213. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 19. septembra 1904.
XXXVII. leto.
^ahaja vsak dan zvečer, izimfii nedeije in praznike, ter veTja po posti prejeman za avatro-ogrska dežele za vse leto 85 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano ■ pošiljanjem aa dom za vse leto 24 X, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za VSO leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuje delale toliko j©C kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposUjatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila se plačuje ođ peteroetopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, 6c 26 trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj ae izvole* frankovatf.  — Rokopisi ae ne vračajo.  -   Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih olicah st. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, npravnifltvo pa v pritličju. —
Dpravnifitvu naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne stvari.
ji
Slovenski Narod11 telefon št. 34.
Posamezne številke po lO h.
ii
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Kranjske deželne finance in učiteljske plače.
VI.
Poleg   predloga   glede zakupa
dež. užitnine in obdačenja zapuščin, je sprožil Šuklje še en predlog, nam-reč: deželno zavarovalnico. Kakor prva dva predloga, tako tudi ta tretji predlog ni nov, kakor prva dva, tako tudi ta tretji ni zrasel na Šukljejevem zelniku, kakor prva dva je tudi ta tretji — mrtvorojeno dete.
8 sebi lastno gcstobesednostjo pripoveduje Šuklje, kako zmagovito prodira misel, da je zavarovanje postalo javna zadeva, ki se naj oskrbuje in vrši po javnih oblast vi h, kako sprevideva najaabi-tejši kmet, koliko bo zanj bolje, ko bo sleherni posestnik moral biti zavarovan, in sicer pri monopolizirani deželni zavarovalnici in obširno pripoveduje, da je on, Suklje, že pred 17 leti predlagal ustanovitev obligatorne zavarovalnice.
Res, imenitno je Šuklje razpre-del svojo misel, samo to je nekako prikril in zamečkal, da po sedaj veljavnem zakonu je ustanovitev dež. zavarovalnice z obligatornim zavarovanjem, dtž. zavarovalnice, ki bi imela monopol, popolnoma nemogoča, ker je nedopustna. Dež. zbor lahko tak zakon desetkrat sklene, če hoče, sankoije ta sklep ne dobi, dokler bo veljel sedanji zavarovalni zakon.
Šuklje sicer pravi, da so v sedanjem drž. zboru tri Četrtine vseh podlancev vnete za prisilno zavarovanje po deželah in da bi bil če neha obstrukeija, tak zavarovalni zakon izmed prvih znamenj zopet pridobljenega, zopet oživljenega avstrijskega parlamentarizma — ali kaj je s tem pomagano? Tega zakona še nimamo in ga najbrž še dolgo ne dobimo, a tudi če bi
bil sklenjen, je £ njim zagotovljeno šele prisilno zavarovanje, ni pa s tem še zagotovljen monopol deželnim zavarovalnicam.
Brez ovinkov povemo: Mi nismo bili nikdar in tudi danes nismo nasprotniki m o n o -polizovani deželni zavaroval ni si. Ako bi dobila dežela monopol, ako bi bila odpravljena konkurenca tujih, dobro vpeljanih, trdno stoječih zavarovalnic, ako bi bil vsakdo prisiljen, zavarovati svoje poslopje pri deželni zavarovalnici, potem bi mi bili prvi, ki bi šli za tako zavarovalnico v boj.
Kakor rečene, je pa taka zavarovalnica po obstoječem zakonu nedopustna in nemogoča in zato je vse dotično Sukljejevo govorjenje samo pesek v oči, sam š v i n d e 1.
Danes zamore dežela ustanoviti samo zavarovalnioo ali na delniški podlagi ali na podlagi vzajemnosti. Ta zavarovalnica pa bi ne imela monopola, nego bi se morala boriti z velikansko konkurenco drugih zavarovalnic, in pri tej zavarovalnici bi tudi nihče ne bil prisiljen zavarovati se proti po* žaru.
Naše prepričanje je, da bi taka dež. zavarovalnica absolutno ne i m e 1 a v s e b i Življenjske moči. Da, pred 30. leti se je dala taka zavarovalnica ustanoviti, in tedaj bi bila imela upanje uspevati, ko bi se bilo pametneje in pošte-neje delalo, kakor pri kleri- j kalni banki »Sloveniji«, ali dandanes je tak poskus brezupen, dandanes je taka zavarovalnica v naprej izgubljena.
Le poglejmo   takozvano ško fovo zavarovalnico. UsUnovila jo je duhovščina, škof in vsa duho? ščina — torej najvzornejši agitaoijsk aparat, kar si ga more kdo mislit:, dela  za to  zavarovalnico z vsemi
silami, in vendar stoji ta zavarovalnica pred bankero-tom in tožari zdaj prevarane kmete kakor nikdar noben iifutski zavod, tako da jo kolnejo pri deželnem s od išču s o dni k i, da se kar tema dela.
Ta zgled kaže bolje kot najdaljša razprava, da je v e 1 e d obstoječih razmer deželna zavarovalnica, ki nima monopola in r.i obligatorna, i z g u b 1 i «* i ? že ob uri svojega rojstva.
Šuklje ruenda o tem nikdar ni resno premišljal, saj bi sicer gotovo ne sanjal o tem, naj se uatanovi dež. zavarovalnica na podlagi vzajemnosti, en del čistega dobička (!) pa naj se določi za zboljšanje učiteljskih plač. Ko bi se bii Suklje nekoliko poučil o stvari, bi vedel, da po veljavnem zakonu se mora eventuvalni dobiček razdeliti med Člane in se ne sme porabiti za druge namene, na drugi strani pa so člani tudi dolžni pokrivati eventuvalne izgube. Od zavarovalnice na vzajemni podlagi dežela sploh nima ničesar pričakovati, tudi če bi zavarovalnica dobro uspevala, kar je itak izključeno, ker ne sme po zakonu ničesar vzeti od dobička. Lo ustanovne in druge stroške bi imela, zakaj po zakonu bi tudi vodstvo ne bilo v njenih rokah, oziroma bi bila le upravni organ, ki nima druge pravice, kakor da izvršuje sklepe občnega zbora in občni zbori bodo gotovo vedno raje sklenili znižanje premij, kakor da bi Čisti dobiček darovali deželi.
Mislimo, da je stvar dovolj jasna in da vsak razumen človek uvideva, da je tudi sadnji Sukljejev predlog nezrel in neresen in neizvedljiv.
Svečanosti v Belgradn.
(Poročilo naSega posebnega izvestitelja.) Prvič, odkar so stopila jugoslovanska plemena v politično živ. ljenje, se snidejo zastopniki teh narodov, da si podajo v brataki slogi roke.
Odkar se je započelo politično gibanje med njimi, I« ou K tudi pojavili :*i.pori, ki so sabranjevali, da bi se strnili vsi Jugoslovani v eno politično enoto, ki bi naj odločevala o svoji bodočnosti in svoji usodi.
Temu pa seveda niso bili toliko krivi jugoslovanski narodi sami, marveč tuja politika, ki je zgodaj uvidela, kako velikansko silo bi repre-zentovalo zedinjeno Jugoslovanstvo in naj bi bilo združeno tudi samo na duševnem poprišču — in ki je pravočasno umela zabiti v ta mlada, še ne izkušena, jedva šele probudi vša se plemena umetno, a močno za-gvozdo, ki je povzročila, da Jugoslovani še dandanes niso združeni duševno, še manje pa politično!
Res je, da smo Slovenci pri teh sporih zelo malo udeleženi, saj smo edini narod slovanski, ki goji čuvstva prave in čiste ljube.ni napram vsem drugim slovanskim narodom, a navzlic temu smo prišli v dobi našega narodnega preporoda v navskrižje s zasnovatelji in voditelji ilirske ideje, ki bi bila, kakor bi morda škodovala naši samobitnosti, naravnost velikanskega in odločilnega pomena za celokupno Jugoslovanstvo.
Jugoslovani nismo umevali važnosti momenta in aato smo še danes razkosani v širi politične in duševne enote. Kakšna elementarna napaka je to bila, jeli smo šele v zadnjem času uvidevati in zato se pojavlja v zadnjem Času v vseh jugoslovanskih plemenih živahno gibanje, da bise po možnosti sedaj popravilo ono, kar se je zamudilo pred desetletji. Srbi in Hrvatje, Bolgari in Srbi in z
vsemi Slovenci se priblišavajo drug drugemu in danes si sežejo prvič skupno v roke, da sankcijon rajo svojo resno voljo, se v bodoče izogibati medsebojnim sporom in v skupnem marljivem bratskem delu graditi dom boljše bodočnosti svoje.
Inicijativo za to pa je dala, to je treba odkrito priznati, jugoslovanska omladina, ki si je b tem korakom Že pridobila izrednih zaslug, ako bi tudi morda njeni name!!! v celem ne obrodili onega sadu, ki ga seda) pričakujejo.
Jugoslovanski dijaški shod je redil misel o jugoslovanski umetniški razstavi in ne motimo se, ako trdimo, daje s tema dvema v najožji zvezi tudi kongres jugoslovanskih zdravnikov in naravoslovcev.
Takisto pa tudi menimo, da smo zadeli pravo, ako z vsem prepričanjem trdimo, da je nad vsemi temi prireditvami lebdel plemeniti duh — velikega Slovana, kralja Petra Karagjorgje vi će. Ako bi v staroslavnem Belgradu ne vi dal kralj iz rodu Karagjorgjevićev, bi bili morda nemogoči jugoslovanski kongresi v prestolnici srbske kraljevin**
V sredo bo krslj Peter Karagjorje« vic slovesno kronan nsrodnim kraljem srbskim in tega slavja se v večjem
številu udeleže tudi Slovenci. N kdar še ni imel narod slovenski mesta pri kraljevskih svečanostih, to pot ce prvič kot mi.i in dragi gost udeleži slovesnega Čins, ko venca svoboden narod svojega svebodno si izbranega vladarja s kraljevsko krono. Prvič je to, naj li bo to pomen lepše bodočnosti, ko bo tudi narod slovenski na svoji zemlji svoj gospod, ko si bo tudi sam lahko prosto volil vero in postave?! Kdo bi si upal o tem ugibati?!
Prihod Slovencev v Zagreb.
Poročali smo Že, kako navdušeno so bili Slovenci, ki so se napotili v Belgrad, sprejeti v Zagreba. Ves peron
100 letnica srbske vstaje.
n. *
Srbski župani (vojvodi) so poznali junaške Čine Jurja Petr vica, ki jih je doprinesel kot dobrovoljec v avstrijski vojski in kot hajduk, zato so ga enoglasno izbrali za poglavarja vstaje. Zaupanje je bilo pa tudi vse, kar je dobil za težavno vojskovanje. Takoj se je zbrala okoli njega precejšnja četa. Toda ne smemo si predstavljati redne vojske, temuČ so bili hajduki, beguRi pa tudi ljudje dvomljive preteklosti, ki so mu prisegli zvestobo. Vse pa je prevevala ljubav za svobodno domovino in neizrečeno sovraštvo do zatiralcev Turkov. Na čelu taki armadi je postal Karagjorgje največji strah Turkom. Začelo se je plačevanje »oko za oko, zob za zob«. Po tem, kar je srbska raja pretrpela cela stoletja, se pač ni čuditi, da tudi vstaši sedaj niso imeli mehkočutnih src za Turke Zažigali so turška do-movja ter prisilili na potu vsakega Srba, da se jim je pridružil. Žene in otroke so vstaši poprej spravili v v,rna skrivališča v gorah. Turkov se
je polastil nepopisen strah. Že samo klic »Karagjorgje!« je zadostoval, da so vrgli orožje od sebe ter bežali. Kmalu po celi srednji Srbiji (Šuma-diji) ni bilo več Turka, vsi so zbežali v trdnjave.
Ufpehi Karagjorgjeve čete so ohrabrili tudi Srbe v ostalih pokrajinah; ob reki Moravi je zbral veliko četo Mil en ko iz Kljičevca, ob reki Kolubari pa Nenadović. Zadnji je za celo svoje premoženje kupil top, prvi top v srbskih rokah, ter začel oblegati trdnjavo Šabac, ki se mu je tudi morala vdati. Nato je hitel na pomol Milenku ter sta skupno zavzela Požarevao, potem pa so se vsi trije junaki združili ter šli oblegat Belgrad, kjer so se bili zaprli ja-ničarji s svojimi poveljniki.
V Carigradu so bili slabo poučeni o namerah vstašev. Mislili so, da so se Srbi vzdignili le zoper svoje neposredne tlačitelje, poveljnike jani-čarjev, ki so tudi carigrajski vladi s svojo upornostjo delali velike preglavice. Zaradi tega je bila sultanu vstaja še celo dobro došla ter je zapovedal bosanskemu paši Bekirju, da je prišel Srbom na pomoč. Kmalu pa so se Srbi prepričali, da so za zavzetje Belgrada še preslabi. Odpe-
ljali so se po Donavi v Novo Oršovo, kjer je tarški poveljnik dovolil Milenku in tovarišem, da so prišli v trdnjavo Ustrelili so vse štiri poveljnike janičarjev ter prinesli njihove glave v srbski tabor. Bekir paša je mislil, da bodo sedaj Srbi zadovoljni ter se zopet razidejo. Toda motil se je. Srbi so hoteli imeti za svoje junaške uspehe drugačno plačilo. Meseca avgusta 1804 so poslali tri veljavne Srbe v Petrograd s prošnjo, naj vzame Srbijo pod svoje varstvo, kakor je to že storila glede Moldave in Vlaške. Ruska vlada pa jim je nasvetuvala, naj najprej razo-denejo svoje želje turški vladi, pri kateri jih bo tudi ona zagovarjala. Srbi so nato sklicali spomladi 1805 velik shod v Ostružnico, kjer so sestavili na sultana nekako spomenico. Med drugim so zahtevali, da se morajo janiČarji odpozvati za vedno iz Srbije, a po vseh trdnjavah se mora namestiti tudi nekoliko srbske posadke. Sultanu so se zdele zahteve »raje« preoblastne. Takoj so Srbi začeli nadaljevati vojsko ter v kratkem dasu vseli Turkom trdnjavi U žico in Koranovac
Sultan je poslal niškemu paši Afisu ukai, naj srbski »raji« pobere
orožje. To povelje pa ni bilo lahko izvršiti. Afiis paša je odrinil z vojsko iz Niša ter vzel s seboj tudi mnogo vrvi, da bi poobesil srbske voditelje. Milenko je sprejel njegovo številno vojsko z 2500 junaki pri Ćupriju ter ga užugal. Afis paša je odšel nazaj v Niš ter kmalu vsled žalosti nad toliko sramoto umrl. Leta 1806 je p «la! sultan nad Srbe bosanskega vezirja Bekirja s 30.000 vojaki in skadrskega pašo Ibrahima s 40.000 vojaki. Toliki premogi so se morali Srbi v začetku umikati, a ne dolgo. Smeli Karagjorje je poslal proti bo sanski vojski 1500 mož, sam pa je šel z nekoliko večjo četo drugi turški vojski nasproti ter jo pri Peoki ludi popolnoma premagal. Turki so se umaknili proti Šabcu, a Karagjorgje je šel za njimi. Tam se je prve dni avgusta 1806 završila odločilna bitka, v kateri je ostal zmagovalec črni Juri, dasi je imel le 4 topove Bilo je strašno klanje, Srbi so napravili zelo bogat plen.
Že so se Srbi pogajali s sultanom za mir, in sultan je bil tudi voljan ustreči njihovim zahtevam, ker se je bal Rusije. Toda ravno tedaj so nastale evropske homatije z Napoleonom, in Rusija je imela dovolj posla doma.
To je sultana ohrabrilo, da ni hotel podpisati miru. Srbi so takoj začeli nadaljevati vojno. Po daljšem obleganju so savztli trdnjavo Belgrad, kjer se je izvršilo zgodovinsko grozno tridnevno klanje Turkov. Kmalu nato so zavzeli tudi Šabac in Užieo. Ko so tudi po drugih krajih bili Srbi enako srečni, imeli so koncem leta 1806. osvobojeno domovino.
črni Juri je nato začel organi-zovali deželo Vojvodje co si ga izbrali za vrhovnega poglavarja z naslovom »knez«. Kakor se je dosedaj izkaial v vojski za junaka, pokazal se je sedaj za dobrega državnika. Ustanovil je narodno skupščino in deželni »sovijet«.
Leta 1809. so se Srbi podali pod nekako zaščito Rusije ter so se do leta 1813 zmagovito vojskovali z rusko pomočjo proti Turkom. Tako je črni Juri sijajno pobil Turke na Varva-rinskem polju in pri Irini. Toda česar ni premogla vsa turška sila, zapadlo je domači neslogi. Več mogočnih v tjvod, med njimi posebno Milan Obrenovič, so začeli rovati proti vrhovnemu poglavarju. Kara* gjorgje je sicer puntanje s svojo močno roko udušil, a poprejšnje zmagovi-tosti ni bilo več. Ko je leta 1813. iz-
t
je bil prenapolnjen občinstva in iim se je vlak približal kolodvoru, z&o-rili so nrnobesni klici „Živeli Slovenci, živelo hrvatsko-slovensko pobratinstvo" in ko so Slovenci izstopili iz vozov, navdušeni klici in iskreni pozdravi kar niso hoteli ponehati. Pred kolodvorom je vsa množica brez vsake inicijative stopila v red in prepevaje domovinske pesmi odkorakala preko Ilice na Jela-JSićev trg pred spomenik velikega bana Jelačica. In kakor na povelje se je vsa množica odkrila in zaorila jo iz sto in sto grl veličastna in večno lepa narodna himna „Liepa naša domovina", da se je zdelo, kakor bi se bili pred spomenikom Jelačica bana k novemu življenju vzbudili vsi njegovi hrabri bojevniki. Nato je nastala tišina in Slovenci, spremljani od Hrvatov, ki so se jim pridružili, so odkorakali na državni kolodvor, med potoma povsodi navdušeno aklamirani. Pri odhodu združenih Hrvatov in Slovencev je bil prostrani kolodvor do zadnjega kotička, poln občinstva ki je živahno aklamiralo odhajajoče. Med petjem narodnih slovanskih himn je vlak oddrdral proti Belemu gradu. V Zagrebu se je Čulo, da je neka stranka, ki ji ne ugaja, da se Hrvatje udeleže svečanosti v Belem-gradu, nameravala prirediti protidemon-stracijo, ki pa je srečno izostala in prav je7 da je izostala, saj bi ne značila ničesar, kakor breztaknost do Slovencev, ki v enaki ljubezni objemajo Hrvate in tudi Srbe!
Sprejem v Belgradu.
Po celonočni, skrajno utrudljivi vožnji so dospeli slovenski in hrvatski gostje v Zemun, kamor jih je že iz Zagreba spremljal policijski stražnik, od Indjije naprej pa več orožnikov. Ta preljubezniva skrb avstro-ogrske vlade pa ni Hrvatov in Slovencev prav nič motila v dobri volji. Na zemunskeui kolodvoru je goste čakal pripravljalni odbor, ki je vse došle presrČno pozdravil in jim naznanil, da jih ob obali Dunava že Čaka parobrod, ki jih ima prepeljati v prestolnico kraljevine fcJrbije. V dolgem sprevodu — saj jih je bilo nad 300 — so se Hrvatje in Slovenci pomikali po ulicah Zemuna proti dunavski obali, kjer jih je že čakal parobrod „Beograd' okičen s ponosno srbsko rdeče-modro-belo trobojnico. Na krovu ladje je bilo ua stotine odličnega belgrad-skega občinstva, ki je že od daleč mahalo v pozdrav z robci in navdušeno klicalo : „Živeli Slovenci in Hrvatje, živela Jugoslavija l" Po raznih formalnostih, ki jih je bilo potreba absolvirati pri avstrijski policiji, smo stopili na krov „Beograda", najpresrčneje pozdravljeni od Srbov, ki so nam stiskali roke in nas bratsko objemali. V istem hipu je zaigrala vojaška srbska godba, v slikovitih, po ruskem vzorcu prikrojenih uniformah „Hej Slovani" in vsa množica se je odkrila in jela navdušeno peti to vseslovansko  himno. In
ostala že ruska pomoč vslcd vojske z Napoleonom, uđrli so zopet Turki v dežtelo ter kmalu zadeti vso deželo Črni Juri je zbežal na avstrijska tla. Novo osvoboditev Srbi;e je izvedel v nfeslednjih letih vojvoda Miloš Obrt novic, ustanovitelj Žalostno pv ginole srbske dinastije. Srbi so prekmalu pozabili na svojega prvega junaka ter proglasili Obrenovića za kneza.
O Črnem Jurju se dolgo časa ni ničes&r vedelo. Iz Avstrije je šel na Rusko, cd t-m pa V Besarabijo. Leta 1817 je prišel slavni junak kot begun v svojo tužno domovino. Oglasil se jo pri nekdanjem svojem vojvodi Vuiičeviću, ki je bil starejšina v »mederovski župi. VuliČević je skril Jurja v Radovanskem gozdu, v te ritnici nekega Vojkiča. V tem skrivališču je bil Črni Juri v noči 12. na 13. julija 1817 v spanju ubit na ukaz kneza Miloša. Glavo so mu odsekali ter jo odnesli v Belgrad. Telo so za kopali najprej tam, kjer je bil ub<t, pozneje pa je bilo izkopano in pre neseno v Topolo ter shranjeno v cerkvi, kjer še dandanes počiva. Tuda »ločin se je maščeval kruto lani na pravnuku njegovega morilca, a pra-vnuk slavnega junaka se ravno te dni slov — no krona kot srbski kralj Petar I.
kakor, da bi bilo nebo samo gi njeno te bratske ljubavi, je jelo rositi in kapljica za kapljico je jela padati iz njegovega očesa in oko njegovo je de sedaj zastrto. Prepluli smo kraje, kjer se nDunaj druži s sestro svojo Savo" in stopili na zgodovinsko pomenljiva tla belgradska. Pred sabo zreš še sive utrdbe iz pradavnega časa, preluknjane s kroglami turških topov, tam doli pa rase in se razvija novo moderno mesto! Kako skupa sta nekdaj in sedaj!
Navzlic deževju je vsa množica, kateri se je pridružilo tudi več srbskih oficirjev v okusnih uniformah, korakala v sprevodu, spremljana od vojaške godbe, pred kraljevi konak. Prišedši tjakaj je zadonel iz tisoč in tisoč grl navdušen, urnebesen klic: „Živci kralj Petar, živela Jugoslavija". Kralj se je pokazal na oknu in prijazno se poklo-nivŠi se zahvalil za prirejeno ovacijo. Danes zvečer 17. t. m. je komers, jutri dopoldne pa otvori umetniško razstavo, kakor ae čuje, kralj Peter sam, zdravniško pa ministrski predsed nik. Zvečer je na čast gostom slavnostna predstava v gledališču.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Ruske izgube pri Liaojangu.
Is bojišča je baje prispel uradni izkas o **3ek|}g izgubah v nojih pri Liaojangu. Razen geu^-Mov F crnina in Rutkovskegajo padle še 250 častnikov in 21.552 (?) mož. Na bojišču so baje pustili Ru*i 233 topov, ki so jih vreli Japonci. Škoda, na materijalu znaša 57 milijonov rab Ijev. — Ta »uradni« izkaz je seveda japonski; koiiko je verjeti japonskim uradnim virom, pove jasno ravno ta izkaz. famestnik A 1 e k s 8 i e v je namreč skoraj istočasno poslal generalnemu štabu sledeče porotUlo: »Uradno poročilo maršala O i a in e o zaeedecju Liaojanga je v hudem nasprotju z resnico. Ka? s* tiče plena v orožju, streljivu in bl.*gu, pustili smo v letin le dva stara, nerabna železniška vol;?, ki sta na. ta služila za stanovanje, in nekaj polomljenih munic/jekih voz. Nadalje smo pozabili nekoliko zabojev s kroglami za revolverje, ki ao jih proglasili J. ponci za »dum dum« kroglje. Kakor je japonsko poročilo pretirano ali tudi naravnost zlagano o izgubah ruskega materijala, tako bo tudi glede poročila o padlih ruakih vojakih.
Zadnja japonska vojna siia.
Sklicanje japoske milice pod orožje govori o japoskih stiskah jasneje kot trdovratni molk njihovih generalov. Prvotno Japonska Bpioh ni mi&Hta, da bo k temu koraku prisiljena. Po prvih večjih zgubah je sicer začela računati tudi n to skrajno sredstvo, a v načrtu je io;ela, da se milica skliče dele prihodnjo spomlad. Zadnji čas pa so imeli Japonci pred Port Arturjem in v Mandžuriji tako velikan-s k v i z g u b e , d a jim ni drugega preostalo, kakor se zateči k t e • u skrajnemu sredstvu. — »Daily Express« poroča, da japonska vlada skrbno prikriva izgube, posebno smrt Častnikov polka Kanazave pred Port Arturjem, da se prebivalstvo ne vznemiri.
Iz vojnega torišča v Mand-
v S • ■
žuriji.
General K u r o k i je sporočil v Fuaan: »Fronta japonske armade se nahaja nekaj mil severno od Liaojanga, skoraj na pol pota proti Muk denu, nasproti Kuropatkinovi pred straži. Splošno se sodi, da preloži Kuropatkin svoje taborišče v H a r -b i a. Videti je, da sta obe armadi zadovoljni z začasnim mirovanjem, ker sta izmučeni. — Iz Tokija poročajo, da so Japonci pri Liaojangu zaplenili toliko klaje, da zadostuje konjem štirih divizsj as tri mesece. — Pri T i e 1 i n g u so Rusi že od meseoa julija utrjevali svoje pozicije ter tam mirno pričakujejo večjo bitko. Med Mukdenom in Tieiingom imajo zelo mnogo posadk. Kitajci so zelo boje bitke pri Mukdenu, ker bi mogli pri tem biti uničeni šteti grobovi dinastije.  Poskusili bodo z diploma-
iično akcijo, da pregovore oba nasprotnika, da odvrneta operacije od Mukdena. — Kitajska zahteva je naravnost smešna; zaradi par trhlih grobov pai ne bodo Ruti žrtvovali svojih izvratnih pozicij, ker Rusi so zasedli vse vasi okoli Mukdena ter imajo svoje vojne oddelke tako strategiČno razpostavljene, da zasledujejo vsako kretanje japonske armade, dasi je ista še 20 mil južno-vzhodno od Mukdena.
Izpred Port Arturja.
Kakor poročajo japonski in kitajski viri, je bilo 15 t. m. streljanje na trdnjavo grozno ter se je z isto silovitostjo dne 16. t. m. nadaljevalo. Japonci so streljali s Šušijena, PaliČ-vanga in Golobjega zaliva s velikimi topovi, ki so jih dobili pred nedavnim iz Japonske. Rusi so bsje osta vili vas Jenkiatun blizu Golobjega zaliva.
Baltiško brodovje.
Iz Carigrada je došla vest, da ima sedem parnikov ruskega prostovoljnega brodovja dovoljenje turške vlade v rokah za prehod Bkozi Bospor, ki bodo vozili za baltiško brodovje 60000 ton premogi iz Ni kolajeva in Odese. Baltiško brodovje ne gre skozi sueški prekop temuč skozi hiberniški saliv. Paraik »Meteor«! ki vozi več tisoč ton vode in etroj? za napravo pitne ?ode iz mcrake vode, jt ža šel mimo Carigrada, da se prtur'JŽi baltiškemu brodovju.
Japonci v Koreji.
Obširne japonske odredbe v S o u 1 u kažejo na to, da ao Japonci določili korejeko prestolnico za stalno taborišče za eno svojih divizij. Izven mesta ob železnici gradijo Japonci z veliko naglico vojašnice.
Nemčija za ogrske Nemce
Berolin, 18. septembra. Bivši ogrski državni poslanec Luts Ko-r o d y, ki so ga ogrska sodišča zaradi ačuvanja proti madjarski narod »■.osti obsodila, a je pobegnil na Nem ško, je sedaj nastavljen za naduči-telja na berolineki meBtni realni gimnaziji.
Odpovedana trgovinska pogodba.
Bern, 18. septembra. Svioa J6 odpovedala trgovinsko pogodbo A v stro-Ogrski.
Dogodki v Macedoniji.
Solun, 18 septembra. V vilajetu Monastir se je pojavila grška četa 35 mož, ki je oborožena z vojaškimi puškami. S turške strani se zatrjuje, da je to prva grška četa, ki zasleduje politično in ne roparske namene.
Carigrad, 18. septembra. Turška komisija v Tibru, ki deluje proti albanskim roparjem, je zadeia pri nekaterih begih na odpor, vsled česar se je proti begom, ki so vsekakor v tajni zvezi z roparji, uvedla kazenska ekspedicija.
Carigrad, 18 septembra. 40 rezervnih bataljonov iz Male Azije, ki so bili od lanskega leta nastanjeni v solunskem vilajetu, je odpuščenih v domovino. Sedaj je v tem vilajetu le še 27 bataljonov. S tem je trem reformnim vilajetom odvzeto veliko breme, zakaj turška vlada je zahtevala za zdrževanje 77 bataljonov letnih 600.000 funtov. Civiini agentje so vsled tega zadnji čas pri vrhovnem nadzorniku zahtevali, naj se v tem smislu uredi proračun za tri vilajete.
Belgrad, 18 septembra. V prilepškem okraju se je začelo ži-vahuo vstaško gibanje. Pri vasi Donje je prišlo do hude bitke med veliko četo pod vodstvom bolgarskega učitelja D a n č o v a. Vstaši so bili v strašnem klanju pobiti Padel je tudi Dančov, pa tudi mnogo Turkov je obležalo. — Pri M u 1 a š u je bila bitka med vstaško četo pod vodstvom Dimitrija Stamatovića in turškimi vojaki. Od Turkov je padel en častnik in več vojakov. Padel je tudi Stamatović.
Sofija, 18. septembra. Srbski pop Petruša in učitelj Stoja-
ii o v sta izdala Turkom večjo vsta-iko Četo, ki je bila tudi pobita. V boju sta padla vstaška voditelj* Arsov in B a b a t a. Sorodniki izdanih so se pred nekaterimi dnevi strašno maščevali ter obesili 5 mož in 2 ženi  izdajalskih somišljenikov.
Rojstvo italijanskega prestolonaslednika.
Rim, 18. septembra. Povodom rojstva prestolonaslednika so se vršile v Rimu in po vseh večjih mestih navdušene patijotične prireditve a razsvetljavo io koncerti. Kralj je naznanil brzojavno ministru G i o -littiju, da daruje 1 milijon lir za preskrbo delavcev za starost
Ruski minister Svjatopolk-Mirski.
L v o v , 18. septembra. Novi ruski minister notranjih zadev namerava izvesti važne osebne spremembe pri guvernerjih. Guvernerji, ki so postali nepriljubljeni, se nadomestijo z drugimi uradniki.
Sestanek nemškega cesarja z ruskim carjem.
Berolin, 18. septembra. Tu kaj ni ničesar znanega o takem sestanku Nemški cesar ni dcbtl ni-kakega povabila ter sploh ne misu iti letos v inozemstvo. Sestanek ao si izmislili angleški časopisi, da fcj Nemčijo pri Japauu očrnili, da stoji z Rusijo v ratmerju, ki nasprotuje nevtraliteti.
Spopad med italijanskimi in kitajskimi vojaki.
London, 18 septembra. Ko so se te dni italijanski vojaki vet-baii v Pekinu na tleh italijanskega konzul&Us sta jih s ceste opazovala dva kitajska vojaka Italijani so ju rdpodili, Čeir.ur sta te Kit*,c* uprl*. Nastal je pretep. Eden Kitajec je zbežal proti stanovanju kitaj»kdga vojnega poveljnika. Italijani so stekli za njim ter dvakrat usireliii proti hiši. Kitajski vojaki so hoteli s streli odgovoriti, kar pa je zabrani! njihov poveljnik. -Kitajska vlada se je takoj pritožila pri italijanskem poslaništvu, a doeedaj ni dob'la odgovora.
Angieško-tibetanska pogodba.
London, 18 septembra. Sedaj so ee seznaie nekatere podrobnosti iz ang e§ko-tibetanske pogodbe. Anglija dobi pol milijona vojne odškodnine. D-kler se t* ne izplača, zasedejo Angleži dolino Humbi. Okupacija bo trajala najmanj tri leta, poštare pa lahko tudi trajna. Vse trdnjave na trgovski cesti med In dijo in G'ancejem se morajo podreti Tibet ne sme brez angleškega privoljenja svoje zemlje niti prodati, niti v najem dati, niti se direktno ali indirektno vmešavati, katerakoli država v tibetanske vladne razmere Nobena država ne sme uradno ali neuradno poslati svojih ljudi v Tibet. Nadalje je treba angleškega privoljenja, ako hoče kaka tuja država v Tibetu deiati ceste, žetes-nice ah polagati mine. Iz te pogodbe je jasno, da si je Angleška zagotovila popolno jerobstvo nad Tibetom.
Skupščina „Zveze slov. pevskih društev11.
Med organizacijami velikega obsega in velikega pomena je tudi lani osnovana „Zve/.a slovenskih pevskih društev". Zvez imamo po Slovenskem že mnogo, kakor n. pr. „ Zveza obrtnih društev", „Zveza učiteljskih društev41, „Zveza slov. posojilnic" — nebodijetreba — „Gospodarska Zveza". Vsem tem zvezam pa je bil že pri rojstvu namen, pospeševati predvsem gmotne koristi svojih članov. Tega namena pa nima »Zveza slov. pevskih društev", njo so rodili ideali za narodno prosveto. In kdor le malo pomisli, kako odločilno vlogo pri narodni probuji je vsekdar in povsod igrala pesem, ta bo tudi znal primerno ceniti blago misel ustanovuikov „Zveze slov. pevskih društev44.
Včeraj popoldne seje vršila skupščina tega slovenskega parlamenta v dvorani mGlasbene Matice". Zbralo se je nad 50 skupŠČinarjev, ki so zastopali kakih 20 pevskih društev. Večinoma so bili zastopniki vodje dotičnih pevskih društev. Odlični rodoljubi in rodoljub -kinje so prihiteli na zbor iz Gorice, Trsta, Celja, Ljutomera (gdč. Erna Razlag) itd.
Skupščino je otvoril Zvezni pred" sednik g. prof. A. Štritof, imenoval za overovatelja zapisnika dr. Ravni-barja in S e b e n i k a, nato pa v pre srčnih besedah pozdravljal skupŠčinarje kot zastopnike imenitnih probuditeljev narodne misli in prosvete. Poudarjal je da so bila pevska društva prva, ki to prohujala narodno zavest, & so še dandanes stebri slovenstva. Osobito je po zdravljal zastopnike iz daljnih krajev. Povedal je, da je „Zveza" že sedaj okoli 1000 Članov broječa pevska armada. Z napredki pevske zveze moramo biti popolnoma zadovoljni, zakaj pri stopilo je že 25 društev, 2 društvi pa sta za dnji Čas pristop prijavili. Da «e vsa društva na vabilo niso pri javila, temu je kriva napačna bojazen, da se naložijo društvom velika bremena.
Tajnik g. K o c m a r je poročal i delovanju „Zveze" od njene ustanovitve 19. julija 1903 ter prečital zapisnik ustanovnega zbora.
Blagajnik g. Gottb a rd je poročal o denarnem stanju mlade „Zaveže-Društva so plačala članarine za svoje člane 277 K 20 h; izdatki so znašali 33 K 47 h, potemtakem je v blagajni še 243 K 73 h. Preglednika sta našla račune v redu.
Iz poročila o stanju,   delovanju in potrebah  posameznih  društev smo po vzeli, da so „Zvezi" dosedaj pristopila ali svoj pristop  vsaj prijavila slede Ca društva: 1. Pevsko in glasbeno drušn v Gorici, 2. Slovensko delavsko 1'evsk , društvo „SJavec*4 v Ljubljani, 2. pevsko društvo  „Kolo" v Trstu, 4. Bralno in pevsko društvo  „Maribor" v Mariboru. 5. Prvo slovensko pevsko društvo „Linr v Kamniku. 6. Pevski zbor slovenske čitalnice v Gorici. 7.  Pevsko društva „Ljubljana-. 8. Pevsko društvo „Zvon* v šmartnem pri .Litiji.  y. Pevski zbor narodne čitalnice v Kranju. 10. BI vansko pevsko društvo v Trstu. 11. Pevski zbor „Glasbene Matice, v Ljub Ijani. 12. Dolenjsko pevsko društvo v Rudolfovem. 13.  Pevski zbor bralnega društva na Bledu.   14. Pevski zbor šišenske Čitalnice. 15. Slovensko pevsk" društvo „Edinostu v Žalcu. 16, Celjsko pevsko društvo.   17. Slov. pevsko drn Štvo v Ljutomeru.   18. Pevsko društvo „Nabrežina-.    19.   Slovensko pevska društvo v Ptuju. 20. Slov. pevsko društvo jGorotan" v šmibeiu.  21. Pevski zbor brež'ške Čitalnice. 22. Žirovnikov pevski zbor v št. Vidu nad Ljubljano. 23. Pevsko društvo „Drava" vGlinjah. 2-i. Vipavsko pevsko društvo. 25. Pevski zbor   slovenskega   delav. podpornega društva v Celju.  2o\ „Vrauska Vila-. 27.  rSlavci-   pri  Mariji  Magdaleni v Trstu. — Letos so  dobila trakove na zastave sledeča   zvezna društva: „Sla vec-  (SV „Ljubljana-,  „Lira-, „Vila , in zbor šišenske Čitalnice   Med vodi telji pevskih zborov je večina ljudsko Šolskih učiteljev. — K pregledu, katere skladbe so se največ pele v preteč enem letu pri zveznih društvih, je pripomnil g. dr. Turna, da goriško pevsko dni štvo  poje pri  vsakem  nastopu poleg slovenskih  po   eno  hrvaško, srbske, češko in rusko pesem, da se vzgaja v naših   društvih  pa tudi  pri ljudstvu sploh smisel za slovansko pesem, i Dalje prih )
Dnevne vesti
v L<ubl|AQi, 19. se^tt-o br
— Osebna   vest.   D. I
predsednik baron Hem ;e 1*1 is na Dunaj. — Saplent ua državni realki v Gjrici   Fr, M a š «* r a   j« imenovan  za glavnega učitelja n* učiteljišču v Kopru
— Kr&snjrtlte deželne finance. Z oziroro na g r švindel klerikalnih i slov smo si iteli v doiinost, da pojasnimo dr janjako »tanje kranjskih d^Žt-lnh fi^mne »Slovenec« je h tro por«b:lti • T.i-ko, češ, da vse vi b:!n irč res, kar smo pisali o podporah, ki jih je požr a klerikalna ot-strukeija. To je že vrhuifc duhovniške nesramnosti. K»j pa je spravilo d* ž. linana« v tako žalostno stanje, Če ne ravno obilne podpore, ki jih jedovoijevala dežela v o 1 i 1 c e m klerikalna stranke. Leta in l*ia ho klerikalni poslanci moledovali: dajt«, <aMf, dajte — in dežela je dajala in d*j»U sa vinograde, za vodovode in is va<< mogoče m nemogoče ftvari. Vedns in vedno pa so se klerikalci upirali tudi vsakemu zvišanju deželnih dokUd in zatevali, naj se narede dolgovi. In tako bi šlo in pajde najbrž še dalje. Letos pa ni podpor, ne zaradi te#a, ker m denarja, saj ima dežela kredita še dovolj, nego zaradi katoliške obstrukoi|e. Primanjkljaj je imela de J elatudi žepred 10 leti, a vendar je dosedaj vsa ta leta izdala ogromne  tisočake za
po prre in dajala bi podpore tudi letos ko bi jih ne bila požrla katolik« obstrukoija.
— Dežel nozboreke molitve na Štajerskem za novo ustanovljeno IV. kurijo se bodo vršile jutri. Slovenci so postavili v treh okrajih svoje kandidate in sicer: za mariborsko-radgonski okraj posestnika Franca Thalerja v Št. Uju, — za ptujsko-bre-fciški okraj dvornega svetnika dr. Miroslava P loj a na Dunaju — in za eeljsko-slovenjegraški okraj posestnika Ferda Roša v Trbovljah. Boj bode posebno hud v mariborskem okraju, kjer so zraven Slovencev postavili tudi Nemci, krščanski socijalisti in pa socijalni demokratje svoje kandidate, tako da si bodo stale štiri stranke nasproti. Vtem okraju pride najbrž do ožje volitve. NiČ manje hud bode boj v ptujskem okraju, kjer so se Nemci združili s nŠtajerčevimiu neinsku-tarji in skupno postavili znanega ore-kovskega \Vratschkota za kandidata. Izid volitev v tem okraju bode pokazal, ako ima „Stajerca v tem okraju med kmeti res tako zaslombo, kakor se hvali. V celjskem okraju je izvolitev slovenskega kandidata Ferda Roša zagotovljena, dasi tudi v tem okraju Nemci in socijalni demokratje silno proti njemu agitujejo.
— Klerikalen shod na Koroškem. Z Vi-Jok*g» Strmca se na'ii piše: Sho-. bfturega so napravili kierikftlni rešitelj! koroških Sio vencev, je bil sl&bo obiskan. Neki kranjski duhovnik je znane, vklesane Črke ca zgodovinskem kamenu iz gOBpesvetSiiega poha v svoji učenosti raztolmtč I po Jarnikovem načinu, da bi s ttiT. verne o?Čice navdušil za vero, kai Slovenci baje že imeli, ko je oni ^men še stal v Virunu. Drugi govornik j«? govoril t^ko spa kedrano slovenščino, kukor jo govori otrok, k* jo osem let obiskoval slavne koroške ljudske šoie. O narodnosti skoraj ni bilo ne duha ne sluha razun v govoru g. poslanca Srafenauerje, ki jo navdueeva! D^vzoče za ljubezen do.domovine in jezika slovenskega Ovečnem žiViieniu vnebesin itd. s;» je marsikatera »učena« beseda izprego-vorila. tako naprej, in enkrat se bode še Čitalo : kranjsko uniformiran siov, koroški duhovnik je svoj narod pokopal: »Eos se tebi koroški Slovenec je želja spo<nila — v zemlji domaČi, da truplo leži«.
— Občinske volitve v Dorn-bergUi V prijaznem Dornbergu na Goriškem ie bil te dni ijut boj med narodnonapredno in med izdajalsko klerikalno stranko. Klerikalci so po- j klicali as pomoč tudi dornberška častna obč&n* Simona Gregor-e: č a in Vekoslavti Spinčića. In — gičj čudo! — Častni občan Simon Gregorčič je prišel glasovat proti tistim, ki so g& branili, ko ga je Mah nič besno preganjal, proti tistim, ki so mu podelili častno ob čanstvo. Tudi častni občan Ve-kos lav Spinčić je poslal pooblastilo, a to ni obveljalo. Komentarja ne bomo pisali, glede Simona Gregorčiča zato ne, ker se nam mož smili, glede Vekosiava Spinčića pa zato ne, ker ni vredno truda.
— O goriškem deželnem zboru prdvi »Soča«: Dokler bo Pajer deželni glavar in dokler poj dejc za njim slovenski klerikalci, bomo goriški Slovenci le tujci v deželni biči in iz nje ne izide za večji del dežele r.ič dobrega, nič takega, kar bi merilo na napredek Sloveucev ter obenem koristilo celi deželi.
— Farftka nesramnost. Iz gorenjskih Rateč se nam piše: Pretekle dni je prikolovratilo v našo mirno vas mlado popče. Kmalu smo izvedeli, daje to vedno pijani kaplan Bal o h. Kadar ni pijan, kuje časih pesmice ter jih objavlja v „Slovencu" ia „Domoljubu". Kdor bere te pesnice, tega kar po trebuhu ščiplje in kolje. Kaplane Balon se je zaletel v neko tukajšnjo go* ahlno, kjer ga je pričakoval njegov znanec. Med čakanjem je ta znanec vzel v roke na mizi ležeči „Slovenski Narod". Ko je to pijani božji namestnik Baloh zapazil, je v silni razburjenosti iztrgal bralcu „Siov. Narod" iz I rok in ga zalučal na drugo  mizo. Go- 1
tovo bi je mislil, .da je storil junaško delo, a pokazal je le svojo oliko in omiko. Drugikrat zna „gospod pesnik-* kaj dobiti okrog blagoslovljenih ušes, Če se bo lotil tuje lastnine.
— Cerkev je vsem narodom enako pravična — tako se upajo klerikalci govoriti še dandanes, ko nam vendar počenjanje katoliških škofov in njih duhovnikov jasno kaže, da je rimska cerkev ena najhujših sovražnio slovenskega naroda. To se kaie pri vsaki najmanjši priliki. Tako je bila 8 t. m. jubilejna proeesija iz Celovoa v Gosposveto. Procesija je bila napovedana tudi v »Miru«, torej je bila prirejena tudi za Slovenec. V GoBposvett pa je bila samo nemška pridiga Tako se dela povsod po Slovenskem, pa se vendar Še dobe ljudje, ki ne uvidevajo, da je rimska cerkev Slovencem sovražna.
— Koblar zopet pogorel. Kranjski tehant Koblar je imel nekaj čaia v oblasti mesto pod načelnika krajnega šolskega sveta na Primskovem. Pri novi volitvi je pa žalostno pogorel, dobil je en e a m glas, namreč — svojega.
— Zopet obsojen« Slabo glasni fajmnšter na Igu, dr. M a u -ring, je bil d&nes zopet obsojen, in sicer na globo 80 K in  v povračilo vseh stroškov, ker je iz same hudo bi;e čisto Užnjivo obdolžil gostilni č&rja Antona MeŽzna z Iga (pri Studentu) nekega kaznjivega dejanja in ga ovadil orožnikom. Izk&s&io se je, da je ižanski božji  namestnik grdo obrekoval in poštenemu možu Časi kradel in  zat3 je prejel zasluženo kazan.   Poboljšal se pa ta uiaŠnik Gospodov seveda ne bo.
— Ljubljansko gasilno in rešilno društvo je imelo vče
dopoldne  pri  stari cukrsrni veliko vajo,  kateri   je  prisostvoval tudi g župan Hribar. Vse vaje so b le izve dene jako ekssktno.
— Parmuve „Arnaconke" se uprizore 24 t m. v Piznu, kamor pride tudi skladatelj, da opereto pripravi.
— V Kamniku se je u»ti»-»Sokoi«. Pravila so predložena. Nt. shodu v soboto se je takoj nabral znaten znesek z*   telovadno uro
— Z Bleda se nam je v lp: Letovišč&rji so nas zapustili, nast&i je na poleti tako živahnem Bleda jesenski mir in samo v siovečem Mallner-jevem hotelu je nek&j odličnih go Btov. V nedeljo je prišel dež. predsednik baron Hein s soprogo, da vidi krasni naš Bied še enkrat pred koncem sezone, obedoval je pri Mallnerju in ee z večernim vlakom vrnil v Ljubljano.
— Slovensko učiteljsko društvo kočevskega okraja priredi tretje letošnjo zborovanje dne 22. t. m v Sodraiiei. Kot poročevalca nastopita učitelja Fr. Mlakar is Ribnice in M;h. Vrbič iz Sodražiee. Prvi govori o gojenju narod nega čuta v šoli in izven šole, drugi o Čebelarstvu, s kater stroko se g. poročevalec bavi zelo uspešno že mnogo iet
— V Cerkljah na Dolenjskem se dne 22. t. m. otvori novo šolsko poslopje. Učiteljice, učitelji in drugi šolski prijatelji se vljudno vabijo, da se slavnosti udeleže ter to nemudoma prijavijo šolskemu vodstvu v Cerkljah (p. Krška vas.) Banket se vrši ob 1. uri popoldne (Kuvert 2 K 40 h).
— Slovenskim rodoljubom z dežele in sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se celovški Slovenci shajajo odslej vsako sredo ob pol 8. uri zvečer v gostilnici g. Cavsnika „Pri zlatem studencu", Lidmanskega ulice, kjer imajo odmenjeno svojo „klubovo sobo". Poseben vhod iz dvorišča na desno. — Slovenski gostje so nam vsekdar dobro došli! Prof. Schrev, starosta.
— Oproščen ubijalec. Kakor smo poročali, je v Ravnah pri Brežicah vpokojeni orožniški postsje vodja Anton P o ž u n ubil s sekiro svojo taščo Ano K i n k. Poiun, ki je 34 let star, je dobil pred dvema letoma majhno pokojnino ter se lani priženil na Kinkovo posestvo, kjer je poleg jezične ženske dobil še bolj strupeno taščo. Tašča je bila Požunu neprestano za petami ter ga zbadaia in dražila, kjerkoli ga je mogla. Tako je bilo tudi 6. junija letos, ko je prišla taŠČa za Požunom v pojato, kjer je ta steljo sekal, ga dražila in zasmehovala, da je fitava, ki si ničesar ne upa; pri tem je pomolela razdraženemu zetu glavo, naj udari, ako ima kaj poguma. Poiun je v tem hipu tudi zamahnil s sekiro ter preklal tašči glavo. Pred porotniki je vse ske-
sano priznal ter izjavil, da ne ve, kedaj in kako je zamahnil, ker je bil skrajno razburjen. Sodišče je pripustilo porotnikom event. vprašanje o hipnem zme-denju, ki so ga tudi porotniki poleg vprašanja glede uboja potrdili, nakar je bil Požun oproščen.
— Ustrelil ee je na Reki ko čijai  Anton   Pono  iz  Šentjurja pri Novem mestu.
— Društvena godba priredi
v torek, dne 20. t. m., ob pol 8. uri zvečer mirozov. Obhod: Mestni mi gistrat. Pred škofijo, Poljanska šesta, Sv. Petra most, Sv. Petra eesta Res-Ijevaoesta, SlomŠekove ul., Kolodvorskem Sodoijske ulice, Dunajska cesta, Sahellenburgove ulice, Gradišče, Valvasorjev trg, Krilevniške ulice, Sv. Jakoba most Stari in Mestni trg, Magistrat. V slučaju neugodnega vremena se vrši mirozov v petek. 23. septembra, po istem sporedu.
— Nevaren cigan prijet. Dne 17. t. m. zjutraj je šel tukajšnji postajevodja g. Jožef Schleimer z oroi nikom Jožefom Lipovcem proti Posavju na patruljo. Tam sta izvedela, da se je predvečer klatil po Posavju cigan Alojzij Breščak, star 31 let, rojen v Kranju, pristojen v Kamnik in da je šel proti Gameljuom, Takoj sta se podala v Gameljne, Šmartno in od tam v Rcpnje, kjer sta pri gostilničarju Francetu Mohoriču po ciganu vprašala in izvedela, da je bil tam in odšel. Sledila sta ga dalje in ga res izsledila ob 0. zvečer v neki oddaljeni bajti. Ko sta prišla do bajte, sta začula Breščaka, ko je ravno pri mizi pripovedoval, da ga iščejo orožniki, da ga pa ne bodo dobili živega v roke, češ, da je že dobro pripravljen. „Kaj čem," je pravil, „za beračit sem premlad, ker mi nihče nic ne da, delal ne bodem, kradel bom pa, dokler bo šlo". Orožnika sta nato vstopila v bajto, držeč nasajena bajoneta proti ciganu, ki je neustrašeno skočil izza mize in hotel uiti skozi okno. Ker pa je bilo isto premajhno, skočil je proti orožnikoma, nastavil prsi in velel „prebodita me, tukaj sem1'. Orožnika sta ga potem uklenila in odpeljala proti Ljubljani. Po 13 urnem neprestanem zasledovanju sta bila orožnika tako utrujena, da sta morala v Gameljnah najeti do Ljubljane voz. Alojzij Breščak je komaj prestal 8 letni zapor zaradi ropa iu razaih tatvin iu že zopet ima ravno ista hudodelstva nad seboj. Ljudstvo se ga boji povsod, kamor pride, ker je zelo nevaren in silovit. Cigan je pred nekaj dnevi v Zbiljah pri Medili kradel, kjer so ga pa kmetje zasledili in ga hoteli ujeti. Breščak jim je .-rozil s samokresom in so ga mogli le z vilami prepoditi. Ko je pritekel do Save, je skočil v vodo in jo vkljub temu, da je bila zelo narasla, preplaval. Samokres mu je bil ostal v vodi in se je pri njem dobilo le smodnik iu kroglje.
— Zlobnost* Dne 17. t. m. je
prepeljal voznik Jož"f Kramar v Konjusne ulice št 13 7 več suhih gob in so je tam ne S olik o odstranil. Med tem časom pa je delavec Andrej Selan, ravnotara stanujoč, pere-zai pri petih vrečah trake, s katerimi so bile zavezane, in ko je Kramar konja pognal, so začele gobe padati iz vreč v blato. Ko bi ne bil tega hitro opazi!, bi bil imel zaradi Seia nove zlobnosti la^ko občutno škodo. — Včeraj zjutraj je pa sreča! zidar Fran Vekonja na Dunajski cesti Ano Severjevo iz Kleč št. 13, ko je peljala v mosto mleko. Zgrabil je brez vsakega vzroka voziček, ga prevrnil in ji napravil pri tem na steklenicah in mleku 6 K škode. Za to neumestno burko je šel jest ričet. Vekonja je mlekarioi škjjdo povrnil.
— Zastrupil se je v soboto ponoči zoboziravnik gosp. dr. Julij Koblitz pl. Sohlesburg v svojem stanovanju na Dunajski cesti št 7 s cijankalijem. Kobjitz je bil roj 1870. v Olomucu. Vzrok samomoru je bila neozdravljiva bolecen, namreč tuberkuloza. Truplo so danes prepeljali na Dunaj.
— Nnsreca. Dne 17. t. m. jo
vlačil Ignaoij Struna, hlapec pri posestniku Oberater|u v Zatični, v gozdu s konjem hlode. Eden hlod se mu je zvalil na levo nogo in mu jo pod kolenom zlomil. Pripeljali so ga v deželno bolnieo.
— Konja zamenjal. V soboto je bila posestniku Valentinu Stebetu i« Gmajnoe v kamniškem okraju 300 K vredna kobila v hlevu pri »Ferlincu« na Cesarja Jožefa trgu zamenjana. Ai se je to zgodilo namenoma ali po pomoti, še ni dognano. Stebe kobile, ki j-* preostala v hlevu in ki je vredna le 70 K noče vzeti in se bode najbrže moral pravdati za odškodnino.
— Poljska tatvina. Včeraj zvečer je prinesla delavka J. P. stanujoča na Zaloški oesti št 15 proti hiši vrečo krompirja. Tam službujoči stražnik jo je ustavil in po daljnem izpraševanju dognal, da je I. P. krompir res na neki njivi ukradla.
Delavsko gibanje. V soboto se je odpeljalo iz Ljubljane v Gorioo 10 zidarjev, 7 žensk je šlo od tu v
tovarno v Knittelfeld, 15 Hrvatov se je peljalo is Reke v Hrušioo, 19 pa is Selške doline na Koroškem v Zagreb — Včer»i je šlo v Ameriko 10 Slovencev, nas«j je pa prišlo 97 Hr vatov, is Hruiise je ilo 100 Hrvatov, na Westfalsko se jih je odpeljalo 70, na Jesenice 4 in v Feldkirchen pa 30 — Izgubil je Alojzij Matelič srebrno uro z verižieo, vredno 24 K. — Gozdni čuvaj Ivan Podkrajiek je pa našel v Tivolskem gozda aro z veriiiso, vredno 7 K.
* najnovejše  novice. —
V novo češko učiteljišče (I rftsrei) v Opavi se je vpisalo 56 učensev.
— Dohodki ogrske države so bili v pretečenem četrtletju za 27 milijonov ugodnejši kot v istem času lanskega leta.
— Poneverjalee Jennor je baje skrit pri neki svoji ljubici v neposredni bližini Dunaja.
— Med umorjenimi misijonskimi s e s t r & m i vNovi Gvineji je tudi bivša učite jica iz Solnograske Vilma Batka.
— Zlati   rudnik   na če
š k e m. V Roudnah pri Budjejovicah je neka angleška družba copet oživela s kapitalom 3 milijonov kron Zlato, ki so ga dobili prve dni, je razstavljeno v 4 do 5 kg težkih drcgth.
— Ponesrečeni romarji
V ogrski občini Mvirbotor so se splašiii konji ter udrli med procesijo romarjev. Dva otroka in neka žena so ostali na mestu mrtvi, vseh ranjenih oseb je 49, med njimi 19 samrtno.
— Shod naravoslovcev se vrši sedaj v Vratisiavi pod predsedstvom pref-sorja dr Chiarija iz Praore.
' Generalni strajk v Italiji.
V Milanu traja štrajk nespremenjen. Piinometri so že prazni. Mestu je v temi. Tujci b^že. Štrajkujoči so zaklali v neki gostilni zdravnika Gan-dolo, ker ee je protivil, da bi se gostilna zaprla. Tudi v Genovi so se primerili veliki izgredi ter se proglasi najbrže obsedno stanje Ravnokar se je proglasil generalni štrajk tudi za vse italijanske železnice. Straj-kuječi nastopajo z velikimi nasilstvi. Cenzura ne pusti nobenih poročil v svet.
* Sleparstvo   v Parizu.
Žena nekega trgovca v Parizu, ki je bil takrat na potovanju v pro vinoi, je ravno nameravala vstati, kar ji prinese dekia čašo čolialade. Komaj je čaco izpraznila, že je zopet močno zaspala. Dekla je oipria okno na cesto in na dano znamenje je prišlo sedem ljudi v stanovanje. Vzdignili so gospo in jo z blazino vred polotili .ia tla, nato pa odnesli posteljo in vso drugo hišno opravo, vso zlatnino, nakit in dragotine, preproge, podobe i. t. d. Vse so prav skrbno zložili v velik voz za pohištvo, ne da bi jim vratar količkaj branil, ker se je trgovec imel v kratkem izseliti in je bil vratar mnenja, da je te ljudi najel trgovec. Ko se je oropana gospa Čez tri ure zbudila, je našla le še prazne sobe in stene. Policija je še tisti večer prijela nezvesto služkinjo in upajo, da se jim posreči, priti tudi drugim sleparjem na sled.
* 5000 dolarjev za dve bolhi. A. M. B .ker v Tacom: (Ame rika) pričakuje, da dobi 5000 dolarjev, katero svoto mu bode izplačal baron Rothsshild za dve sibirski bolhi, kateri je vjel na živi severni lisioi, katero je vjel v Sibiriji. Baker se je napotil v minoii zimi v Sibirijo, od kjer se je vrnil v juniju. On je bral o razstavi bolh v St. Louiau, katera zbirka je last barona Rothachilda is Frankobroda. V zbirki so vrste bolh, izvzemši sibirskih. Takoj na to se je Baker vrnil v Sibirijo, kjer je vjel dve bolhi na hrbtu neke sibirske lisice. Sedaj je prinesel bolhi že živi v steklenici. Pred kratkim je potoval dalje proti St. Louisu. kjer mu bodo izplačali 5000 dolarjev nagrade.
* Razmere    v pruskih višjih" krogih. Znani slepar in
oderuh ter nečistnik Opitz je bil opetovano v preiskovalnem zaporu, a vselej so ga proglasili za duševno abnormalnega, ga nekaj časa imeli v opazovalnici, potem pa ga izpustili, da je svoje sleparije nadaljeval. Nedavno je bil v Berolinu ljuds&i shod, na katerem je prečital pisatelj Brand spis, ki bo je zaradi Opitza poslal višjemu državnemu pravdmku dr. Isenbielu. V spisu je povedano, da se je ta Opitz javno hvalil, da jez vojvodo Ernestom Gtlnther jem is t, I e z v i k 11 o Iš t aj n a v kasnjivem razmerju, vsled Česar se mu ne more ničesar zgoditi. Ta vojvoda Gtlnther pa je brat nem ške cesarice in zet proslule prince-sinje Lujize Koburške. Tudi se je Opitz hvalil, da je v njegovi oblasti, da sodni akti izginejo.
* Ruska penzija za Japonca. Franooski poslanik v Tokiju
je izročil letno pokojnino za tista dva kulija, ki sta svoj čas s-danjemu ruskemu oarju. tedanjemu eareviiu pomagala rešiti življenje. Ko je carevič takrat potoval po Japonskem, napadel ga je neki zblazneli policist z golo sabljo. Oba kulija sta pa preeej pripomogla, da so careviča rešili in sar se jima je izkazal hvaležnega ter jima določil letno penzijo, ki jima omogečujs, da sa japonske razmere Živita kaj udobno. Ko je napočila vojna, sta se kalija bala, da izgubita penzijo in da bodeta zopet morala vloČi voziček. Veliko pa je bilo njuno veselje, ko sta se preverila, da to ni res
* Temperatura v Sibiriji«
Termometer kaže 11. t. m. ob 7. uri zjutraj po Ceisiju: v Omaki 7 3 stop., v Tomsku 8 5 stop., v Irkutski 5 8 stop. in v C;ta 3 6 stop. gorkote
* Buharoki emir je, kakor poročajo is Jalte, darov« 1 20000 rub ljov, da se ustanovi   tamkaj šola, ki se bo nazivala po prestolonasledniku
AleksffU.
* Največje perje ima tako-svana palma Liaj, ki raste ob bregih amazonske rek« v Braziliji. To perje je dolgo 9 do 15 metrov in široko 3 do 4 metre
■ Največja tovarna za tobak na svetu je v mesto L\!le ter je laatmaa francoske države. V te) tovarni se »sedela na leto do 50000 tonelat raznega t* baka, kakor smotk, cigaret, tobaka v omotih itd. — To baka porabi Nemee na leto povprečno 1369, Helaave* in Belgijec 963, An-glež le 680 gramov.
— MoSeja v Londonu. K kor poročajo, dob: London v kratkem mošejo in je neki turški paša že naročil nečrte za krssno mošejo, zadosti obsežno za 2000 londonskih mohsmedancev. Poaebno karakterističen bo za poslopje vitki minaret, ki bo z njega vabil muezin vernike k molitvi. Načrte pošljejo sultanu v Carigrad, da j;h odebri.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Dunaj 19. septembra. V kratkem bo tu sestanek zaupnikov češkega k'uba in obeh jugoslovanskih klubov.
Praga 19. septembra lz-vrševalm odbor staročeške stranke se je včeraj posvetoval opolitični situvaciji in ostro obsodil govor, ki ga je imel ministrski predsednik Korber v Lvovu, v katerem govoru s^ je kot vladni princip proglasilo čuvanje vse nemške posesti, naj si bo še tako krivična.
Opava 19. septembra. Danes je bil otvorjen š ležijo ki deželni zbor. Nemci so pedali predleg, naj vlada pre tli če svojo odredbo glede čeških in poljskih paralelk na učiteljiščih v Opavi in v Tešinu, koj na to je bila seja zaključena. Sodi se, da nameravajo Nemci začeti z opstrukcijo proti vladi.
Belgrad 19. septembra. Včeraj ob desetih dopoldne je bil otvorjen kongres zdravnikov; zborovanje se je vršilo v kuzali-Šču. Navzoe je bil kralj. Ava-k u m o v i e je otvoril kongres, ministrski predsednik G r u i e je pozdravil navzoeV Sloveneo, Hrvate, Bolgare in Čehe. Med dru gimi je govoril tudi dr. Šla j mer, ki se je poklonil kralju. Kralj je sprejel delegate. Jugoslovansko umetniško razstavo je otvoril kralj sam in si takoj razstavo ogledal. Izrekel se je kralj jako pohvalno o slovenskih delih.
Milan 19 septembra Velikan ski generalni štrajk je končan; danes so vsi delavci šli zopet na delo
Berolin 19. septembra. Kne<s Herbert Bismarck je včeraj umrl. Cesar Viljem se udeleži pogreba osebno, cesar Franc J o že t je brzojavno kondoliral.
Rusko-japonska vojna, Petrcgrad 19 septembra. Ja ponska armada se južno od Mukdena približuje ruskim kolonam, ki stoje za provizo-ričnimiutrdbami. General V e -ličko organizira obrambo.
Petrograd 19. septembru. Predno odide 8 voj na bojišče, pride car v spremstvu novega ministra notranjih del v Odeso, od koder pojde v Kišinev.
fpBJ"        k-eclNtvo, mora vsled
avoje sestave biti tudi precejšnega učinka,
Je velike vrednosti zs zdravnika In za paciente. — Zc!o/Hut(* vino lelc«*r-
nnrfH l*iccol iju ▼ X^|ut>ljt»ui na Dun»jski cesti se odlikuje po
tem, da obsega v reanlel naznačeno množino železa. — Zunanja naročila po 2 povzetju. 1264—15
Rogaški „Styria vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču ZdavniSko Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline jggM sladkorni griži
zdravilni vspehi. zaprtju
bolečinam na jetrih.
Trgovskega
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dan. borze 17. septembra 1904.
\nlozii*Mil p<*pirji.
4°/. majeva renta .   . . 4*2"/0 srebrna renta   . . avstr. kronska renta .   zlata „ 4°/0 ogrska kronska „
4°/
47
zlata
4°/0 posojilo dežele Kranjske . 41/j0/o posojilo mesta Spljet . 4V,°/o n » Zadar . 47a°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. 4°/o * n w ž. o. . zst. pisma gal. d. hip. b. pešt.   kom.   k.   o. z.
10°/0 Pr.......
zast pisma Innerst. hr. „      „    ogrske cen.
dež. hr.......
z. pis. ogr. hip. ban. obl.   ogr.   lokalnih železnic d. dr.....
obl. češke ind. banke . Trst-Poreč lok. žel.
*Vt°/o 4V,°/o
*7«7« 4V, 7.
4* °/ * i /o
4°/,
1 i/ i h
iQ P«or. 4°/0 prior. dol. žel. S°/0     „    juž. žel. kup. 4Vi0/« avst. P09- za *eL p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1854 . .      ■   ■ 1860S 1864 .
emisije
a
tizske
zem. kred. I.
» n. .
ogr. hip. banke . srbske a fra. 100'—
turške.....
srečke .   . .
Basilika
Kreditne „ . . •
Inomoske „ . . .
Krakovske „ . . .
Ljubljanske „ . .
Avst. rud. križa „ . . .
Ogr.    „     „ „ . . .
Rudolfove «...
Salcburške „ . . .
Dunžyske kom. „ . . -
Delnice. Južne železnice .... Državne železnice Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke   . . Ogrske      „        n       . . Živnostenske „ Premogokop v MostH (Briiz)
Alpinske motan..... 473 25 474-25
Praške žel. indr. dr.....2435 — 2445 —
Rima-Muranyi......' 512*25 51425
Trbovljske prem. družbe . . |i 326 — j 327* — Avstr. orožne tovr. družbe . . I 47960 48060 Češke sladkorne družbe ... I 169*— 171*—
Deuar
99-35 10015
99-30 119*30
97*15 118*85
99*50 10025 100 — 100*85
99*60
99 60 10150
106*85 100*50
100*65 100*20
100 — 100*75 98*50 9910 307*50 101*10
18375 260 — 161*50 309 — 297-75 269 — 93 — 134-25 21 — 464.— 78*— 83- — 69 — 54
29*25 66'— 77 — 517 —
Blago
99-55 10035
99*50 119*50
97*35 11905 101 — 10125 100 — 101*85
100 — 9990
102-50
107*85 10150
10165 101-20
101 — 101-75
10010 309*50 10210
185-75 263*50 163-50 319 — 307 75 275 — 97 — 135*25
22*_
474 — 83 — 87-— 69-50 56 — 30*25 71 — 81*— 527 —
87- — ' 645*75;
88- — 646 75
1614-—,1623 — 655*50 656*50 76450J 765 50 248*50! 249*50 658 —1 662'—
Valute.
C. kr. cekin . . 20 franki . . . . 20 marke. . . . Sovereigns
Marke.....
Laški bankovci. .
Rublji.....
Dolaiji.....
11-35 19 01 2348 23941 117-37 95* 253( 4*84'
11-39 19 03 2356 24 — 117-57 9520 2*54 5-—
Meteorologicno poročilo.
Višina nad morjem 306 2.    Srednji zračni tlak 736 0 mm
t o	Čas opazo-vai j a	Stanje barometra v mm	Ž? s g o 3	Vetrovi	Nebo
17.	9. zv.	7403	9 8	al. jvzhod	oblačno
18. t»	7. zj. 2 pop.	7409 7401	84 ; 13 3 i	sr. jvzhod del. jasno p.m.Bvzh.jdel. jasno	
		7416	10 0	sr. svzh.	obiacno
12.	2. p«.p.	740 8 740 8	6-4 89 1	m.BTzhod jer jzahod	del. jasno oblačno
Srednja temperatura sobote in nedelje: 112' in 10 6°, — normale: 14 6° in 14 6°. — Mokrina v 24 urah: 00 mm in UO mm.
I
Zahvala.
i
Za obilne dokaze srCnega sočutja med boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, gOBpe
Marije Počkar
c. kr. postnega poduradnika soproge
kakor za mnogobrojno spremstvo predrage pokojnice k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naSa najsrčnejšo in najiskrenej&o zahvalo 8717
V Ljubljani, 18. sept. 1904..
Žalujoči ostali.
pomočnika
za   trgovino    norlmberškega blaga
sprejme takoj A. Auerja nasl. J. Ko-renčan. 2711—8
fffargarina.
IŠČe se pod ugodnimi pogoji pri trgovcih m pekih vpeljan zastopnik.
Ponudbe pod „Margarina" uprav. „Slov. Naroda". 2716
Komi
CM
co
7i
se sprejme v špecerijsko trgovino.
Kje, pove uprav.  „Slov. Naroda".
Proda se ceno
„Ljubljanski Zvon" 1881—1903 in £> letnikov ,,Dunajskega Zvona",
skupaj ali posamezno; prodajo posreduje Iv. Bonaca trgovina papirja v Ljubljani.  —   Priporočljivo za bralna društva in čitalnice. 2846-3
Hi Si
ki zna perfektno slovensko in nemško, s tinim vedenjem, se sprejme na deželi.
Ponudbe na upravništvo nSlov. Naroda". 2689-3
Dijaki
cenike
za po najnovtjših predpisih izdelano
šolske zvezke
pri
2^75-9
Ivan Bonacu v Ljubljani.
Za orodja s to znamko
se jamči v polni meri!
Žage, pile, dleta, kllnje za
oble in vse drugo orodje, izvrstno, že 30 let preizkušene kakovosti.
zzr Prodaja se le trgovinam. =
Rihard Arns
Remscheid na Nemškem
Hiinlfitrafse. 2534-3
co
tO
se sprejmejo pri učiteljski rodbini na hrano in stanovanje. Povpraša naj se:
Rimska cesta 7, vrata 18.
Oh vzic&tfau bo i
pn por
Jfy'uS/f'ana, cficSeznovc uficz 9
avojo  -Gorato (MMMO
u*&9UXH&tni& oS/actf dcčfle in Scfiftcc v vsefi t>eći{iocyttfi in cenafi    ^a^otcitytJ<x^occi oodBno
Originalna brzojavka, naslovljena na gospoda Bernatoviča, na vpogled v izlogi Angleškega skladišča za obleke, na Mestnem - trgu št. 5. -
Za p. n. dijake in dijakinje ter za  šolsko   mladež   obleko za 10 % ceneje kakor doslej.
2699—2
Deklice
u.\\ ti*čk\  ki si iele privatno ^ r t
Igranju na klavirju in ob on^m teorija^ naf  «<   iu a> pod
S'fro: „Dobri uspeh" post«* restanta
v Ljubl|ani. 2712—2
Službe iscoci
vsakršnega poklica, ki se hote pečati s prodajanjem nekega lahko raz pečavajočega predmeta, dobe lahko proti mesečni gotovi plači in visoki proviziji hitro službo. 2622-8 Ponudbe pod „M O 1069" na naslov Haasentein & Vogler, A. G. Miinchen.
Grenčica
„Florian"
in liker
Florian"
iboliša kaolnca za
55
|3 dobro idoče r«7ia
gostilne
se oddajo s 1. novembrom v najem. Več pove uprav. „Slov. Naroda
1 DEBELOST r
odstrani hitro in garant n«šk«.<iljivo Thielejev čaj n odstranjenje debelosti. Najfinejša izpričevala.
Zavitek 2 K (po posti fM K franko po povz > iz lekarne Jos. pl. Tordk. BudapeSta, Koemgsg. it. 12. ■ 2c2ij ■ 2 m
Kupi se že obrabljena, a še vendar rabljiva
z upravo od 500 do 1000 kil.
Ponudbe naj se upošljejo s ceco vred na Fran Celestina Medija-Izlake. 271-,
Gospice
z dežele, ki Žele pouka v krojerlsanju in Izdelovanju ženskih oblek se
sprejemajo istotam tudi na hrano m stanovanje. 6719
L' ecole des Mata
„Narodna tiskarna4*.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnic« v Beljaka.
Izboči Iz ^rozrxegra reda.
VeljHven od dne 1. junija J904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ČEZ TRBIŽ. Ob \i. nri 24 m ponoči oso! | vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljnbno čez Selithal v Auast . SoJuograd, tez Klein-Reifling   v   Steyr,   v Line,   na   Dunaj  via  Amstetten.   —   Ob 5   un I i zjutraj osebni vlak v Trbiž od   2 julija   do   18. septembra ob nedeljah in praznikih. — 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Ljubno, Dur čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reilling v Line, Budejevice, Plzen. Manj ne va Heb, Francove vare. Karlove vare. Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uii 54 m dopoldne onobni vlak v Trb.ž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Selzth;*!  D;irMj. — Ob II 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih o i S. Jjnnija aapr — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlnk  v   Trbiž,   Beljak,   Pontabelj.  Celovec, Franzensfes Moi akovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gast. in, Zeli ob jezern. Inomost, Bregtac, Curih, Genevo, Pariz, čez Kle n-Reifling v Steyr.   Line,   Bndjeviee,  Plzen,  Manjine vare. !; Francove vare, Karlove vare, Prago. (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II  razr. , L na Dunaj čez Amstetren.   —  Ob 10. uri ponoči  osobni  vlak v  Trbiž,  Beljak, Franzensf«-Inomost. Monakovo (L ubljana-Monakovo  direktni  voz I. in II. razreda. —  PBOCA f ROVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni \laki. Ob 7. uri 17  m zjutraj  v Novo  mesto.  Stražo,  Toj J Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. iatotako. — Ob 2. uri 10 m p.-poldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septeinora ob nedeljah in  praznik h.  — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesl Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA  IZ  TRBIŽA.  Ob  3.   uri  23  m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Munakovo-Ljubijana direktni voz 1. in II. t reda:, Inomost, Franzensieste, Solnograd, Lmc, Steyr. Aussee, Ljubno,  Celovec, Beljak. — 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.  —  Ob  11. uri  10 m dopoldne osobni vlak z i n»ja Čez Amstetten, Lipsko. Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago (Praga-Line Ljubljana d rektni voz I. in II. razred*1, Plzen, Budejevice. Solnograd,  Line, Steyr,  Parii, Genevo, Cunh, Brejrene, Inomost, Zeli ob jezeru,   Lend-Gastein,   Ljubno,   Celovec,   Šmohor,   Pont:*bel    — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Seizthala, Beljaku, Celovo t, Ifonakovoj Inomosta, FranzeLsfesta,  Pontabla.   —  Ob 8. uri BO m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah , praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipsk^ga, i'ra Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubm-^a, Beljaka, Celovca, P tabla, čez Selzthal z Inomosta in Solnos-rada. — Ob 10. uri 4o m ponoči o-obni vlak s Trt od 2. junija d.» 18  septembra ob nedeljah m praznikih.   —  PROGA !Z NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevju    1> j in popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta,  Kočevja iu ob 8. ari 35 m zvečer  istotako. — 9. uri '22 m ponoči osobni vlak   z   Grosupljega  od   t. junija  do lh. septembra ob nedeljah ;i praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   Mlini vlaki:  Ob   7. uri H zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m pono' nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol.  IZ KAMNIKA.   M. I mi    ki Ob 6. uri 49 m z.utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zve« er. Ob 9. uri 55 ■ samo ob nedeljah in praznikih.   —   Čas prihoda in   odhoda je označen po srednjeevropejs* času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
Knjigarna
Kleinmajr & Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg 2
priporoča svojo
vseli Iia tukajšnjih in zunanjih nčitličih, /lasti na tukajšnji c. kr I   in II drž. gimnaziji, c. kr. državni višji  realki   iu c   kr. moškem   iu ženskem učitelji&ču, na privatnih, ljudskih in meščanskih ftolab uvedenih
šolskih knjig
najnovejših izdaj v sešitkih in v stanovitnih šolskih vezbah po najnižjih cenah.
Zaznamki uvedenih učn'h knjig se oddajo zastonj. — Ljubljanski
šolski koledar 2 vin. ji\j~~t 7
^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
14u piiJe In prodaja
VBe VTSte rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
In deviz. '
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K l,000-OOO.—
Zamenjava iu ekskomptujo Oaje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne  papirje in    Za^ar-aie srečke -paro-ti
vnovčujo zapale kupone. ^la.r-zi-ra.i l-zgr~cL"tei.
Vinkrul-aje  in  devinkuluje  vojaške ženitninske kaveije. li^sr  Kskumpt in inkHiiso uienie.   !&J\ ILfT  Borana tiar.u n<» ~*JJ
Podružnica w SPLJETU.
Drnarnr   »lair«* m»rrjnifttt
v tekočem račnnu ali na vložne knjižice \ i ugodnim obrestim.  VloZeni denar obrestuje
dne vloge do dne vzdiga. U'6
Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne.
54
ROU