CEUE, 22. JANUARJA 1976 — ŠTEV. % — LETO XXX — CEHA t DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Slišal sem hudomušno pripombo, da sneg ne merimo več po debelini, niti ne po dolžini, zdaj štejemo le še posamezne snežinke. No, belilo (ne titanovo) na travnikih nas spominja vsaj na to, da smo še v zimskem času. Vsi se tega ne zave- dajo. Zgnetena pločevina na štirih kolesih na dvoriščih avtokleparskih delavnic nas pouči, da imajo nekateri vozniki več moči v desni nogi, kot pameti v glavi. Opozorila in prošnje ne zaležejo kaj prida. Tudi med nami ne! Nekateri bralci pisma, ki jih pošiljate na naš naslov, »pozabite« podpisati. Ne bo odveč, da še enkrat pribijemo: veseli smo vaših pisem, nanje radi odgovarjamo ali jih objav- ljamo. Toda, če se vam mi predstavimo, potem je vsaj olikano, da to stori tudi »zvesti bralec«. Sicer imam dovolj veliki koš. ki ga — mimogrede — vsak dan sproti praznimo tako, da z odmetavanjem anonimnih pisem ne bo težav. Mnogo- kdaj pa jih je le škoda za košf VAS UREDNIK 17 stran: TITO POKROVITEU BAI -13. stran: VOJNIŠKE DIAGONALE Bogastvo sklepov in razprave na peti seji cetralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je v tem, da usmer- jajo v kažipot in na pota neposredne prakse v razreše- vanju problemov družbenega razvoja. Bogastvo že pose- bej zato, ker smo v tem aktualnem političnem trenutku ocenili in opredelili kur s sedanje in prihodnje aktivnosti ja uveljavljanje družbenopolitičnih organizacij. Ne teore- tične in načelne opredeljene njihove vloge — to so storili že kongresi Zveze komunistov — temveč njihove konkret- na uveljavitve in učinkovitosti. To pa smo zmogli pred- vsem zato, kar je v pripravah na peto sejo centralnega komiteja sodelovalo članstvo Zveze komunistov pa tudi drugih drtižbenopolitičnih organizacij in še zato, ner smo prizadevanja za krepitev in razvoj ZK vsebinsko povezo- vali z našim bojem za izgradnjo socialističnih samouprav- nih odnosov. Zdaj bo tudi ocena v družbeni praksi lažja. Iz dveh vidikov. Po eni strani zato, ker gradivo s seje omogoča primerjalno oceno idejno političnih razmer v različnih sredinah in ravneh, tako v temeljnih organizacijah zdru- ženega dela in krajevnih skupnostih kot tudi v oblikah družbenega m političnega povezovanja. Na drugi strani pa ta ocena omogoča preverjanje poti, oblik, načinov in stopnje doseženega v uveljavljanju družbene vloge Zveze komunistov v boju >a razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Ne stremimo za tem^ da zapišemo natanč7io oceno kje smo na širšem celjskem območju v uresničevanju razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, kajti take celovite ocene niti nimamo, niti jo zmoremo na tem prostoru po- dati. Opozorimo pa lahko na nekatere premike, ki so že bili dosešeni in na stara stanja, ki jih že premagujemo. Na primer, odnos do dohodka. Ves ta čas po uveljavitvi ustave so se komunisti, sprva posamezniki, zdaj že v vse večjem, prevladujočem številu spoprijemali z zastarelo zavestjo delavcev v združenem delu in s skupinsko lastnin- skim obnašanjem nekaterih temeljnih in drugih organiza- cij združenega dela ter posameznikov, ki so skušali za- nikati družbeno naravo dohodka. Ta bitka komunistov ni bila in še zclaj ni lahka, kajti v bran se je postavljala demagogija, največkrat prefinjena in v politično neizo- braženih sredinah sprejemljiva za množice, razširjenih gesel med delavci, da jim »nekdo izven združenega deta« odvzema dohodek in še vse drugo. Ne rečemo^ da je bitka že dobljena. Ne, toda borcev je zdaj mnogo več. Pa tudi okopi zaprtosti in pojavi lokalizmov so pretreseni in na- grizeni po širše zasnovani družbenopolitični akciji. Političnemu organiziranju in sistemu samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja je bila posvečena pre- cejšnja pozornost in politična aktivnost. Posebej to mo- ramo reči za organiziranje delegatskega sistema in funk- cioniranja delegatsko sestavljenih skupščin družbeno po- litičnih skupnosti. Ocene, ki so jih lansko leto obravnavali v vseh občinah opozarjajo na dvoje: organizirana je de- legatska zasnova odločanja, sporazumevanja in dogo- varjanja, zdaj je potrebno skrbeli za vsebinsko poglab- ljanje delegatskega dela. Od načina obveščanja pa do obravnavanja in oblikovanja stališč v samoupravni bazi in do sporazumevanja in odločanja bodisi na ravni občine ali na drugih ravneh. V tej smeri, kar zadeva krajevne skupnosti, so prav tako storjeni pomembni koraki poli- tičnega organiziranja delovnih ljudi in občanov po vaseh, zaselkih, ulicah, stanovanjskih blokih itd. Poleg tega da ie bilo iz prenekaterih večjih krajevnih skupnosti usta- novljenih več manjših, so tudi znotraj njih ustvarieni or- Sanizacijski pogoji za oblikovanje najbolj neposrednin pristnih interesov krajanov. Premalo pa smo še uveljavili oblike, mnogokdaj tudi po krivdi nespodbujenega in- teresa pri krajanih, kar bi zlasti lahko rekli za mestna območja. Pa vendar nekatere novejše izkušnje že kažejo, narašča interes tam, kjer je prevladalo spoznanje, da ^josnovnejših in drobnih vprašanj nihče ne bo urejal, ^ ne bodo ljudje v zaselku, v ulici tega sami storili. Teh nekaj primerov, ki kažejo na uveljavljanje novih Odnosov pa nas pouči še o nečem. Premiki, ki so bili doseženi od starega k novemu terjajo in omogočajo hkrati. ^ v prihodnje hitreje dosegamo družbenoekonomsko ^eobrazbo. Na to pa nas je opozorila in zadolžila peta *«;a centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije BOJAN VOLK Minulo nedeljo sem preživel med ljubenskimi lovci. Prijet- ni fantje so in ena najbolj delavnih in resnih lovskih dru- žin. Zato bomo pripravili v prihodnji številki reportažo z ne- deljske jage na divje prašiče! Naj na začetku izdam skriv- nost, da nismo ujeli nobenega, čeprav se je pred puškami podilo kar šest kosmatincev. Enega je oplazil strel, pa se je najbrž zaklel, da ne bo prišel v roke lovcem in je tako tudi storil. Objektiv pa je ujel tale značilni prizor in čudovi- to sožitje: dve zvesti prijateljici — puško in steklenico domače kačje sline. Čigav je nahrbtnik, pa naj ostane skrivnost, lovci itak vedo! Foto: DRAGO MEDVED ZA 8. ^ylAREC ČETRTIČ NA MORJE Medtem ko smo v prejr^nji šievKki nupoMiua- li bolj »v oblakih«, da ne- kaj pripravljamo za 8. ma- rec, dan žensk, bomo to- krat že bolj konkretni. Povedati pa moramo, da smo prvo pismo že dobili in sicer od Alojzije Zabav- nik iz Tabora, ki je ta- koj »pogruntala« za kaj grre. Gre za naš tradicional- ni izlet, katerega priprav- ljamo vsako leto ob praz- niku žensk in to izključno za kmečke ženske, ki ni- majo skoraj nobenih mož- nosti, da bi ob svojem na- pornem delu kdaj videle morje in okusile, da je morje resnično slano. Le- tos bo to že naš četrti iz- let. Prvič smo »sto rož« popeljali v Portorož in Po- stojnsko jamo, drugič v Lipico in Koper, lani pa najdlje in to za skoraj dva dni v hotel EDEN v Rovinj. Kam bomo šli le- tos, naj ostane za nekaj dni še skrivnost. Verje- mite, bo pa tako prijetno, kot prejšnja leta, če ne še bolj. Zaenkrat povejmo samo to, da bo tudi letos izlet dvodnevni, zanj bo treba odšteti 150 din, popeljali bomo okoli sto kmečkih žensk in to izključno ti- stih, ki še niso bile na morju. V naši redakciji obstajajo spiski prejšnjih izletov, tako da kakšne »prevare«, kot lansko le- to, ne bo mogoče. In še to: o b p r i j a v i ne po- šiljajte denarja, ampak na kartico ali v pis- mo samo napišite svo točen naslov. C:e se vas bo prija- vilo več kot sto, bomo žrebali in vse srečne kiiieč ke ženske o tem obvestili. Pričakujemo vaše prijave! K našemu naslovu pripi- šite: I7.1et kmečkih žensk! 2. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 22. januar 1976 MARIJAN BRECELJ V ŽALCU TUDI V TOVARNAH V ponedeljek je obi&iiaia občino Žalec skupščinska de- legacija na Čelu s predsedni- kom slovenske skupicine Ma- rijanom Brecljem. Poleg nje- ga so se obiska v občini Ža- lec udeležili še podpredsed- nik Skupščine Slovenije Vla- dimir Logar, član predsed. srva Socialistične republiice Slovenije Tone Bole in pred- sednica zbora slovenskih ob- čin Mara Žlebnik. Dopoldne so v prostorih Kmetijskega kombinata Hme- zad najprej pripravili razgo- vor o nekaterih aktuainib vprašanjUi žalskega gospodar- stva in delovanju delegatske- ga sistema. Predsiavnikl ob- činske skupščine, Izvršnega sveta in netkaterih organiza- cij združenega dela so goste seznanili s tem, da ta po številu prebivalstva in po ve- likosti ena največjih sloven- skih občin, dosega v zadnjih petih letih zai-es dobre rezul- tate gospodarjenja, še pose- bej velja to za lansko leto, ko so delovno storilnost po- večali za pet odstotkov, oseb ni dohodki pa so počasneje naraščali kot družbeni proiz- vod. Realna rast di-užbenega proizvoda je v lanskem letu zaiašala devet odstotkov, v naslednjih petih letih pa naj bi rastla po stopnji 10,2 od- stotka letno. Goste so nato seznanili s iezB.vn.im stanjem na podro- čju kmetijstva. Osnovni pro- blem je v tem, da so cene proizvodnih stroškov in pro- dajne cene neusklajene. Zani- miv je podatek, da so se ce- ne repro materialov v zad- njih letih povečala kar za okrog 250 medtem ko so cene kmetijskim pridelkom ostale skoraj nespremenjene. Se posebej se to odraža pri iimeljarstvu, torej ni čudno, da so hmeljarji v Savinjski dolini v zadnjem letu opu- stili kar 50 beiktarjev hme- ljišč, v Sloveniji kar 180 hek- tarjev. Takšno stanje na področju kmetijstva povzroča tako ekonomske kot številne soci- alne probleme, povečujejo pa se razlike med kmetijskimi in industrijsko razvitimi ob- činami. Predstavniki žalske skui>ščine so poudarili, da postaja to vse pomembnejše vprašanje, ter da stanja v kmetijstvu ni moč reševati več skozi proračime. Nujne so sistemske rešitve v okvi- ru Socialistične republike Slovenije. Med težavami, ki so jih naštevali na razgovoru so omenili tudi prevelike zahte- ve republiških samoupravnih interesnih skupnosti v škodo občinskih samoupravnih sku- pnosti, poudarili pa so, da je med njimi še premalo po- vezave in sodelovanja. Zanimivo je bilo vprašanje, ki ga je zastavil član pred- sedstva Socialistične republi- ke Slovenije, kakšno je sode- lovanje med občinami v celj- siki regiji. Predstavniki žalske občinske skupščine so pouda- rili, da le to ni najboljše, ter da obstajajo težnje, naj bi spodnja Savmjska doima os- tala takšna kakršna je. To- rej naj bi bila nekakšen re- zervat za delovno silo celj- ske in velenjske občine. Si- cer pa to sodelovanje ovira tudi to, da nekatere stvari v regiji ne delujejo tako kot bi morale. Lep primer za to je na primer regijski Zdrav- stveni dom v Celju, pa tudi Delavska univerza iz Celja je posvečala premalo pozor- nosti izobraževanju delavcev, tako da so v Žalcu morali jeseni sj>et ustanoviti Delav- sko univerzo. Seveda sta to le dva primera, lahko pa bi jih še naštevali. Marijan Breceij je nato poudaril, da takšno »sodelo- vanje« med občinami v celj- ski regiji kot je sedaj ne bo nobenemu koristilo. Ureditev tega problema pa ni samo stvar republiške skupščine, pač pa vseh političnih orga- nizacij, ki bodo v svoje delo slej ko prej morale vključiti tudi tako pomembna vpraša- nja kot je sodelovanje med občinami. Poudaril je še, da takšno seznanjanje z dogaja- nji v naki občini brez dvoma precej pripomore k boljše- mu sodelovanju med repub liško na eni ter občinskimi skupščinami na drugi stra- ni. V nadaljevanju je Vlado Gorišek, predsednik i^aiske občinske skupščine podal ne- kaj misli o delovanju delegat- skega sistema v žalski obli- ni. Tako je med drugim opo- zoril na problem, da delega- cije zbora združenega dela premalo sodelujejo s samo- upravnimi organi ter da pre- malo poznajo problematiko svojih organizacij združenega dela. Zanimiv je bil podatek, da je med vsemi zbori prav- zaprav najmanj aktiven prav družl>einopolitični zbor, kjer je tudi udeležba najslabša, največkrat pa je ta zbor tu- di nesklepčen. Kritično pa je Vlado Gorišek ocenil ludi de- legacijo zasebnih obrtnikov ter opozoril na problem, da so delegati iz dislociranih ob- ratov v bistvu izključeni iz delovanja delegatskega siste- ma. Ob koncu razgovora si je predsecLiiik Skupščine Socia- listične republike Slovenije v spreinsivu s svojimi sodelav- ci, predstavniki občinske sku- pščine, družbenopolitičnih organizacij in organizacij zdraiženega dela ogledal še živinorejsko larmo v podio- gu, SIP Šempeter te: tovar- no nogavic na Polzel; JANEZ VEDENIK AKTUALNO V KONJICAH ^^^^ ^3^^^^ S Ti v konjiški občiiii so zasta- vili v prvih dneh letošnjega leta vrsto nalog, od katerih velja še posebej omeniti tis- te s področja družbene samo- zaščite. Pred dnevi je o sklo- pu vprašanj v zvezi z druž- beno samozaščito razpravljal na razširjeni seji tudi občin- ski komite Zveze komunistov, ki je sprejel tudi več sklepov kot vodilo za bodoče delo na tem področju. Dejstvo je na- mreč, da o področju družbe- ne samozaščite vse premalo govorimo, da tako delavci v tozd kot tudi občani v kra- jevnih slcupnostih premalo ve- do o konkretniii nalogah s področja družbene samozaš- čite. Dogaja se, da v tozdih in krajevnih skupnostih ne ločijo med področjem sploš- nega ljudskega odpora m po- dročjem družbene samozašči- te ter imenujejo v odboi-e za družbeno samozaščito kar člane odborov za- SLO, češ, saj to je tako eno in isto področje dela. Pa vendar so v konjiški občini že jumja lani sprejeli delegati občin- ske skupščine družbeni dogo- vor o družbeni samozaščiti, ki so ga podpisale tudi dru- žbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti v ob- čini. A ostalo je le pri do- govoru. Zadnja seja občinske- ga komiteja Zveze komunis- tov pa je z vrsto sklepov globoko posegla na to še ka- ko pomembno področje dru- žbene aktivnosti. Med drugim so člani komiteja sprejeli sklep, da morajo družbeno- politične organizacije storiti vse za verifikacijo področja družbene samozaščite med vsemi delovnimi ljudmi in občani. Zato bo moral izde- lati center za družbenopoli- tično izobraževanje pri Delav- ski univerzi potreben pro- gram predavanj o varno- stni kulturi, ki se jih bodo udeležili številni ko- njiški občani. Nadaljni sklep komiteja je bil tudi ta, da morajo učni programi višjih razredov osnovnih šol vključevati predavanja v dru- žbeni samozaščiti. Kajti zelo pomembno je, da se varnost- ne kulture navzamejo prav mladi ljudje, ki jo bodo spo- štovali in negovali le v pri- meru, če jo bodo razumeli in tudi sprejeli. D. S. V/ZA - POGOJNO Pretekli teden je v Celju predsedstvo občinske konfe- rence SZDL razpravljalo o osnutku družbenega dogovo- ra o družbeni samozaščiti v občini jn o načinu javjie obravnave. Hkrati se je pred- sedstvo odločilo, da bo vTpra- šanja družbene samozaščite obravnavala problemska kon- ferenca, ki bo predvidoma ob koncu prihodnjega me- seca. Predsedstvo je obrav- navalo tudi predlog za usta- novitev kluba samoupravljal- cev in ga podprlo. Podalo pa je k vsebinskim izhodi- ščem več tehtnih pripomb in opozoril, saj vsebinska za snova, po mnenju predsed- stva kaže na nerazmejne na- loge med klubom in sindi- kati, člani so zlasti spraše- vali za smisel, da skrb za ozimnico, rekreacijo, gradnjo delavske.ga doma, kulturno dejavnost itd. prenašajo na klub samoupravljalccv, ki prav zarasli tega zgublja ute mcljenost in dobiva medlost v določanju nalog. Sicer pa je ide,ja vizo prejela, vendar pogojno. VARNO ČEZ GESTO CELJE - ČUPRIJA -DOBOJBODO NADALJEVALI SODELOVANJE Na pobudo občinske skupščine in občinskih družbeno političnih organizacij je bilo v sredini novembra lani v Celju za;iimivo srečanje najvidnejših predstavnikov družbenopoli- tičnega in gospodarskega žvljen,ja treh pobratenih občin: Ce- lja, čuprije in Doboja. Na posvetovanju, ki so ga povezali z obiski in razgovori v delovnih organizacijah v Cel.ju, so predvsem proučili možnosti za nadaljnje sodelovajvje treh pobratenih občin na gospodarskem področju, že prva ocena je opozorila, da obstajajo realni pogoji za poglobljeno gc^spo- darsko sodelovanje, pa tudi za tesnejšo povezavo na drugih l>odročjih. V tem smislu so izdelali tudi osnutek dokiunenta o na- daljnjem sodelovanju treh pobratenih občin in v njem naka- zali konkretne naloge in možnosti za skupno obravnavanje in reševanje nekaterih nalog. V nadaljnjem bo delo na skupnem področju \odil pose- ben odbor, ki ima v prvem letu obstoja svoj sedež v Celju. \ njem sta po dva predstavnika iz vsake občine. Prvi pred- sednik odbora za skupno delo treh pobratenih občin je po- stal Risto Gajšek, član izvršnega sveta celjske občinske skupščine. Poleg njega je v njem še Franc Gazvoda, namest- nik sekretarja komiteja občinske konference ZK, prav tako v Celju. MB TRI ŠENTJURSKE Klub radioamaierjev je v šeiiLjui"iikii občin.! tik pred u&ta- no\T.tvioo. Edina ovja so še prostori, ki bi jih mladinci rodi n:ušLi v Saiiujurju. Zanj so mladinoi zelo ogret;, je pa tak: klub izredne važ- nosti tudi v splošnem ljudskem odporu zato se bodo v Šentjurju potrudili, da klub radioamai:er,;ev zaživi, šentjur- ska občina je namreč ena izmed osmih slovenskih občin, kii tega kluba še nima. • * • Pri koordmaoijskem odboru SZDL je .stekel aJccijski pro- gram za družbeno samozaščito, ki ga bodo obravnavale vse krajevne skupnosti, interesne skupnosti in družbenopolitičoie organizacije. Na podlagi razprave bodo oblikovali samoup- ravni spora2xun, ki bo točno določil posamezne nak^ge dru- žbene 'samazašaite v občiiii. « • V kmetijskem kombinatu Šentjur je bila pred kratkim ustanovljena osnovna organizacija ZSMS. Ima 27 članov, njen predsednik pa je postal Slavko Hon-at. V tej organi- zaciji so aajeti mladincu jn mladinke iz tozda skupne služte ia toada trgovine. Z. S. OBRAZI JANKO MELANŠEK Približno pred petnajsti- mi leti je bilo malo ljudi, ki ne bi poznali Janka Me- lanška iz Žalca. Prav ver- jetno pa se ga bodo spom- nili vsi tisti, ki so tista leta hodili na zabave, ple- se in poslušali radio, skratka tisti, ki so se vča- sih zanimali za zabavno glasbo. Danes je 37-letni Janko ;e pričel že zelo zgodaj. Ze kot i2-letni fantič je snemal na Radiu Ljublja- na, kjer mu je Avgust Stanko dejal: »Le tako na- prej pa se bova večkrat srečala.« Ker še takrat mladi ni- so imeli takšnih možnosti^ da bi se lahko glasbe uči- li v glasbenih šolah, je Janko še naprej posedal sam s harmoniko in raz- glabljal skrivnosti glasbe. Ne bi bil mlad, če rnu ne bi postala všeč zabavna glasba, ki je bila modema tiste čase — dixieland. pri DKPD »Svoboda« Žalec je ustanovil ansambel COM- BO 7, ki je kmalu postal eden najboljših ansamblov v Savinjski dolini. Poleg dela z ansamblom pa je Janko takrat pričel tudi skladati. Na prvi fes- tival Slovenske popev- ke, na Bledu, je poslal skladbo Savinjska idila, ki je zal komisija festivala ni sprejela. Vendar Janko, prepričan v svoje delo, odide k Mariu Rijavcu. Ta je skladbo takoj priredil za Ljublja7iski jazz an- sambel, zapela pa jo je Ma- rjana Dsržaj. Prvi in hkra- ti največji uspeh Janka je bil tu. Prav tiste dni po prvem festivalu Slovenska popevka Sainnjska idi- la prekosila v priljublje- nosti in popularnosti vse melodije, tudi festivalske. Bila je kar pet tednov prva v radijski oddaji —- Izberite melodijo tedna. Poleg te popevke pa se bo marsikdo spomnil še — Vrni se Lilijana, San jesenske noči. Lidija. Mo- je slovo in drtigih. Za vse popevke je tudi besedila napisal sam. Pravi pa, da bi napisal še več popevk, če bi imel dobrega pisca besedil, ki pa jih še danes ni veliko. Povrnimo se k ansam- blu. Zanj so takrat zvedeli tudi v Ljubljani ter ga povabili na avdicijo za ig- ranje na domžalskih ple sih, ki jih je vodil znani plesni učitelj Jenko. Od 12 najboljših slovenskih an- samblov je bil izbran prav Combo 7. »Zelo lepa so bila ta leta,« se spominja JanJco, »kamor smo prišli gostovat so nas neverjetno lepo sprejeli^ pa še to je bilo prijetno, da nismo potrebovali takšnega in- strumentarija kot ga po- trebujejo ansambli danes. Vsedli smo se v avtomobil ali dva, in ko smo izsto- pili, smo že igrali.« Pričele so prihajati vab- ljive ponudbe za igranje v tujini, vendar naprej ni več šlo. Vsakdo od članov ansambla je odhajal na SIK) j o pot, ki je večino po- peljala izven Žalca in pet- letne poti dobrega ansam- bla je bilo konec, žal pa je bilo konec tudi vsake glasbene dejavnosti Janka Melanška. Poleg službe pri Tehnomercatorju^ kjer je zaposlen kot aranžer, si je izbral namesto glasbe drug hobi. Postal je vnet kinolog (tajnik kinološke- ga kluba v Žalcu), harmo- niko pa je prepustil svo- jima sinovoma. R. V. gt. 3 — 22. januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 SINDIKATI PRED NAMf SO OBSEŽNE NALOGE Ta teden se bodo iztekle letne plenarne se.je občinskih odborov zveze sindikatov, Občinski sindikalni svet pa bo konec meseca sprejel na- črt letošnjega dela. Povpra- šali smo Venčeslava Zalezi- no, predsednika Občinskega sindikalnega sveta, o pome- nu in nalogah sindikata ter o njegovi vlogi v tej orga- nizaciji. Že na prejšnjem dcioAmem mestu, kot direktor splošnih služb, se je Venčeslav Zale- zina srečeval s problemi de- lavcev, zato zdaj laže sledi akcijam sindikata na področ- ju uresničevanja samouprav- nih odnosov v združenem delu. Njegove naloge so šte- vilne. Skrbeti mora za sp>o- štjovanje dertavskih interesov, vzpodbujati mora strokx>vne sindikate k aktivnosti, orga- nizirati mora pomoč sindi- katom pri uresničevanju nji- hovih ustavnih nalog. Zveza sindikatov je, kot najširša družbenopolitična organizacija delavcev, v okvi- ru svoje dejavnosti usmer- jena na vsa področja delov- nih in političnih interesov delavcev ter na vse ravni družbenopolitične aktivnosti. Njena osnovna odgovornost je, po sklepih VIII. kongre- sa ZSS, da deluje na po- dročjih razvijanja samouprav- ljanja delavcev na temeljih združenega dela, da raz\'ija delovanje samoupravnih in- teresnih skupnosti, uveljav- lja samoupravno delavsko kontrolo in delwanje dele- gatskega sistema.. Zveza sin- dikatov deiluje tudi na po- dročju produJctivnosti in do- hodka, bori pa se za potrje- vanje sociahie varnosti in odpravljanje sociajlnih razlik, reševanje stanovanjsloih vpra- šanj, kulturnega udejstvova- nja delavcev, v^oje in izo- braževanja, ljudske obrambe in samozaščite. »Nič, 1^ je pomembno za delavca, ne gre in ne sme iti mimo sin- dikata,« je j>oudaril Venče- slav Zalezina. Brez dobrega sindikata ne moremo govo- riti o dobrem samoupravlja- nju. Zveza sindikatov deluje z drugimi družbenopolitični- mi organizacijami v borbi za uveljavljanje novih samo- upravnih odnosov. Vključena je v delovanje delegatskega in samoupravnega sistema. V temeljfiih in drugih orga nizaoijah združenega dela se bori za izboljšanje delovanja delegacij, kot temeljne obli- ke delovanja samoupravljail- cev. Vključena je tudi v sta- bilizacijska prizadevanja. Konec meseca bo občinski svet sprejel letošnji načrt dela. Delovanje sindikata bo- do vnesli v borbo za razvi- janje samoupravljanja, delo- vali pa bodo tudi na področ- ju družbenoekonomskih od- nosov, socialne politike, izo- braževanja sindikalnih delav- cev, rekreacije in oddiha, na področju obveščanja, ljudske obrambe in samozaščite ter sindikalne organissiranosti in kadrovske politike. V temelj- nih organizacijah združenega dela vršijo piredstavniki sin- dikata pogovore o delovanju splošnih delegacij in delega- cij za zbor združenega dela. Razpravljajo o vsebini zako- na o združenem delu, ki bo sprejet v začetku marca, ter o uvajanju in delovanju sa^ moupravnih delovnih skupin, kot oblike poglobljenega sa- moupravljanja. Zveza sindi- katov se bo angažirala tudi v klubih samoupravi j alcev, katerih naloge bodo izmenja- va samoupravnih izkušenj pri razvijanju metod samouprav- ne prakse, družbenopolitično usposabljanje samoupravljal- cev in svetovalna ter stro- kovna pomoč samoupravljal- cem. Klub bo služil za izme- njavo mnenj o ostalih vpra- šanjih, ki zadevajo delavca. Venčeslav Zalezina je pkou- daril, da razen preobreme- njenosti nekaterih članov, občinski sindikalni svet ni- ma večjih problemov. »Priča smo močni družbeni aktiv- nosti. Delavci kažejo izredno zanimanje pri obravnavanju vprašanj,« je dejal tovariš Zalezina. Občinski sindikalna svet se bori tudi za večjo javnost sindikalnega dela. Iz- dajajo Informacije, za katere upajo, da bodo tedenske. Do- bivale jih bodo vse osnovne organizacije sindikatov, ki bodo morale o njihovi vse- bini obvestiti svoje članstvo. Na koncu razgovora je Ven- česlav Zalezina dejal, da mo- rajo biti sindikati aktivni na področju območnega družbe- nega dogovarjanja, povečati pa morajo tudi stike z zdom- ci in proučiti vprašanje nji- hove vrnitve. VIDA SPENDL Venčeslav Zalezina MARKSISTIČNA KNJIŽNICA V CELJU Kot vse kaže bomo v Celju dobili v okviru Osrednje knjižnice oddelek za marksistič- no literaturo. Minuli teden je bil namreč na pobudo marksističnega centra pri občinskem komiteju ZK Celje in Osrednje knjižnice delovni posvet s predstavniki družbenopolitičnih organizacij celjske občine in kulturne skupnosti. Na delovnem posvetu so se omenjeni predstavniki dogovarjali o vprašanjih skupne in organizirane nabave, postavitve in izpo- sojanja marksistične literature v Celju. Sprejeti so bili naslednji sklepi: najprej je treba ugotoviti koliko in kakšno literaturo že imamo, pripraviti je treba pregled literature, ki jo bo treba nabaviti in pripraviti je treba ustrezno obliko družbenega dogovora za finan- ciranje' te široko zastavljene, a še kako potrebne dejavnosti v Celju. Povpraševanje po marksistični literaturi je vedno večje, vedno več je seminarjev, politične šole že delujejo, z družboslovjem se delovni ljudje vedno bolj srečujejo pri svojem delu in študiju, zato bo novi oddelek (v nekdanji čitalnici oddelka za odrasle na Slandrovem trgu) še kako dobrodošel. Po predvidevanjih naj bi njegovo delo zaživelo najpozneje do prvega maja, ko bomo praznovali tudi 30-letnico Osrednje knjižnice. Oddelek bi bil najlepše darilo celjskega združenega dela graditm samoupravnega socializma — tega pa si ne moremo zamišljati brez klasične in predvsem sodobne marksistične literature. Posnetek s posveta, ki ga je vodil ravnatelj Osrednje knjižnice v Celju Ivan Seničar. DRAGO MEDVED ŽALEC starši in vzgojitelji prav gotovo poznajo delo Zveze prijateljev mladine občine Žalec, saj so njene naloge in njene dejavnosti močno po- vezane z vzgojnim delom. Akcije občinske zveze pri- jateljev mladine so usmerjene predvsem v dejavnost pionir- skih organizacij na šolah ter izven njih. Sem štejemo tudi razna tekmovanja povezana z učnim programom, Veselo šolo, Jugoslovanske pionirske igre in druge svobodne dejav- nosti, pohode in proslave, praznovanja otroških tn mla- dinskih praznikov ter drugo. K dejavnosti občinske zve- ze prijateljev mladine spada tudi organizirano izobraževal- no delo s starši, ki tako ob številnih predavanjih spozna- jo telesni in duševni razvoj otroka oziroma mladostnika, ter mu lahko lažje svetujejo in ga vodijo. Ena izmed po- membnih akcij občinske Zve- ze prijateljev mladine je prav gotovo letovanje otrok v med- občinskem letovišču v Izoli, ki ga vsako leto organizira skupno s socialno službo. Le- to za letom letuje ob morju na desetine otrok, predvsem socialno in zdravstveno ogro- ženih, ki bi jim sicer starši težko omogočili bivanje na morju. Poleg številnih otroških praznikov, ki se vrste sikozl vse leto, je vsekakor najbolj težko pričakovano in tudi ra zigrano praznovanje novolet- ne jelke. Prihod dedka Mra- za so v vzgojnih zavodih, šo- lah tn društvih prijateljev mladine vsako leto skrbno pripravljali, žal pa se je do- gajalo, da je večinoma o tem, kako razkošen bo kje dedek Mraz, odločalo finančno sta- nje organizatorjev. Nekateri otroci so bili obdarovani dva- krat, spet nekateri pa niti enkrat. Končno je vendarle zmaga la misel, da o socialistični vzgoji ne smemo le govoriti, ampak moramo socialistično tudi ravnati. Občinska zveza prijateljev mladine občine Ža- lec je skupno z občinskmi družOenopoUtičnimi organiza- cijami dosegla, da so delovne organizacije podpisale občin- ski družbeni dogovor o fi- nanciranju novoletnega praz- novanja. Organizacijo priredi- tve sta prevzela pionirska ko- misija pri Zvezi prijateljev mladine ter vzgojno varstvem zavod iz Žalca, ki sta dobro sodelovala s krajevnimi orga- nizacijami društev prijateljev mladine. Po vseh šolah in krajih so bila novoletna pra- znovanja od 27. do 30. decem- bra, program pa so pripra- vili vrtci in šole pod vodst- vom vzgojiteljic, staršev tn učiteljev. Dedek Mraz je ta- ko prišel v vsak kraj in v vsako šolo, obdarjenih pa je bilo 2300 šolarjev od prvega do četrtega razreda in 3200 predšolskih otrok, v paketih, ki so veljali po 40 dinarjev so bile igrače, knjige, slašči- ce, za šolarje pa tudi šolske potrebščine. Morda zaradi prekratkega roka za organiza- torje tako masovne obdarit- ve vsebinsko niso vseh zado- voljili, a bistveno je to, da letošnji dedtik Mraz ni delal razlik med otroki. To pa je vsekakor stvar, ki. jo je us- pelo uresničiti- šele v lan- skem letu in morda še nt do- cela prodrla v zavest posa- meznikov. Občinske zveze prijateljev mladine kot tudi krajevna društva se bodo v prihodnje lahko na novoletno praznova- nje bolje pripravila, saj jim bodo letošnje izkušnje precej pomagale pri nadaljnjean de- lu. V žalski občini si bodo še pK)sebej prizadevali za to, da bodo društva prijateljev mladine zaživela v vseh ti- stih krajih, kjer sedaj še ne delajo, pri tem bodo morale precej pomagati krajevne or- ganizacije SZDL. Ob koncu pa še nekaj. Vsem, ki so prvič pripravili enotno obdaritev otrok ob Novem letu gre za njii'xo>vo delo vsa pohvala. JANEZ VEDENIK KONJICE: GRADNJE v konjiški občina so že lani ugotavijan, da uspevajo refe- rendumski program uresničevati le v polovičnem obsegu. Zato so se na začetku leta dometnili, da ba z dodatniimi viri sredstev uresničili dogovorjeni program. V teh dneh tako potekajo priprave za izdelavo osnutka .samoupravnega .spora- Zlima o združevanju sredstev za družbeni standard. Po spo- razumu bi organizacije združenega dela namensko zdniževar le iz sredstev amortizacije 4 odstotke za objekte družbenega standarda, iz ostanka dohodka 3 odstotke, vsa o-stala sred- stva, ki bi jdh predvidel sporazum, pa bi pritekala iz sa- moprispevka občanov. Tako bi v občini zbrali milijardo in dvesto milijonov starih dinarjev, od tega bi ob odštetju' ob- veznosti ostalo okrog 800 milijonov dinarjev lastnih sredstev. V Konjica.h menijo, da bo lahko iz teh sredstev dokončno uredili šolo Dušana Jereba, obnovili kulturna dcotem so se v Laš- kem še kar dobro odrezali, saj je tu zmanjšanje le 2,5 odstotno. Ker odstotki bolj malo po- vedo, jih obmimo v številke. Ckre za milijon hektolitrov pi- va, kolikor je lani padla pro- daja v Jugoslaviji — ali za celotno proizvodnjo dveh ju- goslovansikih pivovarn. Manjšo porabo doma je pi- vovarna deloma nadomestila z izvozom piva m sicer z manjšimi količinami v Itali- jo, z obetavnimi pa v Avstri- jo, predvsem na Koro§ko in Južno Štajersko. Od junija je laška pjivovama poslala čez mejo okoli 5700 hektolit- rov piva, letos pa namerava- jo izvoz povečati za okoli 40 odstotkov. In ker je pivo treba proda- jati takrat ko ga ljudje zahte vajo, je treba pivo vselej imeti. In da bi lahko odgo- varjali na povpraševanje trži- šča v sezonskem obdobju, so pred letom laški pivovarji sklenili zagristi v nov investi- cijski podvig in sicer v času, ko se še od prejšnjega napo- ra novogradnje in opremlja- nja niti ohladili niso. J. KRASOVEC ROGAŠKA PETICIJA ZA CESTO Vprašanje obvozne ce- ste v Rogaški Slatini ni le vprašanje miru, tem- več tudi človešliih življenj. Zdraviliška uprava pa tu- di vse ke-ajevne družbeno politične organizacije vključno s krajevno skup- nostjo se že več let bo- rijo, da bi sedanje cesti- šče prestavili tako, da ne bi več motilo zdraviliških gostov pa tudi ostahh pre- bivalcev kraja. Ni nam- reč redkost, da so se na prehodih čez cesto v sa- mem središču Rogaške Slatine zgodile težje pro- metne nesreče. Republiška cestna skup- nost je že pied časom obljubila, da Ijo gradnjo obvoznice sprejela v svgj osnutek srednjeročnega programa rekonstrukcij in novogradenj republiške cestne mreže za obdobje 1976—1980. Kot vemo, je ta dokument že lep čas med občani, vendar v se- 2Hiainu cestišč ni obvozni- ce v Rogaški Slatini. Re- publiška cestna skupnost je torej to točko name- noma ali nehote izpustila. Nedoslednost republiške skupnosti je bila povod, da so delavci vseh temelj- nih organizacij združene- ga dela v Zdravihšču Ro- gaške Slatine podpisali po- sebno peticijo, kjer zah- tevajo, da se obvoznica sprejme v prej omenjeni dokument naknadno. MILENKO STRAŠEK KONJICE 300 STANOVANJ Do konca srednjeročnega obdobja razvoja bodo v ob čini Slovenske Konjice zgra- dili 300 stanovanj v družbeni lasti. Osrednji objekt, ki ga bodo pričeli graditi že v le- tošnjem letu, bo sto stano- vanjski blok, katerega inve- stitor gradnje bo samouprav- na stanovanjska skupnost. V Konjicah razmišljajo, da bi v spKKlnjih prostorih bloka uredili tudi knjižnico s či. talnico, kajti sedanji prosto- ri knjižnice so premajhni. Letos bodo v občini dobili 89 di-užbenih stanovanj, od tega 12 v Vitanju in 75 v Zrečah, vse pa je priprav- ljeno tudi za pričetek izgrad- nje petnajststanovanjskega bloka v Ločah. Kako velik delež sredstev namenjajo v konjiški občini za stanovanj, sko izgradnjo, govori poda- tek, ki so ga iziačunali v Konusu. Ta organizacija adru- ženega dela bo do leta 1980 investirala preko 10 milijard starih dinarjev v izgradnjo stanovanj, že letos pa bo pričela graditi trinajst vrst- nih hišic za svoje delavce. Organizacija je v zbiranje sredstev za stanovanjsko iz- gradnjo vključila tudi parti- cipacijo delavcev. To pomeni, da se delavci po eni strani vključujejo v organizirano in namensko varčevanje, po dru- gi strani vn organizacaja sprošča določen del sredstev, ki jih vlaga v še večje šte- vilo stanovanj. D. S. ŽALSKE OZD Osnutki srednjeročnih razvojnih načrtov OZD predvidevajo 10,5-od- stotno realno rast družbenega proizvoda — Udeležba industrije v družbe- nem proizvodu gospodarstva od 61,7 odstotka v letu 1975 na 67,8 odstotka v letu 1980 — Rast kovinske in kemične industrije — V naslednjih petih letih ne bo bistvenih gospodarskih sprememb — Število zaposlenih po 3,3-odstotni letni stopnji Osnovna pot žalskega gos- podarskega razvoja v letih 1976 do 1980 je začrtana v sprejetem dolgoročnem pro- gramu razvoja občine. Le ta zahteva kot najugodnejšo ina- čico 10,2 odstotno realno rast družbenega proizvoda. Osnutki srednjeročnih raz- vojnih načrtov organizacij združenega dela pa predvide- vajo v povprečju 10,5 odstot- no rast te kategorije, kar kaže na povsem usklajeno planiranje organizacij zdru- ženega dela. Če vključimo v celoten kom- pleks še zasebni sektor, oo leta 1980 znašal družbeni pro- izvod 1.375.296 dinarjev, kar pomeni 9,8 odstotno letno re- alno rast oziroma počasnejšo rast zasebnega sektorja od družbenega. Naslednje petletno obdobje ne bo predstavljalo 2ačrtano obdobje forsirane industriali- zacije, saj se bo udeležba in dustrije v družbenem proizvo- du gospodarstva povečala le za 67,1 odstotka v letu 1975 na' 67,8 odstotka v letu 1980. Razmeroma rahlo poveča- nje industrije v družbenem proizvodu gospodarstva do leta 1980 pa spremlja pozi- tivna tendenca hitre rasti ko- vm&ke in kemične indusrije, pa ne toliko zaradi višje aku- mulativnosti, kot zaradi ob- čutnega povečanja števila za- poslenih in bo predvsem moš- ke delovne sile. Svojo udeležbo v strukturi gospodarstva bodo povečale še panoge gradbeništva, trgo- vine in gostinstva ter komu- nale, kar je v skladu z že- Ijeno spremembo strukture žalskega gospodarstva. Kme- tijstvo, gospodarstvo, promet in obrt pa bodo svoj delež do leta 1980 rahlo zmanjšali. v naslednjih petih letih torej v Žalcu ne bodo priča bistve- nih sprememb gospodarstva. Pomembna sprememba pa bo znotraj panoge industrije ter v panogi trgovine. Rast celotnega dohodka v obdobju 76—80 kaže, da bodo ob 10,2 odstotni rasti druž- benega proizvoda hitreje na- raščale kategorije materialnih stroškov, pogodbenih obvez- nosti, sklada skupne porabe ter sredstev rezerv. 8,4 odstotna rast bruto ose- bnih dohodkov ob 3,5 odstot- ni rasti zaposlenih pa pred- stavlja pravilno razmerje med rastjo družbenega proizvoda in osebnih dohodkov, kar pa se odraža tudi v 10,6 odstotni rasti dohodka za razdelitev. Omenjena rast družbenega proizvoda bo zahtevala seve- da visoka investicijska vlaga- nja. Planirana investicijska vla- ganja bodo pogojila dve po- membni področji prizadevanj. Potrebno bo močno prizade- vanje vseh organizacij zdru- ženega dela za to, da bodo dosegle 42 odstotkov udelež- be tujih virov v svojih inve- sticijah, treba pa bo doseči tudi maksimalni učinek pred- videnih investicij, saj so ka- pitalni koeficienti močno zni- žani. Hitra rast družbenega proizvoda v gospodarstvu bo povzročila tudi dokaj hitro rast produktivnosti dela. Dinamična rast družbenega proizvoda na zaposlenega iz obdobja 1971—1975, Isp se je gospodarska moč občine Ža- lec skoraj izenačila z republi- ko, se bo nadaljevalo tudi v letih 1976—1980. 6,8 odstotna povprečna rast družbenega proizvoda na zaposlenega bo omogočila dvig te kategorije od 110.622 dinarjev v letu 1975 na 153.588 dinarje^' v le- tu 1980. Največje povečanje produktivnosti dela bo dose- gla komunala, pa tudi ti-go- vina in kmetijstvo. Število zaposlenih se bo večalo po letni stopnji 3,3%. Taka dinamika rasti te kate- gorije bo že leta 1980 pogo- jila okoli 1500 novih delovnih mest in sicer pretežno v ko- vinski in kemični industriji. Tako se tudi struktura za- poslenih po panogah ne bo bistveno spremenila, le kme- tijstvo in promet bosta rahlo znižala svojo udeležbo zapo- slenih v gospodarst\ai, vse os- tale panoge pa bodo z maj- hno strukturno spremembo svojo udeležbo povečale. JANEZ VEDENIK gt. 3 — 22. Januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 JAVNE NAPRAVE CELJE Priznajmo — delo kolek- tiva Javnili naprav v Celju oj lahko. Je tisto, ki je vsak dan na »udaru«, tisto, ki doživlja nešteto kritik in tudi ugotovitev, da so celj- ske ulice umazane, da leži na pločnikih preveč odpad- kov, po navada E>ovežemo z delom te delovne skupnosti. Nikoli ali le malokdaj pa se vprašamo, kaj smo nare- dili sami, da bi na cestah ne ležali odpadni papirji, vžigalične škatlice, drugi od- padka itd. Naj bo tako ali drugače, v kolektivu se zavedajo svo- jih nalog, obveznosti, zave- dajo tudi slabosti, pomanjk- ljivosti. In prav je tisto, kar daje kolektivu moč, da se ilasti v zadnjem času lote- va svojega dela z večjo od- govornostjo. Pa tudi uspeš- no. Delo zastavljajo na široki fronti in v želji, da bodo naleteli na razumevanje po- vsod, kamor koli bodo p>o- trkali. Navsezadnje gre za javno delo. In če bodo na takšno razumevanje tudi v resnici naleteli, potem bo odpadel občutek, da so tu in tam zapostavljeni. Hvaležna je odločitev, da se bodo lotili tudi tistih na- log, ki zadevajo na odnos ljudi do čistoče mesta. Za- to bodo hvaležne razne akci- je med šolsko mladino pa tudi skupno delo z olepše- valnim in turističnim društ- vom lahko rodi zaželene uspehe. Gre skratka za vzgo- jo in spoznanje, da ljudem ne more in ne sme biti vse- eno, kakšne so ulice, ceste, pločniki, kam mečejo odpad- ke in podobno. In če bo na tem področju napravlje- nega kaj bistveno več, po- tem bo tudi kritika do ko- lektiva, če ulice ne bodo či- ste, upravičena. Pri odvozu hišnih smeti se nam obeta novost. Seda- njim posodam, kantam, se bodo pridružili zaboji treh različnih velikosti, od 200 do 600 litrov. Kontejnerji pa naj bi v prihodnje služili le «a odvoz industrijskih in drugih večjih odpadkov. Seveda pa je odprto še vzdrževanje, popravilo in tu- di dezinfekcija teh posod. Odprto zaradi {»manjkanja denarja. Ce bodo rešili to poglavje, potem tudi razbi- tih posod ne bo več pred hišami. V ta okvir sodi še zame- njava dotrajanih posod z no- vimi. Tudi ta korak je ve- zan na denarna sredstva. In spet ukrep, ki je ve- zan na denar. V načrtu ima- jo namreč nabavo novega avtomobila za pometanje ulic. Zadeva se zatika zara- di pologa, depozita in uvo- za, medtem ko denar za sam avtomobil v glavnem imajo. Ce bi uspeli kupiti ta avtomobil, potem se bo njegovo delo poznalo tudi na cestah, ulicah. Njihov delovni program vključuje tudi ureditev odla- gališča za smeti pa tudi na kup tretjega avtomobila za odvoz fekalij. Prav tako jih čaka uredi- tev prostora za živinske sej- me. Sedanja lokacija pri Cinkarni ne ustreza namenu. Nova je predvidena na Te- barjih proti Bukov žlaku. Ce bodo ob tej nalogi reši- li še prostor za prve vožnje kandidatov za voznike mo- tornih vozil pa tudi prostor za go-cart, potem je na dla- ni, da bo treba za takšno naložbo odšteti več denar- ja kot sicer. Na celjski tržnici bodo po- daljšali sedanji pokriti ob- jekt, nujna pa je ureditev ustreznega skladišča s hla- dilnimi napravama. Razen tega razmišljajo o odpira- nju ustreznih tržnic v novih in večjih stanovanjskih so- seskah, morda na Otoku, Lavi, Hudinji. .. S tem pa seveda nalog še ni konec. Zadevajo še na upravljanje parkirnih prosto- rov, na javna stranišča in še kaj. Žal, se pri parkir- nih prostorih srečujejo tudi s takimi vozniki, ki nočejo plačevati predpisanega zne- ska za parkiranje. Za neka- tere voznike avtomobilov je celo dinar preveč. Z nalogami posegajo tudi v lastno sredino, v večjo de- lovno disciplino, boljšo or- ganizacijo dela itd. Tudi teh prizadevanj ne kaže podce- njevati, saj je med drugim splošno znano, da za ta de- la, ki jih opravlja kolektiv Javnih naprav, ni večjega zanimanja in da so redki tisti, ki se odločajo za či- stilca ulic. Sicer pa delavci tega ko- lektiva odpeljejo na mesec po 1.200 kontejnerjev, pol- nih smeti, po 80.000 posod, opravijo po 600 odvozov fe- kalij. Vsak dan pa se sre- čujejo z okoli 300 kub. met- ri smeti! M. BOŽIČ MOZIRJE: PREDVSEM O KMETIJSTVU v torek, 27. t. m. se bo- do delegati vseh treh zbo- rov občinske skupščine v Mozirju zbrali na trinaj- sti skupni seji. Predlog dnevnega reda ima deset točk. V središču pozor nosti pa bo \'sekakor raz- prava o stanju in proble- matiki kmetijstva v obči- ni, torej material, ki so ga imeli na dnevnem re- du že na zadnji seji lani pa so ga preložili na prvo letošnje zasedanje. Razen tega bodo odloča- li o prenosu sredstev, pra- vic in obveznosti solidar- nostnega stanovanjskega sklada občine na samo- upravno stanovanjsko skupnost, o odobritvi po- sojila Komunalnemu pod- jetju Mozirje v višini 88.000 din iz občinskega sklada komunalnih orga- nizacij za gradnjo vodo- voda Letošč—Nazarje— Mozirje pa tudi o odloku o davkih občanov ter o posebnem občinskem dav- ku od prometa proizvo- dov in od plačil za storit- ve. MB ZLATI KLJUC GARANTU POLZELA Kriza v pohištveni Industriji prizadela tudi Garant iz Polzele — izvoz v Kuvajt, Libijo in Združene arabske emirate — Zlati ključ za sestavljiv program je rezultat sodelovanja med znanostjo in proizvodnjo — Ni pogo- jev za oblikovanje temeljnih organizacij združenega dela — Pozornost integracijskim procesom — Pričakujejo podporo bank za potrošniške kredite Kriza, ki je nastala pre teklo leto v naši pohištveni industriji ni prizanesla tudi delovnemu kolektivu polzel- skega Garanta. Predvsem je bil rezultat krize ta, da so ob koncu leta znašale zalo- ge gotovih izdelkov toliko kolikršna je enomesečna pro- izvodnja te delovne organiza cije. To konec koncev niti ni tako hud problem, da bi lahko bili ob njem zaskrb- ljeni, res pa je, da do le- ta 1975 v pohištveni industri- ji Garant zalog sploh niso poznali. Prav zaradi krize, ki je nastala, so se odločili za te- meljito raziskavo tržišča ter začeli pripravljati nov pro- izvodni program, in to sku- paj z Inštitutom za industrij- sko oblikovanje iz Ljubljane. To koristno sodelovanje med znanostjo in proizvod- njo je rodilo nov proizvodni program za letošnje leto. Ta- ko so konec lanskega leta prejeli na mednarodnem sej- mu pohištva v Beogradu naj- višje priznanje — Zlati ključ in to za tako imenovano po- hištvo v sistemu. Sam sistem tega pohištva je sestavljiv in je moč iz posameznih ele mentov sestavljati spalnice, dnevne in študentske sobe in otroške sobe, delovne kabi ne te, garderobe ter opremo za hotele. Predvidoma naj bi pričeli s prodajo tega pro grama v mesecu marcu, za- n-mivo pa je, da bo kar za 20 odstotkov cenejši od po- dobnih programov drugih proizvajalcev. Povedati pa je treba tudi to, da je prilago- jen standardom sodobne stanovanjske izgradnje, pred- vsem pa še solidarnostni gradnji. Dovolj bo, če napišemo tu- di to, da je na sejmu bilo razstavljenih 600 eksponatov, podelili pa so štiri Zlate ključe. Ko že pišemo o polzelski pohištveni industriji Garant, pa še nekaj besed o izvozu. Lani so se uspešno vključili v izvoz predvsem v Libijo, Kuvajt in Združene arabske emirate. Tako je vrednos' iz- voza v letu 1975 znašala 500.000 ameriških dolarjev kar je izjemen uspeh z& ta delovni kolektiv, sploh še, če pomislimo na to, da Garaat vse do lanskega leta svojih izdelkov ni izvažal Za izvoz v naštete drža\e so se odločili predvsem za- to, ker je analiza tržišča pokazala, da vlada tako na zahodu kot na vzhodu preve- lika konkurenca, dokaz za to pa je tudi to, da so mnogi jugoslovanski proizvajalci po hiištva že morali omejiti iz- voz. Celotni dohodek je v lan- skem letu znašal več kot de- set milijard dinarjev, osta nek dohodka pa okrog osem- sto milijonov. Več nam ti po- datki povedo, če jih primer- jamo z letom poprej in je takrat znašal celotni doho dek za trideset odstotkov manj, ostanek dohodka pa 462 milijonov dinarjev. Veliko pozornost posvečajo v Garantu tudi samouprav- nim odnosom. Vse analize, ki so jih napravili pa so po- kazale, da pogojev za obliko- vanje temeljnih organi?acij združenega dela ni, ker gre navsezadnje za zaokrožen proizvodni in tehnološki pro- ces. Vso pozornost pa so p>o- svetili integracijskim proce- som tako v okviru regijskega prostora kot v okviru slo- venske Lesne industrije. Prav na tem področju bodo v le- tošnjem letu dosegli po- membne uspehe. Ob koncu velja omeniti še to, da letos pričakujejo v Garantu vso podporo poslov- nih bank za kreditiranje pro- daje pohištva, saj je znano, da gospodarstvu primanjkuje sredstev za potrošniške kre- dite. JANEZ VEDENIK TURIZEM ZA TURIZEM BOLJŠI ČASI Ni naključje, da smo Slovenci v svoji resoluciji 1976 izvozilo usmerjene dejavnosti, ki izboljšuje- jo plačilno bilanco, vklju- čno turizem in izvoz sto- ritev, uvrstili med dogo- vorjene prioritete. Tudi ni naključje, da je turizem imenovan s povdarkom, saj pomeni 131 milijonov dolarjev, ustvarjenih v turizmu v 9 mesecih lan- skega leta, prav gotovo enega najpomembnejših deležev v naši devizni bi- lanci. Udeležba našega tu- rizma v celotnem izvozu Slovenije je znašala v le- tu 1974 16,3 odstot. v re- kordnem letu 1973 pa ce- lo 19,6 odstot. Danes je splošno znano, da pred- stavlja turistična deviza najčistejši, torej najmanj obremenjeni devizni pri- liv, skratka, da je devizni priliv iz turizma danes za naše gospodarstvo nepo- grešljiv. Poglejmo torej, kakšno mesto je imela ta gospo- darska F>anoga pri do- slej, oziroma kakšno me- sto ji načrtujemo v pri- hodnosti. Za lažje razumevanje nekaj podatkov ne bo od- več: — receptivna zmoglji- vost slovenskega turizma je znašala v letu 1975 v družbenem in zaseb nem sektorju okoli 60.000 le- žišč, ali 9 odstot. turistič- nih ležišč Jugoslavije, v letu 1965 pa 42.000 ležišč ali 12 odstot. vseh jugo- slovanskih turističnih le- žišč, — v letu 1974 smo v Sloveniji ustvarili 6 mili- jonov nočitev ali 12,8 od- stotka v jugoslovanski strukturi. Čeprav ugotavljamo v zadnjih letih absolutno naraščanje obsega turi- stičnega prometa v Slo- veniji, kar velja tudi za pritok deviz iz tega poslo- vanja, pa nam ti podatki povedo, da je slovenski turizem v primerjavi z ju- goslovanskim relativno zaostajal. Zaostajal tako v rasti števila nočitvenih zmogljivosti, kakor tudi v rasti števila nočitev, zlasti nočitev inozemskih go- stov, s čemer je seveda povezano tudi zaostajanje v obsegu deviznega prili- va, če ga primerjamo z jugoslovanskimi stopnja- mi. Gre torej za preprosto ugotovitev: odnos do tu- rizma je bil v preteklih letih preohlapen, dopu- ščali smo relativno zao- stajanje. Vzroki za tak p>oložaj so predvsem naslednji: 1. razdrobljenost gostin- skih in turističnih orga- nizacij združenega dela, 2. nelojalno konkurira- nje na tujih tržiščih,** 3. neenotna in neučin- kovita propaganda, zlasti na tujem, 4. stihijsko planuunje in razvojno programiranje v IX)sameznih regijah in 5. splošna investicijska podhranjenost in neurejen status te panoge kot ce- k>te. Večletno trajanje nave- denega stanja je povzro- čilo še ix>jav, da je da- .nes turistično-gostin&ka dejavnost v povprečju ze- lo nizko akumulativna in si torej ne more zago- tavljati lastnega nadalj- njega razvoja. Prepričan sem, da je gospodarstvo že spoznalo pomen turistične dejav- nosti. To je razvidno iz nekaterih ukrepov, ki da- nes dajejo turizmu vse jasnejše oblike in ga po- stavljajo v enakopraven položaj z ostalimi panoga- mi našega gospodarstva. Menim, da bo potrebno iti še dlje: turizem bo po- trebno povezati v zaokro- žene reprodukcajsfce kom- plekse in ga dohodkovno vezati na soodvisno zdru- ženo delo. O celotni problematiki turizma je nedavno raz- pravljal tudi komite za turizem pri izvršnem sve- tu Slovenije in podprl stališče, da je potrebno za turizem v bodoče do- seči čimveč sistemskih ugodno,st.i in olajšav iz te- koče ekonomske politike. Tako je omenjeni organ podprl predlog, da bi se glede na nizko reproduk- tivno sposobnost turizma, temu gospodarstvu omo- gočalo najemanje kreditov pod ugodnejšimi pogoji kot ostalemu gosipodar- stvu (20 odstot. udeležba, 6 odstot. obrestna mera, rok vračanja 16 let in 2 do 3 letni začetni morato- rij odplač.evania najetih kreditov). Poleg tega je komite za turizem podprl še vrsto drugih predlogov, ki naj usmerjajo naš tu- rizem tako, da bo zado- ščeno ciljem, ki smo sd jih zastavili v naši reso- luciji. Lahko .bi torej rekli, da se turizmu obetajo boljši časi. Seveda pa pri tem ne gre pozabiti na naj- važnejše. Nič nam ne bo- 4o pomagali aifitemsM ukrepa ali ugodnejSd eko- nomski pogoji, če se ne bomo pravočasno 2!nali pravilno organizirati, ta- ko kot nam narekuje us- tava, če bomo torej še naprej ostajali razdroblje- ni, nepovezani, brez us- treznih kratkoročnih in dolgoročnih načrtov. Menim, da lahko brez pretiravanja zapišem, da na področju turizma celj- ske regije prav gotovo ni vse tako, kot bi moralo biti. če smo ugotovili, da zaostajamo v slovenskem turizmu, pKitem moramo prav gotovo ugotoviti, da na našem območju v tej panc^i zaostajamo še bolj. Nepovezani in razdroblje- ni smo bili v preteklih letih lahko priče razvoju turističnega gospodarstva v drugih regijah, ki nas je prehitevalo po levi in desna strani. Skrajni čas je, da tudi mi ugotovimo, kje so naše lepote in pri- vlačnosti, da si zastavimo skupne cilje in načrte in da se pooavimo pred zdru- ženim delom naše regije z realnimi, to je za zdru- ženo delo privlačnimi na- črti, ki jih bo le-to prav gotovo z veseljem pod- prlo. LEOPOLD PERC, dipl. phil. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 22. januar 1976 PODRUŽBLJANJE KADROVSKE POLITIKE ZA NOVE ODNOSE Dalj časa sva načrtovala in usklajevala čas za ta intervju. Že ko sva bila domenjena je prišlo kaj vmes, da se nisva mogla sestati. Narava poklicnega družbenopolitičnega dela je pač takšna, da sam ne razpolagaš docela z delovnim časom. IVAN ANDREJA^, namestnik sekretarja občinske konference ZKS Celje je hkrati predsednik koordinacijskega odbora pri Obč. konferenci SZDL za kadrovsko politiko. Naloga tega odbora je usklajevati vprašanja kadrovske politike in uveljavljati podružbijanje kadrovske politike, ki še vedno ni iztrgana iz domene ožjih skupin, zlasti ko gre za vodstvena dela v združenem delu. NT: Se mar motimo v tej oceni? I. A.: Ne! Uresničevanje ustave terja, da se delavci v 2xiruženem delu zavestno in 'načrtno vključujejo v ob- likovanje in uresničevanje kadrovske politike na vseh področjih združenega dela. V zavest delovnih ljudi in obča- nov vse bolj prodira spozna- nje, da je kadrovska politika sestavni del proizvodnih od- nosov in zelo pomemben de- javnik v graditvi socialistič- nih samoupravnih odnosov. Družbenoekonomska preob- razba Celja, kot starega in- dustrijskega delavskega cen- tra z delom še zastarele teh- nologije in z delom še zasta- relih postopkov, je nareko- vala in še vedno narekuje, da je kadrovska politika ena od prvih dejavnosti občinske skupščine in družbenopolitič- nih organizacij v Celju. Da- nes že prevladuje spoznanje in prepričanje v vseh TOZD in drugih organizacijah zdru- ženega dela, v krajevnih in drugih samoupravnih skupno- stih, še posebej pa v druž- benopolitičnih organizacijah, da naš samoupravni sociah- stični razvoj terja celovito osebnost, tako v strokovno tvorni usposobljenosti, kot tudi v aktivnem družbenopo- litičnem udejstvovanju. Takš- no spoznanje in aktivnost vseh socialističnih samoupra- vnih sil na področju samo- upravne kadrovske politike že onemogoča privatizacijo kadrovske »politike« ter »ka- drovsko politiko 2!vez iii za- slug«. NT: Ko že govorimo o tem, razširjeno je pojmovanje, da je kadrovska politika stvar »politike« — kako ,je v prak- si? Kakšen vpliv ima koordi- nacijski odbor na celovito kadrovsko politiko v občini? I. A.: Delno sem že odgo- voril. Z resničnim vsebin- skim uresničevanjem dogo- vorjene samoupravne socia- listične kadrovske politike (tu mislim na ustavne določ- be, družbeni dogovor o eno- tni kadrovski pohtiki, na sta- lišča predsedstva CK ZKS o nekatereih vprašanjih kadrov, ske politike in ne nazadnje na dogovorjeno novo prakso v Celju) so šteti dnevi delo- vanju kadrovske »politike«. Kadrovska koordinacija pri občinski koiiferenci SZDL, kot delegatsko sestavljen od- bor vseh družbenopolitičnih organizacij in občinske skup- ščine spodbuja, vsklajuje in spremlja uresničevanje samo- upravne socialistične kadrov- ske politike na vseh področ- jih družbenopolitiČTiega in ekonomskega življenja v ob- čini Celje. NT: V Celju primanjkuje kadrov. Zdi se, da visoko kvalificiranih, nič manj pa menda ne kadrov sploh. Na- črti in delo odbora v tej smeri? I. A.: Res je, v Celju zdru- žuje svoje delo približno 35.000 delavk in delavcev. Od teh jih je: 13 magistrov, 1023 z visoko izobrazbo, 1212 z višjo izobrazbo, 4741 s sred- njo izobrazbo, 11.254 kvalifi- ciranih in visokokvalifioira- nih delavk in delavcev in pa približno 15.500 nekvalificira- nih in polkvalificiranih de- lavk in delavcev. To je res še neugodna kadrovska, struk- tura, še bolj neugodna in nesprejemljiva pa je poraz- delitev teh kadrov v združe- nem delu. Poleg tega bo mo- ralo združeno delo načrto- vati in vsklajevati potrebe po kadrih z bodočimi potrebami v združenem delu in s svo- jimi razvojnimi načrti. In načrti? V Celju smo že leta 1970 sprejeli družbeni dogo- vor o štipendijski politiki. Etosledno uresničevanje tega dogovora in sporazuma, ki sta pa potrebna dopolnitve in sprememb, jamči, da bo- mo spremenili to neugodno kadrovsko strukturo, saj Imamo v šolskem letu 1975/ 76 že 1212 štipendistov na visokih, višjih in srednjih šolah (indeks 1972/75 — 302), poleg tega pa se še ob delu izobražuje 1248 delavk in de- lavcev (ilndeks 1972/75 — 320). Ne nazadnje pa tudi dosledno uresničevanje druž- benega dogovora o enotni kadrovski politiki uresničuje načelo »pravega človeka na pravo mesto«. NT: Za vodstvena, vodilna in najodgovornejša dela v razpisih prostih delovnih mest se zahteva primerna izobrazba 'in izkušnje. Spo- sobnost za raz\ijanje samo- upravljanja je med kriteriji največkrat sramežljivo zahte- vana, je pa bistvena zahteva. Odbor v postopku preverja- nja že ima izkušnje. Kakšen je postopek? I. A.: Za spremljanje ure- sničevanja družbenega dogo- vora o enotni kadrovski po- litiki je kadrovska strokov- na p>olitična služba pri l25vrš- nem svetu občiinske skupšči- ne pripravila celovit pregled poteka mandata za individu- alne poslovodne organe in vodilne delavce v vseh te- meljnih in drugih organiza- cijah združenega dela. Izvrš- ni svet oceni pred potekom mandata za individualnega poslovodnega organa ali vo- dilnega delavca kandidatovo poslovno uspešnost, kadrov- ska koordinacija pa njegovo idejno politično in samoup>- ravno naravnanost in -usmer- jenost ter sprejme o kandi- datu svoje stališče, ka ga posreduje razpisni komisiji in družbe^iopolitičnim orga- nizacijam v OZD. Poskusov, da še tako dogovorjeni po- stopek zanemari in uvelja- vi stara »politika« po načelu »če gre, gre«, je vedno manj in so popolnoma neuspešni. NT: Pravimo, na odgovor- nih delovnih mestih mora,jo biti »naši« ljudje. Kaj to po- meni? I. A.: To ne pomeni zgolj formalno članstvo v zvezo komunistov, kajti to bi bilo oelo nevarno, zakaj v vrste zveze komimistov bi stopali zaradi karierizma tudi ljudje, ki bi s formalnim članstvom v avezi komunistov, ne pa s svjo dejansko pripadnostjo in borbo za uveljavljanje po- litike samoupravnega socia- lizma, hoteli prikazati svoje FK>litične kvalitete. Naš člo- vek na odgovornem delov- nem mestu pomeni, da želi- mo na odgovornem delovnem mestu delavko ali delavca, ki je sposoben in priprav- ljen s svojim strokovno-tvor- nim delom in poslovno pro- dornostjo ter samoupravno usmerjenostjo in naravna- nostjo vložiti del sebe v pre- obrazbo družbenoekonom- skega in družbenopolitičnega življenja in ki ne nazadnje sprejema in se je priprav- ljen boriti za uveljavitev po- litike socialističnih samoup- ravnih odnosov. To je Mk »našega človeka«. BOJ.W VOLK Ivan Andrejaš POLZELA: KONFERENCA ZK Na letni konferenci OOZK tovarne nogavic Polzela so se sestali njeni člani ter pre- gledali uspešnost svojega de- la. PoUtično programski del poročila je podal sekretar OOZK Janez Miklavc, orga- nizacijsko pa njegov namest. nik Viljem Petek. V nadalje- vanju konference so se vsi aktivno vkljiučih v razipravo in nakazali probleme in na- loge za naslednje obdobje, ki I>a bo še posebno zaihtevno. Sprejeli so tudi poslovnik za delo, ter imenovali komi- sijo, ki bo pripravila pro- gram dela. Ob koncu so izvolili novo vodstvo. Za predsednika ko- miteja je bil izvoljen dose- danji sekretar Janez Mikla- Tc za podpredsednika pa Joža Skorjanc T. T. ENERGETSKA BILANCA: DELAL ZNG Nekajmesečna razprava (!) o izdelavi energetske bilance C^lja je končana. Najbrž bi bila odločitev o izdelavi tega pomembnega dokumenta prej pod stre- ho, če bi se ne zapletlo okoU vprašanja, kdo ga naj izdela. Komisija izvrš- nega sveta je sicer pripra. vila svoj predlog; nazad- nje pa je vendarle prišlo do tega, da je končno be- sedo izrekel izvršni svet. Odločil se je za zavod za napredek gospodarstva v Celju. M. B. KOMENTAR Prenapete konice Razmerje potniki — avtobusi kljub prizadevanju avtobusnih podjetij noče in noče zaiti v tiste okvire, v katerih naj bi bilo normalno. Potnikov je vse več, avtobusov pa še vedno premalo, zlasti še na lokalnih progah. Problem se najjasneje odraža prav ob konicah, torej zlasti ob 6. uri zjutraj pa tudi ob 14. uri in zvečer. Vprašanje prevoza bo še zaostrilo dosledno izvajanje za- kona o prevozu potnikov, po katerem avtobusi lahko prevažajo le toliko pot- nikov, kolikor je sedišč Le bežen po- gled na katerokoli avtobusno progo v regiji ob že imenovanih konicah nam nazorno pove, da je spoštovanje zako- na težko izvedljivo, oziroma le ob do- datnih avtobusih. i,e-teh pa bd na eni sami progi moralo biti skorajda enkrat več. Torej: ali povečano število avtobusov ali usklajeni delovni čas de- lovnih organizacij, katerih delavci ob konicah koristijo avtobusne usluge. Prevozi po občinah pa niso le pre- vozi z rednimi avtobusi, pač pa tudi z šolskimi. Ze več let vozijo šolske otroke, tu in tam pa ti avtobusi pobe rejo tudi občane. Nekatere občine, kot šmarska in sevniška, imajo večje šte- vilo avtobusov, druge le po dva ali tri. Zanimivo bii bilo pogledati, kako so izkoriščeni ti avtobusi, za katere tako ali tako vemo, da so bili, vsaj nekateri, doslej neizkoriščeni. Poprečno prevozi šolski avtobus na dan okoli 90 kilo- metrov kar pomeni, da je pretežno ve- čino dneva nezaseden. Tudi to trditev lahko potrdimo: med p>oukom avtobusi čakajo v bližini šolskih poslopij. Te avtobuse v celoti podpira temeljna iz. obraževalna skupnost. Ugotovili torej smo, da so ti avto- busi nerentabilni, ker drugače pač ne gre. In vendar bi to nerentabilnost lah- ko vsaj malo zmanjšali, s tem pa avto- busno podjetje, ki opravlja prevozni- ške usluge v tej ali oni občini, precej razbremenili. Na našem območju velja to predvsem za avtoturistično podjetje IZLETNIK Celje. Glede na to, da ima samo šmarska občina, ki ima tudi največ problemov s prevozi, osem av- tobusov, bi udeležba teh avtobusov v splošnem potniškem prometu pomeni- la močno razbremenitev prometa, hkrati pa vsaj malo normalizirala tre- nutno stanje. Razumljivo je, da bi morali avtotu- ristično podjetje in Temeljne izobraže- valne skupnosti takšno sodelovanje, v kolikor bi do njega prišlo, uskladiti preko zakonskih določil. To pa pome- ni, da bi bilo te avtobuse treba odku- piti in jih nameniti preko pogodb tudi za prevoz ostalih potnikov na novo uvedenih progah. Takšna je namreč edina možna rešitev. Omenjene besede smo pisali pred. vsem zaradi razmer v šmarski občini, v vseh ostalih občinah celjske regije je ta problem več ali manj -že odprav- ljen, kajti TIS so pristali, da svoja vozila prodajo IZLETNIKU, čemu to- rej zavlačevanje v šmarski občini, ki ima, kot rečeno, na tem področju naj- večji deficit in seveda, največ želja? v današnji stvarnosti je nujno f>o- tretano, da usklajujemo svoje želje in potrebe na vseh ravneh, da izkoristi- mo sleherno možnost, ki se nam ponu- di, kadar hočemo rešiti - problem, ki sicer ni takšen, da ne bi bil rešljiv. Zadeva s šolskimi avtobusi prav go- tovo sodi v ta krog. MILENKO STRAŠEK MLADI TEKSTILNE TOVARNE PREBOLD 2e več let nazaj je v Teks- tilni tovarni Prebold delovala mladinska organizacija, ven- dar pa se nikoli ni preveč od- likovala s kakšnimi večjimi uspehi. Da je bilo tako, je predvsem kriva slaba organi- ziranost in premajhna zainte resiranost aktivnega posega- nja v družbeno-politična do- gajanja, članov osnovne or- ganizacije. 2e v sredini preteklega leta, ko se je podjetje organiziralo v dve TOZD in Skupnost skup- nih služb, pa je novo vodstvo na podlagi boljših možnosti, ki jih daje nova organiziranost podjetja, sklenilo, da aktivira- jo in zainteresirajo čim večjo število mladih delavcev za ak- tivno delovanje v organizaciji, ter tako tudi sami prispevajo na moraliteto in delovno za- vest svojih članov. To pa je v času, ko se nahajamo v bo- ju za stabilizacijo gospodar- stva, izredno pomembno. Svo- je delo so si programsko za- črtali, vsekakor pa bodo do- sledno stopali po poti resti- lucij, sprejetih na IX. kon- gresu ZSMS. Izredno pomem- bno vlogo pa naj bi pri tem imeli mladi člani ZK, ki bodo nosilci vseh družbeno-politič- nih akcij. V okviru OK ZSMS Žalec se nameravajo vključiti v vse pomembnejše akcije. Gre predvsem za akcije: »Najboljša osnovna organiza- cija ZSMS,« »Najboljši mladi delavec-samoupravljalec« in »Najboljši mladi inovator«. Poleg teh akcij pa se bodo udeleževali tudi vseh ostalih in skrbeli za moralno, idejno in politično izobraževanje svojih članov, ki se bodo tako usposobili za delovanje v sa- moupravnih organih podjetja in drugih družbenopolitičnih organizacijah. v novo leto so stopili s polno mero delovnega poleta in optimizma. Dobro organi- zirani pa upajo, da bo delo uspešno steklo in da bodo re- zultati njihovega dela, rodili sadove. V tem cilju so samo nekaj dni po novem letu, ime- li sestanek koordinacijskega odbora, na katerem so anali- zirali rezultate že opravljene- ga dela ter si zastavili nove naloge, prav tako so proučili kako tečeta akciji za najbolj- šega samoupravi j alca in naj- boljšega inovatorja ter akci- ja, ki naj bi dala rezultate O konjičkih (hobi jih) mladih. Poseben poudarek so dali ustanovitvi počitniške druži- ne, ki bo delovala v okviru Počitniške z^'eze Žalec. Ze ko- nec meseca pa bodo začeli izdajati svoj bilten. V njem bodo objavljali razne zanimi- vosti ter članstvo seznanjali z nalogami in akcijami, ki s« bodo vršile v okviru tovarne, OK ZSMS Žalec, RK ZSMS m drugih družbenopolitičnih organizacijah. Za konec tega zapisa lahko povemo še to, da je njihot program dela zelo obširen, ker pa so optimisti in polnJ delovnega poleta, lahko up* mo, da ga bodo v veliki meri tudi realizirali. DARKO NARAGLAV ŠENTJUR: MLADINA DELA v p>etek, 16. januarja, je bila v Šentjurju druga seja predsedst-va OK ZSMS Šent- jur. Udeležili so se je tadi predsedniki komisij pri OK in predsednik OK SZDL ing. Slavko Lesnika. Na njej so anaUzirali izvršene in neiz- vršene naloge, pregledali in ocenili delo komisij in ob- ravnavah probleme, ki tare- jo Občinsko konferenco. V obdobju po prvi seji predsedstva OK sta bili us- tanovljeni dve novi osnov- ni organizaciji, prva v Jako- bu in druga v Kmetijskem kombinatu. Ob dnevu JLA so 48 mladincev sprejeli v par- tizanske enote. V Šentjurju so menjah vodstvo osn©vne organizacije ZSMS, ker je bilo staro nedelavno. Doslej še niso uspeli aktivirati OO ZSMS Planina. Prav tako še do sedaj niso ustanovili ko- misije za kmetijstvo. Meni- jo pa, da bo pred njo po- trebno organizirati čimveč aktivov mladih zadružnikov in aktivov mladih kmečkih proizvajalcev. Tako so v Draonljah ob koncu leta u* tanovild aktiv mladih kme^ kih proizvajalcev, ki štej 43 članov. Poleg tega sta občini še dve OO ZSMS, > združujeta predvsem km«^ ko mladino. To sta Slatini pri Ponikvi in Šentvid P* Planini. Ko so pref ledali in oceni' delo koartisij, so ugotovi^ da so aktivne tiste komisij* ki imajo dobro vodstvo. Sl^^ raj nič ne delata komisij za kulturo in komisija ^ ide^nopolitično delo. št. 3 — 22. januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 O FILMIH, KI SMO JIH GLEDALI LANSKO LETO SE PRIOKUS GRENKOBE čeprav .podatki praviloma ne razkrivajo vsebin, resnič- nosti in globme življenjskih tokov, jih znajo vendarle do- bro ilustrirati. V sebi skri- vajo nepristransko govorico, ki se kajpak ne ozira na od- meve. Ce prikažejo nevšečno- sti realnosti, jih moramo pač vračunati v uaše modele raz- mišljanja. Morda nam bodo pomagali, da se zdrznemo. Obrnemo k sebi in se vpra- šamo — koliko pa smo so- udeleženi v teh čudnih šte- vilskih ilustracijah? Gre za bilančni pregled o lanskem celjskem filmskem repertoarju, o predvajanih filmih in o številu gledalcev, o filmih, ki so najbolj »vleik- li«, o zmotljivosti in nezmot- ljivosti našega filmskega oku- sa in še o čem. Gre za obja- vo sicer nezapazljivih številk in razdobij, ki jih nosi ali ka- me naš odnos do popularne filmske bleščave. Lani so v treh celjskih kine- matografijah predvajali 374 filmov — največ dram (.65), kriminalk (63), vesternov (59), komedij (42», pustolov- skih (40), in mladinskih (30). Najmanj filmskih dni so za- sedli erotični (2), vohunski (2), glasbeni (3j in dokumen- tarni (4) filmi. Pri tej žanr- ski razvrstitvi moramo biti rahlo previdni. Merila za ženrsko oznako različno ob- vladajo producenti, še različ- neje distributerji, močne po- pravke pa doživijo tudi v ki- nopodjetju. A ne glede na to pisana žanrskost določen pre- mik — vestemi ne igrajo več prve violine v celjskem reper- toarju. Kriminalke pa, nepri- čakovano, niso na prvem me- stu. V Kinopodjetju v Celju ni- so zadovoljni, ker so lani predvajali manj mladinskih filmov. Ni jih dovolj na tr žišču. Morda nov signal za razmislek^ ali v Celju ne bi sp>odbudili akcije za sreča- nje jugoslovanskih uvoznikov m distributerjev, od katerih je predvsem odvisno, kaj ku- pujemo in kaj predvajamo. Svetovna filmska produkcija, najbrž ni tako siromašna z mladinskimi in otroškimi fii mi. Vzrok tiči drugje. Morda v skromnem številu držav ali nacionalnih kinema- tografij, katerih filmske pro- dukte nam ponuja ceijski re pertoar. Lani smo v Celju gledali filme samo iz 19 dr- žav. Daleč na prvem mestu so ameriški filmi (160), nato pa sledijo italijanski (55), ju- goslovanski (54), francoski (45), angleški (19). Ce gremo z repa lestvice proti sredini, pa je slika takale: (ieški (1), japonski (1), severnokorejski (1), bolgarski fl> indijski (1), mehiški (1), itd. Vzne- mirljiva je selekcija filmov po številu držav in že sama zbada tiste, ki odločajo o uvozu tujih filmov. Prvič je res, da ZDA niso najmočnej- ši proizvajalec filmske žetve na svetu. Drugič — vemo, da bi se morali usmeriti v deže- le, ki so proizvodno močne, obeneim pa nam vsaj na soci- alno-idejni ravnini prav toliko zanimive kot ZDA. Tretjič — če ne drugače, bi lahko iz drugih, za gledalce filmsi^o manj zanimivih držav izbrali tiste filme, ki jih v reperto- arju pogrešamo (mladinske, zgodovinske^ dokumentarne, glasbene). Izrazito slabo so v filmske repertuarje udeležene dežele tretjega sveta. Dokaz, kako so mnoga stališča ZK in drugih organov uvozniki filmske pro- dukcije povsem preslišali Vprašanje, ali bi filmi dru- gih dežel izkazali komercial- ni ekvivalent ali ne, bi lah- ko dalo sporni odgovor, pri- mer — z neizrazitim organi- zacijskim pristopom je me- hiški večer v okviru TDF v Metropolu gledalo 305 kino- obiskovalcev in indijski večer celo 490. Ne bi nam smelo biti vse- eno, kako, če tako število predvajanih filmov prevladu- je tudi v drugih kinemato- grafih, neprizadeto gledamo enostransko uvažanje ideolo- gije, pogledov na življenje in svet pretežno iz enega dela sveta. Razveseljiv je podatek o številu domačih filmov. La- ni so jih v Celju zavrteli kar 54 ali 14,4 "o vseh predvaja- nih del. Resda se čuti močan voliv Tedna domačega filma, veoidar je vseeno spodbuda usmerjenost celjskega Kino- podjetja, da daje toliko pro- stora domači filmski proiz- vodnji. Lani je gledalo doma- če filmske dosežke 35.881 gle- dalcev, za 67 manj kot v le- tu 1974. Toda v letu 1974 je samo Užiško republiko vide- lo 13.680 obiskovalcev in po- temtakem lahko mirno govo- rimo o povečanem zanimanju Celjanov za jugoslovanski film. In sedaj k lestvicam. Naj- več gledalcev med domačimi filmi so imeli: Poniiadni ve- ter (3046), Povest o dobrih ljudeh (2985) in Čudoviti prah (1598). Zadnja dva filma še nimata prištetHi podatkov iz rednega predvajanja v tem letu. Vendar naj kot zanimi- vost povemo, kako še vedno zmaguje repriza, jugoslovan- sko-nemške koprodukcije Zaklad v srebrnem jeizeru (lani 3682 obiskovalcev). Med najmanj obiskanimi domači- mi filmi pa so rudi Bombaši (220 gledalcev«. Med tujimi filmi je vrstni red takle: V zmajevem gnez- du (ameriško-honkkonška ko- produkcija s kar 8539 gledal- ci), James Bond — živi in pusti umreti (angleški, 6437), Pazi, da ne bo gneče (itali- janski, 5763), Cleopatra Jones (ameriški 5131) in Metulj (ameriški, 4769). Med tujimi filmi je naj- manj zanimanja p>oželo Ru- sko polje (52 gledalcev). Od- lično komedijo Ivan Vasilje- vič pa je videlo samo 133 obiskovalcev. Ko bi vsaj zapihljala kak- šna sapica kot zn:tii, da se nekaj vendarle spreminja v filmskem okusu. A tega lan- ski zbirni podatki ne potrju jejo. Niti en film med naj- bolj gledanimi, z izjemo Me- tulja, ne zasluži več kot oce- no zadostno. Pregloboko bi zajeli, če bi hoteli razisko- vati motive za tako priljub- ljenost in gledljivosf navede- nih filmov. Vendar je vpra- šanje nečkoliko. A odgovorov tudi. Najprej je res. da lani v Celju nismo vrteli nobene- ga zares velikega in kakovo- stnega filma, epske, izpoved- ne ali spektaklske širine. V množici predvajanih filmov pa so se sicer kvalitetne stva- ritve izgubile in niso doži- vele primernega, zasluženega odmeva. Pojesti moramo torej pilu- lo grenkega priokusa, zaradi še premalo izoblikovanega filmskega oskusa. Morda bi bilo dobro s pomočjo kriti- čnih meril sproti spremljati obisk najboljših filmov, ki navadno ne spodbudijo ne- razsodno romanje v kinodvo- rane. Takšna analiza bo še vedno zgolj slikanje stanja. Zato bi morali v Celju po- ložiti pod kritično lupo ce- lotni kompleks filmsko-vzgoj- ne dejavnosti, še zlasti na šolah. Zavod za šolstvo bi najbrž že lahko izdelal ana- lizo, s pomočjo ZKPOS Ce- lje, kakšen dejanski učinek daje odločitev o noviteti filmske vzgoje in pouk slo- venskega jezika s književno- stjo. Pionirsko in filmsko gledališče nista od včeraj, čas je, da ugotovimo, kaj pomenita in kaj bi še lahko pomenila ob večji angažira- nosti zavoda, šol, mentorjev filmske vzgoje, predvsem pa slavistov. Oceniti bomo mo- rali koliko smo namenili za usposabljanje prosvetnih de lavcev, da se spoprimejo tudi s filmsko vzgojo. Poseben delež vprašanj o skrbi za filmskega obiskoval- ca je namenjen KinoiX)djet- ju. V okviru akcije Celjski kulturni utrip smo sprejeli nekaj pobud, v Celju še ni- smo uspeli raznetiti pojma, kaj p>omeni filmska predsta- va kot kulturni dogodek. Ti poskusi so se odlično obne- sli v nekaterih drugih obči- nah, kjer že imajo filmsko gledališče za odrasle in kjer So pojmu filmske predstave našli primerno konkretno vsebino. Večja propaganda za boljše filme in še nekatere druge novosti v delu Kino- podjetja, o čemer že razmiš- ljajo, bi najbrž pripomogle k spreminjanju sedanjih re- lacij »okusnosti in neokusno- sti«, da lahko problem zoži- mo na to razmerje. Kinopodjetju pa bi morali priznati dejanski položaj gos- podarske organizacije poseb- nega družbenega i>omena, saj opravlja več kot pomembno kulturno poslanstvo. Velja pa uvodna iztočnica — pcdatke navajamo med drugim zavoljo tega, da vidi- mo, kje je naše mesto. Me- sto vsakega rednega ali pri- ložnostnega obiskovalca kino- dvoran v Celju, v letu 1975 nas je bilo kar 412.564, kar je za 5179 več kot predlani. Kakorkoli že vzamemo to številko, jo moramo vsaditi med vsa navedena tn neome njena dejstva, razmišljanja in vprašanja. J. VOLFAND SLAVJE V LUČAH Sobota, 24. t. m., bo za turistične delavce in sploh za prebivalce Luč dan po- membnega slavja. Na sve. čanosti, ki se bo pričela ob 18. uri v prenovljeni dvorani gasilskega doma, bodo namreč sprejeli po- kal v trajno last za tri- kratno zaporedno osvoji- tev prvega mesta v tek- movanju za najlepše ure- jeni turistični kraj na celjskem območju In po- leg tega še priznanje Tu- -i.stične zveze Slovenije za tretje mesto v istem oce- njevanju v republiškem merilu za lansko leto. Lučani so na tc uspehe ponosni, saj so .jih dose- gli z veliko zavzetostjo vseh prebivalcev, v ljube- zni do kraja In v želji, da bi živeli v lepem In ure- jenem okolju. Svečanost bodo povezali s predvajanjem blizu 200 barvnih diapozitivov o lastnem kraju. MB ZAGREBŠKI SOLISTI Ansamhei zagrebških so- listov je gostoval v Celju prvič pred 22. leti, kmalu po svoji ustanovitvi pod okriljem RTV Zagreb. Te- daj jih je vodil odlični mojster Antonio Janigro. Ponovno so bili pri nas pred dvemi leti in sedaj, 12. januarja tretjič, v ok viru IV. koncertnega abon- maja. Janigro je ustvaril IZ ansambla edinstveno umetniško reproduktivno celoto, ki .si je utrla slo- ves v domovini m sirom sveta, janigra ni več, soli sli nastopajo brez dirigen- ta pod umetniškim vodst- vom violinista Tonka Nini- ča. Odlični glasbeniki igra- jo z veliko intenzivnostjo ter dosegajo mestoma or- kestralen zvok. Dinamika je pretežno skrbno odteh- tana, <; močnimi kontrasti od piana do učinkovitega crescenda. Mestoma pa jim le manjka roka diri- genta — mojstra in tedaj trpi zvočnost, pa tudi bar- vitost. Na sporedu je bila najprej Simfonija v C duru italijanskega baroč- nega mojstra Antonia Vi- valdija. Sledil je koncert za violino in orkester v d-molu Tartinija (rojen 1. 1962. v Piranu). Solist je bil Tonko Ninič^ soliden violinist z lepim, širokim tonom. Neverjetno kako sveže učinkuje še danes Tartinijeva glasba, polna gracioznosti. podčrtana virtuoznost violinista in ansambla je zablestela v polni meri. Prvi del koncerta je za- ključil Mozartov Diverti- mento v F duru. Lahkotna rokokojska glasba ni naj- bolje uspela. Srednji sta- vek, Andante, je trpel na spevnosti in pre- ciznosti, živahen, igriv je bil zadnji stavek. Drugi del programa sta izpolnjevali najpreje dve odlični skladbi domačih av- torjev: Krsta Odaka »Pas- sacaglia« (izg. pasakalja). Izvrstna polifona kompo- zicija z glavno temo v če- lih, z učinkovitimi varija- cijami. Druga je bila »Scherzo« Frana Lhotke, prav tako imenitno delo s folklornimi motivi, ori- ginalno grajeno z ritmič- no pestro variranimi mo- tivi. Izvedba bi bila z di- rigentom verjetno boljša, kajti vstopi, pizdbude, toda pri- hranimo nekaj za prihodnje, ko bomo lahko poročali o njihovi realizaciji. Skratka, naloge, ki jih na- laga celjski kulturni utrip, vsebinski premiki v vseh dru- štvenih sekcijah, strokovna navodila in di-ugo ne bo do- bilo pravega odaneva, če se ne bo spremenila tudi misel- nost nekaterih društvenih de- lavcev, ki se še vedno ne morejo otresti ozkega gleda- nja klasičnega amaterizma m s tem onemogočajo njegov razmah. Isto velja tudi za celjski občinski svet ZKPO, ki bo moral krepko zaorati nove brazde, povezati vsebi- no z dobro organiziranostjo, vključiti čimveč mlajših de- lavoljnih s(xJelavcev in ne na- zadnje pridobiti čimboljše strokovno zaledje. Občni zbori, ki potekajo, so tudi priprave na občinisko konferenco ZKPO, ki bo me- seca marca. Do takrat pa mo- ramo ustvariti (tudi sredstva javnega obveščanja) ugodno klimo, v kateri bodo sprejeti sklepi postali realni. Sl^AN 2VIŽEJ 8. stran NOVI TEDNIK St.3 —- 22. januar 1976 LIKOVNI SALON PREDSTAVLJA SIL VESTER KOMEL v petek^ 23. januarja oo 18. uri bodo v celjskem Li- kovnem salonu odprli raz- stavo akademskega slikar- ja Silvestra Komela iz No ve Gorice. Na otvoritvi bo o umetnikovem delu spre- govoril likovni kritik Pe- ter Krečič, s krajšim reci- talom pa bo nastopil član Siovsnskega ljudskega gle- dališča iz Celja Janez Sta- rina. Razstavo si bodo Celjani lahko ogledali do vključno 13. februarja. Akademski slikar Silve- ster Komel spada v gene- racijo slovenskih umetni- kov, rojenih v začetku tri- desetih let. PO končani akademiji za likovno umet- nost v Ljubljani leta 196H je sodeloval na številnih skupinskih razstavah, pri- pravil pa tudi vrsto samo- stojnih prikazov. Za svoje delo je v preteklem letu dobil v Novi Gorici nagra- do za slikarstvo »Brance Bevk«. Komelovo slikarstvo je vpeto v lok krajinske te matike, ki je od impresi- onističnega obdobja dalje vtkana v novodobno slo- vensko umetnost, oblikuie pa jo na samosvoj, dovolj specifičen in skozi abs- traktno gledanje presejan način. Njegova platna so zaradi sijajne tonske ob- delave in premišljene tektonske kompozicije gi- bljejo na mejo figuralnega in nefiguralnega ter živijo v izrazito sugestivni mod PODROČNO ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV Ideja združevanja pevsiiili isborov v večjo organizacijsko enolo ni nova. Ze pred ieii je bil o priliki medobčinske revije pevskiii zborov v Zre- čaii Lisiiuiovn; ubcni zbor. Iz objeklivnih in subjektivnih vzrokov pa organizacijsko de- lo ni moglo prav sleči. Neka len skromni poskusi so zvo deneli, navdušeni ustanovite- lji so izgubili vero in voljo do uresničevanja prvotne za- misli. V soboto, 11. januarja se je sestal upravni odbor k svoji prvi redni seji ter se konsti- tuiral tako, da je v njem za- stopana vsaka občina iz c*elj- ske regije v^aj s po enim čla- nom. Odbor sestavljajo: prot. Egon Kimej, Julij Goric (La- ško), šieian zvižej (Celjej, Anilon Acman (Mozirje), Mi- lan Horvat (Šentjur), Ivan Gosteaiik (Petrovče), Jakob štelančič (Slov. Konjice), Rudi Steblo vTiik (Radeče), Edi Goršič (Celje) Franc Plo- hi (.Šmarje) in Jurij Vreze (CJelje). Novo izvoljeni odbor je te- meljito pretresel bodoče na- loge ter sklenil lotiti se ne- mudoma organiziranega dela. Z zvezami kulturno pros- vetnih organizacij iz področ- nih občin se sklene samou- piavni sporazum o skupnem delovanju in usmerjanju vo- kalno-glasbenega življenja m o sofinansirtuiju. Seminar za zborovodje amaterskih zbo- rov bo 13. marca v Celju. Se mtnar naj bi bil začetek sis- tematičnega dela, ki bi se od- vijalo tekom treh let ter za- jelo zborovodsko veščino od osnov dirigiranja, izobrazbe in tehnike glasov do pruktič nih vaj in spoznavanja lite- iature. Medobčinska revija zborov bo v nedeljo, 13. junija v Rogaški Slatini. K sodelova- nju bodo povabljeni vsi zbori celjskega področja. Vsak zbor naj prijavi do 1. marca 5 pesmi, od katerih bo strokov- na komisija izbrala 3 za na.s top. Revijil bo obsegala kon- certe dopoldne, popoldne in zvečer. Na večernem koncer- tu bodo nastopili izbrani zbo- ri, ki pridejo v poštev za re- publiško revijo v Mariboru. Poleg tega bodo povabili en kvaliteten zbor iz izven celj- skega področja. Medobčinske revije naj bi se vršile vsako leto na sedežu druge občine. Angažiran bo strokovni sve tovalec, ki bo mentor zbo- rom. Skrbel bo za boljšo organiza- cijo zborov, zlasti pa za dvig kvalitete petja in programov. Pereče je vprašanje zbo. rovske literature. Zborovodje razpolagajo pretežno z zasta- relimi programi, ne najeaejo poti za nabavo sodobnejše li- terature. Na seminarjih in s pomočjo strokovnega sveto, valca jim bo področna zveza nudila pomoč. V načrtu so obiski zborovskih vaj, stro- kovni nasveti in ne nazadnje želja za tesnim sodelovanjem. Člani odbora bodo obiskaU vse koncerte zborov, ki bodo pravočasno najavljeni. O kon- certih, revijah in delovanju zborov bodo seznanjali javno- sti v dnevnem časopisju in v strokovni reviji »Naši zbori«. Končno pripravljajo kategori. zacijo zborov in zborovodij po kvaliteti in strokovni us posobljenosti. Na podlagi ka- tegorizacije bodo izdelani normativi za enotno fmansi- ranje zborov in honoriranje zborovodij. Sedaj je v področni zvezi pevskih zborov registriranih okrog 40 zborov, večinoma moških, pričakujejo, da se bodo priglasili še doslej ne- evidentirani. Od skupnih pri- zadevanj vseh se obeta porast zborovskega petja v naši re- giji. EGON KUNEJ PREJELI SMO RAZSTAVA DVEH Pred dnevi so v Domu kul- ture v Šoštanju odprli likov- no razstavo, prvo v letošnjem letu. Tokrat sta se predsta- vila s slikarskimi deli dr. Markovič, zdravnik iz Topol- šice, in Arpad' Salamon, pred- metni učitelj iz Velenja. Dr. Markovič, ki slika in- tenzivno šele dobri dve leti, je razstavil 6 oljnatih slik večjega formata in 3 ab- straktne kompozicije v teh- niki akvarela m gvaša. Kot je povedal, ga je k slikanju vzpodbudil oče, ki se že vrsto let ukvarja s slikarstvom. Markovič je vsekakor boljši v abstralctnih kompozicijah, ki so barvno prečiščene in na črni podlagi delujejo ži- vahno ter zelo dekorativno. Medtem ko so abstraktne sli- ke enotne p« svoji koncep- ciji in barvitosti, so Marko- vičeva olja različna tako po zasnovi, kakor tudi koloritu, ki je na nekaterih slikah sila hladen, na motivih iz Dal- macije pa izrazito topel, če- prav so te oljne podobe ne- kakšno kopiranje impresio- nizma, ki zaide tudi v čisti realizem, je vendarle očitno, da ne obvlada mešanja barv, kar se odraža v umazanih plo- skvah, ki gredo na škodo dob- re kompozicije motivov me- diteranske arhitekture, škoda je tudi, da Markovič svojih vedut ni opremil z napisi, kar je vsekakor pomanjklji- vost, ki za javno razstavo ni sprejemljiva. Vsekakor bolj eksaktno pa je slikarstvo .\rpada Salamo- na, ki je raz^stavil 16 slik manj.šega formata, kar pa ni- kakor ne zmanjšuje njiho^-e- ga likovnega izročila in vred- not, salamonov slikarski svet je vezan predvsem na njego- vo rodno Subotico tn ne- skončno ravnino Vojvodme, ki mu je še vedno čustve- no silno blizu, čeprav slikar že dolgo vrsto let prebiva v Sloveniji. Šalamonova barvna paleta je zelo široka, saj ob- seg od intenzivno oranžno ru- mtJiili, do zamolklo sivo zele- nih barvnih tonov, ki se stro- go di-žijo začrtanih linij, ka- tere ponazarjajo bodisi raz- lične predmete ali pokrajino. Predmeti, ix>stavljeni v atelje- ju, kakor ttidi pokrajine, so torej slikani ploskovno in za- tegadelj učinkujejo izrazito dekorativno. Zato so tudi ne- katere slike skoraj podobne tapiserijam vojvodinske fol- klore. Posebej je treba pohvadi- t)i sliko z vojaško tematito s kratko oznako letnica 1943. Čeprav slika ni velika, je pa zato vsebinsko in kompozi- cijsko zelo razgibana ter bo- gata. Eleinenti vojaške opre- me s simboli revolucije, ki po- nazarjajo rojstvo nove Jugo- slavije, .so tako kompozicij- sko kot tudi barvno dobro preštudirani in dobremu opa- zovalcu tudi brez napisa let- nice posredujejo slikarievo iz- TB.7tCiO moč in hotenje. Obema razstavljalcema, ta- ko Markoviču kot šalamo- nu. ki sta se tokrat prvič predstavila šoštanjskemu ob- činstvu, je treba za njuna sli- karska prizadeva.nja izreči vso pohvalo in priznanje z željo, da bi tudi v bodoče ostala zvesta ustvarjalnemu hotenju, katerega cilj je ple- menititi sebe in občinstvo. V. KOJC »SVOBODA« CELJE DOBER PROGRAM v petek, 16. januarja so v Narodnem domu v Celju zopet nastopile sekcije DPD »Svoboae« Celje. V pro- gramu, ki nosi že tra^dioionalen naslov Svoboda poje in igra, so nastopiili: vokalno instrumentalna slcupma »Kavalirji«, pod vodstvom Francija Erjavca, harmo- nikaraki sekstet pod vodstvom Lilije Blaž, harmoni- karski orkester pod vodstvom Alberti Zavrsnika, Na- rodni zabavni ansambel Franca Zerneta m Fantje Iz Celja, Mladinski tamburaški orkester pod vodstvom Ferda Pilih ter prav tako pod njegovim vods.'.vom Tamburaški orkester. Na kon™ programa pa je zapel moški pevski zbor pod vodstvom Julija Gorica. Spo- red je povezovala Domanika Poš. Zelo pohvalno pa je, da se je celjska publika od- zvala na tovrstno prireditev v tako bogatem št.ea^ilu. Vsekakor gre tii hvala kulturnim animatorjem celj- skih delovnih organizacij. Ob tem le želja, da ti s svojim delom tako nadaljtiijejo, ter posredno pribli- žajo kulturo delovnemu človeku. Na začetku programa je spregovoril nekaj besed o delu društva predsednik Feliks Smola. Posebno slavnost pa je pomenilo podeljevanje 3!6 Gallusovih odličij, ki jih je za.služn!m kulturnim delavcem po- delid predsednik Zv&ae kulturno prosvetnih crganiza- cij Slovenije Tone Lotrič. VOJKO RIZMAL IVAN GLUŠIČ VARSTVO OKOLJA I. Glušič: »Naloge komisije za varstvo okolja so izredno zahtevne m tudi obsežne. Komisijo za varstvo okolja je v lansicem letu imenoval izvršni svet žalske občinske skupščine m to z nalogo za- ščititi varstvo okolja, pred- vsem pa je namen komisije ta, da v svojem programu dela upo.števa vse elemente, ki so za kvaliteuxo delo ko- misije pjiuembni. V naš pn> gram dela smo vkijudili vso tisto problematiko, ki je v občini najbolij aktualna. V program dela smo zajeli re- ševanje problematike onesna- ževanja ozračja in pa seveda voda z industrijskimi odpia- ktuni. Pn tem je treba po- vedati, da se v žalski ob- čini večina orgariizacij zdru- ženega dela zaveda te pio- bleiiiatike. Cisto na dlani pa je, da organissacije združene- ga dola ne bodo kar čez noč odpravile teh pomanjkljivo- sti. Dejstvo pa je, da naša industrija neposredno ne ogroža življenja v vodali. Glede onesna.ževanja zraka imamo giavne probleme v središču Žalca, kjer je te- kstilna tovarna Juteks. Po- vedati pa je treba, da se ti problemi v tej organizaciji zidružfuega dela intenzivno rešujejo, res pa je, da ima Juteks probleme glede uvo- za f Itrov, deloma tudi za- nidi visokih carin. Mislim, da bi morali to vprašanje v bodoče urediti. Velik delež pri onesnaževanju zraka ima- ta ttidi mešalnica krmil ter Ferralit.« NT: Komisija za varstvo okol,ja .se je že sestala. Kak- šne sklepe ste sprejeli ta krat? I. Glušič: »Res smo spre- jeli več sklepov, ki jih pred- lagamo v obravnavo tudi iz- vršnemu svetu m občinski skupščini, ki naše delo bud- no spremljata in se zanima- ta za nekatera aktualna vpra- šanja s tega področja. Med drugim smo se zelo odločno opredelili za to, da bi v vseh pisarnah, de!o\nnih pix>&torih in na sejah poreipo- vedali kajenje. To pa pred- vsem zato, da bi delovnega človeka ohranili bolj zdrave- ga ter da bi bil zrak, kjei dela, bolj čist hi zdrav. Na enem izmed prvih se- stankov s predsedniki kra- jevnih skupnosti bomo ob- ravnavali tud: problematiko varstva okolja ter problema- tiko onesnaževanje v posa- meznih krajevnih skupnostih. Ponekod je problem onesna- ževanja okolja s tekočimi in trdnimi snovmi zelo pereč. V Žalcu na primer nimamo urejene nove sanitarne de- ponije, bo pa problem rešen z ured:tvijo nove deponije v Ložnici. Na tem področju zelo intenzivno delamo in že letos bomo pričeli z deli. Ta dep:nija bo zares sodobno urejena, imela bo čuvajsko službo, poleg tega pa bo ure- jena za sprotno planiranje, študijo za to deponijo je izdelal SMELT iz Ljubljane. Pravkar zaključujemo je- senski seminar večernih od- delkov osnovne šole. V tem semestru je vpiisanih 157 slušateljev iz razn,iih delovnih organizacij v občini Celje in tudi iz sosednjih občin. Vse- ga je 5 oddelkov. Slušatelji prihajajo k predavanjem v / večernih urah. Pouk traja 5 dna tedensko po 20 ur na te- den. S poukom pričnemo ob 17.40 uri, končamo pa ob 20.45 uiri. To je sicer zahtev- no in naporno, toda z dobro voljo m vztrajnostjo se da vse opraviti. Slušatelji so ve- činoma mlajši ljudje in so zelo prizadevni. Problem je predvsem v tem, da v delov- V Ložn.co bomo odvažali vse odpadke iz dolinskih krajev- nih skupnosti. V icrajevnih skupnostih, ki so bolj hri- bovitega značaja, pa bo tre- ba problem rešiti tako, da bomo poiskaU primerna od- lagališča. Ob koncu bi rad še enkrait poudaril, da se naša komi- sija zelo smelo vključuje \ program reševanja varstva jkolja. Navsezadnje je to zelo pomembno vprašanje, še zlasti zato, ker se nega- tivni vplivi na okolje odra- žajo v slabšanju zdravstve nega varstva človeka, uniču- je se narava . . . Sicer pa menim, da bi morali vsi de lovni ljudje imeti drugačen odnos do narave, do vpra- šanj flore in favne. Navse- zadnje je zelena površina tista, ki človeka sprošča in mu omogoča vsakodnevno sprostitev.« JANEZ VEDENIK nih organizacijah ne morejo vedno najbc>Jj ustreči siušate lju, da bi nemoteno obisko val predavanja. Dostikrat j< organizacija dela taka, da s< temu ne da vedno ustreči. Šola vabi vse tiste, ki š< nimajo dokončane 'osnovn< šole, da se vpišejo v spomla danski seminar. Vpisovali bo mo do 26. januarja vsak dal dopoldne. Vpisujemo v 5-, 6. 7. in 8. razredu. Pri vpisi imejte s seboj zadnje šolsW spričevalo in rojstni ldst. ^ poukom bomo pričeli 2. f« bruarja. Šolanje v večernih oddelkiJ oanovne žode je brezj^lačno ŠOLANJE V OSNOVNI ŠOLI I. CELJSKE ČETE St. 3 — 22. januar 1976 NOVI TEDNIK — stran f Objavljamo le pisma 8 polnim naslovom avtorja. Za vse naved* be v pismih odgovar jajo izključno pisci, ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦4 SOLIDARNOST. NA AKCIJA Vaša pobuda v NOVEM TEDNIKU, naj bi vse de lovne organizacije združile enodnevni zaslužek (29 februarja 1976) za solidar nostno akcijo, nas je zelo razveselil. Seveda je akci- ja odvisna predvsem od pripravljenosti delavcev v združenem delu, če se bo do odločili zanjo. Ker so solidarnost in pripravlje- nost pomagati izkazali že večkrat, upamo, da je tu- di to pot ne bodo odrekli Prosili ste za predloge Naša skupščinska delega cija pri KS STRMEC s predstavniki družbenopo litičnih organizacij v kra ju je o tem razpravljala in predlaga .ASFALTIRANJE CESTE STRMEC — SOCKA—VIT A- NJE. Problem ne zadeva samo krajevne skupnosti STRMEC, temveč je ob činskega pomena. Zato upamo, da boste naš pred log sprejeli in ga podprli Da bi bolje razumeli in se laže odločili, predvsem tisti, ki problema ne poz najo, prav tako pa tisti, ki nam bodo mogoče po- magali, ga prikazujemo podrobneje: Cesta STRMEC—SOCKA —VITANJE je zelo pro- metna. Po njej vozi dnev- no 28 avtobu.snih prog. poleg te.ga je na njej mo čan tovorni promet iz vi- tanjskih podjetij do Celja Cesta je vsa leta v ne- mogočem stanju, kar lah- ko potrdi vsakdo, ki je že kdaj vozil iX) njej. Do leta 1972 je bila zaradi svojega pomena republiš ka cesta in je bila predvi- dena za asfaltiranje. Kljub temu, da promet na njej narašča iz dneva v dan, je prav v letu 1972. ko bi morali začeti z deli za as- faltiranje, bila prekatego- rizirana v občinsko cesto, česar še danes ne moremo razumeti, zakaj je do tega prišlo. Vsa prizadevanja in upanja občanov, da bo ce- sta končno le urejena, so padla v vodo, kajti prob- lem se vleče že vrsto let in postaja bolj boleč. O tem je bilo večkrat ob- javljeno tudi v časopisih NOVI TEDNIK, VEČER in v DELU. Morda se bo kdo izmed bralcev še spomnil, da je naša KO SZDL SOCKA dobila za svoje aktivno delo v kraju in krajevni skupnosti srebrno značko OF. Ob tej priliki je bilo ponovno postavljeno vpra sanje v zvezi z ajjtaltira njem te ceste. V časopisu DELO je odgovoril tov, MARJAN AŠIC za oddelek za gradbene in komunalne zadeve pri občini Celje, da bo cesta asfaltirana v letu 1972. Za ureditev tega pro- blema Si je veliko priza- deval tudi takratni repu bli.šlci poslanec, tovariš Bogdan SNABL. Prav zaradi takega nači- na reševanja problemov je delo družbenopolitičnih aktivistov v krajevni skup- nosti postalo težko. V letu 1975 smo skušali ljudi zainteresirati za sa- moprispevek za asfaltira- nje te ceste. Po dogovoru s skupščino občine Celje bi moraH zbrati 340.000 di- narjev, po novejših poda4> kih pa celo veliko več. Pred nami je zelo veliko težkega dela — pobirati prispevke od ljudi, čeprav je celotno področje soci- alno močno ogroženo. V kraju nimamo nobenega podjetja. Velika večina de- lavcev odhaja dnevno na delo v Celje. V krajevni skupnosti nimajo nobene možnosti zaposlitve. Na območju KS STRMEC imamo 54 socialnih podpi rancev, veliko je družin, ki bi jim bilo treba po- magati. A vseeno zaupamo v solidarnost krajanov na- še krajevne skupnosti, da bodo prispevali za to ce- sto, ker vemo, da so tudi takrat, ko smo odločali na referendumu za grad- njo osnovnih šol in vzgoj- novarstvenih ustanov v celjski občini — glasovali med prvimi lOO »/o »ZA«, čeprav naša krajevna sku- pnost ni bila zajeta v ta program. Vse probleme, ki smo jih lahko sami reševali v okviru krajevne skupno- sti, smo rešili Veliko je bilo narejenega s prosto voljnim delom Zgradili smo 19 vaških vodovodov, obnovili krajevne ceste, mostove in drugo. Oprav Ijenih je bilo več desetti soč prostovoljnih delovnih ur. Ljudje so prispevali v začetku celo 70 "'o vredno sti del, najmanj pa vedno polovico. Pri cesti STR MEC - SOCKA - VITA NJE so pripravljeni pris pevati, vendar bo njihov delež premajhen, saj je vrednost del ocenjena na okrog 9,000.000 dinarjev. Za letošnje leto je pred videno asfaltiranje le MOO metrov. Ker je celotna ce sta dolga do meje celjske občine okrog 6 km, bi tra- jalo asfaltiranje približno pet let. Naša krajevna sku- pnost bo v letu 1977 or- ganizator občinskega praz- nika, zato prosimo, če ba nas podprli, da bi zbran denar v tej solidarnostni akciji namenili nam za našo in vašo cesto. Mogo- če bo to solidarnostno ak- cijo sprejela tudi občina SLOVENSKE KONJICE in bi bilo prav, če bi del zbranih sredstev namenili vitanjskemu področju za asfaltiranje tistega dela cestfc, ki spada pod nji- hovo občino (do fužinske- ga mostu). Na ta način bi bila cesta STRMEC — S(X)KA — VITANJE v ce loti asfaltirana. Obenem pa bi radi postavili spo minsko obeležje ob tej ce sti na kraju, kjer se je leta 1944 prebijala iz Selc na Pa.ski Kozjak (Senegaš- ki mlin) legendarna XIV. divizija V imeciu skupščinske delegacije KS STRMEC vodja delegacije TONE PESAK KAKŠNE CENE Sem učenka osnovne šo- le. Prosim oprostite mo- jim napakam v pismu, pi- smo pa ie preberite do konca. Rada bi vedela za- kaj tolikšne razlike pri cenah Istega blaga. V Mladinski knjigi v Celju sem kupila radirko za čr- nilo po ceni 3,60 din. Cez cesto, v knjigami Obzor- ja pa za 7,60 din. Kdo ima še enkrat več denar- ja, da ga lahko pogreša? Pa saj ne vem, če boste pismo prebrali. VISNAR VIDIKA Zagrad Naš pripis: Pa smo ga le! Vidiš, Vidika, napake v pismu sploh niso bistve- ne tokrat (za učni uspeh v .šoli in pozneje v življe- n.iu pa že!). Pomembno je, kar si .sporočila. Pa tudi odgovorila .si že sa- ma. Upamo, da si upošte- vala, da je pomembno prt tem, da primerjamo cene le za enako blago! Ce si to storila, kaj ti naj še rečemo. Menda nLsl kupi- la tam, kjer Je dražje? NEKDANJI SODELAVCI NISO POZABLJENI Kot vsako leto, tako de- lovni kolektiv Zlatarn Ce- lje tudi ob zaključku leta 1975 ni pozabil svojih nek danjih sodelavcev-upoko- jencev. Povabili so nas medse, nas pogostili in obdarili. Posebej pa smo bili veseli, ker smo se spet srečali z nekdanjimi sodelavci in ker smo zvedeli, kako gre zlatarjem danes. Uspehi preteklega leta so nas še F>osebej razveselili. Za tako pozornost se upoko- jenci najlepše zahvaljuje mo in želimo detlovnemu kolektivu zlatarn Celje še v bodoče veliko delovnih uspehov. UPOKOJENCI ZLATARN CELJE KAKO DOLGO ŠE NERED V PARKIRANJU Pred kratkim sem čital v Delu, da se v Ljubljani obetajo slabši časi brez- obzirnim voznikom avto- mobilov, ki parkirajo po pločnikih, zalenih nasadih itd. Zelo me zanima, kdaj bomo tudi v Celju začeli to nadlego sistemsko in učinkovito preganjati. Ak- cija z odvažanjem avto- mobilov, ki se je pred približno dvema letoma spodbudno začela, je pre- hitro izzvenela in stari nered se je takoj spet na- selil na celjske ulice. Ce prav sem star voznik— amater, najodločneje ob- sojam brezobzirne vozni- ke, ki parkirajo kjerkoli in kakorkoli in imaio ob- zir le do sebe in do svo je pločevine. Mislijo, da se morajo pripf^ljati prav do vhoda v trgovino. Par- kirajo po pločnikih in tako preganjajo pešce na cestišče, svoja vozila pa puščajo tudi na zelenicah itn jih tako spreminjajo v blatne luže. Parkirajo pa tudi v zivprtih ulicah (Li- lekova), zatrpavajo pro- sta na Slomškovem trgu itd. Tako u,sttvarjajo sa- mo zaradi tega, ker so preleni, da bi tu in tam šli vsaj nekaj korakov peš, v našem mestu videz pro- metne neurejenosti, kar zaradi majhnih razdalj v Celju nikakor ni opravič- ljivo, niti potrebno. Menim, da je skrajni čas. da začnemo te grde razvade — in končno so to tudi prometni prekrš- ki — dosledno, trajno in učinkmnto kot doslej pre- ganjati. Zato pnriim odgovorne na občini m javen od- govor na to vprašanje, ki prav gotovo ne zan-im« sa- me mene. FR.\NJO ZUPAX, Celje ZDRAVJE, NAJVEČJE BOGASTVO Dan se je nagibal k za- tonu. Sonce je z zadnjimi ža.rki božalo strehe hiš. Brezskrbno stopam po pločniku, kar se mimo pripelje na invalidskem vozičku mladenič. Najlep- ša leta mladovsti so mu cvetela na obrazu. Ob po- gledu nanj mi je postalo v srcu hudo. Tedaj sem se zamislila, kako bogat je človek, če je zdrav, Zal se tega bogastva marsikdo premalo zaveda. Mnogi ga vidijo le v kupu denarja. Pri tem pa nehote pozab- ljajo na svoje edino bc^a- sfcvo, na zdravje. DRAGICA JAZBEC, Celie. Linhartova 20 ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 66 30 LET OSVOBODITi/E PISE: FRANJO FIJAVŽ VPLIVI IZ DIlLGfll — BLI2NJIH IN DALJNIH KRAJEV Tudi delovanje "komunis- tov partijske celice v šmartnem ob Paki, ki je tod delovala približno leto dni pred okupacijo pod vodstvom sekretarja Fran- cija Hribarja, -kasneje partizansko Savinjšek ime novan, je imela določen vpliv na tamkajšnjo okoli- co in tudi v krajih sever- no od šmartna, čeprav so povezave te partijske sku- pine tekle, kot je pozna- no, predvsem v smeri Šo stanj — polzela — Preibold — Celje. Po mnenju nekaterih Ljubencev najstarejše, še živeče generacije, so na narodno zavest in demo kratske odnose med pre- mož-"'mi sloji in delavci, tove\ gozdarji, Žagarji in splavarji, vplivali tutU po- vratniki iz Amerike. Ti lju dje, ki so izhajali večino- ma iz najrevnejših slojev, so se po enem ali dveh desetletjih garanja na raz- nih in najtežjih deloviščih po gozdovih in mestnih središčih širne Združene ameriške države vrnili do- mov. S prihranki so si omogočili — vsem sreča na tujem ni bila naklo- njena, mnogi so se zdrav- stveno povsem izčrpali — uvrstitev med premožnej- še ljudi v domačem kraju. Nekateri so se oprijeli do nosne lesne trgovine. Niso si sicer želeli socializma, vendar so bili pravični do najete delovne sile in dob- ri plačniki. Niso bili za »prevratne ideje«, ob vo litvah so bili običajno na strani liberalcev in tudi včlanjeni, predvsem njiho- vi otroci, pri »Sokolu«. Posezimo sedaj v .spomi- nih še nekoliko nazaj, na leta po prvi svetovni voj- ni. Videli bomo, kako da leč so segali valovi in od- mevi ruske oktobrske re- volucije po 1917 letu, ko je v borbi proti carski ob- lasti in despotstvu knezov prevzela komunistična par- tija boljševikov po silnih naporih in velikanskih žr- tvah, s pomočjo delavcev, vojakov in kmetov, oblast v svoje roke. Po podatkih Karla Druš- koviča sta se pojavila na Ljubnem dva domačina, za tiste čase ekstremisia, ki sta razgibala prebival- stvo. Oba sta bila doma na Savinjskem vrhu. Prvi, ki je bil zmernej- ši, se je imenoval Jože Jakop. Dolga leta si je slu- žil kruh v tujini kot ru- dar. Tam se je navzel re- volucionarne miselnosti in jo potem propagiral med delavci in kmeti v domačem kraju. Ljudje so mu nadeli nadimek »de- mokrat«. V Savinjskem vrhu, takrat še izrazito versko in tudi klerikalno usmerjenem področju do- bromisleči Jože Jakop pač ni mogel imeti kakšnega uspeha. Temu se danes prav nič ne čudimo, saj vemo, da so bili reli- gija in cerkveni obtredi v prvih desetletjih tega sto- letja pač skoraj edino, kar je podeželske ljudi, pose- bno v hribovitih legali, dvigovalo in povezovalo nad vsakdanjostjo. In ta je bila vse prej kot lahka. Ljudje so živeli vkljub velikemu delu in naporu sorazmerno zelo enostav no, ponekod tudi bedno. Jakop je umrl 1925. ali 1926. leta. PRIŽIGANJE SVETLIH LUCK NA ČRNEM GROBU KOMUNISTA Drugi, za tedanje pojme ekstremist, po domače po- vedano in po mnenju Lju- bencev skrajnež ali pre- napetež, je bil Andrej Za- leznik. Ko se je po kon- čani vojni vrnil iz ujetniš- tva, je pričel podjetno raz- lagati kaj vse je videl in doživel na Ruskem. Doda- jal je svojo razlago, da bo komunizem dosegel tudi na.še kraje. Ker se v kleri- kalni Savinji ni dobro po- čutil, se je naselil v na- selju Podplanina. Tu je imel med gozdnimi delavci in višinskimi kmeti lepe usi)ehe. pridobil je pri vo litvah veliko glasov za na- predno stranko. Zaleznika se je zaradi vnetega razla ganja dogodkov v času ok- tobrske revolucije tn širje- nja socialističnih idej pri jel vzdevek »komunist«. Ko je približno 1934. leta umri, mu je tedanji žup- nik odrekel cerkveni po- greb. Tudi pokopati ga ni- so smeli na »blagoslovlje- nem« delu pokopališča. Podobnih primerov, ko so se p>ošteno misleči so- cialisti zaradi svojega sve- tovnega nazora sprli s svo- jo okolico, imamo v čiisu med prvo in drugo svetov- no vojno nič koliko. Zato so tudi trpeli oni sami in njihova družina. Prestajali so zaporne kazni, družine so gladovale. vkljub orga- nizirani pomoči svojcem zapornikov in robijašev, ki so jo prizadeti preje- mali iz zbranih prispev- kov članstva Komunistič- ne stranke Jugoslavije (to Je bila takoimenovana Rdeča pomoč), a ta i>o- moč m bila vselej za- dostna, je bilo življenje v revolucijo vpieteaiih dru- žin dokaj težko. Toda, da bi prišlo do takšnih pri- merov, kot je bil navedeni ljubenski, je vendarle ne- kaj čisto posebnega, in še to tembolj, ker se je to zgodilo na podeželju, kjer je bila večina prebivalstva tedaj še jafco' verna. Žup- nik je imel pač vso p>ra- vico in službeno dolžnost, da je uporabil cerkveni predpis za prst božji! Prekletstvo Andreja Za- leznika pa le ni vseh pre- plašilo. Njegovi prijatelji in somišljeniki so proti temu liho protestirali. Na dan mrtvih, p>o starem re- čeaio na vseh svetnikov dan, so okrasili njegov grob in prižgali na dese- tine svečk. Nekateri pra- vijo, da jih je bilo nekaj let tudi po več sto. To je sledilo dolgo vrsto let po Zale25nikovi smrti. V zadoščenje spominu in delu Andreja Zaleizni- ka, komunista in pionirja napredne miselnosti Iju- benskega pjodročja, je tre- ba zapisati, da je njegovo prizadevanje rodilo dolo- čene sadove. Na prvih na- slednjih volitvah po Zalez- nikovi smrti je prejela so- cialno demokratska stran- ka (komunistična je bila tedaj že prepovedana) ve- liko glasov. Za župana je bil izvoljen prvi soc. de- mokrat, kmet Franc Ciraj iz Tera. V Biršah, le nekaj sto metrov od Radmirja oddalje- nem zaselku, je delovala od pozne .jeseni 194i dalje partizanska javka »pri Francetu«, oz. v hiši Zavolov- Skovih. Povezovala je delovanje frontovcev in par- tizanov vsa vo,}na leta med Gornjim gradom. Radmir- jem in Ljubnem. Na sliki .sta >Iarija in .^lojz Zavo- lovške z materjo in svojimi 8 otroci. Vseh otrok se je rodilo 13, štir.je so umrli. Slika je iz I»46. leta. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE OD RINKE DO SOTLE — OD RINK^ O O Z £ o o I ui Fi O co O Q Ui Z REKREACIJA ZA ŽENE v današnjem hitrem tempu življenja je poleg vsega treba skrbeti tudi za rekreacijo. Kot pa vemo se rekreacije udeležuje le malo predstavnic ženskega spola, bodisi zaradi preobremenitve z vsakdanjim delom ali pa nimajo tehničnega vod- stva oziroma prostorov. Izjemno so v žalski občini naredili le v Šempetru, kjer se povprečno zbere na rekreacijo več kot 25 žena in deklet. Pobudo je pred tremi leti, ko je bila zgrajena telovadnica osnovne šole, dala Ida Vidali, ki žene sedaj vodi. V pretek- lem letu so se udeležile raznih TRIM akicj. Najbolj pa v kolesarjenju iii planinar- jenju, kejr se kot pravijo poleg zabave sprostijo še od napornega dela. S tem v zvezi si seveda želimo, da bi poskrbeli za rekreacijo žena ne le v delovnih kolektivih, ampak v vseh krajih kjer so za to pogoji. Tako bi dobile možnost rekre- acije prav vse žene. E. M. E POSTANITE a O I LU «J K- o (O o Q LLI Z E Q o I lu -J S C/5 O O u o I UI -J S (O o Q Z E o o I UI •J S CO o O UJ Z E o o I u o w O O u Z E o o OD EVROPSKI PEŠEC" z namenom, da bi nas spodbudili k preživljanju prostega časa v naravi s po- ceni popotovanjem, so sredi preteklega leta gozdnogospo- darske organizacije (Poslov- no 2družen,je gozdnogospo- darskih organizacij. Ljub- ljana. Miklošičeva 38) spe- ljale slovensko planinsko transverzalo št. 2 »OD DRA- VE DO JADRANA«. Ta peš- pot je izadnja etapa Evropske pešpoti »E 6 —YU« in se začenja na prelazu Radelj, kjer se konča avstrijski del Evropske pešpoti, nakar je speljana do Opatije oz. Re- ke. Speljana je tako, da je prehodna pretežni del leta — po gozdovih in travnikih, večinoma po obljudenem svetu, izogiba pa se večjim naseljem in prometnim ce- stam. Razdeljena je na 20 sekcij, ki jih obeležuje 36 kontrolnih točk, kjer je do- biti kontrolni žig. Kdor zbe- re odtise 36 kontrolnih ži- gov v posebni popotni knjiž- nici, prejme spommski znak. Lep del poti se dotika ob- močja širše celjske okolice. Na primer sekcija »Motnik«. Za to etapo je primerna sobota, ker je na voljo Iz- letnikov avtobus Ljubljana Via Motnik (5,25). V gostil ni »Pri Flegarju«, Motnik št. II, si bomo privoščili zaj- trk, hkrati pa dobili kon- trolni žig. Rdečo-rumena markacija nas bo us- meirila na gozdno pot po klancu navzgor na razgled- na pobočja in z njih (Hri- bi) na\'zdol na trojanski pre- laz, odtod pa (1,5 km) Na doline, h kmečki gostilni »Pri Dolinarju«, kjer nam bodo prehojeni del poti po- trdili z drugim kontrolnim pečatom, hkrati pa po želji tudi po.stregli, saj se nam bo po 2 urah, sicer nena- pome hoje, že prilegla pri- merna malica. Pot ni nujno nadaljevati, ker je točka do- volj lepa, da lahko tu prebi- jemo ves dan: smuka, kadar je sneg (vlečnica!), spreho- di poleti; za povratek je do avtobusa šibke pol urice. Toda »evropski pešec« bo pot nadaljeval po gozdnatem slemenu med Z;tsaviem in Cmim grabnom na Limbar- sko goro (TG8 m). Pri »Tu- ristu« nam bodo odtisnili že tretji žig s te poti, pa tudi podprli bodisi s pijačo ali z jedačo. Z Limbarske gore (krasen razgled na vse stra- ni, zlasti na Savinjske in Ka- mniške planine) se lahko spustimo ali v Blagovico ali v Krašnjo ali v Moravče (1 ura). V Moravč.ah (kultur- no-zgodo\ansko In gospodar- sko središče Moravske doli- ne) se bomo zastran štam- piljke, če ne tudi zaratli ok- repčila, oglasili v gostilni »Pri Jurku«. ob IG.O,"} pa sed- li v avtobus za Ljubljano, da nas odloži v Dobu, k.jer bomo presedli v avtobus pro- ti Celju. In lep enodnevni izlet bo za n.ami ... GrG Dr*mska skupina KLD Svoboda iz .Šempetra je po štirih letih premora zopet zaživela. Že minulo sezono so uprizorili komedijo Toneta Partljiča — TOLMUN IN KAMEN, katero si je na štirih predstavah ogledalo več kot tisoč obiskovalcev. S to komedijo so si zago- tovili tudi vstopnici za tekmovanje medobčinskih dramskih skupin, vendar so sodelova- nje odpovedah. Tudi letos predvidevajo pripraviti dve igri ter literarni večer. Prvo naj bi uprizorili ob prazniku dneva žena, literarni večer pa naj bi posvetili ob stoletnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja. Od skupine, ki ima nekaj odličnih mladih igralcev, krajani šemiietra z zanimanjem pri- čakuje,>o prve prizore v letošnjem letu. E. M. • v VELENJSKI HALI VELIKO GLASBE v soboto je velenjska športna hala preživela nov krst. Nastopile so kar štiri znane ročk skupine. Zbralo se je kar precej ljubiteljev ročk glasbe. Na začetku so nastopili domačini dz Vele- nja, skupina Ave ki je pokazala kar precej izvirnosti in je vsekakor na poti do dobre ročk skupine. Pred težko pričakovano skupino »Foundation« iz Angliju s katero nastopata tudi naša Dado -n Pero, je mlade navduševal »Parni valjak« iz Zagreba. Končno smo dočakali nastop gostov iz Anglije, ki pa nas je kar malce razočaral, saj smo od njih pričakovali več. Vsekakor pa je nastop poslabšala še neaku.stična dvorana, in pa ozvočenje, ki je sicer bilo zelo dobro, vendar je z njim skupina prvič nastopila in verjetno tehniki z njim še niso znali ravnati. Prava škoda je bila, da gostje iz Angli- je niso iskoristili pevskih sposobnosti Dada Topiča, ki bi jim iK)leg dobrega basa lahko še pripomogel z dobrim vokalom. Za konec je nastopila še YU grupa, ki slavi letos svojo peto obletnico. Kljub nekaterim pomanj- kljivosiiim, pa je bU koncert v soboto veliko doživetje za mlade. R. V ^^ylOZIRJE: GOLTE ZASEDENE čeprav so Golte brez snega oziroma ga je premalo za smučanje, so hotel, dapandanse in Mozirska koča povsem zasedeni. Vse to do sredine febiaiarja. Tako je na Golteh in v Mozirski koči okoli 150 gostov, v Mozirju pa 46. Gostje so predvsem iz Beograda in Zagreba. Primer je vsakakor zanimiv, zna- čilen pa tudi v tem, da je kolektiv Izletnika poskrbel za zasedenost pre- nočitvenih zmogljivosti tudi v dolini, v Mozirju. Zato tudi ta okolnost kaže, da je že sicrajni čas, da pride do enot- nega obravnavanja vseh turističnih in gostinskih \'prašanj v Gornji Savinjski dolini in s tem tudi do organizacijske povezanosti sedaj razdrobljenih enot Tako povezanost med drugim močno podpira tudi izvršni svet občinske skupščine v Mozirju. MB m TRNAVA: ŽIVAHNO NA ZBORIH Na nedavnem zboru delovnih ljudi in občanov Trnave, ki je bil v dvorani domačega hmeljarskega doma, so raz- pravljali ne-le o predlogu srednjeroč- nega programa razvoja žalske občine, marveč tudi krajevne skupnosti. Pre cej časa so posvetili obravnavi dela samoupravnih interesnih skupnosti v letošnjem letu. Zanimive misli pa so se ra27pletale okoli neicrterh urbani- stičnih vprašanj, v tej zvezi še o loka- ciji hitre ceste in plinovoda. Na zboru pa so še govorili o izvajanju pogrebne- ga obreda. Ni naključje, da so se najdlje za držali pri zdravstvu. Zlasti nekateri starejši so se pritoževali, da zdravnika težko razumejo. Sicer pa je res, da jim v tak-'h primerih pomgajo tudi sestre, ki delajo v ambulantah. Precej besed so izrekli tudi na ra- čtm socir-lnega skrbstva in podpor. Skratka, živahen zbor in dovolj aktu alnih vprašanj. IVAN LESKO'ŠFK e ŠMARTNO OB PAKI: VELIK TOVORNI PROMET Že.lezniška postaja Šmartno ob Pa- ki je ena najbolj obremenjenih na re- lacije Celje-Velenje. Tu je tudi naj- več tovornega prometa. Lani so nalo- žili 5.868 vagonov ali 132.092 ton bla- ga, največ tufa iz kamnol-jma Gore- nje, nadalje rezanega lesa in končnih izdelkov iz Nazarij ter hidriranega apna iz hidrimice v Podgori prj Smartnem ob Paki. Poleg tega so od. poslali 399 ton kosovnega blaga. Razloženih pa je bilo 1.379 vago- nov ali 27.491 ton, največ lesnega mar teriala za tovarno ivernih plošč v Na- zarjih. Kosovnega blaga je prispelo 444 ton. Vagonske in kosovne pošiljke pre- vzame postaja Šmartno ob Paki v skladiščih GLIN Nazarje in »Smreka« Gornji grad ter jih z lastnimi tovor- njaki, ima jih deset, prepelje v Šmartno ob Paki in jih s svojimi de- lavci preložili v vagone. Delavci na železniški postaji se za- vzemajo, da za celotno gornjesavinjsko območje uresničijo načelo transporta »od vrat do vrat«. Pri tem delu jim želimo obilo uspehov. Z. KOTNK • KOKARJE: OŽIVLJE- NO KULTURNO ŽIVLJENJE »čas celi rane«, pravi pregovor. In to ne samo telesnih, tudi druge. Ena takšnih ran je bila na delo- vanju kulturno umetniškega društva »Franc Saleški-Finžgar« v Kokarjih. Veliko časa je moralo preteči, da je prišlo do uresničenja in da je dvo- rana v zadružnem domu spet začela služiti namenu, za katerega je bila zgrajena. In tako so se oči odprle tudi tistim, ki so doslej rajši v dvo- rani videli kupe raznih zabojev in druge navlake kot mlade ljudi. Danes se že veselimo nad uspehi, ki jih dosega novoizvoljeni odbor z delavnim predsednikom Petrom Kore- nom na čelu. Končni namen je le do- sežen. Življenje v dvorani je ponov- no zaživelo in v Prešernovem tednu bomo že posredovali gledalcem Meško vo igro »Mati«. Ne pozabite in pridi te si jo oeledat! FRANC FLERE t PONIKVA: UČENCEM JE LEPO v modemi stavbi osnovne šole So- lidarnosti Blaža Kocena že štiri me se<;e poteka pouk v splošno zadovolj- stvo krajanov, učencev in učiteljev. Kadrovska zasedba na šoli je dobra, saj ima od 13 učnih moči kar 6 viš- jo izobrazbo. Od 11 oddelkov ima 9 oddelkov dopoldanski pouk, ki je mno.go bolj kval',L.5*-sn cd popoldan- skega. Izredno velika pridobitev kra- ja je telovadnica, v kateri imajo vad- bo vsi oddelki osnovne šole in čla ni TVD Partizan, ki vadijo 3-krat tedensko po 2 uri. Poleg košarke, na- miznega tenisa in rekreati^e vadbe bodo pričeli tudi s telovadbo. Za vad- bo se zanimajo tudi nogometaši. Ker na šoli nimajo kvalificiranega učitelja za tel. vzgojo manjka tu mentorstvo. V namenskih prostorih je namešče- na šolska knjižnica, ki ima nad 2500 knjig in v kateri si lahko izposodijo knjige tudi odrasli. Izreden napredek so dosegli pri šolski prehrani, saj pre- jemajo malice prav vsi učenci in to za ceno 25 din mesečno. Njihova po- sebnost je v tem, da so na jesen z nabiralno akcijo zbrali dovoljne }toli- čine krompirja, fižola, zelja, sadja, povrtnine itd. Zato so njihove malice dobre in poceni. Uvedli so tudi ko- sila za učence in učitelje, tako ima- jo sedaj okoli 100 abonentov za kosi- la. Za prevoz oddaljenih učencev iz Dolge gore, Lipoglava in Luterij skr- bi šolski avtobus. Za te učence je tudi urejeno varstvo. Na šoli deluje kvaliteten mladinski zbor, ki nastopa na vseh prireditvah v kraju in na tekmovanjih v občini. Ko smo se zariimali, kakšni so iz- gledi za celodnevno šolo so nam po- vedali, da zaenkrat še čakajo, ker jim finančna situacija še ne kaže možnosti za celodnevno šolo. Sedaj urejajo okolje šole, treba je urediti igrišča, zelenice, cvetlične nasade. To- rej jih čaka še veliko dela in skrbi, ki jih bodo pa skupno s KS nedvom- no pozitivno rešili. E. REČNIK ® ŽALEC: DAN VOZNIKOV Praz'Aik združenja šoferjev in avto- mehanikov so mintilo nedeljo prosla- vili v ZŠAM Žalec v Preboldu. Slovesni govor je imel predsednik združenja ZŠAM Žalec Adi Vasle, ki je v svojem govoru orisal pcmen praznika. V nada- ljevanju so v kulturnem programu na- stopili moški pevski zbor ZŠAM Žalec, učenci OŠ iz Prebolda ter ansambla »Veseli hmeljarji« in »Fantje treh do- lin«. Na sliki: predsednik ZŠAM Žalec Adi Vasle in moški pevski zbor ZŠAM Žalec. T. T. Rii^Kt DO SOTi U C v if.iUiSt MV ^OiLu. — \jO r.iNKt mO bOlLE —^ OD Rii^ž^t DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD tiim jjO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE gr ŽIVLJENJA DOMA UPOKOJENCEV V CELJU o a STAROST NAJ 60 PRIJHNA ^ je staranje fiziološki ges, vemo mladi le iz knji- jji pa nekako namensko Ljvamo ne vedoč, da tudi ^ jiekoč stopimo v to živ- pjsko obdobje. Kako bo, sedaj ne \T>rašamo, pa J je vendar zanimal prelep ^ovanjski objekt v mir- p, okolju Savinje z prele- p vhodom in tablico Dom picojencev. ^vod je bil zgrajen na- psko, kot objekt za var- p ostarelih, ki so fizično ; psihično popolnoma spo- Eni se sami oskrbovat, je starost fiziološki pro- f Ici z leti .stalno napreduje llcateremu nihčne ne uide. se kljub temu, da sprejema- mo v zavod fizično in psihič- no sposobne, pokretne ljudi, se čez leto dni ali pa še manj, kakor pravi tovarišica Storman Marija, direktorica zavoda, enostavno ne zmore- jo več oskrbovati sami se- be. Zato mu je nujno potreb- na pomoč. Da bd pa postali fimkcionalna celota, je dol- ga pot, zato se navezujemo na zavod v Novem Celju, da bi tiste psihično — starostno demantne, kar se pokaže poz- neje, ki postanejo tako spre- menljivi za okolje, od kate- rega začnejo odstopati tudi do take mere, da v takem zavodu kot je naš, preprosto ne morejo živeti. Ti ljudje zgubijo stik s sedanjostjo, pričnejo uhajati ah oelo mis- lijo na samomor. Zato t>a se navezujemo na zavcd v No- vem Celju, kateri se pre- usmerja v regijski zavod za psihično, demantno ostarele. Zato pa je zavod v Novem Celju nujno potrebno sani- rati. V Novem Celju je bila centralna kurjava grajena pred približno 40 leti. V ra- diatorjih in ceveh se je na- bralo toliko kotlovca, da da- nes dosegajo temperature 12 maksamalno 14 stopinj C, v nekaterih sobah pa sploh ra- diatorji ne grejejo več in kljub kurjenju ostajajo mrz- lUBEČNA EBE IN ZELJE Conec tedna je bila v Lju- iai znova ena izmed ži- š h sej krajevne skup- |B!i v zadnjem ča?u. Kaže, bodo v Ljubečni v letoš- )sa letu napravili večjd ko- V prihodnost, kot je bil običaj v pretekjosti. Cla- sveta krajevne skupnosti skupaj s predstaraiki or- lizacij in društev obrav- ali delo v preteklem letu, o programu dela za letos, si razpravljale! na seji so si bili enotni, da je treba za razvoj kraja v letošnjem letu posvetiti več naporov. Po razpravi so si bili enotni, da je letošnja najvažnejša akcija v krajevni skupnosti asfaltiranje ceste Ljubečna— Bukovžlak in skozi naselje Začret. Tej pa se prddružuje akcija za napeljavo vodovo- da do šole v Leskovcu. Po- pravljati pa bo treba tudi 14 kilometrov krajevnih cest, 6 mostov in 4 brvi. Eno brv UE: KRITIČNO O DELU ^etekli petek so se v d-cmu JIA zbrali komunisti, kd de- V temeljni zvezi nogometnih sodnikov Celje. Od 62 čla- te športne organizacije je kar 31 članov ZK. To je naj- redka športna organizacija, ki se lahko p.>hvali, da je ica njenih članov tudi članov ZK. Kljub tolilišnemu članov ZK v organizaciji pa je / njaj vrsta proble- ki delno izhajajo tudi dz vedno ne najboljših medseboj- odnosov. Na sestanku aktiva ZK so se dogovorili, da bo- ;f prihodnje posvetili vso skrb prav m<^d>ebojnim odno- V tej smeri so se pričeli že pripravlj-iti na predlaganje kandridatov za bodoči izvršni odbor te organizacije. M. ERECL Tekstilna tovarna JUTEKS ŽALEC (proizvodnja jute in talnih oblog) sprejme na delo več delavcev siledečih profilov: 1. Dva dipi. inž. ali iiženirja kemijske tehnologije: aa delo v obratu ali za voidjo laboratorija 2. Dva komercialista ali ekonomista (s prakso) za vodjo prodajne službe ali za vodjo komerc.ainih zastopnikov 3. Dva delavca z izpitom za skladiščnika ali s primerno prakso za pomočnika skladiščaidka ali za vodjo transportnih delavcev Informacije daje splošno kadrovski sektor. Prujave spra.iemamo v roku 15 dna od objave oz. do za;sedbe delovnrih mest. li. Popraviti je treba tudi sa- nitarije, zmanjšati število po- stelj in urediti dvigala. Zave- dati se moramo, da so to ljudje, ki smo jim dolžni v na.šd samoupravni socialistič ni družbi posvečati večjo po- zornost. Delo v zavodu Je zelo na pomo, zahteva cele.ga člove- ka in skorajda ne pozna so- bot in praznikov. Poleg dela je strežno osebje na dnev- nem redu od nekaterih staro- stnikov poimenovano s tež- kim izrazoslovjem, da je to psihični pritisk, ki se ga vča- sih skorajda ne da vzdržati. Kljub napornemu premagova- nju problemov vsi zaposle- ni v domu upravljajo svoje delo z ljubeznijo in huma- nostjo do sočloveka. Kulturno življenje v za- vodu je precej povezano z mJadimi iz krajevne skupno- sti Kajuh, iz Gimnazije, s šoio Slavka šlandra, ter iz drugih šol celjske regije, ki so vedno pripravljeni sodelo- vati s programi in razživeti mirne, tihe zidove zavoda. Tovarišica štefanja Ašič se je z zelo toplimi besedami zahvalila za vso oskrbo, ne- go, ki jim je dana in njena želja je bila želja vseh upo- kojencev, želja zabave, večje- .ga srečavanja z mladimi, s pevskimi zbori, folklornimi skupinami in ne nazadnje tu- di srečanja in pohodi z mla- dimi planinci. VALERIJ VERVEGA pa morajo letos še zgraditi. Asfaltirati želijo tudi del ce- ste Zepina—Jarmovec. To so planirane postavke v planu krajevne skupnosti. Tem pla- niranim postavkam so pri- družili še postavke želja, ki so še kako pomembne za uspešen raz\'OJ. Med temi so: plačani tajnik krajevne skupnosti, urejeni prostori krajevne skupnosti, nakup parcele za bodoči kulturni dom, izdajanje krajevnega biltena, skrb za delo organi- zacij tn društev, postavitev spominskega obeležja padle- mu Francu štekUču, tesnejša povezava z opekarnami, ure- ditev trgovine, izboljšanje poštnih uslug in zaščita polj- skih opekarn za bodoče ro- dove. K obliko od tega bodo re- alizirali, ni odvisno samo od krajanov. Pri naporih jim bo morala priskočiti na po- moč tudi družbena skupnost. Zavedajo pa se, da bodo mo- rali največ storiti sami. M. BRECL IZLETNIK VABILO NA SMUČANJE Ker jih trenutno nemo. rejo povabiti na Golte, kjer je še vedno premalo snega, se je turistična agencija IZLETNIKA od- ločila za drugo pot, da bi se vendarle oddolžila tu- di smučarjem. Tokrat jih prvič vabi na smučanje v .Avstrijo, v pri.jetno zim- skošportno središče Ma- ria Alm v deželi Salzburg. Maria .Alm je prostrano zimskošportno središče s sistemom vlečnic in dru- gih naprav ter z idealni- mi pogoji za smučanje. Snega je dovolj. Prav te dni ga je na staro 60 cm debelo podla.go na novo zapadlo od 60 do 100 cm. Smučišča so idealna za zahtevne smučarje in prav tako za začetnike. Skratka za vse. Vsa smučišča so redno vzdrževana, teptana in zavarovana. Turistična agencija Izlet, nika je za obisk IVIaria .\lm rezervirala kapacite- te za dve skupini. Med- tem ko bo prva, ki je po- vsem zasedena, odšla na pot v soboto, 24. t. m. in bo tamkaj ostala do zad- njega januarja, je v dru- gi, od 31. januarja do 7. februarja, še nekaj pro stih mest. Cena je ugod- na, saj velja za osebo v drugi skupini le 1.930 din. Seveda pa je treba pove- dati, da v tem znesku ni vračunana tedenska kar- ta za celotni žičniški si- stem, ki velja 350 din. Tako vas Izletnik na- vzlic temu, da na Golteh ni dovolj snega za smu- čanje, vabi na ta prijetni zimski užitek. ANICiTii 029. FEBRIIA Letos je prest<;>pno. leto, torej šteje leto 1976 en dan več. Pri nas v uredništvu smo začeli razmišljati, kako bd bilo, če bi vsi delavci zasltrželt enega dne, se pravi zaslužek 29. februarja, namenili za določeno stvar v občini, ki je nujno potrebna vsem občanom. Tokrat smo se iistavili v žalski občini in sicer v kra- jevni skupnosti šešče, ter povprašal: občane, kaj me- nijo o tem. Ob koncu pa smo za mnenje zaprosili tu- di predsednika Skupščuie občine Žalec, Vlada Croriška. ALOJZ NEMIVŠEK, Matke: »Kot večina ljudi iz krajevne skupnosti še- šče, tako tudi jaz delam v tekstilni tovai-na v Pre. boldu. Zamisel, da bi de- lavci namenili zaslužek ob 29. februarju se mi ne adi slaba in mislim, da bi jo podprla večina delav- cev, ne le pri nas, pač pa povsod drugje v Sloveniji. Kot kiajan šešč bd de- nar namenil za ureditev ceste Matke—šešče, kd se na mnogih mestih udira, tako da cesta postaja ne- varna za avtomobile, pred- vsem pa za avtobuse in tovornjake.« ANTON HEiVIAN: »Tudi jaz se strinjam s tem in mislim, da nd nmogo ta- kih, ki bi negodovali, če bi morali prispevati zaslu- žek enega dne za stvar, ki je zares potrebna. Pri nas v šeščah bi morda lahko pričeli s tu- rizmom in to ob Savinji. Tam bd lahko uredili trim stezo, ki prav gotovo ne bi zahtevala preveč denar- nih sredstev. V občinskem merilu pa bi bila morda zanimiva gradnja zimskega bazena. Z dograditvijo bazena bi bdlo prav gotovo poskrb- ljeno za množično rekrea- cijo. Sicer pa je tako ža- lostno, da mesto kot- je Žalec nima kopahšča.« TOMAŽ MRAK; Šešče: »Ideja se mi zdi odlična. Denar zaslužen v enem dnevu bi vsakdo lahko po- grešal, če pa bi vse sku- paj sešteU, bi s tem de- narjem lahko napravdid stvari, ki bi vsem delov- nim ljudem še kako pri- šle prav. V šeščah bi na primer lahko uredili igrišča ter morda trim stezo ob Sa- vinji, v okviru občine pa se ogrevam predvsem za novo športno halo v Žal- cu, ki jo kot občinsko sre- dišče nujno potrebuje.« MILICA JOŠT: »Večina ljudi iz šešč se vozi na delo v Prebold in Šempe- ter, v našem kraju pa se že poraja problem varstva otrok. Tako vozijo ljudje svoje otiroke v varstvo v kraj, kjer pač delajo. Mor- da bi bilo pametno raz- mišljati o tem, da bd v šeščah zgradili objekt otroškega varstva, sicer pa je to že itak predvideno v srednjeročnem planu razvoja naše krajevne skupnosti. Bilo pa bi zelo dobro, če bi vsi delavci v občini zaslužek ob 29. februarju namenili za gradnjo veleblagovnice v Žalcu.« VIADO GORIŠEK, pred- sednik Skupščine občine Žalec: »Priznam, da pri nas o tem še nismo raz- mišljah, ideja, da bi za- služek ob 29. februarju prispevali vsd delavci v občini za kakšno stvar, pa vsekakor ni slaba. To bi pravzaprav pomenilo 150 milijonov dinarjev, to pa je že številka, kd precej pomeni. Osebno sem za to, da ta del denarja vlo- žimo v šolstvo in sdcer za izgradnjo šol v Žalcu in Braslovčah, kjer tovrstne nove aU pa vsaj adaptira- ne objekte nujno potre- bujejo« Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR m P bOiLb — Ou Hihi^ bO 30 i LE — OD iHmL DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE 0647 12 stran — NOVI TEDNIK §t. 3 — 22. lanuar 1976 O 00 ^ Na seji odbora SZDL in na izrednih občnih zborih urističnega, planinskega pa r,udi prosvetnega dništva v Solčavi so se člani živo za- nimali, kaj bi prinesel Sol- čavskemu krajiir^ki park Sa- vinjske Alpe. Ker je Solča- vanom znana le vevSt, da se pripravlja ustanovitev narod- nega parka za vse pogorje Kamniško-Savinjskih Alp, so lahko razpravljali le na pod- lagi teh podatkov. Ne glede na to so zavzeli svoja sta- lišča. Zavod za spomeniško var- stvo SRS predlaga, da se Kamniško Savinjske Alpe za- ščitijo kot narodni park. Za- ščita bi obsegala ozemlje od Storžiča, po drugem predlo- gu od Ljubelja do Raduhe in od Krvavca do državne meje z Avstrijo. Vse to ozemlje bi bilo razdeljeno v štiri različne varnostne re- žime in največja kraja v njem bi bila Jezersko in Solčava. Solčava in menda tudi Jezersko bi v ceUJti pri- šli v park. Pobudo za ta krajinski park je dala ob- činska skupščina Kamnik, iz- vršni svet občinske skupšči- ne v Kranju je to zamisel podprl, vendar s pripombo, da bi raz\mja Jezerskega za- radi strožjega režima v tem parku ne smeli zavirati. Ker bi v ta imrk prišlo Solčavsko v celoti, je kra- jevna skupnost Solčava pred- lagala občinski skupščini Mozirje, da zavzema do ustanovitve tega parka isto stališče kot občina Kranj za Jezersko. Vedeti je nam- reč treba, da je ostali del predvidenega parka izven Silčavskega že neprimerno bolje opremljen z žičnicami (Velika planina, Krvavec), medtem ko Solčavsko ne premore niti ene. Vrh tega ima drugo območje še osta- le objekte, vtem ko jih Sol- čavsko nima in tako bi bi- la Solčava lahko edina pri- zadeta na svoji razvojni po- ti. Solčava je s svojimi do- linami: Logarsko, Robano- vim in Matkdvim kotom ter Podolševo še zdaj var- .stveni rezervat, zaradi če- sar je tudi zaostala v razvo- ju. Tu ni večjih turističnih objektov in tudi ne obrata, v katerem bi našli delo in zaslužek domačini. Ker tega ni, se ljudje izseljujejo vse bolj pa zaostaja tudi turi- zem. Solčavani nismo proti za- varovanju številnih naravnih zanimivosti in lepot, vendar bi vse to moralo služiti na- menu kraja in človeku, ki prebiva v tem parku. To pa tudi pomeni, da bi se naj kraj razvijal in napredoval v vseh ozirih, zlasti turistič- nem, ne pa, da bi ga kon- zervirali. V zaščito v narodnem par ku je vzeti obdelovalno zem- ljo, travnike, pašnike, koše- nice, jase med gozdovi in posebej še planinske pašni, ke, ki izpopolnjujejo lepoto narave, hkrati pa dajejo prebivalcem obstanek. Pa tu- di življenje divjadi. Skratka; v zaščito v na- rodnem parku je treba po- leg vsega drugega vzeti člo- veka, stalnega prebivalca, ki bo uravnaval razmerje, ki je potrebno za zaščito lepot in posebnosti kraja ali območ- ja. Le tako bo park dose- gel in ohranjal svoj namen! človeku v varovanem kra- jinskem narodnem parku je treba dati možnasti zaslužka z zaposlitvijo v obratu, ki ne bo motil narave in namena parka, a bo posredno zava roval park in človeka v njem. In to v korist vse narodne skupnosti. Le v zagotovljenem varo- vanju človeka in kraja ter njegovega napredka bi se Solčavsko, po poprejšnji pri- volitvi domačinov, moglo vključiti v predvideni kra- jinski park. Valent VIDER PRIZANESLJIVA ZIMA Na našem posnetku je košuta in nebela okolica, ki jo obdaja, simbolizira letošnjo zimo ki je prizanesla divjadi v naših gozdovih. IVfanj je bilo treba krmljenja in varnejše so poti po gozdu, kjer stopinje ne puščajo sledov v snegu. Čeprav v naših gozdovih ne manjka divjadi in lovske družine skrbijo za pravilno razmerje v odstrelu in med prirastkom povsod skrbijo tudi za gojitev divjadi. Ponekod sodelujejo lovske družine tudi s šolami, da otro- ci sami znajo pomagati živalim, kadar pritisne trda zima in zapade velik sneg. Letos to še na srečo ni bilo po- trebno. Foto: D. MEDVED NAČRTOVANI PRIDELKI v resoluciji o družbeno gospodarskem razvoju je določeno, za koliko odstotkov naj bi se letos zvečali kmetijski pridelki. Kmetje, ki se strinjajo, da je moč pridelati več kot v preteklih letih, pa spašujejo, kdo bo odkupil. Kdo jim bo jamčil, da bodo lahko pro- dali vse pridelke in spitano iivino? Taka zaskrbljenost je utemeljena z izkušnjami v preteklih tetih. Ne bi pa bilo prav, če bi na slabosti le opozarjali — treba jih je odpravljati. Neprodani presežki nekaterih živil in pomanjkanja se prepletata iz leta v leto. Enkrat preveč, drugič premalo, kme- tovalci pa ob vsaki setvi z negotovostjo ugibajo, kaj naj bi posejali, da bi pridelek lahko prodali. Res je, da je veliko odvisno od vremena — a še več od trgovcev: od zadružnega odkupa do prodajalcev v mestih in od izvozno-uvoznih trgovskih organizacij Kmetovalci pa bodo hkrati morali upoštevati, da tudi trgovci in živilska industrija ne morejo delati ču- dežev, de pridelovanje ni dovolj načrtno, v državah z razvito kmetijsko proizvodnjo se že leta ravnajo po načelu: pridelati, kar se lahko proda. Naši kme- tovalci pa bodo uspeli šele takrat, ko bodo ob setvi vedeli, kaj bo kdo pridelal in koliko. Tako v zadrugi, občini, republiki in zvezi. Zbiralci takih programov pa jih bodo že v začetku leta lahko opozarjali, kako naj setvene programe, rejo živine in drugo prilago- dijo potrerbam domačega in tujega trga. Tako delo ni lahko, je pa nujno. Brez njega ni pravega načrtovanja in ne jamstva, da bi bil ure- sničen predviden razvoj kmetijstva. Splošni zvezni, republiški in občinski odstotki morajo pognati kore- nine na družbenih posestvih in vseh kmetijah. Nekaj je bilo že storjenega pri odkupu mleka^ pi- tanju živine in nekaterih pridelkih. Celo precej, a še zdaleč premalo, da bi naloga bila že izpolnjena. Pre- cej časa je prevladovalo mnenje, da bi z načrtova- njem zajeli le živino, namenjeno za izvoz, in večje proizvajalce. Na našem trgu pa se močno poznajo tudi vjjlivi neorganizirane kmečke proizvodnje tako v živinoreji pot pri poljščinah in druge. Mali blagovni proizvajalci tudi morajo prodati svoje presežke, ker potrebujejo denar. Kadar je na trgu premalo blaga, prodajajo po višji ceni kot tisti kmetje, ki so sklenili pogodbe s trgovino ali živilsko industrijo. To pov- zroča negodovanje pri kooperantih. Nekateri celo pre- lomijo pogodbe. Kadar je veliko pridelkov, pa jih ne- organizirani pridelovalci dajejo pod ceno. Nekateri delavci se pri nakupu preusmerijo od trgovine k njim. Trgovci ne potrebujejo toliko blaga, za kolikor so sklenili pogodbe, zato jih kršijo oni. Opisane razmere opozarjajo, da taka načrtna pro- izvodnja, ki zajame le del kmetovalcev, ne more biti uspešna. Blago, ki pride na trg iz neorganizirane pro- izvodnje, lahko povzroči enake težave kot iz nepotreb- nega uvoza. Načrtovanje bi torej moralo zajeti vse kmetovalce, ki pridelajo več, kot potrebujejo sami. Le tako bo možno jamstvo za prodajo, JOŽE PETEK LOJZKA CiZEJ Na pokopališče nad Ce I jem je sijalo toplo' ja- nuarsko sonce. Skoraj po- mlad. Toda, v srcih vseh, ki so jo spremili k zad- njemu počitku, je bila ne- popisna žalost. Poslovili so se od Lojz- ke Cizelj. Dočakala je 88 let življenja. Imela je tri- najst otrok. Dva sta kot partizana darovala življe- nji za svobodno domovi- no. V njen družinski krog pa je vpisanih tudi devet- najst vnukov in sedem- najst pravnukov. Vse je ljubila zelo, zelo. Prav tako je svojo naklo- njenost izkazovala petju in cvetju. Poleg domačih, jo je na zadnji poti spremilo veli- ko število znancev in pri- jateljev. Tu so bili tudi gasilci iz Trnave, pevci iz Velenja, v govoru pa se je od nje poslovil še Dra- go Svetko iz Polzele. ^^1^^^^ ^^^^^^^ s^^^n^i ^^^^1^^ ^^1^^^^ iiiiiiii^ 1^^^^^ 1^^^^^^ un^^^^ m 1^1^ si^^i ^^^1^^ SI ^s^^^^i^^ ^^^^^^ ^^^^^^ ^s^^^^ ^^^^^^^ ^^1^^^ MESTINJE Šmarski sadjarji in vino- gradniki so si ob ustanovitvi predelovalne industrije v Me- stinju, ki je bila v začetku Hmeziidov obrat, od lanske- ga Leta pa je TOZD SLDVIN, veliko obetali. 2e takrat je bilo izraženo zagotovilo, da bo poslej vse .siadje odroma- lo v Mestinje, da o novih de lovnih mestih, ki so na Smar skem še vedno problem za- se, ne govorimo. Kako je z mestinjsko pre- delovalno industrijo danes? preteklem letu je bila v Mestinju znatno povečana prodaja sokov in to kar za 41 odstotkov glede na leto 1974, največji pora.st pa je pri sokovih v litrskih stekle- nicah (72 odstotkov) in ne- koliko manj v 0,2 stekleni- cah (42 odstotkov). Ta po- datek je pomemben pred- vsem zaradi tega, ker suro- vrne za omenjene sokove v celoti izvirajo s področja šmarske občine, torej prvot- no zagotovilo drži. Največji porast je prav pri ribezovem koktajlu (171 odstotkov), ka- terega proizvodnja zlasti na Kozjanskem skoko\ito raste. Sok se torej še kar dobro prodaja, nekoliko drugačno sliko pa dobimo, če pogle- damo, kakšen je plasma so- kov na širšem območju Ce- lja. 15-odstotna prodaja je kljub intenzivirani ponudbi premajhna številka, da bi la- hko bili zadovoljni. Po mne- nju SLOVTN-ovih strokovnja- kov je temu kriva premajhna zainteresiranost domačih pod- jetij za potrošnjo sokov j FRUPI — o teh namreč go- vorimo — ki pa so precej nova znamka tn kot takšna brez tradicije, kakršno na primer Fructal že ima. Da je mestinjska predelo- valna industrija uspela dose- či sorazmerno precejšen us- peh pri prodaji svojega no- vega proizvoda FRUPI, gre zahvala predvsem dopolnitvi široke palete pijač in pa vključitev v marketing kon- cepcijo SLOVIN. Močan ar- gument je tudi začetek speci- alizacije dela glede na bodo- čo usmeritev izključne pro- izvodnje sokov in sadnih kon- centratov. Svoj delež je pri- spevala tudi nesporna kvali- teta sokov FRUPI, ki že ima- jo svoje stalne odjemalce. FRUPI sokovi so, razumlji- vo, ob prihodu na trg nale- teli na nekatei*e težave, ki se jim za enkrat pač ni dalo iz- ogniti. Kot že povedano, se je sicer nova znamka PRL^PI v letu 1975 lepo uveljavila, vendar je normalna pot uve- ljavljanja nekega proizvoda najmanj tri leta in zato je razumljivo, da bo novi sok prišel do izraza v prodaji šele v letu 1977. Težave pri pro- daji sokov povzroča tudi preslabo povpraševanje na tržišču v Jugoslaviji, saj je v letu 1975 zabeležen padec do 20 odstotkov ne glede na to, da se je trg sokov povečal. Po zelo plodni letini v letu 1974 je bilo lansko leto znat- no slabše. Prav ta ugotovi- tev je privedla SLOVIN do razmišljan,ja o začetku po- slovno tehničnega sodelova- nja s kmetijskimi organiza- cijami na območju, s katere- ga sprejema surovinsko bazo mestinjski obrat. Lani je namreč bilo odkupljeno pre- cej manj sadja kot v letu 1974, Od 440 planiranih ton s Kozjanskega je iz tega ob- močja bilo odkupljeno le 60 ton, ostal'0 pa so morali na- baviti na jugu republike. Drugačna je podoba kar se tiče ribeza. Odkup slednjega iz leta v leto povečuiejo. Kot so nam zatrdili v Me- stinju, pravkar iščejo primer- no obliko vključevanja v SOZD Dobrina, kamor spada tudi šmarsko trgovsko pod- jetje Jelša In kakšne so perspektive obrata v Mestinju? Obrat bo še naprej igral isto vlogo kot doslej. Objektivni so novi in kot takšni primerni za na- daljnje širjenje. Seveda bo potrebno mnogo storiti, da bi prišlo z območja čimveč surovin. V prihodnjem ob- dobju lahko torej računamo, da bodo odprta še nekatera delovna mesta. M. STRASEK št. 3 — 22. Januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 AKCIJA NT — RC V ŽALCU (NE) POPOLNI AVTOBUSNI POSTAJI ALI KDOR ČAKA-DOČAKA To, kar niso zmogli odgovorni v dveh mesecih, smo mi V eni uri ali kako je potekala štorija okoli prestavitve tabel z avtobusnimi voznimi redi tja, kjer jima je mesto! Upamo, da tisti, ki so odgovorni in poklicani zato, da bi prestavili table, ne bodo preveč hudi, ker smo namesto njih opravili delo sami! Kar niso zmogli oni, so zmogli občani, katerim pač ni toliko do trima, da bi tekli tja, kjer sta bili včasih avtobusni postaji in pogledali, kdaj pelje avtobus na primer v Mursko Soboto, nato pa hajd nazaj na novo avtobusno postajo. Medtem ti avtobus že lahko odpelje, ti pa ves zadihan stojiš in gledaš za njim ter preklinjaš ... In tudi upamo, da ne bomo dobili računa, ker nismo pravilno namestili tabel na novih avtobusnih postajah, ker za to pa res nimamo pooblastila. Saj veste, kako je vrtati v tujo lastnino ... Naj bo tako: prvo delo smo opravili mi, drugo pa naj za to poklicani in še sodelovali bomo. Ali ni to luštno? Akcijo smo izvedli v Žalcu, 14. januarja dopoldne med osmo in deveto uro v sodelovanju Vikija in Marjana ter Janeza Vedenika in Toneta Vrabla, ki je vse skupaj tudi na papir spravil. Upamo, da bodo vsi občani, ki niso sodelovali v akciji in ki se vozijo z avtobusi (ali se še bodo), z našim pri- spevkom zadovoljni! Že v naprej hvala! Dolgo smo se pogovarjali, kaj bi naredili oziroma kaj bodo drugi na- redili. Pred lanskim 29. novembrom so v Žalcu ukinili stari avtobusni po- staji, ker so začeli delati oziroma ure- jevati semaforizirano križišče (poglav. je za sebe, vredno poštene študije!). To je vse lepo in prav ali pa tudi ne. Avtobusni postaji so prestavili nekaj sto metrov višje, postavili zraven dve tabli, da je tam dovoljen prostor za ustavljanje avtobusov, vozni redi pa so ostali tam, kjer so bili. Pa še na- pisa niso dali zraven, da sta avtobusni ])ostaji prestavljeni! Marsikdo bo ob tem rekel, saj smo vse skupaj objavili v radiu in časniku, vendar naj takoj povemo, da smo to naredili tudi mi pa je bil učinek enak — ničli! Vsi pač ne poslušajo radia ali berejo časnika! In navsezadnje v Žalcu ne vstopajo v avtobuse samo Žalčani. temveč tudi drugi, ki »slučaj- no« zaidejo v to MESTO! In če bi naredili malo anketo (ali pa veliko) med občani in neobčani Žalca se gre- mo staviti, da bi jih zelo malo vedelo, kdaj pelje recimo avtobus v Mursko Soboto, Koper ali na Dolenjsko. Nasvet bi bil enostavno preprost; od doma je pač treba pol ure prej (kdaj je to?)! Najprej do stare avto- i)u.sne postaje, kjer so vozni redi, po- tem pa hitro nekaj sto metrov nazaj, kjer zdaj stojijo avtobusi, če ti bo sreča naklonjena in če si, dragi občan, kondicijsko dobro podkovan, boš mor- da še avtobus ujel, drugače pa hajd nazaj in po.glej, kdaj pelje naslednji, če nisi dovolj spreten se ti lahko zgodi, da se z avtobusom ne boš peljal dan ali dva . . . Pa šalo nastran! Na »idealno« idi- ličnih prostorih (za smer Ljubljana pred manufakturo in smer Celje pred samopostrežno trgovino) so uredili za- silni avtobusni postaji. Predvsem smeš- no je zjutraj, ko potniki skačejo kot zbegane kure pred avtobusi, ki vozijo tako, kot se kateremu šoferju zljubi. Predvsem kritično je recimo okoli pol šeste ure zjutraj. Eden ali dva avtobu- se zapeljeta okoli prodajalne Borovo in se za samopostrežno vrneta na parkir- ni prostor. Drugi ali tretji zavijeta kar z glavne ceste na parkirni prostor, osta- li pa, ki pripeljejo iz Ljubljane, se ustavijo malo na cesti in malo na par. kirnem prostoru! Dodajmo še to, da je kompletno postajališče pri samo- ix)strežni trgovini neosvetljeno, avtobu- si bodo uničili prostor med blokom, steklarjem in samopostrežno, da ni voznih redov in da so sredi parkir- nega prostora zdaj še postavili tablo za parkiranje avtomobilov za Savinj- ski magazin — pa je zmešnjava resnič- no popolna! Kdo še lahko reši ta rebus??? Stvar pa še ni zaključena: Žalec je med manjšimi slovenski- mi mesti verjetno na prvem mestu po številu avtobusnih postaj, kajti ima jih kar osem, od tega pa žal niti ene DOBRE! Kar poglejmo: dve avtobusni postaji sta bili do naše akcije tam, kjer sta viseli tabli pa niso več ustav- ljali avtobusi. Dve sta zdaj novi, dve sta pri gostišču Rizmal in dve v — NAČRTU! Ubogi potniki! Delno smo hoteli pomagati pri raz- rešeševanju te zapleteno zapletene situ- acije in smo se odločili, da kot občani prestavimo najprej table z voznimi re. di, če že avtobusnih postaj ne moremo. Pozanimali smo se, če je to dovoljeno in so nam rekli, da je. Sestavili smo ekipo in odšli na delo. štirje! Marjan in Viki pa Janez in Tone. Dva sta po- gumno demontirala tabli in jih pre- stavila tja, kjer sta zdaj avtobusni po- staji, dva pa sva vse skupaj opazova- la, fotografirala, snemala in zapiso- vala. Akcija je teki?, kot po maslu. Kar drugi niso zmogli v dveh mesecih, smo mi v eni uri! Avto smo parkirali pred Ferralitom in se razkropU. Vsak na svoje »delovno« mesto. Dogovor je bil jasen in konkreten: med akcijo se ne poznamo! In se res nismo. Janez je stal pred samopostrežno trgovino, jaz pri manufakturi. Fanta sta pa no- sila tabli. Ljudje so se ozirali za njima in marsikatera pikra je padla, kot: — zdaj so se pa le spomnili, da jih bodo prestavili, — fuj, to bi lahko naredili že prej, — poglej jih, tako pozno so presta- vili table in jih zdaj kar prislonili ob zid, saj jih bo še kdo odnesel, — to je grozno, kaj ti ljudje poče njajo itd. No, fanta se za te opazke nista zme- nila in sta »svoje« delo kot zavedna občana in samoupravljalca vestpo opravljala dalje. Najprej se je zataknilo pri tabli, ki je bila obešena na prejšnji avtobusni postaji iz Žalca za Ljubljano. Ker sta bila naša akcijska moža premajhna, sta enostavno odšla v bližnjo trgovino, si sposodila lestev, demontirala^ tablo, lestev vrnila in odšla. Isto sta naredila tudi s tablo na nasprotni strani tei jo montirala pred samopostrežno trgo vino. Razlika je bila samo v tem, da sta jo tu lepo obesila poleg Minervine table, kar pa upamo, da nam ta pri jazni kolektiv ne bo zameril. Potem smo opazovali, kaj se bo zgodilo med občani potniki. Najprej sploh niso gledali na tablo, ker so pač že pozabili nanjo in so pač čakali, kdaj bo avtobus pripeljal. Potem so se le začeli ozirati in vse skupaj tudi komentirali. Jasno je, da so prevlado vala v glavnem pozitivna mnenja, kriti zirali so samo to, da so »delavci« vse skupaj slabo naredili. Kaj se pa pravi takole tablo samo nasloniti na zid ali pa jo obesiti? No, zdaj ko bodo ti »prerokovalci« in kritiki izvedeli zakaj je šlo in za kaj gre, bodo verjetno boljše volje in nas bodo pohvahli, da smo naredili vsaj lo Sicer smo pa že v začetku povedali: mi smo izpeljali prvi del akcije, drugi del pa naj tisti, ki je za to zadolžen in — PLAČAN! Upam.o, da ne bosta minila ponovno dva meseca in še več, da ne bo treba tudi nam ponovno v akcijo. Ob zaključku akcije smo naredili pregled, kako je vse skupaj uspelo. Vsi smo se od srca nasmejali, ker je tako enostavno šlo. Povedali smo že, da smo opozarjali preko radia in ted- nika, da je to treba narediti. Vsi so se nekam zmrdovali in bili nezadovoljni, češ, kaj pa tisti dve tabli. Ja. tisti dve tabli res nič ne pomenita za tiste, ki se vozijo s svojimi avtomobili, samo ti bi morali vedeti, da pa je večina le še vedno odvisna od prevoza z avtobu- som oz. vlakom. In v imenu občanov smo naredili akcijo za občane, saj navsezadnje to tudi zaslužijo. Sicer je majhna pozornost, vendar menda veči- ni dobrodošla. Star slovenski pregovor pravi nekako takole: kdor čaka — dočaka, če nam ne pomagajo drugi, si bomo pomagali sami! In smo si! In pred resničnim zaključkom samo še to: naj ta zapis pripomore k trem stvarem — čimprejšnji ureditvi »zasilne« avto busne postaje (razsvetljava, pravilno montiranje voznega reda in vzposta- vitev ostalega reda, kot parkiranje a\1;obusov itd.), ureditvi javne.ga stranišča (tega mo- ra vsaka večja avtobusna postaja in tudi samopostrežna trgovina, imeti in to žalska menda je!) ter da se ne bi izgubili načrti za novo avtobusno postajo, ki naj ne bi bila samo provizorij, temveč nekaj več. Pa brez zamere vsi tisti, ki ste bili v tej akciji ošvrknoeni (treba bi vas bilo s šibo!) in že zdaj hvala vsem vam, drugi uporabniki avtobusov, če se nam boste slučajno zahvalili, ker smo rešili vsaj delček problema sredi mase problemov. Pa lep pozdrav! Z avtobusi se tudi midva voziva na delo, ki sva sodelovala v akciji: TONE VRABL, občan JANEZ VEDENIK, občan P.8,: tekst in posnetki so najina! Naj se ve! .4trakci,ja v Žalcu: ogledovanje avtobu- sne table z voznimi redi, ki so jo naši »akcijaši« enostavno pritrdili na tablo Minerve. Upamo, da ne bodo zamerili (pri Minervi) in tudi tisti ne, ki bi morali table že zdavnaj premakniti. Pa se zgodi, da kdo kdaj kaj pozabi... Začetek akcije — na tleh še vedno piše »slovensko« Bl'S, ki pa že več kot dva me- seca ustavlja na novi posta,ji, višje od stare. Fanta, sodehi.joča v akci.fi. pa posku- šata (tudi uspela sta!) sneti tablo z vodnimi redi in ju pi-estaviti tja, kamor spada To ,}e »nova« avtobusna postaja v Žalcu za smer Ljubljadia in tako dalje. Voznih redov ni bilo pa smo jih mf prinesU. Vse ▼ duhu, naj bodo a tem seznanjeni »vsaj« občatiU 14. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 22. lanuar 1976 VOJNIŠKE DIAGONALE Starec, velik pes in nove hiše. V ozadju gradbišče, na cesti skozi trg močan promet. Kaj da delajo zadaj za hišami, sem vprašal starca, medtem ko je pes stekel pod cesto. »Kaj mislite, da bom dobil v tisti hiši, ki jo gradijo, stanovanje, vsaj sobico? Enkrat v življenju bi bil rad člo- vek, se zakopal v postejo na toplo, na svoje!« In starec je kimal s sivo glavo in pogledoval po strani, kot da je od mene odvisno, ali bo dobil stanovanje v no- vem bloku, ki bo menda upokojenski. Ničesar tolažilnega mu nisem mogel povedati, četudi bi rad. Niti besede mu nisem mogel položiti v trudno zavest. Zdaj pa so zidali, zidali. Tik zraven nove šole. Dva bloka. Za upokojence in za EMO. Hubert Koišek Inž. Karel Žibret Franc Veber Miro Klančnik Ne vem, od kje je bil starec. Naj brž iz ene premnogih vasi, ki obkro- žajo Vojnik: Arclin, Tomaž, Konjsko, Višnja vas, Ivenca, Globoče, Crešnje- vec, Kladnart, Uovca, Jankova, Male dole, Razbroce, Zelče, Bovše, Bezovica, Hrastnik, Gabrovec in Pristava. Niti ne vem, kje leže te vasi pa tudi starec se ni ganil. Stal je tam kot da čaka na dom upokojencev. Potem je odše) po cesti počasi navzgor. V spoštljivi razdalji je odcapljal za njim pes. Bil je njegov. Vojnik se veča iz dneva v dan. Ko sem pred nekaj leti pisal podobne be- sede, ga je bilo kar za četrt. manj. Ta- krat še ni bilo nove šole, ki so jo od- prli lani, 8. jimija, le problem z kul turnim domom je ostal enak. Enkrat je denar, drugič ga ni, potem se spet nekaj zatakne z gradbenim odborom in ko je to v redu, ugotove, da manjka še to in ono in ko je tudi to odprav- ljeno, postane jasno, da garderoba ni ogrevana in tako naprej. Skratka: z vojniškim kulturnim domom ne gre in ne gre. 2e devet let ne gre . . . Toda: v petletnem načrtu vojniške krajevne skupnosti je tudi njihov kul- turni dom. Hubert Koišek, predsednik krajev- ne skupnosti, je nadvse prijeten sogo vornik, četudi deluje zelo resno in umirjeno. Koišek je optimist. »Res nam še veliko manjka, a čez noč se ne da. Pred šestimi leti smo imeli samoprispevek za ureditev trga in ulic. To je urejeno. Tudi vodovod smo »zrihtali«, pa nekatere ceste in elektriko. Lahko rečemo, da je infra- struktura 90 odstotkov zadovoljivo re sena, kar je seveda uspeh, če govo rim v številkah: zgradili smo 18 vodo. vodov, rekonstruirali 30 km cest, po- stavili 20 betonskih in lesenih mostov. S pomočjo občinske skupščine in pa ljudi samih seveda.« Na teh cestah je veliko prometa, zlasti jih uporablja Gozdno gospodar stvo, sredstva za popravila pa so bolj pičlo odmerjena, zato .se vprašanje teh cestišč, ki jih urejujejo več ali manj s prostovoljnim delom slej ko prej zelo neugodno. * * « Znova sem se spomnil na starca, četudi ga že zdavnaj ni bilo več. Ni bil le siv in star. zdel se mi je tudi bolan. Videl sem njegovo sliko, videl psa in občutil njegovo tegobo. Le po- magati mu nisem mogel. Bo dobil svo- jo sobico v domu upokojencev? Zakaj ne gre v zdravstveni dom? »Že deset let se borimo zanj, za ta naš zdravstveni dom, je dejal podpred- sednik krajevne skupnosti, ing. Karel Žibret. Stal naj bi tam, kjer je dolo- čena lokacija za stolpiče. Dolgo smo se borili tudi za lokacijo. Stara zgrad- ba ne odgovarja več sodobnim zahte- vam. Obljubili so nam, da bodo gra- dili. Projekt je že nared. Povem naj le to, da je na naš zdravstveni dom ve- zano okoli 10 tisoč prebivalcev, semkaj pa prihajajo še občani iz drugih kra- jevnih skupnosti.« Ničesar novega ne bomo povedali, če v našem zapisu omenimo še voj- niško mrliško vežico. Tudi ne bomo odkrili kaj več, kot je Vojničanom že dolgo znano, podobne probleme pa imajo dandanašnji premnoge krajevne skupnosti. Vežica je stara, nefunkcio- nalna, potrebovali pa bi moderno stav- bo, kjer bi lahko njihovi pokojniki do- stojno sprejeli slovo od zemeljskih prO. blemov. Pogrebni sprevod je za Voj- nik postal prevelik problem. Krajevna skupnost je že storila pr ve ustrezne korake. Odkupljeno je zemljišče za vežico in za razširitev po- kopališča. Sredstva so predvidena, a kaj, ko menijo Vojničani, da jih bo slej ko prej premalo. Pomagali si bodo sami: za novo vežico, ki jo bodo začeli graditi še letos, naj bi vsako gospo- dinjstvo odštelo 200 dinarjev. Takšna oblika reševanja problemov pa v Vojniku ne bo zadnja. Na poli- tičnem aktivu novembra lani so se že zmenili, da razpišejo referendum za krajevni samoprispevek za asfaltiranje cestišč v krajevni skupnosti. Kot se sliši, se s tem strinjajo tudi občard. Cas je zlato, Franc Veber, sekretar OO ZK je bil kratek: »Ne bomo le zahtevali, grajali in tožili. Lahko rečem, da imamo zelo prizadevno kom.isijo za socialno var. stvo. Za Novo leto smo obdarili 55 socialnih podpirancev. Vsak je dobil paket za 50 dinarjev. Izredno agilna je tudi naša strelska diiižina, ki je lani praznovala kot edina v Sloveniji 40. letnico. Enako lahko rečem o gasil nem društvu pa o prosvetnem društvu. V okviru slednjega deluje godba na pihala, ki bo praznovala 100 letnico obstoja. Naši borci so se lani pobra- tili s koroškimi borci in prvi sledovi tega se že kažejo. Tudi sicer smo bor- ci zelo živahni. Nasploh bi lahko de- jal, da so vse družbeno politične or ganizacije zelo prizadevne.« Vse? Hubert Koišek ve, kaj bo od- govoril, saj mu oči že nemirno begajo po skromnem prostoru, kjer vasuje krajevna skupnost v samem centru Vojnika. »Nekako tako bi lahko rekli, če bi ne bilo SZDL, ki, na žalost, ne dela preveč dobro. Prej je dobro delala, povezovala se je z vsemi organizaci jami v kraju, novi odbor pa ne dela in ne dela. Zdaj rešujemo stvar z no- vim predsednikom.« Avtobusna postaja. Trije občani in drobceno dekletce. Mrak in od mraza pobeljeno polje, raztezajoče se preko pokopališča v temo. >xSte sliikaLi, ne. O Vojniku, pravite, da boste pisali? Bosoe? Dobro. Pa zapi- šite še, da nimamo stanovanj za nove ljudi, da je v kraju premalo obrti, da je gostinstvo preslabo razvito, da bo prej ko slej treba razširiti vrtec in da je trgovina premajhna. In ne pozabite, to vidite tudi sami: moramo postaviti avtobusno postajo. Ljudje čakajo na mrazu in vetru, dežju in snegu.« V Vojniku je vse na kupu. Tudi šola. Miro Klančnik, ravnatelj, se ne pritožuje. Odkar imajo novo šolo, je nadvse zadovoljen, četudi tu in tam le ni vse v redu. »Imamo veliko telovadnico, kjer smo že priredili tekmovanje v judu in karateju. 20. februarja bo otvoritev strelišča v telovadnici. Organizirali smo rekreacijo za učitelje, ki prihajajo celo iz Celja. Ena največjih pridobitev no- ve šole je vsekakor večnamenski pro- stor. Imamo stalen koncertni abonma iz Celja (240 abonentov), v njem je bilo doslej že nekaj filmskih predstav pa gledališke za otroke. No, da navr žem še nekaj problemov: imamo tri stavbe, kar gotovo ni prijetno, brez centralne kurjave. Temeljna izobraže- valna skupnost Celje kaže za to veliko razume^-^anje in kot izgleda, bo to kma lu rešeno. Precejšnjo težavo predstav Ija vožnja otrok, saj imamo preko 240 otrok, ki se, vozijo, veliko pa jih še vedno prihaja peš, ker cestišča niso toliko usposobljena, da bi lahko vozili avtobusi. Z samoprispevkom bomo po skušali rešiti tudi to. In še pohvala krajevni skupnosti, ki se je močno za- vzela pri urejevanju nove šole pa tudi nekaterim podjetjem: Ceste — kanali- zacija Celje, Opekarna Ljubečna in voj niški delovni bris^adi. Še vedno je pro blem kuhinja in spet moram reči, da nam tudi tu stoji TIS Celje močno ob strani.« Da ne pozabim: Krajevna skupnost Vojnik je ob pičlih sredstvih, ki jih itna na razpolago, dala šoli za Novo leto diaprojektor. Klančniku se obras? nasmeje, ko govori o sodelovanju kra jevne skupnosti in šole. »Tako bi mo ralo biti povsod.« omeni * * t Ničesar več ni v beležki, ničesar, kar bi bilo toliko pomembno, da bi Vojnik prikazalo še v drugačni luči. Gasilci potrebujejo cisterno, delavci obrat družbene prehrane, starec dom upokojencev, deklica na avtobusni po- staji razširjen vrtec, bolni zdravstveni dom. Vsak potrebuje nekaj. Volje in prizadevnosti je kar pre- cej, vse naenkrat pač ne more priti, Od straniške strani je mrzlo zapiha- lo, na nebu so viseli snežni oblaki. Nad mano je bilo le sivo nebo, pred mano temna cesta z neštetimi avtomo. bih. Tekst: Milenko Strašek Foto: Drago Medved St. 3 — 22. januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 H€I GROF A BLAG A JA «« Malone vsi so si izposojevali potrebne vsote od Judov za sila visoke obresti. Varčni, oziroma skopi, podjetni, marljivi pretkani, vztrajni in trezni so ljubljanski Judje neizmerno bogateli s svojimi prirojenimi trgovskimi spo- sobnostmi, po svojih velikih kupčijah s Hrvati, Ogri m Italijani. Ne toliko od verskega sovraštva kakor iz gos- podarskih razlogov so se jeli bojevati stanovi in meščan- stvo proti židovstvu. Koliko sijajnih kavalirjev je bilo zapisanih v dolžnih bukvah Hebrejcev! Meščani so jih črtali celo bolj kot ohole plemenitaše. Robato so jih zbadali, poniževali in zasramovali ob vsaki priliki. Veliki teden se ni smel nobeden Žid ganiti z doma in vsak veliki petek je dobil predstojnik židovske srenje brco ali klofuto. Tako sta Dolga ulica in Kratka steza večkrat slišali divje krike in obupne vzdihe, žvenket morilnega orožja in grgranje umirajočih. Odprla se je lirm, iz nje se je pomolila mastna glava in žalostne oči so gledale za vitezom Ahacem. Na pragih so čepeli klukonosi ozkoprsni možje v dolgih sivih ali črnah kaftonih ali v pisanih kamižolah. Nekateri so bili pokriti z okroglim, skledi podobnim klobukom, ki je imel zgoraj gumb; drugi so imeli na glat)ah kučme z repki pred ušesi. Od senc so jim viseli dolgi sevedrani kodri, »pajes«. Vsi so bili bradati, kajti judovski zakon jim je prepovedoval brado ostrici ali briti. Dekleta in žene so bile oblečene v pisane obleke; lase so jim zakrivale oglav- nice, okrašene z raznobarvnimi biseri. Nekatere so imeli okoli vrati na motvozu nanizane stroke česna, baje učin- kovitega sredstva zoper pogubljeno kugo. Vsem pa je bila na prsih in na hrbtu prisila rumena zaplata, podol- gasto okrogla in približno toka velika kakor gosje jajce. Nositi jo je moral vsak Jud in v.^aka Judinja od svojega dvanajstega leta; nekateri so jo imeli tudi na klobukih oziroma na pajčolanih. Ta žolta »judovska krpa« je iz- ključevala Žide iz družbe drugovernikov, jih poniževala, tlačila, trla ob vsakem koraku, ta rumena krpa je bila neusmiljeno znamenje, šibelet ljutega prekletstva. Ob golih, po vežah, pri odprtih oknih gorenjih nad- »tropij, povsod je bilo polno črnokodraste judovske mla- dine. Gologlavi, bosi, odeti v povaljane cunje, so se if/rali umazančki za bučke pečke, za orehe, se smejali, kričali in peli. Ko pa so zagledali širokoplečega moža s straš- nim mečem in zaslišali rožljanje težkega orožja in žven- ketanje velikih ostrog, se jih je polotil strah kakor pred samim Herodežem, dasi viteza niso videli prvikrat. Ma- homa so nehali kričati, pobrali svoje pečke in orehe in si šepetali na uho. Manjši so kar ušli in se skrili materam za krila in s plašno radovednostjo gledali iz zavetja. V vežah so renčali in lajali psi. Starinar Arcm je barantal s staro šaro v sobici na desni strani Dolge ulice, Vitez Ahac je zavil v hladno vežo. Tam je na kupu stare obleke čepela Aronova posta- rana žena Debora (Čebela). Obličje ji je bilo ozoltelo, upadlo. Ob dolgi temni obleki so ji tdseli ključi. V na- ročju je imela desko in izbirala lečo; ko je spoznala vi- teza Ahaca, je vstala, odložila desko in se globoko pri- klonila. »No, mati Debora, kaj pa oča Aron?« jo je nagovoril dokaj prijazno. »Ga ni doma, presvetli gospod grof! Odpotoval je v Maribor.« Maribor je bilo središče judovskih trgovcev na Slo- venskem. »Kako pa že kaj, mati Debora?« »Slabo, slabo, prijazni gospod! Tako zdrava bodiva midva, kakor je moj mož dober baldover (kupčevalecj. Ali reveh (dobiček) je premajhm. Povsod se trudi moj Aron — sto let naj živi od danes dalje — povsod se peha v Mariboru. Celju, Radgoni, judenburgu, v šent Vidu, Ve- likovcu, v Brezah in kaj vem kje še — pa nima in nima sreče. Pred dvema tednoma so ga najMdli in oropali mad- žarski tolovaji; toliko da jim je ušel, siromak. Tukaj pa je sploh slaba masematen (kupčija), v si Ljubljančani so našim rešoim (sovražniki). Nihče ne plačuje obresti, kaj šele dolgove. Tako res bodiva zdrava in srečna moj mož in jaz, kakor so dolžna pisma dandanes le ničev papir!« »Bo že bolje,« jo je tolažil. »Morda pridem prudič. pa zdravi ostanite!« Krenil fe dalje. Jezilo ga je, da Arona ni ruišel doma. Od njega si je že večkrat sposodil denarja. Zid ga ni odiral s previsokUi obrestfni. Spomnil se je Aronovega sorodnika Smula (Samuela), ki je imel mlado hčer, naj- lepše judovsko dekle v Ljubljani. Jus Smul je domoval konec Dolge ulice na levi. Tja je koracal vitez Ahac počasi, in dostojanstveno, četudi je imel le en sam cekin v mošnji. Medpotoma pa je razr veselil nekaterega znanca z milostnim ogovorom. Enako vljudno fe pozdravljal vele stare mamice, videl je pa tudi marsikateri mlad, bolan obraz, in zasmilil se mu je ves zaničevani narod. ' »Kaj imate vi čedni ljudje dobrega na svetu?« je uma- val. »Sli je mar vredno živeti tako življenje, življenje polno grenkobe, zasmehovanja, zasramovanja? in vendar ste zvesti svojemu teptanemu narodu! In vi, ubogi otroci! Kaj vas čaka? Bridkost, zaničevanje. Zakaj? Ali ste mar vi krivi, da vas je rodila judovska mati?« Na prvem oknu predzadnje hiše na desni strani j* zagledal polno zelenih in višnjevih skodelic in steklenic za zdravila; med njimi pa sta visela zlato sonce in srebrn mesec in opozarjala na -čudovito moč in lekovitost na- stavljenih vraštev. Pri sosednjem oknu je sadel sloviti zdravnik in astro log Jisroel in listal v vezenem preperelem rokopisu. Beli lasje so mu okvirjali rahlo rdeče obličje, bela brada mu je visela globoko na prsi. Veleučeni 'Jisroel je bil eden prvih mož med ljubljanskimi Židi. Slovel je daleč na» okoli, ne samo pri rojakih, marveč tudi pri kristjanih, ker je vedel in znal ve\č kakor domači doktorji in padarji, K njemu so romali celo s Koroškega in Štajerskega. Odkar je Žigi Serbijaškemu, kranjskemu deželnemu gla- varju, ozdravil pljučnico, se je godilo ljubljanskim Ži- dom nekoliko bolje. »Imeniten mož,« si je mislil Ahac. »In apoteko ima kar na oknu! K njemu se pridem lečit če me rani turško orožje.« Rad bi se bil menil z učenjakom, pa se mu je le pre- več mudilo za preljube denarce. Zato ga je le prijazno pozdravil in krenil proti šmulovi hiši. Pritlična okna » okroglimi, msdlimi šipicami so bila zavarovana z debelim železnim okrožjem, spodaj zvitim v polkrogu na uliCO, Vrata in oknjaki so bili lilasto opleskani. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 22. Januar 1976 zaupno BELO PERILO Vidim, draga Nataša, da rada F>omagaš mladim iz težav, zato te prosim, da tudi meni odgovoriš. Imam beli tok in sliša- la sem, da je to normalen pojav. Jaz pa sem kljub temu v skrbeh, ker se mi pojavlja neprekinjeno m v veliki meri. Rada bi ve- dela, če to kaj vpliva na rojstvo otrok. SUšala sem pravita, da rodiš same deklice, 5e imaš beli tok. Na prvo vprašanje se navezuje drugo. Imam rah- lo ukrivljeno hrbtenico in ko sem bila pri zdravni- ku, je ugotovil, da imam naklon medenice 2ananjšan. Ne zjnam si tega predstav, lijati, zato me skrbd, če me ne bi to oviralo pri porodu. Prosim te, če md pojasniš, kakšno vlogo ima medenica pri porodu in kako ta moja poškod- ba vpliva nanjo. Sem srednješolka in me mučijo ti problemi, ker se mislim v prihodnosti poročiti. AM se beli tek prepreči? Prosim te, po- magaj md ls5 teh težav. Hvala! DEA DRAGA DEA, hvala za zaupanje, vendar na vsa vprašanja ti ne morem odgovoriti, ker prehajajo že na področje strokovnosti, zato boš mo- rala k zdravniku — gine. kologu. Ta ti bo najbolje odgovoril na tista vpraša- nja z medenico in roj- stvom, pa tudi zaradi be- lega perila boš morala sto. piti do njega. TO NI RES, DA IMA BELI TOK VSA- KA ŽENSKA in da je to naravni pojav. Vzrokov, da se pojavlja je veliko. Je lahko posledica raznih vnetij, psihične preobre- menjenosti itd. Resnica pa je tudi, da je v zadnjem času izredno poraslo šte- vilo žena, ki imajo podob, ne težave kot ti. Beli tok ali perilo pa se mora zdraviti, zato moraš do zdravnika. Zaupaj se mu in odgovoril bo na vse tvoje naštete težave. Le to ga ne vprašaj, kako je z belim tokom in rojstvom deklic, ker se ti bo sme- jal. Kako bi jaz to ime- novala, ne vem, ker ljud- ska modrost to ni, rek še manj, diši pa po vraži, ki nima nobene osnove. Kot vse vraže pač, ki jih je v zvezi s porodi, rojstvi in ženitvijo pri nas, žal, še zelo veliko. NAT.AŠA NE RAZUMEJO ME Sem sedenmajstletno dekle in vem, da sem v najlepših letih, katerih pa žal ne uživam kot mnogi moji sovrstniki. Moja leta so minevala na deželi tn posloviti sem se morala od domače hj. še, ki je s slamo krita, a zame je krasna in top- la. Sla sem v šole, med mestne ljudi, od katerih sem že slišala marsikate- ro pikro na moj račun. Da smrdim po gnoju m zemlji, sem slišala. Najra- je bi pobegmia domov kjer se md zdi najlepše, po drugi strani pa si mi- slam, dekle vzdrži in po- kaži, da tudii kot kmečica deklina nekaj zmoreš. V mestu sem tako le vzdržala. St.anujem pri so- rodnikih kd F>a me drrijo zelo na kratko, še huje je zdaj, ko so zvedeli, da imam fanta, kar se po njihovem ne spodobi. Zdaj nadzirajo moj prosta čas in prihod iz šole do- mov. Kako rada bi vča- sih {>oklepetala s sošolko, z njo poslušala glasbo, postala s fantom . .. Tako pa, če le malo za- mudim, že poslušam očit. ke, da sem nehvaležna, da zame skrbijo in od- govarjajo. Naj vam še to povem, da nisem taka kot sodobna dekleta, in znam presoditi, kaj je prav in kaj ne. Zavedam se, da jo lahko skupim, kljub te- mu, da sem še smrklja. Sorodniki pa mi to na vsakem koraku dopi7Vixlu- jejo, zato so mi ojihovi nasveti že zoprni. Malo svobode pa mislim, da mlademu človeku že pri- pada, končno, kdaj pa bom živela, če ne zdaj. Težko mi je pri srcu, ko vidim kolegice, ki brez- skrbno uživajo svojo mla. dost. Jaz pa lx>m ostala sama, če ob šlo tako na- prej in ničesar ne bom imela od življenja Zdaj me že staršd vedno manj razumejo in mi zaradi so- rodnikov budi manj za- upajo. Sem res pokvarje- na, če želim majčken ko- šček tega našega življenja tudi zase? TONČKA DRAGA TONČKA, glavni predmet tvojega pi- sanja je vprašanje zaupa- nja o vzgoji. V pretekli dobi je slonela vzgoja na avtoriteti staršev, napre. dek pedagogike m psiho- logije pa je pripeljal do spoznanja, da je taka me. toda napačna. Največ pa so k temu prispevale po- vsem spremenjene razme- re in način ži%ljenfa. Se- daj, ko vemo mnogo več o duševnosti mladostnika, se upravičeno zeio poudar- ja zaupanje v vzgoji, zla- sti v dobi pubertete. Na. pačno pa bi bilo misliti, da so s tem rešeni že vsi problemi- Si se ti že sama skušala pogovoriti s starši? Se ti ne zdi normalno, da se bojijo zate, saj mesto kljub vsemu skriva obili- co čeri? čeprav sama pra- viš, da znaš sama preso- jati, tudi jaz tvojim se- demnajstim letom ne zau- pam najbolj, zato se mi zdi skrb tvojih staršev po- vsem normalna. Približaj se jim ti in povej kaj de- laš in kje hodiš. S tem boš V7:budila zaupanje, ki je najtrdnejši most med starši in otroki. Isto me- todo uberi tudi pri sorod- nikih. Pojdi v družbo in povej jim kje si bila, po- tem pa ne bodo imeli po- mislekov, če boš kdaj iz- ostala za kako urico. Tu- di fanta pripelji domov, oziroma naj ga spoznajo tvoji sorodniki. Se ti zdi tak nasvet čuden, staroko- piten, nevzdržen? Preizku- si ga, in šele potem misli na to, kakšno krivico ti delajo starši in sorodniki. Še enkrat — sama skušaj najprej najti pot do njih! NATAŠA 95 LET GASILSTVA V ŽALCU ' Žalsko gasilsko društvo se vsekakor uvršča med najsta- rejše tovrstna društva v Slo- veniji, saj je bilo ustanov- ljeno že 13. februarja 1881. Takratno »Požarno hrambo« je ustanovil in bil njen prvi načelnik Janez Hausenbich- ler, slovenski rodoljub in tu- di oče slovenskega hmeljar- stva. To pomeni, da je letos društvo stopilo v 95. leto delovanja, torej jubilejno leto. Brez gasilskega društva v Žalcu si tako ne moremo več zamišljati, kako bi ga- sili E>ožare, preprečevali več- jo škodo, ki jo povzročijo elementarne nesreče in po- dobno. Kakšen bo njihov program dela v letošnjem, jubilegnem letu? Jasno je, da bodo red- no vadiU vsi oddelki od član- skih, mladinskih do pionir- skih desetin ter šolska kro- žek, iy>živiti pa morajo tudi delo ženske desetine. Udele- žili se bodo vseh razpisanih tekmovanj in še več delali na preventivi, zlasti še z ob- časnima predavanji in de- monstracijami. Tu se bodo v glavnem usmerili na delo z mladino. Osrednja proslava ob 96- letnici obstoja žalsk^a gasil- skega društva bo 26. in 27. jimija letos, ko bodo p>oleg ostalega položiU tudi temelj- m kamen za nov dom civil- ne zaščite ter prevzeli orod- ni gasilski avto. fcv SPOMINJA SE Na nedavnem srečanju veteranov, ki je bilo v Šempetru sem spoznal tu- di 78-letnega majorja v pokoju Stanka Ose ta, ki se še vedno rad spominja mladosti, čeprav je obču- til strahote obeh svetov- nih vojn. že v prvi svetov- ni vojni je žrtvoval vse in postal poročnik prvega razreda. Leta 1942 je bil izgnan in nato zaprt v zloglasnem koncentracij- skem taborišču v Dachauu. Nekoč je bil tudi aktiven igralec prvoligaškega mo- štva iz Slavonije. Stanko piše pesmi, ki vse govo- rijo o domači zemlji in o mladosti ter pravi, da do- kler bo pisal pesmi, bo ostal mlad. E. M REVIJA MED NAMI OTROK IN DRUŽINA RevJija za družinsko in družbeno vzgojo (.>fcrok se je z letošnjim letom vključila v založniška program ča- sopisne hJSe DBLO kot ena imied njenih rednih pu- blikaca^j. Kaj prinaša revija OTROK IN DRUŽINA svojim bralcem in naročnikom, ka jo prejemajo redno me- sečno, po deset številk letno, v naklada 20.000 iZ(Vxxiov? Va^ojdita otroka, da bo srečen in uspešen v danas- ntjem naglem in zahtevnem življenjskem utripu, nd lahka naloga. Staršd se ob tem pogosto srečujemo z vprašanjem, kako ravnati, da bo prav. Taikšna vpra- šanja p>omaga reševati revija za družinsko in družbeno V2®ojo otrok OTROK IN DRUŽINA, ki jo izdaja Zve- za prijart^ljev miladine Slovenije. Najboljši dom.ača in tuji strokovnoakd — pedagogi, jKihologi, zdravniki in druga s svojimi strokovnima, poljudno napisanima član- ka v njej učijo, kako naj ravnamo z otroki, da bodo zrasli v zdrave, srečne in uspešne ljudi. Revija pozorno obravnava vse starostne stopnje otrok, od novorojenčka in dojenčka do šolarja in mla- dostniika, ka že stopa v samostojno življenje. Odgovar- ja na vprašanja staršev, objavlja članke iz vz^jne prakse in iz življenja otrok, pa ttidi sesitavke mladih, o njiihovih lastnih stiskah, željah, stališčih. Posebej velja še opozoriln na prilogo »Vrtec«, ki je namenjena 25lasti tistim staršem, katerih otroci niiso vključeni v vzgojno varstveno ustanovo. »Vrtec« vam bo pomagal, da se boste znali igrati z otroki, jdh usmerjati v kolektivno igro, razvijati logično miišije- nje, delovne navade ipd. V »Vrtcu« boste našli pri- merne pesmice, pripovedke, napotke za telovadbo, rit- miko, risanoe itd. Kljub kvalitetna vsebinsi in potrebnosti pa je bila revija doslej vse premalo razširjena in znana, mnogi so jo zaman iskali v knjigarnah in pri prodajalcih časopisov in revij. Odslej bo revija v večjem številu naprodaj v vseh kioskih DELA in drugih prodajnih mestih. Prepričani smo, da vam bo revija všeč in da jo boste vsak mesec z veseQjem pričakovah. Staša Gorenšek ZA MLADE BODOČE MAMICE Moda je v zadnjem času zelo naklonjena tudi mla- dim bodočim mamicam. Čeprav široke udobne obleke niso več velika moda, se jih bodočim mamicam še vedno ni treba odreči. Še posebno primerne bodo za vsak dan, za službo, pri domačih opravilih in sploh vedno, kot boste želele, da se boste počutile udobno in sproščeno. Takšna obleka naj bo nad prsmi prepro- sto rezana, zgoraj ima široke naramnice, v spodnjem delu pa je zelo široka; nabrana ali krojena počez. Vse- kakor ]e zelo pomembna dolžina. Ne zaradi modnih zapovedi, tudi sicer si nosečnica ne sme dovoliti pre- kratkih oblačil. Ce boste nosili široke mladostne obleke vsak dan pri delu in opravkih, si za nekoliko svečanejše, boljše priložnosti priskrbite morda še komplet ali kostim, ki ga sestavlja ravno krilo in tunika. Krilo naj bo ukro- jeno in sešito tako, da bo sicer ravno in ožje. da pa ga boste v pasu po potrebi lahko širili. Tunika pa naj bo v enem teh širokih modnih krojih. Morda v kimo- nu, nad prsmi rezanem in ohlapnem. Tako pod obleko kot tudi pod tuniko boste seveda nosile pulije in bluze in vsak dan boste videti nekoli- ko drugačne, nove. Staša Gorenšek gt.3 — 22. Januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 17 ŠE 148 DNI DO BAI P KROVITEU Prvo in verjetno najdragocenejše priznanje za or- ganizacijo XXX. Balkanski!] atletskih Iger so celjski organizatorji že dobili: predsednik Tito je namreč prevzel pokroviteljstvo nad to največjo športno ma- nifestacijo v Celju. To so organizatorji izvedeli prejš- nji petek zjutraj, ko so dobili pismo iz kaljineta predsednika Tita. Zdaj je vsekakor jasno, da se bo treba za resnično dobro organizacijo še bolj potruditi, kajti ni kar tako, da prevzame pokroviteljstvo prvi človek Jugoslavije. Še 148 dni nas loči od začetka BAI 76, ki bodo prvič v Sloveniji in to -z udeležbo reprezentanc Romunije, Bolgarije, Grčije, Turčije in Jugoslavije. V Celju bo tako od 18. do 20. junija nastopila cela vrsta olim- pijskih zmagovalcev ter svetovnih in evropskih rekor- derjev. To še posebej velja za ženski ekipi odličnih Bolgark in Romunk, pa tudi med moškimi posam.ez- niki so nekatere prave »špice« svetovne atletike. Celj- ska prireditev ne bo samo revija atletov in atletinj Balkanskih držav, temveč tudi odskočna deska za bliž- nje poletne olimpijske igre v Montrealu. Marsikdo bo prav v Celju poskušal ujeti zadnji »vlak« za Montreal, torej bomo lahko priča številnim zanimivim dvobojem in dobrini rezultatom, ne pa praznemu taktiziranju za ekipni vrstni red. Obeta se torej pravi športni praznik, kjer bo so- delovalo vse Celje. BAI 76 pa je nova priložnost, da bodo v svetu culi za industrijsko, kulturno in športno Celje prav po zaslugi atletike. T. VR.\BL TKS Pred dnevi so v Celju zbo- rovali predstavniki TKS in ZTKO celjske regije, ki so razpravljali o prednostni raz- vrstitvi športnih panog in iger, novih tekmovalnih si- stemih, vzgoji kadrov, r^dalj- njem medsebojnem sodelova- nju in sprejetju enotnega akcijskega programa za le- to 1976. Javna razprava o predno- stni razvrstitvi športov je tu- di v celjski regiji razgibana in v odločilni fazi. Razveselji- vo je, da so se v to razpravo vključili tudi aktivi ZK športnikov, aktivi mladine, KS, TOZD in druge družbe- no-poliitične organizacije. V posameznih občinah ne pod- pirajo v celoti republiškega predloga, pač pa postavljajo glede na trenuten položaj druge športe v ospredje. Vsi so si enotni, da atletika spa- da v najvišji razred, 4 občine postavljajo v ta razred še košarko. Za II. prioritetni razred pa se občine že moč- no razhajajo. V Celju pod pirajo — rokomet, nogomet, hokej na ledu in žensko keg- ljanje, v Žalcu — rokomet, odbojko, nogomet tn keglja- nje, v Velenju — košarko, rokomet in nogomet, v La- škem — rokomet in nogo- met, v Mozirju — košarko in nogomet in v Šentjurju — rokomet in namizni tenis. Razporeditev športov v prednostne razrede terja tudi uvedbo novih tekmovalnih si- stemov. Udeleženci posveta zagovarjajo kar najširšo uvedbo medobčinskih lig in turnirjev, odklanjajo conska tekmovanja in zagovarjajo kar najbolj cenen tekmoval- ni sistem. Glede na prednost no raz\'^rstitev športov so se ogreli, da bi že v prvi polo- vici letošnjega leta uvedli ob- činska in področna tekmova- nja ml. pionirjev in pionirk v vzgojnem razredu v atleti- ki, košarki tn rokometu. Nove usmeritve v telesni kulturi bodo terjale tudi vr- sto novih stiFokovnih delav- cev. Zato so se med seboj dogovorili o regijskem pri- rejanju tečajev in seminarjev za vzgojo novih trenerjev m vaditeljev v sodelovanju s šolskim centrom iz Ljublja ne. Ob izvajanju nove poli- tike, ki jo bo terjala pred nostna razvrstitev športnih panog in iger, vzgoja kadrov, uvedba tekmovalnih siste- mov, so na posvetu sklenili, da je nujna ustanovitev med- občinskega sveta za telesno kulturo, saj bo treba od sve- tovalnih funkcij prevzeti tudi vrsto operativnih nalog. Kopica novih nalog pri pKDstopnem uvajanju preus- meritve vrhunskega športa vsemi posledicami, usklaje- vanje pri razvijanju množič- nih oblik dela v šolskem in' rekreacijskem športu, ki bo- sta brez dvoma še temeljna nosilca v telesni kulturi, menjava programov, šolanje kadrov in še druga opravila so narekovala, da so ob za- ključku sprejeli določene ko- misije za izdelavo akcijskega programa za leto 1976 in ko- ordinacijski štab, v katerem so vsi predsedniki občinskih ZTKO v celjski regiji.K. JUG DANES OB 18. URI V NARODNEM DOMU V navadi je že, da ob koncu vsakega leta ali prve dni novega pripravi- mo v Celju zaključno športno prireditev za naj- bolj.še celjske športnike in rekreatorje. Takšna prire- ditev bo danes popoldne ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma ob so- delovanju ansambla ŽABE. Prireditev skupno pripra- vljajo Telesno kulturna skupnost Celje, Zveza za športno rekreacijo Celje in Novi tednik ter Radio Celje. Priznanje bodo do- biti najboljši celjski šport- niki in športnice, mladi celjski športniki, telesno- vzgojni delavci za trideset- letaio del«» v telesni kultu- ri in posamezne ekipe za dosežke v «>iudikalnih športnili ^grah. Prireditev, ki jo bodo popestrili z zabavnimi točkami in glasbo, bo vsekakor lep prispevek k 30. letnici telesne kulture in prizuanje celjskim športnikom in športnim delavcem za njihov dopri- nos na tem področju. Zaradi velikega .števila nagrajencev prosimo vse, da se zaradi hitrejšega poteka pod-^ljevanja pri- znanj, ob obisku v Naro- dnem domu vsedejo ♦ pr- ve tri vrste. Na zaključno prireditev so poleg vseh nagrajencev vabl.)eni tudi ostali ljubitelji športa. SMUČARSKE ŠOLE Zimske počitnice trkajo na duri in z njimi veliki načrti ŠSD in šol o organizaciji smučarskih tečajev in šol v naravi. Ali jih bo spričo tako slabih snežnih razmer možno organizirati in izpeljati. Kaj bodo otro- ci zopet prikrajšani za radosti na snegu, pretlvsem smučanje in sankanje, ki sta tudi na celjskem po- dročju množični obliki aktivnosti pionirjev in mladine. Upajmo, da bo narava tokrat radodarne,jša s snežno odejo kot prejšnja leta. Pa če ne bo snega v počitni- cah, pa bi naj bil na voljo otrokom vsaj v februarju, ko bo možno izpeljati še marsikatero šolo v naravi. Na .sliki z občinskega tekmovanja za najmlajše v Be- lih vodah nad Šoštanjem. KAREL JUG ŠŠD: ZMAGOVALKE ŠOŠTANJČAN- KE V Laškem je bilo v novi telovadnici ix>dročno prven- t stvo pionirk v košarki. Pio- I nirji ŠSD Mladost Laško so nadvse gostoljubno sprejeli nad 50 pionirk iz Šoštanja, Zreč, Prebolda in Hudinje v okrašeni telovadnici, s p>o- zdravom predsednika društva Branka Friedla in pogostit- vijo. To je bilo že četrto . zaporedno srečanje pionir- jev in pionirk iz celjske re- gije v tem mestu v borbah ob&inskih prvakov in prva- kinj za naslove najboljših v košarki in vselej so bili prav vsi deležna takšnega gosto- ljubja. Zato veljajo Lažča- nom vse čestitke in jMiana- nje od vodstva šole do men- torjev in mladih funkcionar, jev SSD Mladost, Uvodne tekme pionirk so potekale dokaj nervozno, kjer tudi ni manjkalo na- pak. Hudinja je najprej pre- magala 'Prebold z 21:17 (12:8), nato pionirke ŠSD BibaRock iz Šoštanja Roglo iz Zreč z 20:12 (5:4), v borbi za tret- je mesto so presenetile z Učinkovito igro Zrečanke, ki so premagale Prebold z 26:17 (15:9), v borbi za naslov področnega prvaka pa so Šoštanjčanke šele v drugem polčasu zlomile odpor pio- nirk iz Hudinje in tako že po tradiciji obdržale naslov področnih prvakinj. Rezul- tat — 38:30 (13:12) za ŠŠD B. Ročk. Tajnica ŠŠD B. Ročk tov. Božičeva je ob tej zmagi, ko je sprejemala po- kal od predstavnikov Repub- liškega centra ŠŠD, med dru- gim dejala: »Vesela sem tega uspeha z drugimi igralkami, čeprav smo letos v finalu igrale slabše kot druga leta. Se včeraj smo na treningu v Šoštanju zaigrale odlično, danes pa nam m šlo naj- bolje. Važna je zmaga, ven- dar se bomo še pripravlja- le za poLfinalne tekme, da bi tuida tam uspele in se po- novno prebile v republiški finaJe!« Razen Prebolda so se kar tri ekipe prebile do republiškega polfinala v ok- viru košarkaškega festivala Slovenije. V SOBOTO JANEZOV MEMORIAL v soboto se bodo na dr- sališču v Mestnem parku celjski hokejisti spomnili svojega prerano preminulega igralca Janeza Kokalja, ki je pred petimi leti, točno 26. januarja, tragično premi- nul ob povratku ekipe iz Beo- grada. Tokrat se bodo Celjani sre- čali z moštvom Jesenic. Sre- čanje bo ob 17.30 uri in ta- krat se bodo vsi igralci celj- skega moštva, kakor tudi šte- vilni gledalci, spomnili na izredno nadarjenega igralca, ki pa žal nI mogel pokazati zaradi nesreče vseh svojih športnih sposobnosti. JK HOKEJ: KORAK DO CILJA Vse želje in hotenja mla- dih igralcev Tivolija so Ce- ljani v enem od odločdlnih tekem letošnj^a prvenstva razbili v 20. minuti prve tret- jine, ko je preko lepe kom- binacije Bratec — Dobovič- nik padel drugi gol. Pozneje so Celjani na igrišču poi>ol- noma zagospodarili, zapored dosegli še tri zadetke tn na- to malce popustili, tako da so gostje dosegli častni za- detek. Celjani so se predstavili kot homogena ekipa, ki ve kaj hoče in ki je goste nad- igrala v vseh elementih ho- keja. Zato nas ne čudi izja- va trenerja gostov Mihe Zu- pančiča, ki je po srečanju dejal: »Ekipe Celja ne prepoznam več. Pred dobrimi meseci smo bili še boljši drsalci, se- daj pa nas tudi tukaj pre- kašajo. Zasluženo so zmaga- li in so boljši«.. Trener celjskega moštva Jože Trebršak pa je dejal: »Nismo še igrali najbolje. Precej se manjka. Obstali smo pri 5:0. To se ne sme več zgoditi. Igrati je potreb- no vseh šestdeset minut. PrvCTistvo še ni končano. Težka srečanja nas šele čaka- jo.« Bilo je kljub temu lepo. Nad 800 gledalcev je prišlo na svoj račun. Hokej, ki ga igrajo zdaj Celjani, že pri- vablja šte\nlne gledalce. No- benemu ni žal, kajti konč- no smo v Celju le dobili mo- štvo, kd trka na vrata prve zvezne lige in to zaradi svo- je kakovosti. J. KUZMA ROKOMET: MINERVA PRESENETILA Začelo se je zimsko dvoran- sko prvenstvo Slovenije. V prvem kolu so nastopile tudi tri ekipe celjskega rokomet- nega področja. To so bili Celje, Minerva Griže in Šo- štanj. Kljub popolnemu us- pehu celjskih rokometašev, ki so zmagali kar trikrat proli Ribnici, Brežicam in Minervi, so največje presene čenje pripravili prav igralci Minei-ve iz Griž. Po tesnem porazu proti Celje 18:20 so visoko premagali republiške- ga prvaka Jelovico iz škofje Loke 25 : 10. Soštanjčani so imeli slabši dan. Izgubili so z Inlesom in Jadranom. V celoti i>a smo lahko z nastopom ce'siskih predstav- nikov zadovoljni. Pokazali so moderen rokomet.. Pravo celj- sko rokometno šolo. Zato lahko v preostalih tekmali pričakujemo še večji uspeh vseh treh. Zlasti pa od Šo- štanja in Minerve, ki bosta igrala proti slabšim nasprot- nikom. JK ŠAH: ZA UVOD ZMAGA v prvem kolu mednarodne Inter lige so celjski šahisti osvojili prve točke. V Mur- ski Soboti so premagali Ra- densko z rezultatom 5:3. Celjani so imeli priložnost za še višjo zmago. Žal pa je Stane Pertinač ob zaključku, pri dobljeni igri, spregledal lahko figuro in partijo iz- gubil. Za Celjane so točko osvo- jili Cegler, Studnička, Ojstrež in Planine, remizirala sta Pešec in Jazbec, izgubila pa Bervar in Pertinač. V soboto je na sporedu drugo kolo. Celjani gostujejo v Mariboru proti prvoligašu —- ekipi Ma- ribora. JK KEGLJANJE: NOV PORAZ CELJA v tretjem kolu republiške kegljaške lige so Celjani po- novno naleteli na odlične ke- gljače Branika, ki so dzkori- stili nove tekmovalne steze v Celju in premagali domači- ne z rezultatom 7011 :6896. Celjani so izgubili največ za- radi izredno dobre igre Mira Steržaja, ki je dosegel nov rekord kegljišča z 982 keglji in slabega tekmovalnega dne Ravtarja in Zavskega, ki sta podrla samo 810 keglijev. Ostali' celjski tekmovalci so podrli naslednje število kegljev: Vanovšek 906, Go- bec 867, Tisovec 853, Tomšič 875, Orešnik 884 in Šrot 891 kegljev. 18. stran — NOVI TEDNIK St.3 — 22. januar 197^ gt. 3 — 22. januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 AMOODE Francoska plemkinja Anne Marie Cornuel je zaslovela s svojo duhovitostjo, kar ji je pomagalo ustvariti njen znani salon. Govorica je tekla o »rogovih« in gospa Cor- nuel je dejala: »Rogovi so kot zobje: ko poganjajo, te boli, kasneje pa mirno ješ.« • • • Glede vojne in miru je trdila gospa Cornuel, da je med njima tale razlika: v mirnem času sinovi pokopavajo oče- te, v vojni pa očetje sinove. • • • V pariškem živalska n vrtu so imeli kozla, ki je imel dva para rogov. O tem se je mnogo govorilo: »Oh«, je rekla gospa Cournel, »to je gotovo kozel — vdovec, ki se je znova oženil.« • • C Italijanski dekorativni slikar Francesco Costa je bil na •prejemu, kjer so se nekateri pretirano ponašali s svojim rodom ter brez konca In kraja hvalili slavne in nadvse plemenite prednike. »Kaj pa vi?« je eden Izmed njih vprašal Costo. »Nam ne boste ničesar povedali o svojih dedih?« »Edino, kar vam lahko povem, je to, da je moj ded pljuval po tleh samo ob praznikih,« »Zakaj pa to?« »Ob delavnikih je vedno pljuval v roke, da je lahko močneje zgrabil za rovnico«. • • • Ko je bil založnik Bob Cousinus še otrok, si je vedno, kadar je slutil, da ga bo oče natepel, dal v hlače knjigo. »Takrat«, pravi znani založnik, »sem se naučil prednost literarne podlage • • • Francoski pravnik Jacques Cujas je imel zelo lepo hčerko in študentje so jo nenehno oblegali. IVlnogo slu- šateljev ni prihajalo na predavanja profesorja Cujasa sa- mo zato, ker so šli z lepotico raje na sprehod. Kolegom so se opravičevali, rekoč: »Gremo študirat Cujasova dela.« ČE VEŠ, POVEJ 1. Povej ime slovenskega mesta, ki ima ribo v sebi! 2. V katerem kraju blizu Celja imajo rov? 3. Povej kraj blizu Žalca, kjer je doma riž! 4. Kateri izmed velikih krajev Slovenije ni raztrgan, ampak cel? 5. Imenuj rečico pod Pohorjem, ki nikoli ni brez slin! 6. Poznaš našega gorskega velikana, ki v njem tiči igla? 7. Kateri je kraj ob slovenskem jezeru, ki mu tri četr- tine pokriva led? 8. Sredi katerega trga ob Soči je bar? Rešitev: •pi — JBq — o>j (8 pai — a (Z 'A — e|6! — JI (9 -8f — u!|s — \\,\ (g — |ao (f a — ?H — O (£ a? — '^oj — laj (g i — oqu — B|/\| F. R. skok CEZ lužo (22) v P/VLAČI OZN Zapiski z enomesečnega potepanja po ZDA Nikdar su ae bi apro- stxi, aa sem bil v iNew ■btmAU, ne da bi videl pa- lačo Urganijfluoije zdruze- run narodov, da ne bd bd v usdh sobaiiah, ki jili to- Ukoitrat vidimo preico malega ekraiua. Turistič- ni vodiči ti jo samo fKjka- žejo IZ avtobusa, mi pa smo izstopili, ter preži- veli v ogro^mnih hodnikih in čudovitih avoranah ne- kaj lU". Zgractba je nekakšna dr- žava zase in je že samo ti- sti del, ki je od^prt za tu- riste in radovedneže — og- romen in veličasten. Se- veda pa bd k temu moral prišteti še brez števila različnih pisarn in oddel- kov, kamor pa imajo vstop seveda samo pjovab- Ijem. Na dan obiska ni bilo v zgradbi slučajno nobe- nega zasedanja, vsaj v giavnili dvoranah ne, ta- ko, da smo se lahko spre- hodili povsod. Vendar ne tako, kot bi kdo želel, temveč organizirano. Prijavili smo se pri »in- formacijah«, kjer so nam povedali, da bo »angleško govoreča skupina« odšla na obhod čez pol ure. Kot vemo, združtije OZN 141 držav, članic, tiradni jezi- ki pa so angleški, franco- ski, kitajski, ruski in španski. Po teh jezikih so razdeljene tudi turistične skupine, ki jih sestavljajo »radovedneži« iz vseh kon- cev sveta. In teh je izred- no veliko, saj sktipdna (približno 50 ljudi) sledi skupini. Naša »voditeljica« je bi- la izredno simpatična pa tudi pametna črnka. Pose- bej drugo je za ta dekle- ta pomembno, saj turisti vprašujejo najbolj nemo- goče stvari, neredko pa se zanimajo tudi za različna vprašanja, tako da mora- jo biti resnično »podko- vne« v vsem. Najp:*3j ti pokažejo naj- različnejša darila držav članic, od slik do ogrom- nih skulptur. Med njimi je ttidi konjenik, ki ga je podarila Jugoslavija. Iz- redno zanimive so bile ve- likanske tkane stenske preproge, darilo ene od držav Daljnega vzhoda. V naši skupini je bil tu- di nek ameriški petičnež, ki je hotel za vsako stvar izvedeti, koliko stane. Medtem, ko je prvič vpra- šanje preslišala je ob dru- gem predmetu le odgovo- rila: »Veste, že male so nas učih, da daril ne mo- reš ocenjevati po vredno- sti. Vsako darilo je nepre- cenljivo«. Miren odgovor male čmkmje je izzval hu- domušno muzanje vseh v skupini. Zatem nas je popeljala v dve od glavnih dvoran. Posebej md je bila všeč dvorana Ekonomskega in socialnega sveta — mala, vendar izredno urejena, ftmkoionalna in polna ne- kakšne.ga svečanega vzduš- ja. Bili smo na »galeriji«, posedli po klopeh, vodička pa je razlagala nastanek OZN. Zdolaj, v dvorani, pa so uniformirani fant- je in dekleta delili materi- ale na mize za jutrišnja posvetovanja. Seveda smo preizkusili tudi naprave za simtiltano prevajanje. Ob- hod z razlago je trajal približno eno uro, nato pa smo se poslovili od pri- jazne vodičke, ki je že sprejemala novo skupino. Palača OZN seveda ne bi bila v Ameriki, ne da bi tudi tu cvetel »biznis« s spominki. V podpritličju — če se prav spomnim — so šte- vilne trgovinice z najraz- ličnejšim blagom vsega sveta. Nas so seveda naj- bolj privlačili spominki s črne celine — čudovito rezljani leseni noži, kip- ci in podobno. Da o hlad- nem orožju ne govorimo — sablje, dragocene in na- vadne, ogromen nož z ve- liko dvoprsto vilico za odojka in še m še. Pri enem od pultov smo se nehote zadržali malo dalj, verjetno ttidi zaradi ljub- ke prodajalke. Z Iztokom sva iabiraia neke spomin- ke ter se pogovarjala v slovenščini, ko sva nena- doma opazila, da naju de- kle razume. Bila je Cebinja. Razve- selila se je, ko je cula, da sva iz Jugoslavije, iz Slo- venije. Med znanimi do- godki ni bila doma, tem- več pri nas. Ni se hotela vrniti, življenjska pot jo je zanesla v Ameriko, v New York in tu se je za- poslila kot prodajalka na tem »mednarodnem oddel- ku«. Zadovoljna je, saj tu in tam dobi še kakšno dodatno delo, bilo pa jI je hudo, ko sva povedala, da se čez nekaj dni vra- čava v Evropo. Dom je le dom. Zadnji pogled pa je ve- ljal zastavam pred pala- čo. Vsaka država ima svoj drog z zastavo. Vem. da ni tako, toda v tej daljni deželi sem imel občutek, da je od vseh zastav naj- bolj ponosno vihrala v po- letnem vetru naša zastava s peterokrako zvezdo. Top- lo mi je bilo pri srcu, ko sem jo gledal tu — sredi 14-milijonskega mesta. (se nadaljuje) Piše MILAN SENIČAR Rocksfcler center Palača OZN v New Vorku z vihra.)otiml zastavami dr- žav članic Veličasten vhod v cerkev, ki ti jo pokažejo vsi turisti- čni vodiči NOVI TEDNIK — Gla&iio občinskih organizacij Sixiiaiisučne zveze delovnega ljudstva Celje, Ijaško, Slovenske Konjiča, Šentjur Šmarje pn Jelšah m 2aiec — Uredmštvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštna predal 161; Naročnina tn oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavna m odgovorna urednik: Bojan Volk; tehnična urednik: Drago Medved — fledakcija: Milan Boži