125. itevllka.
V UuNlonl.«petem 1. junija 1906.
XXXIX. leto.
Uhaja vsak dan zvečer, isimši nedelje in pravnike, ter velja po pošti prejeman aa avatro-ograke dežele aa vse leto 85 K, aa pol leta !3 K, za Četrt leta 6 K 60 h,  za en mesee 2 K 30 h.   Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vae lete
24 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesee 1 K frO h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročb« •raz istodobne vpoŠujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat in po 8 h, če ae tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj ae izvole frankovati. — Hakopisi ee ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulieah št. 6, in aicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličja. —  Upravništva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Poskus barona Bečku.
Na Dunaju, 31. maja.
Cesar je končno našel moža, ki je prevzel nalogo, sestaviti novo ministrstvo. Ta mož je baron Beck, doslej sekcijski šef v poljedelskem ministrstvu. Baron Beck je razmeroma še mlad mož, jako sposoben uradnik in ima velike ambicije, katerih uresničenje je tem laglje, ker uživa baron Beck posebno zaupanje prestolonaslednika. Dasi je baron Beck po svojem mišljenju odločen klerikalec in je tudi kranjskim klerikalcem izkazal že velikih uslug, ga je »Slovenec" svoj Čas vendar že surovo in žaljivo napadal.
Beck se trudi, da bi sestavil parlamentarno ministrstvo. Združil bi rad Cehe, Poljake in Nemce, da bi imel v parlamentu trdno večino. Na Jugoslovane se nič ne ozira. Sicer je gotovo, da bi v ministrstvu morali dati tudi Jugoslovanom enega zastopnika, ali politika „lepega kluba" je taka, da Gautsch in Hohenlohe nista mislila, da bi ta klub pritegnila na svojo stran, kakor tudi baron Beck na to ne misli.
Težko je verjeti, da bi se baronu Becku posrečilo, združiti Čehe, Nemce in Poljake na skupno delo. Cehi se odločno branijo vstopiti v ministrstvo, ker vedo, da bi bile žrtve, ki bi jim jih naložil vstop njihovih zastopnikov v ministrstvo, dosti večje, kakor pa koristi, ki bi jih od tega imeli.
Pomisliti je samo treba, kako nalogo ima baron Beck. Cesar je glede carinskega tarifa odločil v smislu ogrske vlade; ta je samostojni ogrski tarif že predložila parlamentu in lahko je staviti glavo, da bo pri tem ostalo in da se v tem oziru ne da ničesar več spremeniti. Nova vlada ima dolžnost, da pridobi za novo nagodbo veČino parlamenta — a kako naj poštena ljudska stranka pri tem sodeluje. Povrh ima baron Beck nalogo, izposlovati od parlamenta odobrenje vsakovrstnih „državnih potreb", zvišanje  števila  rekrutov  i. t. d. ter
LISTEK.
Jtrnli pred smrtjo.
Ruski bakterijolog profesor Meč-nikov, ki je danes steber Pasteur-jevega zavoda v Parizu in eden prvih mož svoje stroke, je pred kratkim izdal knjigo „Etudes sur la Nature humaine". v kateri razpravlja o človeških slabostih vobČe in zlasti tudi o strahu pred smrtjo.
Ni ga čuvstva, ki bi bilo v toliki meri splošno vsem ljudem, kakor j>trah pred smrtjo in čim fineje je kdo organiziran ter duševno razvit, toliko večji je ta strah.
Že Rousseau je dejal: Kdor pravi, da se smrti ne boji, ta laže. Sloveči romanopisec Daudet je večkrat povedal, da ga je strah pred smrtjo preganjal že od mladosti in mu zagrenil vse življenje. Oe je najel novo stanovanje, je nehote gledal, Če je kaka pripravna soba, da bo v njej postav-jen njegov mrtvaški oder. Tudi Zola se je smrti zelo bal. Sam je popisal, da je — zlasti odkar je umrla nje-
končno dognati volilno reformo, glede katere so med Nemci in med Slovani naravnost nepremostna nasprotja.
Spričo takih žrtev, ki jih zahteva baron Beck, je pač umljivo, da se Čehi odločno branijo, odzvati se pozivu in poslati svoje zaupnike v ministrstvo, zlasti ker zahteva baron Beck povrh še to, da naj vse stranke zapostavijo svoje narodne zahteve in naj se posvetijo nalogam, katerih rešitev prevzame novo ministrstvo.
Nemci in Poljaki so pač na to pripravljeni, saj so saturirani, saj je le njim v korist, Če ostane vse pri starem, ali poštena slovanska narodna stranka se tej zahtevi ne more udati.
Naloga, ki naj jo izpolni baron Beck, je silno težavna in naravno je, da vlada med poslanci jako pesimistično mnenje o Beckovih prizadevanjih. Star parlamentarec, ki pozna vse razmere prav natančno, je danes rekel:
Koalicijskega ministrstva, kateremu na ljubav bi stranke hotele zapostaviti vso svoje narodnostne zahteve, sploh ni mogoče sestaviti, ker nobena izmed prikrajšanih narodnosti ne bo delala vladi tlake.
Ako pa prevzame ministrstvo kakršnokoli narodno obveznost, bo v nekaj tednih pri kraju s svojo modrostjo, kajti v tem slučaju se ponovi točno vse to, kar se je zgodilo za časa prve koalicije Windischgriitz-Planer, ko je ministrstvo padlo vsled celjske slov. gimnazije.
Danes vlada v parlamentu mnenje, da se baron Beck zaman trudi, da se mu ne posreči, sestaviti parlamentarno ministrstvo, nego da bo moral ali sestaviti novo uradniško ministrstvo, ki pa bi danes v v parlamentu ničesar ne doseglo, ali pa izgine s površja.
Parlamentariziranje ministrstva.
L v o v , 31. maja. Namestnik grof Potočki je bil včeraj nenadoma po-
klican na Dunaj. Poklical ga je princ Hohenlohe. Govori se, da minister dr. Pientak noče več ostati v mi-nistrstvu. Naslednik mu bo baje v začasnem uradniškem ministrstvu sekcijski načelnik naučnega ministrstva dr. Cviklinski.
Dunaj, 31 maja. Baron Beck je izjavil v razgovoru z raznimi parlamentarci, da še ni designiran ministrski predsednik, temuč le posredovalec med krono in parlamentom. — Govori se, da baron Beck ne misli prevzeti uradniškega ministrstva, ako se mu ponesreči parlamentariziranje; k večjemu bo v tem slučaju vladal brez parlamenta s pomočjo § 14.
Danes se je baron Beck razgo-varjal z dvornim svetnikom M a r c h e-tom, ki je baje določen za ministra. Nadalje je konferiral z vodilnimi poslanci poljskega kluba. Baron Beck je izjavil, da smatra sestavo parlamentarnega ministrstva za nujno protitežje napram ogrski vladi. Njegov program je, da se takoj začne z revizijo celega nagoib - nega kompleksa. Kar se tiče volilne reforme, smatra istotako za nujno potrebo, da se čim brže dožene na podlagi kompromisa.
Da je poklican na krmilo ravno baron Beck, se smatra v dvornih krogih za važno znamenje. Kakor znano, je baron Beck prvi zaupnik prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda. Vsled tega so Dastale celo govorice, da se namerava cesar odpovedati prestolu.
Danes popoldne se je baron Beck posvetoval z voditelji mladoče-škcga kluba. Čehi vztrajajo na svojem dosedanjem stališču, da se jim morajo najprej izpolniti znane na-rodno-politicne zahteve, preden vstopijo češki zaupniki v ministrstvo. — Nato je sprejel baron Beck deželnega glavarja dr. Kathreina, ki je izjavil, da bi ugoditev čeških zahtev združila vse Nemce v skupni odpor, ki bi onemogočil vsako vlado.
Praga, 31. maja. Odločitev se pričakuje jutri. Misija barona Becka je takorekoČ končana. Poljaki in Nemci so razen krščanskih socialistov za parlamentariziranje ministrstva. Cehom se rezervira razen mesta lastnega ministra še portfelj trgovinskega ministrstva, za kar je določen bivši poslanec F i e d 1 e r. Nemški minister postane posl. P r a d e , železniški minister dr. pl. D erschatta, naučni minister dvorni svetnik M a r c h e t. Poljaki dobe razen svojega ministra-rojaka še finančno ministrstvo, za katero mesto je določen finančni ravnatelj v Lvovu vitez Korytowski. Poljedelsko ministrstvo dobi cen trum. Minististvo notranjih zadev prevzame najbrže baron Hein, justično ministrstvo pa dr. Klein.
Nemadžarske narodnosti na Ogrskem.
Budimpešta, 31. maja. Klub nemadžarskih poslancev je imel včeraj pod predsedstvom dr. Mi h al j a večurno posvetovanje, v katerem se je določilo, kako stališče zavzamejo nemadžarski poslanci v proračunski debati, ki se začne jutri. Sklenilo se je, da se stranka živahno udeleži debate. Določilo se je za debato več govornikov. Stranka hoče pri tej priliki svoje želje in zahteve temeljito pojasniti javnosti. Stranka izjavlja, da nima namena obstruirati, temuČ se bo omejila le na strogo stvarno razpravo svojih želj in zahtev.
Ruska državna duma.
Petrograd, 31. maja. Duma je danes razpravljala o predlogu, naj se odpravi smrtna kazen. Vsi govorniki so naglaŠali, da je duma brez moči in veljave, ker za njene sklepe ne izve car, temuč se oblastneži vedno vrivajo med dumo in carja. „Mi nismo klicali ministrskih kreatur, toda močnejši so kakor mi, ker imajo topove. Narod ne sme dol-žiti nas, temuČ naj izve, kdo so krivci." Tako je govoril posl. Al a din. Pop Poj ar k o v je rekel, da se vlada prav nič ne briga za dumo.  Ako car ne
usliši zahteve, da se odpravi smrtna kazen, naj poslanci rajši zapuste Petrograd, ker bi bilo nečastno, še dalje ostati in prejemati dijete.
Skupina delavskih poslancev je izdala poziv na vse ruske delavce, naj se pripravijo za skupni nastop, ker so delavski poslanci vsled dosedanjih neuspehov v dumi primorani zapustiti dumo.
Varšava, 31. maja. Iz Petro-grada je došla skoraj neverjetna vest, da se je pričelo proti vsem poljskim poslancem dume postopanje zaradi veleizdaje.
Položaj na Ruskem.
Varšava, 31. maja. V Kursku je prišlo več tisoč kmetov v mesto, napadli so jetnišnico ter osvobodili politične ujetnike. Potem so skupaj z osvobojenimi korakali po mestu in povsod prepodili policaje. Prihiteli >• i pa kmalu kozaki, nakar se je vnela na ulicah pravcata bitka. Kozaki so seveda zmagali ter zopet polovili več osvobojenih ujetnikov.
Moskva, 31. maja. Generalni gubernator Dubašov, ki se je nedavno izvršil nanj atentat, je vsled prestanega strahu zblaznel.
Petrograd, 31. maja. Bivšega ministra notranjih zadev D urno v a je poslal car v inozemstvo, da dobi posojilo za apanažno upravo in da prouči organizacijo ruskega revolucij skega giban j a.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 31. maja. Sedaj zborujejo v Parizu vsi francoski Škofje, da se dogovore o novem položaju za katoliško cerkev. Včeraj je shod odposlal papežu brzojavko, v kateri izjavljajo škofje, da bodo, naj pride karkoli, neomajno nastopali za verske interese in za velikost ter procvit očetjave (?), ki jo strastno ljubijo (?) in ki ji hočejo vedno zvesto (?) služiti. — Potem so začeli razpravljati o papeževi želji, naj se ustanovijo verske zveze. O tem se je glasovalo tajno ter se bo skrutinij izvršil v Vatikanu.
gova mati — živel v vednem strahu pred smrtjo in da so ga misli na smrt mučile celo v sanjah tako, da je pogostoma ves preplašen skočil iz postelje. Strahotnolepo sliko o bojazni pred smrtjo je spisal T o 1 s t o j. Ko je bil star 50 let, so ga začele mučiti te misli. V začetku mu ta strah ni bil prav razumljiv, a razvijal se je z leti in postal sčasoma grozen. Schopenhauer se je že kot mladenič vedno bal bolezni in smrti. Ko je 1. 1831. začela v Berolinu razsajati kolera, je Schopenhauer pobegnil in se naselil v Frankobrodu, dasi je to trgovsko mesto. Izbral si je Franko brod, ker jer mislil, da je to mesto najbolj zdravo v Evropi. V svoji znameniti knjigi „Die Welt als Wille und Vorstellungu pravi: „naj-večje in najhujše zlo, ki more priti, je smrt in največji strah je strah pred smrtjo"
Morda je absolutna nemožnost, premagati ta strah, rodila pesimistično naziranje Schopenhauerjevo.
Našteli smo nekaj duševnih velikanov, ker so dokaz, kako napačno je mnenje, da omika zmanjšuje strah pred smrtjo. Nasprotno. Ravno naj-
bolj intelektuvalno razviti ljudje se smrti najbolj boje. A tudi preprosti ljudje se boje smrti. Naj le kdo stopi v mestno ubožnico. Vsi TOletni ljudje bi radi veljali za mlade, vsi osem-desetletni sanjarijo o tem, da dosežejo sto let. In naj gre kdo v bolnico ! Dr. Jenko mi je svoj čas pravil, da tudi tisti bolniki, ki strašno trpe in vedno molijo, naj jih smrt reši trpljenja, se radi podvržejo operaciji — ljubše kot odrešenje jim je vendar še življenje.
Tolstoj je v nekem svojem spisu izrekel mnenje, da je strah pred smrtjo prazno verski in da bi moral ta strah popolnoma izginiti, če bi bili ljudje od mladosti vzgojeni v pravem pojmovanju človeškega življenja. Schopenhauer sodi drugače: „Es ist keineswegs der bewusste Teil unseres Ich, der Angst vor dem Tode hat, sondem es kommt die fuga mortis, die alle lebenden Wesen erfullt, ein-zig nur aus unserem blinden Willen.u
Slepa volja? če je Schopenhauer menil s tem instinkt, potem se ujema in potem sta filozof Schopenhauer in bakterijolog Mečnikov enih misli. Močnikov   pravi   namreč,   da tako,
kakor ima vsak Človek instinkt žeje, instinkt gladu, instinkt ohranitve človeškega rodu, tako tudi instinktivno varuje in skrbi, da ohrani svoje telo, kdor pa to stori, se že boji smrti. Ta instinktivni strah je od leta do leta večji, a se bistveno razlikuje od drugih instinktov. Če je človek nasičen, Če je pogasil svojo žejo, zaspi dotični instinkt za toliko časa, dokler je natura zadovoljna, medtem ko instinktivni strah pred smrtjo nikdar ne zaspi. Se večji in še bolj bistven razloček med temi instinkti je pa ta, da instinkt žeje in gladu omogoča ohranitev in vzdrževanje človeškega zdravja in življenja, medtem ko instinktivni strah pred smrtjo škoduje zdravju in krajša Človeku življenje.
Zaziimivo je, kar pravi Mečnikov o smrti. Skoro nihče ne umrje po njegovi sodbi naravne smrti. Za naravno smrt smatra Mečnikov samo smrt vsled starostne oslabelosti. Kdor umrje za kako boleznijo, umrje nasilne smrti.
Popolnoma zdrav človek mora po mnenju profesorja Mečnikova umreti kakor svetopisemski Hiob, postati bi moral v gotovi starosti sit
življenja, tako da bi instinkt strahu pred smrtjo moral izginiti in bi Človek brez strahu umrl, se nekako veselo in mirno preseliti — kdo ve kam onkraj groba.
Ene stvari pa vendar ni najti v MeČnikovi knjigi. Vsak Človek ve, da bo moral enkrat umreti. To je edina gotovost, ki jo sploh imamo. A vzlic-temu, in vzlic vsemu strahu pred smrtjo, je na milijone bitij, ki nikdar ne mislijo na smrt. Ali ni to čudno, da imajo ljudje veliko eneržije in podjetnosti, da so delavni, spekulativni, častilakomni, vladoželjni in kdo ve kaj še vse, akoravno vedo. da pride prav hitro ura, ko bo vsega konec. Od kod to V Ali je morda to skrivnost Človeške eneržije?
A kako doseči to? Mečnikov pravi, da je — seveda ne oziraje se na izredne bolezni — pravzaprav lahko zagotoviti si dolgo življenje in čvrsto starost in zdravje. Treba seje varovati le alkoholičnega in sifilitič-nega strupa in uživati kar je le možno mnogo — mleka. Z»
Slabe finance na Francoskem.
Pariz, 31. maja. Finančni minister je naglašal v včerajšnjem ministrskem svetu, da izkazuje proračun za leto 1907. 230 milijonov frankov primanjkljaja. Primanjkljaj so provzro-čili v prvi vrsti večji izdatki za vojno mornarico (40 milijonov) in vojno ministrstvo (30 milijonov), da se zvišajo pokojnine. Nadalje pa so tudi dohodki v letu 1906. zaostali za proračunom za 90 milijonov frankov. Razni ministri so predlagali, naj se uvede dohodninski davek, ki bo zadel v resnici pridobljeno, ne pa podedovano premoženje; nadalje se naj uvede monopol na petrolej.
Atentat na španskega kralja.
Madrid, 31. maja. Ko sta se peljala kralj Alfonz in nova kraljica Ena od poroke vkral j evo palačo, je vrgel nekdo iz tretjega nadstropja hiše nasproti italijanskemu poslaništvu bomb o proti kraljevemu
VOZU. Bomba je bila v velikem šopu cvetlic. Učinek je bil strahovit.
Ubitih je 12, ranjenih pa 17 oseb.
Kraljev voz je bil tudi močno poškodovan, vendar se kraljevi
dvojici ni ničesar zgodilo.
Dunaj, 31. maja. Cesar je dobil sledečo brzojavko: Mo sta se kralj in kraljica vračala od poroke, izvršil se je atentat z bombo. Kraljeva dvojica in zastopniki Avstro-Ogrske so ostali
nepoškodovani. Trije Častniki, mnogo vojakov, neka markiza in neka 1 41 e t n a deklica so mrtvi.
Madrid, 31. maja. V hiši, iz katere je priletela bomba, so zaprli dva moža, nekega inozemca — najbrže je Italijan, ki si je že par dni pred poroko najel v hiši sobo — in nekega Šele lSletnega španskega dijaka.
Dopisi.
Iz Črnomlja. Dne 30. t. m. zvečer ob polu 10. uri je prišel v naše mesto prvič gospod deželni predsednik Teodor Schwarz. Mestni občinski zastop je sklenil, sprejeti ga svečano. Odločeno je bilo, daje nujno potrebno, da bi dež. predsednik na Dunaju obrazložil in podpiral naše želje glede toli zaželjene belokranjske železnice. V ta tamen se je postavil pred mestno kapelico lep slavolok s cesarjevo podobo na sredi, kjer je polno ljudstva pričakovalo prihod deželnega šefa. Ob deveti uri pa se je vlila silna ploha, ki je vse razpršila. In komaj, da so se zbrali občinski zastopniki z županom na čelu, uradni-štvo, mestna godba in požarna bramba, ko je že stopil med nas dež. predsednik. Ko ga je župan v imenu mesta pozdravil, in si je ogledal med igranjem mestne godbe požarno hrambo ter se pri nje načelniku gospodu Karlu Mullerju informiral o razmerah požarne brambe, se je takoj podal v hotel v „Gradu", pred katerim mu je ob 10. uri priredila mestna godba s sodelovanjem požarne brambe sere-nado. Po mestu je plapolalo polno trobojnic in cesarskih zastav v znak, da vsi meščani prosijo deželnega predsednika, naj nam na kak način pomaga, da se vendar že enkrat začne graditi belokranjska železnica.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1. junija.
— Javno vprašanje na železniško ministrstvo: Zakaj ni na postaji „Žihpolje" dvojezičnega napisa? Pred najkrajšim časom še ni bilo na postajnem poslopju v Zih-polju razen dvojezičnih napisov ob vhodih, opomini, svarila itd. napisa, ki označuje ime postaje oziroma kraja samega, — dočim so bili v Ve-trinju, ki leži v slovenski okolici celovški, po ukazu ministrstva že vsi napisi samonemški, ker se je glede te prve postaje za Celovcem ministrstvo tedaj že uklonilo krivičnim vsenemškim željam. Glede Žihpolja pa se je čakalo še v zadnjem tre-notku odločitve ministrstva, pri katerem je imel dolžnost intervenirati o pravem času merodajni faktor, ter pojasniti, da se glede tega kraja ne gre ozirati na ono famozno uradno ljudsko štetje, po katerem je vsakdo, ki razume par besedic nemški, že vpisan kot Nemec. „Slov. Narod" je
že pred tedni na to opozarjal. A kar Čez noč je zablestel samonemški napis na žihpoljski postaji. Ministrstvo je zopet klečeplazilo pred Vsenemci! In zakaj ? Neko noč je na žihpoljski postaji neki pobalin, ki ga je najbrže najela vsenemška stranka, pokvaril neki dvojezični napis, o čemer se je seveda bombastično poročalo, češ, kako ogorčenje vlada med Nemci radi dvojezičnih napisov. Torej na taka lopovstva se ozira ministrstvo, ki je priznalo sicer potrebo dvojezičnih napisov (kakor opominov in svaril in dr.) kaka logika je to: Drugo vse dvojezično, — le napis na postaji mora biti samonemški!! Javno poživljamo tu ministrstvo in m ero daj ne faktorje, da pojasnijo to zadevo! Sicer bodo morali Slovenci priti do zaključka, da se le s pobalinstvom more kaj doseči od avstrijske vlade, kakor so to dosegli v tem slučaju Nemci. Ministrstvo naj samo nosi posledice, ako bodo Slovenci izvajali iz tega konsekvence!
— Jugoslovanska sokolska slavnost v Brežicah. Ta slavnost utegne biti, sodeč po vsak dan mno-žečih se prijavah, naravnost impozantna. Vršila se bode povsem mirno, ker nemška kljubovalna slavnost se ne bode vršila; radi tega odpade tudi vojaška asistenca. Vznemirjajoče vesti, ki se širijo, niso resnične. Poklicano je le toliko orožni-štva, da bode mogoče mestno policijo, morda pomnoženo, in druge kričače v šahu držati. Nemci so izdali parolo, da se ta dva dni vsi odpeljejo iz Brežic ; nemška tvrdka Matheis — zapomnite si jo, Slovenci! — v ta namen da svojim uslužbencem na razpolago večjo svoto. Neskutarjem je vroče postalo, ker vedo, da se jih bode strogo nadzorovalo in vsakega izzivača takoj pravici izročilo. Vse udeležnike prosimo, da naj v vsakem slučaju obdrže mirno kri. Ako bodo nemškutarji izzivali , hočejo s tem doseči edino le to, da se nam nikdar več ne dovoli prireditev kake slav-nosti v večjem obsegu; to se mora preprečiti. Glede železniških zvez opozorimo, da štajerski Slovenci imajo najboljšo zvezo z jutranjim osebnim vitkom, ki pride na Zidani most ob S. uri, odide z Zidanega mosta ob 8. uri 35 m in pride v Brežice ob
uri 50 m.; ta zveza je tudi prikladna za udeležnike, ki prideje preko Ljubljane z jutranjim osebnim vlakom. Večernemu tovornemu vlaku proti Zagrebu se dne 4. junija priklopi 15—20  vagonov  za osebni promet.
— Telovadno društvo „Breži-ški Sokol".
— Družba sv. Cirila in Metoda  v  Ljubljani  vsem svojim
podružnicam. Premnogokrat opazuje podpisano vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", da porabljajo posamezne podružnice svojevoljno denar, ki naj se po pravilih celokupno steka le k naši glavni blagajni. Nekatere izmed njih podpirajo razna obrambna društva, ki so v njih okraju ali deželi, druge kupujejo ob danih prilikah drage vence, tretje nam zopet pošiljajo ne prevažna obvestila v priporočenem ali celo ekspresnem pismu, ali porabljajo drage denarne nakaznice mesto poštno-hranilničnih Čekov, ki so v nebrojnem številu raztreseni po slovenskem svetu. So pa tudi, ki potrošajo skoro vso nabrano članarino v to, da sijajnejše prirede svoj občni zbor. Nabavljajo si namreč dragih tiskanih vabil ter si naročajo godcev
— piskačev. Vsled tega plačujejo godbeno licenco ter nam slednjič pošiljajo ostanek v malenkostnem znesku — morebiti 5, 7 ali 10 K v našo družbino blagajno. Opetovano je podobnosti ožigosavalo družbino vodstvo v svojih oklicih; a do danes celo zaman. Zato pozivljemo vsled ponovljenega sklepa 172. vodstvene seje izza 16. majnika 190G še enkrat s pričujočim posebnim pismom vse svoje podružnice in njih č. funkcijo-narje, naj štedijo z nabranim denarjem. Vse kar nabere kaka podružnica, je last osrednjega družbinega vodstva in nikdo nima pravice s tem denarjem razpolagati po svoje. Le če dru-žbino^vodstvo povodom prošnje dovoli od slučaja  do slučaja, le takrat
— sicer nikoli in nikjer. Čast pa bodi vsem onim podružnicam, ki popolnoma umevajo naš težki položaj in jim je vedno to pred očmi, da ima naša družba le rednih troškov do 3600 K na mesec. Prav kratko dobo bi se mogla naša družba držati, ako bi vse podružnice delale po tem tu
vam zaznamovanem načinu. Saj naj nam po družbinih pravilih prihajajo glavni in najzanesljivejši dohodki prav od naših podružnic. Slavni podružnični odbori! Revnega in bednega, a toliko upapolnega naroda činitelji bodimo vsi — Vi in mi. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 30. maja 1906.
— Koncert ruskih umetnic sester Vere ln Nadežde Černjec-
klh il PetrOgrada. Danes zvečer je v hotelu „Union" koncert slavnih ruskih umetnic Černeckih. Kako sodijo o njih umetnosti nemški, srbski in hrvatski listi, smo že navedli, v naslednjem hočemo navesti oceno uglednega ruskega lista „NovoeVrem-ja" piše: „ Včerajšnji koncert lepotic sester Vere in Nadežde černeckih se je završil z velikanskim uspehom. Pianistinja Vera Černecka, ki je pri . nas nastopila že petkrat, je že dobro znana petrogradskemu občinstvu. Vsemu dobremu, kar smo o njej že pisali, še lahko dodamo, da je ona dosegla sijajne uspehe v zadnjem poldrugem letu, ko je popolnjevala svojo umetnost v Berolinu. Njena mlada sestra Nadežda Černecka, al-tistinja, je petrogradskemu občinstvu znana kot izredna lepotica. Lani je prvič nastopila v moskovskem opernem gledališču v operah „Samson in Dalilan in „Carmen". Ona je bila krasna Dalila in divna Carmen. Pri prvem nastopu pred petrogradskim občinstvom je dosegla naravnost sijajen uspeh. Že sedaj je podpisala uprava petrogradske opere ž njo pogodbo za jesensko in zimsko sezono." — Kakor smo že omenili, sta sestri černecki koncertovali, predno sta došli v Ljubljano, v Belgradu in Zagrebu.
V Belgradu je bil naval h koncertu naravnost ogromen, da so celo posle vstopnice. Koncerta se je udeležila tudi kraljeva rodbina; princ e-zinja Jelena je bila naravnost očarana od umetnosti sester Černeckih, dala si je obe sestri predstaviti in jih dvakrat povabila v svojo ložo in jima izrekla svoje občudovanje in toplo priznanje. — Tudi v Zagrebu je bila koncertna dvorana do zadnjega kotička polna naj odličnejšega občinstva, ki je prirejalo umetnicama navdušene ovacije. Po koncertu seje priredil na čast umetnicam večer, katerega se je udeležilo naj odličnejše občinstvo. Ko sta umetnici odhajali iz Zagreba, so ju navdušeni čestilci v triumfalnem sprevodu spremih' na kolodvor. Nadejati se je, da bo tudi pri nas udeležba pri današnjem koncertu tako mnogoštevilna, da tudi Slovenci ne bodemo zaostali z a našimi brati, Hrvati in Srbi. Naj nikdo ne zamudi prilike, se upoznati z rusko umetnostjo. Naj danes slovensko ljubljansko občinstvo pokaže, da ni samo navdušeno za umetnost, marveč, da bije v njem tudi gorko slovansko srce, ki hoče izkazati svojo bratsko ljubav ruskima umetnicama s čim največjo udeležbo pri koncertu. Danes torej vse, kar je rodoljubnega slovenskega občinstva, na koncert ruskih umetnic Černeckih!
— Sramotno! V privatni deški šoli nemškega šulferajna v Ljubljani se nahaja tudi en Slovenec. To je škandal tembolj, ker je v Ljubljani dosti šol, kjer se otroci uČe dovolj nemščine!
— Kranjsko društvo v varstvo lova V Ljubljani je imelo pred-snočnjim svoj XIV. občni zbor. Iz letnega poročila povzemamo, da je imelo društvo koDcem leta 1905 27 ustanovnikov in 303 redne Člane. Za posebne zasluge v službi za varstvo lova leta 1905 so se prisodile tele nagrade: Anton Žumc, Ižanski grad 50 K, Jožef Strah, Sostro 50 K, Ivan Hribar, Soteska 40 K, Ivan Lozar, Podgorica 20 K.
V 34 primerih so se oddajale izjave c. kr. okrajnim glavarstvom o lovskih stvareh. Društvu je dala kranjska hranilnica 200 K. Računski zaključek izkazuje 2458 K 23 v. dohodkov in 1988 K 88 v stroškov, torej preostanka v blagajni 469 K 35 v. Premoženje društva znaša 9865 K 11» v. Pri volitvah so bili v odbor spet vo-jeni gg.: Viktor Galle kot načelnik, dr. Ivan Tavčar kot njegov namestnik, Adolf Galle in Rudolf grof Margheri kot odbornika. V revizijski odbor so bili zopet izvoljeni gg.: Gvidon Schneditz, Josip Bleiweis  in  A d. Perle s.
— Poročil se je gospod Fran Konšek, c. kr. poštar in veleposestnik v Trojanah, z gospodično Ivanko Kraljevo. Čestitamo!
— Umrl je včeraj na Črnučah 871etni g. Lovrenc Bergant, posestnik in bivši 521etni občinski svetovalec iz znane narodne rodbine. Vrlemu možu blag spomin in lahka zemljica!
— Šmartno pri Litiji. Tukajšnja obrtna šola napravi binkoštno nedeljo in ponedeljek razstavo risarskih in pismenih izdelkov obrtnih učencev. Odprta je od 8. zjutraj do 1. ure popoldne.
— Povozil j©   dae 30. pr. m.
Janez Oglar iz Srednjega Pijav-škega 60 let staro Mar. Kranj c v Krškem na ovinku pred hišo gosp. Goraldija. Odvedli so jo v bolnico a je malo upanja, da bi okrevala. Oglar se je jokal pa seveda prepozno.
— Dolenjsko klesarsko društvo V Novem mestu je že pričelo z vračanjem vplačanih deležev. Vsak Član dobi nazaj svoj delež in obresti za 1. 1905. Deleži se izplačujejo proti oddaji sprejemnice pri g. Jos. Bergmannu v Novem mestu. Opozarjamo, da se je zglasiti zadnji Čas do 15. junija t. 1.
Poučni izlet po vinogradih v
krškem okraju. Ker se tega poučnega izleta, ki ga priredi deželni vinarski komisar v Ljubljani na binkoštno nedeljo in ponedeljek, udeleži tudi nekaj Ljubljančanov, javimo, da radi sigurne zveze z zagrebškim vlakom, je za Ljubljančane bolje, če se odpeljejo iz Ljubljane s sekundarjem ob o. uri 9 minut zjutraj, kajti me-šanec, ki bi imel odpeljati iz Ljubljane ob 6. uri 11 minut, ima navadno po eno, in če se mu zljubi, celo tudi po 2 uri zamude do Zidanega mostu. Potovanje se bo vršilo po včeraj objavljenem programu, toda med potjo se lahko nekoliko premeni.
Otvoritev Kadilnikove
koče. Podružnica slovenskega planinskega društva za kranjskogorski okraj na Jesenicah nam piše: Dne 1. junija se otvori Kadilnikova koča na Golici. Preskrbljena je z jedjo in pijačo. Razen vina se dobi še „delniško" pivo iz Žalca in plzensko pivo. Turisti, prihajajte mnogo na Golico, odkoder so še drugi krasni izleti. Neturisti, pridite in obiščite Kadilni-kovo kočo, odkoder imate krasen razgled na Kranjsko in Koroško. Triglav primete z roko. Ne izgovarjajte se, da nimate gorskih Čevljev! Pridite kar v navadnih, nepodkovanih; ničesar se Vam ni treba bati. Golica je pristopna vsem! Najlepša je takrat, ko je pobeljena z narcisami, ali kakor tukaj pravijo: s ključavnicami. Po teh zopet krasnoduhteče murke i. t. d. Planinski pozdrav vsem turistom in prijateljem turistike.
— Iz Zagorja na Pivki. Ljudsko veselico priredi tukajšnje prost, gasilno društvo binkoštni ponedeljek in torek (na dan shoda in semnja . Na sporedu so same zanimivosti, ki bodo udeležnike izvrstno zabavale. Ples se vrši v prostornem „Gasilnem domu", katerega gasilci že pridno krasijo. Čisti dohodek je namenjen v društvene namene!
— 7 let ječe za 23 vinarjev. 20. marca t. 1. je prišel k 651etni pre-vžitkarici Jeri BunČ v Sv. Danijelu pri Trebovljah, sodni okraj Marenberg 371etni Peter Požarnik iz Trebovelj po ptičjo hrano. BunČ je bila sama doma, kar je moral Požarnik vedeti že preje. Dasi je dobil ptičjo hrano, se mu ni nikamor mudilo,- ampak je ostal pri BunČevi par ur in ko je marsikaj izvedel, skočil je naenkrat na starko, jo bil po obrazu in glavi, da je padla po tleh in jo tam davil toliko časa, da se je onesvestila. Požarnik je skočil v sosedno sobo, kjer je s sekiro odprl omaro, iz katere je vzel 23 vinarjev. V tem se je Bunč zopet zavedla, vstala in odhitela, ne da bi se brigala za Požarnika, z zadnjimi močmi k sosedu, kjer se je zgrudila in obležala. Ko je Požarnik videl, da je starka odšla iz hiše, je zbežal. Obtožen ropa je stal včeraj pred mariborskimi porotniki, kjer je bil obsojen na 7 let težke ječe.
— Nevaren vojaški begun. Anton Vrama, infanterist domobranskega bataljona v Celju je bil 13krat kaznovan, večinoma zaradi tatvine, predno jo prišel k vojakom. Pred nekaj dnevi je prišel k nekemu celjskemu starinarju, kateremu je ukradel uro z verižico in zbežal. Prijeli so ga nato v Levcu blizu Celja in ga izročili vojni oblasti. Vrama jo je pa ponoči popihal skozi stranišče iz zapora in ga še dozdaj niso mogli dobiti. Vrama je silno nevaren človek in so mu dobra vsa sredstva, da pride do tujega imetja.
— Mlad zažigalec. 171etni Franc Čuš iz Celja je služil kot pekovski vajenec pri peku Henriku Sta-riju v Ptuju. Mlad: fante pa ni bil zadovoljen s svojo službo: posebno ga je jezilo, da je bil slabo oblečen, ker mu njegov mojster ni hotel na-pravljati vedno nove obleke. Da bi se maščeval nad njim, je zažgal pe-karijo. Ker so pa požar Še o pravem času zapazili, se ogenj ni razširil, vendar pa napravil sodno dognane škode nad 500 K. Ker je Čuš Stariju tudi poneveril 27 K denarja, je bil pred mariborskimi porotniki obsojen na41etatežkeječe.
— tena skupno z ljubimcem
ubila moža. Pri lbnici na Štajerskem je pos. žena Uršula Binder imela ljubavno razmerje z delavcem Francem Sacklom, vsled česar je bil večkrat domač prepir, v katerem je žena svojemu možu grozila, da ga ubije.   Dne 12. oktobra 1904
so našli Ivana Binder j a v nekem propadu z razbito glavo. Splošno so sodili, da je sam padel v prepad. V soboto so pa aretovali Uršulo Binder in njenega ljubČka, ker sta zelo na sumu, da sta ubila Ivana Binderja.
— Nesreča z revolverjem. V občini Gradišče pri Ar vežu je prišel sin kmetice Klize Pak od vojakov domov ter prinesel revolver s seboj. Mati se je za neznano ji orožje zelo zanimala ter je pri razkazovanju prijela za petelina. Tedaj pa se je revolver sprožil in krogla jo je zadela v prsi. Pred smrtjo je prosila, naj ne kaznujejo sina, ker je nesreče sama kriva.
— Toča je popolnoma uničila dne 30. t. m. vinograde in sadno drevje v Halozah, posebno hudo v Leskovcu in pri Sv. Barbari. Kakor oreh debela toča je padala cel četrt ure.
— Požari. V Lenarski pri sv. Trojici v Slov. goricah je pogorelo gospodarsko poslopje Močnikovo do tal. Zgoreli sta tudi dve živini. V/ Kališah pri Slov. Bistrici je pogorel hlev Antona Očka. Zažgali so otroci. Zgorela je tudi vsa živina. V Ivanj-cih pri Ljutomeru je pogorela hiša in gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Mira.
— Hud ljubimec. V Račjem pri, Mariboru bi si bil rad 221etni Jos. Spaninger pridobil naklonjenost; 151etne posestnikove hčerke A v-guste Knapič. Zvečer 12. februarja 1. 1. je prišel v hišo, ko je bila Avgusta doma le z mlajšimi bW strami. Ko ga je hotela odpraviti iz sobe, je začel pretepati otroke ter tudi Avgusto vlačil za kite. Ko bo mu vsi srečno zbežali iz hiše, razbijal je z odprtim nožem po sobi. Avgusta je poiskala mater, ki je naprosila hlapca Dergasa, da gresta divjaka pregnat. Spaninger pa je naskočil z nožem Dergasa ter mu prizadejal tako hude rane, da je umrl Tudi materi svoje oboževane Avguste je zasadil brez povoda nož zadaj v glavo. Napravil bi bil še več nesreč, da ni prihitel sesed Blatnik ter ga z napeto puško prisilil, da je noŠ izpustil. Mariborski porotniki so obsodili Spaningerja včeraj v šestletno ječo.
— Akad.-tehn. društvo „Triglav" V Gradcu ima svoj H. redni občni zbor dne 6. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih društva.
— Vzoren božji namestnik mora biti župnik Valentin K r a g e 1 j v Podbrdu na Goriškem. Njegovi fsirani so izdali na cerkveno oblast v Gorici poziv, naj takoj ukrene poi-trebno, da bode konec mnogih škandalov, ki jih je kriv Kragelj, sicer povedo javnosti vse, kar bo v silno sramoto temu katoliškemu duhovniku. Kragelj ima baje take grehe na svoji vesti, da bi svet strmel, če bi jih izvedel. Pripominjamo, da imamo na Kranjskem vragovo veliko Kragljev!
— Kaj zamore pevsko društvo Zarja"! Iz Trsta se nam p Lahko je ponosen Rojan na tako pevsko društvo, kakor j«' „Zarjau. Res moramo reči, da je dosegla „Zarja" pri zadnjem koncertu svoj cilj, in brez dvombe moramo potrditi, da je sedaj prvo pevsko društvo v Trstu. Mnogo se je moralo to ubogo društvo bojevati, da bi prišlo do vrhunca. Ali sedaj so bratje Čehi to društvo tako dobro podpirali, da BO Zarjaši s pomočjo Čehov zmagali, če prav se je govorilo, da nad „Zarjo-' plapolajo že črne zastave. V nedeljo je imela „Zarja" krasen koncert v Barko vi j ah, pri katerem je pokazala, kaj more in kaj zna. Komaj so pričakovali naši rojaki trenotka, kdaj Be pokažejo Zarjaši na oder. Z ves.-Ij eni je donela pesem „Ruža i djeva" i/ mladih prsi in občinstvo je bilo sil navdušeno. Ravno tako moramo pohvaliti „Lipo", katero je uglasi>il 'g E. Adamič. Komponist je znal v tej pesmi tako čudovito zbirati akorde, da so naši Zarjaši brez težave prr
to   pesem.   Krasen   je   bil  dvospi \ „Svarilo".   Posebno se je čudilo občinstvo, ko sa nastopili moški sboffi Čeravno število mladeničev in BBOfr-kov ni veliko,  so  bili glasovi prav močni.   Ko   so   prepeli   še zadnjo točko, to je   ^Kraljestvo tvoje" i Yo-gričeva), je bilo občinstvo tako navdušeno, da klicev „Živio Zarja! £i-vio  Vogrič!"   ni  hotelo  biti konec, dokler se niso še enkrat pokazali Zarjaši   in   zapeli   zadnji   del te to6%6 Res je vreden   g. pevovodja  in kapelnik H. O. Vogrič časti in hvale, \la je   to   naše   društvo    vzgojil tak* močno. Po   petju   se  je začela igra, enodejanka  „Blaznica v prvem, na i-stropju".  Tu se je pokazala  g. L. Katalanova kot izvrstno igralko . in želimo jo kmalu videti zopet na udru Tudi g. A.  Gropaje je svojo vloge napravila izvrstno. Čast in hvala gre tudi g.  F. Lenarčiču in g. ^. Zega Čeravno    nista   imela interesantne vloge, ali izvršila sta vse jako dobro Koliko ogromnega smeha je napravil občinstvu g. Z. Cotić, ki je imel tu glavno  vlogo  —  vlogo umobolnega sluge, ni mogoče popisati.   On je s tem pokazal občinstvu svojo moč in
bežen do dramatike>: in res ga mo-0 prišteti k najboljšim diletantom ^ške okolice. Igra je končala s som, kjer se Je na^a mladina po-jao zabavala. Želimo v kratkem eti zopet „Zarjou na odru, da po-. svojo ponosno zmago onim, ki v Kojanu zavezniki častilakornnega uika, in onim, ki v Rojanu nosijo
Meščan.
- Jesihovo esenco je pil v
tU P° neprevidnosti kmet Mihael misleč, da je imeniten liker v lenici.   Dobil je težke poškodbe ustih in v želodcu in je moral lj Y bolnico.
- Zopet železniška nesreča. es zjutraj  sta zadela v Zagorju
tovorna vlaka  drug v drugega, je bilo  več  voz razbitih, nekaj oih pa je skočilo s tira. Druga ne-Sa se ni zgodila.
— Požigalec. V soboto je pogo-
t hiša g. Ivana Lampeta v Črnem u nad Idrijo do tal.   Škode ima ipe 2000 K, gostač Blaž Rupnik _idišča pa 500 K. Zavarovalnina iša pri Lampetu 1600 K, pri Rup-u pa 200 K. Ker je gostač Jernej k iz Koševnika jako sumljiv, da je letil ta ogenj, so ga izročili sodišču driji.
— Zopet otrok zažgal. v po-
leljek je zažgal 141etni sin posest-e Marije Razdih v Št. Jurju pri ikem Gabru domaČo hišo, ki je , pogorela. Škode je 1200 K, za-ovalnina pa znaša 1100 K.
— Vojaško veteransko dru-
0 V Opatiji priredi v nedeljo podne izlet iz Opatije v mesto Krk morju z lepim in elegantnim parom rLiburnijaa. Na parniku svira vojaške godbe pešpolka grof Je-2 št. 79 z Reke. Odhod iz Opatije 1*2. popoldne. Restavracija na brodu. |ua vožnje 2 K.
Nevaren lov na velikan-jega morskega volka ali soma.
I je v torek,, dne 29. maja popoldne :aril finančni parobrod „Kvaru ero -kvarnerskem zalivu,  zagledalo je I       parobroda v daljavi nekoliko rov od parnika proti otoku Krku, e nekaj črnega valja v morju, je prišel parnik bliže, zapazili in znali so mornarji, da je ta premi-joča masa  strašno velik morski >lk.  Mornarji so se spravili hitro delo in vrgii v morje trnek pol tra dolg, na katerega so nabodli ik kos mesa in par belih, spodnjih c. (Opomniti se mora, da ta mor-l zverina jako rada prime na belo), res, trud ni bil zastonj: ko je »rski volk videl vabo se utapljati, letel  se je vanjo in jo pojedel z sm železom in Še nekoliko verige iven, na kateri je bil privezan trnek.
je opazil, da mu ta roba ne dela bro v trebuhu, potegnil je s tako ), da je Šel skoraj ves zadnji del ni k a rKvarnerou pod vodo. Z veni trudom so ga ukrotili in prive-i za parnik, ki ga je potem vlekel seboj v P ulj, kjer so ga prerezali našli v njegovem trebuhu celega fina in kosti neke štirinogate ži-lli. Da so ga vzdignili iz morja, so [orali rabiti stroj za vzdiganje parkov. Mornarji finančnega parobroda fc- arnero" bodo dobili vsak posebno igrado za to nevarno in težko delo.
— Slov. akademično društvo Ilirija14 v Pragi. Na občnem zboru le 21. vel. travna t. 1. je bil izvoljen ideči odbor: Predsednik cand. phil. irek Adolf, podpredsednik tehnik remenšek Josip, tajnik tehnik Rus an, blagajnik tehnik Kukec Viljem, )spodar tehnik Hrovatin Alfonz, ijižniČar pravnik Orel Vladimir, ar-var pravnik Kacjan Anton, pregled-ka cand. phil. Bernot Zvonimir in ind. phil. Steblovnik Ivan.
— Za borilce. Za časa medna->dne razstave v Milanu bode prire-la na vzpodbudo eksekutivnega raz-vnega komiteja „Societa del Giar-io-mednarodne tekmovalne borbe, ^icer med borilnimi učitelji in ama-
rji. Protektorat je prevzel italijanski ilj, častno predsedstvo jurvja pa jf turinski. C. in kr. vojno ministr-ro je dovolilo, da se te mednarodne kmovalne borbe smejo tudi udeležiti in kr. častniki in vojaški uradniki, amo v športni obleki.
— Zamude na južni železnici.
cerajšnji poštni vlak, ki prihaja z unaja ob polu 1. uri p*opoldne v jtibljano, je imel dve uri, poštni vlak a« ki prihaja iz Trsta v Ljubljano ob hi 3. popoldne, eno uro zamude.
Delavsko gibanje. Včeraj je odpeljalo z južnega kolodvora
Ameriko 37 Slovencev in 10 Hr-atov, nazaj pa je prišlo 20 Hrvatov. Heb je šlo 40, v Inomost 25, v fan pa 19 Hrvatov.
— Izgubljene in najdene reči. rospa Ivana Podkrajškova je izgubila ajavo usnjato denarnico, v kateri je Bela bankovec za 20 K. — Ga. Ivana tfkovičeva je izgubila rujavo denar-1Co, v kateri je imela bankovec za a kron. J
-7 Ljubljanski šramel kvartet
fttedi jutri v soboto večer ob 8. uri *«H koncert v hotelu pri nJužnem olodvoru" (prej Lorber). Koncert se rsi ob prosti vstopnini in ob vsa-
kem vremenu. — Isti kvartet nam je znan še izza zimske sezone ter se priporoča p. n. kavarnarjem, restav-raterjem, slavnim društvom (tudi izven Ljubljane). Več v inseratu.
— „Ljubljanska društvena
godba" priredi jutri zvečer na vrtu hotela „Ilirija" (Kolodvorske ulice) koncert. Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta.
— Jugoslovanske   vesti. —
Razpad madjaronske stranke. V sredo se je sestalo v Budimpešti 20 Članov takozvane narodne stranke v svrho, da se posvetujejo o političnem položaju in odloČijo končno usodo stranke same. Na to konferenco je prišel tudi ban Pejačević, da klubu priobči končno redigovane pogoje, pod katerimi je hrvatsko-srbska združena opozicija pripravljena podpirati vlado. PokoreČ se tem pogojem, je ban izstopil iz narodne stranke. Obenem je naglašal, da bo sabor sklican meseca juUja in da se bodo važnejša upravna mesta popolnila v sporazum-ljenju s hrvatsko - srbsko koalirano opozicijo. Pred vsem se bodo popolnila mesta sekcij skih načelnikov in velikih županov. Nato je Imbro pl. Josipović otvoril debato o nadaljnem obstanku ali razpustu „narodne" stranke. Josipović je bil za to, da bi se stranka še obdržala na površju. Večina Članov, na čelu jim dr. Gavrani 6, je pa bila odločno zato, da se stranka razpusti in razide. Po dolgo-tajni debati se je Končno sklenilo, da se stranka razide. Glede tega, da-li naj poslanci odlože svoje saborske mandate, se ni sklenilo ničesar definitivnega, marveč se je to prepustilo svobodni volji posamnih poslancev. O razpustu narodne stranke se je izdal poseben komunike. — Tako je sramotno poginila stranka, ki si je po krivici prisvojevala naslov „narodne". To usodo je v polni meri zaslužila !
— Madjaronski mogočneži — padajo. Podbau Chavrak, ki je bil za Khuenom menda največji nasilnik na . Hrvatskem, je podal ostavko in odšel na dopust, ne da bi Čakal na to, da-li bo njegova demisija sprejeta. Demisioniral je tudi od-delni predstojnik dr. Luka Marja-nović. Bivši podban dr. Sumano-vić je odložil svoj mandat. Kakor se čuje, bo večina madjaronov odložila svoje mandate.
— Sklicanje hrv. sabora. Kakor javljajo iz zanesljivega vira, bo hrvatski sabor sklican koncem tega meseca. Sabor bo naprvo uvel poroto in nato izvedel druge svobodoumne reforme in sicer po onem redu, kakor bo to hotela združena hrvatsko-srbska koalicija.
— Pozvan na odgovor v Rim. Grško-katoliški Škof D r o h o -beczkv v Križevcih, ki se je pridružil hrv.-srbski koalirani opoziciji, je preko dunajske papeževe nuncia-ture pozvan v Rim, da se opraviči radi svojega najnovejšega političnega postopanja, da je stopil odkrito na stran Madžarov in se jel boriti proti Dunaju.
— II jugoslovanska umetniška razstava v ^ofiji. Kakor smo že javili, se otvori 26. avgusta t. 1. II. jugoslovanska umetniška razstava. Bolgarski oddelek jugoslovanskega umetniškega društva „Ladea se že marljivo pripravlja za razstavo. Izvoljenih je pet odsekov, ki imajo nalogo, da ukrenejo vse potrebno, kar se tiče prireditve razstave. Ti odseki so: Odbor za ureditev in dekoracijo razstavnega poslopja in prostorov ; odbor za katalog, reklamo in vstopnice; odbor za transport in sprejem pošiljatev; odbor za loterijo in finančni odbor. V odsek so vstopili najuglednejši bolgarski umetniki in književniki. Kot vabila na razstavo se bodo dali napraviti posebni umetniški lepaki, ki se razpošljejo po vseh jugoslovanskih deželah.
— Spomenik Kosti Tau-šanoviću, velikemu srbskemu organizatorju in strokovnjaku na gospodarskem polju, se odkrije na Ka-limegdanu v Belgradu dne 8. julija t. 1. Ker se ta dan otvori tudi nova srbska skupščina, se poslanci korporativno udeleže slavnostnega odkritja.
— Tridesetletnica smrti bolgarskega pesnika. V četrtek 31. maja je poteklo 30 let, odkar so Turki ustrelili slavnega bolgarskega pesnika in revolucionarja Hrista Betovav hipu, ko je s svojo četo ob Donavi stopil na bolgarska tla, da z orožjem v roki pomaga svojim pod turškim jarmom zdihujočim bratom. Ob obletnici njegove smrti se ga vselej s hvaležnostjo spominjajo Bolgari, letos ob tridesetletnici njegove junaške smrti se pa prirede velike slavnosti po vsem Bolgarskem v spomin boritelju za svobodo, ki je plačal svojo ljubezen do domovine s svojim življenjem.
— Širom slovanskega sveta.
Štirideseti etnica „Prodane nevest ea. V sredo 30. maja t. 1. je preteklo 40 let, odkar je bila vglasbena slavna češka opera rPro-dana   nevesta".   Komponiral jo je,
kakor je znano Friderik Smetana, ki je delal na njej polna tri leta od L 1863. do 1866. Opera seje prvič pela v novomestnem gledališču v Pragi, kjer je dosegla velikanski uspeh. Širši nečeški javnosti je pa postala znana šele, ko se je vprizo-rila 1. 1892. na Dunaju, odkoder je nastopila zmagonosno pot po vsem civilizovanem svetu. Danes je stalno na repertoarju vseh svetovnih gledališč.
— Admiral Rožestvenski pred vojnim sodiščem. Kakor poroča „Russkoe G o su d ar stvo", se prične 2. t. m. pred vojnim sodiščem v Kronštatu obravnava radi kapitulacije torpedovke „Bjedvogj" v bitki pri Tsušimi. Na tej torpedovki so Japonci vjeli ranjenega admirala Rožestvenskega. Pred sodišče pride poveljnik ladje Baranov in vsi častniki in na lastno zahtevo tudi admiral Rožestvenski.
— Današnji list ima za cenjene ljubljanske naročnike prilogo „Program mednarodne panorame" na Po-gačarjevem trgu.
* Najnovejše novice. 50 let
gledališčni igralec. Višji režiser Adolf vitez S o n n en th al na Dunaju je praznoval včeraj 501etnico kot gledališčni igralec. Cesar mu je podelil komturni križ Franc Jožefovega reda.
— Strela je ubila v Polhu (Ogrsko) štiri kmetice, ki so vedrile pod nekim drevesom na polju. Ena kmetic je imela v naročju pol leta starega otroka, ki ga je puh vrgel pet metrov stran, a poškodovan ni bil prav nič.
— Umrl je v Gradcu upokojeni kontreadmiral H. vitez Jedina.
— Skrajna surovost. V Dr-zhovu pri Jabloncu so pri neki poroki streljali z revolverji. Po nesreči je zadela krogla nevesto v glavo, da je bila takoj mrtva. Truplo so zanesli v mrtvašnico, a ženin je takoj peljal celo družbo v gostilno, kjer so plesali do ranega jutra. Ustreljena nevesta je bila stara šele 16 let.
— Velika družba hotelskih gostov se je zastrupila pri obedu v nekem hotelu v Hei-delbergu, med njimi tudi ruska kneza Obolenskv in Gagarin. Vse so spravili v bolnišnico, kjer jih upajo ohraniti pri življenju.
* Princ Teodor Bavarski, sorodnik avstrijskega cesarja, je dobil od odbora zdravnikov za oči v Parizu čestitko o priliki, ko je zadnjič izvršil pettisočo operacijo. Princ je svetovno znan kot zdravnik za oči. Ob Tegernskem jezeru ima bolnišnico, kjer prakticira. Bolniki prihajajo od vseh vetrov iskat zdravja k njemu. Kraljevski zdravnik nikdar ne sprejme nagrade od ubogega bolnika, a boga-tincem računa po njih premoženju.
* Orjaška dama se išče. Avgust Barth, bogati Američan, je še mlad, a bi se rad oženil. Toda ne more najti primerne ženske, ker je orjaške rasti. DoČim pa se sicer veliki (recte dolgi) možje navadno zaljubijo v male, nežne ženske, hoče Barth dobiti žensko enake velikosti. Ker je bilo dosedaj vse njegovo iskanje zaman, razpisal je sedaj Barth 10.000 dolarjev nagrade tistemu, ki mu priskrbi primerno dolgo žensko.
Književnost.
— „Slovenski Pravnik", t Konec.) h) Pravni interes tožitelja na ugotovitvi, da ni on kakor član in samo-dolžnik, ampak le kakor nepogojno priglašen dedič umrlega člana zavezan k prispevkom po $-u 61, zadr. zak., bi bil dan nasproti zadrugi, ako bi tožitelj trdil, da se mu je po $-u 55. zadr. zak. naložena tangenta previsoko odmerila. — Izpodbijanje prizivne razsodbe radi tega, ker ne obsega priziv določenega prizivnega predloga (§ 467. št. 3 c. pr. r.), je smatrati za izpodbijanje sklepa prizivnega sodišča, proti kateremu rekurz ni dopusten (§ 519. c. pr. r.); na revizijski razlog §-a 503. št. 3 c. pr. r. se tedaj ne more sklicevati. — Ako notar kot zastopnik stranke pri sodišču, na Čigar kraju nimata sedežev dva odvetnika, da na zapisnik priziv, mu je prisoditi povračilo deservit, ne pa samo kolkov in gotovih izdatkov, i) Menično-pravni regres proti „soporoku". j) Ako na sjedištu parničnoga suda ne ima odvjetnika vještih primati informacije i zastupati stranke pred sudom u jednom od jezika pripuštenih kod tog suda, to su stranke vlastne dati se zastupati po jednom odvjetniku, koji stanuje van sjedišta parničnoga suda i koji poznaje dotični jezik, k) Skupnim pismom v obliki notarskega akta, v katerem se kupnina poravna tako, da kupec prevzame na kupljenem posestvu vsled izvršilnega notarskega akta zastavnopravno zavarovano terjatev, ni dokazan prehod osebne zaveze na kupca in na taki podstavi ni moči seči na drugo njegovo premoženje (§ 89. izvrš. r.). 1) Sme-li vknji-žena kavcija za postranske dolžnosti obsegati tudi starejše  kakor triletne
obresti? (§-i 14. in 17. zemlj. knj. z.), m) Izvršba proti krajnemu šolskemu svetu, n) K uporabi §-a 74. odstavek 2. izvrš. reda. o) Če- se izpodbije knjižna terjatev, nikakor izpodbijalec ne stopi s svojo terjatvijo v vrstni red izpodbite terjatve, nego uspeh iz-podbijalne sodbe more biti le ta, da se za izpodbijalca ustanovi pravni položaj, kakršen je bil, ne glede na iz-podbito vknjižbo, v času, ko je izpodbijalec mogel v izterjanje svoje terjatve seči na zastavljeno zemljišče, p) Učinek zastavne pravice v varnost (§ 374. izvrš. r.), ako se pred pravomoćnim izvršilnim naslovom otvori konkurz o imovini dolžnika, r) Ali treba prijaviti firmo za skladišča lesa (čl. 21. trg. zak.). Kazensko pravo, a) Ne-le zagovorniki, nego tiidi kon-cipijenti, ki jih smejo v zmislu odvetniškega reda namestovati, so po § 152. št. 2 k. pr. r. prosti dolžnosti pričevanja, b) Tudi za prestopke, po §-u 270. k. z. z zaprtjem v odločenem zapirališČu kaznive, znaša doba zastaranja tri mesece. 5. Izpred upravnega sodišča. Ako je volilec, stoječ zbog svojega davka na meji dveh volilnih razredov, uvrščen v volilni razred, kamor spada po večjem delu svojega davka, tedaj ni računati celega davka pri istem razredu in tak slučaj sploh ne vpliva na višino davčnih vsot pri ostalih volilnih razredih ali na uvrstitev ostalih volilcev ($ 13. obč. vol. reda za Kranjsko). 6. XIX. redna glavna skupščina društva „Pravnik". 7. Knjižna poročila.  8. Razne vesti.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Dva različna udarca. Po-sestnice mož Jakob Kušar in Janez Černivc sta se nekaj sporekla dne 10. mal. travna t. 1. v Vescah. Černivc je nato Kušarja s palico udaril, a ta je pograbil kol in zamahnil ž njim po levem Černivčevem komolcu in ga nevarno poškodoval. Obsojen je bil na 6 tednov ječe.
Vojaškemu naboru sta se mislila odtegniti in jo popihati v Ameriko Pavel Špehar iz Špe-harjev in Miha Zmajč iz Žemlje. Oba sta bila prijeta na južnem kolodvoru in odvedena v zapor. Prvi je bil obsojen na 7, drugi pa na 5 dni strogega zapora in vsak na 10 K denarne kazni.
Za svojega dekleta se je bal France Sekardi, ker je v njegovi navzočnosti v Bergantovi gostilni na Javorniku z Jožetom Korošcem zvečer 29. mal. travna plesala, Sekardi je zapustil jezen gostilno, za njim pa je kmalu prišel Korošec, katerega je Sekardi z nožem v hrbet sunil. Obsojen je bil na 2 meseca ječe.
Preveč koraj že je kazal delavec Valentin Gašperšič v gostilni Janeza Triplota na Javorniku. Tam se je baharil s kuhinjskim nožem v roki France Smolej, Češ, da se nobenega ne boji. Gašperšič je vrgel par vrčkov vanj, od katerih mu je eden priletel v glavo. Nato je jel Gašperšič preobračati mize ter je pobil za 30 K kozarcev in steklenic. Tudi je izustil več bogokletnih besedi. Obsojen je bil na 10 tednov ječe.
Ponesrečen otrok. Dne 13. mal. travna t. 1. ne veliki petek popoldne je naročila gospodinja Mprija Majcen v Tržiču svoji dekli Kristini Megušar, naj gre v drvarnico drva žagat in naj pazi na otroke. Dekla je res vzela seboj tri otroke v starosti med 3 in 5 leti. Ko so pa jeli otroci razžagana drva v kuhinjo nositi, ni več mislila na otroke. Kmalo so pogrešili štiriletnega Janezka; šli so ga takoj iskat ter so ga našli mrtvega v potoku, ki teče tik hiše. Ker se sodišče ni moglo prepričati o krivdi Kristine Megušar, da je zanemarila svojo dolžnost paziti na otroke, jo je sodišče oprostilo od obtožbe.
Telefonska m mmm poročila.
Dunaj 1. junija V parlamentu je zbranih vse polno poslancev, ki čakajo z nenavadno napetostjo, kaj bo s poskusom barona Becka glede sestave novega ministrstva. Danes dopoldne ob 7* 10 uri sta se sešli predsedstvi češkega in poljskega kluba na skupno sejo, ki je trajala poldrugo uro. Opoldne je šlo najprej predsed-sedstvo poljskega kluba k baronu Becku, potem pa predsedstvo češkega kluba. Ob 2 se je med poslanci zatrjevalo, da se je misija barona Becka ponesrečila in da bo o tem bjron Beck še danes poročal cesarju Beck ne stopi na čelo ne birokra-tičnega niti napolparlamentarnega ministrstva, nego sa umakne zo
pet v poljedelsko ministrstvo. Sodi se, da dobi zdaj grof Bvlandt-R h e i d t naročilo,  naj sestavi provizorično uradniško mi nistrstvo
Belgrad 1. junija Popoldne ob 5 uri pride semkaj kakih sto madžarskih časnikarjev, književnikov, parlamentarcev in visokošol-cev. Belgrad jim priredi sijajen sprejem
Madrid 1. junija. Atentat na kralja še vedno ni popolnoma pojasnjen Policija prikriva vse, kar le more Niti natančnega števila ubitih in ranjenih oseb ni bilo mogoče konstatirati Ko se je kralj pripeljal v svojo palačo in se mu je sporočilo, da je mnogo ljudi bilo ubitih in r njenih, je začel jokati. Kraljica je bila brez zavesti in je zdaj bDlna Zelo se je opažalo, da je bilo mesto snoči le deloma iluminirano. Tujci smatrajo to kot dokaz, da je kralj res nepriljubljen.
Madrid 1. junija. Še doslej se ne ve natančno ali je bila vržena le ena bomba ali dve. Stonlec atentata je eleganten mlad človek. Prišel je pred nekaj dnevi v edino hišo, ki jo ima kraljeva mati v Madridu, in najel balkon za dan slavnostnega sprevoda po mestu. Plačal je za balkon 500 peset Naročil je tudi krasen šopek. V ta šopek je skril bombo in vrgel to s cvetlicami zaodeto bombo z balkona na kraljevski voz V splošni zmešnjavi je utegnil se preobleči in zbežati.
Madrid 1. junija Po atentatu je policija prijela kakih 20 oseb. Občinstvo jih je hotelo Tnčati. Aretovanci so odobravali posku-šeni umor, obžaluje, da se atentat ni posrečil.
Madrid 1. junija. Angleška policaja je dobila že pred tremi dnevi natančne podatke o nameravanem atentatu. Celo popis ude-leženh oseb si je preskrbela Sporočila je vse to poiiciii v Madridu, a dasi je ta storila, kar je le bilo mogoče, se ji ni posrečilo, prepre čiti atentata.
Madrid 1. junija. V dvornih krog h se govori, da sta dobila kralj Alfonzo in njegova mati že pred več dnevi brezimno svarilo, češ, da se pripravlja atentat na kralja. Policija to taji.
Madrid 1 junija. Uradno se priznava, da je bilo pri atentatu ubitih 14 oseb, ranjenih pa nad 50. Izmed ranjencev jih 15 umira. Tudi sin znanega generala Wey-lerja je težko ranjen.
Madrid 1 junija Policija je ujela osem anarhistov. Ć uje se, da so tudi nekateri oficirji kompromitirani
Milan 1.Junija. „Secolo" javlja, da je pred nekaj dnevi odpotovalo šest italijanskih anarhistov iz Marzilje v Madrd, o čemer je bla madridska policija obveščena.
Pariz 1. junija. Dognano je, da sta bili na kralja vrženi dve bombi. Ena je priletela na cesto in tam eksplodirala, druga je zadela na balkon, na katerem je bilo polno ljudi in se je tam razletela ter u b i 1 a več oseb, med njimi grofico T o 1 o so in njeno hčer. Vsega skupaj je bilo ubitih 20 oseb, 58 pa ranjenih.
t
V neizmerni tugi obveščam vse tovariše, prijatelje in znance, da mi je kruta smrt iztrgala mojega tovariša in najboljšega prijatelja, gospoda
Josipa Haslinserja
c. kr. orož. straž mojstra vfp., imejitelja srebrnega zaslužnega križca s krono itd.
danes ob 1>. uri zvečer po dolgi mučni bolezni v starosti 07 let.
Pogreb dragega rajnika bode v soboto dne 2. junija UK)t> popoldne ob 5. uri ii hiše žalosti v Litiji. 2020
V Ljubljani, dne 31. maja 1906
Miroslav Praprotnik
c. kr. orot. straž mojster.
Sar*
Turneja Adele Moraw,
operetne dive
z umetniškim zborom prve vrste in njih izvirnimi proizvedbami.
S prestola odstavljena kraljica Sahare
z dresiranim velblodom In spremstvom beduinov. - -
2 ucllhi prcdstnui 2
S. in 4. junija
ir veliki koncertni dvorani
grand  hotela „Union".
Cene prostorom:
Prostori   pri  mizah v 1. do 4. vrsti po   3   K,   ostale   vrste   po   2 K. Vstopnina 1 K.
Fredprodaja vstopnic pri Otonu Fischerju. Začetek «»■»
Več povedo lepaki 1980—2
MEtGorolo$Ično poročilo.
Višina nad morjem 306-U.   Srednji aradni thk 736.0 m*
S	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	i b S k. B « 3) Um	Vetrovi	Nebo
31.	9.	7314	19 5	si. svzhod	del. oblae.
L" ■	7. *J. 2. pop.	7297 7285	19 5 246	si. jug p. m.  ) i ah	del. oblač. oblačno
	Srednja včerajšnja temperatura: 19 8°, nor				
male: 10 0°. — Padavina r mm 0 0
breali
je za vožnje na razpolago pri Ivanu Šusteršičii, izvoščku v Ljubljani, Salendrove ulice št. 4.       1908—3
Mize, stoli, klopi in drugo
Dravo
kupi Karolina Belčič Ljubljana, Kolizej A.
19G5—3
Qolomo tine °srske 8ld- 195' iz &nJati OdldNIC zei0 priljubljene gld. 130; dunajske 86 kr.; bolj fine gld. 1 15 za kilo.
p. ia^ il    Pra^a 1 gld J brez kosti gl. 1*30 ;
pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 80 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel, ena 20 kr
Q| jwnvk ^   B,pltU>v«5* gld. 1*20 liter
OIIVUVfV(3j pošilja s postnim povzetjem od 5 kU naprej 335—ll
Janko Ev. Sire v Kranju.
Ustanovljeno leta 1885.   Mnogo priznanj o do-peslanem   blagu.   —   Kupujem   pa vedno bi*in| eTO olfe.
Umeten led
izgotovljen iz najčistejše studenčniee
Iz tounrne ledu I. kranjske pi-uouarne eRsportneža piva in touarne slada
£eodorja Jrohlicha rn^tm na Vrhniki.
Prodaja se od 2. junija 1906 dalje.
Ena plošča posamezno 40 b, en groa     30 h.
Priglasitve in naročila v zalogi piva Frohlich v Slomškovih ulicah 27. Telefon 13. 1938-5
Obleke ya gospode, obleke %a dečr\e, - -
- - obleke sa otrobe, površnike ja gospode
in dečke,......
Sapete 3a dame,
- - paleto za dame, plašče sa deklice - -
v največji isberi =1^=:^=: ■ po najnižjih cenah
1780-5
priporočata
Gričar ---JV(ejač
\A JLjubljana, %/\ Prešernove ulice 9.
vyobraZeai,S.'>^"7««'n«ii.eeWm. s .J,
MALINČtUSIRUP
LEKARNARJA
PICCOUJAvLJUBUMl
je izvrsten NARAVEN IZDELEK
1 steklenica z vsebino 1 kg stane 1 K 50 h 1 steklenica z vsebino 1/a kg stane — „ 90 h.
(Poštni zaboj 3 kg netto stane 5 K 60 b, franko zaboj in poštnina.)        3731 '-'rt Razpošilja se tudi v sodih po 10, 20 in 40 kg. Vnanja naročila po povzetju.
Kuurtet ljubljanskih šramljeu.
-o-o-o-o— Jutri v soboto, dne 2. maja Ob vsakem vremenu.
vrtni koncert
ii ji
r
11
(prej Lorber). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje restavrater Alfred Seidel.
Kvartet   ljubljanskih šramljev
8e priporoča p. n restavraterjeni ka varoarjem itd. 1995 Pojasnila daje: ,Šrameljski kvartet' Nove ul ce 3.
Cokali
primerni za prodajalne ah pisarne
oddajajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem.
Pogoji ge izvedo v odvetniški pisarni dr. M. Pirca, na oglju Sod-uijskih in Ctgaletovib ulic v Ljubljani. I
1936—3 '
V] soboto, dne 2. junija 1906
ob 3. url popoldne
U nedeljo, dne 3. junija 1906
ob 10. url dop. in ob 3. pop.
V ponedeljek, 4. Junija 1906
ob 10. uri dop. in ob 3. pop.
se vrse
v Švicariji
KOnCERCT
svetovnoznane ogrske magnatske ciganske == godbe =
Eandi Hozsa
velikoknežji luksenburški dvorni primas
1970 a iz Opatije.
Viitop wedm
5»
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 52 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz L in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. in II. raz.), Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 10. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do
9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2, uri 32 m popoldne iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ob
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
Na zahtevo lepi novi, veliki cenovniki, tudi po pošti brezplačno.
8 Lep Imsta Ha!
FR. ČUDEN
Št. 414. Zlati donble- &t.413. Zlati dou-
uhani gld. 1*20.     urar  in trgovec v  ■^|nl»l i We uhani gld. 1—.
Zlati 14kar. gld.3—.     ed|n| zastopnik švicarskih tovarn Union;     Zlati M kar. 350.
priporoča p. n slav. občinstvu svojo že obče znano, črez 20 let obstoječo trgovino z največjo in najbogatejšo zalogo. Velika izbira finih briljantov, zlatih, srebrnih in nikljastih ur in verižic.      Namizna oprava iz kitajskega in pravega srebra ter najnovejši
okraski itd. Posebno lepa   in jako  velika  izbira   za   cenjene gg.   ženine in neveste
po najnižjih cenah! 802 19
Št. 263. Št. 274.
Tula-Brebrna cil.-remont.   Srebrna cil. a 10 kamni in dvoj. z 10 kamni gld. 9*—. pokrovom gld. 7*25.
Št. 299. Srebrna cil.-rem. s 6 kamni gld. 560.
Srebrne UTO pO 3 gh Za poceni are ne jamčim, ker si hočem ohraniti dobro ime.
V»to|3 prost.
Otvoritev vrta.
Hotel „Ilirija".
IW V soboto, dne 2. junija 1906 *Tasj
uelik vrtni koncert
popolne „Ljubljanske drnštvene godbe".
Začetek ob 8. uri zvečer.  ....  Ostop prost.
Grand hotel „UNION" v velilii dvori
v petek, dne 1. junija 1906
samo eden
m
i
9
(L
e
KONCERT
slovečih ruskih umetnic
- sester i
Vere in Nadežde Cernjeck
lae Petrograda* Vera Černjecka je prva umetnica na klavir v Rusiji, a Nadežda Černjecp pevka koDtraaitisiica na petrogradski operi carskega ruskega glasbenega druitj
začetek   ob  polu uli-I»
Cene so razvidne z lepakov.
Prodaja vstopnic od 50 vin. do 6 kron v trgovini Vaso Petricič,
Za binkoštne praznika
velika prodala oblek za sospode, dečke, dame in deblice po globoko znižanih cenah, kakor tudi klobuke in slamnike
Angleško skladišče oblek -  -  0. Bernatovič  - -
Glavni trg S tjubljana, Glavni trg 5
Restavrant J. Friedl
preje L. Fantini v Ljubljani, v Gradišču št. 2.
V soboto, dne 2. junija 1906 I
otvoritev vrtaj
z velikim vojaškim koncertom. '
popolne godbe c.  in kr.  27.  pehotnega polka
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 30 kr.
Točilo se bo plzenjsko pivo (pravir), priljubljeno Reininghaugovo marč pivo, kakor tudi najboljša avstrijska vina med njimi iz kleti princa LiehtcL-
Priznano izvrstna duuajsha in italijanska kuhinja. Žive postrvi I gostom vsekdar na izbiro.
Obilega obiska prosi z odiičuim spoštovanjem
J» F   i G d I, reftai
Za binkošti
priporoča v naj**£jl izberi
moderne klobuke za dame in otroke, batistaste avta ter klobučke, cvetlice, trakove M
m odi t^tiii j*i
Alojzija ViTod-Mozetić
v Ljubljani, na Starem trgu štev. 21.
Modni   salon,  trgovinix  z modnim in l>orl liti m blagom ter  Uon t   U<-i ju.
^oprsiTrllst IsloTD-uLiroTr ceno. f| Zunanja naročila točno in cono. 1833—6
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o Pustoši emiek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*.