213. številka. Ljubljana, v ponedeljek 19. septembra 1904. XXXVII. leto. ^ahaja vsak dan zvečer, izimfii nedeije in praznike, ter veTja po posti prejeman za avatro-ogrska dežele za vse leto 85 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano ■ pošiljanjem aa dom za vse leto 24 X, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za VSO leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuje delale toliko j©C kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposUjatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila se plačuje ođ peteroetopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, 6c 26 trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole* frankovatf. — Rokopisi ae ne vračajo. - Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih olicah st. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, npravnifltvo pa v pritličju. — Dpravnifitvu naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne stvari. ji Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. ii Narodna tiskarna" telefon št. 85. Kranjske deželne finance in učiteljske plače. VI. Poleg predloga glede zakupa dež. užitnine in obdačenja zapuščin, je sprožil Šuklje še en predlog, nam-reč: deželno zavarovalnico. Kakor prva dva predloga, tako tudi ta tretji predlog ni nov, kakor prva dva, tako tudi ta tretji ni zrasel na Šukljejevem zelniku, kakor prva dva je tudi ta tretji — mrtvorojeno dete. 8 sebi lastno gcstobesednostjo pripoveduje Šuklje, kako zmagovito prodira misel, da je zavarovanje postalo javna zadeva, ki se naj oskrbuje in vrši po javnih oblast vi h, kako sprevideva najaabi-tejši kmet, koliko bo zanj bolje, ko bo sleherni posestnik moral biti zavarovan, in sicer pri monopolizirani deželni zavarovalnici in obširno pripoveduje, da je on, Suklje, že pred 17 leti predlagal ustanovitev obligatorne zavarovalnice. Res, imenitno je Šuklje razpre-del svojo misel, samo to je nekako prikril in zamečkal, da po sedaj veljavnem zakonu je ustanovitev dež. zavarovalnice z obligatornim zavarovanjem, dtž. zavarovalnice, ki bi imela monopol, popolnoma nemogoča, ker je nedopustna. Dež. zbor lahko tak zakon desetkrat sklene, če hoče, sankoije ta sklep ne dobi, dokler bo veljel sedanji zavarovalni zakon. Šuklje sicer pravi, da so v sedanjem drž. zboru tri Četrtine vseh podlancev vnete za prisilno zavarovanje po deželah in da bi bil če neha obstrukeija, tak zavarovalni zakon izmed prvih znamenj zopet pridobljenega, zopet oživljenega avstrijskega parlamentarizma — ali kaj je s tem pomagano? Tega zakona še nimamo in ga najbrž še dolgo ne dobimo, a tudi če bi bil sklenjen, je £ njim zagotovljeno šele prisilno zavarovanje, ni pa s tem še zagotovljen monopol deželnim zavarovalnicam. Brez ovinkov povemo: Mi nismo bili nikdar in tudi danes nismo nasprotniki m o n o -polizovani deželni zavaroval ni si. Ako bi dobila dežela monopol, ako bi bila odpravljena konkurenca tujih, dobro vpeljanih, trdno stoječih zavarovalnic, ako bi bil vsakdo prisiljen, zavarovati svoje poslopje pri deželni zavarovalnici, potem bi mi bili prvi, ki bi šli za tako zavarovalnico v boj. Kakor rečene, je pa taka zavarovalnica po obstoječem zakonu nedopustna in nemogoča in zato je vse dotično Sukljejevo govorjenje samo pesek v oči, sam š v i n d e 1. Danes zamore dežela ustanoviti samo zavarovalnioo ali na delniški podlagi ali na podlagi vzajemnosti. Ta zavarovalnica pa bi ne imela monopola, nego bi se morala boriti z velikansko konkurenco drugih zavarovalnic, in pri tej zavarovalnici bi tudi nihče ne bil prisiljen zavarovati se proti po* žaru. Naše prepričanje je, da bi taka dež. zavarovalnica absolutno ne i m e 1 a v s e b i Življenjske moči. Da, pred 30. leti se je dala taka zavarovalnica ustanoviti, in tedaj bi bila imela upanje uspevati, ko bi se bilo pametneje in pošte-neje delalo, kakor pri kleri- j kalni banki »Sloveniji«, ali dandanes je tak poskus brezupen, dandanes je taka zavarovalnica v naprej izgubljena. Le poglejmo takozvano ško fovo zavarovalnico. UsUnovila jo je duhovščina, škof in vsa duho? ščina — torej najvzornejši agitaoijsk aparat, kar si ga more kdo mislit:, dela za to zavarovalnico z vsemi silami, in vendar stoji ta zavarovalnica pred bankero-tom in tožari zdaj prevarane kmete kakor nikdar noben iifutski zavod, tako da jo kolnejo pri deželnem s od išču s o dni k i, da se kar tema dela. Ta zgled kaže bolje kot najdaljša razprava, da je v e 1 e d obstoječih razmer deželna zavarovalnica, ki nima monopola in r.i obligatorna, i z g u b 1 i «* i ? že ob uri svojega rojstva. Šuklje ruenda o tem nikdar ni resno premišljal, saj bi sicer gotovo ne sanjal o tem, naj se uatanovi dež. zavarovalnica na podlagi vzajemnosti, en del čistega dobička (!) pa naj se določi za zboljšanje učiteljskih plač. Ko bi se bii Suklje nekoliko poučil o stvari, bi vedel, da po veljavnem zakonu se mora eventuvalni dobiček razdeliti med Člane in se ne sme porabiti za druge namene, na drugi strani pa so člani tudi dolžni pokrivati eventuvalne izgube. Od zavarovalnice na vzajemni podlagi dežela sploh nima ničesar pričakovati, tudi če bi zavarovalnica dobro uspevala, kar je itak izključeno, ker ne sme po zakonu ničesar vzeti od dobička. Lo ustanovne in druge stroške bi imela, zakaj po zakonu bi tudi vodstvo ne bilo v njenih rokah, oziroma bi bila le upravni organ, ki nima druge pravice, kakor da izvršuje sklepe občnega zbora in občni zbori bodo gotovo vedno raje sklenili znižanje premij, kakor da bi Čisti dobiček darovali deželi. Mislimo, da je stvar dovolj jasna in da vsak razumen človek uvideva, da je tudi sadnji Sukljejev predlog nezrel in neresen in neizvedljiv. Svečanosti v Belgradn. (Poročilo naSega posebnega izvestitelja.) Prvič, odkar so stopila jugoslovanska plemena v politično živ. ljenje, se snidejo zastopniki teh narodov, da si podajo v brataki slogi roke. Odkar se je započelo politično gibanje med njimi, I« ou K tudi pojavili :*i.pori, ki so sabranjevali, da bi se strnili vsi Jugoslovani v eno politično enoto, ki bi naj odločevala o svoji bodočnosti in svoji usodi. Temu pa seveda niso bili toliko krivi jugoslovanski narodi sami, marveč tuja politika, ki je zgodaj uvidela, kako velikansko silo bi repre-zentovalo zedinjeno Jugoslovanstvo in naj bi bilo združeno tudi samo na duševnem poprišču — in ki je pravočasno umela zabiti v ta mlada, še ne izkušena, jedva šele probudi vša se plemena umetno, a močno za-gvozdo, ki je povzročila, da Jugoslovani še dandanes niso združeni duševno, še manje pa politično! Res je, da smo Slovenci pri teh sporih zelo malo udeleženi, saj smo edini narod slovanski, ki goji čuvstva prave in čiste ljube.ni napram vsem drugim slovanskim narodom, a navzlic temu smo prišli v dobi našega narodnega preporoda v navskrižje s zasnovatelji in voditelji ilirske ideje, ki bi bila, kakor bi morda škodovala naši samobitnosti, naravnost velikanskega in odločilnega pomena za celokupno Jugoslovanstvo. Jugoslovani nismo umevali važnosti momenta in aato smo še danes razkosani v širi politične in duševne enote. Kakšna elementarna napaka je to bila, jeli smo šele v zadnjem času uvidevati in zato se pojavlja v zadnjem Času v vseh jugoslovanskih plemenih živahno gibanje, da bise po možnosti sedaj popravilo ono, kar se je zamudilo pred desetletji. Srbi in Hrvatje, Bolgari in Srbi in z vsemi Slovenci se priblišavajo drug drugemu in danes si sežejo prvič skupno v roke, da sankcijon rajo svojo resno voljo, se v bodoče izogibati medsebojnim sporom in v skupnem marljivem bratskem delu graditi dom boljše bodočnosti svoje. Inicijativo za to pa je dala, to je treba odkrito priznati, jugoslovanska omladina, ki si je b tem korakom Že pridobila izrednih zaslug, ako bi tudi morda njeni name!!! v celem ne obrodili onega sadu, ki ga seda) pričakujejo. Jugoslovanski dijaški shod je redil misel o jugoslovanski umetniški razstavi in ne motimo se, ako trdimo, daje s tema dvema v najožji zvezi tudi kongres jugoslovanskih zdravnikov in naravoslovcev. Takisto pa tudi menimo, da smo zadeli pravo, ako z vsem prepričanjem trdimo, da je nad vsemi temi prireditvami lebdel plemeniti duh — velikega Slovana, kralja Petra Karagjorgje vi će. Ako bi v staroslavnem Belgradu ne vi dal kralj iz rodu Karagjorgjevićev, bi bili morda nemogoči jugoslovanski kongresi v prestolnici srbske kraljevin** V sredo bo krslj Peter Karagjorje« vic slovesno kronan nsrodnim kraljem srbskim in tega slavja se v večjem številu udeleže tudi Slovenci. N kdar še ni imel narod slovenski mesta pri kraljevskih svečanostih, to pot ce prvič kot mi.i in dragi gost udeleži slovesnega Čins, ko venca svoboden narod svojega svebodno si izbranega vladarja s kraljevsko krono. Prvič je to, naj li bo to pomen lepše bodočnosti, ko bo tudi narod slovenski na svoji zemlji svoj gospod, ko si bo tudi sam lahko prosto volil vero in postave?! Kdo bi si upal o tem ugibati?! Prihod Slovencev v Zagreb. Poročali smo Že, kako navdušeno so bili Slovenci, ki so se napotili v Belgrad, sprejeti v Zagreba. Ves peron 100 letnica srbske vstaje. n. * Srbski župani (vojvodi) so poznali junaške Čine Jurja Petr vica, ki jih je doprinesel kot dobrovoljec v avstrijski vojski in kot hajduk, zato so ga enoglasno izbrali za poglavarja vstaje. Zaupanje je bilo pa tudi vse, kar je dobil za težavno vojskovanje. Takoj se je zbrala okoli njega precejšnja četa. Toda ne smemo si predstavljati redne vojske, temuČ so bili hajduki, beguRi pa tudi ljudje dvomljive preteklosti, ki so mu prisegli zvestobo. Vse pa je prevevala ljubav za svobodno domovino in neizrečeno sovraštvo do zatiralcev Turkov. Na čelu taki armadi je postal Karagjorgje največji strah Turkom. Začelo se je plačevanje »oko za oko, zob za zob«. Po tem, kar je srbska raja pretrpela cela stoletja, se pač ni čuditi, da tudi vstaši sedaj niso imeli mehkočutnih src za Turke Zažigali so turška do-movja ter prisilili na potu vsakega Srba, da se jim je pridružil. Žene in otroke so vstaši poprej spravili v v,rna skrivališča v gorah. Turkov se je polastil nepopisen strah. Že samo klic »Karagjorgje!« je zadostoval, da so vrgli orožje od sebe ter bežali. Kmalu po celi srednji Srbiji (Šuma-diji) ni bilo več Turka, vsi so zbežali v trdnjave. Ufpehi Karagjorgjeve čete so ohrabrili tudi Srbe v ostalih pokrajinah; ob reki Moravi je zbral veliko četo Mil en ko iz Kljičevca, ob reki Kolubari pa Nenadović. Zadnji je za celo svoje premoženje kupil top, prvi top v srbskih rokah, ter začel oblegati trdnjavo Šabac, ki se mu je tudi morala vdati. Nato je hitel na pomol Milenku ter sta skupno zavzela Požarevao, potem pa so se vsi trije junaki združili ter šli oblegat Belgrad, kjer so se bili zaprli ja-ničarji s svojimi poveljniki. V Carigradu so bili slabo poučeni o namerah vstašev. Mislili so, da so se Srbi vzdignili le zoper svoje neposredne tlačitelje, poveljnike jani-čarjev, ki so tudi carigrajski vladi s svojo upornostjo delali velike preglavice. Zaradi tega je bila sultanu vstaja še celo dobro došla ter je zapovedal bosanskemu paši Bekirju, da je prišel Srbom na pomoč. Kmalu pa so se Srbi prepričali, da so za zavzetje Belgrada še preslabi. Odpe- ljali so se po Donavi v Novo Oršovo, kjer je tarški poveljnik dovolil Milenku in tovarišem, da so prišli v trdnjavo Ustrelili so vse štiri poveljnike janičarjev ter prinesli njihove glave v srbski tabor. Bekir paša je mislil, da bodo sedaj Srbi zadovoljni ter se zopet razidejo. Toda motil se je. Srbi so hoteli imeti za svoje junaške uspehe drugačno plačilo. Meseca avgusta 1804 so poslali tri veljavne Srbe v Petrograd s prošnjo, naj vzame Srbijo pod svoje varstvo, kakor je to že storila glede Moldave in Vlaške. Ruska vlada pa jim je nasvetuvala, naj najprej razo-denejo svoje želje turški vladi, pri kateri jih bo tudi ona zagovarjala. Srbi so nato sklicali spomladi 1805 velik shod v Ostružnico, kjer so sestavili na sultana nekako spomenico. Med drugim so zahtevali, da se morajo janiČarji odpozvati za vedno iz Srbije, a po vseh trdnjavah se mora namestiti tudi nekoliko srbske posadke. Sultanu so se zdele zahteve »raje« preoblastne. Takoj so Srbi začeli nadaljevati vojsko ter v kratkem dasu vseli Turkom trdnjavi U žico in Koranovac Sultan je poslal niškemu paši Afisu ukai, naj srbski »raji« pobere orožje. To povelje pa ni bilo lahko izvršiti. Afiis paša je odrinil z vojsko iz Niša ter vzel s seboj tudi mnogo vrvi, da bi poobesil srbske voditelje. Milenko je sprejel njegovo številno vojsko z 2500 junaki pri Ćupriju ter ga užugal. Afis paša je odšel nazaj v Niš ter kmalu vsled žalosti nad toliko sramoto umrl. Leta 1806 je p «la! sultan nad Srbe bosanskega vezirja Bekirja s 30.000 vojaki in skadrskega pašo Ibrahima s 40.000 vojaki. Toliki premogi so se morali Srbi v začetku umikati, a ne dolgo. Smeli Karagjorje je poslal proti bo sanski vojski 1500 mož, sam pa je šel z nekoliko večjo četo drugi turški vojski nasproti ter jo pri Peoki ludi popolnoma premagal. Turki so se umaknili proti Šabcu, a Karagjorgje je šel za njimi. Tam se je prve dni avgusta 1806 završila odločilna bitka, v kateri je ostal zmagovalec črni Juri, dasi je imel le 4 topove Bilo je strašno klanje, Srbi so napravili zelo bogat plen. Že so se Srbi pogajali s sultanom za mir, in sultan je bil tudi voljan ustreči njihovim zahtevam, ker se je bal Rusije. Toda ravno tedaj so nastale evropske homatije z Napoleonom, in Rusija je imela dovolj posla doma. To je sultana ohrabrilo, da ni hotel podpisati miru. Srbi so takoj začeli nadaljevati vojno. Po daljšem obleganju so savztli trdnjavo Belgrad, kjer se je izvršilo zgodovinsko grozno tridnevno klanje Turkov. Kmalu nato so zavzeli tudi Šabac in Užieo. Ko so tudi po drugih krajih bili Srbi enako srečni, imeli so koncem leta 1806. osvobojeno domovino. črni Juri je nato začel organi-zovali deželo Vojvodje co si ga izbrali za vrhovnega poglavarja z naslovom »knez«. Kakor se je dosedaj izkaial v vojski za junaka, pokazal se je sedaj za dobrega državnika. Ustanovil je narodno skupščino in deželni »sovijet«. Leta 1809. so se Srbi podali pod nekako zaščito Rusije ter so se do leta 1813 zmagovito vojskovali z rusko pomočjo proti Turkom. Tako je črni Juri sijajno pobil Turke na Varva-rinskem polju in pri Irini. Toda česar ni premogla vsa turška sila, zapadlo je domači neslogi. Več mogočnih v tjvod, med njimi posebno Milan Obrenovič, so začeli rovati proti vrhovnemu poglavarju. Kara* gjorgje je sicer puntanje s svojo močno roko udušil, a poprejšnje zmagovi-tosti ni bilo več. Ko je leta 1813. iz- t je bil prenapolnjen občinstva in iim se je vlak približal kolodvoru, z&o-rili so nrnobesni klici „Živeli Slovenci, živelo hrvatsko-slovensko pobratinstvo" in ko so Slovenci izstopili iz vozov, navdušeni klici in iskreni pozdravi kar niso hoteli ponehati. Pred kolodvorom je vsa množica brez vsake inicijative stopila v red in prepevaje domovinske pesmi odkorakala preko Ilice na Jela-JSićev trg pred spomenik velikega bana Jelačica. In kakor na povelje se je vsa množica odkrila in zaorila jo iz sto in sto grl veličastna in večno lepa narodna himna „Liepa naša domovina", da se je zdelo, kakor bi se bili pred spomenikom Jelačica bana k novemu življenju vzbudili vsi njegovi hrabri bojevniki. Nato je nastala tišina in Slovenci, spremljani od Hrvatov, ki so se jim pridružili, so odkorakali na državni kolodvor, med potoma povsodi navdušeno aklamirani. Pri odhodu združenih Hrvatov in Slovencev je bil prostrani kolodvor do zadnjega kotička, poln občinstva ki je živahno aklamiralo odhajajoče. Med petjem narodnih slovanskih himn je vlak oddrdral proti Belemu gradu. V Zagrebu se je Čulo, da je neka stranka, ki ji ne ugaja, da se Hrvatje udeleže svečanosti v Belem-gradu, nameravala prirediti protidemon-stracijo, ki pa je srečno izostala in prav je7 da je izostala, saj bi ne značila ničesar, kakor breztaknost do Slovencev, ki v enaki ljubezni objemajo Hrvate in tudi Srbe! Sprejem v Belgradu. Po celonočni, skrajno utrudljivi vožnji so dospeli slovenski in hrvatski gostje v Zemun, kamor jih je že iz Zagreba spremljal policijski stražnik, od Indjije naprej pa več orožnikov. Ta preljubezniva skrb avstro-ogrske vlade pa ni Hrvatov in Slovencev prav nič motila v dobri volji. Na zemunskeui kolodvoru je goste čakal pripravljalni odbor, ki je vse došle presrČno pozdravil in jim naznanil, da jih ob obali Dunava že Čaka parobrod, ki jih ima prepeljati v prestolnico kraljevine fcJrbije. V dolgem sprevodu — saj jih je bilo nad 300 — so se Hrvatje in Slovenci pomikali po ulicah Zemuna proti dunavski obali, kjer jih je že čakal parobrod „Beograd' okičen s ponosno srbsko rdeče-modro-belo trobojnico. Na krovu ladje je bilo ua stotine odličnega belgrad-skega občinstva, ki je že od daleč mahalo v pozdrav z robci in navdušeno klicalo : „Živeli Slovenci in Hrvatje, živela Jugoslavija l" Po raznih formalnostih, ki jih je bilo potreba absolvirati pri avstrijski policiji, smo stopili na krov „Beograda", najpresrčneje pozdravljeni od Srbov, ki so nam stiskali roke in nas bratsko objemali. V istem hipu je zaigrala vojaška srbska godba, v slikovitih, po ruskem vzorcu prikrojenih uniformah „Hej Slovani" in vsa množica se je odkrila in jela navdušeno peti to vseslovansko himno. In ostala že ruska pomoč vslcd vojske z Napoleonom, uđrli so zopet Turki v dežtelo ter kmalu zadeti vso deželo Črni Juri je zbežal na avstrijska tla. Novo osvoboditev Srbi;e je izvedel v nfeslednjih letih vojvoda Miloš Obrt novic, ustanovitelj Žalostno pv ginole srbske dinastije. Srbi so prekmalu pozabili na svojega prvega junaka ter proglasili Obrenovića za kneza. O Črnem Jurju se dolgo časa ni ničes&r vedelo. Iz Avstrije je šel na Rusko, cd t-m pa V Besarabijo. Leta 1817 je prišel slavni junak kot begun v svojo tužno domovino. Oglasil se jo pri nekdanjem svojem vojvodi Vuiičeviću, ki je bil starejšina v »mederovski župi. VuliČević je skril Jurja v Radovanskem gozdu, v te ritnici nekega Vojkiča. V tem skrivališču je bil Črni Juri v noči 12. na 13. julija 1817 v spanju ubit na ukaz kneza Miloša. Glavo so mu odsekali ter jo odnesli v Belgrad. Telo so za kopali najprej tam, kjer je bil ubljt»ui na Dun»jski cesti se odlikuje po tem, da obsega v reanlel naznačeno množino železa. — Zunanja naročila po 2 povzetju. 1264—15 Rogaški „Styria vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču ZdavniSko Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline jggM sladkorni griži zdravilni vspehi. zaprtju bolečinam na jetrih. Trgovskega Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dan. borze 17. septembra 1904. \nlozii*Mil p<*pirji. 4°/. majeva renta . . . 4*2"/0 srebrna renta . . avstr. kronska renta . zlata „ 4°/0 ogrska kronska „ 4°/ 47 zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 41/j0/o posojilo mesta Spljet . 4V,°/o n » Zadar . 47a°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. 4°/o * n w ž. o. . zst. pisma gal. d. hip. b. pešt. kom. k. o. z. 10°/0 Pr....... zast pisma Innerst. hr. „ „ ogrske cen. dež. hr....... z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke ind. banke . Trst-Poreč lok. žel. *Vt°/o 4V,°/o *7«7« 4V, 7. 4* °/ * i /o 4°/, 1 i/ i h iQ P«or. 4°/0 prior. dol. žel. S°/0 „ juž. žel. kup. 4Vi0/« avst. P09- za *eL p. o. Srečke. Srečke od 1. 1854 . . ■ ■ 1860S 1864 . emisije a tizske zem. kred. I. » n. . ogr. hip. banke . srbske a fra. 100'— turške..... srečke . . . Basilika Kreditne „ . . • Inomoske „ . . . Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . Avst. rud. križa „ . . . Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove «... Salcburške „ . . . Dunžyske kom. „ . . - Delnice. Južne železnice .... Državne železnice Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ n . . Živnostenske „ Premogokop v MostH (Briiz) Alpinske motan..... 473 25 474-25 Praške žel. indr. dr.....2435 — 2445 — Rima-Muranyi......' 512*25 51425 Trbovljske prem. družbe . . |i 326 — j 327* — Avstr. orožne tovr. družbe . . I 47960 48060 Češke sladkorne družbe ... I 169*— 171*— Deuar 99-35 10015 99-30 119*30 97*15 118*85 99*50 10025 100 — 100*85 99*60 99 60 10150 106*85 100*50 100*65 100*20 100 — 100*75 98*50 9910 307*50 101*10 18375 260 — 161*50 309 — 297-75 269 — 93 — 134-25 21 — 464.— 78*— 83- — 69 — 54 29*25 66'— 77 — 517 — Blago 99-55 10035 99*50 119*50 97*35 11905 101 — 10125 100 — 101*85 100 — 9990 102-50 107*85 10150 10165 101-20 101 — 101-75 10010 309*50 10210 185-75 263*50 163-50 319 — 307 75 275 — 97 — 135*25 22*_ 474 — 83 — 87-— 69-50 56 — 30*25 71 — 81*— 527 — 87- — ' 645*75; 88- — 646 75 1614-—,1623 — 655*50 656*50 76450J 765 50 248*50! 249*50 658 —1 662'— Valute. C. kr. cekin . . 20 franki . . . . 20 marke. . . . Sovereigns Marke..... Laški bankovci. . Rublji..... Dolaiji..... 11-35 19 01 2348 23941 117-37 95* 253( 4*84' 11-39 19 03 2356 24 — 117-57 9520 2*54 5-— Meteorologicno poročilo. Višina nad morjem 306 2. Srednji zračni tlak 736 0 mm t o Čas opazo-vai j a Stanje barometra v mm Ž? s g o 3 Vetrovi Nebo 17. 9. zv. 7403 9 8 al. jvzhod oblačno 18. t» 7. zj. 2 pop. 7409 7401 84 ; 13 3 i sr. jvzhod del. jasno p.m.Bvzh.jdel. jasno 7416 10 0 sr. svzh. obiacno 12. 2. p«.p. 740 8 740 8 6-4 89 1 m.BTzhod jer jzahod del. jasno oblačno Srednja temperatura sobote in nedelje: 112' in 10 6°, — normale: 14 6° in 14 6°. — Mokrina v 24 urah: 00 mm in UO mm. I Zahvala. i Za obilne dokaze srCnega sočutja med boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, gOBpe Marije Počkar c. kr. postnega poduradnika soproge kakor za mnogobrojno spremstvo predrage pokojnice k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naSa najsrčnejšo in najiskrenej&o zahvalo 8717 V Ljubljani, 18. sept. 1904.. Žalujoči ostali. pomočnika za trgovino norlmberškega blaga sprejme takoj A. Auerja nasl. J. Ko-renčan. 2711—8 fffargarina. IŠČe se pod ugodnimi pogoji pri trgovcih m pekih vpeljan zastopnik. Ponudbe pod „Margarina" uprav. „Slov. Naroda". 2716 Komi CM co 7i se sprejme v špecerijsko trgovino. Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Proda se ceno „Ljubljanski Zvon" 1881—1903 in £> letnikov ,,Dunajskega Zvona", skupaj ali posamezno; prodajo posreduje Iv. Bonaca trgovina papirja v Ljubljani. — Priporočljivo za bralna društva in čitalnice. 2846-3 Hi Si ki zna perfektno slovensko in nemško, s tinim vedenjem, se sprejme na deželi. Ponudbe na upravništvo nSlov. Naroda". 2689-3 Dijaki cenike za po najnovtjših predpisih izdelano šolske zvezke pri 2^75-9 Ivan Bonacu v Ljubljani. Za orodja s to znamko se jamči v polni meri! Žage, pile, dleta, kllnje za oble in vse drugo orodje, izvrstno, že 30 let preizkušene kakovosti. zzr Prodaja se le trgovinam. = Rihard Arns Remscheid na Nemškem Hiinlfitrafse. 2534-3 co tO se sprejmejo pri učiteljski rodbini na hrano in stanovanje. Povpraša naj se: Rimska cesta 7, vrata 18. Oh vzic&tfau bo i pn por Jfy'uS/f'ana, cficSeznovc uficz 9 avojo -Gorato (MMMO u*&9UXH&tni& oS/actf dcčfle in Scfiftcc v vsefi t>eći{iocyttfi in cenafi ^a^otcitytJ pod S'fro: „Dobri uspeh" post«* restanta v Ljubl|ani. 2712—2 Službe iscoci vsakršnega poklica, ki se hote pečati s prodajanjem nekega lahko raz pečavajočega predmeta, dobe lahko proti mesečni gotovi plači in visoki proviziji hitro službo. 2622-8 Ponudbe pod „M O 1069" na naslov Haasentein & Vogler, A. G. Miinchen. Grenčica „Florian" in liker Florian" iboliša kaolnca za 55 |3 dobro idoče r«7ia gostilne se oddajo s 1. novembrom v najem. Več pove uprav. „Slov. Naroda 1 DEBELOST r odstrani hitro in garant n«šk«. iz lekarne Jos. pl. Tordk. BudapeSta, Koemgsg. it. 12. ■ 2c2ij ■ 2 m Kupi se že obrabljena, a še vendar rabljiva z upravo od 500 do 1000 kil. Ponudbe naj se upošljejo s ceco vred na Fran Celestina Medija-Izlake. 271-, Gospice z dežele, ki Žele pouka v krojerlsanju in Izdelovanju ženskih oblek se sprejemajo istotam tudi na hrano m stanovanje. 6719 L' ecole des Mata „Narodna tiskarna4*. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnic« v Beljaka. Izboči Iz ^rozrxegra reda. VeljHven od dne 1. junija J904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ČEZ TRBIŽ. Ob \i. nri 24 m ponoči oso! | vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljnbno čez Selithal v Auast . SoJuograd, tez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5 un I i zjutraj osebni vlak v Trbiž od 2 julija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Ljubno, Dur čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reilling v Line, Budejevice, Plzen. Manj ne va Heb, Francove vare. Karlove vare. Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uii 54 m dopoldne onobni vlak v Trb.ž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Selzth;*! D;irMj. — Ob II 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih o i S. Jjnnija aapr — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlnk v Trbiž, Beljak, Pontabelj. Celovec, Franzensfes Moi akovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gast. in, Zeli ob jezern. Inomost, Bregtac, Curih, Genevo, Pariz, čez Kle n-Reifling v Steyr. Line, Bndjeviee, Plzen, Manjine vare. !; Francove vare, Karlove vare, Prago. (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II razr. , L na Dunaj čez Amstetren. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensf«-Inomost. Monakovo (L ubljana-Monakovo direktni voz I. in II. razreda. — PBOCA f ROVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni \laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto. Stražo, Toj J Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. iatotako. — Ob 2. uri 10 m p.-poldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septeinora ob nedeljah in praznik h. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesl Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Munakovo-Ljubijana direktni voz 1. in II. t reda:, Inomost, Franzensieste, Solnograd, Lmc, Steyr. Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. — 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z i n»ja Čez Amstetten, Lipsko. Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago (Praga-Line Ljubljana d rektni voz I. in II. razred*1, Plzen, Budejevice. Solnograd, Line, Steyr, Parii, Genevo, Cunh, Brejrene, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pont:*bel — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Seizthala, Beljaku, Celovo t, Ifonakovoj Inomosta, FranzeLsfesta, Pontabla. — Ob 8. uri BO m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah , praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipsk^ga, i'ra Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubm-^a, Beljaka, Celovca, P tabla, čez Selzthal z Inomosta in Solnos-rada. — Ob 10. uri 4o m ponoči o-obni vlak s Trt od 2. junija d.» 18 septembra ob nedeljah m praznikih. — PROGA !Z NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevju 1> j in popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. ari 35 m zvečer istotako. — 9. uri '22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od t. junija do lh. septembra ob nedeljah ;i praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mlini vlaki: Ob 7. uri H zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m pono' nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. M. I mi ki Ob 6. uri 49 m z.utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zve« er. Ob 9. uri 55 ■ samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropejs* času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. Knjigarna Kleinmajr & Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg 2 priporoča svojo vseli Iia tukajšnjih in zunanjih nčitličih, /lasti na tukajšnji c. kr I in II drž. gimnaziji, c. kr. državni višji realki iu c kr. moškem iu ženskem učitelji&ču, na privatnih, ljudskih in meščanskih ftolab uvedenih šolskih knjig najnovejših izdaj v sešitkih in v stanovitnih šolskih vezbah po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učn'h knjig se oddajo zastonj. — Ljubljanski šolski koledar 2 vin. ji\j~~t 7 ^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. 14u piiJe In prodaja VBe VTSte rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev In deviz. ' Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K l,000-OOO.— Zamenjava iu ekskomptujo Oaje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Za^ar-aie srečke -paro-ti vnovčujo zapale kupone. ^la.r-zi-ra.i l-zgr~cL"tei. Vinkrul-aje in devinkuluje vojaške ženitninske kaveije. li^sr Kskumpt in inkHiiso uienie. !&J\ ILfT Borana tiar.u n<» ~*JJ Podružnica w SPLJETU. Drnarnr »lair«* m»rrjnifttt v tekočem račnnu ali na vložne knjižice \ i ugodnim obrestim. VloZeni denar obrestuje dne vloge do dne vzdiga. U'6 Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne. 54 ROU