Poitadm plačana f gotovini Leto XV., štev. »5 Ljubljana, petek 12. oktobra 1934 Cena 2.— Din Upravmstvo: LJubljana, Knafljeva ulica — relefon 8L 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Cnseratm oddelek: LJubljana, Selen, burgova ul. 3. — Tel. 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 8t 11--Telefon St 24A5. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ftek zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78.186, men St 105.241 Naročnina znaša mesečno Din 2 Za inozemstvo Din 40.—, Uredništvo": Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8123, 8124, 3125. 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon tt 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Viteški Zedinitelj Prva trajna počast, ki jo je oža-loščeni narod po svojih izvoljenih zastopnikih izkazal vračajočemu se mrtvemu kralju, je včerajšnji pomenljivi sklep Narodnega predstavništva. Senat in Narodna skupščina sta na skupni seji sprejela sklep, da se Nj. Vel. kralj Alekander odslej službeno naziva Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. Pod tem imenom vstopa kralj-mučenik v zgodovino svojega naroda. Ob smrti njegovega slavnega očeta kralja Petra je bil sprejet sklep, naj se službeno naziva kralj Peter I. Veliki — Osvoboditelj. Včerajšnji sklep je v tako tesni zvezi s prvim, kakor je neločljivo povezano življenjsko delo blagopokoj-nega kralja Aleksandra z delom in zaslugami njegovega velikega očeta in predhodnika. Zgodovina nam nudi le malo primerov, v katerih bi se kraljevsko poslanstvo očeta in sina tako izpopolnjevalo in dovrševalo, kakor v tem primeru. Minila bodo stoletja. Današnja dejstva dobijo legendaren značaj. Daljni rodovi zanamcev se bodo s tako spoštljivost-jo spominjali dobe rojstva in mladosti Jugoslavije, kakor se spominjajo danes vsi stari narodi začetkov svoje novejše zgodovine, svoje končne narodne dovršitve. In v tej daljni dobi. ko bo že zdavnaj zabrisana zadnja sled za mnogimi današnjimi težkočami in predsodki, v dobi, ko bo ves jugoslovanski narod užival sadove svojega napredka in svobodnega razmaha med svobodnimi narodi, v tej dobi bosta imeni kralja Osvoboditelja in kralja Zedinitelja, imeni Očeta in Sina, sijali v naši zgodovini kakor Kastor in Poluks na jasnem nebu. Osvobojenje in zedinjenje sta dve nujni zgodovinski etapi v narodnem oblikovanju Jugoslovenov. Življenjepis obeh kraljev pričuje o tesni zvezi med obema stopnjama našega narodnega razvoja. Obema je skupna mogočna epopeja balkanske vojne, ki je maščevala Kosovo. Oba velika kralja, Oče in Sin, sta doživljala z isto bolestjo in istim trpljenjem tragedijo Srbije v svetovni vojni. Oba sta videla domovino ponižano in pomandrano od tujih čet, oba sta se s hrabro vojsko umikala preko Albanije in jokala ob pogledu na ta brezprimerm pohod v svetovni vojni. Oba pa sta z nezlomljeno in nezlomljivo vero proglašala osvobojenje in zedinjenje vseh Jugoslovenov za končni vojni smoter Srbije, za najgloblji in najpravič-nejši smisel njenega mučeništva. In oba — od napora in starosti zlomljeni Oče in mladi, življenja polni Sin — sta videla vzhajati nad Kaj-makčalanom svobodno solnce, ki je obenem obsinilo daljne vrhove Triglava, sinjo gladino Adrije in široko Panonsko nižino. Skrhan telesno, a čist in radosten v svoji duši je kralj Osvoboditelj zapustil življenje in vstopil v zgodovino osvobojenega naroda, da zavzame slavno mesto poleg davnih narodnih kraljev. Izročil je Sina poleg žezla tudi veliki testament: dovrši naj zgradbo svobode, naj zedini narod tudi notranje, mu pripomore do enotne zavesti in voije in ga tako vzposobi za naloge, ki čakajo Ju-goslovene v tekmi svobodnih in naprednih narodov. Kralj Aleksander je v polni meri razumel svoje zgodovinsko poslanstvo. Ni se omejil na samo kralje-vanje: postal je vladar v pravem pomenu besede, ker je dobro čutil, da s preteklostjo prehudo obremenjeni, od trenutnih težav zbegani narod potrebuje močnega, od vseh političnih in socialnih združb v dr- V naši zgodovini bo živel kot Viteški kralj Zedinitelj Zgodovinska skupna seja senata in Narodne skupščine — Posmrtni naziv sina Kralja Osvoboditelja — Prisega poslancev, senatorjev in regentov Beograd, 11. oktobra p. Nepopisna žalost, ki je zajela ob prebridki izgubi modrega vladarja in voditelja Nj. VeL kralja Aleksandra brez izjeme ves jugoslovenski narod, se je jasno izražala tudi na današnji seji Narodnega predstavništva, na kateri so narodni poslanci in senatorji prisegli zvestobo mlademu nasledniku velikega očeta in na kateri je bilo zapriseženo kraljevsko na-mestništvo. Mnogo je bilo že žalnih sej, na katerih se je Narodno predstavništvo poslavljalo od velikih sinov našega naroda, toda nikdar ni bila žalost tako globoka, nikdar ni bila v dušah tako velika bol, kakor je bila danes, ko se je ju-goslovensko Narodno predstavništvo v imenu vsega jugoslovenskega naroda poklonilo manom velikega kralja in obnovilo zakletvo zvestobe kraljevskemu domu ter v najglobljem spoštovanju do velikega pokojnika sprejelo njegovo oporoko: Čuvajte mi Jugoslavijo! Poslopje Narodne skupščine, koder se je vršila seja Narodnega predstavništva, je že na zunaj razodevalo, da se bo vršila danes zgodovinska seja. Pročelje skupščine je bilo odeto v črnino, prav tako pa tudi ves vestibuL Velika sejna dvorana je kazala docela izpremenjeno lice. Drugače svetla in prijazna je bila danes od stropa do tal v črnini, črno so bile prevlečene ministrske klopi, vsa T črnini govorniška tribuna, a prav tako odete v črno poslanske klopi. Na pročelju dvorane se je izvršila zgodovinska izprememba. Tam, kjer je doslej visela slika Nj. Vel. kralja Aleksandra I., je bila danes slika njegovega mladoletnega naslednika Nj. VeL kralja Petra n. Levo in desno sta zrla nanj s slik v naravni velikosti njegova velika prednika. Nj. Vel, kralj Aleksander L Zedinitelj in Nj. VeL kralj Peter L Osvoboditelj. Dočim je vladalo pred sejo Narodnega predstavništva v skupščinskih prostorih navadno živahno vrvenje, je bilo danes vse tiho, potrto. Poslanci in senatorji, vsi v črnih oblekah in z žalnimi trakovi na rokavu, so prihajali potrtih obrazov, globoko zamišljeni, ali le tiho šepetajoč, kakor da bd šli v cerkev. Ze davno pred napovedano uro so zavzeli svoja mesta ter molče čakali pričetka. Vsem se je videlo, da jih je nepričakovana izguba velikega in modrega voditelja države in naroda silno potrla. AU je mogoče? Ali je res? Saj ni mogoče! so spraševali drug drugega, neverjetno zmajevali z glavami in sivosalim borcem, M so preživeli vse viharje preteklih dni, ki so šli skozi albansko Golgoto, ki jim ni bilo prihranjeno nobeno trpljenje, ki so spoznali vse tegobe človeškega življenja, so solze zalile oči ob pogledu na sliko onega, ki ga ne bodo nikdar več videli in slišali v tej dvorani, v kateri je proglasil narodno in državno edinstvo za najvišjo svetinjo slehernega Jugoslovana. Sklonjenih glav so sedeli in čakalL Točno ob 11. so se odprla vrata ministrske sobe in v dvorano je vstopila celotna vlada z ministrskim predsednikom g. Uzunovičem na čelu. G. Uzunovič, ki je prihajal vedno z mladeniško čilostjo, je počasi, sklonjene glave stopal k svojemu sedežu. Bil je nenavadno bled, oči črno obrobljene, in človek bi rekel, da se je v teh par dneh postaral za deset let. Nič ni bilo ovacij, nič vzklikov, le z žalostnim pogledom, ki je povedal več kakor najviharnejše ovacije, so se pozdravili predsednik vlade, ministri, narodni poslanci in senatorju Ko je zavzela vlada svoje mesto, je predsednik senata g. dr. Ljubomir Tomašič otvoril sejo ter vidno ginjen in globoko pretresen izpregovoril: Otvarjam današnji skupni sestanek senata in Narodne skupščine, sklican na osnovi člena 42. narodne ustave. Prosim g. tajnika Kovača, da blagovoli pre- ' žavi nezavisnega vodjo. Z bistro inteligenco je prodrl do bistva narodovega položaja in dogledal njegovo najvitalnejšo potrebo. 2e danes ni dvoma, da je s svojo koncepcijo enotnega naroda jugoslovanskega rešil pred zgodovino naš najvažnejši problem. Častno ime Zedinitelja, ki ga je podelil narod svojemu nenadomestljivemu kralju — voditelju, globoko označuje smisel njegovega celotnega dela za narod, jedro njegovih ne-venljivih zaslug, bistvo njegovega zgodovinskega poslanstva. 17 njega izžareva kakor skrivnostni žarki fitati akt kraljevske vlade senatu in Narodni skupščinL Tajnik g. Kovač čita: »Kraljevina Jugoslavija, ministrsko predsedništvo, kabinet številka 220. od 9. oktobra 1934. v Beogradu: Gospod predsednik! Nj. VeL kralj Aleksander je mučeniško dokončal svoje plemenito življenje 9. oktobra v Marseil- hlc tajnik Kovač med največjo tišino nadaljeval: »V smislu člena 41. ustave se ustanovi namestništvo. O imenovanju tega vas obveščam s točnim prepisom lastnoročnega akta N j. VeL kralja Aleksandra L, napisanega na osnovi člena 41. ustave in s protokolom o otvoritvi tega akta. Sklicuje se Narodno predstavništvo k skupni seji za dne 11. oktobra 1934. za UL uro dopoldne z naslednjim dnevnim Grobno tišino je prekinilo pritajeno ihtenje. Vsi narodni poslanci in senatorji so ob omembi kralja Aleksandra vstali ter klicali: »Slava mu!« Ni skoraj bOo senatorja in poslanca, td bi ga ob spominu na viteškega kralja ne oblile striže. Vse je plakalo. Šele čez delj časa je tajnik Kovač nadaljeval : »Prestol je zasedel njegov prvorojenl afat, Nj. VeL kralj Peter n.« Ob teh besedah so se obrazi za hip razvedrili, oči zaiskrile in od vseh strani je zadonelo burno in navdušeno vzklika-nje: »Slava kralju! Živel kralj! Živel kralj Peter IL!« Ko so se ovacije nekoliko polegle, je redom: 1. zaprisega narodnih poslancev in senatorjev, 2. zaprisega kraljevskih nameščencev. Izvolite sprejeti, gospod predsednik, tudi pri tej priliki izraze posebnega spoštovanja. — Predsednik ministrskega sveta: Nikola T. Uzunovič.« Tajnik Kova? je nato prečital prepis protokola in oporoke Nj. Vel. kralja o imenovanju kraljevskih nameščencev. Kadarkoli je omenil Ime Nj. Vel. kralja Aleksandra, so zadoneli po dvorani turobni vzkliki: »Slava Mak pomešani s pritajenim ihte-njem. Ko je tajnik Kovač končaj čitanje, je predsednik Tomašič globoko ginjen ponovil: >Slava kralju Aleksandru!«, za njim pa vsa dtvorana. Nato je predsednik dr. Tomašič nadaljeval: Predsednik o življenju in smrti Nj. Vel. kralja Gospodje narodni predstavniki! Jugoslovenski narod objokuje danes povsod, kjer prebiva, smrt svojega ljubljenega kralja, kralja viteza, ki je najlepšo dobo svojega življenj« preživel na bojni poljani. Prežet % narodnim sporočilom o osvetitvi Kosova in narodnega iedinjenja, ko druga sredstva aise vež pomagala, hiti od zmage do zmage. Ovenčan g slavo izvojuje našo stoletno pravico s bojnim orožjem in proslavi naše narodne ideale. To veliko dejanje dokonča ne is oe Tete io proži svojo desnico nekdanjim nasprotnikom. Jngoslovenski narod objokuje svojega kralja Zedinitelja, bi je vse svoje preostalo življenje posvetil notranji konsolidaciji svoje države in duševnemu uedinjenju svoje- ga naroda. Z bistrovidnostjo, s katero nad-kriljuje mnoge zgodovinske velikane, izbira r ta namen tisto pot. ki je po njegovem intuitivnem Čuvstvu narodni dnši najbližja in zaradi tega za uspeh najprikladnejša. Ustvarivši in uredivši veliko Domovino, nam zapušča kot sporočilo svoje ladnje besede: »Čuvajte Jugoslavijo;« (Viharno in soglasno vzklikanje: Slava Ma! S tem je začrtal pot, po kateri nam je hoditi. Svojo hvaležnost do kralja, junaka, državnika in uedinitelja bomo pokazali s tem, če to njegovo sporočilo izpolnimo do kraja in i« vsega srca. (Dolgotrajno, navdušeno in borno vzklikanje: Hočemo!) Veliki bojevnik se po končani dobi prisiljenega bojevanja z enako vnemo, s katero je vodil vojne sa ideale svojega naroda, potreti s vso veličino svojega uma delu mir«. Bre »primerno hraber v svoji borbi, hraber brez ozira na ne varnost, ki grozi, je izpolnjeval dolžnosti mirovnega apostola. Pri tem delu čiste plemenitosti ga je dohitela mueeniška smrt (Vzkliki: Slava Mn!) Skušali bomo slediti velikemu kralja Mh-čeniku. ki je bil predstavnik vseh najlepših vrlin našega naroda. Sledili mn bomo i zahvalo, ki jo zasluži zaradi svojega dela. S svojo smrtjo je zadolžil tudi ostali eirili-sirani svet. Naj bo med nami večna hvala blagopokojnemu kralju! (Soglasno ia viharno vzklikanje: Slava MU!) Naj ma bo večna slava ia mir veliki njegovi dnši? (Dolgotrajno in enodušno vzklikanje: Slava Mn!) Naj liri Ni. VeL kralj Peter II.J (Dolge tn burno soglasno vslikanje: Živel!) Prisega poslancev in senatorjev Sedaj vas, gospodje senatorji in narodni poslanci, pozivam, da po SL 53 ustave ki po predpisu S 11 zakona o poslovnem redu v senata ln po § 11 zakona o poslovnem redu v Narodni skupščini prisežete zvestobo NJ. Vel. kralju Petru H. Izvolite položiti prisego in ponoviti x menoj vred tele besede: »Jaz, ... (ime) prisegam, da bom NJ. Vel. kralju Petru II. zvest, da bom nad vse čuval edinstvo naroda, neodvisnost države ln državno celoto, da bom čuval ostavo ta da bom delal za dobrobit naroda.« Val senatorji In narodni poslanci ponavljajo prisego stoje. Zdaj vaa, gg. člani narodnega predstavništva, pozivam, da izvolite podpisati for-znular pravkar položene prisege in ga. izročiti tajniku današnje šefe. V to svrho odrejam desetminutni odmor. »Živel kralj Peter I1.U (Burno It« navdušeno vzklikanje živel!) Prihod regentov Medtem, ko so narodni poslanci in senatorji podpisovali prisego, je krenil z dvora na Dedinju v spremstvu prvega kraljevega adjutarvta generala Ječmen iča n j. Via. knez Pavle z avtomobilom v Beograd ln je točno ob 11.30 prispel pred Narodno skupščino. Ogromna množica ljudstva se je zbrala pred skupščinskim poslopjem ter razoglava, sklonjenih glav molče pozdravljala prvega kraljevskega namestnika. Knez Pavle je bil v uniformi konjeniškega podpolkovnika kraljevske garde z len to Karadjordjeve zvezde in z adjutantsklm znakom na desni roki. Pred vhodom v Narodno skupščino sta ga pričakovala ostala dva kraljevska namestnika gg. dr. Radenko Starrkovič ln dr. Ivan Pe-rovlč ter vsi trije nadomestniki general Tomlč in senatorja Jovo Barvjanfcn in dr. Zec. Tu je bilo zbrano tudi celotno pred. sedništvo obeh zbornic z obema predsednikoma gg. dr. Tomašičem In dr. Kumantf-dijem na čelu. Nj. Vis. knez Pavle se je natorvo pozdravil s kraljevskimi namestnikr In njihovimi nadomestniki ter nato tudi vsem ostalim podal roko. V spremstvu predsed. nlštev obeh zbornic so se kraljevi namestniki podali v dvorano. Ob njihovem prihodu so se vsi narodni poslanci In senatorji dvignili s svojih sedežev ter enodušno vzklikali: »Slava kralju Aleksandru I.! Živel kralj Peter II.! Živel knez Pavle Ka-radjordjevič! živeli kraljevi namestniki!« Knez Pavle se je z ostalimi člani namest-ništva globoko poklonil Narodnemu predstavništvu, nakar so kraljevi namestniki in njihovi nadomestniki zavzeli svoje pro. store na posebnem odru, desno pred predsedniško mizo. Ko se je poleglo vzklikanje, Je predsednik dr. Tomašič nagovoril kraljerve namestnike: in njihova prisega Prosim vas, gospodje kraljevi namestniki, da pred prevzemom kraljevske oblasti prisežete v zmislu § 42 ustave kraljevine Jugoslavije Narodnemu predstavnl- ista misel, ki jo je šepnil v navalu predsmrtne slabosti umirajoči kralj, misleč samo še na eno zemeljsko svetinjo, na domovino: Čuvajte Jugoslavijo! Klic, ki ga danes v nemi bolesti ponavljajo milijoni — klic, ki je program, prisega in posvetilo. Prav posebno je kralj Zedinitelj s svojo dragoceno, edinstveno osebnostjo zaslužil častno ime viteštva. S to besedo je bila posebej počaščena njegova človeška osebnost. Bil je zares naš največji vitez, najčistejši predstavitelj nase rase. našega plemena. V pojem viteštva so narodi skozi vekove polagali vzor izjemnega človeka, moža volje in dejanja, nesebičnega bojevnika za veliko stvar, najhrabrejšega vojaka. Z viteštvom počaščen vstopa tudi kralj Aleksander med legendarne heroje svojega naroda. On, ki je vodil zmagovite armade že v balkanski vojni, on, ki se je hrabro bojeval na frontah svetovne vojne, vojak med vojaki, junak med junaki, bojevnik po značaju in po srcu, izbrani vitez po svojih voditeljskih in vladarskih vrlinah. Vse njegovo osebno življenje je bilo zvesta in požrtvovalna služba antičnemu idealu viteštva in heroizma, in nepre- računljiva usoda mu je namenila, da je padel kot vitez in junak v službi domovine — na veliko žalost nas vseh, ki prav v teh časih bolj kakor kdaj potrebujemo viteškega Vodjo. Vitez svojega naroda, Zedinitelj njegov — tak se vrača mrtvi suveren v svojo domovino, vso zakrito s florom neme žalosti. Toda srca naroda, ki je dal iz svoje sredine tako osebnost, ne morejo kloniti pred voljo usode. Čakamo g£, da se poklonimo njegovemu prahu in da pojdemo potem s podvojeno odločnostjo na delo za njegove ideje in ideale. itvu In d« ponovite za menoj tet« besede (kraljevi namestniki po lože prisego): »Jaz, ... (ime)..., prisegam, da . bom vladajočemu kralju Petru II. zvest, da bom nad vse čuval edinstVo naroda, neodvisnost države in celoto državne oblasti ln da bom vladal po ustavi in po državnih zakoniti In da boni bit naroda.« (BtaoduJno, burno vskltkanje f« tvonal: Živeli kraljevi namestniki! Slava kralja Aleksandru I. Živel kralj Peter! Zahvala naroda kralju Narodno predstavništvo proglaSa s navdušenjem pokojnega vladarja za Viteškega kralja Zedinitelja »Gospodje senatorji in narodni poslanci! Neizmerna bol jugoslovenskega naroda v teh hudih trenutkih in brezmejna hvaležnost napram pokojnemu kralju, čigar viteška dela v vojni in blagoslovljene napore v miru poznajo vsi in povsod, kjer prebiva naš narod, in pravo razpoloženja vsega Narodnega predstavništva me silita k temu, da vam predlagam, da pristavimo blagopokojnemu kralju Aleksandru L tale naziv: »VITEŠKI KRALJ ALEKSANDER L ZEDINITELJ«. (Dvorana odmeva od enodušnega vzkli-kanja: Slava Viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju.) Ali sprejme Narodno predstavništvo ta predlog? (Narodni poslanci in senatorji eno-dušno odgovarjajo: Sprejmemo!) Ker je Narodno predstavništvo sprejelo predlog, objavljam, da se biagopokojni kralj Aleksander odslej imenuje: »VITEŠKI KRALJ ALEKSANDER L ZEDINITELJ«. (Ponovno soglasno vzklikanje: Slava mu!) Narodno predstavništvo obveščam, da odpošljem v njegovem imenu Nj. Vel. kralju Petru IL tole brzojavko: »Narodno predstavništvo, pretreseno txj neizmerne boli in tuge, hiti, da Va-4lfnu Veličanstvu, Nj. Vel. kraljici ma- teri in kraljevskemu domu izrazi svoje najgloblje sožalje v neizmerni bolesti za Nj. Vel. kraljem Aleksandrom L Narodno predstavništvo je na svoji današnji seji, sklicani zaradi smrti Vašega vzvišenega voditelja sprejelo predlog, da se mu doda naziv: »VITEŠKI KRALJ ALEKSANDER L ZEDINITELJ«. Narodno predstavništvo želi Vašemu Veličanstvu srečno pot in čim hitrejši povratek v domovino.« Ali sprejme Narodno predstavništvo ta predlog? (Soglasno: Sprejmemo!) »V znak žalosti zaradi smrti Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja zaključujem današnjo skupno sejo senata in Narodne skupščine. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom. »živel kralj Peter IL!« Vsi senatorji in narodni poslanci ponavljajo soglasno ta vzklik. Ob 11.45 je seje kanec. Ostavka in imenovanje vlade Bograd, 11. oktobra. AA Danes ob 12.45 po zaprisegi kraljevih namestnikov in Narodnega predstavništva ie i, predsedn« ministrskega sveta stavil kraljevemu na-mestništvu na razpolago svoj položaj m položaj vsega kabineta Kraljevo namestništvo je AteniJo, naj kraljevska vlada ostane na avojem položaju. Nj. Vis. knez Pavle Z opor ako blagopokojnega kralja Aleksandra je določen za prvega kraljevskega namestnika Nj. Vis. knez Pavle. Ta zgodovinska odločitev pokojnega kralja je bila vsekakor dobro premišljena in storjena v prepričanju, da bo s tem najboljše služil interesom svoje mile in drage domovine, kraljevine Jugoslavije, vsemu tako ljubljenemu j ugaslo-venskemu narodu in vzvišenemu kralievskemu domu. 2e sama osebnost Nj. Vis. kneza Pavla zasluži, da ga v njegovem novem svojstvu prvega kraljevskega namestnika spremlja polno zaupanje in vsa ljubezen jugoslovenskega naroda. Na svoji današnji seji je Narodno predstavništvo tudi to v polni meri manifestiralo. Knez Pavle predstavlja v očeh vsega našega naroda poosebljeno s t pravega dostojanstva in vseh svojstev princa kraljevske krvi in narodne tradicije. Kot potomec slavne naše dinastije je knez Pavle dovršil srednjo šolo v Beogradu skupno s svojimi sovrstniki. Izpopolnjeval se je v Oxfordu, kjer je dovršil visoke šole z najboljšim uspehom in je zapustil ta svetovno znani zavod kot maister of arts. Plemenit ne samo po krvi, nego tudi po vseh drugih svojstvih in odlikah, se odlikuje knez Pavle poleg najširšega znanja tudi s tem, da gre vsaki stvari do dna in je že od svoje zgodnje mladosti z najglobljo resnostjo stopal po svo.ii življenjski poti. Vse svoje sile je vselej posvečal razvoju duhovnih in kulturnih dobrin svoje domovine in svojega naroda. Vsak tak pokret je našel v njem ne samo visokega pokrovitelja. ijiarveč tudi iskrenega in delavnega sotrudnika. Knez Pavle si j.e na tem pol.iu pridobil za ves naš narod ogromnih zaslug. 2e po naravi dobrega srca in plemenite duše je tudi vsestransko podpiral vse najvažnejše humanitarne akcije v naši državi. Kako zelo je pokojni kralj Aleksander cenil te njegove lastn-osti in kako zelo je računal na njegovo aktivno sodelovanje na tem polju, se najbolje vidi že i:z tega. da ga je nedavno imenoval za predsednika društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Tudi v pogledu telesne vzgoje našega naroda je bil knez Pavle vedno največji pobornik in podpornik ter je vselej kazal polno razumevanje za interese našega naroda tudi v tem pogledu. Na visoki položaj prvega kraljevskega namestnika oa prinaša Nj. Vis. knez Pavle poleg slavnega imena dinastije Karadjordjevidev in vseh svojih osebnih odlik tudi svoj ogromni osebni ugled in prestiž v inozemstvu. Znano je, s kolikimi u-spehi je knez Pavle v inozemstvu izvrševal vse delikatne misije, ki mu jih je pokoini kralj Aleksander mnogokrat poveril. Je pa tudi še nekaj drugega, zaradi česar naš narod v tem trenutku globoke boli nad izgubo plemenitega in viteškega vladarja lahko mirno gleda v bodočnost. Prvi kraljevski namestnik Nj. Vis. knez Pavle je namreč ne samo ožji sorodnik pokojnega kralja Aleksandra, marveč je bil dolgo vrsto let tudi neposredna priča vseh naporov in prizadevanj pokojnega kralja Aleksandra v najvišji službi naroda in države. Uživajoč neomajno naklonjenost in popolno zaupanje svojega visokega sorodnika, je knez Pavle v podrobnostih posvečen v njegove ideje iti v vse njegove vladarske podvige. Ne samo. da ie Dopolnoma poučen, marveč je knez Pavle brez rezerve deli! ln tudi z vsemi močmi podpiral izvajanje PREKO ZAGREBA V BEOGRAD Zemske ostanke Viteškega kralja Zedinitelja bodo iz Splita prepeljali v Zagreb, nato pa v Beograd — Pogreb bo v četrtek in ustvarjanje teh idej in podvigov največjega vladarja naše domovine, blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prav tako moramo omeniti, da je bil Nj. Vis. knez Pavle v polnem pomenu besede gojenec pokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Od svojega ranega detinstva pa vse do smrti pokojnega kralja Petra je raste! in se vzgajal ob strani tega velikega kralja ter se pri njem vzgajali v vseh vrlinah, ki so krasile Osvoboditelja in Ustvari-telja Jugoslavije. Vse to je brez dvoma upošteval pokojni kralj Aleksander, ko je določil Nj. Vis. kneza Pavla za prvega kralievskega namestnika, globoko prepričan, da bo knez Pavle kot namestnik nadaljeval njegovo začrtano pot, pot resnične in požrtvovalne službe svojemu narodu in svoji državi. Posmrtno sporočilo Vitešikega kralja Aleksandra I. Pedinitelja: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« pač ne bi mogel nihče popolnejše in verneiše pojmiti in izvršiti kakor Nj. Vis. knez Pavle na včerajšnji seji Narodnega predstavništva, ko je zaprisegel na ustavo, rekoč: »Prizadeval si bom, da zaslužim izkazano mi zaupanje in mislim, da se v meni ne boste varali.« Ves naš narod je z največjim zadovoljstvom pozdravil modro odločitev blagopokojnega kralja Aleksandra in kliče s polnim zaupanjem v enako modro vodstvo naroda in države prvemu kraljevskemu namestniku Nj. Vis. knezu Pavlu: »Naj živi kralj Peter II.! Naj živi prvi kraljevi namestnik Nj. Vis. knez Pavle! Naj živi in procvita naša mila Jugoslavija!« Nj. Vel. kraljica Marija v Pariza Pariz, 11. oktobra, vr. Predsednik republike Lebrun, Nj. Vel. kraljica vdova Marija ter ministra Herriot in Tardieu so prispeli davi v Pariz. Od Ivonske postaje do predsedniške palače je bila odrejena izredno stroga varnostna služba. Nad železniško postajo je krožilo polrcijsko letalo. Nj. Vel. kraljica Marija, ki je bila zelo bleda, je na postaji sprejela sožalne izjave diplomatskih in političnih osebnosti, nakar se je odpeljala v avtomobilu v svoj hotel, kjer sta jo pričakovala mladi kralj Peter II. in romunska kraljica vdova Marija Hotela »Crillon« in »Ritz« sta bila močno zastražena. Deset minut kasneje je prispe! v Pariz posebni vlak s truplom pokojnega zunanjega ministra Barthouja. Truplo so takoj odpeljali v poslopje zunanjega ministrstva. Snoči sita se pripeljala v Pariz nadvojvoda Anton Habsburški in njegova soproga princesa Ileana Rumunska, ki se je danes sestala z Nj. Vel. kraljico Marijo. Pariz, 11. oktobra, p. Nj. Vel. kralj Peter je s svojim spremstvom prispel v Pa-,, riz snoči ob 20.50. 20 km pred Parizom je izstopil iz vlaka ter nadaljeval pot v Pariz z avtomobilom. Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom se je ustavil v hotelu Ritz in je danes nadaljeval skupno z Nj. Vel. kraljico pot v domovino. Spomenik kralju Beograd, 11. oktobra, p. Vojna ladja »Dubrovnik«, ki vozi v domovino pokojnega jugoslovenskega vladarja, potuje v spremstvu treh francoskih kri-žark. V splitsko luko bo prispela v nedeljo zjutraj. Pred splitsko luko bo izkazala poslednjo čast tudi angleška vojna mornarica, iki se mudi v naših vodah. V splitski ltricj bodo krsto izkrcali. Tu bodo sprejeli pokojnega kralja predstavniki vlade. Narodnega predstavništva, predsedništvo obeh zbornic, senatorji in poslanci primorske banovine, predstavniki vseh ta-mošnjih kulturnih, nacionalnih, verskih in patriotskih organizacij ter deputaci-je prebivalstva vse primorske banovine. Opoldne bo krenil iz Splita poseben vlak, s katerim bodo prepeljali 'krsto s častnim spremstvom v Zagreb, kamor prispe zvečer. V zagrebu bo krsta položena v kralievsikem dvorcu na mrtvaški oder, tako da se bo lahko narod poklonil svojemu zaslužnemu m priljubljenemu vladarju. Naslednjega dne zjutrai ho posebna vlak krenil iz Zagreba v Beograd, kamor bo prispel istega dne popoldne. V Beogradu bodo soreieli mrtvega kralja z vsemi najvišjimi častmi ter prenesli krsto v svečano dvorano starega dvora, kjer bo položena na mrtvaški oder. Dvorano so začeli že danes pripravljati v ta namen. Svečani pogreto bo v četrtek. Začel se bo zjutraj ob 8. z opelom v dvorni kapeli, nato pa bo svečan sorevod na železniško posta V>, odlkoder bodo krsto s telesnimi ostanki s posebnim vlakom preneljali v Mlade-novac in od tam na Oolenac. kier bo trorcio kralja Aleksandra položeno v rodbinsko grobnico v zadužbini kraHa Petra Osvoboditelia. Na vseh postaiah, koder bo vozil vlak pokojnega velikega kralja, mu bo narod izkazoval poslednjo čast. Po dosedanjih pripravah se bodo pogreba v Beogradu udeležile ogromne množice iz vse države. Vsako društvo bo poslalo svo'o posebno de-putaciio, mnogi "pogrebni gostje pa so mtavl»«nf tudi h inozemstva. Priprave v Splita in Zagrebu Split. 11. oktobra, n. Jugoslovenski bojni brod »Dubrovnik« prispe bržkone v Split v soboto dopoldne. Iz Splita bodo trunlo Nj. Vel. kraMa Aleksandra prepeljali preko Zagreba v Beograd. V Splitu »e je ie sestavU odbor za žalne svečanosti in je imel opoldne pod vodstvom mestnega načelnika svojo prvo sejo, na kateri je sestavil program žalnega sprejema pokojnega našega vladarja v Splitu. Določeno je bilo, kje se bo zbiraleo prebivalstvo za sprejem, ob obali pa bodo morala biti vsa okna prevlečena s črn m. Ko bodo krsto s truplom Nj. Vel. kralja prenesli na obalo, bo prebivalstvo Splita in z vseh bližnjih otokov in ostale Dalmacije defiliralo mimo njega Zagreb, 11. oktobra, n. Truplo pokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja bodo prepeljali iz Splita z vlakom v Zagreb. Datum še ni točno določen, ker še ni znano, kdaj točno pr spe »Dubrovnik« v Split. Posebni vlak bo prispel v Zagreb vsekakor okrog polnoči. Kraljevo truplo bodo položili na mrtvaški oder v dvorski čakalnici na glavni postaji, kjer bo ležalo do naslednjega dne ob 9., ko bo vlak nadaljeval pot proti Beogradu. Občinstvu bo dovoljen pristop k mrtvaškemu odru, da se poslednjrc poslovi od svojega kralja. »Dubrovnik" v viharju Pariz. 11. oktobra. w. Jugoslovenski ru-šilec »Dubrovnik«, ki je na potu v Split, ie v pretekli noči v bližini Bonifacia ob francoski sredozemski obali prišel v močan vihar. Krsto s truplom pokojnega kralja Aleksandra, ki je bila postavljena na zadnjem delu ladje, so morali *ato prenesti v častni salon. Poklonitev italijanske mornarice Pariz, 11. oktobra. AA. Italijanski pomorski ataše se je davi informiral v francoskem zunanjem ministrstvu, kdaj bo jugoslovenska vojna ladja »Dubrovnik« plula skozi Mesinsko ožino, ker se hoče italijansko vojno brodovje pokloniti posmrtnim ostankom blagopokojnega kralja Aleksandra in mu izkazati zadnje vojaške časti. Rim. 11. oktobra AA. V Mesinsko morje je odpluila italijanska eskadra, obstoječa iz ene lahke križarke in oddelka rušilcev. ki bo počakala in pozdravila rušilec »Dubrovnik«, ki vozi domov posmrtne ostanke blagopokojnega kralja Aleksandra, m ga spremljala, dokler bo pkul v italijanskih vodah. Rim, 11. oktobra, č. Nocoj ob 2. bo italijansko vojno brodovje pred Messino v morski tesni med Sicil:jo in Kalabrijo sprejelo jugoslovenski bojni brod »Dubrovnik« in pozdravilo posmrtne ostanke velikega jugoslovenskega kralja z zastavami na pol droga in streli iz topov. Solunski borci v spomin kralju Zedinitelju Dubrovnik, 11. oktobra A A. Danes ob 4. popoldne so priredili na ladji »Kralj Aleksander I.« na morju spominsko svečanost blagopokojnemu kralju Aleksandru častniki dijaških čet iz Skoplja. Svečanosti so pri aostvovali s poveljnikom na Čehi vsi častniki in mornarji ladje. Na vest o tragični smrti kralja Aleksandra so častniki dijaških čet iz Skoplja sklenili, da ne pojdejo na Krf, temveč so se odpeljali naravnost v Dubrovnik. Inozemske delegacije pri pogrebu Praga, 11. oktobra, g. Kakor javlja »Te-legraph«, bo na pogTeb pokojnega kralja Aleksandra odšla v Beograd močna češkoslovaška delegacija. Predsednika republike bo zastopal ministrski predsednik Malvpetr, češkoslovaško vlado pa zimanji minister dr. Beneš m minister za. narodno obrambo Bradač. Za pisarno predsednika bo odpotoval v Beograd kanoelar dr. Ša-ma-1, vojsko bosta zastopala generalna icu spektor Sirovv m šef generalnega štaba Krejči. Nadalje bo odpotoval v Beograd oddelek 180 mož češkoslovaškega poiSsa št. 4S, ki nosi ime kralja Aleksandra. Bukarešta, 11. oktobra. A A Nj. Vet kralj Karol in romunska vlada sta določala* naj se pogreba blagopokojnega kralja Aleksandra udeleži ta-le delegacija: knez Ni-kola v imenu Nj. Vel. kralja Karala in zo-nanji minister Titulescu v rmemi romunske vlade. Pridružila se jima bosta, še general Angelescu za romunsko vojsko in prometni minister Framasoviei. V Beograd odide tudi četa gardnega lovskega polka, ki mu je bfl pokojni kralj Aleksander častna komandant, eskadra 9. konjeniškega polka Nj. VeA. kraljic« Marije in letalsika esflcadrilja. Pogreba Nj. Ved. kraJja AJefosandm ae bodo udeležile mnogoštevilne deputacije la vse R urnimi je. Ena izmed n/h bo tudi de-putacija ruimmsikih kmetov, ki bodo položili na grob pokojnega kralje junaka ara. napolnjeno z romunsko remljo. London, 11. oktobra. AA Rcutojsr urad poroča, da bo Nj. Vei. kralja Jurij« zastopal po vsej priliki na pogrebu pokojnega kralja Aleksandra britanski podanik v Beogradu. Atene, 11. oktobra. AA Grčijo bo na pogrebu pokojnega kraf.ja Aleksandra sestopalo posebno odposlanstvo, ka mo bo načeioval zunanji minister Maksimos. V odposlanstvu bodo tndi general TarsulK načetaik vojaške pisarne predsednika repo-blike in general Papagos kot zcetopoiki vojske, neki admiral kot zastopnik mornarice in več višjih uradnikov »nnaojeg« ministrstva. Ankara, TI. cfctcfcra. AA Na pogreba pokojnega kralja Aleksandra bo predsednika turške republike Gazija Mustafo Kemaž-pešo zastopalo posebno odposlanstvo z zo-nanjkn ministrom dr. Tevfikom Roždir-be-jem na čelu. Vse objokuje ln proslavlja kralja-mučenlka Ves svet pod silnim dojmom velike tragedije, ki je oropala Jugoslavijo njenega največjega sina Potrtost v mestu kraljevih otroških let i Marseille, 11. oktobra. AA. Vsi maraeil-leski listi priobčujejo poziv za zgradbo spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru. Spomenik bo priča grozote zločina in bo najlepS; dokaz prijateljstva med obema narodoma. Ženeva, 11. oktobra. AA V ženevi, kier še zmerom živi spomin na tarrtkaiSnije bivanje blagopokojnega kralja Aleksandra v otroških let h, je novica o njegovi tragični smrti napravila najbolestnejši in najgloblji vtis tako v političnih krogih kakor v vseh drugih slojih prebivalstva. Listi posvečajo posebne izdaie tragičnemu dogodku v MarseiJlai in popisujejo z najglobljim spoštovanjem zgodovinsko vlogo blagopokojnega krafa, pri čemer naglaSoJo njegovo požrtvovalno delo za utrditev miru In svoje simpatije do Jugoslovenskega naroda. Lsti slikajo vzvišeno osebnost blagopokojnega kralja in njegove izredne državniške sposobnosti, ter naglašajo. da je bil veliki cokoHiik ne Džumhur jet«: Spričo te tragedije se bo Jugoslavija pokazala složnejša kakor kdajkoli, v duhu velikega pokojnika. Vnovič ji zatrjujemo, da sme vedno računati z našim prifateljstvom. Od srca želimo mnogo uspeha Jugoslaviji. Kralj Aleksander je mrtev, — živela Jugoslavija! I/st »MiMet« pravi: Blagopdkojn' kralj je umri v trenutku, ko se je oripravljal da krona svoie vzvišeno delo. Njegova smrt je nepopravljiva izguba za prijateljski jugoslovenski narod toda prepričani smo. da ostane Jugoslavija zvesta vzvišen' misli svojega velikega vladarja. Ves svet je pre- tresla ta tragedija, kS se je zgodila v trenutku, ko je pokojni kralj prišel v Pametjo, da služi svetemu cUju okrepitve mini. Posebno presunjeni smo mi Turki, ki stojimo še vedno pod veličastnimi vtisi, ki jih je zapustilo nedavno bivanje kralja Aleksandra na Turškem. Spomin kralja Aleksandra bo večno živel v srcu turškega naroda. Varuh balkanske neodvisnosti Atene, IL ofctobra. AA. Poročala • umoru Nj. Ved. kralja Aleksandra ao napravila na vso grško javnost rešo globok vtis. Po ulicah se še vedno zbirajo skupine ljudi, ki obsojajo krvavi dogodek. Lasti priobčujejo članke o pokojnem kraAju in o njegovih zaslugah za balkanski mir in za Grčijo. Vsi soglašajo v tem, da smrt blagopokojnega kralja Aleksandra I. ni le izguba za Jugoslavijo in za ves Balkan, temveč tudi za ves grški narod, ker je bil pokojni kralj varuh balkanske neodvisnosti, zaveznik med svetovno vojno in veliki varuh grških tradicij, ime kralja Aleksandra bo ostalo v svetlem spominu grškega naroda, ki ga bo slavil kot svojega lastnega junaka. Predsednik grške vlade Tsaftdaris In ni vlade, šefi opozicije in mnoge druge ugledne osebnosti so izrazile jmgosloven-skemu poslaniku Hristrču srvoje sožaije. V knjigo poslaništva, se je vpisaJo v etiko Število uglednih meščanov, političnih in kni-turnih delavcev, ves diplomatski zbor, lri je izrazil svoje sožalje tudi poslaniku Hri-stiču. Meščani izražajo jugosloveosfcim bofcnp-nikom, ki se pravkar mudijo na potovanju po Grčiji kaikor tudi članom jugoslovenske kolonije svoje sožaije. Grška vlada je odredba enomesečno uradno žalost. Madžarska javnost se pri« družuje splošni obsodbi Budimpešta, 11. oktobra. AA. Madžarski listi priobčujejo soominske članke o Nj. Vel. kralju Aleksandru in o pokojnem Bar-thouju in izrekajo posebno sožalje Nj. Vel. kraljici Mariji. »Pester Lloyd« pravi v svojem uvodniku med drugim: Skoro neverjetna vest je pretresla ves svet. Madžari so poročila o tragičnem dogodku v Marseilleu sprejeli z globokim ogorčenjem. Madžarski narod obsoja ostudni zločin in zločince. Madžarska se čuti kot del civiliziranega sveta in obsoja atentate. »Budapesti Hirlap« pravi med drugim: Madžarska je z ogorčenjem sprejela vf»6t o marseilleski tragediji. Njena bol je tem večja, ker se Madžarska nikoli n: posluževala nasilja za svojo politično bor^bo. Prav tako smo globoko presunjeni ob žalosti francoskega naroda. V osebi Barthouja ne vidimo nasprotnika, marveč velikega državnika in francoskega znanstvenika. »Siget Mani« piše: Madžarska Javnost se pridružuje obsodb! vsega civiliziranega sveta. Madžarska politika ni bila nikoli politika strelov. Kralj Aleksander — simbol Jugoslavije Kralj Aleksander kot deček Prvi privid usode Po smrti svojo matere je preživljal princ Aleksander svojo prvo mladost v Ženevi na obašah Leman&kega jezera. Že kot otrok je spoznavali ljudi in življenje. Igral se je z mestno deco :n tudii pozneje, ko se je šolal na liceju, se je mnogo družil s šolskimi tovariši. Tako je princ že zgodaj stopil v življenje, ki je mnogim vladarskim sinovom ostalo prikrito. Na ves svet je od rane mladosti gledal samostojno in to jo dalo po-sobno črto njegovemu značaju. Ko je bil v carskem paževslkem korpusa ▼ Petrogradu, je njegov oče dobival iz Beograda vesti, ki so napovedovale revolucijo. Osem dni po smrti zadnjega Obreno-viča pa j« bil princ Aleksander deležen prvega privida svoje usode. Otroci kneza Petra so se tedaj podali na izlet v starodavni ruslci samostan Sergijevski na obalah Find-fcmdskega zaliva. Slavni samostan je vzbujal njihovo veliko radovednost. Menihi so knožji deci razkazal! čudotvomo relikvije k> bogate ikone, okrašeno z dragulji Aleksander, njegov brat Gjorgjo in sestra Jcio-n je m. svetu vojskovodij, M bi teH ie v tako mladih letih izvršili takšne zmagoslavne operacije kakor prestolonaslednik Aleksander. Ogromno je zrasel njegov ugled, ko je v balkanskih vojnah kot komandant I. armije strahovito porazil pri Kumanovem turško armado, da je v paničnem begu bežala daleč izza Skopi ja. Med nami, ki smo ta- poveljnik srbske vojske v svetovni vojni, a Krfn pred odhodom na solunsko fronto odločil rpUv regenta. Uspehe tega vp&va je pisatelj oonačil s naslednjimi besedamfc — Mnogokrat se je Ob podal s Krta te Soluna v veliki nevarnosti pred nemškimi te avstrijskimi podmornicami v Pariz ter založa tam svoje imo in svojo vladarsko avtoriteto v korist solunske fronte. In uspelo mu je. Moč njegovega prepričanja te zaupanja je vedno premagala nasprotna mišljenja ter dosegla, da so se za solunsko fronto opredeSE v Franciji prvi državniki in vojskovodje; Poeneare, Jtosnd, Jtoffro ia Fooh. To veCko witm poudarja tmfi ndajl snopič spominov robotnk, Id bh^jsjo ie nekaj let pod naslcmn »V »tožbi Francije«- „ Zaiiuiro te znaflko je tod to^ da Je xo- gent Aleksander, četudi je bfl rthtmd poveljnik vojske, šel« 17. septembra 19HL, torej že po izvBŠenean preboju sokmsko fronte, dobil od svojega očeta-kralja generalsko čast. Prej je v svoji skromnosti in s pozivom na usodepotee dneve, ki jih preživlja pod jarmi j ena domovina, vedno odklanjal sprejem generaMoega čina, daai je to napredovanje s posebnim sklepam iinhfnmla tudi vlada na (Lrfu. ^ * V inistt na vec Jb^uAsvin (b na njihovo sfcapoo svobodno te srečno domovino je preživel kralj Aleksander trpljenja te zmage med vojno, širjenju in zmagi jugo-siovenske ideje pa je posvetil tadi vso poje življenje v miru. Postal n osteft simbol Jugosferija. vojskovodja krat s navdufcmjam rfedffl zmagovitem« pohodu železnih »rbekih polkov, je prt* dohBo jwK> prestotooM^edn&a Aleksandra zlat zvok. Videli smo v duha svojega bodočega vladarja. AH preden se je to Zgodilo, preden nam je zavladal, ja moral s svojo vojsko in svojim vodom m tmjevo pot. Tragedija nade vojske in attckaga voda pri umiku čez Albanijo je bila samo še povečana z bolehnostjo prestolonaslednika Aleksandra, vrhovnega poveljnika. Po težki operaciji je prestolonaslednik z bolniške postelje živo in bistro spremljal vsak pokret svojega, naroda in je z nadčloveškimi napori vzdrževal zveze z zavezniki, katerih naloga je bila, prevzeti v oskrbo srbsko vojsko. V Lje-šu na Jadranu je prestolonaslednika obiskal francoski general Mondezir. Prestolonasledniku so ravno menjali ovoj, kjer je bil operiran, ko je nasproti njemu, šefu misije za oskrbo srbske vojske, izrazil nezadovoljstvo zaradi nezadostnega števila zavezniških ladij, ki naj H prepeljale srbsko vojsko od albanske obale na Krf in drugam. Rekel je: — Nikoli v živlienju se nisem tako razburjal kakor te dni. Ali naj naši bedni in izmučeni ljudje ostanejo tu, da ▼ veruje v svojo zvezdo ln bo poznala pot samo naprej, da sebi vrne svojo domovino! Ko je nekaj mesecev potem srbska vojska že v "prvem naletu osvojila Bitolj. v katerega je vkorakal prestolonaslednik 19. novembra 1916. na čelu svojih divizij, je Aleksander rta čestitko k zmagoslavju odgovoril generalu Mondezrru: — Vedno se bom spominjal, da se tudi v časih najstrašnejših dni umika čez Albanijo niste varali o stvarni vrednosti srbske vojske. Danes ste lahko ponosni, ker ste takrat sodili, da je moje divizije treba samo ponovno oborožiti in opremiti pa bodo spet tisto, kar so vedno bile. Ta gotovost v oceni vam je v čast, meni pa bo vedno drago, da ponovim, kako smo vam za to hvaležni! To, kar je srbska vojska z dobrovttfj-skimi odredi vred izvršila v dveh letih na solunski fronti, zlasti še v ofenzivi, M jo je izvedel general Franchet d' Esperay in ki je dovedla do preboja solunske fronte, — to je epopeja, M je kratki stavki ne morejo opisati. Vrhovni poveljnik Nj. Vis. prestolonaslednik Aleksander je pred ofenzivo s svojimi najzvestejftir r i i generali sklenil povelje: — V svobodo aH smrti In zgodil se je čudež. I. in IL srbska annšja sta v podvojenih etapah prešli čez zapreke na vrhovih Sokola ln Vetrnika. Združili sta se s francosko ko* njenioo in nezadržno prodirali proti severu. 12. oktobra 1918 je prva armija vkorakala v Niš, droga je krenila na levo, da osvobodi Bosno m Hercegovina. Že 1, novembra je L armija prispela na Dtmav pri Beograda: — v 45 dneh jo premerila več kakor 600 km. Če U, novembra ne bi bila Nemčija kapftuBrsla,. bi buli srbski bajoneti blesteli na nezadržnem poleta proti Dunaja in morda še dalje. Odkar se je toapodHo, «d tega legendarnega vstajenja, mineva letos šestnajst let In Oni, čigar trne bo vse veke zlato blestelo med imeni veEkfh zmagovalcev v svetovni vojni, je zaradi krogel podlega zločinca moral k svojim mrtvim bataljonom, sredi katerih je nanj ne-« gtetokrat prežala smrt Itaklj Aleksander kot član kadetskega korpusa na roškem dvora Bfa četn vo$Ske 1» 1503. je pofcžicabi Srbija na prestol tre-tjega Karadjopdja, kralja Petra, da bi i»-ttšiI zgodovinsko misijo v osvoboditaih vojnah. Ko se je 27. marca 1009. kraljevič Djordje odrekel prestokrnasledstva, )e postal prestolonaslednik princ Aleksander. Tedaj so bil« dšplomatične spletke na vi-Sul. Aneksijsika kriza je bila dosegla svoj ■viriranec in ves svet j« mislil na spore mod Sribijo in Avstrijo. Po posredovanju Rusije do sporov sicer ni prišlo in videti je bilo, Kralj Aleksander kot prestolonaslednik, ko je po svojih velikih zmagah nad Turki pričakoval v Skoplju prihod kralja Betfza Biftffji tn v največ J nesrsS Izumre jo? . . Ko je v Sv. Ivanu Meduanskem kape-tan italijanske ladje sporočil regentu Aleksandru nalog svoje vlade, da ga prepelje v Brindisi, je regent izgovoril: — Nikakor se ne ločim od svoje vojske. Jaz pojdem z njimi pa kakor se bo godilo njim, tako naj bo tudi z mano. — Visočanstvo, — so mu rekli nekateri iz njegovega spremstva, — pot, kamor moramo iti, je neprehodna, strašna. Toda izmučeni kakor ste, je ne boste zmogli. Nj. VeL kralj in kraljica lani 7. oktobra na otoku Vidu: po poklonitvi tisočerim pokojnim borcem zapuščata grobišče — Ce zmorejo moji vojaki, bom zmogel tudi jaz! — je odgovoril prestolonaslednik. Ko je Nj. "Vis. prestolonaslednik podrobno izvedel, v kakšnem strašnem stanju je njegova vojska, kako hirajo izčrpani na obali Jadranskega morja, kako jih kosi lakota, je takoj odločil, da se ves sladkor, čaj, biskvit in vse, kar je bilo shranjeno zanj kot rekonvalescenta, razdeli med bolnike do zadnje kocke sladkorja. Na Krfn so pregnanci te domovine umirali v trumah. Zakopavali so jih po petdeset, po sto in več v skupne grobove. Ko jih že zemlja ni mogla več sprejemati vase, so jih z barkami smrti vozili na morje in jih metali v sinjo grobnico. Kar pa se jih je ohranilo pri življenju, so si kmalu opomogli, da so zadavili vsa pričakovanja zavezniških vojskovodij. 2e v juliju 1916 je obnovljena srbska vojska bila vržena na solunsko fronto. General Mondezir je tedaj sporočil predsedniku francoske republike, predsedniku francoske vlade, nadalje generala Joffreu in generalu Castelnuovu: — Organizirana srbska vojska bo M-ser vzhodne armade. In sicer zato, ker je homogena, ker ima odličen oficirski zbor, ker so vojščaki preizkušeni v strahovitih naporih, katerim so odoleli samo najbolj junaški in najxrij vztrajni. In pa zato, ker je navdušena nad svojim mtadan kraljevskim povesljrakonv ker smrti :ega zaveznika Silno razburjenje vse francoske javnosti — Vesti o izpremembah v vladi — Poostritev nadzorstva nad tujci ie čtane, naj se zberejo dane« pred spomenikom Clemenceauia, da manifestirajo za junaško Jugosčavido io njeneca viteškega kralja. Naše Sanstvo, pravi poftovn& De ta Rodi, je hotelo izroditi kralj« Aleksandru kolajno v znak občudovanja ja vdanosti, sedaj pa mora v najglobSji žalosti z vsemi pošten mi ljudmi na svetu žalovati s svojimi jugosSoveni ktroi tcrvariži za pokojnim krajem Članstvo organizacije o«it}eo:h križev bo porabilo vsako priliko, da dokaze Prenosi teh svoja čuvstev. Preglas pariškega Pariz. 11. oktobra. AA. Havais poroča: V neizmerni žalosti, ki jo čuti Francija, ie splošni občutek, da bo najlepša počastitev obeh padlih veliki mož. če nadaljuje veliko delo za spravo med narodi n mir. »Petit Journa-U pravi, da bo Barthouieve-mu nasledniku potrebna vsa avtoriteta in na®ios« v od&očbah ter ugotavlja, da so vsi z vtJ&itn zadovoljstvom sprejeli narnest-ništvo pokojnega kralja. Vts,: listi sočasno ugotavljajo, da je bila varnostna služba kljub zrednkn varnostnim ukrepom vseeno nezadostna, ter zahtevajo, nan posžanci o tem interpe&rajo vlado. Francija je dežela političnega zavetišča, toda poskrbeti bo treba, da bo nadzorstvo trad tujci mnogo večie kakor doslej. »Matin« pravi: Ce se vlada zaveda svoje dolžnosti, bo taikoj odi-ta vila krovce. Tudi vts fisti ugotavljajo krivdo nezadostnih varnostnih ukreipov m ne izključujejo možnosti rekočstnufccHe viade, ki bi v prva vrsta zadela notranjega ministra Sarranta. Obenem ostro nabadajo tudi pravosodnega minfctra Cherona zaradi afere Prn-cea. xPe#t Journal« misli, da bo vlada podala v ponedeljek kolektivno ostavko. Navajajo se že imena novih ministrov. Za zunanje zadeve bi prišli v poštev Herriot, Ek>ncour, Tardiem, Randin in de Jouvenel, za ootraoje zadeve pa Laval. Vendar pa še traogo listov ne. veruje v krizo vlade spričo mednarodnega položaja in gospo-daske krze, češ, da hI. iz teh razlogov morala še dalje ostati na krmilu vlada strankarskega premirja. Vodja znane organizacSe ognjeitij kri-iev, polkovrrk De la fjoch, je pohval svo- župana Pariz. 11. oktobra. AA. Predsedni parile občine Contenau ie dane« objavil pariškemu prebivalstvu tale proglas: Pariz Je v žalnih zastavah. Kralj Aleksander I. bi bil mora! biti danes gosi francoske prestolnicee, ki se je pripravljala. da v njem pozdravi borca t z svetovne vojne, prijatelja Francije ki hrabrega vojskovodjo junaškega Jugoslovenskega naroda, * katerim nas vežejo stari in dragi sliki Plemeniti vladar fe padel kol žrtev ostudnega atentata. Pariz ae klanja t največjim spoštovanjem pred posmrtnimi ostanki mučeniskega kralja in pred posmrtnimi ostanki zunanjega ministra Loui-sa Barthou ja, ki je smrtno zadet padel od kralju. Veliko bot V/. Vel. kraljice Marije, globoko žalost Beograda in Jugoslovanskih krajev defi pariško prebivalstvo z vsem svojim bratskim srcem. , - S Pokojni Viteški kralj Zedinitelj na krovu naše vojne ladje »Dubrovnik« usodni pod v Marseille Skrivnostni atentatom Dosedanja preiskava je ugotovila, da j* imel dozdevni Kelemen Se dva sokrivca Pariz, 11. oktobra. AA. Preiskava je do-zdaj ugotovila, da je bil atentator, ki se skriva pod kriv® imenom Kelemena, v Parizu 3. oktobra. Nastanil se je v nekem hotelu pod imenom »Suk« ali »Suk«. Danes so temu hotelirju pokazali atentator-jevo sliko. Takoj je spoznal v njej svojega gosta. Hotel r je izjavil, da se je atentator sestal t dvema osebama Ugotovili so tudi trgovino, v kateri si je atentator kupil svojo novo obleko. Policija skuša izslediti, kje se sedaj nahajata ta dva neznanca. Vse kaže, da je bil maršejski atentator član teroristične organizacije. Francoska polici ia je izdala nalog, naj vsi njeni organi nadzirajo potnike. Marseille, 11. oktobra. AA. Neid tukajšnji industrijec se je prijavil na policiji in ie tamkaj izjavil, da je v dozdevnem Kelemenu spoznal človeka, ki ga je zanesljivo videl 23. septembra v Marseillu v družbi z neznancem izrazitega levant n-skega tipa. Z njima je bila tudi neka ženska. Zapomnil se jih je, ker so se med plačevanjem računa med seboj sprli „Kramer" in „Halmi" Neka hotelirka v Aix ies Province je davi izjavila na policiji v Marseilieu. da ie bil atentator prejšnjo nedeljo v njenem hotelu. Z njim sta bili še dve drugi osebL Ena se je prijavila pod imenom Evgena Krameria. Star je bil kakih 24 let, drugi pa se je vpisal kot »Halmi« al' »Salmi«. Hotelirka je pripovedovala dalje, da je bil ta Halmi ali Salmi brat Kelemena Tako ga je klical Kelemen sam. Na dan kraljevega prihoda je Kelemen odšel iz hotela ob 13. uri. Zanimal se je za liste in za podrobne vest o prihodu in bivanju Nj. Vel. kralja Aleksandra Njegova tovariša sta dan pred kraljevim prihodom odpotovala baje v Pariz. Ponarejeni potni list Praga, 11. oktobra. AA V zvezi s preiskavo o atentatu v Marseillu in v zvez s poročilom, da je bil potni list št 479 izdan 30 maja od češkoslovaškega konzulata v Zagrebu in da je na tem potnem listu pod pisan konzul Prtnik s protokolno Številko 185 744 je uradna preiskava dognala, da konzul Prtnik. ki je od 1 januaria v službi v zunanjem m nistrstvu v Pragi, ni mogel izdati tega potnega lista 30. maja v Zagrebu Prav tako češkoslovaški generalni konzulat v Zagrebu ni nikoli zabe'ežil navedene nrotokolne številke Potu- list številka 479 je izdal češkoslovask' gnerahii konzulat v Zagrebu pravemu češkoslovaškemu državljanu, ka ga praška policija dobro pozna. Interpelacija v francoskem parlamentu Pariz, 11. oktobra. AA. Naroedni poslanec Pierre Beranger je izjavil danes, da namerava interpelirati vlado o sankcijah proti tistim, ki so odgovorni za marseillesko katastrofo. Interpelacijo bodo podpisali še drugi poslane: in zahtevala obenem, naj vlada vendar enkrat izda primerne ukrepe proti zlorabam gostoljubnosti v Franciji. Pariz, 11 oktobra AA Sinoči je skupina dijakoev manifestirala proti policiji. Padal so vzkliki proti delu policije, ob 19. pa je zopet zavladal popoln mir. Nova žrtev Marseilie, 11. oktobra w. Marše i tleski atentat je zahteval novo smrtno žrtev. V bolnici je davi umrla 181«tna deklica, ki je bila zadeta od krogle Netočne vesti Pariz, 11. oktobra. w. Oficijelno se de-ment ra vest da sta bila pri atentatu v Marseillu usmrčena ali ranjena francoski admiral Bertheleot io jugoslovenski maršal dvora Dimitrijevič. Zdravstveno stanje generala Georgesa Pari«, 11. oktobra. AA. Smatrajo, da je zdravstveno stanje generala Georgesa zadovoljivo. Zdravniki bodo podali evoje končno mnenje v dveh ali treh dneh. Sožaljne izjave tujih poslanikov Beograd, 11. oktobra, p. Včeraj so po-setnli min strskega predsednika Uzunoviča ter zastopnika zunanjega ministra dr Ko-jica poslaniki in odpravniki poslov Anglije. Albanije, Turčije, Rumun je, Bolgarije. Madžarske. Argentine, Grčije, Čila, Švice in Nemčije Izrazili so jima v imenu svojih suverenov odnosno državn h poglavarjev, kakor tudi v imenu svojih vlad najgloblje sožalie zaradi izgube, ki je zadela iugoslovenski narod, ko je Nj Vel kralj Aleksander -ostal žrtev atentata Ministrski predsednik g. Uzunovič in zastopnik zunanjega m n is tra g. dr. Kojič sta naprosila šefe tujih dmlomatsikih misij na našem dvoru, da svojim «uverenom državnim poglavarjem m vladam sporočijo najtoplejšo zahvalo na?e vlade. Čitafte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Barthoujev pogreb Marseille, 11. oktobra. AA. Sooči ob IS. bo posmrtne ostanke pokojnega zunanjega ministra Barthouja prepeljali aa ko-lodvor. Na vsej poti od pretekture do postaje so bile ogromne množica. Vojaške čete so itskazale velikemu francoskemu državniku zadnje vojaške časti. Z istim vlakom sta se vrnila v Pariz ministra Tar-dieu ln Herriot. Predsednik francoske republike se je vrnil v Pariz z Nj. VeL kraljico Marijo. Pogreb pokojnega zunanjega mlnlsti* Louisa Barthouja 6t sa našim tako zelo priljubljenim kraljem Aleksandrom-— Globoko užaloščeni »Črnogorski prosvetni klub«. Cleveland, Ohio, USA. Clsvelandski Jj-goslovanL zbrani na zborovanju, izražamo v silni tuši ob tragediji našega naroda svojo neizmerno bolest kraljevskemu domu in fugoslovenskemu narodu ter domovini, e katero smo solidarni. — Skupščina Jugoslo- vanov. Tudi iz Afrike Beograd. 11. oktobra. AA. Južnoafriška država je prosila -n^leškega odpravnika poslov, naj izrazi slovenski vladi njene globoke simpatije in sožalje k nenadomestljivi izgabi. ki ie zadela kraljevino Jugoslavijo z umorom Nj. Vel. kraUa Aleksandra- in Japonske Beograd.' 11. oktobra. A A. Predsednik vlade ie dobil iz Tokia to-le brzojavno so-žalnico od Seipi-Nomaseija. glavnega ravnatelja lista »Hotsec: Ob smrti Ni. Vel. kralia Aleksandra je uredništvo »Hotee« globoko presunjeno nad tragičnim dogodkom in pošilja iskreno so-žalnico in izraze sočutja velikemu jugoslovenskemu narodu. Portugalska Lizbona. — Z grozo m veliko presunje-nostjo sem dobil vest o tragični smrti Nj Vel. kralja Aleksandra V imenu portugalske vlade in v svojem imenu vas prosim, sprejmite naše najgloblje io najiskrenejše sožalje — Kerodamata. portugalski zunanji minister. Urugvaj Montevideo. — V žalosti, ki je zadela Ju-J goslavijo. naj sprejme vaša ekscelenca izraze mojega najglobljega sožalja. Felite Fereiro. zastopnik urugvajskega zunanjega ministra. Bolivija La Paz. — V imenu bolivijske vlade izražam vaši ekscelenci globoko »ožalje ob umoru Nj. Vel. kralja Aleksandra. — David Alvestegve, bolivuijski zunanji minister. Novinarska Mala antanta Beograd, 11. oktobra AA Predsednik češkoslovaškega nacionalnega odbora tiskovne Male antante je poslal pre-dsedoslcu našega odbora tiskovne Male antante M»-hajlu 2avančeviču tole brzojavko: Bolestno presunjen zaradi sm"ti vdlkega kralja Aleksandra, ki pomeni ogromno ia-gubo ne samo za Jugoslavijo in Malo antanta temveč tudii za bratško Čeikosiova-ško, pošilja češkoslovaški odbor tiskovne Male antante jugoslovanskemu odboru izraze svoje žalosti in sočutja. SvichovBku Prarv tako je g. Zirvfunčevič dob.H sožal-oo brzojavko od predsednika romunskega odbora tiskovne Male antante, ki se glasi: V teh za vaš narod tragičnih urah se nnnunslki odbor pridružuje vam in vsemu jugoslovenskemu tiskru z neizrekljivo bolestjo. Nimamo besed, da bi izrazili našo ž*4ost nad strašno smrtjo plemenitega heroja in modrega suverena Jugoslav-je, ki ga je ves rumunski narod oboževali Bolestno se siki anjamo pred njegovim slavnim spominom in prosimo, sprejmite izraze našega najglobljega sočutja in naše solidarnosti — Sandulesco. Žalovanje na Poljskem Varšava, 11. oktobra AA Ko je predsednik republike Moscicki uvedel za marseillesko tragedijo, Je tako? prekinil lov v Hodieszu ln se vrnil v Varšavo Z njim se Je vrnil tudi zunanji minister Beck Po prihodu v Varšavo Je takoj odšel v Jugr slovensko poslaništvo, kjer je izjavil jugoslovenskemu poslaniku Lazareviču sožalje poljske vlade Odtod Je zunanji minister Beck odšel v franc/»Vo poulinlštvo Predsednik poljske vlade Kozlovsk! je izrazil Jogoslovensksmn poslaniku L*zare. viču toplo sožalje. Jugoslovenskemu poslaniku Lazareviču so izrazili sožalje predsednik po.jskega parlamenta Vitalski, bivSi predsednik vl<> de Slavek, odposlanstvo oficirjev, ki so ga vodili generali Wieniaw, Glogozelsci in Zamojski, predsednik oljsko-iugosioven-ske lige, predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve knez Lubomirs' i, predsednik novinarske zveze Stezinski in mnogi drugi prijatelji Jugoslavije. Vsi listi pišejo podrobno o t-arsellleski katastrofi in o smrti blagopokojnega kralja Aleksandra. Iz člankov veje topla in bratska ljubezen do jugoslovenskega naroda. Vsi obžalujejo prerano smrt velikega kralja. V Rumuniji Bukarešta, 11. oktobra AA. Vest o tragični smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra je Po vsej Rumuniji učinkovala porazno. Na dvoru sta se ob prvi vesti mudila predsednik vlade Tatarescu in zunanji minister Titulescu. Po poročilu zunanjega ministra Titulesca Je rumunski vladar takoj stopil v stike s poročevalsko agencijo Ra-dor, ki mu je sproti dajala informacije o katastrofi. Predsednik vlade Tatarescu Je novinarjem podal izjavo, v kateri slavi blagopokojnega kralja Aleksandra kot vladarja ln človeka V enakem smislu pišejo vsi romunski Usti. Vsi ugotavljajo, da je zadel romunsko kraljevsko rodbino ln Jugoslovenski narod in njegovo dinastijo nepopravljiv udarec. Vlada je tsdala naredbo o narodni žalosti, ki bo trajala do pogreba pokojnega kralja Aleksandra Na dan pogreba bodo v vseh cerkvah cerkvena opravila, "se šole bodo zaprte. Prepovedane so vse zabave V šolah bodo predavali o življenju la delu Nj Vel. kralja Aleksandra. NI. Vel. kralj Karol Je odredil dvorno žalost Trajala bo 6 mesecev Prvi trije mesfeci bodo meseci najgloblje žalosti. Poosebljenje vrlin južnih Slovanov London, 11. oktobra. AA »Times« prinaša uvodnik, v katerem ponovno naglaša, kako te dni ves svet sočuvstvuje Jugoslavijo in Francijo Marsellleska tragedija se Je zgodila ob url, ko so se ravno začeli kazati blagodejni sadovi državniškega delovanja kralja Aleksandra. Noben evron skl narod nima tak0 junaških vojaških vrlin kakor južni Slovani. in kralj Aleksander je bil po svoji osebni hrabrosti, ; ki je klubovala vsaki nevarnosti, pooseb-1 Ijenje teh vrlin. dlankar na koocu z velikim zadovoljstvom beleži pohvalne in simpatične ae-krologe, ki so o blagopobojnem kralja izšli t italijanskih listih. »Manchester Guardian« piše, da je po zaslugi kralja Aleksandra Ideja o slogi In resnični svobodi balkanskih narodov 'jolj dozorela kakor kdajkoli doslej ki da bi bila slina politična nesreča, če bi b« to delo tragično preminulega vladarja ne nadaljevalo. »Daily Telegraph« pravi, da Je smrt kralja Aleksandra ogrnila v črno vsq Evropo ln da so pogledi rsega sveta pora> sočutja obrnjeni k njegovi vdovi Nj. Vel kraljici Mariji ta njegovemu sinu Nj VeL kralju Petru H. Njuno bolest dele rs4, tisti, ki znajo ceniti vlogo blagopokojnega kralja Aleksandra. Nemčija dvakrat občuti žalost Berfin, 1L oktobra. AA uDouiBobes Nachrachtenbureaiu« objavi jat: Vsa Nemčija je pod vtisom strahovitega in gnusnega atentata, čger žrtvi sta postaAa jugoslovenski kraJjj Aldksender in francoski zunanji minister Loum Barthou. Osm je prišla vest o straišni nesreči, so vsa ministrstva in poslaništva takoj razobesila zastave na pol droga. Listi posvečajo marsejskemu zdočkin obširne članke, v katerih se zgražajo nad o>d-vratnim zločinom in slikajo pomen vzvišen e osebnosti blagopo&oinegc kralja Aleksandra. Poiuradna »Deutsche dšploroalj-sche Korrespondenz« pravi med drugim: Ves kulturni svet deli žalost, b je zadela Jugoslavijo s smrtjo njenega vzvišenega vladarja Njegove osebne vrline, življenje polno samozatajevanja in njegova rodbinska čuvstva, ki smejo služiti za zgled, in naposled ljubezniv način občeva-nja blagopokojnega kralja Aleksandra s vsakomur so bila splošno znana in cenjena Razen tega, kar še bolj karakterizira njegov kraljevski položaj, je bil eden izmed tistih vladarjev, ki vidijo v svojem kraljevanju obveznost da čim več store za svoj narod. Njegovo zadržanje v svetovni vojni, polno junaštva in samoprema-govanja ma je že kot prestolonaslednika podelilo sijaj legendarne osebnosti. V naj-kritrčnejšh trenutkih je sam sprejei odgovornost nase. Po zreli presoji si je odločno postavS za glavni cilj svoje poBtike ohranitev miru, v notranji politiki pa poravnanje nesporazumov. Njegova izredna svojstva rojenega voditelja naroda »o se že večkrat pokazala, posebno ps v zunanji politiki. Tu je z veliko potezo vzel iniciativo v svoje roke in izvedel zbližanje z Bolgarijo. Zadnja leta so se od noša ji med Jugoslavijo in Nemčijo razvijali ugodno v korist obeh hdrzav. Zato Nemčija dvakrat tako občuti žalost jugoslovenskega naroda ob tej prehudi izgubi in sočustvuje z njim. Sožalje Horthyja Budimpešta, 11. okt. w. Vsa oflcielna Madžarska živo spremlja žalost jugoslovenskega naroda ob smrti kralja Aleksandra. Državni upravnik Horthy je poslal kraljici Mariji in predsedniku Lebrunu prisrčne sožalne brzojavke Razen tega se je zglasil njegov šei kabineta v jugoslovanskem in francoskem poslaništvu idr soo-roti sožalje drža »"nega upravnika Ministrski predsednik Gombos je poslal v obe poslaništvi svojega državnega tajnika, v imenu zunanjega ministrstva pa Je izrazil sožalje namestnik zun. ministra Hory. Kdo bo Barthoujev naslednik Pariz, 11. oktobra. w. Ministrski predsednik Doumergue je namesto umorjenega zunanjega ministra Barthouja sam prevzel začasno vodstvo zunanjih zadev. Barthoujev naslednik bo določen šele po državnem pogrebu. V poučenih krofih so mnenja, da pride v primeru, če ministrski predsednik Doumergje ne bo eam prevzel vodstva tega resora, zanj v prvi vreli v poštev Herriot Vremenska napoved Splošni vremenski pregled 11. oktobra: Nad Italijo in južnovzhodnim delom Balkanskega polotoka depresija, nad zapadno, 6redrijo in vzhodno Evropo visok pritisk, ci-klonsko vremensko stanje nad severno Evropo, vedro, nad Alpami, v severozapadni, srednji in jugovzhodni Evropi prevladuje oblaen vreme, mestoma dež. — V Jugoslaviji prevladuje oblačno vreme, ponekod dežuje. Tetnperatura ie padla za 8 stopinje, minimum v Kalinovku (4), maksimum v Mostarju (25 etopini C,). Napoved za iutri: Nad severozapadnim in zapadnim delom države bo še bolj jasno, v ostalih krajih oblačno, ponekod tudi deževno- Dunajska vremenska napoved sa petek; V Alpah sprem eni iivo. od časa do Časa solnčno. nekoliko topleie, v notranjih in južnih Alpah precej jasno, zjutraj hladno, opoldne mila smrti Kralja &1eQsaiidra €2} črne žalosti na Belem dvoru. Ves dan pojo zvonovi po državi. Po mestu pa zastava pri zastavi. Povsod Njegova slika v žalnem floru. O krtdju gre beseda v slednjem zboru, vsak o možatosti njegovi pravi in vsakdo klanja se njegovi slavi, presunjen ob zavratnem tem umoru. Pr osvetitelj in bodritelj V Kragujevcu so 5. novembra lani praznovali 100-letnico ondotoe gimnazije, Id je dala srbskemu narodu največ voditeljev bi prvakov, borcev m svobodo in kulturo. Stoletno delo za kulturni dvig jugoslovenskega naroda je počastil vladar, ki je svoje priznanje in zahvalo izrekel takole: »Ta svečanost je v bistvu izraz hvaležnosti Šumadiji sa vse, kar jo neprestano delala za našo nacionalno idejo. Pred našimi očmi korakajo v tem trenutku spomini na njene sinove in na vsa njena pokolenja, ki so s svojo požrtvovalnostjo in s svojim junaštvom dokazala, kadarkoli je bilo treba, da nas narod zasluži svobodo bi svojo lastno kulturo! Ti so prvi osvobodili narod pred zatiralci, ti so si izvojevali pravice do življenja in samostojnosti, ti so » svojimi svobodnimi ognjišči zdramili vero med neosvobojenimi brati m postavili zatočišče rodoljubom z vseh strani Ti so prednjačili srbstvu bi jugoslovenstvu v vseh borbah za osvobojenje In zedinjenje.« saDac, jugoslovenski Verdun, je bil letos 3. junija kraljevsko počaščen. Odkrit je bil spomenik žrtvam za svobodo ln domovino, otvorjena je bila železniška zveza šabca preko novega mosta z ostalo Jugoslavijo, posvečen je bil novi sokolski dom. Veliko patriotsko svečanost je poveličal Nj. VeL kralj Aleksander, ki je hrabrim šabčanom izrekel zahvalo v prekrasnem govoru. Dejal je med drugim: „ . _ „ »Usoda, Id je doletela Sabac ln ves ta kraj, je bila strašno krvava m najbolj surova. Sledove vojne vihre vidimo še danes. Obnavljanje se vrši počasi in je težavno. Vendar napreduje, čeprav s hudim naporom. Vi niste sedaj tisti Šabac poleta in procvitanja kakor nekoč. To ni tako lahko po vsem tistem, kar je tod divjalo in rušilo. Toda vi ste junaki, ki boste tudi te ovire premagali Vaša «elika narodna država, za katero so njeni in vaši junaki živeli in umirali, je sedaj stvarnost, je sila, o kateri govore s spoštovanjem prijatelji in nasprotniki Svoje poslanstvo opravlja v svobodi in miru, skromno in postopno dozoreva na vseh straneh s svojimi naprednimi napori.« Banovinska ženska zveza članicam £dfoin£&ih vrlin, ki so vit in jamstvo sile in ne-premaglj vostn naše države. Milijoni žerakih oči pretakajo te dni solze tuge, mLHjonom žensk se danes trgajo srca v nepopisni potrtosti. Da. slovensko ženstvo, staro in m tedo, ltnovito m preprosto danes plaka «a kraljem Aleksandrom kafcor ni še nikoli plakalo za nobenim vladarjem, odkar živi na zemlji naš rod. Dravska banoviinska ženska zveza poziv-Ije svoje izvenljubljanske včlanjene edinice _ljubljanska ženska društva so že storila svojo dolžnost ljubezni in udanosti — naj prirede povsod na deželi žalne seje m predavanj o našem blagopokojnem nenadomestljivem kralju mirotvorcu, idealnem sinu, možu in očetu, da vzpLapola iz vse naše domovine obenem k nebu zubelj ljubezni in spoštovanja do Njega, ki ga ni ki prisezrite neomajno zvestobo Jugoslaviji, ki jo ljubimo poslej še srčneje kot Njegovo dedščino, — pa Njegovemu sinu, kralju Petru II., naš; nadi! Minka Govekarjeva, t č. predsednica Sožalne brzojavke gg. bana inpodbana Gospod ban dr. MarušiC je poslal g. MIlanu Antiču, ministru dvora Nj. Vel. kralja v Beograd naslednjo brzojavko: »Prosim, da tolmačite Nj. Vel. kralju Petru n., Nj. Vel. kraljici Mariji in vsemu visokemu kraljevskemu domu neizrekljivo bol, ki jo občuti vse prebivalstvo dravske banovine ob smrti svojega velikega vladarja in očeta. V teh težkih dneh preizkušnje se oklepamo bolj ko kdaj prej v neomajni zvestobi, vdanosti in ljubezni svojega vzvišenega vladarskega doma. Jugoslavija bo pogumno in dostojanstveno prenesla ta težki udarec v zaupanju na svojo veliko bodočnost, ki jo je blagopokojnl veliki vladar in državnik tako uspešno pripravljal.« Nadalje je poslal g. ban brzojavko g. Nikoli Uzunoviču, predsedniku ministrskega sveta: »Globoko potrt nad težkim udarcem, ki Je zadel našo drago domovino, vas prosim, da sprejmete s kraljevsko vlado izraze najglobljega sožalja vsega prebivalstva dravske banovine, kakor tudi izraze mojega osebnega sočustvovanja. Mučen iška smrt velikega kralja in nepozabnega vladarja, bo Ae tesneje združila srca vseh Jugoslova- nov v neomajni ljubezni in zvestobi do skupne domovine in svetlega kraljevskega doma ter jim vliva nezlomljivo voljo in nepremagljivo moč, da tudi v najtežji preizkušnji izpolnijo poslednje kraljevske besede velikega pokojnika.« Gospod podban dr. Pirkmajer je brzojavfl g. ministru dvora: »Prosim vas, da tolmačite Nj. Vel. kralju Petru IL in Nj. VeL kraljici-materi Mariji ob smrti Nj. VeL kralja Aleksandra L izraze najglobljega sožalja in iskreno zagotovilo, da ss narod v svoji neutešljivi bolesti in grozni nesreči oklepa z vso vernostjo in globoko vdanostjo presvetlega kraljevskega doma.« Predsedniku vlade pa je brzojavil g. podban: »Do dna duše užaloščen in pretresen, ker nam je zločinska roka za vedno ugrabila naše najdražje, narodnega kralja Aleksandra L, izražam najgloblje sožalje ln živo vero, da bo največja, sreči domovine na oltar položena žrtev večno oplajala jugo-slovensko zemljo in usodo jugoslovenskega naroda.« Kmetska mladina! Zveza kmetafcih fantov in deHet objavlja: Onemele so naše kmetslko-mlsdnske v Bte in v neizmerni boli šepočejo naročilo umirajočga vladarja: »Cuvajmo Jugoslavijo!«, id nam je v tem prebridkem trenutka tolažba in neizčrpen vir optimizma za svetlo bodočnost naše narodne države Njega, ki naan je tolikokrat dejal: WVss je vas in brez nje ni ničesar!«, ni več med nami; podila m zavistna sila, ki ji ie tm v očeh in jo plaši raze vit in napredek naše domovine, je zločinsko ugasnila romsko pot našaga viteškega vladarja, prvega vseh borcev za svobodo jugoslovenskega naroda in jugoslovanske zemilje. »iZemlja je božja in tistega, ki jo obdeluje!« je tista nezrušljiva vez in spojitev našega modrega vladarja s kmetsikim človekom v sintezo narodnega in gospodarskega bistva. Ni ga v zgodovini vseh dob vladarja, Id bi ga mogli s tolikim ponosom in Ijubesn*-jo imenovati narodnega km ©takega vladarja, kakor smo to dan za dnem misli H, čutili in refcali našemu viteškemu vladarju, U je bil po svojem duhu, delu in življenju no-nehoma spojen s ksnetsOtim jugoslovanskim narodom. Sveta žrtev našega vladarja sa njegov i— rod in državo bo kot hič žarela v srcfli kmetske mlad ne in na praporih kmetako-mJadinskega gibanja, ki ne bo zatajilo po- •fedrrjega naročila: »&rvajmo Jugoslavijo«, temveč bo do zadnje kaplje krvi čuvalo to sveto oporoko. Slava kralju — mučeniku! 2ivel kralj Peter IL! Na svoji žalni seji za Magopokojnim krsr-Ijem-mučenikom je Zveza kmetskih fantov in deklet z naslednjo brzojavko izraz la sožalje: »Ministru dvora, Beograd. Svečana žalna sejea organizirane slovenske kmetske mladino z globoko žalostjo objokuje smrt svojega pokrovitelja in zaščitnika vasi viteškega kralja zedinitelja Aleksandra I.« — Prav tako pa naroča vsem društvom kmetskih fantov in deklet popolno globoko žalovanj e. __ Nadomestniki članov regentskega sveta Lani 15. februarja so v Orašju otvorili novo šolo za spomin Voždu Karadjordju Petroviču, ki je pred 1S0 leti ravno v tem kraju dvignil svoj rod k vstaji in s tem započel gigantsko borbo zrn osvoboditev Jugoslovenov izpod tujega jarma. Velike slavnosti, ki je bila praznik vse Šnmadije, se je udeležil Nj. VeL kralj Aleksander in v nagovoru na zbrano množico rebei med drugim: »Naša borba, sklenjena in pričeta na tem svetem mestu na Sretenje 1804, ki se je vodila za srbsko osvobojenje In zedinjenje, je bila pretvorjena L 1914. iz ožje srbske borbe v širšo jugoslovensko, ki se je s širino svojega zamaha in sDo svojega poleta zlila v teku svetovne vojne v skupne napore vseh jugoslovenskih rodoljubov. M napori so bili na kraju kronani z uspehom: z ustvarjenjem zedinjene velike in močne nam kraljevine Jugoslavije. Ce je le nekaj resnice na našem pregovoru, da je lažje pridobiti nego ohraniti, potem boste — o tem sem trdno prepričan — pri čuvanju jugoslovenskih pridobitev zopet prednjačili vi ki ste vedno prednjačili pri njihovem pridobivanju in boste odbili vse one udarce, ki bi bili zavestno ali nezavestno naperjeni proti njim. Ta vaš spomenik naj bo opozorilo in opomin, skozi koliko krvavih bojev je bilo treba iti od leta 1804 pa do končne ustvaritve jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva. Ta šola pa naj bo tudi stalen in najboljši dokaz za to, s koliko enotnostjo in odločnostjo moramo čuvati naše edinstvo proti vsakomur, pa naj bo to kdorkoli!« nii pretresla črna zastava tako kakor to pot V teku noči so vlada, vojska in mornarica prisegle novemu kralju — mlademu, ljubljenemu Petru IL Vstalo je novo, težko in žalostno jutro nad prestokiico. Z neba prši rahel dež. Kakor da pomaga nebo jokati z narodom, ki je izgubil očeta... Ob sedmih se Beograd razžlvlja. Tisoči in tisoči se vsipljejo na ulice, hiteč na svoje redno delo. Ob črnih zastavah, ki so za vihrale v eni sami uri s sleherne hiše, se ustavljajo. Mnogi še ne vedo, zlasti ne oni s periferije. Tudi tem se zdi vest na prvo besedo neverjetna. Od Te-razij so se zagnali kolporter^: »Van-redno izdan je«... Ljudje se drenjajo okrog njih in knpujejo. In potem stoje sredi ulice s časnikom v roki In fitajo. Izpod neba se vsiplje gost dež. Toda nihče se za to ne zmeni t&tajo in jokajo. Narod joka. Srečam znanca, Črnogorca. Velik, močan, kakor gora. V sni roki drži dežnik, v drugi časnik. Oči so mu polne solz. Ni treba pozdrava, ne običajnega: Kako si!? Samo vzdih: »Bože, bože moj, kako je to došlo!?« Po tržiščih, na Jovanovi pijači In Cvetnem trgu, kjer sicer mrgoli življenje v ranih jutranjih urah, je vse tiho, pobito, poraženo. Gospodinje prihajajo, se i ustavljajo ob prodajalcih in jokajo. AB 1 je sploh mogla zadeti naš narod hujša nesreča?... Beograd je zavit v črno. Po dve, tri in še več zastav visi s sleherne hiše. Z , javnih zgradb vihrajo dolge črne zasta-' ve. Pred izložbo knjigarne Pelikan, ravno nasproti dvora, se ustavljajo ljudje in gledajo v izložbi veliko, krasno sliko svojega kralja, ovito v črni flor. In pod njo sliko, kjer kralj Aleksander, takrat še regent, sprejma na dan 1. decembra L 1918. deputacijo Narodnega veča in proglaša zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi tu ne slišiš besede. Ves kraljevski Beograd je kakor grobnica. Na poslopju starega dvora visi na pol droga spuščena državna zastava ovita v črno. Na poslaništvih so izobešene zastave tujih držav na pol droga in ovite s črno tenčico. Po kavarnah, kjer so nameščeni radioaparati. se gnetajo ljudje in poslušajo napovedovalca, ki vsake ! pol ure Sta prokamacijo vlade in potrebne vesti o gnusnem zločinu. Po ministrstvih prisega uradništvo no* vemn kralju. Umor velikega kralja Aleksandra je izzval po vsej Srbiji silno zaprepaščenje in srčno bol. Srbski narod je ljubil Svo- Armifski general Vojislav TomM Senator Jovo Banyairi?i Senator dr. Zec Slovenski lovci ob izgubi pokrovitelja Ravensko lovsko društvo je poslalo NJ. kr. Via. knezu Pavlu v Beograd naslednjo brzojavko: »Ob smrti Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I., našega Najvišjega pokrovitelja in zaščitnika, plakatno lovci dravske banovine neutolažljive solze. Zamirajoči vrhovi očaka Triglava in Kamniških planin so zaviti v žalno kopreno za Njim, ki jih je tolikanj ljubil. Neutešljiva žalost pretresa srce slehernega lovca, obenem pa utrja neomajno zvestobo do Najvišjega kraljevskega doma in jača jekleno voljo braniti domovino in prestol Kara-djordjevičev v večno slavo in hvaležnost kralju Aleksandru L Svoje najgloblje sožalje izrekamo Njenemu Veličanstvu naši pokroviteljici ljubljeni kraljici Mariji, Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II., Vašemu Vlsočanstvu in vsemu kraljevskemu domu. — Za SLD dr. Lovrenčič, predsednik.« jega kralja z vsem svojim srcem. V njem je videl Heroja, ki je izvedel narod čez Golgoto v Odrešenje in ki je do zadnjega svojega diha skrbel za blagor in srečo Jugoslavije. Ko se je v teku današnjega dopoldneva razširila vest o kraljevi smrti v sleherno selo, je zavladala vsesplošna narodna žalost Seljaki oplaknjejo svojega ljubljenca in povsod se že pripravljajo deputacije, Id se bodo udeležile pogreba tako strašno tragično padlega kralja. Posebno žalost je vzbudila vest o kraljevi smrti v Šumadiji, ki je zibelka dinastije Karadj ordjevičev. Vsesplošno žalovanje je še povečala vest da je s kraljem umrl, zadet od zločinske roke tudi francoski zunanji minister Barthou, ki si je v teku nekaj dni svojega bivanja v naši prestolnici letos v juniju pridobil res izredno tople simpatije in ljubezen. Častitljivi starec, veliki prijatelj našega naroda, z vedno nasmejanim obrazom, pozdravljajoč in od-zdravljajoč množicam, ki so ga navdušene prisrčno pozdravljale, je še vsem Beograjčanom v svežem spominu. Kakor se vsa prestolnica klanja v nemi žalosti manom svojega velikega vladarja, tako se klanja tu d! manom velikega Francoza in prijatelja naše države. In žefi: naj M vsaj tndi ti dve dragoceni žrtvi ne UH zaman na oltarja mira. B. V. Domače vesti Cenjene naročnike, ki še nimajo naročnine do konca oktobra plačane, naproša uprava »Jutra«, da jo blagovolijo poravnati zanesljivo do srede meseca zaradi olajšanja v blagajniškem poslovanju uprave. Upravništvo »Jutra«. * Na evropski železniški konferenci ▼ Dubrovniku sodelujejo od »rede budi delegati Estonije, Litve in Sovjetske Rusije. Rjska delegata sta načelnik potn.škega oddelka prometnega ko mis ari jata Mihael Je-gorov in gospa Zinaida Kiškina, ki opravlja ^"službo ekonomista pri istem komfcarijatu. Sovjetski in estonski delegati so prispeli v Dubrovnik preko Dunaja. Izjavili so, da jih posebno zanima ureditev prometa med Rusijo in zapadom. Rusija je že uredila vsa prometna vprašanija s Poljsko, Litvo jn Estonijo, ima .pa še nekaj drugih predlogov, k; zanimajo tudi mnoge evropske države. Konferenca v Dubrovniku bo razpravljala tudi o novem voznem redu, ki so ga v načrtu izdelali Rusi. * Odhod našega odrskega umetnika v Nemčijo. Znani naš operni in operetni pe vee g. Ado Darian, ki si je pridobil na nemških odrih v Konigsbergu, Basslu, Hamburgu in drugod velik sloves, je prejei te dni od direktorja Syguda iz Hamburga povabilo za večmesečno gostovanje v novi veliki opereti »Clivia«, ki ima izredno obsežno tenorsko partijo. Premiera bo v začetku novembra. »Izredno ugodne pogoje je naš mladi umetnik sprejel. Prei svoiim od potovanjem pa bo na porabilo g. direktorja Poliča še gostoval v ljubljanski operi Specijalna dišavna mešanica za klobase, vseh vrst pečenk in omak, za obare, zrezke in divjačino. En sam poskus Vas pritegne k stalnim odjemalcem. 245 * Vojaške vesti. Med drugimi so bi& imenovani: Za komandirja 61. eskadrite zrakoplovni kapetan II. razreda Brezo višek Drago, za vršilca dolžnosti komandirja 432. eskadrile zrakoplovni poročnik Jereb Fran, za komandirja dijaške zrakoplova e čete zrakoplovni kapetan II. razreda Šitoik Jo-ahim, za komandirja I. čete zirakoplovue podčastniške šole zrakoplovni kapetan H. razreda Kos Ljudevit, za komandirja L čete 7. zrakoplovnega polka zrakoplovni kapetan II. razreda Streha Heribert, za vršilca dolžnosti komandirja brezžično" telegrafske šole pri pove'ijstvn zrakoplov-nifa šol zrakoplovni poročnik Stanič Ivan, v štab ZTa kopi ovne strelske šole zrakoplovni kapetan II. razreda Peče Ciril, za ■vodnike pri pešpolku kraljeve garde pehotni podporočniki Kezele Andrej, Krajina Ferdo in Osojnik Edvard. V čin rezervnega "imženjerskega podporočnika pa je bil preveden dosedanji rezervni nižji votjno-teh-nični uradnik 4. razreda Radej Hinko. * MianifestacijsfeJ zbor vojna žrtev, ki je bil napoVedan za nedeljo 14. t m. v Ljubljani, se od god j za nedoločen čas. * Orjunašem. Centralni akcijski odbor ORganizacije JTJgoslovenske Nacionalne O mladine odreja: 1. do nadaljnje naredbe se v vseh pripravljalnih odborih nkL-ejo vse prireditve; 2. v počastitev spomina viteškega kralja Aleksandra 1. mora vsak pripravljalni odbor ČRJUNAO prirediti za svoje članstvo žalne komemoracijo, na kateri naj bo predavanje o njegovem živ- Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvede-nja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Ijenju »n njegovih borbah za naše nacionalno osvobojenje ln zedinjenje; 3. pri vseh prireditvah naj bo udeležba z znakom; 4. žalne trakove »e nos. 6 tednov, začenši 9. t. m. do 21. novembra. Organizacija poziva članstvo, da se udeieži žalnega zbora za blagopokojnlm Nj. Vel. kraljem Aleksandrom I. v soboto 13. t m ot 20. v salonu »Pri Mraku« na Rimski sti. — Odbor. * Proslava 25 letnice mature letnika 1909. I. drž. gimnazije v Ljubljani Je zaradi tragične smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra preložena na poznejši čas. » Občni zbor dravske oblasti Ferijalnega saveza, najavljen za nedeljo 14. t Bije preložen na poznejši čas. » Arheološke najdbe pri Bitolju. Odkar Je bil v Bitolju ustanovljen mestni muzej, ki ga vodi profesor gimnazije dr. Anton žegulj, raziskujejo z veliko vnemo vso okolico, ki Je bogata raznovrstnih starin. Ob Bitolju je vodila najznamenitejša prometna žila starega veka, slavna via Egne-tia, ki je vezala zapad z vzhodom. Ob njej se nahajajo še dobro ohranjeni ostanki starorimskega stavbinstva, gotovo pa je, da je tam tudi obilo ostankov iz predrim-skih dob. Bitoljski muzej se je sedaj lotil odkopavanja starega makedonskega mesta, ki ga je ustanovil Filip Makedonski. To mesto je bilo pozneje pod imenom He-raklea Pelagonia sedež peiagonskih nadškofov. Odkopavanja starodavne Herakle-Je vodi prof. dr. žegulj in so doslej od-kopali že ostanke petih velikih stavfb. V eni stavbi so našli krasen mozaik v petib barvah, v drugi pa umetniško izklesan steber s kapitelom in križem. Delo se bo še nadaljevalo in bo bitoljski muzej pridobil še mnoge starodavne zanimivosti. * Nevarnosti poplav v okolici Kosovske Mitrovice. Na Kosovem že nekaj dni močno dežuje in je okolica Kosovske Mitrovice v precejšnji nevarnosti poplav, ker Je reka Ibar močno narasla. V spodnjem »volem toku je porušila že nekaj poslopij. Reka Je postala nevarna tudi zaradi tega, ker se je iz rudnika T rep če v njeno strugo pri izpiranju izlilo toliko peska in kamenja, da se je na nekaterih mestih voda zajezila in skrenila v drugo smer. * Nevarno zidov je v najrevnejšem beograjskem okolišu. Stari in siromašni Jata-gan^Mali, ki bo itak kmalu izginil s površja modernega Beograda ima svojo nenavadno senzacijo. Ugotovili so namreč, da se >bo ogromen starinski ziid pod ortope-dičniim zavodom vsak čas podrl ter podsnl pod seboj kaikih 10 malih siromašnih hiš. Na zidu so nevarne razpoke .in strokovnjaki so predlagali, nal i>i čimprej mestna občina odstranila veliko nevarnost, ki jo predstavlja starinsko razpok ano zidov je. Odprava velfkega starega zidu pa se ne da naglo izrvesti in je moral sedaj policijski kvart odredili nekaj orožnikov, ki so noč in dan na straži bfeau nevarnega zidu, da se ne bi kdo naselil v ogroženih hišah. * Bedno življenje obrtniških vajenk. Zagrebški zdravnik dr. Cepulič, ki opravlja tudi služfbo mestnega zdravstvenega nadzornika, je napbsal daljšo razpravo o razmerah, v .katerih žive v Zagrebu obrtniške vaijerake. Ta razprava znanega zdravnika, ki se vneto posvečuje problemu socialne medicine in zdravstvenim razmeram v naših mestih, kaže porazno sliko prenapolnjenih nezdravih stanovanj, v katerih prebiva in dela obrtniška mladina oh nezadostni slabi hrani. Pisatelj je razdelil va-jenfce ia vajence po strokah ter tako ugotovil, da živijo v najslabših razmerah one vajenke, ki stanujejo pri svojih postoda-jalcih. Naiibolj so -izkoriščane vaaraka). n— Zastrupljenje z gobami. Na trga Je sedaj mnogo gob, v prvi vrsti Jnrčkov, M_ sičk ln sivk. Neka družina, stanujoča na Sv. Petra cesti, Je včeraj za kosilo zavil-la gobe, kupljene na trgu. Bile so lisičke in sivke. Družini Je po kosilu postalo slabo. K sreči so člani družine zavžili takoj dražilna sredstva to ni bila potrebna zdravniška pomoč. Pri nakupu Je treba zlasti paziti na čistost to »vežost gdb. Zgodi se pa tudi, da so med zdravimi gobami pomešani kaki odpadki ali druge gobe. Kontrolo gob je treba aa trgu poostriti Iz Celja e— Celje v žalosti. Globoka žalost, b je zavladala v Celju m okolrcd v torek zvečer, ko se je raznesla strašna vest o tragična smrti Nj. VeL kralja Aleksandra, m odraža na vsak korak. Ljudem se bere z obrazov težka bolest nad izgubo velikega vladarja. Mnoge izložbe trgovin »o zek> lepo žalno okrašene, med črnmo in zeie-njem pa »o postavljene sKke ali kapo blagopokojnega kralja. Vse mesto je odeto v črnino, prav tako tudi val-k del celjske okolice. Izjemo tvorijo nekateri hišni posestniki v Gaberju in na hribu sv. Jožefa. Pričakujemo, da bodo ti Je danes izobesil žalne zastave m s tem počastili spommt velikega vladarja. e— Javno komemoracijo za Magopobo^. nega krailja Aleksandra L bo priredilo so-kofeko društvo v Celju danes ob 18.30 v velilki dvorani Narodnega doma Članstvo se poziva, da se komemoracij e udeleži v krojih z žalnim trakom na levi robi, oni. ki nimajo krojev, pa naj pridejo s sokoi-skkn znakom, ovitim v flor. Tudi ostaSo občinstvo je vabljeno, da se v čkn večjean števiiu udeleži komemoraciije in pooasrtn spomin pokojnega vedskega vladarja, dan- Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. opazovanja 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih, 5. »mer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 11. oktobra. LJubljana 7, 770.4, 9.0, 73, BSEi, 8, Mj Ljubljana 13, T69.2, 13.6, 67, SW2, 0,--j> Maribor 7, 769.8, 8.0, 80, 0, --; Z*. greb 7, 770.6, 10.0, 80, NW1, 10,--; Beo. grad 7, 766.6, 11.0 90, WNW3, 10,--; Sarajevo 7, 769.0, 8.0, 80, NI, 10, 5.0, deft; Skoplje 7, 763.4, 15.0, 70, NW3, 7, — —5 Split 7, 762.2, 15.0, 40, NE?, 6,--; Em bor 7, 763.3, 21.0, 40, NNW5, 5,--. Temperatura: LJubljana — 8.6; LJubljana 14.6, —; Maribor 12.6, 8.0; Zagreb 13.0, 10.0; Beograd 15.0, 10.0, Sarajevo 17.0, 8.0, Skoplje 22.0, 14.0; Snlit 24.0, 14.0; Kombor — 14.0. .. .. II bi G. Jakac je nato k evofih spominov na suvoborske dni opisal Se nekatere značilne prizore: — Vidim kralja ▼ drugačni podobi: Ves ožarjen od solnca se pripelje na elegantnem avtu v dvorec. Vse oživL Kma- - m&mmmm t®> * - : 'M l < * " W m i ■ ;■'/. 11 Itiiilii JMWIM1.J1.il i -ff--—t- lu nato se s kraljico pod pazduho sprehaja po parku, skrbno vprašujoč o tem in onem v kratkih, skoraj vojaških stav- kih. Počasi, a ljubeznivo hodita pod senco košatih lip pred dvorom. — In zopet: Poletno jutro sije skozi zelenilo drevja na drobno trato, ki je razprostrta voljno kakor žamet. Tam iz parka prihaja vzklikam je otrok, vmes pa na pol vojaški, na pol očetovski n^hki vzkliki. V sotnčnih pramenih, ki padajo med košato drevje, se kralj igra s princi, ki so — kakor vsi otroci — željni igre ter se love s kraljem. Kralj je v vojaški uniformi in jih podi z jahalno palčico, ves vesel in nasmehljan. Mečejo si jabolka, kakor bi se kepali — in zopet vesel smeh, za trenutek čisto po človeško sproščen smeh, le nekje v ozadju je moreča skrb. — In še to: Grem kralju nasproti. Pravkar prihajata s kraljico po stopnicah nasproti. Dogotovil sem sliko generala Kostiča in jo hočem pokazati Kraljica me predstavi, vladar mi s smejočim se obrazom krepko stisne roko in čestita na uspelem portretu. »O sta jeste H još na Bledu?« vpraša. Ko odgovorim, da sem Nj. Veličanstvu na razpolago, pravi mehko: »Pa i ja hoču da požiram sat i po!« Ves vzradoščen izraža svoje posebno zadovoljstvo s portretom kaljice. — In zdaj zadnje srečanje: Pišem pismo v čakalnici dvorca, pod tisto veliko sliko Bleda. Cisto sem se zatopil v pisanje, ko me vzdrami glas: »Pa šta črtate, šta radite?« Pred menoj stoji kralj. Nenavaden obisk! »Pošem pismo majci.« »Tako, tako. A gde imate crteže? Molim Vas, pokažite mi, što imate novoga.« Prinesem mu risbe in kralj dolgo ogleduje risbo za risbo. Vidi se, da je navdušen. Gleda fotografije, moje knjige. »Pa mnogo ste radflt. Izvršno.« Doktor Ra-doničič mu sekundira in mu pravi, da naj bi se onemogočilo prodajanje nekar terih od sile neokusnih kraljevih sHk, ki so v prometu. »Pa vidite,« ml pravi kralj, »ead moram da idem, ali vi treba da dodjete n Beograd.« Vesel sem bfl tega povabila, a obenem mi je postalo nekam težko pri srcu. Segel mi je v roko in se z »na svidenje« poslovil od mene. Ko sem pol ure pozneje slučajno zopet stopil v čakalnico, da bi bil vzel pismo, sem na svoje presenečenje opazil kralja pod tisto veliko podobo. Oprostil sem se, kralj pa mi je ljubeznivo pomignil, naj kar vstopim. Njegov pogled je bil zdaj nekam vase zaprt, bolesten, da, žalosten. To je bilo moje zadnje srečanje s kraljem. Tako je g. Jakac zaključil svoje spomine na blagopokojnega vladarja. Prijetni spomini vežejo našega slovenskega umetnika s tedanjim prestolonaslednikom, današnjim kraljem Petrom H., katerega je g. Jakac takisto slikaL (Njegov portret priobčujemo kot ilustracijo pričujočega članka). 2 njim sva bila najboljša, — je pravil. — »Je zelo eleganten in izredno simpatičen ter se neverjetno zanima za vsako stvar, posebno pa za tehniko, fotografske aparate, turbine, aeroplane. Večkrat sem mu moral delati papirnata letala.. Ko sem ga portretiral, je dolgo in vztrajno sedel pred menoj in se ljubeznivo pogovarjal. Ni ga bilo lahko portretirati: njegov obraz ima zelo pravilne poteze, a glava je fino izoblikovana. Posebno razigran je bil takrat, ko je od »tro m ostalo občinstvo naj ae zbere ob 18. v mestni telovadnici, odkoder bo sikup-ni odhod skozi mesto v Narodni dom. e— Žalne seje. Celjski pododbor Udru-ženja rezervnih oficirjev je iimel v sredo zvečer v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu žalno sejo. Po nagovoru predsednika g. dr. Voršiča je bila poslana maršalu dvora so žalna, novemu kralju Nj. Vel. kralju Petru II. pa vdanostma brzojavka. Združenje trgovcev za mesto Celje je imelo včeraj ob 16. žalno sejo, na kateri je imel predsednik g. Rudolf Sterniecki lep nagovor. V znak žalosti so bile celjske trgovine včeraj od 16. do 17. zaprte. Celjsko pevsko društvo bo imelo žalno sejo danes ob 20. v pevski sobi v Narodnem domu. Vljudno naznanjam, da z jutrišnjim dnem prevzamem mesarijo in prekajevalnico g. I. Krautbergerja, na Kralja Petra cesti ter upam, da bom s polnim zadovoljstvom postregel cenj. odjemalce! FERDO DEČMAN, CELJE mesar in prekajevalec 8688 e— Žalni dan inval'dov. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju bo priredil v soboto 20. L m. žalni dan v spomin padi ih in umrlih borcev, in val do v m njih dobrotnikov. Ta dan bo ob 8. žalna maša v župni cerkvi. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži žalne maše. e— Umrla je v sredo na Bregu 13 pri Celju 81 letna občinska reva Marija Dobo-V.Škova. e— Dve tatvini. V ponedeljek ob 4. zjutraj jc delavcu Antonu Turnšku z Ostro2-oega, ko se je peljal s kolesom na delo in stopiil oa Dečkovi cesti za trenutek s kolesa, neznan storilec ukradel 800 Din vredno, črno pleskamo moško kolo znamke »Puch« brez tovarniške številke. Kolo je imelo evidenčno številko 2—87.623—5. V soboto je nekdo ukradel šivilji Farni Vr-bovskovi v Prešernovi ulici 25 iz njenega stanovanja 200 Din vreden rjav ž en Sla plašč. Policija je storilcu na sledu. 1% Maribora j,— Vsem mariborskim organizacijam Uprava sokolske župe Maribor obvešča vse mariborske nacionalne organizacije, kakor tudi vso ostalo nacionalno javnost, da bo zaradi mučen ške smrti našega kralja Aleksandra I. skupna žalna seja mariborskih sokolskih adinic in župne uprave v nedeljo 14. t m. ob 11. dopoldne v veliki dvorani Nerodnega doma. a— Mariborsko trgovstvo žaluje. Združenje trgovcev v Mariboru je imelo v sredo zvečer zaradi tragične smrti vladarja naše države žalno sejo. Seje se je udeležiJ ves upravni odbor in častno število članov združenja. Predsednik g. Ferdo Pinter je dal izraza veliki tugi. Z vzklikom: »Slava mučemiku-junaku!« je potem zaključil žalno manifestacijo. a— Bolgarščina najlažji slovanski jezik. Drevi ob 19. bo v pritličju mariborske klasične gimnazije otvorjen kurz bolgarščine, ki jo bo poučeval prof. Šed*ivy. Kurz je samo za odrasle in si bodo obiskovalci kurza pozneje ob priliki lahko ogledali za male stroške ks»>» v Bolgariji Q Tetefe. 12. oktobra, LJUBLJANA, ZAGREB in BEOGRAD od-daiajo program po napovedi. Sobota. 13 oktobra. LJUBLJANA, ZAGREB in BEOGRAD odda -ajo program po napovedi. PRAGA 19.10: Vojaška sodba. — 20-30: Prenos iz Brna. — 21.15: Orkester. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.10: Lahka glasba. — 20.30: Orkester. — 21.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 19: Narodna glasba. — 20: Orkester. — 23.05: Slušna igra. — 23.35: Lahka zlasba. — DUNAJ 12: Dunajski simfoniki. — 16.10: Orkester mandolin--17-25: Koncertna ura. — 19: Prenos Verdijeve opere >Aida«. — 22: Lahka glasba. — 24: Plošče. — BERLIN 20-10: Praznik žetve. — KČNIGSBERG 20.30: Mešan glasbeni program. — STUTTGART 20.15: Mešan književni in glasbeni program. — 24: Kompozicijska ura. — 0.10: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Orkester. — 18.40: Harfe. _ 19.45: Simfoničen koncert. — 21-35: Plošče. — 22.40: Ciganska kapela. _ RIM 17.10: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Dramski večer. Gospodarstvo Žalna seja Zbornice za TOI V predsedstveni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani se je včeraj opoldne vršila žalna seja predsedstva, ki ji je za bansko upravo prisostvoval tudi višji svetnik g. Borštnar. Slika Nj. Vel. kralja Aleksandra je bila črno odeta in v dvorani so bile pri. žgane vse luči, zagrnjene v črno. žalno sejo je otvoril predsednik zbornice Ivan J e-1 a č i n, ki Je z zastrtim glasom dejal, da ga je doletela žalostna dolžnost povabiti člane zborničnega predsedstva k žalni seji. Usoda je hotela, da je padel od zločinske roke zadet naš hrabri in veliki kralj Aleksander. Ves kulturni svet obsoja ta strašni dogodek in tudi nas je v globine duše pretresla ta žalostna vest. Predsednik g. Jelačin je v svojih nadaljnjih izvajanjih poudaril, da je naš pokojni veliki kralj Aleksander od svoje mladosti stremel za vzvišenim ciljem zedinjenja južnih Slovanov. Ko je s pokojnim očetom Velikim kraljem Petrom dosegel ta svoj in naš idealni cilj, tedaj je z nadčloveško vnemo posvetil svoje življenje samo resnemu in plemenitemu delu za konsolidacijo naše domovine. V zgodovini narodov bo s svetlimi črkami zapisano ime velikega pokojnega kralja, v naših srcih pa mu bomo ohranili trajen in hvaležen spomin z zaobljubo, da hočemo tudi predstavnik: slovenskega gospodarstva s še povečano vnemo slediti svetlemu zgle. du velikega pokojnika pri delu za konsolidacijo kraljevine Jugoslavije. Nato ja predsednik v počastitev spomina blagopo koinega vladarja odredil enominutni molit, nakar so vsi navzoč: trikrat zaklicali »Sla. va« pokojnemu kralju Aleksandru in trikrat »živio« novemu kralju, ob zaključku je s poudarkom ponovil poslednje besede našesra kralja: »čuvajmo Jugoslavijo!« Prečital je še sožalno brzojavko, ki jo je zbornica poslala ministrskemu predsedniku Uzunoviču. nakar so se člani predsed-stva tiho razšli. Naše državne finance V mesecu avgustu so dohodki po proračunu državne administracije na račun tekočega proračunskega leta dosegli znatno vsoto. Zboljšanje pri dohodkih je v tem času Sezonski pojav. Dočim so v juliju znašali dohodki 552:6 milijona Din (lani v juliju 450.8) so se v avgustu povzpeli na 673.7 milijona Din (lani v avgustu 603.4 milijona Din). Izdatki po proračunu državne administracije pa so v juliju znašali 487.3 milijona Din (lani 534.5). Kakor smo že včeraj poročali so bili do konca avgusta deloma iz dohodkov letošnjega proračuna izplačani še številni računi iz prejšnjega proračunskega leta. Prav občutno so se v avgustu povečali dohodki od neposrednih davkov, ki so znašali 273.6 milijona Din (t. j. za 31.8 milijo, na Din več nego lani v avgustu); nadalje so znašali dohodki od trošarin 63.0 milijona Din (plus 12.0 milijona Din), dohodki od taks 81.3 milijona Din (plus 10.1), dohodki od carin 58.1 milijona Din (plus 5.8) in dohodki od viška monopolov 135.5 milijona Din (minus 4.7). V prvih petih mesecih novega proračunskega leta (april—avgu*t) pa so znašali državni davčni doh°dki v milijonih Din: april — avgust 1933 1934 razlika neposredni davki 754.2 846.9 +92.7 trošarine 231.8 330.4 + 98.5 takse 294.6 332.4 + 37.8 carine 246.2 272.0 + 25-8 monopoli 646.4 638.9 —7.5 Skupaj so v prvih petih mesecih tekočega proračunskega leta znašali državni davčni dohodki 2420.6 milijona Din na. Sproti 2173.2 milijona Din v istem razdobju lanskega leta, t. j. 247.4 milijona Din več. To povečanje dohodkov je predvsem pripisati novim davkom, ki so bili uvedeni v februarju. Ob koncu avrusta je ostalo po tekočem proračunu likvidnih, a neizplačanih računov za 107.7 milijona Din. Državna podjetja* Dohodki državnih podjetij so v avgustu znašali 283.5 milijona Din (lani v avgustu 266.0 milijona Din). Pri tem se znašali dohodki državnih železnic 169.6 milijona Din (lani 161.5), dohodki pošte, telegrafa in telefona 34.0 milijona dinarjev (lani 32.5), dohodki državnih rudnikov pa 18.2 milijona Din (lani 16.4). V prvih petih mesecih tekočega proračunskega leta (april—avgust), pa so znašali dohodki državnih podjetij 1363.4 milijona Din nasproti 1274.7 milijona Din v istem razdobju lanskega leta. Dohodki državnih železnic so znašali v tem razdobju 810.8 milijona Din (lani 734.2), dohodki pošte, telegrafa in telefona 179.8 milijona Din (lani 178.1), dohodki rudnikov 84.2 milijona Din (lani 81.3), dohodki gozdov pa 36.9 milijona Din (lani 28.3). svoje matere — kraljice dobil za god lep fotografski aparat. Tega dne se je z ostalimi princi vrgel v indijansko obleko in so se šli igrat v park. Življenje mu poteka med igrami in učenjem, med deškim veseljem in pripravo za resne naloge, ki ga čakajo. Kdo bi bil takrat — pred nekaj tedni — mislil, da bo mladega prestolonaslednika usoda tako kmalu posadila na prestol! Tako je pripovedoval g. Jakac. Njegovi odlični portreti kraljeve rodbine i2ddejo v obliki razglednic. Portret mladega kralja se je pravkar pojavil na trgu. Po sporazumu med Nj. Vel. kraljico" in umetnikom gre polovica čistega dobička za podporo revnih umetnikov. Bve premieri v Zagrebu Zagreb, 8. oktobra. Domača premiera »A. G. M-c (Antun Gustav MatošV delo zagrebškega avtorja Gena R. Senečiča. je bila sprejeta z dednim mnenjem občinstva in Antike Avtor gotovo ni hotel dati nilske filozofske ^e o tem našem popularnem književniku m bo-hemj. marveč ie samo prikazal v ^ ment-sliki iz življenja pesnika najmilejs,-im mesta«, kakor je označen na gledališkem lepaku Doživljamo Matoševo vrnitev v Zagreb kamor prihaia kot voiaski bega-nec. njegov sestanek e priiatelu Z7r Krapula in dr.) in srečanje z ljuMUsno Lucijo Desades. In komaj se je bil vrnil, že mu ie za petami policiia m Matj ne preostaia drjgega nego beg iz Ijubi ene a domačega mesta. In da bi ne ubezal sam are z niim prostovoljno Lucna To ie prva elika ki se odigrava v gostilni Matema v »cornjem gradu«. Druga slika prikazuje po-sfaio v Veliki Gorici. Matoš je na begu m kupjje vozovnico zase in za Lucijo. Toda v zadnjem hipu pride njen oče in zadrži hčerko. Matoš mora uteči sam, toda tik nred odhodom še biča z ostrimi besedami razne osebe, ki ne dopuščajo, da bi ee v naši sredini razvil človek nadpovprečnih lastnosti. Nekateri prizori tega komada so bili na premieri predolgi in ie avtor za re-prizo skrajšal svojo igro, s čimer je dosegel konciznejši učinek. Stoletnica otvoritve gledališča na Markovem trgu (4. oktobra 1834) je bila proslavljena s slovesno izvedbo Lieinekega opere »Por in«. Novo naštudirana predstava »Porina« je bila zares najdoetojnejša manifestacija zagrebškega gledališča, in nepopisno navdušenje, s kakršnim ?e bil sprejet »rorin«, je dokaz predanosti našega občinstva gledališču in lepi umetnosti. Publika v prepolnem gledališču ie z viharnimi klici in ploskanjem prekinjala posamezne prizore in včasih za hip nisi mogel čuti, kaj pojo na odru. Muzikalni izvedbi, ki jo vodil operni ravnatelj Krešimir Baranovič, je bila posvečena posebna pozornost in lahko mirne duše priznamo, da takega >Po-rina« še nismo doživeli na deskah zagrebškega gledališča. Sama ouvertura je bila odigrana kar briljanino. a zbor Hrvatic in oba velika finala sta presegla vse pričakovanje. Kot režiser se je odlikoval Tito Strozzi. ki je opero zrežiral tako realistično, da se te gledalcu ob nekaterih prizorih kar zaustavljal dih. Uvodno besedo ie prečital namesto obolelega dr. N. Andriča Dubravko Duišin. Ob tej priliki smo tudi videli nai itaistarej-ši gledališki zaetor. ki je še iz starega gledališča. V »Aidi< je gostoval mladi slovenski bariton Rudolf Zupan, ki je doelei nastopal na nekaterih itali j^kih odrih- Zupan ei je na mah pridobil 'rebško občinstvo- Nja-gov glas ie velik prijeten, kulti viran in v vseh položajih močno zvočen. Zupan bi bil Vračanje občinske trošarine v Zagrebu V vseh jugoslovanskih mestih, kjer so uvedli občinske trošarine odnosno uvoznine, se pritožujejo trgovci, da so njihovi interesi oškodovani, ker občinska uvoznima obremenjuje tudi blago, ki ga ti trgovci uvažajo v mesto in ga potem prodajajo podeželskim konsumemtom ki konsumen-tom izven mesta, kar ima za posledico, da se zmanj&uje njihova konkurenčna zmožnost nasproti trgovcem izven trošsrioske-ga okoliša. Tudi v zagrebški občini so mnogo razmišljali o tem, kako bi trgovcem povrnili trošarino za ono blago, ki se uvaža v mesto in se potem proda zopet izven mesta. Sistem povračila trošarine v vsakem konkretnem primeru v mnogih primerih ni izvedljiv. Kakor poročajo iz Zagreba so sedaj našli rešitev tega problema vsaj za veletrgovine. Ker je trošarinska odnosno uvoz-ninsika kontrola v mnogih primerih nemogoča ali zelo težavna, so uvedli pavšal ira-nje povraola. Vsem veletrgovinam, ki se bavijo izključno s prodajo na debelo in poslujejo v mestu najmanj leto dni, bo mestno poglavarstvo povrnilo del vplačane uvoznine. Take tvrdke morajo predložiti prošnjo vsa/ko leto najkasneje do konca januarja in morajo dokazati z iapriče-valom trgovsko-industrijske zbornice, da blago izvajajo. Povračilo vplačane uvoznine pa znaša 10 odst. kadar znaša na leto vplača uvoznina 20.000 do 30.000 Din. 15 odstotkov kadar znaša na leto vplačana uvoznina 30.000 do 40.000 Din. 20 odst. kadar znaša na leto vplačana uvoznina 40.000 do 50.000 Din. 25 odst. kadar znaša na leto vplačana uvoznina 50.000 do 60.000 Din in 30 odst. kadar znaša na leto vplačana uvoznina preko 60.000 Din. Gospodarske vesti — Odmev manseillskega atentata na svetovnih borzah. Na velikih svetovnih borzah je atentat v Marseillu izzval le neko rezervi ranos-t in o pan onih posledicah ne more biti govora. Prvi dan po atentatu so tečaji na raznih evropskih tržiščih nekoliko popustili: ta mlačna tendenca pa n.i vladala dolgo in so se mnogi tečaji včeraj zopet popravili. V Parizu so državne rente 1« za malenkost popustile. V Londonu pa so se papirji po malenkostnem prvotnem popuščanju takoj v sredo zopet poprav®. Tudi na deviznem trgu ni bilo opaziti ni-kakih bistvenih izprememb. — Žalna seja ljubljansfke borze. V sredo zvečer se je vršila žalna seja borzne uprave ljubljanske borze za blago in vrednote* pri kateri je imel predsednik dr. Slokar spominski nagovor, v katerem je poudaril, kako se je tudi na gospodarskem polju poznal blagodejni vpliv vrhovnega voditelja države Nj. Ved. kralja Aleksandra. Zato mu dolgujemo večno hvaležnost Na konou svojega nagovora je predsednik v imenu vseh obljubil pripravljenost največjih žrtev za dosego idealov, za katere je naš nepozabna veliki pokojni kralj živel i« umrL = Poštna hranilnica v septembra. V teka m«6eca septembra so ee čekovne vloge pn Poštni hranilnici ponovno povečale in so znašale ob koncu meseca 10639 milijona Din (lani v septembru 1019.6) nasproti 1025.7 milijona Din ob koncu avgusta ;n 903 milij. Din ob koncu julija. Povečanje čekovnih vlog v dragi polovici lota je običajni sezonski pojav, kajti tudi lani eo 6e od avgusta naprej dihale čekovne vloge stalno na višini preko 1 milijarde Din. Čekovni promet je znašal v septembru 5524 milijonov (lani 5.625). — Hranilne vloge so se v teku avgusta povečale za 12.7 milijona Din (v avgustu je mašalo povečanje 14.6 milijona Din), tako da je bilo stanje hranilnih vlog ob konca septembra 703.5 milijona Din. Od začetka letošnjega leta so hranilne vloge narasle za 130 milijonov Din, od začetka lanskega leta pa za 248 milijonov Din. = Sanacija sofijskih bank. V zvezi s kreditno krizo eo ee morale tudi banke v Sofiji boriti s težkočomi, kar je dalo bolgarski vladi povod, da je naročila bolgarski Narodni banki,, nai izvede sanacijsko in koncentracijsko akcijo. Bolgarska Narodna banka ie to naročilo sedaj ie izvršila. Ustanovila je novo kreditno banko i delniško glavnico 132 milijonov levov, od katerih je sama prispevala 50 milijonov levov. Ostalih 82 milijonov levov pa je prispevalo 8 sofijskih bank. ki bodo odslej združene v tej novi veliki banki. Gibanje zlatih zakladov velikih nov-čanl&nih bank. Zlati zaklad francoske banke, ki as Je od konca H ta 1929. do konca 1822. povzpel od 41.7 na preko 83 milijard frankov, je kakor znano, pričel proti koncu leta nezadovati. V začetku lanskega oktobra je mašal še preko 82 milijard frankov, do srede letošnjega februarja pa je potem Francoska banka izgubila za preko 8 milijard frankov zlata, tako da Je zlati zaklad v februarja padel celo Izpod 74 milijard, v marcu pa se je situacija zopet obrnila in od tedaj se zlati zaklad Francoske banke skoro stalno dviga. Vseh 8 milijard slata, ki ga je Francija Izgubila od lanske jeseni do konca letošnjega februarja, je priteklo v zadnjih mesecih nazaj v trezorje francoske novčanične banke, ki Je v začetku tekočega meseca zaznamovala zopet za 82.281 milijonov frankov zlata, torej 2e več nego lani pred pričetkom padanja zlatega zaklada. — Podobno gibanje zlata beleži tudi švicarska Narodna banka. Ta je imela ob koncu leta 1932. za 2470 milijonov švicarskih frankov zlata, lani pa je morala eno tretjino svojih zlatih rezerv oddati in je ojep zlati zaklad letos do konca -prila zdrknil navzdol na 1634 milijonov frankov. Zadnje mesece pa beleži tuli Švica zopet pritok zlata in se je zlati zaklad švicarske Narodne banke sedaj zopet povzpel na '821 milijonov švicarskih frankov. — Pri italijanski novčanični banki, kjer se Je. v nasprotju s Švico in Francko zlati zaklad lani dobro držal ln se je celo polagoma dvigal, pa opažamo zadnje mesece občutnejši obtok zlata. Zlati zaklad Italijanske banke je letos ob koncu februarja dosegel 7105 milijonov lir; od tedaj i-a stalno popušča. Tudi v zadnjih desetih dneh septembra Je nadalje nazadoval za 56 milijonov lir in znaša sedaj 6213 milijonov lir, tako da Je Italijanska banka od Konca februarja iz-gutila vsega za 890 milijonov Ur zlata. — Odtok zlata i a Francije in Švice, ki smo ga opažali lani v jeseni in letos spomladi, je bil v precejšnji meri posledica stabilizacije ameriškega dolarja ki Je izzvala znaten pritok zlata iz Evrope v Ameriko. V zadnjem času pa se Je smer gibanja zlata med Evropo in Ameriko obrnila in so morale Zedinjene države v septembru v svrho ohranitve nove zlate paritete izvoziti že za 21 milijonov zlata, predvsem v Evropo. Navzlic temu :a znaša povečanje monetarnih zlatih rezerv Zedinjenlh držav v prvih 3 četrtletjih ogromno vsoto 948 milijonov dolarjev. = Poravnalno postopanje Je uvedeno o imovini Ivanke Urbančičeve, trgovke z modnim in galanterijskim blagom v Ljub. ljani, Miklošičeva cesta 20 (poravnalni upravnik dr. Miha Krek, odvetnik v Ljubljani; poravnalni narok 23. novembra ofo 11., prijavni rok do 17. novembra, kvota 40%). = Dobave. Pri vojno-tehničnemu zavodu v Kragujevcu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 30. t. m. glede dobave 50.000 m ovojev od Jute, 100 m platna ame-rikana, 200 m Jute, 200 kg afrika, 65 vre-ten sukanca Ln 100 m tifona. 2. novembra glede dobave 21.000 kg rvinca ln 250 kg aluminija, 7. novembra glede dobave 9500 kg pločevine, 1250 kg železa ter glede dobave ca 14.000 kg raznih strojnih olj, 2600 kg vazellna, 1500 kg to-otne masti to 150 kg loja, 12. novembra pa glede dobave 1000 m sukna. Dne 12. novembra se bo vršila pri komandi ornarice, ekonomski oddelek v Zemunu, licitacija glede dobave 4000 m* aeroplanskega platna ln 10 000 m traku. Dne 17 nove.nS*a 3e bo vrš Ia pr' upravi policije v Zagrebu ofertna licitaci. ja glede dobave 617 kom. suki.enih hmz. Borze 11. oktobra. Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 810 do 8-20 (v Zagrebu promet po 8.15) in angleški funti po 224.20 do 225.80 (v Zagreba promet po 224.06). V zagrebškem privatnem kliringu so ee grški boni trgovali po 27.75, španske pezete eo bile zaključene po 5.85, madžarski pengi pa eo se nudili po 9.95. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda v začetku prometa nekoliko popustila in je bila zaključena po 348. pozneje pa se je trgovala po 350 (v Beogradu je bil promet po 350), za december pa so bili najprej zaključki po 350, pozneje pa po 354. Nadalje je bil promet v investicijskem posojilu po 71 (v Beogradu po 71). v 4°/o agrarnih obveznicah po 41.50 (v Beogradu po 42) in v 6°/o begluških obveznicah po 60 (v Beogradu po 60). Promet je bil še v šeče-rani Osijek po 140. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2302.63 — 2313.99, Berlin 1364.03 — 1374.83. Curih 1108.35 do 1113.85, London 165.42 — 167.02, Newyork 3355.50 — 3383 76, Pariz 224 — 225.12, P*»-ga 141.79 — 142.65. Trst 290.68 — 298.08 (vse s premijo 28.5*/»). Privatni kliring: avstrijski šilingi 8.10 — 8.20. angleški funti 224.20 _ 225.80. Curih. Pariz 20.21125, London 14.93, New-york 305.126. Bruselj 71.60, Milan 26.2725, Madrid 41.85. Amsterdam 207-80, Berlin 123.30, Dunai 57.20. Slockholm 77.05. Oslo 75.05. Kobenhavn 66.70. Praga 12.7960. Varšava 57.9250. Atene 2.92, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv- kliringj.) Beograd 12.26, London 26.24. Milan 46.10, Newyork 535.40, Pariz 35.56, Praga 21.84, Curih 175-50. 100 S v zlatu 128 S pap Efeka Ljubljana Vojna škoda 3© — 352, TU investicijsko 71 — 72. 8•/• Blair 06 — 68, 7*/. Blair 56 — 58. 4% agrarne 41 zaklj-, 6»/* begluške 60 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 350 _ .352, za december 350 _ 354, 7*/« investicijsko 71 — 72. 4°/* agrarne 41—4150, 7»/« Blair 58 bl„ 8*/# Blair 68 bi., &/• begluške 60 — 61.50; delnice: Priv. agrarna banka 217 _ 220. Šečerana Osijek 136 — 146, Trboveljska 90 — 105. Lievaor^a Osijek 135 bL Beograd. Vojna Škoda KO — KI (350), za december 350 — 352 (352, 350), TU investicijsko 71 — 71.50 (71), 4*/« agrarne 40.50 — 41.75 (42), 6°/o begluške 00-60-15 (60). TU Blair 56 — 57, TU Drž. hipotekama banka 67 bL. Narodna banka 4125 den. (4120). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 11.05, Trboveljska 11-90, Alpine-Montan. 9.40, šečerana 13.75. Blagovna tržišča ŽITO. + Ljubljanska borsa (U. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudi ee (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 160-162.50; baška, 80 kg po 162.50-1®; koruza (po navadni tarifi): stara s aha za oktober po 147-50 — 150: nova umetno sušena s kvalitetno garancijo po 117.50 do 120; moka: baška >0< po 260 — 265; banatska >0« po 265 — 270- + Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, srednje-baška in gorajeb&ška 112.50 — 115; okolica Sombor, sremska, j-ožnobanatska 110 do 112.50; baška ladja Tisa 122 — 124; ladja Begej 121 — 123: slavonska 112 — 114; gornjebanateka 11550 — 117.50; južnoba-natska 110 — 112.50; baška, banatska, ladja 120 — 122. — Oves: baški. sremski. slavonski 65 — 67.50; banatski 62.50 — 65- — Rž: baška 107.50 — 110. — Ječmen: baški, sremski 65/66 kg 104 — 106; jari. 67/68 kg 120 — 122.50. — Koruza: bažka in baška okolica Sombor 83—85; banatska 80 — 82; sremska pariteta Indfija 83 — 85; baška nova, 6ušena 66 — 68; za december - januar 58 — 60; banatska, nova, eašena 63 do 65; sremska. nova, sušena 66 — 68- — Moka: baška. banatska (v oklepajih sremska. slavonska) >0g< in >0gg< 190 — 210 (187.50 - 197.50); »2< 170 - 190 (167.50 od 177-50): >5« 150—170 (147.50 - 157.50); >6« 125 — 145 (122.50 — 132.50); >7« 110 do 115 (107.50 — 112.50); >8« 105 - 110 (106 — 110). — Otrobi: baški in sremski 80 — 82; banatski 77 — 79; baški ladja 83 — 85. — Fižol: baški beli 132.50 — 135. + Chieago, 11. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 100-25. za maj 100JO; koruza: za december 76.75. + Winnipeg, 11. oktobra- Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 81. za december 82, za maj 86.1250. + Bndimpeštan&ka termineka borza (11. L m.) Pšenica: za oktober 16.76 _ 16.77; koruza: za maj 10.67 — 10.69. BOMBAŽ. '+ Liverpool, 10. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: na oktober 6.50 (6.58), za december 6.47 (6.54). + Newvork, 10. oktobra- Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: loko 12.53 (1237), za december 12.23 (12.07). Iz življenja na deželi GORENJI LOGATEC. V svoja oporoki je volil med drugim blagopokojni br. ži-vinozdravnik Rihar Jos>;p tukajšnjemu so-kolskemu društvu znesek 10.000 Din. Slava njegovemu spominu! — Pri dobro obiskani sokolski tomboli dne 7. t m. je zadel prvo tombolo hotenski šolski upravitelj g. Jelinčič, in sicer lepega prašiča. Vsem darovalcem raznih dobitkov se sokolsko društvo tem potom najiskreneje zahvaljuje. Sokolsko društvo bo s 1. novembrom brez hišnika. Upamo, da se bo do tega časa našel kak primeren oskrbnik. — Naš obmejni okraj je pod vtisom groznega atentata na našega kralja Aleksandra ves odet v žalosti. dobra akvizicija za naše operne odra Koncertno sezono je otvoril goslač L]er-ko Spiller, ki sedaj deluje v Parizu. Priredil je večer sonat, ki pa ie imel to hibo, da je bil program predolg. Spillerjeve sijajne kvalitete so prišle v vseh točkah do popolnega izraza V Zagreb je prispel znameniti češki režiser Jaroslav Kvapil, ki bo tu režiral več del, med njimi Shakespearejevega »Beneškega trgovca«. Žiga Hirsehler. Slovensko pokolenje Vladimirja Vidriča. »Jutro« ie že v nedeljski številki poročalo med dnevnimi vestmi, da je bil oče pokojnega hrvatskega pesnika Vladimirja Vidri-ča, zagrebški odvttnik dr. Lovno Vidrič doma iz Stadenega na Pivki in se je prvotno pisal Vidrih. Da pa eo to vedeli že prej njegovi sorodniki, notranjski Vidrihi, dokazuje dejstvo, da me je z Vidridevo poezijo seznanila prva. sedaj že pokojna ga. Olga Vidrihova s Slapa pri Vipavi, poročena Jeto-tam z upokojenim orožniškim etražmoj-strom Zidanikom. Pokojnica mi je v nekih počitnicah pokazala zbirko Vidričevih pesmi in dejala: »To eo pesmi sina našega sorodnika, ki se je po končanih študijah preselil na Hrvatsko.« Ob tej priliki sem pa tudi izvedel da se je priimek Vidrih pisal prei v matrikah Vidrich (tudi Widrich), dasi nima nič skupnega i nemškim »zo-pern«. >Ch« ie nastal pod vplivom italijanske prakse, kakor n. pr. ori sedanjem italijanskem državnem pod tajniku ministrstva zananjib zadev Fulffiju Suvichu. ki le pc rodu iz Trsta in so se njegovi predniki pisali »Suvič« ali »Suvič«. Oče pokornega pesnika Vladimiria 'e s tem. da ee ie spremenil iz Vidriha v Vidriča. vrnil svojemu priimku le prvotno fn edino pravilno oblika. (Analov< izgubila, kakor se je tudi prvotna Lipava spremenila v Ipa-to in paposled v sedanjo Vipavo. 6amo da je bil tu razvoi nasproten. S tem je torej dokazano, da je bil hrvatski pesnik Vladimir Vidrič res slovenskega pokolenja iz Notraniske in da eo se notranjski Vidn- či _ Vidrihi tega tadi zavedali že za časa njegovega življenja. — R. Rehar. Vika Podgorska — petnajst let na odru. Pred petnajstimi leti, 9. oktobra 1919 ie v mariborskem gledališču prvič nastopila sedanja prvakinja zagrebške drame ga- Vika Podgorska- Bila je takrat še skromno dekle. abslventka trgovske šole in državna nameščenka. Pisala ee je Hedviga Cusova. Ko je sedanii ravnatelj zagrebške drame Hinko Nučič ustanavljal v Mariboru stalno gledališče, je občatil potrebo igralskega naraščaja in je obenem ustanovil tudi igralsko šolo. Vanjo ee je vpisala Hedviga Cusova in se v primeroma kratkem času razvila v umetnico nadpovprečnih kvalitet. Ga. Podgorska ie prvič nastopila Javno v Schoi-tanovi komediii »Ugrabliene Sabinke«. potlej pa je redno igrala glavne ženske vloge v dramah Tolstega. Vojmvviča. Gorkega. Sirindberga. Cankarja in dr Ko ee je Hinko Nučid vrnil v zagrebSko gledališče, je povabil v Zagreb tadi svojo nadarjeno učenko in^ partnerico z mariborskega odra. ki ie naiprei gostovala in dosegla lep uspeh. Od 1. avgusta 1921 deluje ga. Podgorska stolno v Zagrebu. Tu si je kmalu pridobila velik sloves in izredno popularnost. Nekatere njene kreacije, n. pr. sv. Ivana v Sha-wovi igri, eo postale znamenitost zagrebške drame. Repertoar ge. Podgorske je prav obsežen in po umetniški vrednosti zlitem Nadarjena umetnica ni pozabila slovenščine. V Zagrebu je nastopila s slovensko vlogo v Cankarjevem »Pohujšanju«, v Ljubljani pa smo jo ob Jjbileju našega dramskega poslopja občudovali v Finžsarievem »Divjem lovcu«. Češka akademija s enakovradnosti evropskih plemen. V času, ko nemški rasizem naglasa saperiornost nordijske rase in manjvrednost evropskih plemen, ki ne pripadajo tej rasi. je izdala Češka akademija znanosti in umetnosti v redakciji prof. dr. Karla VVeigneria zbornik »Enakovrednost evropskih plemen in pota k njih požlahtne-nfu«. Avtorji znanstvenih razprav v tej knjigi ne polemizirajo z nikomur, marveč samo ugotavliajo hladno in nepristransko današnje znanstvene izsledke. Kakor piše v svojem poročilu o tei knjigi Karel Čepek, ugotavlja Zbornik češke akademije to-le: a) noben evropski narod ni rasno čist, marveč kaže vsak vidne znake plemenskega mešanja; b) po izlcašnjah in statističnih merilih so vse evropske rase telesno in duševno enakovredne; c) evropske rase se v današnjem 6tanju rasne mešanoeti ne dajo gojiti plemensko; d) enosmerne rasne izbire ni želeti niti z biološkega vidika; e) želeti je, da bi se rasa požlahtnjevala tako. da se izločajo dedno škodljivi činitelji (ev-genika), pa s socialno medicino in ee telesno vzgojo. Karel Caoek izvaia iz teh ugotovitev. da smo rasne vsi boli Evropci. kakor pa Germanu Slovani ali Kelti, nordijci, dinarci ali alpinci. Evropstvo je torei pri-rodno dano dejstvo. Unamnno kandidat ia Nobelovo nagrado. Vseučilišče v Salamanci ie sklenilo, da bo predlagalo švedski akademiji, nai letošnjo Nobelovo nwrrado za literaturo podeli rektorju te univerze, slovečemu španskemu pi--aleliu in filozofu Mignelu Unamuno. Marsejska tragedija Podrobnosti o atentata, ki nam je ugrabil vladarja Aleksandra L Marseille, 10. oktobra. Mars »i lic m vsa Francija stojita pod neizbrisnim vtisom strašnega zločina, ki je tako tragično presekal življenjsko pot kralja Aleksandra I. Ogorčenje in žalost zara^ di tega dogodka sta talko veBka, da je pomen smrti franooskega zunanjega ministra Barthouja sprčo smrti jugoslovenskega kralje naravnost potisnjen v ozadje. Francosko notranje ministrstvo je izdalo o marsejskem atentatu komunike, ki pravi med drugim: »Ob prihodu kra^a v Maraeifle je bflo »branih v pristanišču le par sto l judi. Varnostma služba je bila zelo obsežna. Notranje ministrstvo v Parizu je v skladu z marše jsko poiicijo že prejšnji teden podvze- strefljaL S tema kroglami je ranil dva policista m neko žensko. Pol oi ja je v trenutku, ko je bilo že vse končano, spoznala nevarna položaj. Nastopiti so stražniki na konjih in potisnili množico nazaj. Morilca so dvignili in ga odnesli v kiosk na Borznem trgu, kjer ga je množica naskočila in ee znesla nad njim, da je pozneje izdihnil. Ko je zločinec opravil svoje ogabno delo ter je videl, da je ranjen s sabljo na čelu, si je vtaknil v usta cev samokresa, da bi ee usrortiL Toda revolver so mu izbila iz rdk, nakar so ga šele, linearnega do nesspo-znanja, izročili v roke varnostnih organov. Slika, posneta neposredno po atentatu, prikazuje komisijo na prizorišču dogodka. Na desni spodaj: skrivnostni atentator Peter Kelemen lt> vse potrebne ukrepe glede nadzorstva dvomljivih tipov, posebno imozeimcev. Marsejska policija je- dobila ojačenje iz Pariza, od koder se je pripeljalo 150 policijskih nadzora kov, več oddelkov mobilnega orož-nrištva ter izbrani policijski specialisti vseh vrst« Ulice od pristanišča proti borzi so zaprte s kolikor mogoče veliko skrbnostjo. Policijski ravtnasteLj v MaiseaMeu je storil, kaT je biilo v njegovi moči, da bi obvladal položaj. Ker je MarseiHe znan kot pristaniško mesto z najrazličnejšimi topi, ki se dado težiko kontrolirati in še težje vladati, je bila policija v velikih skrbeh, kako se ji bo njena naloga posrečila. Usodno pa je postalo dejstvo, da je bi sprejem aranžiran tako, da se kralj izkrca v Maiseilleu (im ne v vojni luki Toulonu, kar bi bilo nedvomno varnejše). Povod za takšen aranžman je najbrže dalo to, da stoji v Marsefleu spomenik taimikaj pokopanih srbskih vojakov. Dogovorjeno je bilo, da bo kralj položil na ta spomenik venec bvailežnostL Po izkrcan in. Ko je kralj Aleksander stopil na suho, se je pozdravil najprej z zunanjim ministrom Barthoujem, ki mu je prišel naprotr v spremstvu generala Georgesa in kontre-tudmirala Berthelota. Po pozdravu, ki je bil zelo prisrčen, so sedli kralj in njegovo spremstvo v avtomobile. Avtomobiov je bilo šest V dveh prvih vozilih so bili policijski uradniki, za njim se je vozil kralj Aleksander z Barthoujem, ki je posadil kraljevskega gosta na svojo desnico. Od pristanišča do borznega poslopja je minila vožnja brez incidenta. Šele, ko je avto zavil proti prefaktumi palači ter je bil oddaljen kalldšnih sto korakov od borznega poslopja, je množica pritisnila, da je nastala življenjsko nevarna gneča. Policijski kordon je tedaj začel popuščati. Iz do-eiej nepojasnjenih vzrokov se je prav tedaj primerila nenavadna reč. Na vogalu Borznega trga je začdla prepir skupina kakšne petorice moških in žensk. Prepir je pritegnil pozornost policije nase in ta trenutek, ko je vozil avtomobil z Nj. Vel. kraljem v počasnejšem tempu, je izrabil atentator, kn je planiil iz mase proti avtomobilu. Napadalec je drža! v obeh rokah samokrese. Kakor se je pozneje ugotovilo, je jtmel pri sebi tudi bombo. Spretno se je otrese! stražnikov, ka so mu hoteli zastaviti pot, ter skočil proti avtomobilu, ki se je tedaij pomikal s hitrostjo kakšnih 10 kilometrov na uro. Streli TreoutScoma je plamfl zločinec na stopnico vozila, oddal najprej več strelov proti policiji potem pa se je obrnil v vorflo ter začel streljati na kralja. Prva krogla je zadela kralja v rame, naslednji dve v srce in v trebušno votlino. Četrti in peti stred sta pogodila Barthouja, kateremu sta krogB Tazbnli laket. Nasproti kralju je sedei general George. ki je dobil tri strele. Vse to se je odigralo tako naglo, da je množica kakor onemela stala prikovana na mestu. Šele po dvanajstem ali štirinajstem strelu se je posrečilo šoferju avtomobila, ki se je bil medtem ustavil, da je prijel atentatorja za vrat ter ga z udarcem pobil na tla. Tedaj so ga obstopili policisti a bilo je že prepozno. Polkovnik Piollet ki je jezdi m levi strani kraljevega avtomobila, pripoveduje, da je v trenutku, ko je avto zavil iz ulice kraljice E^zaibete proti Borznemu trgu. videl, kako se je neki moški utrgal iz množice, obšel stražnika, se sunkovito pognal pred njegovega konja, napravil ovinek ter se zavihtel na stopnico vozila. Piollet je sicer skušal obrniti konja da bi prestregel napadalca, ni pa več mogel preprečiti da ne bi atentator vtaknil roko skozi vrata kraljevega avtomobila. Šele ko so poč Hi streli je Piollet potegnil sabljo in zamahnil dvakrat po zločincu. Ta se je zgrudil na tla, a tudi ne tleh ležeč je še vedno Zadnje kraljeve in Barthouje-v e besede. Množice se je polastilo nepopisno razburjenje. Avtomobil s kraljem in Bartou-jem je krenil na prefelkturo, kjer so že čakali vojaški zdravniki. Njh umetnost je bila to pot zaman. Kralj Aleksander je izgubil toliko krvi da je že težko sopel. Pristopila sta zunanji minister Jevtič in pariški poslanik Spalajlkovič. S počasi izgovorjenimi besedami »Čuvajte Jugoslavijo« je naš veliki vladar izdihnil svojo plemenito dušo, soproga prefekta, ga. Choua-neau pa mu je zati&nila oči. Zunanjega ministra Barthouja so medtem v drugem avtomobilu odpeljali v bolnišnico, kjer je živel še kakšini dve uri Ker je izgubil dosti krvi, so se zdravniki odločili za transfuzijo. Upali so namreč, da mu bodo na ta način rešili življenje. Toda operacija ni uspela. Barthou je, tik preden se je onesvestil, vprašal zdravnike ie spremljevalce s tresočim glasom: »Ali je kralj ranjen?« Odvrnili so mu, da ni Nato je dejal vidno pomirjen: »Hvala bogu, da sem samo jaz ranjen.« Kmalu nato je izdihnil. V MarseiJleu je izvzala vest o atentata silno ogorčenje. Ponoči so bile demonstracije. Skupina »Jeunesse Patriote« je izdala oklic, v katerem zahteva ostro kaizen za (krivce. Še v teku noči od torka na eredo jc marsejska poi'cija aretirala dvanajst oseb, med njnimi več takšnih, ki so pravkar dopotovale iz inozemstva Trije med njasm so bili jugoslovenski državljani m so izpovedali, da so komunisti. Bili so dobro založeni z denarjem. Marsejska policija je postala seveda po atentatu tarča javnih obdolžitev. Čeprav pravijo, da je bila njena varnostna služba na višini se lako reče o nji tudi nasprotno. Kako misli o stvari francoski ministrski svet, se bo pokazalo pozneje. Morilec. Oseba morilca je še vedno zatemnjena. Policijska preisflcava je ugotovila, da je imel češkoslovaški potni list in da na bi jugoslovenski državljan. Podatki potnega lista pravijo, da je rojen v Zagrebu, a pristojen v Prago, po poklicu trgovec, živeč v Zagrebu. Potni list je b"'l tako ponarejen, kakor da mu ga je izstavil češkoslovaški konzul v Zagrebu. Bil je veljaven za potovanja v vse evropske dTŽave, izvzem-ši Rusijo. Jugoslovenski vizum — najbrže takisto ponarejen — je bil ia. Zagreba ter nosi datum 30. majja letošnjega leta. Vizum se je glasil ne pol leta. Potni Ust vsebuje naslednje zabeležbe: 26. septembra 1934 prekoračenje jugoslovenske državne meje pri Mariboru, isbi dan vstop na avstrijska tla v Špilju. 28. septembra je potni list vi-dirala švicarska obmejna poloija v Buch-su, isti dan tudi francoska obmejna kontrola v Vallorbeu. V potnem listu je bila nalepljena prava atentatorjeva slika. Na levi roki je imel morilec tetov^-ano mrtvaško glavo z geslom »VMRO«, organizacije macedonskh strahovalcev »Svoboda ali smrt«. Pariški »Journal« poroča iz Bruslja, da je policije v belgijski prestolnici ugotovila, da se je taj.imstveni Petrus Kelemen mimogrede mudil v Liegeu v beznici, katere lastnik je bil neki Sakota. Ta beznica leži v ulici Vdeille Voie de Touquemet, 217. Tam se zbirajo večkrat sumljivi tipi. Lastnik bežeče Sakota je letos 1. julija izginil, ne da bi povedal, kam je odpotoval. Z njim je odpotoval tudi neki Kaminski, dočim išče policija še tretjo osebo iz te družbe, nekega Stykomija, ki je mednarodno nevaren tip ter je snoval zarote Slednjega je belgijskega policija pred kakšnimi šestimi meseci odrinila čez mejo. Revolver, s katerim je Peter Kelemen umoril kralja in Barthouja, je repetirna pištola najmodernejšega sistema, nemški patent »Parabellum«, ki lahko odda zaporedoma 20 strelov. Bomba, ki so jo našli pri * Kelemenu, ni francoskega izvora. Krog okolu Hauptmanna se oži Čeprav bi se bila morala že začeti obravnava p robi Hauptmannu kot roparju Lindberghovega otroka, se še vedno kupičijo dokazi ki ga vedno težje obremenjujejo. V Jessupsu (Maryland) so prijeli te dni arfcista Fritza Krausa iz Nemčije. Kraus je bil zaradi raznih goljufij obsojen na 15 mesecev ječe. Mož je sodbo sprejel, po razglasitvi obsodbe pa je prosil, naj ga pošljejo domov v Nemčijo. Ta prošnja se je zdela sodišču tako sumljva, da je velelo preiskati Krausovo prtljago. Ln glejl Prišle so na dan čudne reči. V Krausovi prtljagi so našli vsakovrstne otroške igrače in beležnico z raznimi opazkami. V bolezni o i so bila zapisana razna imena, med drugimi ime Izidorja Fischa. nekega Uhl''ga im Hauptmanna. Tudi ključ za tajno pisavo je v beležnici, ki jo je zaplenila policija ter jo zdaj skrbno pre:skuje. Zdravnik dr. Mayer iz Nevr Yorka pravi da je od 3. do 17. januarja 1933 imel Hauptmanna v zdravniški negi Hauptmann je dobil vnetje žil. Kakor izjavlja zdravnik, si je to bolezen mogoče nakopal pri padcu z lestve, po kateri je plezal v Lindberghovo vilo. Les lestve, po kateri je Hauptmann splezal v Lindberghovo vilo v Hopevrefliu, je, kakor so dognali izvedenci z žage in skladišča Greait-National v Brouxu. Interesamt-no je, da je Haiuiptmamn do 7. marca 1932 bil zaposlen v Brouxu pri istem podjetju. Mož, Id je rešil položaj španski general Batet, Id je s svojo odločnostjo obvladal revolucijo v Barceloni ln preprečil odcep Katalonije od španske države Mrzla sezija se bliža PRAVKAR IZIfiLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANI! TEDENSKE REVIJ® »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovltkn: OBLEKA ZA VZLET V STRATOSFERO (Foto) Naslovna slika: JESENSKO SONCE (Foto) Miroslav Adlešič: POT K OBLIKOSLOVJU KULTUR — Dr. Fred Cro- b a t h: IZ KRANJA V CHICAGO (6) — SLIKE IZ ŽIVLJENJA EN SVETA — CE BI BIL PTIČICA... (A. K.-o-č) — Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (38) TEHNIČNI OBZORNIK (Steklena stikala, Led iz plina) — KJE JE ZRAK NAJBOLJ SUH? — ČLOVEK IN DOM (Nekaj o garniturah) — S AH — ZA MISLECE GLAVE Na platnicah: HUMOR (Adamson) — Križaljka z obratnicaml — Anekdote »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: LJubljana, Knafljeva ulica 5, ter stan« na leto (dve knjigi) 80 Din. za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123. 3124. 3125, 3126. Slepe mravlje Nepretrgane vrste, dolge šestnajst dni in noči Neki raziskovalec Afrike poroča o zelo zanimivi vrsti mravelj, ki živijo v ozemlju Konga in Senegala. Ta žuželka se hrani izključno od mesa, ki si ga išče s potovanjem' iz kraja v kraj. Pri svojih potovanjih korakajo milijoni teh živali v kolonah, ki so kakšnih 5 cm široke. V kolonah so rdečkaste »delavke«, ob straneh jih spremljajo veliki, temni »vojaki«, ki so oboroženi z dolgimi, žagam podobnimi čeljustmi. S temi čeljustmi se živali zagrizejo globlje nego čeljusti vseh drugih žuželk. Z vsakim ugrizom si trgajo kore mesa iz živih žrtev. Žrtev pa jim postane vse, kar srečajo na svoji poti, čeprav bi bil to bolan slon, ki se jih ne more odkrižati. Trije dnevi zadostujejo, da ga obglodajo do belih kosti. To nam postane razumljivo, če zvemo, da so opazovali že armade teh mravelj, ki so se pomikale v nepretrgani koloni do šestnajst dni in noči skozi kakšen kraj. Zanimivo je pri tem, da so te živallce popolnoma slepe. Tudi človek ni pred njimi varen in če se zgodi, da napadejo kakšno človeško bivališče, tedaj se spuste do- mačini v beg in se ne vrnejo v vas, dokler se niso prepričali, da je šla nevarnost mimo. To se pa zgodi šele tedaj, ko je mravljinčja armada požrla vse živo in mrtvo, kar je izsledila v človeškem naselju. Da je napravila s tem veliko škodo, je jasno, a tudi brez koristi ni takšen obisk nfkoHj saj so mravlje pospravile tudi ves mrčes in vso golazen, kar se je drži človeških naselij. Direktne sončne svetlobe požrešna Slepa delavka ne prenese, afriško sonce jo umori v nekoliko minutah. Kjer mora na svojem pohodu po sončnih krajih, se zavaruje pred sončnimi žarki na ta način, da stvori jo »vojaki« s svojimi telesi trdno, zaprto cev, skozi katero koraka vsa armada do najbližjega senčnega goščavja, Voda pa mravljam ne škoduje. Za poskus so jih držali tudi po šest ur pod vodo, ne da bi se zadušile. Kadar doseže armada kakšen potok ali reko, ee vojaki združijo v žive, kakor osja gnezda velike »čolne«. V ta čolne korakajo delavke in ž njimi dosežejo obrežje na drugi strani. Najlep& angleški otroci V Londonu so imeli otroško oOmpijado. Na sliki vidimo trojic«, ki so jih prireditelji spoznali za najlepše otroke na Angleškem Živ magnet Smrt človeškega fenomena ▼ Londonu V Londonu Je umrl neki James Morton, človek, ki so ga imenovali »živi magnet«. Po poklicu je bil bančni uradnik, a njegove smrti ne obžalujejo samo neštevilni prijatelji, temveč tudi mnogi raziskovalci, ki jim je Morton pomenil svojevrstno uganke narave. Mož je imel lastnosti, ki so ga delale v očeh biologov in fizikov v dobesednem pomenu »privlačnega«. Pokojnik je bil obdarjen namreč s privlačno silo, kakršna je dana drugače samo magnetom. Učenjaki, ki so z njim izvršili najrazličnejše poskuse, so potrdili, da tiči v njegovih rokah sila, Jd je sorodna sili železnih magnetov, a v svojem bistvu popolnoma neumljiva. že v otroških letih Je mogel Morton samo s tem, da je magnetni igli približal desno roko, iglo odkloniti v poljubno smer. Majhni delci kovine in železni opilki so se lepili nanjo, kakor da drži močan magnet. Ne fiziki ne zdravniki niso mogli pojasniti tega pojava, sleparija pa je bila izključena, ker so ga pred vsakim poskusom natančno preiskali. Sicer pa Mortonov primer ni edinstven iv zgodovini magnetizma. Danski medij Peter Johannsen je bil še bolj magnetičen nego Morton. Ce Je nasul železnih opilkov na stekleno ploščo in jim približal roko, so začeli plesati in so se končno razvrstili v tistih harmoničnih likih, ki jih povzroča teače samo močan jekleni magnet. V Jo-hannsenovi družini sta bila dva brata, ki sta bila obdarjena z isto lastnostjo, čudno je bflo tudi to, da je njegovo telo v temnem prostoru izžarevalo modrikasto svetlobo, ki je obdajala v podobi trikotnika, kroga ali elipse zlasti njegovo čelo, oba roki in prsi. Po Mortonovi smrti nI na zemlji nobenega človeka s tako čudnimi magnetskimi lastnostmi. Njegovi prijatelji so sklenili, da bodo na njegov grob postavili kamen ki bo v svoji obliki spominjal na magnet Ta kamen naj vzbuja spomin na Mortona, »magnetskega človeka« ali »živega magneta«. Njena znanilka, svetovna prvakinja v drsalnem športu Sonja Henie ji je prišla z letalom naproti v Pariš IVERI Pozabljamo dvakrat toliko, kolikor odkrijemo. • Resnično je, kar verjamemo, tn verjamemo, kar nam je drago. • Ljubezen je samo trenutek, & ta trenutek Je pogled v večnost. • če hoče duh rasti, mora imeti sovražnike. Tako delo je zmaga • Mnogi se dokopljejo do slave samo zato, ker se potijo in si drugi o njih predstavljajo, da delajo. • V človeku lahko utoneš, če ne izrineš v njem toliko, kolikor sam tehtaš. Illlllllllllllllllllllli Postati! In ostani etar „Vodnikove dražbe" ANEKDOTA Ravnatelj Robert je imel s svojimi gledališkimi člani tako dolge skušnje, da se je Adela SancLrockova nekoč zaradi njih neskončnosti razhudila in mu dejala v brk: »Danes moram biti ob dveh popoldne doma. Sestra, mi je zagrozila, da me v nasprotnem primeru ne pusti več v gledališče.« VSAK DAN ENA n ain toT m? w »Zakaj pa vedno zvoniš z budilko?« »Veš, prepričala bi rada naše sosede, imamo telefon,« Naši kraji žalujejo Neštete tihe manifestacije se vrši)o te dni ▼ mesta ki na deželi. Sleherni občinski svet, sleherna korporadja hi organizacija čut! dolžnost, da v žalnem zboru svojih članov tolmači globoko žalost, ki se Je vselila v naše kraje. Prejemamo poro-čSa iz vseh krajev in objavljamo jih sproti, kolikor nam je dnevno to le mogoče. Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in se ▼ nai-gkcblji žalosti klanja spominu našega velikega narodnega vodnika.« — Maršal a tu dvora pa: »Vašemu kraljevemu Vel čanstvu Petru II. Občinski odbor Moste čuti kot prvo in najvišjo dolžnost sporočiti Vašemu Veličanstvu izraze svoje brezmejne ljubezni in vdanosti Svoje posle bomo v smislu položene prisege vedno vršili na čast in zadovoljstvo Vašega Veličanstva, na korist in prospeh svojih občanov in v ljubezni do svoje jugoslovenske države. Naj živi naše narodno in državno edinstvo, naj živi Jugoslavija I« Ko so vsi občinski odborniki podpisali zapisnik o položeni zaprisegi, je predsednik občine gospod Pavčič zaključil žalno sejo, nakar so se vsi navzoči mirno razšli. Samo sirote točijo tako grenke solze... Prijatelj »Jutra« nam piše: Vse popoldne sem presedel pri zvočniku in nestrpno pričakoval poročil o potovanju blagopokojnega kralja po Franciji. Od nikoder nisva« Izvedel niti besedice, od povsod samo veseli, glasbeni komadi, predavanja lažje ali brezpomembne vsebine. Zaprl nem svočoik, v nadi, da bom že kasneje kaj izvedel o sprejemu in svečanostih. Po večerji sem se odpravil v notranje mesto in komaj sem bil na cesti, že me je oMal neki čuden občutek, da se gibljem v zk>kobni tišini. Nikakih glasov na ulici, redki pešci hite zaskrbljeni v razne strani in na njih razločno visi nekaj težkega, česar si ne morem razložiti. Prvi znak o nečem strahovitem mi vzbudi na videz znana dama, ki z negotovim korakom vihti proti domu. Čujem samo globoke vadihe, vidim bledo lice, preko katerega tečeta brez prestanka dva potočka solza, da si jih sirota sproti ne more otretl. Vem, da ima troje otrok in moža v nevarni s tožbi pri strojih in srce se mi stisne v grozni slutnji. Far korakov nato doidem starejšo ženico in moškega, oba sta po zunanjosti pripadnika skromnejših slojev, ki si polglasno pripovedujeta nekaj strašnega. Vsi znaki govore, da sta globoko pretresena. Gredoč ujamem besede: ». . . in tako dobro srce! Saj veste, da je Sel za bo. t;ra otrokom vsakega delavca ali kmeta, ki ga je naprosil za botrinjo. Vsakogar je tu-di bogato obdaroval. Prej kaj podobnega de nisem slišal nikoli, pa sem star {n na sve-tm je ven-dar mnogo kraljev.« »Da, da, zlato srce je imel. Nikoli več ne bo takega,« je pritrjevala ženica. Pohitel sem mimo, še večino ne sluteč, o čem razpravljata starca, dasi se mi je nekoliko posvetilo, da imata v mislih našega kralja, še par korakov. Zopet isti pri-aor. To pot so štirje mlajši delavci in eden jzmed njih pripoveduje ostalim razburjen in s tresočim glaBom: »Ko sem slL šal, me Je tako pretreslo, kakor da mi je umrl oče. Vendar pa mislim, da bi me o'b očetovi smrti le ne prevzela tako silna groza. Kje se le najde taka sver?« Pridružim se: »I, kaj pa »e je zgodilo? Povsod čujem samo žalostne besede, pa ne vem, kaj naj pomenijo.« »Za božjo voljo, kaj še ne veste? NaSega kralja so umorili!« »Kaj? Kralja? Kaj se vam blede?« »Saj to Je tista žalost: umorili »o *a. trstrelili.« Precej časa je trajalo, da «em si »ploh mogel pojmiti možnost take strahovite res mice. Potem pa se mi Je zameglilo. Nisem jokal, odkar sem Izgubil očeta. Včeraj se zni je po dolgih letih spet odprl lir solza. Samo sirote toWJo tako grenke solze. Žalna seja v Mostah Moste, 11. oktobra Moščanski občinski odbor je imel v sredo ob 19. v šolski telovadnici žalno sejo za bkgopokojnim kraljem Aleksandrom I. Na vabilo predsednika občine g. Pavliča Pavla so se je udeležili zastopniki vseh moščan-skih društev: občinska organizacija JNS. Sokol, Narodna odbrana. Rdeči križ, gasilno društvo, pevska društva »Moste«, »Hugo lin Sattner« in »Zvezda«, Zveza bojevnikov, Kolo juigoslovenskih sester, obrtniško društvo Moste, učiteljski zbor, športni klubi »Moste«, »Slovan« in »Mladika«, šolska telovadnica je bila zelo okusno, žalno de-korirana. Predsednik j« nagovoril vse navzoče občinske odbornike in delegate društev ter podal kratko poročilo o tragični smrti Nj. VeL kralja Aleksandra L Navzoči, vsi črno opravljeni, so otožni poslušali govor gospoda predsednika, ki je bil resnično pretres-* Ijiv do dna duše. Ob koncu govora so zaklicali pokojnemu kralju trikrat: »Slava!« Nato je gospod predsednik poroča", da je na prestol kraljevine Jugoslavije stopil prvo roj eni sin Nj. Vel. kralj Peter II. Naj živi kralj Peter II.! Navdušeni so se vsi navzoči odzvali s trikratnim vzklikom: »2i-viol« Potem je gospod predsednik zaprise- fel sebe in vse občinske odbornike kralju etru IL Na predlog % podmredsedniks občine Briclja Franca je bila poslana gospodu predsedniku vlade Nikoli Uzunoviču brzojavka: »Občinski odbor v Mostah je globoko pretresen zaradi vesti o groznem atentatu na Jesenice žalujejo za velikim kraljem Jesenice, 11. oktobra V torek zvečer med 19 in 20. uro se je tudi po Jesenicah bliskovito raznesla strašna vest da ie bil Nj. Vel. kralj Aleksander žrtev atentata v Marseilleu Sprva nihče ni mogel verjeti in šele, ko so tuje radijske postaje podrobno poročale o atentatu, je moglo prebivalstvo polagoma doumeti grozovito dejanje podlega zločinca. Na cestah in ulicah se je ta večer zbralo v posameznih gručah nešteto meščanstva, ki »e je tiho pogovarjalo o dogodku in vsesplošno obsojalo zločin nad našim ljubljenim vladarjem, ki se je tolikokrat brez vsake nevarnosti kretal po Gorenjskem in se rad razgovarjal s preprostimi ljudmi Vsredo zjutraj je v obeh cerkvah zazvonilo, po vsem mestu pa so zaplapolale žalne zastave, po trgovskih izložbah pa so bile izstavljene kraljeve slike in liki oviti v črno in v zelenje. Kakor je b la žalostna vest o tragični smrti ljubljenega vladarja, sednik občine mr. ph. g Žabkar Jože je meglen. Povsod si srečaval žalostne 'n zaskrbljene obraze, vse se je tiho pogovarjalo o strahovitem dejanju in o odredbah vlade za prenos kraljevske oblasti. Zvečer ob 18. uri se je vršila na mestnem magistratu žalna seja mestnega občinskega odbora, na kateri so bili zbrani vsi odborniki, v kolikor so bili v tem času na Jesenicah. Predsednik občine mr. phr. p. Žabkar Jože ie poročal o življenju in velikem delu pokojnega kralja za obstoj in veličino države, za uedinjenje vseh Jugoslovenov in tvorca za ohranitev evropskega miru. v čigar delu ie našel tragično smrt Vsi navzoči so poslušali žalni govor gospoda predsednika stoje in zaklicali trikratni »Slava« pokojnemu vladarju. Zasavje ob težki narodni tragediji Litija, 11. oktobra Vest o blaznem dejanju v Marseilleu je zgrozila vse. Vsi razgovori se sučejo le okrog udarca, ki je zadel našo državo in ves naš narod. Prav zdaj občutimo, kako je zavest jugoslovenskega edinstva zajela vsa srca, ki so ob taki katastrofi povezana v silno enoto. Litija, središče Zasavja, okoliški kraji, pa še posamezne hiše v odročnih naseljih imajo razobešene zastave. Včeraj dopoldne je imel naš občinski odbor žalno sejo, potem pa so vsi odborniki z županom g. Lajovicem na čelu odšli k sreske-mu načelniku, kjer so izrekli sožalje. V srce segajoč prizor se je nudil včeraj na osnovni šoli. Mladina se je zbrala k žalnemu zboru, kjer je očrta! šolski upravitelj g. Drago Rostohar nesrečo, ki je zadek vso Jugoslavijo. Ob sporočilu, da je mrtev naš kralj, je zaplakala vsa deca. Sklonjenih glav in zatopljeni v molk so naši sicer neugnani otročički — odšli povedat tudi v oddaljene hribovske vasi, koga smo izgubili. Popoldne se je zbralo na občini 30 predstavnikov vseh litijskih in okoliških narodnih, prosvetnih in strokovnih društev, ki so sklepali o skupnem žalnem zboru. Zvečer pa se je vse občinstvo zbralo v Sokolskem domu, ki jo bil v črnem, s sliko kralja Aleksandra sredi rož. Množica je molče pogreznjena v premišljevanje dala s fcugo izraza nepreboljivi boli. V imenu vseh naših organizacij je župan g. Lajovic otvoril žalni zbor, starosta Sokola dr. Tu-rato jo očrtal življenje in tragično smrt našega vladarja, notar dr. Ivan Grašič pa je prečital sožalno brzojavko na ministrskega predsednika g. Uzunoviča, ki so jo J pisla zastopniki vseh naših društev. se je razšla vsa množica na svoje domove. Te dni se zbirajo vsi okrog radijskih aparatov in poslušajo poročila v zvezi z mar-seillesko žaloigro. Vsako jutro pa pričakujejo vsi pismonošo že kar na ulici in se zbirajo skupine okrog posameznih izvodov »Jutra«. Prav tako roma vse k popoldanskemu vlaku, ki prinaša »Slovenski narod« hn ga v trenutku razgrabijo. Vsa dnevna vprašanja so se umaknila v ozadje, os vseh razgovorov je le smrt vladarja, očeta. Domžalcani kralja mučeniku Domžale, 11. oktobra Čudno naključje: ravno v trenutku, ko je prispela med nas tužna vest, je govoril na zborovanju o velikem delu našega kralja gospod minister Pucelj Dejal je: »Poglejmo njegovo delo v Bolgariji in dan« vsi gledamo na Francijo!« — Vprav pri teh besedah je vstopil nekdo v dvorano m sporočil tužno vest: »Kralj je mrtevU — Vse je prebledelo in presunjeno ostalo kakor prib to. Beseda je zamrla v grlu... Pozno v noč je bil ves trg pokonci m vse je nestrpno pričakovalo poročil, vse se je tolažilo, da morda naš kralj le ni mrtev. Ali žal: ono pred čemer smo trepetali, je postalo resnica... Sinoči ob pol 19. je ime lo občinsko zastopstvo žalno sejo. Udeležili so se je vsi odborniki in zastopniki vseh društev. Sejo je vodil predsednik občine g. dr. Hočevar, ki je v tožnih besedah orisal pretežko izgubo. Po seji so zastopniki vseh društev izrazili svoje globoko sožalje. Ob 20. sta imela žalno sejo Sokolsko društvo in Narodna odbrana Za pol 21. uro pa je bila napovedan a ^splošna žalna manifestacija. Pod lipo pred Sokolskim domom stoječi kraljev spomenik iz belega mar- morja, ssvtt v državno trobojnico z črnko florom in krasnim vencem, osvetljen s reflektorjem, je napravil globok vtis na veliko množico, ki je nemo zrla v obraz našega mučenika. Prvi je govoril predsednik občine br. dr. Hočevar. V izbranih bese dah je očrtal vse vladarjevo delo za narod, domovino, uedinjenje in za jugoslovensko idejo. Zastopnik Sokola br. Stenovec je govoril o delu, ljubezni, zvestobi in vdanosti Sokolstva in vseh Jugoslovenov kraljevskemu domu in državi. Zastopnik Narodne odbrane je imel ganljiv govor v pesniškem zanosu Zastopnik strelske družine br. Milič nas je spomnil na zadnje kraljeve besede: »Čuvajte Jugoslavijo!« In mi strelci smo prisegli, da jo bomo čuvali. Zastopnik Jadranske straže je vzkliknil: »Delal m za nas, padel si za nas! Srce velikega Jugoslovena je nehalo biti, ljubljenega Aleksandra ni več!« Množici, ki je vidno presunjena prisostvovala žalni manifestaciji, se je zahvalil br. dr. Hoočevar in vse se je v miru razšlo. največji blagoslov domovinh Slava, trikratna slava kralju Aleksandru Uedinitelju! Sestre! Na delo za našega novega kralja Nj. Vel. Petra II. Naj živi!« Kakor se je prej v solzah topila sleherna izmed zborovalk, tako so zdaj živahno odjeknili klici našemu mlademu kralju Petru II. Dvorna dama ga Franja Tavčarjeva je nato pozvala zborovalke. da se vpišejo na polo papirja, ki bo priključena so-žalnemu pismu, odposlanemu z žalnega zbora Nj. Vel. kraljici Mariji Ptuj v žalovanju Ptuj, 11. oktobra Žalostno je odjeknila v torek zvečer okoli 20. ure žalostna vest, da ni več med živimi našega preljubi j enega vladarja Nj. VeL kralja Aleksandra. Žalostna vest se je bliskovito raznesla po vsem mestu, na ulicah so se takoj začele zbirati velike sku-pne ljudi na katerih obrazih se je poznalo, kako globoko jih je pretresla vest o smrti preljubljenega vladarja. Z ogorčenjem so obsojali gnusni zločin. V znak žalovanja so se takoj zaprle vse kavarne, gostilne in drugi javni lokali, prekinjene so tudi bile takoj vse javne prireditve. Ljudstvo je obdržalo hladno kri ter se mirno pokorilo vsem odredbam oblasti. Že na večer smrti in na vse zgodaj v sredo zjutraj se je mesto odelo v črne zastave, po vseh cerkvah pa zvonijo z vsemi zvonovi vsako uro. Pravoslavni verniki Ob 17. se je vršila svečana 2ana aeja sveta pravoslavne cerkvene obline v cerkvi sv. Nikole na Taboru. Podpredsednik g. Ljubo Jurkovič je imel konemorativni govor za pokojnim kraljem Na seji je bila izvršena tudi zaprisega 30 »»etovalcev ln je bil odposlan naslednji brzojav: »Maršal&tu kraljevskoga dvora, Beograd. Verujuči u velikoga Tvorca, da tfe ti rajskoin naselju dati zasi-ii,.?n<. mesto ple-menitoj i uzvišenoj duši velikoga kralja Aleksandra I., neustrašnog junaka, ratni-ka i pobednika, neumornog, genialnog orga-nizatora države i ljubljenog vodja ujedi-njenog naroda, srpska pravoslavna ooštlna u Ljubljani izTažava ovirn bolne osečaje najdubljfcg pieteta i saučešca uitišenom kraljevskomu domu izjavljajuči, ia če se u radu stalno rukovoditi velikim idejama blaženopočivšeg kralja junaka-mučeni-ka. Izjavljujemo njedno i svoje najisdre. nije osečaje privrženosti, vernost1 i Ijufca-V novome kralju Petru II. 1 ir.olimo Gospoda, da čuva Jugoslaviju. Počasni predsednik: protojerej Djordje Bul'ai'.r, vrS:oc dužnosti predsednika: proL Ljuba Jurkovič.« rko Peen: Portret v zadnji minuti 11* V zgornjem levem predalu moje pi« salne mize leži album, vezan v rjav. kasto platno. (Malokdaj ga vzamem v r^ke In še kadar ga, mi je težko pri srcu. Kakor živa slaba vest strme va* me obrazi bližnjih in daljnih ljudi s teh temnih platnic: . . Ali smo to res — mi? Ali je tvoja trda roka pravilno in dokončno zobli« kovala sivo ilo? Ali si prepričan, da si s pravičnim očesom prodrl skozi te mišice in kosti do onega, bistvenega, edino našega, kar daje življenje m značajno črto prav tem mišicam in ko* stem? Morda si včasi pozabil na bese* de starega sivca iz Meudona, ki te uce. da ie vsaka zunanja oblika le površina neke forme, ki korenini v notranjost, v jedru figure . Premisli dobro — an nisi včasi le prenaglo naznanil svoje, ga samozavestnega: Tako — gotovi smo!? , , O da. čudne stvari mi pripoveduje« in obrazi, ki strme vame s teh temnm • Prvi feljton pod enakim naslovom je objavilo »Jutro« pred meseci, "-> platnic in v težki uri se je zgodilo, da sem z eno samo potezo raztrgal ta a1« bum na dvoje in ga treščil po tleh. Dobre roke, ki edine poznajo vse te* gobe in slabosti mojih samotnih ur, so zbrale raztrgane liste in zlčpile album — bolj z ljubeznijo kakor pa s klejeni: prav tak je, kakor je bil prej... Med vsemi obrazi me potolaži včasi le očka Danilo Smeje se mi naravnost v lice in mežika z očmi: Beži no beži, fantič! Kaj bi tisto! Vse skupaj je le več ali manj posrečen — vic! Kaj bi se človek mučil!--Jaz pa mu kar ne morem verjeti in obrnem list — Nekje tam kmalu za očko Danilom bi moral biti nalepljen portre neke že* ne. Tega portre ja nisem fotografiral: ni ga v mojem albumu. Toda kadarko* li obračam te temne liste, se ga spom« nim in zazebe me v sreč. Tega je že prečki časa. morda leto dni ali več. V moio delavnico je stopil mlad človek Povedal mi je. da ijego» va mlada žena umira za neizprosno sušico. Zapušča mu malega, še ne dve« letnega sinčka Temu svojemu plavo* laščku bi rad ohranil njeno podobo. In Pocašcenje v Ljubljani Inženjerska zbornica je imela v sredo ob 18. uri sožalno sejo. Predsednik zbornice inž. Milko Pirkmajer je govoril v daljših izvajanjih o blagopo-kojnem kralju Aleksandru I. in o njegovih nesmrtnih zaslugah za Jugoslavijo in za vse sloje jugoslovenskega naioda. Prisotno članstvo se je pridružilo izvajanjem svojega predsednika in na kraju zaključilo intimno spominsko svečanost z vzkliki »Slava kralju mučeniku, slava velikemu kralju ujedinitelju!« Kraljevskemu regentskemu svetu je bila odposlana naslednja brzojavka: »Ljubljanska inženjerska komora se v neutešljivi boli nad izgubo ljubljenega vladarja klanja velikemu duhu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Slava kralju vodniku, kralju junaku, kralju mučen ku! Zvesti smernicam, katere nam je začrtal veliki pokojnik, se združujemo v neomajni ljubezni do kraljevskega doma ter kličemo: Naj živi Njegovo Veličanstvo,kralj Peter II.!« Društvo mdustrijcev in veletrgovcev Upravni odbor društva industrljcev tn veletrgovcev se je na današnji žalni seji poklonil spominu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Po soglasnem sklepu na tej seji je bila regentskemu svetu odposlana brzojavka naslednje vsebine: »Pretreseni po strašni narodni nesreči, ki je iztrgala iz naše srede Velikega Vodnika-Junaka in pobornika miru, kralja Aleksandra I., izrekamo globoko sožalje z obljubo neomajne zvestobe Nj. Vel. kralju Petru n.< Na seji Udruženja bančnih in zavarovalnih zavodov Ob 11. dopoldne se je vršila v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke žalna seja uprave in nadzorstva udruženja bančnih in zavarovalnih zavodov za dravsko banovino. Predsednik uprave g. dr. Ivan Slo-kar je imel naslednji spominski govor: »Ko je naš priljubljeni blagopokojni kralj Aleksander v izvrševanju svojih vzvišenih državnih dolžnosti stopil na zavezniška francoska tla, ga je čakal skrit med navdušeno množico za vratni morilec. Njegov gnusni in podli zločin je pretrgal nit življenja najboljšemu sinu jugoslovenskega naroda, ko je bil na tem, da položi še močnejše temelje za mir in napredek naroda. Naš pokojni kralj je umrl kot junak na braniku svoje domovine in postal tako na1-večji narodni mučenik. Doživel je kot voditelj naroda triumf v balkanskih vojnah. Golgoto pri umiku čez albanske gore in slednjič narodno vstajenje, ki je bilo kro- nano z narodnim zedinjenjem, z izpolnitvijo stoletne srčne želje vseh Jugoslovanov. Znano nam je, kaj je veliki pokojnik vse storil za ureditev naše lepe domovine. Bil je edini trdni steber in granitna skala, od katere so se odbijali vsi valovi in viharji, ki so pretresali našo državo in naš narod. Delal je, živel in trpel je samo za svoj narod, dokler ni žrtvoval tudi svojega dragocenega mladega življenja na oltar domovine. Temelji naše države, ki jih je on postavil, so tako trdni, da jih tudi ta udarec ne more omajati, četudi nam sega tako globoko v srce. Podvojili bomo svoje delovanje za državo in narod v neomajni zvestobi in vdanosti do našega kralja Petra H. To obljubljamo velikemu pokojniku ob sveži krsti. To obljubo smo mu dolžni. Večna slava Njegovemu spominu!« Zveza društev privatnih nameščencev Ob 12.15 so se sestali v Delavski zbornici člani načelstva Zveze društev privatnih nameščencev in zastopniki v Zvezi včlanjenih ljubljanskih nameščenskih strokovnih organizacij. Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev, Zveze industrijskih uradnikov in delovodij, Opesta, sekcije Saveza apotekarskih sotrudnikov in Društva nameščencev Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev. Prisoten je bil tudi zastopnik Pomočniškega zbora ljubljanskega Združenja trgovcev, žalno sejo je otvoril predsednik Zveze g. Joško Zemljič, ki je svoj nagovor posvetil delu in spominu mučeniško umrlega kralja Aleksandra L, največjega Zaščitnika socialne pravičnosti. Sprejeta je bila zadevna brzojavka, Id je bila odposlana ministrskemu predsedniku. 2alni zbor Ljubljančank V čmo p reg rn j eni dvorani mestnega poglavarstva se je vršila ob 17. žalna seja Splošnega ženskega društva. Navzlic odlični udeležbi članic in zastopnic prav vseh ženskih društev je vladal v dvorani svečan mire, vse prisotne je obvladala globoka žalost Žalni nagovor je imela predsednica, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva: »Sestre! Od žalosti nam utripljejo te dnd naša srca: Kralja Aleksandra I. ni več. Na pot se je podal, da bi nam v svoji plemeniti skri>i še bolj pomagal vrnil se ni. Pot Njegovega trpljenja je končana. Za nas je dotrpel albansko Golgoto, za nas je žrtvoval svojo mladost za nas se je podal na pot, kjer so ga zadele krogle podlega morilca. Zadnje Njegove besede so bile: Čuvajte Jugoslavijo! Žene! Vse moramo na delo, da bomo vredne Niegove oporolfe Se bolj se bomo trudile na poljih naše delavnosti, da bo rastla Jugoslavija močna m silna. Vse se moramo potruditi, da bo dragocena Njegova kri, prelita za nas, rodila JČ liga Zvečer so se v Kazini sestala odborniki Izvršilnega odbora Jugoslov.-češkoslovaških lig in Jugoslov.-češkoslovaške lige v Ljubljani, da počaste spomin velikega kralja Zediinitelja. Žalno sejo je otvoril predsednik dr. Egon Stare, ki je v pietetnem in globoko pa trio tičnem govoru orisal blagopokojnega kralja kot vladarja, državnika in nacionalnega voditelja. Ob koncu svojega govora je dejal predsednik JČ lige med drugim: Posebno veliko je bilo kraljevo delo ca zbližanje slovanskih narodov. Naši Jugo-slov.-češkoslovaški ligi je bilo zunanjepolitično delo blagopokojnega kralja Aleksandra I. vzor m ideal. Kralj Aleksander L ni bil samo zaveznik bratske republike Češkoslovaške, temveč tudi odkritosrčni prijatelj češkoslovaškega naroda in njegovega častitljivega prezidenta T. G. Masaryka, s katerim ga je vezalo od svetovne vojne dalje ozko, presTČno prijateljstvo... Svoje genialnosti in svojega genija ni omejil ?amo na svoj narod, temveč je tudi bil prepričan o velikem poslanstvu slovanstva v bodočnosti. S kraljevskim dostojanstvom in srčnim patriotizmom je z vso ljubeznijo te vdanostjo deloval za zbližanje vseh slovanskih narodov. Govornik je ob koncu pozval Rgaše k vztrajnemu delu za te smotre in je rekel, da nas bo sedanja težka preizkušnja samo 8e bolj utrdila v ljubezni do domovine te neomajni zvestobi do države. Ob koncu so so vsi navzočni, ki so poslušali žalno besedo stoje, poklonili spominu velikega vladarja s »slava« klici. Izvršilni odbor JČ Eg m JČ figa v Ljubljani sta poslala s te žalne seje marša lata dvora sožalno brzojavko obenem z izjavo vdanosti novemu kralju. To izjavo so navzočni na predsednikov poziv posebej potrdili 6 klicem: Naj živi kralj Peter IL1 Žalna seja vodstva NSZ Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze se je zbral v sredo 10. t. m. ob 18. uri na žalno sejo. Prisostvovali so vsi člani izvrše-valnega odbora in odborniki ljubljanskih organizacij NSZ. Predsednik g. Rudolf Ju-van se je s toplimi besedami spominjal blagopokojnega kralja Aleksandra I. in opisal veliko, težko izgubo, ki jo je utrpel jugoslovenski narod. Svoj komemorativni govor je končal z vzklikom: »Slava mučeniku Hra-lju Aleksandru I.!, živel kralj Peter IL!«. Vzkliku so se pridružili vsi zborovalcL Maršalatu dvora je bila poslana brzojavka: »Narodno strokovna zveza kot predstavnica nacionalnega delavstva dravske banovine se globoko ganjena klanja manom velikega kralja mučenika. Slava kralju Aleksandru! Živel kralj Peter n.!«. Enako brzojavko so odposlali predsedniku kr. vlade g. Uzunoviču. Izvrševalni odbor je na seji sprejel tudi razglas, skaterim je obvestil svoje organizacije in članstvo o smrti blagopokojnega kralja. Žalna seja planincev Včeraj je imelo SPD svečano žalno sejo, odkoder je predsedstvo poslalo sožalne brzojavke maršalatu dvora in predsedniku vlade. « I jaz da bi bil menda edini, ki bi mu | lahko napravil to stvar. Dasi mi je laskalo, da je prišel prav k meni, se nisem mogel takoj odločiti. Naposled pa sem vseeno pristal. Še mi je povedal, da jo je bolezen zelo izpremenila in da mi bo dal par fotografij »od prej« ... Ogledoval sem te fotografije. Le ena je bila dobra in bi mi lahko služila. BU la je pač fotografija, kakor jih vidte mnogo: mlada, zdrava žena stoji ob možu in se mu naslanja na prsi. Zago* rela, črnolasa se smeje z odprtimi ust« mi, da ji bleščijo zdravi, beli zobje. Smeje se pač. kar tako. ker je lep dan. ker ljubi, ker je življenje res tako le* po in tako blizu. In smejala bi se prav tako veselo in brezskrbno, če bi stopi« la prednjo črna senca in ji pošepetala: »Še leto in dan — končano bo!« Sme« jala bi se in ne bi verjela, ker mladost ne verjame, da bi mogel priti konec, tako naeel in krut. Mladost ne misli na konec In če misli — ni več mladost in se več ne smeje. To fotografijo sem postavil na m:zo v svoji delavnici Čez par dni sem z možem obiskal umirajočo Stopila sva v pusto, pro« storno sobo Dišalo ie po zdravilih. Ob oknu je na belo pogrnjeni postelji le« žala bolnica. Poleg nje mizica s stek* lenicamL Odložil sem plašč m klobuk. Nehote sem posegel v žep po — svinč* nik in papir. — Pristopil sem k postelja in pozdravil. Komaj, za spoznanje je okrenila glavo ki molče prikimala, češ, že vem, kdo ste in po kaj ste prišli. Da, ona je vedela vse. Vedela je, da ji ni pomoči in da je ura blizu, nežno« sno in nepreklicno blizu. Vedela in pristala je na to, da v zadnjih trenut« kih, sredi smrtnega boja posnamem poteze njenega lica zato, da bo vedel njen malček«edinec: taka je bila moja mamica —. Njen malček«ediftec, ki so jd ga morali iztrgati, komaj ga je ro» dila, ki ga ni smela nikoli prižeti k se« bi, se ogreti ob njegovem malem, top« lem telescu, ne poljubiti ga na žamet« no lice in mu šepetati v rožnato ušes« ce: Ti moje vse! In ona, ki ji je neizprosna bolezen u ropala edino in največjo srečo, je mirno in udano sprejela nase še zad* njo. kruto žrtev. Stal sem tam ob postelji in gledal v njeno udano, izmučeno lice. To lice je drhtelo v čudni, predsmrt« ni lepoti Jasno, okroglo čelo je bi'o mirno, tesno ob njem 90 se lepili tem« ni lasje Pod močnimi, usločenimi obrv» mi so sijale trudne, velike oči Rdeče rože so umirale vročično na upadlih ličnicah, komaj, komaj so pokrivale tenke ustne bele zobe. Mir, mir. Saj je vse najhujše že zadaj, tam daleč ne« kje, vse je prestano, vse pozabljeno. Samo še mir in — konec. Stal sem tam ob postelji in risal z nemirno roko na papir. — Dvoje likov se je borilo v meni, ko sem gnetel ilo in mu skušal dati živ« ljenje. Kakšno življenje? Ono mlado, veselo, srečno in brezskrbno se smejo« če na fotografiji »od prej« — ali to zadnjo, ugašajočo iskro tam v pusti sobi, ob oknu, na beli postelji? Zdvomrl sem dvakrat, trikrat m prenehal. Saj je nemogoče! Pa sem se spet udal in pričel znova. Nekoč, ko sem spet stal tam ob po« stelji, me je komaj slišno naprosila: »Pohitite, saj jutri me ne bo več!«-- Da, tega portreja ni v albumu z rjavkastimi platnicami, ki leži v zgor« njem, levem predalu moje pisalne mi« ze in ki ga le poredko pregledujem. In vendar — me boli. Ah, pa kaj! Tudi jaz Imam plavo« laščka, prav tolikšen je, kakor oni. Opazoval ga bom vsak dan. In kadar toliko dorase. da bo dobro ločil luč od sence in bo sam — ne da bi ga še kdo pokvaril — sodil o lepoti tega sveta, takrat stopim k sinu umrle žene in ga povprašam o podobi, ki sem jo napra? vil zanj. Marceli« Tinayres 28 Upornica Roman "" >Tiho, tiho,< je rekla gospa Platelova. »Gospa devet naj stori, kar ji drago... A gospod Bonnafous že prihaja, kakor vidim... Na vrtu je ... Malo več miru, gospe ... Gospod Bonnafous je slaven mož: pred angleško kraljico in pred papežem je razkazoval svoje umetni je!... Da, gospe, samega papeža je pripravil v smeh! Bodite mirne! Menda ne boste hotele žaliti gospoda Bonnafousa s tem, da bi klepetale .. .< Te besede je govorila s šaJjivim, krotkim glasom, ne da bi se bil izraz njenih žalostnih oči izpremenil; stopala je zdaj sem, zdaj tja, in povsod skrbela za red in molk. Ženske so kar trepetale od veselja, ko je gospod Bonnafous, lahkonog kakor kak plesni učitelj, e svojimi namaziljenimi brki in svojimi nežnimi očmi stopil na oder. Bil je v fraku. Na oko je bil podoben gospodom na modnih slikah. Njegov glas je bil prikupljiv, njegove roke so bile bele. Pričel je »Pazite na moje gibe, cenjene dame! Pazljivo spremljajte moje gibe!... V to roko vzamem kroglo... tako... r to pa svoj klobuk. Pozor!« Kako ne bi bile pazfle! Ko je bil gospod Bonnafous tako lep! Krogle, karte so švigale sem ter tja; in iz svetlega klobuka se je prikazovalo na tucate višnjevo-belo-rdečih trakov in novcev po pet frankov... In služkinje in delavke »o pozabljale vse svoje gorje in sedele z odprtimi usti in širokimi očmi ter gledale gospoda Bonnafousa, ki je bil pripravil samega papeža v smeh. >Pa ne občudujejo toliko njegovega talenta kakor njegovo vnanjost,< je rekla Jozana gospe Platelovi. >Ta ustreza njihovemu idealu: ta je fini, elegantno oblečeni gospod, ki zna govoriti z ženskami... Le poglejte njihove zaljubljene ofi| Vsaki se Bdi, da spoznava v gospodu Bonnafousu kako črto izgubljenega dragega.« Glas, s katerim je to rekla, je bil trpek in podsmehljiv in ni ugajal gospe Platelovi. »Kako ste strogi!« je odgovorila. >Da, gospod Bonnafous ustreza kaj skromnemu idealu; a vsaka ima ideal, kakršnega pač more imeti, in že to ni malo, da ga vobče ima. Tista, ki še najbolj sumi nekega gospoda Camilla, nima nobenega ideala, bodite prepričani, da ne... A vendar, naj gre za ženske iz boljše družbe aii za preprosta dekleta: čar lepih oči, zvok glasu, nežna beseda — to je, kar nas omami — nam se pa potem zdi, da je prava ljubezen.« Njene lepe, žalostne oči so se zagledale v daljno daljavo in utonile v spominih... Položila je svojo roko na Jozanino: »To je varljiva slika ljubezni, sami veste, draga gospa... In za to varljivo sliko trpijo ženske in se mečejo v smrt... Časih stopi v naše življenje tudi prava ljubezen, in varljiva slika se razblini... a tedaj je prepozno... Tedaj smo že stare.. In kar smo ljubile, je bilo vse samo videz, besede in prazne kretnje.. .< »Tudi ta!« je pomislila Jozana. Gospod Bonnafous se ji ni zdel več tako smešen. Postajal je simbol... Dvigal se je visoko nad ženske z zamaknjenimi očmi, z otroškimi možgani, s suženjskimi srci... In v Jozani se je nekaj uprio. »Ne, ne!« je zavpila njena duša. »Nisem taka, kakor te...« A njena vest je oporekala- »Lažeš.« Tudi ona, Jozana, »upornica« in osvobojenka, je bila taka kakor te. Tudi njo je bil omamil čar lepih oči, zvok glasu, nežna beseda... Verjela je, takrat in še danes ta dan, da je bila to prava ljubezen... Da, v Mauricevi bližini je bila takisto šibka, takisto strahopetna, kakor ta dekleta v navzočnosti svojih zapeljivcev, svojih trgovskih pomočnikov, svojih uradnikov, svojih vitezov vatla ... Kakor te ženske, je tudi ona poznala strah materinstva in grozo gotovosti. Štela je bila dneve in skrivaj zaupala v pomoč na- rave, da bo uničila nezaželjeno kal. Pozneje, ko p je postalo tako hudo in je bil steznik že pretesen za njena razbolela ledja, je videla izbruh barbarske sebičnosti moža, ki je bil utolažil svojo slo. Tudi ona je bila zapuščena, prav kakor te ženske, da, še revnejša od njih, tudi ona je morala lagati in varati ,. Oh, kako divje im burno je v dneh svoje mučne nosečnosti, da, celo t popadkih, ki rodijo življenje, koprnela po smrti! In vendar je bila odpustila in ni prenehala ljubiti, ampak je ljubila še danes ta dan ... Le zakaj? Njena ljubezen ni bila slepa, čutna besnost, a vendar 6e ni mogla spomniti črt Mauricea Nattierja, ne da bi vse njeno bitje vztre-petalo, ne da bi ji noge klecnile in ne da bi se ji skrčilo srce. »Oh, gospodična Bonova ima pravi Vseh se nas polašča nagnjenje do hlapčevanja, potreba po tem, da bi ljubile in trpele za ljubega — potreba, ubogati in odpuščati... Dokler ljubimo, smo vse enako strahopetno prizanesljive ...« Ogledovala je zavaljena telesa v rjavih jopicah, vele obraze pod belimi čepicami, in se čutila tem nesrečnicam tako blizu... svojim sestram v trpljenju, v sramoti, v slabosti... Čutila je, da je tudi sama zgolj uboga ženska — In obšlo jo je čuvstvo usmiljenja s seboj, s temi ženskami, e vsemi ženskami, ki v bolečinah rodijo in ki vpitje njihovih bolečin vse noči in vse dni drhti po svetu... čarodej je zdaj uganjal razna hitroprstništva, razprostiral pahljače in prižigal sveče... Gledalke so se smejale. Nekatere so skrivaj opazovale gospo od »Ženskega sveta«, ki je bila pod svojo črno čepico tako bleda videti. Nazadnje je bil hokuspokus gospoda Bonnafousa končan. Smehljaje se je priklonil, kakor da bi samega sebe začaroval v nevidnost .. Vse se je oziralo po njem... Ali ga ne bo več nazaj? NeJ Izginil je bil — skopnel kakor lepe sanje. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 2.— davita za vsaB oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. V ,.. • .5 I • * ' Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. te zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite ;anc Cjlin. i lin.. V.V —— Dill J»" v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tisoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Lfublfasaa. peeeda 50 para. davsi fe I Din ^a S Ure ali da lasje naslova 3 Din. Na i manja 7ni«pi! 12 Din Dekle pri«iiK> in pošteno, vajeno ■vseh hišnih del, turii tuba® ia, išče službo. — Ponudbe na ogvlaftni oddelek sJnMa* pod šifro »Cieta«. 30T3o-2 Ceseda 1 Din. davek 2 Din ea šifro aH dajanje na Slova Din. Najmanjši znesek n nin Strojne pletilnice pozor! Vjpetjao« mcdina trgovina v Splitu išče v komisijsko lakdgo vse vnste boljših pletenin. Ponudbe na aa-eioT: R. Praljak, Split. 30SS8-3 fJeseda 1 Din davpfe 2 Din Ba šifro ali dajanje na Slova 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din Agilen potnik • stalno meeečno plačo, u papirne in galante-rii-e.ke stroke. dobi takoj službo. Po-midibe na oglas, oddelek »Jutrat pod šifro »AgSi en (potariik-c. 3«503-o Seseda 1 Din. davek 2 Din Ba šifro ali dajanje na ■lova 5 Din. Najmanjši znesek Din Natakarico c •opefbno pnavico in Di« 8—3000 gotovine sprejme Gobe« Dragotin. Kraguje-vav, JjjuVčica .20. S0710-J Atelje Bazarreila Vabimo Vas Gajeva aliea črt. 6, aprej- k ^ T ob me takoj v-ec eaanoptojmn | • — - - - -pomočnic — »pecijeino za Slnga-inkaisant z 10.000 IMn kavcije t gotovini, dobi einžbo pri stalnem podjetijo. Panradbe na oglasni odldelefe »Jutra« pod Wa£ko »Doop;ee na okrasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uspeh« 30733-4 beseda lDln. davek 2Dtn za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Motorni čoln n« LjtfMjan»cfL špor®l, štirisedefem (30 HP. hd-troet 30 km) v teredno dobrem stanjv. orodam. — Vprašanja na feado Mez;. Zagreb. SrediSnji ar«3 M osi garanje radniiika. 90281 -« Vsem brezobveren ogled naloge. kjer najugodneje loiplte ali prodaste nove. kakor rabljene predmete. »Prilika«, Kersnikova 7, poleg Slamlča. 30437-6 plošče. 30728-1 Strojepisko m nemščino in eiovMičči-bo, zmožno knjigovodstva in vajenca sa galvaniza&ij-o in bmpr1-Bico sprejmemo. Pismene ponudbe z navedfeo os-f-b-mih podatkov, zahtev in počat-kov staršev na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj«. 30714-1 iaiilnici A. Preekerr. Petra eesta 14. ::eseda 1 Din davek 2Dta 73 šifro ali dajanje na =lovn 5 Din. Najmanjši znesek 17 nin Kupim knjižico Mesta« hranilnice IgmMijam-ske (original) 4000 Din. — Pcrandbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »4000«. 307*1846 G. Th. Rotman: Peter Plaveč 111 Janko Rjaveč potujeta okoli sveta Resk! Lepa suknja se je pretrgala do ovratnika. Toda rešitev je bila izvršena tapetnik je izpustil vrvico. V tem je pa tak0 nesrečno stopil na lestev, da je ta mahoma šinila s spodnjim koncem navzgor. Gospa Rogačeva in Janko st^pjo to-li strahovito dobila Po nosu, da jima je vse zamigljalo pred očmi, kar seveda ni bilo primerno plačilo za njuno človekoljubje! Posredujem denar ns Hranilne knjižice vee-h d šmarnih zavodotn Smučarsko obleko novo, za moškega srednje postav«, prodam. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 3061943 Sobo odda .eeeda 1 Dtn davek 2 Din sa šifro &U dajanj« na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Opremljeno sobo oddam takoj aLi g 16. oktobrom v I/omčareki steči št. 2 (nad Ljudsko kuhinjo). 30723-23 Sobo im vhodom, veo oskrbo im kopalnico, v centru mest« oddam gospodoma. Naelov v vseh poslovalnicah »Jmi«k »Jvrtna« pod »Stalno«. 30730-2ate Stanovanja Heseda I Din davek 2 Din sa šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjš1 enesek *'< Din. Boljša družina tričlanska, B6e enosoboo stanovanje s pritifclinemi, eveot. kopalnico. — Ponudbe ma oglasni oddelek »Jutra« pod žlfro »Točen plačnik 22«. 307S1-2H/«. iU, lieeeda 2 Din davek 2 Dtn za Slfro «11 dajanje naslova S Dtn. Najmanjši enesek 20 Din. 1926. Hvahk. Br«c Teibe ml si življenja. Piši, potolaži — sioar obupata. Poijmbe. eo7oe-ai V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Agitoa, Auto-potodk, Boljše mesto, Bom dobro u.pe-ljala, Koijša, Čistoča, Cen-trum ali bdiou, Ceotruan mesita, Cieta, Dober plačnik, Domače iganije. Dobra bodočnost, Delikatesa, Dolenjsiko, Dobra kupčija, Foto, Gotovina 20, Gospodinja, Hišica, Idealna sreča, Idealna bodočnost, Inštruktor Ž2, Kavčaja. Kavcija 8—1000 Di.n,' Kmalu, Kavcije 1000 Dim, Lahek zaslužek, Ljubljana 22, Maistercoluniibia, Motor 22, Mlad pes, Maločlansika, Najemnik, Nagrada, No-dim gotovine, i. november, Oficir, 16. oktober, Popolna varnost, Promet, Privatno, Parni kotel 100, Periferija Ljubljane, Parcela za Bežigradom, Poštenost, Popolna garancija Posestvo, Rešitev, _ Soča, Simoptoijm« moč, Siguima ftksistemca 34, Stalen do 300 Din, Snažmost, Sigurna eksistenca, Stalen in miren, Sigurnost, Solidna, Štiri odrasl« osebe, Taikoi s^oba, Tiha in čista, Točni ^ačn-Tk, Ugoden nakup, tlgodn-o, Učitelj 85 let. Udobno, Vdana prijateljic« Vestne, Vila 4. VkmjiSba 1» prvo mesto. Veseli značaj, Z., Zmožma 30. Za «no kravo. 2iv