. Kakor zatrjujejo, bosta Ciano in Rudži Aras razpravljala: 1. o možnosti pogodbe med Turčijo in Italijo glede Sredozemskega morja; 2. o italijanskem vojaškem in letalskem oporišču na Dodekanezu; 3. o italijanskem podpisu dardanelske pogodbe; 4. o izboljšanju italijanskih odnošajev do ostalih balkanskih držav. Na svojem sestanku bosta Ciano in Rudži Aras razpravljala končno tudi o sovjetski nevarnosti. Ruždi Aras pefde tudi v Berlin Berlin. 2. februarja, b. V tuikajšniih krro« gih pričakujejo, da bo turški zunanji mini* eter Ruždr Aras p° svojem milanskem razgovoru z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom uradno pcsstil tudi Berlin. rava rancoski zbornici Minister za letalstvo o letalskih silah Francijc Pariz, 2. febr. w. Velika debata v zbornici o obrambni politiki Francije se približuje koncu. Danes so govorili zadnji govorniki, med njimi dva komunista, ki sta zahtevala, naj se tako oficirjem kakor tudi vojakom prepove vsako politično udejstvo-vanje. Vojni minister Daladier jc odgovoril, da v vojski ne bo trpel nobenega političnega vplivanja od nobene strani. Kar se tiče pritožb. da so listi ljudske fronte v vojašnicah prepovedani, je Daladier odvrnil, da velja prepoved samo za komunistični list »Hu-manite«, ki prinaša vsak dan pretirane, krivične in po večini anonimne napade na častnike. Taka propaganda se nc dopušča v nobeni državi, niti v Sovjetski uniji. Med ministri, ki so odgovarjali na mnogoštevilne interpelacije, je bil tudi minister za letalstvo Cot, ki je nastopil proti trditvam, da so francoske letalske sile slabe. Nasprotno, letalska vojska Francije je ena izmed najmočnejših v Evropi in razpolaga z izbornim materialom. Niti on niti njegovi predniki v Lavalovi vladi ne zaslužijo v tem pogledu nobenih očitkov. Število letal, ki jih ima sedaj Francija, ne bo navedel, ugotavlja pa, da v primerjavi letalskih sil Francija ni na zadnjem mestu. Ob odobravanju levičarskih strank je minister Cot nato zahteval priznanje, da je sedanja vlada ustvarila moderno letalstvo in organizirala raščito prebivalstva pred napadi iz zraka. ogresan Na psletu iz Londona v Kairo Je izgubil smer ter pristal pri Pisi v Italifl Beograd, 2. febr. p. Pozno snoči so se v Beogradu razširile vesti da je brez sledu izginil znameniti ameriški prekooeeanski letalec, polkovnik Lindberg, ki je dopoldne odletel v spremstvu svoje soproge iz Londona ter je bil namenjen preko Alp. Italije in Grčije v Egi.pt Sledili so mu vse do Alp, od tam dalje pa je izginila za njim vsaka sled. Lindberg je odletel z londonskega letališča Limpton s posebnim zanj izdelanim letalom »Mohawk«. Smer poleta eo sprva držali v najstrožji tajnosti, šele pozneje, ko so izgubili sled, pa so objavili, da je bil Lindberg namenjen v Kairo ter da je nameraval poleteti preko Francije do Brin-disija. od tam pa preko Aten Ln Krete v Egipt,. Redakcije angleških listov, ki so bile obveščene o nastanku Lindberga, &o začele izpraševat.i na vse strani in so klicale tudi beograjski Aerokhib. Po informacijah, ki so jih zbrali v Londonu, je moral Lindberg izginiti nekje na področju Alp in vse je kazalo da ie pristal nekje v Jusroslaviji. Aerokhib je obvestil o dogodku glavno poveljstvo vojaškega letalstva, ki je takoj naročilo vsem upravam letališč, naj poizvedu- jejo silovitim letalcem. Tudi notranje J ministrstvo je nujno naročilo vsem podrejenim organom, naj poizvedujejo, ali ni morda Lindberg pristal kje na n^Sem ozemlju. Popoldne je končno prispela vest iz Pise v Italiji, da je Lindberg pristal na letališču San Giusto v bližani Pise. Nad Alpami je zašel v ihiudo neurje in je izgub?! smer, nakar j° na slepo krenil rxrotri Italiji in g© ob prvi priložnosti spustil na zemiljo. Letalo se je pri pristanku nekoliko poškodovalo, Lindberg in njwrova soprosra pa 9ta ostala zdrava in čila. Zvečer je Lindberg odpotoval v Rim, odkoder je % drugim letalom nadaljeval svoj polet v Kairo. Angleško-nemški pomorski razgovori London, 2. febr. b. Včeraj so bila ob_ novljema pogajanja med Veliko Britanijo in Nemčijo o kvalitativnem sporazumu o pomorskem oboroževanju, ki naj bi veljala kot nekakšno dopolnilo k znanemu angleško _ nemškemu pomorskemu sporazumu, slenjenem v juniju 1935. svcje opredeli, kakor se mu zdi to pač najboljše, ne more se pa sprijazniti s kliko moskovskih oblastnikov, ki bi v želji po lastni oblasti radi izrabili ruski narod kot sredstvo za dosego nekakšnega svetovnega gospodstva Dokler bo moral vsak ruski vojak še nadalje prisegati zvestobo idealu svetovne revolucije, ne sme Nemčiji nihče zameriti, ako upošteva to dejstvo in opozarja nanj tudi druge. Razlika med nemško in francosko zamislijo evropskega miru je le v metodi, kako naj se pride do tega cilja. Za končni sporazum ni važno, ali so v z."etku vsi enih misli ali ne, važno je le. da do sporazuma pride. Nemčija bo vsa prizadevanja v tej smeri samo pozdravila. Najprej kolonije potem razorožitev Pariz, 2. febr. o. »Journal« poroča iz Berlina, da bo predlagal kancelar Hitler za-padnim velesilam ureditev kolonijskega vprašanja, kakor tudi pristop Anglije in Francije k protikomunističnemu bloku. Šele, ko bi bili urejeni ti dve vprašanji, bi bila Nemčija pripravljena pogajati se o omejitvi oboroževanja. Kar se tiče kolonijskega vprašanja, odklanja Nemčija vsakršne gospodarsike koncesije v tujih kolonijah ter zahteva brezpogojno vrnitev vseh kolonij, ki jih je imela pred vojno. V italijanskih političnih krogih se širijo vesti, da bo nemška vlada v posebni spomenici podrobno pojasnila potrebo, da se ji vrnejo njene bivše kolonije. Spomenico bodo izdelali strokovnjaki ministrstva za narodno gospodarstvo, državne banke, ministrstva za javna dela in centralnega statističnega urada. 1209 ®Sicirjev aretiranih v Rusiji London. 2. febr. Prek,i sod. ki je bil pro-glaše>n v Mcskvi za čas zadnjega procesa proti trocikistom, je hM po odredbi osrednjega izvršnega odbora razširjen na vso Rusijo, ker so pris|)ele iz raznih pokrajin zelo vznemirljive ^Tef i. Doslej je bi''o aretiranih nad 1200 oficirjev, ker jc tajna policija ugotovila, da so bili udeleženi pri nevarni zaroti v moskovski provinca. Vsi so bili odpremiljeni v Moskvo ter bodo postavljeni pred vojaško sodišče- ki mDaily Telegraph« javlja v svojem zaključnem poročilu o poslednjem moskovskem procesu, da so ob_ toženci obremenili okrog 100 ljudi s svojimi izjavami. Zato sodijo, da bodo vsi ti prej ali slej aretirani. ,Daily Herald« je mneavja, da se bodo morali Radek, Sokol-nikov, Buharin, Rikov in ostali člani »tretjega trookističnega krožka« na podlagi no vega dokaznega gradiva ponovno zago. v ar jati pred sodiščem. V Moskvi odločno demaatirajo, da Je bila aretirana tudi Leninova vdova Krup-skaja. Anglija in ČSR London, 2. februarja, b. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je liberalni poslanec Adam stavil Edenu vprašanje, ali bi Anglija morebitni napad na ČSR smatrala za napram sebi obrnjeno sovražno dejanje tuje velesile. Eden je odgovoril, da se mu ne zdi umestno Se kaj dodajati k že znani izjavi, ki jo je o tem vprašanju podal pred približno enim mesecem, ko je dejal, da to vprašanje še ni aktualno. Izgredi v ameriških avto-tvornica^ Washington, 2. febr. AA. V Flintu v državi Michigan se je položaj zaradi stavke v tamkajšnji veliki avtomobilski tvornici v zadnjih 24 urah hudo poostril, ker so se stavkujočim pridružili tudi delavci dveh drugih avtomobilskih tovarn. Guverner je odredil, da se mora ves tovarniški okraj obkoliti, delavci pa kljub nastopu nacionalne garde niso zapustili zasedenih objektov. Stavkati so ponovno začeli tudi v tovarni Chevrolet, kjer je stavkovno gibanje ponehalo že pred štirimi dnevi. Pri izgredih je bilo ranjenih 10 stavkujočih in več policistov. Med napadalci so bile tudi ženske, ki so razbile vsa stekla na oknih tovarne. Odstop madžarskega notranjega ministra Budimpešta, 2. februarja, b- Notranji minister Kozma, katerega delo in postopanje je v zadnjem času zelo ostro krŠTuzinaila jn napadala zlasti Eckhardtova stranka malih poljedelcev, je sporočil včeraj mi ni str* skemu predsedniku Daranyju svoj odstop. Njegova ostavka je v neposredni zvezi tudi s števlnimtj konflikti, ki jih je imel v zad* njem času z vladno stranko samo, posebno z njenim desnim krilom. Regent Horthy je demisijo sprejel. Seja narodne skupščine Pričetek razprave o novem trgovskem zakoniku — Obširen in stvaren govor nar. posl« Ivana Mohoriča Beograd, 2. febr. p. V narodni skupščini se je pričela danes razprava o enem najvažnejših predlogov, to je o trgovskem zakoniku ki predstavlja temeljni gospodar« ski zakon in obsega poleg državljanskega zakonika najvažnejšo materijo. Zakon je bil predložen narodni skupščini že pred letom dni in se je že takrat pričela razpraiva s čitainjem večinskega poročila odbora, ki je ta zakonski načrt proučil. Zaradi dogodkov, ki eo se odigrali v narodni skupščini in iz raznih drugih razlogov pa ee je nadaljnja razprava o tem zakonskem načrtu zavlekla vse do danes. Glavni govornik na današnji seji je bil poročevalec manjšine posl. Ivan Mohorič, ki je s svojo strokovno razpravo pokazal ne samo usodno važnost tega^ za* konskega načrta za ves bodoči razvoj našega gospodarskega življenja, marveč je opozoril tudi na njegove hibe in izrazil mnenje, da je v sedanji obliki nasprejeinljiv, ker bi lahko provzročil veliko škodo. Dokumentirana strokovna izvajanja g. Mohor.ča so nas pravila v skupščini globok vtis. Seja se je pričela ob 10.45. Poleg članov vlade je Prisostvoval seji kot strokovni referent tudi ljubljanski vseučiiški profesor dr. Milan Škerlj. Po prečitanju zapisnika je nar. posl. Voja Lazič protestiral proti temu. da 6e seje pričenjajo često z dveurno zamudo. Predsednik narodne skupščine C;trič je pritrdil Lazn.ču, da je zvonil že ob 9. da pa nj bido kvoruma. Voja Lazič je protestiral tu. di proti temu, da v zapisniku ni zabeležen njegov včerajšnja protest, ker ministri ne ods govarjajo na interpelacije. Tajnik dr- Veble je pr.pombe Vode Laziča odklonili jn je večina zapit>nik odobrila. Sledilo je čritcon,e raznih poročil. Med drugimi je bilo odobreno [oročilo verifikae.j-skega odbora, po katerem pride na mesto umrlega narodnega poslanca Milana Dobro* v.ča njegov namestnik Vinko VodoLroček. Nato je bilo prečitanih več Lniterpelacij, med drugimi tudi interpelacija nar. potil. Karla Dobrška na prosvetnega ministra glede razrešitve šolskega upravitelja v Guštanju Jan^ ka Gačnika. Predsednik Cirič je potem odgovarjal na razna vprašanja poslancev. Poslanec Josip Cvet.ič je zahteval od predsednika pojasnila, zakaj interpelacije, za katere je fcila sprejeta nujnost ne pridejo na dnevni red. Predsednik je izjavil, da je že odredil, naj bi se vsak četrtek vršila interpelacijska debata, da pa tega dosedaj ni mogel izvesti, ker ministri na vložene interpelacije še niso dali odgovorov. Ponovno je v tej stvari že interveniral pri predsedniku vlade in pri posameznih ministrih in bo to še storil. Vendar skupščina nima nobenih sank cij, s katerimi bi mogla prisiliti ministre, da odgovarjajo na interpelacije. 7700 prošenj in pritožb Poslanec Manfred Paštrovič je zahteval pojasnila, koliko vlog je pred odborom za prošnje in pritožbe in zakaj te stvari nikdar ne pridejo pred plenum skupščine, čeravno gre v vseh primerih za zadeve, ki zahtevajo nujno rešitev, če ta odbor ne vrši svoje dolžnosti, potem naj se opusti ker nima pravice do obstoja. Predsednik čirič je v odgovoru izjavil, da je pred odborom 7.700 prošenj in pritožb, ki pa so po večini poslane resornim ministrom v izjavo in deloma v rešitev. 2e večkrat je skušal te zadeve spraviti na dnevni red, toda že pri prvem poskusu se je stvar ponesrečila, ker narodna skupščina ni pokazala za to potrebnega razumevanja. Glavni razlog, zakaj se prošnje in pritožbe ne rešujejo, je v gospodarski krizi. Vse te prošnje in pritožbe predstavljajo po večini novo finančno obremenitev, kateri pa se finančni minister protivi. Proračun se od leta do leta zmanjšuje in tako ni sredstev, da bi se tem prošnjam ugodilo. Kljub temu pa upa, da bo mogel že v kratkem staviti na dnevni red večje Število prošenj, kar bo obenem dokaz, da se je gospodarsko stanje v državi popravilo. PosL Mohorič o predlogu trgovskega zakonika Narodna skupščina je nato prešla na dnevni red ter pričela razpravo o trgovskem zakoniku. Zakon je bil na dnevnem redu že pred letom dni in je takrat poročevalec večine poslanec Momčilo Sokič podal svoje poročilo, d očim poročevalec manjšine posl. Mohorič takrat nI priSel do besede. Zato se je današnja razprava pričela z njegovim poročilom Narodna skupščina je z največjo pozornostjo sledila njegovim strokovnim Izvajanjem, ki so trajala skoro dve uri. Poslanec g. Mohorič je v glavnem Izvajal: Poleg državljanskega zakonika Je trgovski zakonik temeljni zakon vsega našega notranjega življenja. Posebno važen je ta zakon za pospeševanje naše gospodarske aktivnosti. Zakon obsega 515 členov in sama obrazložitev obsega 170 tiskanih strani. Zakonski načrt je bil predložen narodni skupščini 23. novembra 1935. Tiskali so ga pa s tako brzino, da je v njem vse polno tiskovnih napak. Pri razpravi so postopali s tako naglico, kakor bi se ne smelo zgoditi pri tako važnem zakonu, ki se ne menja iz dneva v dan. Saj veljajo taki po pol stoletja, a so tudi države, kjer se trgovski zakonik ni izpreminjal celih 50 let Previdnost pri nas je tem bolj potrebna, ker gre sa izenačenje šestih različnih zakonodaj. Narodna skupSčina bi morala temu zakonu posvetiti svojo največjo po- J zornost, tako da bi dala le najboljše. Tu | ne sme igrati vloge politika, kajti tu gre izključno za strokovna vprašanja. Govornik priznava, da je ta zakon sestavljala komisija znanstvenikov, unverzi-tetnih profesorjev, ki je delala na tem vse od leta 1921 do leta 1935. Komisija si je prizadevala, da izkoristi izkušnje tujih zakonikov ter najde za naše prilike najboljše formule. Zakon je nato proučil še skupščinski odbor, toda ta odbor je posloval v prilikah, ki niso bile posebno ugodne za naše gospodarstvo. To je bilo v dobi, ko je bila gospodarska kriza na vrhuncu, ko smo imeli mnogo izkušenj in ko so se mnogi pogledi na gospodarsko aktivnost temeljito izpremenilL Zaradi tega je ta odbor proučil zakon s praktične strani in z dokumenti podprl svoje stališče. Opozicija je dala nad 50 odstotkov vseh predlogov za izpremembo in dopolnitev zakonskega načrta, Z zadovoljstvom je g. Mohorič ugotovil, da je vladni poverjenik univ. prof. dr. škerlj pokazal mnogo razumevanja za pripombe manjšine in je bilo tako mogoče uveljaviti marsikaj, kar je narekovala praktična izkušnja ljudi na terenu, ki imajo vsak dan priliko, da s praktične strani opazujejo gospodarsko gibanje. Toda odbor ni imel dovolj časa, niti možnosti, da temeljito prouči vso materijo. Odbor je imel od 23- novembra ko je b2 zakonski načrt predložen Narodni 9kupa&nJ odnosno od meseca decembra, ko je bil osnutek razdeljen članom odbora, 24 sej na katerih ie moral predelati vseh 515 členov. Odbor je delal tokorekoč brez prestamka, tako da posamezni člani odbora niso imelt niti časa, niti prilike, da bi posamezne določbe podrobnejše proučili in sestavili svoje pripombe in predloge. In vendar gre tu za strokovno in zelo obsežno mateiiio, zaato je taka naglica nedopustna. V odboru je bilo sproženih mnogo vprašanj, ki niso bila rešena in ki ostanejo še nadalje odprta. Zak« tevali smo med drugim, da se sestavijo o razpravah odix»ra stenografski zapisniki da bi se na .ta način očuvala tolmačenja, ki. bodo ob uvel javi j en ju tega -rakoma neobhodno potrebna- Odbor je zakon prav za prav le preččtal in ni mogel opraviti svojega tako važnega dela. Vlada je predložila narodni skupščini Ir* govimski zakonik skupno z zadružnim zakonom, in zakonom o prekrških. Slednja dva zakona predstavljata komai polovico m avenije trgovinskega zakona, a ta še vedno pred odlx)rom in se nahajata na mrtvi točki, do* čjim se ia mnogo važnjesj zakon tako zelo foreira. Predloženi zakon je prav za prav mrtvorojeno dete, ker v nj-ean ni vsebovano obli* gaciijisko pravo in obravnava samo formalno etraii o trgovini in trgovski družbi. Brez uvodnega zakona ta zakonik sploh ne more stopili v veljavo. Uvodni zakon pa še niti ni definitivno redigjran. Neobhodno bi brilo potrebno, da ee obenem s trgovinskim za« k cinikom obravnava tudi uvodna zakon, kft vsebuje obligaojieko pravo, ki pa je_ docela brez potrebe povezano s 6pložnim državljan« skim zakonikom. Manjšina odlx>ra je bila prepričano, da ji za rad' njenega pozitivnega sodelovanja no bo treba dajarti oddvočenega mnenja- Toda nastaJo je mnogo vprašanj glede katerih se nismo mogli soglasAi. Tako zlasti glede 6. poglavja, ki obravnava tuje trgovske družbe. Gospoiarski krogi želijo, da bi čimprej dobili tudi obligacijsko pravo ter menični in čekovni zakon, želijo tudi, da se pospe, ši delo na novem državljanskem zakoniku, tako da bi imeli celoto temeljne zaikono_ daje. Naše gospodarstvo sploh zelo občuti pomanjkanje potrebnih gospodarskih za. konov. Pričakovali smo med drugim za» kon o nadzorstvu ruad zavarovalnimi družbami, ki je bil potreben že pred afero Feniksa, a ki je še bolj potreben sedaj, ko jaKno vidimo nezdrave .pojave na tem polju. Pričakovali smo rudarski zakon. Po. treben nam je zakon o bankah, zakon o samoupravnih hranilnicah, zakon o ureditvi odnošajev upnikov, zakon o zaščiti vlagateljev in še mnogo drugih zakonov. Prehajajoč na posamezne določbe predloženega zakonskega načrta je govornik ugSk kreditov. V preteklem letu so bile s pomočjo visokofrenkvenčniih naprav uvedene nove telegrafske in telefonske zve%e Beograd—Sarajevo. Beoarrad—Zagreb, Sarajevo —Zagireb, Zagreb—Sušak. Zagreb—Split in Beograd—Atene. Povečalo se je kabelsko omrežje v Beogradu in Zaerebu. Avtomatske centrale so dobili Sarajevo. Bled. Fidža in Avnla. Telefonsko omrežje se je obnovilo v Boki Koto^ki. Minister je nadalje razpravljal o našem radijskem problemu. Poudaril je^ da ne gleda nanj s političnega ali strankarskega marveč splošno narodnega m kulturnega stališča. Razširjenje sedanjih in postavitev novih radijskih postaj predstavlja našo nacionalno, kulturno in moralno potrebo. Minister je ob tej priliki pozval vse poslanske klube, naj imenujejo po enega ali dva delegata, katerim bo dal vsa potrebna po- jasnila in jim dovolil vpogled v vse akte, ki se nanašajo na sklenitev novih pogodb z radijskimi družbami v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani Poskušal bo doseči v tem izredno važnem vprašanju popoln sporazum. Začasno je dovolil beograjski radijski družbi, da poveča svojo oddajno postajo na 20 kilovatov. Ta postaja se že gradi in bo poleti izročena prometu. Zgrajena bo tako, da se bo lahko ojačila na 100 kilovatov. Za položitev telefonskih kablov od državne meje pri Mariboru preko Zagreba v Beograd so izvršene vse tehnične priprave. Vlada je že dobila ponudbo skupine največjih podjetij, ki kable izdelujejo, in gre sedaj samo še za ureditev finančne strani. Skupni izdatki poštnega ministrstva znašajo 389 milijonov dinarjev. Napram sedanjemu proračunu so povišani za 20 milijonov, zato pa so tudi dohodki tega ministrstva v preteklem letu znašali 436 milijonov, tako da je ta resor visoko aktiven. Po ministrovem ekspozeju se je razvila živahna debata, v kateri je med drugimi Beležke Umaknjena pritožba proti volitvam v Konjicah Pri občinskih volitvah za trg Konjice je, kakor znano, zmagala opozicijska lista z 11 glasovi večine. Proti volitvam je bila na upravno sodišče v Celju vložena pritožba, ki so jo med drugim podpisali starešina sreskega sodišča Andrej Lev-stek, sreski desinfektor Pirnovar ter tajnik kmečke hranilnice in posojilnice Alojz Kuk. Pritožba je izpodbijala volitve s trditvijo, da je opozicijska lista zmagala samo zaradi tega, ker so baje lastniki dveh tovarn izvajali pritisk na delavstvo, da mora voliti to listo. Te dni se je zvedelo, da upravno sodišče v Celju o vloženi pritožbi ni razpravljalo, ker pritožitelji niso v roku, ki ga predpisuje zakon, plačali predpisane takse za pritožbo, kar pomenja toliko, kakor da so pritožbo umaknili. Občinske volitve za trg Konjice so s tem postale pravomočne. Opozicijska posvetovanja v Beogradu V Beogradu je bilo zadnje dni več sestankov med predstavniki beograjskega krila združene opozicije in zastopniki bivše SDS Slednji so obvestili Davidoviča, Joca Jo-vanoviča in Mišo Trifunoviča o poteku posvetovanj in o sklepih nedavne seje vodstva pribičevtčevske skupine. Zagrebški »Obzor« poroča v zvezi s temi konferencami, da so prečanski člani beo- govoril posl. Ivan Mohorič, ki se je zlasti irskega krila združene opozicije neza- pečal s poštnimi razmerami v Sloveniji Kasno zvečer je bil proračun ministrstva za pošte odobren. Konstituiranje poslanskega kluba JRZ Včeraj popoldne je imel sejo poslanski klub JRZ. Na dnevnem redu je bilo novo konstituiranje kluba. Za predsednika je bil zopet izvoljen minister Dragiša Cvetkovič Podpredsedniki Peter Bogavac, JevremTo mič, dr. Djaferbeg Kulenovič in NikolaZu-ber, tajnik med drugimi Kari Gajšek, odbornika pa poleg drugih dr. šemrov in dr. Koce. Gospodarstvo Napredek našega ladjedelstva V Splitu grade dva moderna parnika za 17 milijonov Din V naši ladjedelniški industriji »mo v po-skrinji dobi naglo napredovali- Naše ladjedelnice so že tako dobro opremljene, da sedaj lahko doma gradimo tudi večje pomorske ladje. Ze lami v začetikiu leta jc prišlo do koncentracije v naši ladjedelniški industriji, ko je bila izvršena fuzija med družbo Brodogradilište »Split« in družbo »Yar-row* Jadransko brodogradilište. Ob tej priliki je družba Brodogradalište Split povečala svojo glavnim od 6 na 8 milijonov Din ter spremenila svoje ime v »Jadranska bi-od ograda!,ista« d. d. Pri družbi je vplivno udeležena francoska družba Soc. An. de® Afeliers et Chamtiers de la Loire od lanskega leta pa obstoja tudi interesna skupil ost z znano angleško ladjedelniško industrijo »Yarrow« v Glasgovu. Podjetje, ki ima svoje ladjedelnice v Splitu in v Kraljeviči, je lani zelo razvilo svojo delavnost Pole? večjih naročil od strani vojne mornarice je prevzelo rekonstrukcijo parnika Jadranske plovklbe »Zaerreb«. in sicer za znesek dveh milijonov Din. Lani je ladjedelnica zgradila neko večjo motorno jahto z najmodernejšo ureditvijo. Podjetje se je izkazalo, da j* sposobno graditi tudi ladje najmodernejšega tisa s konfortno ureditvijo. Nedavno so prioeli pri tej ladjedelnici graditi dva pirmka za Jadransko p!ov:dlw> z gradbenimi stročki 17 mrlijonov Dia. Ta dva parnika, bosta n?> »moderne je urejena,. Vsak bo dolg 50 in širok 7 in pol metra, ter bo imel 140 ton nosilnosti in pogonsk« stroje za 1000 konjeklih sil. Vozila bosta z normalno hitrostjo 14 morskih milj in vsak o«l njih bo lahko sprejel 5!V> potnikov. Dejstvo da lK>mo donaa zoradiili ta dva parnika pomeni za našo ladjeiehrško industrijo velik korak na.pre.i- Pričakovati je da liomo v bodoče lahko gradili tudi večje pomorske ladje za potrebe naše trgovinske in vojn*5 mornarice- Oba nam lika bosta zcrrnjrna v teku enerra leta in bosta že v paiihoinji turistični s>?zon,i stavi Wp v prcone>v. k?r bo pripomoglo V nadaljnjemu razvoju potniškega in tuirisfr-čnega prometa na n.">-šem Jn-dra.nfs.kem morju. Gospodarske vesti = Emisija državnih blagajniških zapiskov. Ker je bil celotni znesek doslej izdanih blagajniških zapiskov finančnega ministrstva za 500 milijonov Din v celoti in brez težav vpisan, je ministrski svet z uredbo od 23. novembra preteklega leta pooblastil finančnega ministra, da na novo emitira blagajniške zapiske v nadaljnjem znesku 500 milijonov Din Ta enrsija se kakor prva vrši s posredovanjem Narodne banke ki bo zapiske vselej točno ob določenih rokih izplačala v polni normalni vrednosti. Interesenti lahko vsak čas vplačajo razpoložl/Ive zneske bodisi pri Narodni banki ali pri njenih podružnicah. bodisi pri Državni hipotekami banki, oziroma Poštni hranilnici in njunih podružnicah Pri tem si pridržijo obresti za dotični rok in sicer po 4% pri zapiskih na tri mesece, po 4.25% pri zapiskih do 6 mesecev in po 4.5% pri zapiskih na eno leto in po 5% pri zapiskih, izplačljivih v 2 letih Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica bosta brezplačno posredovali tako pri vpisu kakor pri izplačilu in bosta eskontirali vpisane zapiske ob vsakem času. kadarkoli bo imel imetnik potrebo po gotovini. Poleg tega bodo imeli blagajniški zapiski še druge vrednosti. Do hodki zapiskov so oproščeni vseh sedanjih in bodočih državnih in samoupravnih davkov in doklad. Zapiski uživajo pupilarno varnost in se sprejemajo za kavcijo po nominalni vrednosti. 4% blagajniški zapiski se izdajajo v komadih po 5 10. 50.100 500 tisoč. 1 milijon in 10 milijonov Din. Bančno-valutni oddelek finančnega mini- dovoljni z omahovanjem in neodločnostjo voditeljev, pa da se je zato pojavila med njimi akcija za prehod iz beograjskega k zagrebškemu krilu združene opozicije. Položaj inž. Košutiča Kakor smo že poročali, je inž. Košutič, ki se je bil v petek zvečer vrnil iz inozemstva v Zagreb, takoj v soboto zjutraj obiskal dr. Mačka. V ponedeljek je bil inž. Košutič ves dan gost dr. Mačka na njegovem posestvu v Kupincu. Zagrebški listi opozarjajo pri tej priliki na to, da je inž. Košutič še vedno pravilno izvoljeni podpredsednik bivše HSS in da bo sedaj avtomatično prevzel zopet podpredsedniške posle. Glavni tajnik stranke je bil dr. Juraj Krnjevič, ki živi še vedno v inozemstvu. Po najnovejši Informaciji zagrebških listov bo njegovo mesto ostalo do njegovega povratka nezasedeno in bo profesor strstva, ki organizira vse operacije za j jeiašič še nadalje izvrševal funkcijo taj-emisijo blagajniških zapiskov, je izdal tu- J nikovega namestnika. Po teh vesteh torej di poziv k vpisu. . .. ; ni točno, da bi tajniške posle v bodoče vo- = Dodeljevanje izvoznih kontingentov za • „ . .., J K živino, iz Beograda poročajo, da je tigo- < ^ inž- Košutič. Naši uspehi v Banski Bystrici Podrobnosti s štafete 4*1»km — Na 50 km smo zasedli 3. 5. in 2$. mesto Huda borba vinski minister podpisal odlok, s katerim se udruženju izvoza živine vzame pravica, da dalje vrši razdelitev izvoznih kon- < tigentov med izvoznike-trgovce. To razde- ! litev bo odslej vršil strokovni odbor pri uradu za kontrolo izvoza živine. Doslej je j obstojala praksa, da so dejansko razdeli- I tev kontigentov vršile organizacije posa- j meznih kategorij izvoznikov. Glavna za- i družna zveza vršila razdelitev kontigenta j med zadrugami, udruženje izvoznikov pa j med izvozniki-trgovci, medtem ko je stro- j kovni odbor samo formalno potrdil izvr- : šeno razdelitev. V udruženju izvoznikov ; pa so nastali spori in je moral trgovinski minister odvzeti g. Grboviču funkcijo predstavnika izvoznikov v strokovnem odboru. Na njegovo mesto še nihče ni postavljen, ker hoče trgovinski minister doseči soglasje med obema skupinama izvoznikov, ki so v sporu. Borze 2. februarja. Ljubljanska in zagrebška borza danes nista poslovali. Na beograjski borzi so se avstrijski šilingi trgovali po 8.00, angleški funti po 238.06, grški boni po 32.05 in nemški klirinški čeki po 12.3897. «><-» u Beograd, London 212.85 — 214.31, Pariz 202.92—204.35, Newyork 4322.26—4358.57, Curih 996.45—1003.52, Trst 228.70—231.78 Praga 152.04—153.14, Amsterdam 2384.06 do 2399.26, Berlin 1751.03—1764, Bruselj 734.45—739.51. Curih. Beograd 10, Pariz 20.3850, London 21.39 Newyork 436.8750, Bruselj 73.30 Milan 23.0250, Amsterdam 239.20, Berlin 175.80, Dunaj 77.60, Budimpešta 85.75, Varšava 82.50, Stockholm 110.30, Praga i 15.26, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. ; Efekti ! Beograd. Vojna škoda 383—385, za februar 384.50 bi., 4% agrarne 51.50 —52": (51), 6% begluške 71.35 den., 6% dalm. agrarne 69.35—69.50, (69.25), 7% Invest. I 85 — 85.50, 7% Drž. hip. banka 93—95, j Zagrebški mestni proračun Zagrebško mestno poglavarstvo je izdelalo mestni proračun za leto 1937/38. Proračun znaša 243 milijonov dinarjev dohodkov in ravno toliko izdatkov. Vračunana so pri tem tudi mestna gospodarska podjetja, na katera odpade okrog 100 milijonov, tako da znaša mestni proračun v ožjem smislu okrog 140 milijonov dinarjev. Mestna podjetja naj bi po proračunu vrgla okrog 30 milijonov čistega dobička. Dohodki od trošarine so proračunani na 40, doklade na državne davke na 34, občinske takse pa na 14 milijonov dinarjev. Med izdatki znašajo plače 52, vzdrževanje ulic in cest 29, socialno skrbstvo 12, narodno idravje 1J, prosveta 4.8, varnostna služba 6 milijonov itd. Za izredne investicije je v proračunu določenih le 5 milijonov dinarjev, zato bo občina zaprosila Državno hipotekamo banko za dolgoročno posojilo v znesku 60 milijonov dinarjev. Od posojila naj bi se prvi del porabil za pokritje dolgov, drugi del pa za investicije. Mestna doklada na neposredne državne davke znaša 40% in ostane nespremenjena. Banska Bistrica, 30. januarja Snoči je dež ponehal, nastopil je mraz in opravil svojo dolžnost. Danes imamo zopet lepo vreme in dober sneg. Dan je bil brez dogodkov, kraj sam pa se je kar nrtdmo polnil. Vedno več ljudstva je bilo, pa tudi vedno več zastav. Pričelo se je pravo slavnostno razpoloženje, ki ga dobro obetajoče vreme le še povečuje. Razlaga proge Najvažnejši dogodek današnjega dne je bil za naše smučarje razlaganje proge za štafeto. Prvotno eo bili start in cilj dolo. čemi v Mestnem parku. Zaradi propagandnega pomena se je start prenesel na Ma-earykove nameeJti pred magistratom, to je na trgu, kjer stanuje skoro vsa naša ek^pa. Tekmovalci, ki bo prišli iz Ga_Pa, stanujejo v Narodnem domu, dočim je vsa ostala ekipa v hotelu Wagner. Proga je trasirana v d»veh zanjkah po 10 kilometrov in teče prvi del prvi in tretji, drugi del pa drugi in četrti tekmovalec. Višinska razlika prve proge znaša 140 m, dru_ ge pa 155. Proga je lahka, kakor jo je označil vodja tekmovanja. Postava našega moštva je bila prepuščena trenerju Kor-honenu, ki spremlja našo ekipo in se bo iz Banske Bystrice vrnil na Finsko. Od. redil je tale vrstni red: Knap, Klančnik Gregor, Klančnik Alojz in Smolej Fran. V dobrem upanju smo šli počivat. Naša postava za štafeto Banska Bystrica, 31. januarja Nedelja, dan našega prvega nastopa. Vreme je bilo krasno, hud mraz in idealen sneg. Razpoloženje slavnostno. Za deveto uro je bila določana svečana otvorL tev in nato start vseh štafet. Našo štafeto c . . | ni m zavodom m pa katerokoli izmed zava- pri burgoskl Vladi j rovalnic Se sploh ni prišlo in tako tudi med Rim, 2. februarja, b. Italijanski posla- i mestno obiino ljubljansko m Vzajemno za-nik v šanghaju Lojacone je imenovan za varovalnico ni nikakšnih tozadevnih pogajanj. Predsednik: dr. J. Adlešič s. r. Italijanski poslanik italijanskega poslanika v Braziliji; dosedanji poslanik v Rio de Janeiro, Roberto Cantalpo, je imenovan za poslanika italijanske vlade pri Francovi vladi v Burgosu, dosedanji španski poslanik Oora pa pojde na Lojaconovo mesto v šanghaj. Vremenska napoved Zemunska: Prevladovalo bo oblačno vreme po vsej državi z močnim vetrom v južni polovici. Deževalo bo na primorju in južnih krajih, snežilo pa ponekod v severnih. Košava bo v Podunavju nekoliko ponehala. Temperatura bo narasla v večjem južnem delu, padla pa v severozapad-nih krajih. Dunajska: V južnih Alpah oblačno, padavine. V ista stvari smo prejeli še drug popravek od Vzajemne zavarovalnice, ki se glasi: Sklicevaje se na čl. 26. tiskovnega zakona Vas vljudno prosimo, da blagovolite v zakonitem roku in na istem mestu priobčiti nastopno pojasnilo odnosno popravek. »Ne res, da se vr§e med Mestno občino ljubljansko in Vzajemno zavarovalnico v zvezi z namero Vzajemne zavarovalnice, da uvede pogrebno zavarovanje, po katerem si hoče s posebno dolgoročno pogodbo zasigurati ugodnejše cene za svoje M-varovance tako. da bi bila že ta nižja cena neka privlačnost za sklenitev pogrebnega j zavarovanja. Res pa je, da je Mestna občina ljubljanska pozvala 6 zavarovalnic, med katerimi je tudi Vzajemna zavarovalnica, da stavijo svoje ponudbe. Vzajemna zavarovalnica se je temu pozivu odzvala m je stavila ponudbo in se do sedaj katerakoli pogajanja med njo in meebno občino ljubljansko niso vršila.« Zahvaljevaje se za priobčitev, beležimo z odličnim spoštovanjem: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani ;».stvo gornjih dveh popravkov je torej v tem, da do pogajanj zaradi pogrebnega zavarovanja še ni prišlo. Sicer pa so IrJe naše informnc:je. da gre za uvedbo pogrebnega zavarovanja, vendar t-oiSne. »mo v naši notici omenili le Vzajemno zavarovalnico je fimni vzrok edinost, da že holijo po Ljub1 ioni "urenti Vzajemne zavarovalnice in z veliko vnemo pri^vedu.jiejo strankam, da bo Vza ifvnrrva zavarovalnica v kratkem prevzela pogrebno zavarovanje ki bo nuddo zavarovancem velike ucrcdnosti češ da so pogajanja že v teku in da bodo v krnskem, ko bo pogodba sklenjena lahiko sklemiM tako zavarovanje. V&e to si n« moivmo tolmačiti drusače kakor da so a-eenti dobiili od vod«tva Vzajemne zavarovalnice navodila. da pri pravi .jo teren za poznejše sklepanje pocrebirtih zavarovanj. Tudi vw*nina oVft nomravkov ie prav zanimiva. Pozorni čitatelj je tr»koi spomni, da oba popravka nista docela v skladu. Medtem ko zatnnje g. žntpan v svo.)e^n popravku, da je Mestni pogrebni zavod razp-sal p0c«ne?>n0 zavarovanje in je ta razpie poslal "vsem zavarovalnionim v Ljub1 jami brez razlike« zarfirinje popravek, ki ga nam ie poslala V7ajr«mm zavarovanim.. d bile pozvan* vse zavarovalnice v Ljubljani brez rosike "di pa je b?o pozvanih 1- šest zavarovalnic? Ker zatrjuje tudi včerejšni? »Slovenec«, da ie b;)o no-rvanih Sest zavarovalnic in tudi po naših in formah jftili n^so bile povezane vse zavarovalnice, bo vsekakor netočna tr- Pri štafeti je bila nepričakovano buda borba med oficielno češko štafeto S vaza lyžaru, ki je startala za slovansko prvenstvo, ic med našo štafeto. Na predajo je prišel prvi Musil v času 36:10, drugi Knap v času 38:53.2, Nato so sledile štafete raz nih klubov. Razlika 2:43.2 med Musilom in Knapom nam ni obetala prav dobro, vendar še dolgo ne slabo. Na drugi predaji smo bili že bolje razpoloženi, Klančnik je za Mihalakom zaostal samo 25 in eno petinko sekunde in je sedaj razlika znašala 3:08.4. Knap je v naglici še razložil žemvi posebnosti proge, žemva nam je prinesel senzacijo, ker je pri tretji predaji razlika padla na 3:07.2. žemva je tekel za 1 in eno petinko sekunde bolje od Ceha šimunka. V drugem teku je Miha. lak dosegel čas 35:30, naš Lojze Klančnik 35:55.2. V tretjem teku je naš 2emva potreboval 32:48.8, šimunek 32:50, torej za 1 in eno petinko sekunde več, kar sicer ni veliko, vendar je uspeh v tam, ker je bil žemva boljši od izbomega šimunka živio žemva, dober si bil! Smolej je zvedel posebnosti proge od Klančnika in s silno voljo, a tudi nekoliko razburjen, je šel na progo. Stari znanec inž. Novak je za zadnji del proge potreboval 35:38.4. ter prišel kot prvi na cilj. Skupni čas češkoslovaške štafete je znašal 2:20:08 dve pe-tinki sekunde. Naš Smolej je za zadnji del proge potreboval 35:59.8 ter bil za Cehom samo za 21.4 sek. Skupni čas naše štafete je znašal 2:23:37. To so tako majhne razlike, da smo nanje lahko ponosni. Naša štafeta je bila za češko samo aa S minute 28 in tri petinke sekunde. Lep uspeh naših To predstavlja ogromen uspeh, na katerem fo nam Cehi čestitali. Razliko od olimpijskega časa smo zmanjšali torej za celih 10 minut 13 in štiri petinke sekunde, in to proti Cehom, ki so tekmovali doma. žemva je na tretjem teku štafete dosegel tudi najboljši čas vseh. V prvem in drugem teku so bili najboljši »Svazovci«. drugi pa naši, v četrtem teku je bil najboljši Berauer od HDW, drugi Svazavec, tretji pa naš. Torej smo bili v prvih treh tekih tudi boljši od sicer prav dobrih tekmovalcev HDW. Krasen uspeh nas Je navdušil in dal nove pobude za ostale nastope. Včerajšnji tek na SO km Banska Bystrica 2- februarja, g. Danes ob 9.25 Se je vršil start za smučarski maratonski tek na 50 km. Zmagal je čehoslovak Ciril Musil, ki je vodil na vsej progi. Jugo-sioveni so zasedli 3.. 5. in 25. mesto ter se z ozirom na nepoznanje proge plasirali prav odlično. Rezultati so bili: 1 Ciril Musil (ČSR) 3:45.06 2." Maloup (CSR) 3:48.51.8 3. Mrak Fran (Jugoslavija) 3:51.43 4. Kovar (CSR) 3:51.51 5. Smolej Fran (Jugoslavija) 3:5232.2 6. Kreuz (ČSR) 3:52-42. 7- Har.uš (ČSR) 3:56.05 8,'8. Hcrn (ČSR) 3:56.16. 9. Hylcer (ČSR) 4:00.57.8, 10. Rehor (ČSR) 4:0235. Jutri bodo slalom tekme. Table tenis v Badnu Baden. 2. februarja. w Včeraj je naiša table tenis reprezentanca doživela Se en poraz. namreč od Amerike s 5:1. Danes je porazila Litvo 6 5:1. Bo dve zmagi sta izvojcvala Heksner ne Senekovič eno pa Marinko. Ostali današnji rezultati bo: Češkoslovaška : Rumunnja 5:1. Avstrija : Nemčija 5:1. Anglija : Belgija 5:2, Madžarska : Amerika 5:4? ditev. da so bile pozvane prav vse za^aror- vainice. Zaradi naše skromn«. notice fte »Slovenec^ zelo huduje- Pravi, da bodo oferte od strani zavarovalnic tvorile ie bazo za daljnji študij tega vprašanja. Potem pa nadaljuje: »Samo po sebi je razumljivo, da je bila povabljena med šestimi zavarovalnicami h konkurzu tudi domača Vzajemna zavarovalnica. Da zdaj »Jučro« i7.ra.twja to okolnofrf. pač potrjuje žalostno dejstvo, da vidi ▼ vsem koruptno«t in ž©li iz najbolj poštene. Te* idealno in samo v korist mestne občine in s tem IjuhJjanslcih davkoplačevalcev zamišljene ustanove, .prikazati nekako pristra-i'Ost župana in sedanje občinske uprave.» »Jutrovi« čitaitelji. fci so citati našo skromno notico, se bodo gotovo spraševala, kje vidi »Slovenieic* vse to, kar mm očita ia kaj je vzrok, da se tako huduje. Nadalje ugotavlja »Slovenec«, da »ta na ra/z>pi& Mestnega pogrebnega zavoda vložila svoji oferti le dve zavarovalnici, in sklepa iz tega da slab od?>iv privatnih zavarovalnic. ki imajo že ves aparat, jasno dokazuje upravičenost opreznosti Mestnega pogrebnega- zavoda. S takimi sldepi pa se res ne moremo strinjati. Informirali smo se. zakaj kažejo zavarovalnice za to zavarovanje tako malo zanimanja pa amo zvedeli, da 6vojih ofert niso vlagale zaradi tega, ker pač nimajo mnogo upanja, da bi kupčijo dobile. Skalim udeležita na razpis Mestnega pogrebnega zavoda lalbko torej dokazuje vse kaj drugega. KonSmo moramo pripomniti, da ni Se vw jasno, v kakšni oblika naj se uvede to pogrebno zavarovanje, če to pogrebno zavarovanje v resniči ne bo povezano z nikaki-mi ugodnostmi ki bi jih dal Pogrebni zavod, potem res ne vidimo vzroka, zakaj ne bi dobile vse zavarovalnice možnost da sklepajo talca zavarovanja po pogojih, ki jih predpiše Mestni porrebnii zavod, saj lahko zavarovalnice že danes brez pristanka pogrebnega zavoda sk'epajo pogrebna zavarovan ja. Ze pred leti je bila v občinski upravi iznešma misel da bi mestna občina po vzorcu drugih velikih mest ustanovila svojo lastno mestno zavarovalnico, ki bi poleg dru«M mislijo, da se ustanovi mestna zavarovaJa^ oa. pa žal ne vemo. Matineja Z. K. D« umtmmmmmmmmmmmm^m NA SPLOŠNO ŽELJO DANES ZADNJIKRAT OB 14.15 PREKRASNI ZGODOVINSKI FILM Z DRA2ESTN0 CLAUDETTE COLBERT KLEOPATRA REZIJA CECIL B. DE MILLE Nihče naj ne zamudi te filmske senzacije v ELITNEM KINU MATICI! Matinejske cene din 3.50 in 5.50. Domače Testi * Kandidati za predsednika akademije znanosti v Beogradu. Na seji srbske kraljevske akademije v ponedeljek zvečer je bil sestavljen predlog na ministrstvo pro-svete za imenovanje predsednika akademije. Izbrani so bili trije predsedniški kandidat je: prof. dr. Aleksander Belič, prof. dr. Stanoje Stanojevič in prof. dr. Jovan Radon jič. * Disciplinsko sodišče za advokate pri Stolu sedmorice B v Zagrebu. Kot druga Ln zadnja instanca posluje pri Vrhovnem sodišču za disciplinske pregreške advokatov posebni senat. Sestavljen je takole: predsednik dr. Konda, redna člana: kasa-cijska svetnika dr. Fischinger in dr. Mun-cila ter po dva odvetnika izmed šestorice, ki jo predlaga odvetniška zbornica. » Dopust za sokolske tekme. Z odlokom predsednika ministrskega sveta je dovoljen dopust vsem državnim in samoupravnim uslužbencem, ki žele sodelovati pri saveznih sokolskih smučarskih tekmah 12, 13. in 14. t. m. v Bohinju. Dopust velja od 11. do 17. februarja in ne bo vštet v redni letni dopust. Opozarjamo Vas na odprodajo konfekcijskega blaga po izredno nizkih cenah. JOS. ROJINA, Ljubljana, Aleksandrova c. * Volitve delavskih zaupnikov za tovarno KID skupno za Jesenice in Javomik, M so bile v soboto 30. januarja od 5. zjutraj do 23. ure zvečer, so potekle po skrajšanem postopku, voiiio se je IG zaupnikov -ja 16 namestnikov. Volilnih upravičencev je bilo 2612, volitev se je udeiežilo 2367, volitev pa se je vzdržalo 245 upravičencev. Volitve so bile zaključene s sledečim .rezultatom: S. M. R. J. je dobila 1333 glasov, JSZ 473 glasov. NSZ 375 glasov, disidentska lista pa 184 glasov. Razdelitev zaupnikov po številu je naslednji: SMRJ pripada S* raupnikov, JSZ pripadajo 3 zaupniki. NSZ pripadajo 3 zaupniki, disidentski listi pripada 1 zaupnik. * Kulturno-socialni jubilej v Karlovcu. Obrtniško podporno društvo »Nada« v Kar lovcu je slavilo 50-letnico svojega obstoja in zaslužnega delovanja med karlcvšlrimi obrtniki. Društvo je bilo ustanovljeno Hla 3 687, ko v mestu še ni bilo nobena ustanove za socialno zavarovanje. Društvo »Nada« je prevzelo to nalogo ne samo za obrtnike, temveč tudi za delavce, število članov se je množilo od leta dc leta tn ustanavljale so se ra&no seUcije, ki so se z vso vnemo posvetile n^orvotnemu delu. Z največjim uspehom deluje pevski zbor, ki je ob jubileju druživa prirriil svoj koncert. Jubilejnega Konceita so s? udeležili zastopniki raznih pevsk'h društev. * Glavne svečanosti bokeljske mornarice so se pričele v torek na praznik. Ves Ko-tor je bil okrašen z zastavami in po ulicah so valovale množice udeležencev tradicionalne proslave iz vse Boke. Prispelo je tudi mnogo tujcev. Proslava je bila otvor-jena po starodavnem obredniku, njen višek pa je bila izročitev zastave, katero je bokeljski mornarici poklonil pokojni kralj Aleksander. Zastavo je podadmiralu bokeljske mornarice izročil sreski načelnik. Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz- Josefova« greneica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. 3—1 Ogl. reg. s. br. 15. 485/®. * Dve novi višinski letovišči. Generalna direkcija državnih železnic je proglasila za višinski letovišči kraja Koran in Stam-bulčič pri Sarajevu. Njuni obiskovalci bodo deležni 50 nega popusta na železnicah, če se bodo tam mudilf vsaj 7 dni. Potrdila o bivanju v teh krajih ima izdati železniška postaja Pale. Za kopališče Gornji še-her pri Banjaluki bo smela v bodoče izdajati taka potrdila tudi železniška postaja v Jajcu. * Združenje Prekmurcev v Zagrebu. Naše Prekmurje je znano daleč po svetu. Prekmurski sezonski delavci so cenjeni zaradi marljivosti in spretnosti v mnogih evropskih državah, v Ameriki in Avstraliji pa je tudi mnogo izseljencev iz Prek-murja. Tudi po naših mestih živi mnogo prekmurskih rojakov. V Zagrebu jih je okrog 500, ki se udejstvujejo v raznih obrtih in privatnih službah. Zagrebški Prekmurci so si zdaj ustanovili svoje društvo, ki se imenuje »Društvo Prekmurcev Jugoslavije«. Centrala društva je v Zagrebu. Društvo se bo ukvarjalo s prosvetnim delom, razvijalo bo družabnost, članom pa bo nudilo poleg moralne tudi gmot no pomoč. Na ustanovnem zborovanju je bil izvoljen upravni odbor novega društva, katerega tvorijo predsednik Krajčič, plačilni natakar v Gradski kavarni, podpredsednik Fajtl, ki je obrtnik, tajnik Ritoper ir. blagajnik špiljak. * Nenavadna smrtna nesreča V Petrov-gradu je po čudnem naključju izgubil življenje 69-letni upokojeni poštni uradnik Jovan Kenvaš. Podal se je na izprehod in ko je hodil po obrežju Bege, si je prižgal cigareto. Vnela se mu je kravata in ker je bil močan veter, je bil kmalu ves v plamenih. Trgal je sicer gorečo obleko, a ker ni bilo v bližini nikogar, da bi mu pomagal, je dobil tako hude opekline, da jim je podlegel * Število brezposelnih zdravnikov narašča. Zdravniška zbornica v Zagrebu je v nedeljo na svojem občnem zboru ugotovila razna žalostna dejstva. Od 1165 zdravnikov na področju zbornice, jih je 708 v javnih službah, 129 je volonterjev in brezposelnih, privatnih zdravnikov in upokojencev, ki še izvršujejo privatno prakso, pa je 328. število nezaposlenih zdravnikov in volonterjev neprestano narašča. Zdravniki v javnih službah imajo preveč dela in boriti se morajo tudi z raznimi drugimi težavami. Najvažnejše vseučiliške klinike v Zagrebu so v tesnih in neprimernih prostorih, najbolj pa so preobremenjeni z de- ARTIN DRAGE E S DOBRA PREBAVA JE POL ZDRAVJA! Lahko, normalno izpraznjenje pri zapeki, lenivosti črevesja Vam omogočajo AKTIN — DRAŽEJE Dr. VVANDEBA Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8,— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50. Ogl. reg. pod S. br. 22115/33. lom zdravniki zavarovalnih uradov. V dveh in pol ure sprejme rajonski zdravnik v ambulanci zavarovalnega urada po 30 do 50 bolnikov. Poleg tega pa mora opraviti še nekaj obiskov in dežurno službo ter prisostvovati raznim komisijam. Tudi zdravniki - specialisti morajo v pičlih 2 urah in pol pregledati od 20 do 50 bolnikov. Pri tem pa so zdravniki podrejeni administrativnim uradnikom. Zaradi preobremenitve zdravnikov trpijo vsi: zdravniki sami, zavarovanci in tudi zavarovalna služba, ki spada v pogledu bolniškega zavarovanja po višini 'prispevkov med najdražje v vsej Evropi. Skupščina je izrekla priznanje sedanjemu ravnatelju SUZORja g Matjašiču, ki je poglobil stike z zdravniško zbornico. * Najnujnejši predlogi za napredek turizma v Črni gori so bili stavljeni na prvi seji banovinskega turističnega sveta zet-ske banovine, ki se je vršila na Cetinju. Cetinje nima nobenega modernega hotela in bi bilo zaradi tega treba še pred sezono popolnoma preurediti Grand hotel. Pri tem bo morala pomagati banska uprava, ker" mestna občina nima na razpolago potrebnih denarnih sredstev. Banovina bo morala graditi tudi nove hotele v lastni režiji. Druga važna naloga pa je popravilo ceste Cetinje—Kotor, ki je uvrščena med ceste z največjim prometom v vsej državi. * Stavka v rudniku Jarando. V ponedeljek zvečer je izbruhnila popolna stavka v rudniku Jarando pri Raški. Tajnik delavske zbornice v Beogradu in oblastni tajnik glavne delavske zveze sta izjavila, da so delavci stopili v stavko ne samo zaradi gmotnih vprašanj, temveč tudi zaradi tega, ker rudniška uprava ne upošteva vseh določil zakona o zaščiti delavcev in naredb o izvrševanju varnostne službe. V rudniku je bilo zaposlenih okrog 700 delavcev. Stavka se je pričela ob izmenjavi šihtov in oni delavci, ki bi morali biti izmenjani, so ostali v rovih. Sresko načelstvo je takoj interveniralo in že v torek so rešili nekatere zadeve, ki so bile povod Stavke. Nerešena so še ostala razna mezdna in službena vprašanja. V rudniškem obratu vladata red in mir. * Razprava o umoru poslanca Bogdana Milinčiča se je pričela pred okrožnem sodiščem v Kruševcu. Poslanec Bogdan Mi-linčič, ki je bil član poslanskega kluba JRZ, je bil iz zasede ustreljen lani 23. septembra. Sum zavratnega umora je padel na številne njegove osebne in politične nasprotnike in pred sodiščem so prišli zdaj Gvozden Radenkovič, vinski trgovec in predsednik občine Trnovac, ter kmeta Mi-hajlo Vukojičič in Dragotin Denič iz vasi Subotice v župskem srezu. Radenkovič je obtožen kot iniciator, Vukojičič kot izvr-šilec umora, Denič pa kot njegov pomočnik. Vsi trije obtoženci odločno zanikajo vsako krivdo. Obtožnica navaja, da je bil Radenkovič v političnih in poslovnih ozi-rih tekmec umorjenega Milinčiča in da sta oba postala ogorčena nasprotnika pri volitvah 5. maja 1935. Oba sta se potegovala za kandidaturo v župskem srezu. Zmagal je Milinčič, ki je bil sprejet na listo kot namestnik sreskega kandidata. Izvoljeni poslanec je kmalu umrl in Milinčič je prišel v skupščino. Radenkovič mu je baje žo po volitvah grozil z maščevanjem. Razprava bo trajala več dni, ker bodo zaslišali preko 100 prič. * Led na Dunavu in drugih rekah. Med ledenimi ploščami na Dunavu in Savi tiči še vedno okrog 30 plovnih objektov, ki predstavljajo vrednost kakih 50 milijonov dinarjev. Led je razbil tudi kakih 10 kopališč in mnogo čolnov. Pri Zemunu so ledene plošče zdrobile velik šlep, ki je bil vreden preko 300.000 Din. Kmetje, ki hodijo zaradi skromnega zaslužka v Zemun, so hodili po ledu, kakor da je Dunav navadna cesta in ne največja evropska reka, nevarna, široka in globoka. Na nevaren pot se podajajo še zdaj, ko se led že lomi in krha. Mnogi hodijo'po Dunavu tudi zaradi tega, da pobirajo les od podrtih kopališč in ostanke čolnov, ki jih je led zdrobil. Na Dunavu in Tisi je še mnogo strnjenega le- du in tudi Sara je pri Zemunu ie pod le* dom na razdaljo kakih 30 km. Računajo, da je led povzročil na Dunavu in na Savi Škode za kaka dva milijona. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in Skrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane n— Spominu pred tednom pokopanega Milana Valanta, dijaka Tehniške srednje šole. je posvetil njegov najožji tovariš Jendo naslednje vrstice: Težka sanja se mi zdi Tvoja rana smrt dragi tovariš in žalosten privid Tvoj pogreb. V ponedeljek smo Te položili v prerani grob, dragi Milan! SpneJn-ljali smo Te prek Ljubljanskega polja- Ni bilo v zraku ne škrjanokov, ne cvetja ob potu. Goste snežinke so naletavale — kakor bi padalo osuto cvetje k tlom. Osuto cvetje... s:mibol Tvojega mladega življenja, kii je ugasnilo za vedno. Ni bilo nol>enega sončnega žarka; menda je samo nebo jokalo nad Tvojo umrlo mladostjo Komaj 21 let star si moral leči v grob. Bil 6i zvest tovariš in prijatelj. Skupno smo se vozidi v Krško na počitnice in skupno sva preživljala proste dneve. Koliko načrtov ze ustvari La Tvoja vedno snujoča duša. Hotelo sc Ti je živeti in ustvarjati. Pred božičem pem Te obiskal v bolnici. Težko je bilo Tebi, kakor meni: Prazniki, pot domov, sveti večer Ti pa med bolniki tako mlad... Dejal si poJslišno: »Jendo, z menoj ne bo nič več...« Kako Ti je moralo biti težko pri tej misli. Imel si pred seboj jasen cilj visoke zgradbe- iskal si Lepote bi Resnice, a črn oblak Ti je zamecrlil oči. Odšel si v nepoznano deželo kjer Ti je vzšlo solnce Večnosti namesto ugnsMh zemskilh zvezd Dragi Milan mogoče se Te je usmililo Večno usmiljenje in Ti prizaneslo hujšo udarce živi je1 jn.. Zdaj počivaš, mlad,i trudni popotnik, pri P v Križu. Bela odeia je sočutno zacrniJa Tvoj dom, kakor bi hotela u tešiti želje po-življenju. Radi smo Te imeli, draeri Milan, in posreSa-li Te bomo novsod posebno v Krškem Milan, sanjaj zlate večne s%nje! Te besede sem Ti hotel izreči ob odortem grobu, a n\sem mo?el preveč ie bilo žalosti in tesnobe. V imenu vseh onih, ki s-e niso mogli posloviti — Tvoj prijatelj Jendo. u— Razstava ženske domače obrti, ki jo je Zveza gospodinj pr red la v svojih prostorih v Mundovi hiši v Gradišču, je med najini ženstvom in v ostali i a vnosi i. ki ima za estetsko življenje- po pravici zbudila ninos go živahnega zanimanja. Razstavljenih je ce5 la vrsta umetn;ško izvrženih ročnih del. ki so jih prispevaj zasebniki in razne institu cije iiz Ljubljane, Maribora in Zagreba.' Posebej opozarjamo na prireditev našo žensko mlad no ki naj ne zamudi redke prilike. Razstava bo odprta samo še do srede. u— Diskusijsk; sestanski društva »Prav* nika« o predhodnem načrtu državljanskega zakonika bodo v mesecu februarju v dneh 4. 11.. 18 in 25- vsakokrat ob 16. v prostorih obrtniške zbornice, Dvorakova ul. Predmet razgovorov: Pravna razmerja med rodfielji in o! roki (§ 174 do 226), skrbstvo (S 227 do 319). u— Virtuoziteta slavnega Vaše Pfihode reprezentira najvišje, kar nam nudi violinska igra sedanjega časa. Tehnično je tako dovršen, da ne pozna absolutno nobenih težkoč; vsa, tudi naj 12ž j a mesta v svetovni literaturi obvlada z največjo lahkoto in do največje popolnosti. Vaša Prihoda je umetnik, o katerenf mora kritika molčati. Tako je napisal list »Usi suoni« oktobra 1932 po njegovem koncertu v Hel-singforsu. Monakovski list pa pravi: Prihoda je največji čarodej violine. Njegove tehnika je fenomenalna. Kdor čuje njegovega čajkovskega, mora biti prepričan, da zna čarati. Vsak njegov uspeh je že v naprej zagotovljen in odgovarja izredno plemenitim virtuoznim njegovim sposobnostim. Podobno tudi druge ocene svetovnih glasbenih kritikov. Ponovno opozarjamo, da bo koncert Vaše Pfihode v petek, 5. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. u— Predstava češkoslovaškega velefil-ma »Maryša« bo še danes v Elitnem kinu Matici. Film, ki je prejel državno nagrado ČSR in več zlatih kolajn, je zaslovel po vsem svetu. Priporočamo, da si nabavite vstopnice že prej. (Telefon 21-24). u— Splošno žensko društvo priredi v četrtek 4. t. m. šesto predavanje. Predaval bo privatni docent g. dr. Božo škerlj o evgeniki. u— Nazorno predavanje o kuhanju na elektriko bo danes popoldne ob pol 17. Gospodinje, pridite v Gradišče 14/1. u— Akademski odsek JC lige ima drevi ob 20. redni občni zbor v prostorih Jč lige v Kazini (II. nadstropje). Za člane udeležba dolžnost, članstvo Jč lige vljudno vabljeno. — u— Zbiralni kanal na Trnovskem Pr|sta« nu, ki ga je zgradilo gradbeno podjetje inž. Dukič & drug po naročilu mestne občine ljubljanske lansko poletje od prulskega do gradaškega mosta, bi ne bil popolnoma dovršen ako ni zvezan z onim na Krakovskem nasipu- Te dnj so pričeli še z zadnjimi deli za spoj med obema kanaloma. Montirali bodo namreč litosželezne cevi v premeru 50 cm, dolge okrog 15 metrov, na obeh straneh pod gradaškim mostom .jn nad stru« go Gradašč ce ter zvezali na ta način obe, že lansko leto dograjen} zbiralnj shrambi Litoželezne cevi je dobavila po več mesecih tvrdka Strojne tovarne in livarne- u— Sobotna maškerada na Taboru pod aevizo »čar mesečne noči« obeta postati prava krona tovrstnih prireditev. Vse priprave so že v polnem razmahu in bodo vsi prostori svečano pripravljeni za to priliko Nebroj zvezdic, polna ozvezdja, planeti in seveda luna sama bodo žareli v vsem svojem čaru. Napovedane so izvirne skupine mask v stilu naslova, ostale maske so najvljudneje vabljene, četudi niso povsem devizi odgovarjajoče. Torej: pustna sobota, Tabor, maškerada. Elitni plesni venček slušateljev Abl-turientskega tečaja zbornice za TOI bo drevi točno ob pol 9. v vseh prostorih Trgovskega doma. Trgovski krogi so vabljeni. ŠKOTSKI DOBROTNIK »Oče, ali imajo zamorčki tudi obleke?« »Seveda, sinko! Kako pa moreš kaj tako neumnega vprašati?* »O, samo čudno se mi je zdelo, ko sem videl, kako si ti spustil v cerkvi v ouščico za zamorčke hlačni gumb.* Šotna -eden je Hadion! Samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo. Zato je Radion tako blag in izdaten ter najbolj primeren za pranje vseh vrst perila. VSEBUJE SCHICHTOVO MILO Iz Celja e— Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in okolico bo v torek 9. t. m. od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. e— Nabiranje prispevkov brez pooblastila. Pravoslavna cerkvena občina v Celju opozarja, da se je v Celju pojavil neki moški, ki docela neupravičeno in seveda tudi brez pooblastila nabira prispevke za pravoslavno cerkveno občino in za pevski zbor. Za nabiranje prispevkov -/a Svetosavsko besedo je bil izbran poseben da/mski odbor, ki nabira prispevke s pooblastilom in štam-piljko. e— Združenje klobučarjev v Celju je imelo svoj redni letna občni zbor v nedeljo dopoldne v hotelu »•Pošti« v Celju. Izmed 63 članov združenja s.e jih jc občnega zbora udeležilo 22. Gledie na propadanje klobu-čarske obrti zaradi hude konkurence industrije je bila sprejeta resolucija s prošnjo za zaščito klobučarske obrt.i. Zborovnlci eo tudi soglasno protestirali proti dejstvu, da sme že vsaka trgovina z mešanim blagom prodajati klobuke. e— Tujskj promet, brezposelnost in umrs ljivost. v januarja je obiskalo Celje 926 tujcev (809 Jugoelovenov in 117 inozemcev) nasproti 798 v lanskem decembru in 944 v lanskem januarju. Pri celjski borzi dela je bil 31. januarja v evidenci 1101 brezposeln (902 moška in 199 žensk) nasproti 966 (773 moškim in 193 ženskam) due 20. januarja. V januarju je umrlo v Celju 34 oseb in sicer 21 v mestu im 14 v bolnišnici. e— 0 razmerah v bolnišnici v Novem Celju je stalo nedavno v beležki, da eo zlasti v zadnjem času zelo dobre, iz česar bj se moglo sklepati, da prej niso b'le povoiine. Zato nas >e naprosila uprava tega zavoda za dostavek, da so b Je razmere v bolnišnici« zlasti kar se tiče ravnanja z bolniki ne samo v zadnjem času. ampak vedno zelo dobre, ker se z bolniki ravna vedno humano in jih zdravijo na najmodernejši način in nad vse uspešno, O čemer se more prepričati vsak, ki so mu količkaj znane razmere. e— Kino Union. Danes ob 16.30. 18-30 in 20.30 velefilm »Črna legija« s Fredoan Mac- Mhtwv<*m ?T> zv^ni tednik. KINO METROPOL prinaša danes ob 16.15. 18.15 in 20.30 veličasten film „MAYERLING" (Habsburška tragedija). Iz Maribora a— Delavnost tezenskih Sokolov. Te dni so imeli tezenski Sokoli svoj redni letni občili zbor, ki je nudil sliko živahnega in uspešneg» dela. Starosta br. Franjo Spes se je spomnil prvega Sokola Nj. Vel. kralja Petra II. Nato je prečital poslanico SKJ. Sledila so poročila funkcionarjev. Sokolsko društvo Tezno šteje 248 pripadnikov. Dohodki so znašali 21.091 Din, izdatki pa 19.001 Din. Izvoljen je dosedanji odbor z br. Franom špesom ml. kot starešino. Z razdelitvijo diplom se je zaključil lepo uspeli zbor. a— Literarni večer. V ponedeljek 8. februarja bodo čitali v Ljudski univerzi svoja dela Ingolič, Kerenčič, Petelinova, Kajč in Svajger. a— Lepo uspel planinski veder. V ponedeljek zvečer je bil v vseh unionskih prostorih živahno razgiban plesni večer planincev. Največja privlačnost je bila izredno zabavna in pestro urejena druga številka »Pohorske politike«, ki so jo navzoči prav pridno kupovali. Priznanje vrlim organizatorjem izredno leio uspelega planinskega večera! a_ Druga številka »Pohorske politike« je izšla, včeraj popoldne je izšla druga številka »Pohorske polftikec s pestro in zanimivo planinsko vsebino. Prva številka navedenega lista je, kakor znano, izšla pred tremi leti. »Pohorsko politiko«, ki so jo razpečevali na »planinskem plesu«, so Mariborčani pridno kupovali. a— 1.444.390 kubičnih metrov vode je porabil Maribor v preteklem letu. Prebivalstvo je porabilo okoli 900 tisoč kubičnih metrov vode, za škropljenje cest pa je šlo 70.000 kubikov- a— Do smrti povožena. Neki avtotaksi je na Bregu pri Ptuju povozil neko 30 do 35 let staro žensko. Naložil jo je takoj v avto in jo hotel prepeljati v sploSno bolnico. Vendar je poškodovanka, katere in-dentiteta se še ni mogla ugotoviti, med prevozom izdihnila a— Polletni učni uspehi na mariborskih sredjih šolah. Na klasični gimnazij je bilo ob zaključku polletja ocenjenih 53 dijakov z odličnim, 239 s Prav dobrim, 176 z dobrim in 279 s slabim učnim uspehom. l>va dijaka sta bila neocanjena. Na državni učiteljski šol; so bili trije dijaki ocenjeni z odličnim, 42 s prav dobrim, 20 z dobrim, 26 pa s slaJ bim učnim uspehom. Na državni Trgovska akademiji je bilo 27 odličnih, 17 prav dobrih 81 dobrih, 35 zadostnih in 45 nezadostnih-Uspeh je biil na tem zavodu zelo dober, če se upošteva, da je bilo lani pri 190 dijakih 72 nezadostnih redov. Na realmi gimnaziji je bilo med 1317 dijaki 51 odMčmh. 306 Prav dobrih, 301 dober, 650 slabih, 9 jih je bilo neocenjenih- KINO ra^mmia Premiera najlepšega glasbenega in pevskega velefilma, nagrajenega s I. nagrado češkoslovaške republike: M A R Y g A z najboljšimi umetniki praškega narodnega gledališča: Jirina Stepničkova, Jarosiav Vojta in Vladimir Borsky. : TEl. 27-30 SLOGA Najnovejši in nadvse zanimivi film 90 MINUT POSTANKA v režiji in glavni vlogi Harry Piel Film je bil v preteklem letu deloma posnet v naši kršni Dalmaciji! Napeta vsebina! Premijera! mmnmnm Grandijozna in razkošna opereta »KONCERT NA DVORU« Marta Eggerth in Johannes Heesters - £7W6s;ča/i>e 06-. 2L15W 5- a— Rdeči petelin. V Zgornji Bistrici je zgorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje posestnika Ferdinanda Justineka, ki trpi zaradi požara 30.000 Din škode. a— Okraden narodni poslanec. N*rodni poslanec Karol Gajšek je prijavil policiji, da mu je pri unionski garderobi izginil z mize nov zimski plašč s šalom v skupni vrednosti 4500 Din. Včeraj zjutraj so sicer našli v Unionu zimski plašč brez lastnika, ki pa je bil slab in star. Očitno je tat zamenjal svoj stari plašč z novim, po-slančevim. a— Strah ima velike oči. Neka ženska je včeraj prijavilo oblastem, da je na Teznem videla zloglasnega ponarejevalca denarja F. Rupnika. Varnostni organi so bili takoj alarmirani, vendar se je izkazalo, da ima strah velike oči ln da je dotič-na oseba, v katerem je ovaditeljic« prepoznala, Rupnika, sicer nekoliko podobna Rupniku, da pa nima sicer z njim nič skupnega. ■— V Dravo... T Neznano kam je izginil lSletni dijak Mirko Skrbeč, stanujoč v Loški ulici 5. Pred dnevi je dejal svoji stanodajalki, da pojde v Dravo, če ga bodo izključili iz šole. Svojci se boje, da je fant izvršil izrečeno grožnjo. a— Nepoboljšljiv. Nedavno je bil izpuščen iz moške kaznilnice 281etni Albert 2., ki je pri raznih strankah kasiral razne zneske na račun trgovca Franca Dobrajca v Tattenbachovi ulici. Ko je trgovec Do-brje to izvedel, je prijavil zadevo policiji, ki sedaj poizveduje za izginulim Albertom a— Vlomilci in tatovi, še neznan tat se je splazil v sobo služkinje Marije Pavčni-kove, ki je nameščena v neki mariborski kavarni. Odnesel je iz 'sobe mesečno plačo v znesku 350 Din. Smolo pa je imel drugI zlikovec, ki je kanil vlomiti v stanovanje ravnatelja Loosa v Čopovi ulici 12, pa je bil od domačih, ki jih je ropot prebudil, prepoden. NA IZLETU Šestletni Jurček vpraša očeta: »Očka, ali imajo maline noge?* »Noge? Kdo ti je pa to rekel? Maline vendar nimajo nog.« »OjejI« zastoka Jurček,, »kaj sest pm p* tem pojedel?« Maši kraji in lfudje Priprave za prvo banovinsko razstavo in sejem sadja jeseni 1937 v Mariboru Maribor, 2. februarja. Po petnajstletnem delu se je «Sadjarsko in vrtnarsko društvo« odločilo, da priredi letošnjo jesen v primeru povoljne sadne letine in ob priliki vsedržavnega sadjarskega kongresa, ki bo najbrže letos v Mariboru, veliko sadjarsko razstavo in *adni sejem. Pripravljalni odbor, ki je živahno na delu. je dokončno odobril načrt, objavljen v 1. številki »Sadjarja in vrtnarja«. Veliko in za naco banovino važno gospodarsko prireditev bo podprlo nad 9000 članov in 325 podružnic SVD. ki so razpredene po ?a in tako je delo kj obravnava problemat/ko tradoonal-• • <•> ' • km.oua r - ota in ki bi prepade človeške duše rado razkrivalo do poslednega dna, ostalo v jedru vendarle precej pri vrhu jm se iztrošiio v sicer velikopotezni, a ver.dar!e precej Lahkotni teatralikj. Drugo dejamje. s katerim ie v igro na zanimiv des loma realistično veren način vpleten vložek z nastopom v gledališču, učinkuje v svojem poslednjem izzvoku precej prenagljeno, brez zadostitve, pa tudi brez notranje utemeije« nega tragenega razdora- Prav tako je ko» nec sam trikot razpade mož jn ljubimec bežita vsak v svojo smer. žena pa se zastrmi nad brezdnom lastnega, samo vase zagrizenega srca — brez prave rešitve. Posamezne scene pa 60 vendarle pisane z dobrin Po5 znavaniem človeške, z.lasti še ženske duše in z dramatično spretnostjo, ki v avtorju ne more zatajiti izkušenega, razgledanega odrs skega praktika. Z nekaj dobrimi dramaturškim^ potezamj z nekaj večjo intenziteto v razvoju in zakljutku konflikta bj lahko bil »Labirint« dobra meščanska drama. Uprizoritev je režiral Milan SJcrbimšek sam in ob lepi, toplo umerjeni inscemaciji Sava Klenienčioa je igra gladko potekla 'm dosegla precej lep uspeh. Obereignerjeva je v vlogi Vide ustvarila realistično dožjvljeno podobo demonsko egoistične, samo za svojo slo živeče žene, kj se v nji ob njenem poslednjem porazu duša ne odpre. Za svojo stvaritev je žela mnogo evelia in iskrenega priznana. Njuna partnerja Hanžjč kot so5-prog in Prijatelj kot ljubimec, sta prav tako dala dvoje lepih, skrbno izdelanih podob, da je bila njuna igra povsem v harmonij; in na višini. Razen teh osrednjih treh likov je v drami še pestra množica manjsh vlog in njih nosilci so se uspešno potrudili, da so bU li v skladu s celoto. Pesniška žetev Gustava Strniše Gustav Strniša spada brez dvoma med naše najbolj marljive, najbolj plodovitne literarne delavce. Kojmaj se je njegova otroška zgodba o harmonikarju Binčku dobro pojavila na trgu, že je te dni prišla iz tiskarne nova Zbirka »zvoki in žarki«, v katerih je avtor 2bral svoje pesniško delo. Knjiga obsega v celoti blizu 90 pesmi, ki so nastale v različnih dobah avtorjevega razvoja, pa ni čuda, da napravijo jo na čitatelje precej mnogovrsten vtis. V prvem delu »Zvokov m žarkov« je pesnik smotrno uredil verze, v katerih oblikuje svojo življenjsko izpoved in svoj odnos do človeka, do zemlje in vesoljstva. Ta del je po naši sodbi še najbolj enoten in najbolj posrečen, saj se dotika motivov, ki so od nekdaj pritezali pozornost vseh pesniško navdihnjenih ljudi, V dru_ gem ciklu je Strniša zbral pesmi o kam_ pleksu tistih prvobitnih odnosov, ki se tičejo doma, problema otroka Jn staršev. Njemu sledi ciklus, zajet iz domače pravljične in kmečke folklore, ki mu je pridružil še niz pesmi iz socialne problematike naših dni. Knjigo zaključuje mozaična vrsta pesmi pretežno kmečkih motivov, a zadnja izmed njih, »Poetom«, je brez dvorna najbolj značilna za Strniševo pesniško in življenjsko usmerjenost: Kako ste smešni, pevci slavni, borite se za vence lovorik, jaz, moji dedje starodavni želeli smo le zemlje, krampov in motik... Iz črne zemlje dvigam si zaklade, prepevam srečen v božji mrak, krepim si svoje sile mlade, poet, kmet — korenjak! Knjigi, ki ji je inž. arh. Serajnik oskrbel lično opremo, je napisal dr. Anton Slod-njak zanimiv uvod, v katerem je skiciral tudi prav laskavo oceno Strniševega pes. niškega dela. Iz sodbe slovstvenega zgodovinarja in kritika, ki je znan po svoji strogosti nasproti vsemu, kar je slovenska književnost zasnovala v preteklih in današnjih dneh, povzemamo nekaj najbolj značilnih odstavkov: in popolnejši je sedaj Trilysin, ker mu le dodana posebna substanca, ki varuje teme in lase pred drobnimi, glivicam sličnimi organizmi. Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo te klice srbež, prhljaj in izpadanje las. To dejstvo je našlo takoj praktičen primer pri Trilysirm, ker Trilysin vedno vzporeja svoj korak z' vedo. Trilysin je biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj ter preprečuje izpadanje las. »Poglavitna vrednost Stmifeve pesmi, kakor jo razodeva pričujoča zbirka, je v njenem individualno - sociološkem pričevanju o duhovnem in telesnem življenju, ki ga živi vmesna plsst med slovenskim kme 6kim, delavskim in meščanskim življenjem. Ta siva družba je prav za prav še vedno kvas naše kulture. .. Našo dobo ozziačuje sovraštvo do lir.ske pečmi... Slepa kri. tika, ki prisega samo na dvojna shemo tako imenovanih svetovnih ter domačih pesniških veličin, zatira v kali rast vsaktere-ga resničnejšega permiškega poleta... Ti in še drugi vzroki so zakrivili, da je v današnjih dneh, ko raste povsod drugod že .izpod naplavin in ruševin novo pesniško živ jen je, slovenski narod brez vel ikega pesnika . .. Zato me veseli zbirka Strniševih pesmi. Poudarjam pa, da ne cenim v njej samo življenja omenjene kulturne srreai-ne, v njej vidim tudi jasno podobo individualne pesniške rasti. V prvem delu nas Strniša skuša očarati z barvitostjo impresionističnih opitetov in prispodob. Poeta v njih skoraj ne doživimo ... Oeebno trp. ljenje-mati človeka in poeta — mu je razrušilo oblačne gradove impresionističnih besednih slik, Skoro nagi opis lastnega in splošnega trpljenja mu je vzrastel iz razvalin praznih vizij. Polagoma je našel svoj slog, logična opisnost Stritarjevih reflek siv je oživela v njem samo po sebi v preproste ritme individualne in socialne pesmi ... In tako se je Strniša prav za prav že tesno približal pravi umetnosti«. Te tople besede, ki so potekle iz tako ostrega m avtoritativnega peresa, bodo »Zvokom in žarkom« brez dvoma pomaga* le do zmage med občinstvom, L. 3£. Spominska plošča Antonu Hrenu Maribor, 2. februarja. Na izredno slovesen način ter ob itevibti udeležbi sokolskega in nacionalnega zavednega občinstva je bila danes dopoldne ne prvo obletnico smrti blagopokojnega ira- škega upravitelja ter velezaslužnega kulturnega delavca Antona Hrena odkrita v studenškem Sokolskem domu spominska plošča nacionalnemu in društvenemu pre-poroditelju Studencev. Prav tako so na pie-teten način odkrili Tonetu Hrenu spominsko ploščo v internatu Učiteljskega doma. katerega tvorec in ustanovitelj je bil nepozabni pokojnik. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! 99 PETROGRAJSKI SLAVuFK" Razkošni in napeti muzikalni in pevski film odlične kvalitete a lepo pevko MARIJO CEBOTARI, ki osvaja in privlači vsakogar ppfde V klRO USilOH. V glavnih vlogah: Svetislav Petrovič, Hilde v. Stolz, Georg Aleksander. Monumentalen film iz dobe bleščečega sijaja carske Rusije! PREMIERA JUTRI! Uspeh! možganske kirurgije Tehtno predavanje dr. Otona Bajca pod okriljem Prirodoslovnega društva Ljubljana. 2. februarja V mineraloški predavalnici naše univerze je snoči pred dobro zasedeno dvorano predaval o možganski kirurgiji asistent I. kirurgičnega oddelka splošne bolnice g. dr. Oton Baje. Predavanje je bilo zelo zanimivo še posebno zavoljo tega, ker je do-sihmal prevladovalo mnenje, da posebna vrsta možganskih operacij sploh ni mogoča. Predavatelj je imel težko nalogo, da enov kakor je neurokirurgija ali kirurgija možganov in živčnega sistema poda na poljubno znanstven način dostopen in razumljiv tudi laičnemu poslušalstvu. Predavatelju moramo priznati, da mu je ta naloga izredno lepo uspela. Predavatelj je najprej orisal možgane kot najvažnejši organ človeškega organizma, kajti v njih je zapopadeno vse tisto, kakor na primer v centrali električnega omrežja. Zato je narava ta del človeških Organov na zunaj najbolj zavarovala, z lobanjo, ki je debela do 1 cm. Fina zgradba možganov pa se ne more zadovoljiti z grobo koščeno steno, ki bi nikakor ne zadostovala pred sunki in tresljaji, ki jim je izpostavljen ta organ, prav posebno pri človeku s pokončno in razmeroma neelastično hojo. Zaviti so še v tri možganska opna in plavajo takorekoč v možganski tekočini ali likvorju, tako da se vsi tres-Jjsi* ubin5ijo ali celo uničijo, preden mo-Sekrrati na ta organ. Organ mora biti, samo ob sebi umevno zaradi važne naloge tudi primerno dobro hranjen. Za to skrbita dva para arterij in sicer obe vratni in obe hrbtenični odvodnici. Vse štiri enakomerno krmijo možgane. Možgani predstavljajo po svoji nalogi organ, v katerem so združeni živčni aparati dveh vrst: reflektorični, torej brez zavesti ali podzavestno delujoči in centri za zavestno delovanje, kakor so na primer občutje ali volja in misel. Sedež psihičnih dejstev je predvsem v skorji velikih mož-gan, ostali del možgan pa je sedež refleksnih dejstev: posebno srednji možgani, mali možgani in podaljšani mozeg. V teh predelih so predvsem nameščena središča za telesno ravnotežje in regulacijo gibanja. Tako spoznamo, da se impulzi za komplicirano delo muskulature, kakor je hoja, tek. plavanje itd. pri človeku in živali tvorijo in regulirajo večinoma podzavestno, kot ordinirani refleksi brez sodelovanja velikih možgan. šele, ko so znanstveniki ugotovili dej-stvovanje možgan, se je mogla začeti smiselna možganska kirurgija. Kirurgija ima sicer tudi svojo zgodovino, kar je razvidno iz najdb lobanj, ki dokazujejo, da so že v starih časih lobanje trepanirali, odpirali z operacijo v zdravilne namene. Takozva-ni kronski trepan, podoben ročnemu svedru ln skobelj sta bila glavna instrumenta že natančno določene tehnike. Trepanacija se namreč ob tem času vrši podobno današnji trepanaciji, tako da se zavrta več lukenj v lobanjo, nato pa od ene do druge luknje kost presekamo in dobljeno prosto kost dvignemo. Prvotno je izvrševanje trepanacije beležilo precej žrtev med bolniki. Zelo je bila trepanacija razširjena v 19. stoletju, vendar pa je z uvedbo asepse v medicino nevarnost trepanacije na mah padla. Danes je z novo uvedbo mogoče brez nevarnosti za življenje odpreti lobanjo. Mnogo je k temu pripomogel študij anatomije, fiziologije in patologije možgan, tako da je mogel v. Bergmann že 1. 1888. napisati veliko delo o kirurškem zdravljenju možganskih obolenj. V istem času je objavil v. Wagner za možgansko kirurgijo zelo važno iznajdbo, namreč tehniko osleopla-stične otvoritve lobanje. To je način, pri katerem se ohrani kost, ki jo po operaciji spet všijejo tako. da se spet uraste. Z operacijo zdravimo možganska obolenja, kakor so obolenja možganske mase. lobanje, možganskih open in obolenja ven-trikiilarnega sistema. Pri poškodbah možgan pa je naloga kirurgov, da očistijo rano in odstranijo dele, ki pritiskajo na možgane, pa naj bodo to tuja telesa (blato, pesek, lasje, konice noža) ali drobci kosti. Danes je prišla možganska kirurgija do spoznanja, da je treba odpreti lobanjo po možnosti tik nad obolelim mestom. Velik napredek je v možganski kirurgiji povzročila 1. 1918. po Dandyju objavljena en-ccfalografija. To je metoda, pri kateri sli- kamo z zrakom napolnjene možganske votline in jih tako napravimo dostopne fotografiji z rentgenovimi žarki. Pri zadostni skušnji je mogoče s pomočjo encefalogra-fije postaviti zelo točne diagnoze. Za ugotovitev možganskih obolenj služi danes na prvem mestu še zmerom klinična in neurološka preiskava. Včasih nam pomaga pregled oči in njihovega ozadja, spremembe vida in vidnega polja, da ugotovimo bolezen. Tudi pregled ušes nam da važne opore pri lokalizaciji tumorjev, ležečih v zadnjem delu lobanje, v območju malih možgan. Do 1. 1918. so bile to edine metode, ki so bile za lokalizacijo in določitev novotvorbe na razpolago. S tem, da so napolnili, — po izsledkih nove metode — možgansko votlino na poseben način z zrakom, je bilo mogoče ugotoviti kar najrazličnejša obolenja. Na novotvorbo sklepamo danes iz gotovih splošnih znakov, kakor so glavoboli, bruhanje in drugi simptomi, ki pripadajo splošnim znakom. Nadalje iz neuroloških izpadov, ki nam kažejo motnje v možganski funkciji. Ce se posreči na osnovi preiskovalnih metod proces lokalizirati, se kirurgi odločilo za operacijo. Operacija je tehnično zelo težavna in traja po tri, neredko pa tudi po 5 in več ur. Zahteva od operaterja in asistentov močnih živcev, kajti nenadne komplikacije, kakor močne krvavitve iz ležišča tumorja ali ranjenega sinusa ali ohrome-nje dihanja so neredki pojavi, ki jih je treba hitro obvladati. Zanimivo je operativno zdravljenje bo-žjasti. Pri tej operaciji je treba del mož- gan oprostiti pritiska, bodisi kakšne kosti ali tumorja. Zanimivo je dalje zdravljenje notranjih hidrocefalov; pri tej bolezni pravimo, da ima bolnik vodo v glavi. Treba je prodreti v možgansko votlino in tam operirati, kar je zelo težko. Da moremo odstraniti polovico malih možgan brez večje škode za življenje in pravilno delovanje organizma, je že več let znano. Konca razvoja možganske kirurgije danes še ni mogoče pregledati, ker je posebno diagnostika na nekaterih klinikah dosegla stopnjo, ki se je zdela še pred dvema ali tremi leti nemogoča. — Operacije na možganskem tkivu vrše kirurgi z električnim nožem zaradi manjše krvavitve. Mnogokrat pa vpliva električni nož na zdravo okolico in ga ne smemo preveč uporabljati. Na kraju je predavatelj omenil velike uspehe možganskih operacij, ki so boljši kakor njihov sloves. Od 73 radikalno operiranih jih je po 5 letih 26, torej 35 odstotkov, popolnoma zdravih, od 143 tako operiranih je pa po enem letu okoli 43 odstotkov popolnoma polnovrednih. Pri svojem delu ima vsak kirurg pričakovane in nepričakovane uspehe. Predavatelj je mimogrede omenil svoje uspehe: v poldrugem letu je operiral 28 pacientov: umrlo jih je 8, ozdravljenih je 13, zboljšanih pa 7. Taki uspehi ne zaostajajo za onimi na tujih klinikah. Saj velike uspehe pri možganski kirurgiji je mogoče doseči poleg teoretične izobrazbe le z veliko prakso. — Predavatelj je žel za svoje predavanje zasluženo toplo priaianje. R. URBANi 58 Vstajenje gospoda Treeja Roman 37. poglavje »Smejali ee boste, Barton,« je rekel drugi dan višji komisar Robin. »Stona so našli.« »Čudovito,« se je razveselil novopečeni komisar Barton, »čeprav dokaj pozno. Malo je manjkalo, pa bi bilo prepozno. Kje pa je?« »Liverpoolska bolnišnica, nam je pravkar sporočila, da so snoči pripeljaUi nezavestnega moža z zagnojeno strelno ramo. Nastanil se je bil v majhnem hotelu, in ker ga drugi dan ni bilo na izpregled, so šli pogledat v njegovo sobo in so ga našli v hudem vročičnem de liri ju. Uprava bolnišnice, ki je šele pozneje pregledala ranjenčeve papirje, je *po njih spoznala, da je to sluga Fred Stone, ki ga išče policija. Mož ta mah še ni zmožen zasliševanja. Dobro bo, Barton, da se odpeljete v Liverpool in se z dedcem nekoliko pogoivo-vorite, kakor hitro se mu vrne zavest.« »Velja,« je dejal komisar. »In kaj je drugače novega?« »Čez štirinajst dmi se oženim!« »Bum!« je vzkliknil Barton. »Zoper koga?« »Zoper gospo Gamblovo!« »Ai ni hotela vzeti nekoga drugega?« »Sleparija, saima sleparija, in jaz lisjak sem ji šel na limanice. Niti sanjalo se ji ni kaj drugega, samo opomniti me je hotela, naj ne hodim mimo zale ženske, kakor da bi »pal. Da, da, ta šibki spol!« Barton se je poslovil, ko je prej še obljubil, da bo za prioo pri poroki in nemara tudi za botra, če bo treba. 38. poglavje »Nu, Stone, kako je danes? je rekel Barton in previdno stisnil slugi desnico. »Hvala, mnogo bolje, vmočica je skoraj ponehala. Zdravljenje pri brigadi ni bilo popolnoma strokovnjaško, iin razen tega so bila razburjenja zadnjih tednov nekoliko prehuda za moje živce. Zdaj pa pravijo zdravniki, da bom čez nekaj dni že lahko vstal.« »Ali se čutite dovolj močnega za majhen po-menek, ki bi ga rad imel z vami — tako rekoč v polslužbeni zadevi?« »Seveda, seveda, Ker site našli moje zapiske in ie tako prišla skrivnost na beli dan, lahko zdaj mirno govorim o nji. Ko sem takrat ranjen ležal na tleh in se po kratki omedlevici zavedel, sem mislil, da mi bije zadnja ura Samo zato sem hotel izdati svojo skrivnost in sem s krvjo zapisal na tla tiste črke, da bi vi, nadzornik Barton, zvedeli, kje najdete moje aapiske. Čeprav me je prihod ostalih razbojnikov zmoti!, tako, rvwrstno). Rabim pridno jn pošteno sobarico, znati mora Šivati, letna služb«, j.ozinr manji' zaslužek, poleti serona. Na.reilite po-rmdbo. Rajh. hotel-kava rna Ormož. 3:81-1 Potnikn ■m Specrriio spejmem takoj. Prednost imojo avto-vozačj z lastn'm avtom. lV>nudbe pod: f:ksna plača r«» ogl. odd. Jutra. 21*5-1 Prodam Bt-se la 1 Din. lavek 8 Din »s Šifro »li lajanje oaalova P Din. Majmanjšt ine&ek 17 Din Špecerijsko opravo lepo. skors.1 novo, prodam poceni. Naslo-v v vseh po-lidova.lnic.ab Jutra. 2134-6 Grajščina KrižovliRnr-^f1 ipošta in železnica Ormož, pirodaja 397 debelih hrastov n« panja, katere se lahko 'gleila vsak dan. Ponu.lbe poslati grajšoini io februarja 1067 3183-6 Peteline plemenske, čist« štajerske pasme proda Mursa, Lju lomer 3186-27 r/ Bese-la Dit lavek 8 !>in za šifro »1; lajanje naslova S Din. Sajmanjšl ine«ek 17 Din Majhen lokal oddam blizu trga tnda za j,i&a.rno. Vprašati na Sv. Petra cesti 34. 3100-19 Mttšižn Bese-1* U i. i« -k S Dh. B Vfro »t; lajanj* o»sl«v» 8 Dia NajmanjSi w<*«k •7 uir Opremljeno sobo strogo se^3 -irano oddam samo stalnemu gospodu. Naslov v vseih poslovalnicah Jutra.. 2162-33 Sostanovalca v le|>o, tračno sobo z vso oskrbo sprejmem. Poljanska c. 1-II. 2104-33 Beseda 1 Din, davek S Din ia šilro Ul lajanje naslova ' Dm NVmanjši cn*ek 17 Din I Na vsa zimska j oblačila dajemo j £5 do 20% popusta. Presker I Sv. Petra c. 14. Zima, zima • • • Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, > Paket Serija A.« za moško, žensko, posteljno, namlzno-perilo ln rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-tientov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z /sebino 19 do 25 m najfinejših p i j a ni a f 1 a n e 1, modnih bar-hentov za obleke in oiuze ter toplega moškega ln ženskega spodnjega perila Ta paket Din 148.— vse ;>oštnSne prosto. Neprimerno vzamem na-■aj in zamenjam. Na-očite. dokler je še zaloga pri FtAZPOSILJALNICl »KOSMOS" MARIBOR, Dvofakova cesta št. I K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi I. Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5.. Telet 20-59. G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta ii Na žalost pa rešitev ni bila lahka, kakor je Mikec mislil. Ker je bil namreč privezal vrv predaleč zadaj in so sprednje noge »Pulexa« obtičale v blatu, se je postavila vsa priprava na glavo. Mlkec se je prestrašen oklenil zadnjega konca; lahko si mislimo, da so se tudi profesorja in Pikcu pošteno hlače tresle! Beseda l Din. lavek S Dir i» šifro (II dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din Hranilne knjižice kupite aH prodasU potom moje pi»»nw- Rudolf Zore Ljubljana Gledališki U Telfti.v '18 l(i 3165-16 Hranilne knjižice Nakup in prodajo vseh denarnih ja vodov iz posljujem po najvišjo ?en- takoj » gotovini Alojzij Planinšek Ljubljana Bethovnova ul Telefon 95—10. 89-16 Srbsko vino i® okolic« Niša nudi1 » pro lajo vagonske množine M' ! jut/ d Uil^nkovii Sv Pei-ka Niš 1(197 16 BERMET ZMmmto Sniškogorsko vino iz Sremskih Karlovcev je pijača, ki res krepi in zdravi. Zahtevajte ga v vsaki gostilni. Razpošilja ga od 50 litrov naprej B. MARIN K O V, Sremski Karlove!. Iz življenja na deželi Iz Tržiča č— Zborovanja- Nedavno so zborovale naše vrle, marljive Kolašiee. Iz blagajniškega poročila posnemamo,, da so nabraie ob različ« nih prilikah za oljke, na materinski dan, pn zbirki za božčmco siromašne dece 11.343 Dm, izdale pa 7.873 Dim v glavnem za bo-žienico. - Izvoljen je bit- dosedanji odbor s ! [predsednico go- Anko Poll&kovo blagajni-čanko go Poldko Globočriikovo. tajnico go Je-l.co Bocakovo in gospodarico go Famko Hny- kov. _ V četrtek eo zborovali naši gasilci. Zbora ee je udeležilo članstvo skoraj polnošte vilno. Po nagovoru predsednika, ki je v prvj vrsti čestital častnemu predsedniku g. Josipu Dorniku k v.sokemu in zasluženemu odlikovanju, so se vrstila poročila funkcionarjev, ki so pokazala, da ie čela na višku, da je njena oprema in orodje prvovrstno (ima tri motorne brizgalne) in da tudi finančno stoji prav dobro. V orodn blagajni je 19.503 Dim družabna blagajna ima 1403 Dim, olams>lvo pa ima v podpornem fondu 24.184 Din. Soglasno je bil nato izvoljen stari odbor; predsednik Blaž Jeglič, poveljnik Franc Golmajer, blaga j' nik Fran Stenovec, tajnik Pavel Engelsber« ger, prosvetar Ivan 9tO[>ar. Brizgalne bo vodil še dalje Fran Mozetič, saniitetnj oddelek pa Jože Vidmar. .Župna delegata pstaneia Blaž Jeglič in . Pavel Engelsberger. Občni zbor je sprejel še proračun za leto 1937 v znesku 18.000 Din s primanjkljajem 3000 Din> ki naj se krije z dohodki vsakoletne veselice. Načelnik sanitetnega oddelka Jože Vidmar je še priporočal nabavo rešilnega avtomobila, katerega nujna potreba ee je pokazala posebno letos, ko je razsajala §krs laitinka. Iz Ptuja j— Kaj je v Ptuju nujno potrebno. Avto* mobilisti, vozniki in pešci se pritožujejo že desetletja, da je državna cesta od dravskega mosta do m . nor i takega samostana v dolžini 200 m preozka. Izogibalo se z največjo teža« vo jn opreznostjo Ln seveda z zamudo- Ko je še :mel okrajni zastop to cesto na skrbi, je že mislil na to, kako bj cesto razširili. BUi so z zastopniki mestne občine krajevni ogle» di in pogaianja, še zlasti Po vojni, ko se je promet pot rojil. Razširjenje pa je zadelo na naslednje težave: Prvič ni bjlo nikdar potreb nega denarja, ker so državne podpore k vzdrževanju cest izostale, in je moral okraj vse izdatke kruti iz lastnih sredstev, torej z okrajnimi cesbni>mj dokladami. Vzdrževanje nad 300 km okramah cest stane mnogo, mnogo denarja. Drugič je imel okrajni zastop mnogo nujnih zahtev drugod, ki j.h še do daines ni mogel reš-ti. Tretjič pa je mestna uprava takrat izjavila, da mestnega rimskega stolpa in ob cesti proti parku m Drav.i .stoječ.h hiš ne more podreti, ker je silno manjkalo stanovanj Ln ravno ti ob« jetkti ob cesti dolj nudijo streho več druži« nam. Četrtič so morali širiti rimski stolp kot spomenik starih časov in slednjič se zastopniki mesta in zastopa niso mogli spora" zumeti glede plačila stroškov za razširjenje ceste. Zdaj je razmerje drugačno, razni P°» misleki so odpadli. Tako niveč pomanjkanja stanovanj v Ptuju, država je prevzela v svoj jo upravo cesto iz Maribora skozi Ptuj in Ormož im bi tedaj morala z deinim prispevs kom mestne občne nosili stroške za razširjenje. Zgodovinski pomen stolpa pa tudi ni tako velik, da bi moral ovirati trikrat večji promet iin ogražati ljudi iin ž.vimo v prometu. Ce v Ljubljani podirajo rimski zid. ker potrebujejo prostor za novo zgradbo se tus di ta stolp lahko umakne, zlasti ker je v Ptuju še dovolj rimskih spomenikov vseh Vrst iin bi stolpa nrhče ne pogrešal- Mestna občina pa bj pridobila zemljišče, s katerim bi razširila svoj lepi park ob Dravi, ki se vsakemu tujcu takoj prikupi im ga pritegne na promenado ob Dravi. Za tujski promet je pač tudi treba kaj 6(toriti. Vse drugo, ki ni posebno nujno, se lahko odloži, a razširjenje ceste se ne sme več odlagati- To smo dolžni 6toriti sebi v prid iin v dobro tujske« mu prometu. J— Vandalizem na borlskem mostu. Drav» ski most pri Borlu je bil postavljen na pobudo veleposestnika Wurmbranda v letu 1875. ko je bilo skrajno Potrebno dobiti med Štajersko in Hrvatsko prometno zvezo. Cirni ie bil most leta 1877. zgrajen, je graščina Bori dala postav tj sredj mosta križ s kri-slom in kip Matere božje. Nedavno noč pa so neznani divjaki polomili Kri6tu roke in noge. Najbrž ti zločinci so eno naslednjh noč polili križ z bencinom in ga sežgali. Kmalu je prišel po cesti neki kmet. ki je ogenj, nevaren vsej leseni ograji, pogasil. Tako je preprečil veliko škodo, saj bi b'l sicer lahko zgorel ves most. Orožniki že delj časa zasledujejo brezvestne storilce- j— Požar na deželi. Minile dni je pri Po* sestanku Janezu Matjasiču v Slovenji vasi nastal ogenj v gospodarskem poslopju in zgradbo uničil Skoda je delno poravnana z zavarovalnino. j— Vlomi po Halozah. Zadnje dneve so neznani tatov; po Halozah izvršili več vlo mov. Iz vinske klertj minoritov so odnesli 50 litrov žganja in razne druge reči. Vlomili so tudi v gospodarsko Poslopje Frania Vrabla in pokradli razno posteljno perilo. Odlam so šlj k posestniku Vinku Pernatu v Varegi im mu ukradli lovsko puško. J— Kino Ptuj. Danes in jutri >Pti6ar«. V glavni vogj Lil Dagover, W- A. Retly. j M. Andergast, G. Aleksander. MIRNA. Kakor drugod, so tudi pri nas polagali gasilci na občnem zboru obračun dela v minulem poslovnem letu. Iz poročil smo posneli, da je četa nastopila pri 7 požarih z uspehom. Dalje je imela več vaj z motorko in brez nje. Članstvo čete se je udeležilo tudi več proslav in gasilskih slav-nosti. Tudi gmotno je četa precej napredovala. Volitve so se vršile tajno in je bila soglasno izvoljena spet vsa dosedanja uprava. Predsednik čete je vsem gasilcem znani gasilski delavec Bule Franjo. poveljeval pa bo še nadalje Vršaj Lojze. Gasilci, ki niso to samo na papirju, znajo ccniti delo tovarišev, ki so že preizkušeni borci in so to že ponovno dokazali s svojim gasilskim nesebičnem delom. Za tekoče leto si je nadela četa nalogo da preuredi in poveča gasilski dom, dalje si namerava nabaviti avto, ki bo služil za prevoz moštva in nove brizgalne najnovejšega sistema, kakor tudi v sanitetne svrhe. Če se bo vse to posrečilo v tekočem letu že* preizkušenim gasilnim delavcem izvesti, jim že v naprej čestitamo. Četa je s soglasnim sklepom izvolila za ne-venljive zasluge zajedničnega starešino »ata« Turka za častnega člana gasilske čete. Članstvo je zelo razburjeno in užaljeno za^ radi znanih dogodkov v gasilstvu. Pričakujemo, da se bo polegla trenutna strast poedinih sadistov in bo zmagala razsodnost pravih gasilcev. , v Častna beseda! Žulj je izginil s korenino vred. 14 oltarni pregled »Mladi Prekmurec" Mimo tankega topola vodi široka cesta preko neizmerne ravnine, le tam na obzorju so se zarisale podolgovate vzpetosti, pre; ko kater-h sije žarko solnce... To je slika na ovitku >Mladega Prekmurcat, mesečni; ka, ki ga izdaja dijaški odsek Sokolskega društva v Mursk Soboti. Kdorkoli se Idi v današnji poplavi listov in revij kakega na vega. lzdajanja, začenja junaštvo; junaštvo prav posebne vrste pa je revija, ki jo izdajajo dijaki doslej nepopolne gimnazije v Murski Soboti. Skoro na vseh zavodih so pač že počeli z izdajanjem dijaškega lista, a po« vsod so omagali pod neizmerno ugodnejšimi pogoji, kakor jih ima dijaški odsek v Preks murju. Zato je pač vsa domovina dolžna pri. zrnati njihovo podjetnost im v:h podpreti, saj se izdajatelji sami obračajo na vso domovino, češ, >ni jim, da bi tekmovali z drugimi izdajanji, nočejo se postavljati v javnosti ali si celo ustvariti vir dohodkov! Toda »Mladi Prekmurecc nai bi bil napreden list, vodnik jn lastnik mladih Prekmurcev, ki bi kazal bratom onstran Mure (gledano s Prekmur« ja) ožjo domovino in duševne plodove sinov, ki so zrasJi fo njenih razoranih tal. •.« Do« 9lei je izšlo že troje številk, ki kažejo njihove poskuse v prozj in verzih ter beiežijo povestice iz narodovih ust... Res, nekaj čisto posebnega, nekaj izredno mladega i,n podjetnega je v teh naralcajnikih ki so si ustvarili to novo glasilo. Človek jih mora občudovati, Jih pozdraviti, jim želeti uspeha in pomoči. Zdrava in širna prekmurska zemlja jim je dala zdravja m moči, lju« bežen do te s krvjo iin solzami gnojene zem» Ije jih bo vodila -po ravni jm široki cesti odkritosrčnosti in resnice v lepšo bodočnost. Blagoslovljena prekmurska zemlja z zlatim solncem na nebu im krepka in zdrava mladina, hiteča za vsem dohrm 'n lepim in tekmujoča v ljubezni do domovine, sta med razočaranji in prevarami življenja vredna vse naše ljubezni in Pozdrava. P. St. Iz latiške književnosti LatiSko slovstvo nam je docela neznano. Doslej so latiški narod poznali samo zgodovinarji in narodopisci in šele po L 1918 so tudi širšim slojem prihajale pred oči besede latiška republika in latiSki narod. Vendar vlada v tem pogledu, — ne =amo pri nas — še mnogo nejasnosti, saj se nismo povzpeli niti do enotnega naziva tega naroda. Črtamo vse mogoče oblike: Latvija, latvij^ki, LotiSka, lotiški ln Leto-nija, letcnskl, kakor se pač kdo oklepa izrazoslovja, ki je v navadi pri samih La-tiših, pri Rusih ali pri Nemcih. Cesto se čita očitne zamenjave z Litvo ln Litovci. Mnogo so k tej nejasnosti pripomogli sami Latiši, ki so iapremenili vsa Imena svojih mest: Liapaja (Libevu), Elgava (Ml-tava), Davgavptls (I>vm^k) ter tako uničili dosedanje oporne točke etpominu ostalega sveta. Edino ime Riga je ostalo ne-izpremenjeno in po imenu latiške prestolnice si zunanji svet medlo predstavlja, kje živi latiški narod in gradi svojo mlado državnost. Prav aa prav Je ostali svet postal pozoren na Latiše šele z boljševi-škim prevratom, ne Farno ker se je tedaj rodila latiška republika, marveč pred vsem zato, ker so se prve boljševiške vlade opirale samo na neomajno zvestobo la-tiških čet, ki so bile brezobzirna policija čeke in verni telohraniteljl prvih boljše-viških mogotcev. Latiši so letoslovanslka veja indoevrop-ške jezikovne sikuipine, kamor spadajo tudi Litovci ln izumrli Prusi. Njihov jezik je zelo starinskega značaja, kakor da se je ustavil v svojem razvoju, pa tudi njihova folklora je ohranila mnogo pradavnih elementov paganske mitologije, kakor pri maloikaterem narodu. Mlada država si sedaj iz vseh sil prizadeva, kako bi se kulturno o®anio®vojila izpod nemškega in ruskega kulturnega vpliva. Pred vsem treba latiškim ribičem in poljedelcem vzbuditi narodno samozavest, kajti 500-letno tla-čanstvo pod nemškimi baroni ln dvestoletno podamstvo carju bi bilo kmalu izbrisalo latiSki narod z lica zemlje. Kulturni vplivi Nemcev ln zlasti ruskih sosedov so še vedno tako močni, da mora mali narod napregati vise sile, da se obrani prevelikega priti ka. V to vrsto prizadevanj spada veliki zgodovinski roman Aleksandra Grina »Prstan kralja Nemcja«. To delo je med Latiši vzbudilo silno pozornost in ker je prevedeno na ruski jezik, je g tem dostopno širšemu čitateljskemiu krogu. (Prejeli smo ruski prevod: Perstanj korolja Nameja. M. Dikovslka izdevnieciba RigS. 1936). Mnogo zgodovinske romantike je v tem Grinovam delu, čitatelj pa nahaja v njean tudi mnogo znanih ruskih in poljskih elementov. Prizorišče nam je po velikem delu znamo že iz Sienkiewiczevih del, tudi osnovni motiv je obupna borba proti ger-manizaciji, le da se to pot vojna sila Poljakov zavzema za nemškega vojvodo Friderika kot vazala poljske krone. Zgodba sama je dokaj preprosta. Knez Bogi-slav Gumdar, zadnji potomec legendarnega kmetskega kralja Nameja, re upre strahotnemu nasilju nemških fevdnih gospodov. Vai Ranegalci, pleme mitavskega okrožja, se pridružijo Namejevemu potomcu ln vojska, oborožena s cepci in kosami, spočetka zmagovito prodira. Ko pa kosa in cepec zadeneta na poljslko topništvo, je konec kmetske vojske. Kralja Gundar-ja vjemo in ga v zasmeh narodu kromajo z železno razbeljeno krono. Usoda našega kmetskega kralja Matije, le da slednjega po najnovejših dognanjih menda niso kronali z razbeljeno krono. Velika vloga je določena v romanu tudi poljski krasotici .Mariji, hčeri Sandomtrs&ega vojvode Mniszka. Ta podrobnost močno spominja na zgodbo laži-Dimitrija, griške Otrepjeva ne samo po ljubezenski idili med Marijo ln Gundarjem, marveč celo po imenu ln rodu vojvodove hčerke. Je-li Grin uporabil zadevo Otrepjeva, ali pa ima dogodbo lz drugih virov, je težko pogoditi. Grinov zgodovinski roman se odlikuje po Izredno posrečenih opisih senegalske prirode. Tajlnstvanl gozdovi, po katerih od- PoleSIne In teZave prenehajo v nekaj minutah. Iznajdba, ki dela Cudeia. 2ulj Je grd iebelj v Vašem prstu. C« od režete njegovo površje, ostane korenin« Jn kmalu se žulj povrne še hujši, kakor je bU. Sigurni, sodobni, znanstveni način pa je ta, da se žulji odstranijo ■ korenino vred brez vsake nevarnosti In sicer tako. da svoje bolne noge namočite v vroči vodi. superokslgenira-□1 z malo količino Saltrat Rodella. Ta posebno učinkovita kopel za noge omehča tudi najstarejše ter najtrše žulje ln trdo kožo. Bolečine takorekoč naenkrat prenehajo. Noge nič več ne bole. ne srbijo tn tudi niso vnete aH otečene. In novi čevlji so Vam takoj prikladni in Vas prav nič ne tiščijo. Zahtevajte še danes v svoji lekarni Saltrat Rodell in jutri boste rešeni vseh bolečin na nogah. Hoja Vam bo užitek. meva krik kmetskih vojščakov, ljubke jase, kjer se odigravajo boji, neprehodna močvirja, ki dajejo zavetje beguncem, ter ravna polja, torišče pohoda kmetske vojske, vse to je opisano v izredno pestrih in značilnih barvah. Isto velja za opise letnih časov, dneva in noči, tako da si čitatelj prav živo predstavlja daljno, neznano pokrajino. V ostalem pa delo močno spominja na romane te vrste tn gotovo Je imel pisatelj nameril, da v svojem ljudstvu dvigne samozavest, ko mu pričara v sedanjost neikdanjo slavo, junaštvo ln viteške pohode. Vse to je prepleteno s staro mitologijo, ki je pri Lotiših še izredno dobro ohranjena, zato bo GrLnovo delo gotovo našlo med ljudstvom zaželjeni odmev, kakor ga je našlo med razumnšštvom, ki proglaša Grinov noanam za mojstrovino prvega reda. Radio Četrtek, 4. februarja Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, po-ročila- _ 13: Cas, spored, obvestila. — 13-15; Radio orkester. _ 14: Vreme, borza. — 18: Pester spored Radio orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarjč). — 19- Cas vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.»0: Nac. ura. — 1950; Zabavno kramljanje (g- Narte Vedfkonja). — 20; Pisan večer pri katerem sodelujejo: g- Boian Adamič s svojim orkestrom, Jožek in Ježek, člarni rad. igralske družine, vmes neka) ptošč. _ 22: Cas, vreme, poročila, spored. —» 22.15: Zvoki za oddih (Radio orkester). Beograd 18- Narodna glasba. — 19.50: Plošče. — 20: Klavirski duett — 20.20; Pesmi. — 21: Violinske skladbe. _ 21-30; Narodna in lahka glasba- — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. _ 20: Zborovsko petje,— 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.20: Ples.— Praga 19.25; Pesmi. _ 20; Orkestralen in violinski koncert. _ 20.45: Iz opere »Evgen Onjegkn«.—Vanšava 19.30; Koncert orkestra ,in solistov. — 21: Petje in ples- — Dunaj 12- Orkestralen koncert. — 16.05: Plošče. — 17.40: Pevska ura. — 18: Kitare. — 20: Veseloigra. _ 22.20; Plesni orkester. — Berlin 18; Pester glasbeni program. — 19.15; Pevski hi klavirski koncert. — 20-10: Plesni večer. — 22.30: Godalni in plesni orkester. _ 23; Prenos itz Stuttgarta. — Miinchen 18; Koncert orkestra. — 19: Vesal zimski večer. _ 20-10: Kmečka veseloigra s petjem- — 21.40; Nemške narodne pesmi. — 23; Koncert godalnega kvarteta in soliš stov. — Stuttgart 18: Koncert godbe na pihala- — 19; Pester program s plošč. — 20.10: Vesele in žalostne rz smučarskega življenja. _ 22.30; Lahka in plesna muzika iz Berlina. — 23: Lahka in narodna glasba. — 24; Nočni koncert s plošč. INSERIRAJTE V „ JUTRU" ! »JUTRO. 9L » 6 Soe^h. & St Palača svetlobe in zvokov Slika bodočega paviljona za kino, fotografijo in zvočno tehniko na letošnji svetovni razstavi v Parizu Novokain proti Išijasu Uspešna metoda opavskega zdravnika dr. Pendla V Zdravniškem društvu na Dunaiu je predaval dvorni svetnik dr. Falta o novi uspešni metodi za lečenje išijasa. Išijas nastane zaradi vnetja živca v kolku. Ta bolezen spada med iiajmadležnejtše i:n na moč nevšetne bolezni, ker dela bolnika nesposobnega za delo ter mu povzroča hude bolečine. Zdravnik; priporočajo proti išijasu pred« vsem toploto in Počitek. Toda zdi se, da ni vzrok obolenja vedno enak jn zato se ravna tudi zdravljenje individualno po bolečinah, ki mučijo pacienta- Izkušnja pa uči, da so mnogokrat vsa prizadevanja zdravnika, da b bolniku ublažil bolečine, zaman. Zdaj je opavski zdravnik dr. Pendl od- kril novo metodo. On vbrizgne išijatiku razs topimo soli in novokaina. Količina raztopine znaša 150 kubičnh cm. Injekcija se izvrši na mestu, kjer izstopa živec iz hrbtenice. Dr. Pendl ii je uspelo ozdravit; išijatike zelo hitro. K njemu so jih pripeljali na vozilu, po injekcji pa so sami vstali, se oblekli in odšli domov peš. Pozitivne rezultate lečenja išijasa je dosegel dr. Pendl že v štiridesetih primerih. No? va metoda pomeni pridobitev za zdravniško vedo, predvsem pa je važno to, da prinaša bolnikom resnično iin hitro olajšanje. Pobeg od svatbene gostije Ženin brez neveste, ki mu jo je odpeljal tekmec Neki mlad krojač ©e ie pred letom dni zagledal v niično kmetako deklico iz okoliice Boiogne ter je prosil za njeno roko. Starši K) privolil- v zvezo. Toda deklica, ki so jo krojaču obljubil i za ženo, je bila zaljubljena v nekega posestnikovega ejna, ki ji je vračal ljubezen. Oče in mati pa sta lifer proti ajei. ni volji pripravila k temu, da je dala pristanek za poroko s krojačem. Tako je prišlo do svatbe. Ko pa so svatje sedeli za bogato obloženo mizo, je nevesta nenadoma izginila iz njin sredine. Družba se je tako glafeno zabavala, da ni niti opazila, kdaj je zmanjkala nevesta. Šele čez dolgo je ženin videl, da je prostor na njegovi desni prazen. Šel je v sobo, toda tam ni bilo nns kogar- Zato je šel -na cesto in vprašal ljudi, če so kaj videli njegovo ženo. Sosedje so mu povedali, da je žena v bližini hiše stopila v avtomobil, ki je bit! očividno pripravljen zanjo. Z vsem nakitom, ki ga je imela na poročn; ceremoniji na sebi je pobegnila v družbj posestnikovega sina, katerega nevestini starši niso hoteli za zeta. 10 milijonov za 31 milijard Velika zapuščinska pravda francoske države Francosko finančno ministrstvo ima zopet opraviti s pravdo zaradi dedšcine, ki sega dve in pol stoletja nazaj- Leta 1675 je umrl v Benetkah trgovec Jean Thierry. Zapustili je ogromno premoženje, katerega pripadnost še vedno ni končno rešena. Takoj po trgovčevi smrti je francoska država prijavila svojo zahtevo po izročitvi za- Vasidervelde je odstopil 13 Belgijski minister za socialno politiko In nar. zdravje Vandervelde, je odstopil. puščime. Zvrnila je zahteve dedičev, da bi premoženje pripadlo njim. V resnici je do* segla, da so bille zahteve dedičev zavrnjene-V zadnji pravdi zaradi te zadeve leta 1932 so dediči izjavili, da se za dovolijo z dele* žem 20 milijonov frankov, dasi je bila pokoj,, nikova oetalina takrat cenjena na 31 milijard zlatih frankov. Ministrski predsednik Tardieu in tedanji finančni minister Paul Reyinaud sta zastavila vse sile, da se nesos glasja s Thierrvjevinii dedičj za vedno od*-stranijo. Toda preden je pariška zbornica odobrila vladni predlog, je padel kabinet, ki mu je načeloval Tardieu in stvar je bila zopet odgodena. Tako so se ded či Thierryja zdaj zopet zganili. Najeli so advokata, ki je že posredoval pri finančnem ministru Au-riolu zaradi zapuščine. Sedanja francoska vlas da ima baje najresne.jšo voljo, da napravi tej pravdi konec za vselej. Desetkrat ločeni mož 63ietni vele trgovec Silvester Plumle iz 01neya v državi Illinois je nedavno vložil prošnjo za ločitev svojega desetega zako. na. Svojim prijateljem je izjavil, da je to storil zaradi tega, ker se namerava enajstič oženiti. Mir. Pluimle spada med može, ki si nič ne store iz svojih nesrečnih zakonikih skušenj, zato je v Ameriki izredno popularen. Prvič se je oženil 1. 1898. Od takrat se je dal devetkrat ločiti. Sam pravi, da se je počutil najsrečnejšega v sožitju e tretjo ženo, ki mu je rodila deset otrok. Plumlerjenr najkrajši zakon je bil sedmi. Trajal je samo en dan in mož je tedaj izjavil, da ne želi takšnega življenja podaljšati niti za 24 tir, ker je prepričan, da ne bo g to ženo nikoli srečen. Rajska Kalifornija Nepopisen vtis dobi človek, če prihaja Iz stepe v Koloradu čez Rocky M0untains na prostrane vrte Kalifornije (pravi dr. Denger, ki je obiskal to deželo). Kalifornija je svet kontrastov. V dolinah rasejo palme in oranže, na hribih pa so idealna zimska športna igrišča. Smotreno namakanje tal je v zadnjem stoletju spremenilo Kalifornijo v raj velikanskih sadežev, ki prinašajo vrtnarjem in poljedelcem ogromno denarja. Car kalifornijske pokrajine je nepopisen. V pragozdovih rastejo sekvoje, stare do 4.000 let. To so najstarejša drevesa na zemlji. In šele petr0lejsko bogastvo- V San Franciscu je doma nepopisno življenje. Univerza v Los Angelesu ima na desettisoče slušateljev. Znamenitosti ni mogoče pregledati. Kdor hoče spoznati ameriškega duha, pa ni bil v Kaliforniji, je lahko prepričan, da je zamudil najinteresantnejši objekt ameriškega napredka in civilizacije. Idealen Anglež z brki Za angleški paviljon na letošnji svetovni razstavi v Parizu je določeno, da bo predstavljal v njem tip sodobnega Angleža voščeni kip, ki ga bo oblekla s svojimi vil le Row iz Londona. Lutko pa bo napravila Marta Harrisova, ki je izjavila, da bo njen kip imel sledeče odlike: bo velik, vitek, eleganten v drži, imel bo podolgovato glavo z ozkim obrazom, pod nosom pa ne bodo manjkale brke. Prezident prisega Stari In novi prezident Zedinjenih držav Franklin Roosevelt prisega na sveto pismo, da bo tudi v novi dobi svoje predsedniške funkcije čuval ameriško ustavo Ustavljena gradbena dela v Londonu Blok vladnih palač v Whitehalfu V Londonu so nenadoma ustavili gradnjo bloka vladnih palač v Whitehallu- Politični dopisnik lista »Morning post«, pravi, da se je (to zgodilo zaradi tega, ker bj se utegnilo zgoditi, da bi ta poslopja, kj eo bila prvotno proračunana na 70 m višine, lahko rabila v orientacijo pri eventualnem zračnem napadu na angleško prestolnico. Vs; londonski dnevniki piSejo o stvari ter označujejo ustavitev gradbenih del kot značiilen pojav nervoznosti v sedanjem med« narodnem položaju. Nekateri lisfi tudi iz" ražajo svoje začudenje nad angleškim.;, obram bnimi pripravami za primer vojne-Za vsera tem poslopkom pa nedvomno tiči Politika vla_ de, ki hoče s takšnimi konkretnimi primeri »oborožiti« prebivalstvo angleške prestolnice za nevarnost, ki grozi današnjemu človeštvu. Ka njegovo mesto Je stopil Wauters. Sedem imen za malo prineso Prve dni tega meseca bo krščena hčerka Kentskega vojvode v Buckinghamski palači. Ceremonija bodo prisostvovali vsi v Londonu živeč} člana angleške kraljeve rodbine. Deklico bodo krstili pri krstnem kamnu, k; je prevlečen z zilatom. Kamen bodo nalašč v ta namen prenesli iz Windsorskega gradu v London. Kakor vsak potomec kraljeve rodbine, bo tudi hči Kentskega vojvode pri krstu ograjena v bruseljske čipke, katere Je nosila že kraljica Viktorija. Malo princeso bodo oblili t vodo iz Jordana. Dali ji bodo sedem imen. Med nj®mi bosta glavni imena Mary AJleksan* dra. Usodepolna suknja V kraju Strejnecu pri Ploestiju na Ru-munskem je žena nekega kmeta Štefana Panajota čistila z bencinom suknjo, ki jo je njen mož oblačil le tedaj, kadar se je udeleževal kakšnega pogreba. V močno zakurjenem stanovanju so se pri tem razvile bencinske pare," ki so se na zadnje vnele. Sledila je nepopisna eksplozija. Vso hišno opremo je raztreščilo, trenutek pozneje je bila vsa hiša v plamenih. Panajota, njegovo ženo in šest otrok Je težko poškodovalo. Mož in žena sta umrla v bolnišnici, otrokom bržkone tudi ne bo pomoči. ANEKDOTA Bogat grof je poklonil papežu Piju IX. večji znesek za dobrodelne namene. Darilo je poslal v elegantni šatulji, ki je imela zunaj obliko knjige. Rajpež je Sprejel dar in se zahvalil, potem pa je nekaj časa motril knjigo in vprašal grofa: »Saj smem vprašati — kdaj izide to delo v drugi nakladi?« VSAK DAN ENA iVi Spori Banska Bistrica na Slovaškem je tretje pozorišče tekem za slovansko smučarsko prvenstvo, v katerem nastopajo po izstopu Poljakov za naslov najboljših slovanskih smučarjev tudi leto« samo še Cehoslovald in Jugoslov eni. Dasi je konkurenca po odstopu odličnih. Poljakov in brez sodelovanja Lepo napredujočih Bolgarov mnogo izgubila, 6e mora vendar poudariti da je tekmovanje za naše tekmovalke glede na tehnično in številčno premoč domačinov združeno z velikimi napori in f-ploih nd obetalo baš najboljših uspehov. Ze prvi rezultat, za katerega smo izvedeli. v štafeti na 4X10 km. pri kateri je naša, štafeta — ne tako kot pred leti — zaostala za najboJjšo češkoslovaško »samo še« za dobre tri minute, je pokazal da so se naši tekmovalci lotili težke naloge na tem prvenstvu z vso zagrizenostjo iin kljub marsikateremu handicapu in komaj zadostnemu treningu le ne bodo vrgli puške kar tako v koruzo. Tem bolj razveseljiva je biila nato vest z drugega prireditvenega dneva, kjer je naš vrti Jeseničan Hubert Heim med vsemi svojima tovariši in 82 najboljšimi češkoslovaškimi smukaši — obenem s tekmami za slovansko prvenstvo so namreč tudi tekme za češkoslovaško državno prvenstvo v V6eh disciplinah — zasedel prvo mesto v smuku z odličnim časom 3:55.2. V kakšni fotrmi je moral opraviti ta smuk, kaže najbolj razlika, ki ga loči od ostalih iz naše ekipe, med katerimi sta se do 10. mesta prerinila samo še Znidar kot osmi b časom 4:12.2 in Praček kot deseti s časom 4:13.4- Če torej Heimu v Garmiscihiu ni šlo vse po sreči — ta Garmisch je zanj sploh brez prave sreče — je dobil sedaj zadoščenje za vse te »smole«, mi pa se z njim veselimo morda nič manj pomembnega uspeha. Id ga je pretekli ponedeljek dosegel v Bonski Bistrici. (Poročilo o včerajšnjem teku na 50 km objavljamo na 2. strani) »Veste, boji se namreč miši, da je ne ugiHznejo«. (»Everybodys weekly<) V nekaj vrstah Kakor smo v tej rubriki že zabeležili, je naša udeležba na svetovnem teble-teniškem prvenstva V Badenu prav za prav že od vsega začetka doživela popolen polom. Kdor je zasledoval nedavne dogodke v našem table. teniEu in -vsaj malo spremljal, kako »temeljito« so bile naše priprave za to važni nastop pred svetom, se temu prav za prav ne bo treba čuditi. Vse ostalo jadikovanje pa spada že v veliko poglarvje o »lepih« razmerah v našem športu sploh. V teh okoliščinah je torej popolnoma v redu, če bo naša državna tableteniška reprezentanca igrala v Badenu brez najmočnejšega orožja — ljubljanskih igralcev Lazarja in Marinka. Oba sta sicer za dan ali dva odpo-tavla v Avstrijo in odigrala nekaj prvih partij v moštvih, zdaj pa sta se morala vrniti, ker nimata več dopusta. Tako bo naša ekipa za nastope v moštvih morala igrati vse partije v postaivi Senekovič — Stein — Heksner, kar ji že v naprej podira vse šanse za dober plačanan, ne glede na to, da ta postava samih igralcev zagrebškega ZKD niti od daleč ni najboljša, ki hi jo lahko pokazali na svetovnem prvenstvu. Tekmovanja so se začela že v ponedeljek. Ta dan je Avstrija zmagala nad Jugoslavijo s 5 : 3. Potrobni rezultati so bili tile: Heksner : Hartinger 21 : 23, 21 : 11, 21 :16, Bergmann : Senekovič 21 : 17, 17 : 21, 21 :16, Liebster : Marinko 17 : 21, 21 : 14, 21 : 9, Bergmann : Heksner 21 :19, 26 : 24, Marinko ; Hartinger 17 : 21, 21 :14, 21 : 8, Liebster : Senekovič 21 : 19, 21 :11, Marinko : Bergmann 21 :12, 12 : 21, 21 : 7, Liebster : Heksner 21 : 4, ti : 14. V ponedeljek popoldne je Jugoslavija še zmagala nad Rumunijo s 5 : 3. V Črni pri Prevaljah je preteklo nedeljo zimsko - športni odsek tujeko-prometnega društva priredil mladinsko tekmo, ki se je te udeležilo 38 mladih smučarjev. Tekmovalci so dobili več diplom in nagrad, med najboljše pa so se uvrstili Baraga Duško, ,£*oga>anik Avgust, Kaker Ferdo in Mlina* Franc. Po tekmi je bil po vasi smučarski sprevod z godbo. Mnogo prahu dviga zadnje čase bivanje znanega beograjskega vratarja Glaserja v Zagrebu, ki so ga prišli nedavno vabit, naj se spet vrne v Beograd. Po zadnjih vesteh so Glaserju preskrbeli skromno namestitev pri zagrebški mestni plinarni, odkoder bo menda najlažje zapustil svoj sedanji klub Maksimir in prešel v Gradjanskega. BSK pa gleda za njim. Odbor za izvedbo lahkoatletaklh dvoma-tehev. (Službeno.) Drevi ob 18. od borova seja v kavarni Union. Zaradi važnosti dnevnega reda udeležba vseh gg. odbornikov obvezna. Tajnik. Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. (Službeno.) V petek, 5. t m. ob 19.30 v klubski sobi kavarne Union sestanek pooblaščenih delegatov vseh ljubljanskih klubov zaradi ureditve liste terminov letošnjih laJhkoatJet&ikih prireditev. Ob 20.30 istotam važna od borova seja; udeležba vseh gg. odbornikov obvezno. Predsednik Službeno iz LNP. Drevi ob 17- &«ja P- f>. v podsavezni pisarni. Ob 20. noto seja upravnega odbora. LZSP (SJnžheooV Dne"t ob 18. t Emoni (danska soba) seja tebodčnega in upravnega odbora. Vsi gg. odborniki sdgw-no! Slalom ki tri) 34. Sestanek vseh tefcmovai-oev bo drevi ob 18-30 v kkibovem lokaim. Važno radi tneningov in tekem! Kdor bi se sestanka ne udeležil bo črtan is sezna-ma tekmoval cev. ASK PrimOrje. Kkibovo tajništvo ima na razpolago 10 žletnih legitimacij za L smučarski izlet v Sarajevo. Informacije pri kbu-bovem tajniku Sončim«, Sokol Sokolski Glasnik, glasilo Saveza SKJ. ki je do konca leta i936. izhajaj v Ljubljani, se je z novim letom preseli v Beograd in pričel tamkaj po ureditvi uredništva in uprave ponovno izhajati v drugi polovici januarja. Spremenil je nekoliko svojo obliko, zato pa bo najbrž vsaka številka imela po 8 strani. Prva številka vsebuje dva dobra članka izpod peresa br. dr. "A. Tabako-vida in dr. Glaviniča; ostali del pa vsebuje razne objave in vesti iz jugoslovenskega Sokolstva, Savezni socialni odsek. V okrilja saveza ee je že pred leti osnovni tudi socialni odsek in je dobil te dna tudi svoj pravilnik, ki točno ureja njegovo delovanje, usmeirje-no v prvi vrsti k podpiranju siromašnega sokolskega pripadništva zlasti dece in naraščaja. V kolikor mu bodo pripuščala sredstva, bo odsek skušal priredita počitniške tabore sokolske dece in naraščaja v raznih predelih noše domovine. Postopno pa bo zgradil tndi več 6**olsklb okrevališč in po-firtniških donwv. Število sokoiskih domov v dravski banovini je znašalo konec leta 1936. ffktrpoo 85. letnih telovadišč pa je bilo takih, ki so last Sokolstva 119. Ce pomislimo, da šteje jugoslovensko sokolstvo v tem državnem predelu 310 društev in čet. vidimo, da ima že dobra, četrtina ali 27.4% vseh edinic svoj lastni krov ter 37.4% svoje letno telova^ dišča Število domov bi bilo gotovo še večje ali gospodarska kriza tudi v tem pogledu n: dovoljevala večjega razmalha. V vs«m Jugoslovenskem Sokolstvu znaša število sokoiskih domov 211, iz česar sledi, da je dosedaj bilo največ izmed njih zgrajenih v Sloveniji O »Sokolski volji«, sokolskeirra tedniku, ki izhaja v Ljubljani od začetka tekočega leta, prinaša glavno glasilo češkoslovaškega Sokolstva »Sokotekv Veetnik«. eimipatše-no pisano notico. Na koncu poživlja fet vse one brate češkoslovaške Sokole, ki se zanimajo za delovanje Sokolstva v dravski banovini, naj se na ta list nar oče. Nov sokolski dom v Pragi. Ze dolgo vnrto let ee je pripravljalo največje praško sokoisko društvo na Kraljevskih Vinogradih na stavbo svojega doma- Zbiralo je desetletja svoj stavbni sklad. Sedaj, ko ima dovolj sredstev na razpolago, se je odločilo, da si postavi na vrh Riegrovega parka svojo lastno streho po načrtih inž. arh. Ma-re-ka. Dom je preračunan na okrog 7 milijonov čeških kron in bo najbrž največja so-kolska telovadnica v oboe. Društvo šteje skoraj 6000 pripadnikov in tvori središče Srednječeške župe, ki je letos prevzela vodstvo praškega sokolskega zbora. Slovanska olinrpijada bo prihodnje leto X. vsesokolsiki zlet v Pragi Ob tej priliki, ko bo nastopilo tamkaj združeno slovansko Sokolstvo. bo istočasno tudi kongres za telesno vzgojo in pa tudi mednarodne telovadne tekme Mednarodne telovadne zveze. Češkoslovaško Sokolstvo pa bo priredilo v dneh pred samim zJetom celo vrsto raznih zveznih tekem v splošni telovadbi, igrah, prostih) panogah, veslanju, streljanju. jahanju, sabljanju itd. Da v zletnem letu ne bo manjkalo tudi raznih zimskih prireditev, leži na dlani Tedaj se bodo sokolski tekmovalci lahko pomerili v vseh pa nogah srmtčarstva, drsanja po ledu, v kanadskem lednem hokeju in še mnogem drugem. S tem, da bo v zletni spored pri-drufžeroiffo toliko razinih prireditev, bo praški zlet prav gotovo pridobil naslov slovanske olimpiade. Velike koristi dežja Iz Kamnika nam pišejo: Veselj so bdi smučarji, ko je pred dnevi začelo snežiti. To veselje se je kmalu pretvorilo v žalost, ker je nastalo južno vreme in je začel padati dež, kd je idealni pršič spremenil v brozgo. Vendar je ta dež obva, roval Kamnih z okolico večje nesreče. Zaradi Pomanjkanja vode, se je vsak dan pričakovalo. da bodo kamniške tovarne ustavjle obs rat in uboge delavske družine bi ostale sre« dj, zime brez zaslužka. Zaradi suhe zime eo usahnili vsi studenci Posebno je bila prizadeta gorska vas Brezje, kjer kmetje niso imeli vode niti za ljudi, niti za živino ki je od žeje divjala v hlevih. V škafu vode se je morala umivati 961anska družina in to vodo so potem dali piti živini. Kmetje so prosili za pomoč gasilske čete. Odzvale so ee ga« siJske čete Kamnik, Nevlje in Stranje, ki so v verigi s tremi motornimi briizgaLnami črpale vodo 1 km daleč v višino 200 m in rta ta način rešjli uboge kmete, da niso bili pri. moranj živine poklati, ker e zaradi silne Po« ledice niso mogli spravitj v dolino. Kakor je dež povzročil žalost med smučarji tako je bil pravi dar božji ia ubogega kmeta in tovarniškega delavca. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda 3. februarja: Korajža velja! Red Sreda. OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda 3. februarja: Pri treh mladenkah. Izven. Popust za abonente. Premiera Igre v 11 slikah z naslovom »Simfonija 1937«; ki sta jo spisala Kauf-mann in Edna Ferber se bo vršila prihodnji teden. V soboto 6. t. m. se bo vršil v operi baletni večer, ki ga je pripravil kot gost g. Maks Froman, ki bo sodeloval na njem kot soloplesalec. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 3.: Zaprto. Četrtek, 4.: Visokost pleše. C. Znižane cene. OngoJs £&?aetn Ravljen*Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak «— Vsi i Ljubljani«