PoStnlna phbn f gotortoL Leto m9 štev. 242 Ljubljana, torek 20. oktobra 19)1 Cena 2 Din Upravngtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Teieton it 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. kiseratni oddelek: Ljubljana. Selen-burgova ul 3 - Tel 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13 — Teieton St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub* Ijana it 11.842 Praha čislo 78180 Wten 5t 105.241 Naročnina znaša mesečno 25— Din, za mozemstvo. 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 tn 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje:' Kocenova ul 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Japonska ostane v Društvu narodov Poostritev položaja v Mandžuriji - Delna mobilizacija Japonske - Novi poizkusi za poravnavo spora 2eneva. 19. oktobra. AA. Na japonsko spomenico proti povabilu Zedinjenih držav k razpravam sveta Društva narodov ie Briand odgovoril, da ceni sodelovanje Japonske v Društva narodov, da pa iz oportuni-stičnih razlogov ni mozoče opravičiti na-sprotstev z določbami Keiloggovega pakta Briand ooozaria zlasti na to, da bi bilo sedai brezpomembno postavljati pravno vprašanje. ker bo za to kasneje primernejša prilika. Japonska bo morala priznati, da je svet Društva narodov upošteval japonsko stališče, da pa le moral obenem ravnati tako, kakor odreja pakt Društva narodov. Tokio, 19. oktobra, n. Ministrski svet Je hnel ▼ pretekli noči dve se]i in le sklenil šele na drugi, da Japonska ne izstopi iz Društva narodov. Ker )e svet Društva narodov pozval Zedinjene države k sodelovanju, so Japonci menili, da Je s tem kršil pakt Društva narodov, v čemer so videli povod za izstop Iz ženevske organizacije. Na seji ministrskega sveta se Je zlasti vojni minister zavzemal za izstop Iz Društva narodov. London, 10. oktobra, g. Kakor poročajo lz Tokia, Je Japonsko vojno ministrstvo v nedeljo odredilo delno mobilizacijo Japonske vojne mornarice. Razorožene bojne lad Je bodo oborožene in v pristanišču Kure Jo-košiva Je ladjedelnica noč in dan mrzlično na deta. Japonska je edina velesila, ki ima dovolj moštva, da lahko takoj zasede vse bojne edinice prve linije brez vpoklica rezervistov. Tudi vse pomožne ladje za dovoz goriva in premoga so pripravljene za odhod ŠanghaJ, 10. oktobra, n. Položaj ▼ Mandžuriji Je še vedno zelo kritičen. Da bi s« odstranila vojna nevarnost, za enkrat še ai govora. Kitajska Je celo nvedla splošno vojno obveznost Bojkot se Je celo še poostril. Japonske čete s težavo branijo japonske naseljence v Šanghaju. Japonci so se umaknili iz pokrajine Kiangci. New York, 19. oktobra, n. Ker tbc kaže, da 6e mandžurski spor še ne bo zlepa rešil, so neki politiki pričeli propagirati, da bi se Kelloggov in Briandov pakt izpopolnila z kazenskimi določbami finančnega m gospodarskega značaja. Te kazni bi doletele države, ki bi izzvale vojno. Na čelu novega pokreta je rektor univerze »Co« lumbia« Buttler. ženeva, 19. oktobra, s. Svet Društva narodov se je bavil dopoldne na tajni seji ponovno s lcitajsko-j>aiponskiin sporom Položaj presojajo trenutno z nekoliko večjim zaupanjem, ker sta obe stranki že deloma popustili v obliki tei ao bila posamezna vprašanja, kakor n. pr. glede izkrcavanja čet in zopetne otvoritve prometa na železniških progah, razčiščena na mestu v neposrednih razgovorih med zastopniki obeh držav Svet Društva narodov je pri tej priliki ponovno poudaril velik >ntere6 Društva narodov, da b' se ves 6por razčistil v neposrednih pogajanjih Zato je bilo sklenjeno, da se bodo poizku» pod vodstvom Brianda nadaljevali Obe stranki naj bi se v zasebnih razgovorih zbližali in našli tudi formulo rešitve za svet Društva narodov. Šele tedaj, če bi imel> privatni razgovori uspeh, bi se svet Društva narodov v vprašanju kitajsko-japonskega spora sestal na javni seji. Senzacijonalna redukcija bančnih ravnateljev Nov! avstrijski finančni minister dr. Weidenhoffer je odstavil 25 ravnateljev Creditanstalta na Dunaju ki Jih imajo politični voditelji na Dunadn in na deželi, čim dalje bolj razburjeno. Zato je treba pokazati volil lcem, da se Dunaj, 19. oktobra d. Novo imenovan i £i-nančnJ minister dr. Weidenhoffer je v soboto podpisal odloke, s katerimi se od-stavijado vsi direktorji, titularni direktorji in namestnilki direktorjev Kredi t ans tal ta. Odpovedi niso dobili le generalni direktor dr. Spitzmulier in oba po polomu Kredit-■anstalta od vlade imenovana direktorja, dvorni svetnik dr. Rotenberg od avstrijske kontrolne banke in dr. Joham iz Lnnsbruk-ka. T« odpovedi so bile izvršene na podlagi sklopa ministrskega sveta v preteklem tednu. K tozadevni seji ministrskega sveta je bil na svojo izrecno željo pozvan tudi iganerilnd direktor dr. SputzmuLler, ki je )f>roteetiral proti odpovedim Ln izjavil, da ne mora celotno vprašanje zmanjšanja izdatkov v Kreditanstaltu izvršiti v okviru aove redukcije več sto uradnikov iin sicer sporazumno s prizadetimi na podlagi •enotne akcije. Nasproti temu sta zvezni kancelar dr. Buresch hi pravosodni minister dr. Schurf zastopala stališče, da se morajo takoj izvesti energični in vidni ukrepi, ker postaja razpoloženje na shodih vlada ne straši tudi neobičajnih ukrepov in z »to tudi ne sme aihče iz starega vodstva ostati v banki. Tudi predsednik re-konstrrkcijskega odbora v Kreditanstaltu dr. Giirtler je zahteval takojšnjo odpoved, zaradi česar je prišlo do spora med njim in generalnim direktorjem dr. Spitzmflller-jem. Končno je dr Giirtler podal svojo demisijo, ki pa jo je umaknil, ko je ivezni kancelar dr. Buresch izjavil, da bodo odpovedi izvedene tudi proti volji generalnega direktorja dr. Spitzimiillerja. Na včerajšnjem shodu nižjeavstrijske kmečke zveze v Feuerebrunnu je rvezni kancelar dr. Bureš že izjavil, d* je vlada odpovedala službo nič manj kakor 25 direktorjem in podravaataljem Kreditanstal-ta in da je obenem odredbi, naj se prejemki direktorjev po 100.000 šilingov zmanjšajo na polovico in prav tako sorazmerno zmanjšajo tudd druge plače osobja Kreditanstal ta. Agrarna reforma v Avstriji Landbund zahteva velikopotezno agrarno reformo in odpravo Bdej- komisov Dunaj, 19. oktobra. Težaven položaj, v katerem je avstrijsko kmetijstvo zaradi raz-kosanosti zemljišč in zlasti zaradi splošne gospodarske krize, je dal povod avstrijskim agrarnim krogom za zahtevo po učinkovitih ukrepih, ki naj bi zboljšali obstoječe razmere. Dejstvo je, da je tudi v Avstriji na tisoče malih kmetij, ki ne morejo preživljati kmetskib družin, in da se na tisoče kmetskih sinov ne more osamosvojiti, ker se te kmetije zaradi svojega premajhnega obsega ne morejo več razdeliti. Zato se je zlasti v Landbundu pojavila zahteva po velikopotezni agrarni reformi. Landbund zahteva predvsem, naj se dodeli malim kme- tom zadostna količina zemlje za preživljanje, obenem pa naj bi se pričela izvajati tudi sistematska naseljevalna akcija. Z uvedbo agrarne reforme zahteva splošno uki-njenje fidejkomisov, ker se more le na ta način doseči pravična razdelitev zemelje. Minister za kmetijstvo Winkler je izjavil, da bodo zahteve Landbunda v tem smislu še ta teden objavljene, ter priznal, da je Avstrija na poti agrarne reforme in odprave fidejkomisov. ker je kmetsko prebivalstvo tako razburjeno zaradi svojega slabega položaja, da se ne more več potolažiti s samimi obljubami Nova odkritja o Matuški Matuška je L 1926. pognal v zrak smodnišnico v Csepfu zaradi izročitve atentatorja — Spor Dunaj 1». oktobra d. Priznanja železniškega atentatorja Matuške so proučili in po dosedanjih ugotovitvah policijskih oblasti ▼ Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem se more reči. da je Matuška govoril resnico. Istočasno prihaja is Budimpešte senzacijonalna vest, da so madžarske oblasti ugotovile doslej še neznan zločin Matuške, ki ga je izvršil že L 1926 in čegar žrtve bi mogle postati stotine ljudi. Meseca septembra L 1926 so bila pognana v zrak skladišča smodnika v Czeplu. Detonacija je bila tako silna, da se je porušilo več hilš ln da je bilo popolnoma uničenih več delov tvornice. Se danes so vidne v Budafoku posledice te eksplozije. Slučajno so takrat delavci že pred eksplozijo zapustili tvornl-co, zaradi česar ni bilo večje nesreče. Bu-dimpeštanska policija je sedaj dognala, .la se je Matuška mudil tedaj v Czeplu in da se je vtihotapil v tovarno, kjer je natančno TVf<>n^1' ra->mor< o. ♦ „/»,- -.rnrta »roje hiše v Budimpešti in prišel tako v posest velikih vsot denarja. Budimpeštan- ska policija si je popolnoma na jasnem, da je Matuška uporabil svoj denar za nabavo eksplozivnih snovi. Peklenski stroj, ki je povzročil eksplozijo v Czeplu, je namreč že takrat vzbudil pozornost zaradi svoje posebne konstrukcije, konstrukcija peklenskega stroja iz Torbagyja pa je povsem identična s konstrukcijo peklenskega stroja v Czeplu. Sedaj je nastal med nemškimi, madžarskimi in avstrijskimi policijskimi oblastvi spor zaradi izročitve Matuške in govore že o resnih zapletljajih, ker zahtevajo vse države, kjer je Izvršil svoj« zio^e, da mora bita sojen pred njihovimi sodiš« V soboto se je madžarski poslanik grof Am-broczy »glasil pri generalnemu tajniku zunanjega ministrstva dr Petru In izjavil, da Madžarska energično zahteva izročitev atentatorja v Torbagvju Kakor 8e čuje, so avstrijske oblasti mnenja, da Matušk* ne morejo izročiti, .dokler ne bo obsojen pred avstrijskim sodiščem zaradi noskuše-nega atentata na vlak pri Anzbachu. OKROG TISOČ VOLILNIH SHODOV! Nedelja volilnih manifestacij - živahna predvolilna borba po vsej državi - Velik tabor hrvatskih kmetov - Sklep jugoslovenskih Nemcev - Volilni sestanki v Sloveniji Beograd, 19. oktobra r. Po potrditvi državne kandidatne liste z nosilcem g. Petrom Zivkovičem se je po vsej državi razvila živahna volilna agitacija v zvezi s postavljanjem sreskih kandidatur. Večinoma šo sreske kandidature že določene, v mnogih srezih pa se prijavljajo še nove, kar dokazuje, da zanimanje za volitve od dne do dne bolj narašča. Obenem pa se je pričela doba velikih volilnih shodov, na katerih se kandidati predstavljajo prebivalstvu in ki obenem prožijo priliko, da narod manifestira svoje razpoloženje. Včerajšnja nedelja je bila zaradi tega popolnoma v znaku volitev. Po vsej državi so se vršili številni shodi, posebno veličastna zborovanja pa so se vršila v Kragujev-cu, Sarajevu, Beogradu in Mariji Bistrici, a cela vrsta manjših shodov, konferenc in sestankov se je vršila po vseh banovinah. Računa se, da je bilo ▼ soboto, nedeljo in ponedeljek v raznih srezih okrog 1000 shodov in sestankov. šumadija za narodno slogo Kragujevac, 19. oktobra r. Na velikem shodu, na katerem se je zbralo nad 3500 ljudi, je včeraj šumadija, koje zvestoba do kralja in domovine je prestala že toliko ln tako težkih preizkušenj na bojnih poljanah, zooet znova manifestirala svojo nezlomljivo voljo, da hoče zvesta svojim tradicijam prednjačšti v delu in borbi za narodno in državno edinstvo, napredek in razvoj celokupnega naroda. Kljub slabemu vremenu so prihiteli v Kragujevac seljaki iz vseh bližnjih in daljnih krajev ter s tem še bolj dokazali svojo visoko nacionalno zavest Glavni govornik je bil minister pravde dr. K o j I č, ki je v obširnem govoru, toplo pozdravljen od zborovalcev, podčrtal važnost novembrskih volitev, poudarjajoč, da Je to prva postaja na poti k normalizaciji razmer v naši državi, čim bolj bo narod z udeležbo pri volitvah pokazal, da se zaveda ne samo pravic, nego tudi dolžnosti, tem hitreje se bodo mogle povrniti popolnoma normalne prilike. Govornik je nato obširno govoril o nalogah bodoče Narodne skupščine ter pozval zbo-rovalce, da tako složno kakor so prihiteli na zbor, pohite S. novembra na volišče. Zbor muslimanskih volilcev v Sarajevu Sarajevo, 19. oktobra, r. V čisto m usti« mansJcem cferaju Sarajeva na Vratniku je bila včeraj popoldne sklicana volilna konferenca. Prodno je prispel na konferenco minister dr. Srškič, 6e je zbralo že toliko ljudi, da je bil prostor, kjer bi se imela prvotno vršiti konferenca, mnogo premajhen ter se je konferenca pretvorila v veličasten shod pod vedrim nebom. Zbralo se je okrog 3000 ljudi, največ muslimanov. Zborovanje je otvoril predsednik sarajevske občine Hasan beg Mutevelič, ki je pozdravil kandidata Sarajeva ministra Srški-da. Dr. Srekič je imel nato velik govo*, v katerem se je bavil 6 položajem muslimanov v naši državi in z njihovo vlogo v borbi za narodno osvobojenje 4i uedinje-nje. Podčrtal je pomen muslimanskih revolucionarnih pofcretov v minulem stolet* ju. Tudi pozneje so muslimani vedno sodelovali z ostalimi državljani in zato se tudi sedaj pripravljajo, da kakor en mož natopijo pri volitvah dne 8. novembra. Govoreč o škodljivost' strankarskih razprtij je minister dr. Srškič pozval muslimane k složnemu delu. Navdušeno pritrjevanje, ki je sledilo njegovemu govoru, je dokazovalo, do njegovih pojasnilih dali vidnega izraza svojemu zadovoljstvu z dosedanjim delom na polju pomirjenja strankarskih strasti in prizadevanja za omiljenje val-dajoče gospodarske krize. V pravilnem razumevanju so zborovalci izjavljali soglasno, da se ne bodo pustili od nikogar več begati, marveč bodo 8. novembra vsi šli na volišče, da tako dokažejo, da Slovenci hočemo, da bi se trezno in stvarno delo sedanje vlade nadaljevalo v dobrobit vsega naroda. V Ribnici se je vršil shod pri Cenetu. Po rani maši se je zbralo nad 400 ljudi. Popoldanski shod na Vrhniki je bil pri Jelovšku, Gostilniški prostori so bili pretesni in mnogo poslušalcev je ostalo zunaj na cesti, tako da so morali snet? vrata'in odpreti okna na verando, da so mogli vsi slišati govornikova izvajanja. G. minister Pucelj je v svojem govoru v glavnem razvijal naslednje misli: »stojimo pred volitvami, ki se bodo vrnile S. novembra. Te volitve se vrše v nenavadnih prilikah, v nenavadnih razmerah. Za volitve je bilo vedno veliko zanimanje, za te volitve pa mora biti še večje. Časi =o ♦ako resni, ne samo r naši državi, ne saniw t Evropi, marveč po vsem svetu, da se da nes moramo negiede na pripadnost k prejšnjim strankam, negiede na prejšnje strasti, prepire in sovraštva pametno pogovoriti Težav, ki na? tišče vse, ne more rešiti ne kričanje, no blatenje in strankarska zaslepljenost, nego samo pametno delo, dobra vo prej kmetje svoje blago dobro prodajali, po visokih eenab in da bodo delavci dobival* velike plače, ko pa niso take razmere. Ml moremo samo eno, povedati vam resnico. Stanje je izredno težko, ni pa obupno. Ce smo zreli, resni in složni, bomo lahko re* popravili. Naša država ima pred drugim« veliko predi?ost. Pri nas obstoja kriza v tem, da več pridelamo, kikor pa doma potrebujemo, a presežka ne moremo dobro spraviti v denar. Toda ta kriza še daleč ni take huda, kakor je tam, kjer morajo pšenico in koruzo kupovati. Brej jedi ne more nihfe živeti, brea strojev pa lahko živi mo tudi deset let, če je treba. V tem je naša tolažba. Glad nam ne more pretiti, kakor drugim državam, kjer je na milijone brezposelnih. Toda mi moramo gledati, da bomo svoje blago lahko spravili v denar tako, da se bo kmetu trud. ki ga ima z obdelovanjem polja, s lesom in živino, tudi izplačal. Ta in taka so velika vprašanja, ki čakajo rešitve. Če bomo pri volitvah pokazali, da smo zrel narod, potem rešitve ne bo težko najti. S samim zabavljanjem in kričanjem, češ kaj me brigajo volitve, pa seveda ne bomo nie dosegli. Zato ne poslušajte onih. ki mnogo govore in vam obljubljajo, kaj bodo vse storili in izvršili, pa stoje na strani, name«t« d* bi složno delali. Osmega novembra kliče vlada narod m sodelovanje. Dolžnost zlasti nas Slovencev je, da gremo vsi na voliKe, da manifestiramo, da hočemo močno in urejeno državo. Nekateri vam pridigajo, da se abstinirate. To je lepa beseda. Abstinenca je neudeležba pri državnih poslih. Neudeležba pri volitvah v lastni dr»avi. to je narodno izdajstvo. to je zločin. Tudi v vsakdanjem življenj« je tako. Če te sklepa in razpravlja • vaših zadevah, morate biti sami zraven, in nihče ne bo rekel: nočem biti zraven. Tudi pri sodišču, če vas ni zraven, navadno izgubite. Tudi pokojni Radič je delal abstinenco, pa je naposled uvide!, da mu to le škoduje in ie sam nrižel v Beograd, ker je videl, da mora biti tam. kjer se rešuje narod: na stvar. Proti svoii lastni državi nastopati z abstinenco jo ravno tako, kakor če bi lastni materi zasadil nož v srce. V složnem delu bo treba brez vsake strasti pametno in tre/no rešiti važna gospodarska vprašanja. Revidirati ho treha^ davčno politiko, preosnovati carine, skleniti nov© trgovinske pogodbo. izboljšati upravo itd. Treba je izvesti pametno štednjo. Naloge, ki čakajo Narodno skupščino, niso prijetne, a so potrebne in se morajo izvršiti. Kakor kmečki gospodar gleda o prnvern času. da kmeti ia ne propade, tako tudi država mora pravočasno štediti in gospodariti tako, Kakor ji dopuščajo sredstva. Jesenske poplave v Bosni in Hercegovini Zaradi deževja so reke zelo narasle - Poplave ovirajo promet - Tudi zima se uveljavlja Brod na Savi, 19. oktobra, p: Iz Bo-sne prihajajo še nadalje vesti, da so v svojem zgornjem toku vse reke silno narastle, v dolnjem pa se celo razlile in preplavile velike komplekse zemlje V Savo se zlivajo ijennsi, oegn »sinu (tniucm« ««^1«, u>>>>1 a velike mase voda. Sava je narasla za^ 397 Ija in potrpljenje. Da boste prav razumeli centimetrov. Mestoma znaša njena širina . • I_! -------- ...IU... r.» Aff afl mi. A V • ___ ^ \ -J « vroliin *>ilrbi pomen volitev, se moramo ozreti ma lo nazaj na dogodke v naši državi. Sesti januar je prišel zaradi tega, ker jo bilo prepira preveč v naši politiki. Nai vam povem en primer. Vi ste večinoma samostojni gospodarji. Kaj bi vi storili na svojem gruntu, če se vam je farni lija sprla. Mlajši sin noče ubosati, hčerka je pobegnila od hiše, naposled je šla še mati, a tudi hlapci in dekle nočejo več delati. Oče, ki_ ljubi svojo zemljo, svoj grunt, ki ga mora čuvati, da ea zapusti svojemu sinu, kakor ga je on dobil od svojega očeta, on 06tane sam. Vsi so ga zapustili, vsi so se skregali. Sam ie ostal, popolnoma sam in kaj mu je storiti? Storil bi vse. kar bi mu velevala vest. Tudi glavo bi zastavil, ugled in življenje, samo da reši gruut. In kaj je tudi našemu kralju preostaialo drugega? Vsi veste, kaki prepiri so bili. Kralj je bil kakor kmečki gospodar, ki so ga vsi zapustili. In ta kralj je naS človek, sin lastnega naroda, izhajajoč iz kmečke hiše. In vedel je, da je treba tndi glavo zastaviti, zastaviti vso priljubljenost da reši držav«. Tako je prišlo do režima 6. januarja. Tudi Slovenci smo imeli v tej vladi svoje zastopnike. To so zgodovinska dejstva. Seda; smo stopili na pot, da se zopet vrnemo v normalno stanje, ne čez noč, nego polagoma. da se narod pomiri, da se vsi strezne-mn in pridemo zopet k pameti, tako. kakor zahtevajo razmere sedanjega časa in koristi naše mlade države. Volitve 8. novembra so začetek nove dobe. Pa prihajajo tisti, ki nikoli niso poznali svobode,'in se zgražajo in vas pozivato, naj ne greste volit. Toda človek, ki hofe svobodo uživati, se mora izkazati vrednega in sposobnega za svobodo. Ves narod je 8 novembra klican na sodelovanje. Naj ima kdo mnenje, kakršno hoče, toda pomisljti mora, kje je korist in kje je škoda. Najvišji predstavnik naše duhovščine mi je nedavno rekel: Bog varuj, da bi zopet tam nadaljevali, kjer smo 6. januarja prenehali; Mi vsi vemo, kaj bi to pomenilo! Tisti, ki agi-tirajo proti volit ram. menda vendar ne žele. da bi izeubila država oblast le za en« nro iz rok. Kaj se je zgodilo v Španiji? Ali niso v prvi vrsti napadli in zažgali samostane in napadli cerkve ter razgnali celo redovnike? Volitve 8. novembra imajo nalogo, (pozvati ljudstvo, da sodeluje pri vladi. Ljudstvo naj pošlje svoje najboljše može. ki bodo govorili o naših težavah in potrebah ter dajali nasvete, kako naj se dela. Le tako se bo pokaralo, da narod pravilno razumeva svojo nalogo, da je vreden svobode. Mimo, trezno in stvarno delo mora znsigurati narodu razvoj in zdrav napredek na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju. In resnici moramo pogledati v oči. Zato vam ne morem obljubljati, da boste od jutri na- tuai po 1 km. Vode valijo s seboj velike množine grmovja iu drevja, pa tudi pohištva. Posebno je narastla Ukrina, ki je prestopila snoči bregove ir preplavila bližnjo okolico in poti, ki vodijo iz Bosanskega broda v Drevno. Onemogočen je vsak promet na teh cestah. Nekemu kmetu je odneslo celo čredo ovac Trije ljudje bi bili ffcoro utonili. Njihov čoln je zadel ob neko drevo, ki ga je nosila voda m 6e je prevrnil. Vsi trije so izginili v valovih. Ljudje 60 že menili, da jih ne bo več, kmalu pa jih je voda 6ama vrgla na' breg. Rešili 60 si življenje, e bili so zelo izčrpani. Tudi Vrbas in Bosna sta preplavila bregove in prizadejala mnogo škode. Veliko škodo je povzročila tudi rečica Jala, ki je preplavila bližnja polja. Mnogo brzo;av* nih in telefonskih zvez je prekinjenih. Proga Žepče—Zenica je neporabna. Postaja v Dob'oju je še vedno obkoljena od voda. Tudi promet na progi Doboj—Tuzla je onemogočen in bo bržkone še pet dni prekinjen. Voda j« poplavila postajo Bukinje pri Tuzli. Železnišk' delavci so že na delu, da pri jim t zopet popravijo, proge, pomagajo i tem oddelki vojaštva. Banjaluka, 19. oktobra, p. Poleg velikega deževja se je pojavil v vrbaski banovini tudi sneg. Zamedlo je na več krajih ceste in poti tako, da je promet na njih zelo te- žaven. V Doboju neprestano dežuje, nalivi so preplavili ceste, 35 hiš je pod vodo. Na planini Gorje je padlo mnogo 6nega. Ker vodi čez to goro cesta iz Kotora Va-roši v Doboj in Toslič in so vzdrževali promet med omenjenimi kraji na tej cesti avtobusi, je bil včeraj avtobusni promet na tej cesti ukinjen. Danes sta morala na pot dva avtobusa, ker bi en sam ne zmogel poti. Tudi okrog Ključa, Grahova in Gla-motja je zaDadlo mnogo 6ncga. Ves promet je ukinjen. Poplave tudi v Srbij! Beograd, 19. oktobra p. Iz Loznice poročajo, da so nalivi tam okrog napravili mnogo škode. Reka Jadar je prestopila bregove in zalila bližnje poti. Voda je dosegla višino poldrugega metra. Vas Straža je popolnoma ločena od sveta. Proga Leš-nica—Kozjak je pokvarjena. V Gričar-skem je poškodovanih mnogo hiš. človeških žrtev ni, materialna škoda pa je zelo velika. Avtomobilisti obtičali v vu » i««" •»«» -------~—j- -—— r- , ... ba izrazil rodbini sožalje. Seji so priso- v veliko u-teho. Smrtni ostanki so bili po ...______i: ...j: joUn^t; v^ok incjtaln- tmldne nreneliani iz bolnice na koodvo 47.441, 57.322, 73.993, 82.457, 96.670, 48.394, 57.374, 73.964, 82.490, 96.684, 49.422, 49.466, 49.439, 53.839, 53.896, 53.880, 58.816, 66.454, 67.520, 67.521, 68,780, 68.794, 75.014, 76.670, 76.675, 77.209, 77.269, 77.294, 82.459, 84.185, 84.173, 86.990, 87.28S, 87.988, 96.817, 98.173, 98.143, 98.168, 98.982, 98.907. 53.838, 53.878, 56.074, 69.188, 69.483, 72.079. 77.255, 82.467, 82.454, 89.149, 89.166, 89.179, 2.000 Din srečki štev.: 46.639, 66.418, 500 Din srečke štev.: 1.892, 8.087, 8.079, 8.093, 9.713, 16.015, 17.934, 19.188, 27.706, —___ _____ ______ _____ „„ — „_ rrnn onn OO 1 f\C OO 1 O O ">0 1J7 37.717, 37.733, 38.178, 46.664. 46.646, 47.457, 56.039, 57.314, 58.890, 77.211, 77.215, 77.296, 96.637, 96.699, 96.688, 38.106, 38.138, 38.147, 47.427, 47.456, 47.416, 59.541, 59.594, 66.431, 78.071, 86.941, 87-290, 96.640, 96.878, 96.896, 29.272, 29.233, 33.777, 33.796, 37.782, 38.133, 38.158, 39.580, 39.503, 42.992, 47.423, 49.424, 49.445, 49.494, 56.007, 68.713, 72.097, 72.065, 75.008, 76.642, 87.922, 89.105, 89.160, 89.165, 89.173, 98.132, 98.171, 98.106, 98.157, 98.998. 10.000 Dta srečka štev.: 49.479, 2.000 » » » 9.738, 500 Din srečke štev.: 8.019, 8.088, 9.710, 16.099, 17.916, 17.958, 17.962, 17.930, 17 973 19.133, 27.751, 29.299, 33.778, 33.786, 34.160, 34.163, 36.617, 37.746, 37.706, 47.406! 49.473, 49.408, 49.477, 49.496, 56.029, 57.383, 58.849, 68.757, 68.777, 68.798, 68.776, 69.114, 69.455, 69.438, 69.457, 72.068, 75.076, 75.128, 77.299, 84.198, 86.996, 87.228, 87.944, 87.967. 89.102, 96.644, 96.873, 98.129, 98.172, 98.120, 98.972. Dobitke bomo izplačevali od 31. oktobra dalje. Zadružna hranilnica r. z« z o. z«, Liubliana« Sv. Petra e. io 66.427, 66.419, 69.407, 72.083, 87.913, 87.952, 68.754, 72.094, 87.999, stvovali tudi delegati vseh ostalih jugoslovenskih Rotaryklubov. Na krsto so položili rotarijci krasen venec, kateremu so kmalu nato sledili še venci mestne občino, Sokola ln raznih drugih organizacij. Danes dopoldne je prispel v Sarajevo brat pokojnika. Popoldne su mu v hotelu »Evropa«, kjer je nastanjen, izrazili uoialje v imenu Rotaryklubov ban drineke banovine Veli-mir Popovič, v imenu mesta in prebivalstva župan Mutevelič, v imenu Sokola sta-rosta dr. Besarovič in zastopniki mnogih drugih organizacij Brai pokojnika ee je ginjen zahvalil naglašajoč. da bodo ti iz* razi sočustvovanja težko prizadeti rodbini « »nI ^ 1-/« nif oh /> X m rf n t rvctyi n L'1 CA K!!, nn. poldne prepeljani iz bolnice na kolodvor ter z večernim vlakom v Ljubljano, kamor bo prispela kista v sredo. času našli In demontirali. Vest o atentatu se je naglo razširila med delavskimi sloji, listi pa je niso objavili. Preiskava se medtem nadaljuje, a še ni obrodila nikakega konkretnega rezultata. Večino aretiranih težakov in dragih delav cev so že izpustili. Eksplozija v nemškem rudniku Herne, 19. oktobra g. V rudniku »Mont Ceniš« je nastala danes dopoldne strašna eksplozija dušljivih plinov, pri katerih je bilo zasutih okoli 60 do 80 rudarjev. Doslej so spravili na dan 9 mrtvuh in 27 ranjenih. Nevarnosti za reševalce kakor tudi za rov ni več nobene. Nesroča je izzvala med okoliškim prebivalstvom veliko paniko. Do sedaj še ni bilo mogoče točno ugotoviti vzroka eksplozije. Rov »Mont Ceniš« je bil zelo velik in je imel dve veliki pripravi za spravljanje premoga !z rova. Lani so d »bil i iz tega rova nad milijon ton premoga. Med smrtnimi žrtvami j« tudi neki rudniški uradnik. Ranjenci imajo hude opekline ali zastrupljenja s pitni. Justifikacija ronarja v Budimpešti BudimpeSta, 19. okt. n. Pred izrednim sodiščem je bil danes proces proti razbojnikom 23letnemu Ondvj i, 191etnemu pekovskemu nomočniku Bonvju ter njegovi 221et-ni ljubimki, služkinji Marjeti Pafovi. Razprava nred sodiščem je bila v celoti u®fina. Tudi obtožnico državni tožilec podal ustno. Obtoženci so bili obtoženi, da so skušali izvršiti umoff m da so se uprli oblastem, ker so na begu streljali na orožnika. Zagovornik je obtožence branil, češ, da so streljali v zrak, da bi tako preplašili preganjalce. K razpravi se je zbralo mnogo občinstva iu je imela policija, ki je skrbela za red, mnogo posla. Ob 15.30 so bili obsojeni: pek Ondv na smrt na vešalih. pekovski pomočnik Bonv na 15 let težke ječe, Pafova pa je bila oproščena. Ker proti obsodbi izrednega sodišča ni priziva, je bil Ondv ob 17.30 uomrčen. Katastrofalna otroška igra Otroci zažgali domačijo reduciranega rudarja, ki je sedaj ob vse Škoda znaša nad 150.000 Din Zagorje, 19. oktobra. Včeraj okrog poldneva je začelo goreti pri posestniku Francu Lipov&ku. po domače Hribarju v Podlipici, občina Kolovrat Ogenj je naglo objel hišo, skedenj in hlev, da je bila reševalna akcija onemogočena. V hiišl je zgorela vsa oprava in obleka nesrečne družine, v sikednju pa vsi letošnji prideliid in še dve svinji in dve govedi. Celotna škoda znaša nad 150.000 Din. Nesrečni posestnik je bil zavarovan za malo vsoto, pa najbrž še te ne bo dobil, ker ni mogel •plačati zadnjih obrokov zavarovalnine. Dol- ga leta ie delal rvri rudniku, v zadnjem času pa je bil reduciran in je zaradi izgube zaslužka zašel v zadrego. Včeraj je bil po opravkih v Zagorju, žena pa je šla v Kolovrat k maši. Doma so oeta-li s staro materjo trije otroci, ki so nekje našli vžigalice in se z njimi igTali na skednju. Skedenj je gorel kakor bakla in ognja niso mogli ustaviti ne sosedje in fcudii ne gasilci iz Izlak in Lok. Prav lahko bi bili tudi vo svoji nesrečni igri našli smrt v nlamenih. Avstrijski državni proračun Dunaj, 19. oktobra d. Državni proračun, ki bo te dni predložen Narodnemu svetu, izkazuje 2001 milijo dohodkov in 1999 ailijonov izdatkov. Doseženi prihranki, ki jih je sklenil ministrski svet, znašajo 350 ' nililonov šilingov. Živ mrtvec pred cerkvijo Tragikomedija mladeniča, ki po udarcu v pretepu boleha v glavi Ljutomer, 19. oktobra. V petek zjutraj so se pobožne ženice, ki zahajajo vsak dan k rami maši, tako prestrašile, da so jim še dolgo potem trepetala kolena. Ko so namreč prve še v precejšnjem mraku stopile na ledino pred cerkvijo, so zagledale poleg Florijanove kapele, kamor ob pogrebih običajno postavljajo krste, no-sikuco in na njej iztegnjenega mladeniča. Neznanec je imel pokrit obraz, v rokah je dr&al križ. ki ga nosijo pred pogrebci. Seveda so ženice kar okamenele od strahu. Nihče si ni upal približati se mrtvecu. Samo jajčarica Kata, močna in postavna ženska, se ga ni bala. Pristopila je k neznancu, ga krepko stresla teT ugotovila: »Mrtev je, siromak, mrtev!« Pa je oko postave pogledalo na cerkveno ledino in opazilo nenavadno zbiranje ljudstva. Redar je pogumno pristopi k no-silnici, stresel mrliča ter ga pozval, naj vstane. Pa je dozdevni mrtvec na grozo vseh res »topil z noeiJnice in oncfložil križ, a redar ga je odgnal v občinski zapor. Živi mrtvec, 19-letmi mladenič, od kraj«, ni hotel z barvo na dan, potem pa je postopno priznal, da se piše S. in da je doma s Krapja. Pravil je, da ga zasledujejo oo-pernice in da so ga privezale na nosilnioo. Videti je bilo, da mladenič ni prav pri zdravi pameti. V teku dne se je še »vedelo, da ga je preteklo pomlad nekdo v te-pežu močno udaril po glavi in da od tistega časa boleha v glavi. Starši so ga omenjenega dne nameravali spraviti v bolnico. Morda je o tem kaj slišal, pa je pobegnil z doma v Ljutomer, kjer je pri vhodu v zvonik odkril nosikiico in križ in so 0a te-dajci napadle oopmice. Nesrečnega fanta so spravSi zopet domov in menda v bolnico, ženice pa še dolgo ne bodo pozabile strahu, ki so ga doživele pred cerkvijo. Nove krušne cene v Beograd, 19. okt. p. Mestna uprava je določila nove cene kruhu. Bel kruh bodo (prodajala po 4 Din, pollbeli po 3.50, črni pa po 3 Din za kg. Te cene stopijo v veljavo, ko jih objavijo »Službene Novine«. Dober plen splitske policije Split 19. oktobra p. Pred dnevi »o oblasti dognale, da eo se pojavili v denarnem prometu ponarejeni bankovci. Pri preiskavi so ugotovili, da se ponarejeni denar širi posebno v Splitu in Beogradu. Policija je osumila nekega Matijo MiloSa lz Kastel Gomilice, ki je bil že nekoč obsojen na 7 let Ječe, ker je potvarjal potne Kste. Miloša so aretirali in preiskali obe njegovi stanovanji. Na njegovem stanovanju t Krunski nllcl v Beogradu ao našli tndi drv gocene slik« te 15, 1«. to 17. stoletja. Miloša so zaradi tega osumili, da je slike pokradel v Dalmaciji. Obvestili so o tem dalmatinske samostane in cerkve, naj policiji sporočijo, če jim ni bila ukradena kakšna slika. Miloš sam je izjavil, da je slike nakupil v Splitu in okolici. Lažna grofica pod ključem Zagreb, 19. okt n. Danes popoldne so pripeljali iz Siska v Zagreb neko Ano Oblakovo, ki so jo tam aretirali na prijavo gospa Flore T. iz Celja. Pred kratkim se je namreč Oblakova pojavila v Celju in se zglasi-la na stanovanju pri eospej Flori T, kot Heda grofica Smjelovskijeva, sestra Inž Smjelovskega. Nastanila se je pri njej m nekaj dni jo je gospa Flora T. hramila ln oskrbovala. Nenadoma pa se je >grofica« Heda Smjelovskijeva odpravila na šetnjo in izginila. Na prijavo gospe Flore Je zagrebška policija uvedla preiskavo in res so Oblakovo včeraj aretirali v Sisku. Nesportna športna publika Zagreb, 19. oktobra, n. Na včerajšnji tekmi med Gradjanskim in BSK j« prišlo med gledalci do velikega razburjenja. Po igri se je debata med pristaši ene in druge stranke še celo na ulici nadaljevala. Neki mladi Beograjčan je izzval pristaše Gradjanskega in prišlo je do prepira. Tedaj je Beograjčan izvlekel revolver in zagrozil nasprotnikom: Ljudje so se na mah razbežali. Beograjčan pa je stopil na bližnjo železniško progo ter se nI hotel vdati pozivom policistov, ki so takoj posegli vmes. Šele nekemu policijskemu uradniku, ki je Beograjčana mirno nagovoril. naj se preda, s« je posrečilo, da je fanta pripravil do tega, da mu je sledil na policijo. Beograjčan se imenuje Djako-vič. Uvedena je bila preiskava in vse kaie. da bo IzzivaC strogo kaznovan. Pojrreb Edisona f«itrl West Orange. 19. oktobra a. Truplo Edisona so položili na mrtvaftkl oder v knjižnici njegovega laboratorija. Pogreb velikega izumitelja, ki se ra bo udeležil tudi predsednik Hoover, je določen »a sredo. .* »Zeppefin« nad Atlantikom Frledricfashafen, 19.. oktobra n. Zrakoplov »Zeppelin« je zapustil afriško obalo in krenil preko Oceana v Pernambuco. V Ameriki ga pričakujejo ob 1. ponoči po ameriškem času. AD Jugoslavija in ČJ liga v Brnu Bmo, iS. ofctofcrt Scer še ni vipisovanje na tukajšnje vis» ke šole zaključeno, vendar je študewtarvska četrt v polnem življenju. V sredo zvečer se je višil retlni občni ®bor AD »Jugoslavije«, kateremu sita prisostvovala poleg številnega članstva tudi dva odbornika Češkoslovaško-jugosloven ske lige. Za predsednika »Jugoslavije* j« bil iarvoljen »bsolviran veterinar g. Hoffman. Društvo šteje danes okodd 80 članov, po večini SJovemeev.* V petek pa se je vršil izredni občni zbor Češkoslovaško-j ugoslovenske lige v Emu. Po nedavno od ministrstva potrjenih novih pravilih se mora odbor razširiti za 6 novih odbornikov. Zato je odbor naprosi nekak ter« organizacije, ki so doslej že zelo pomagale ligi pri razširjenju njene idejen da bi imenovale svoje zastopnike ▼ odboru. Tako so bili izvoljeni v razširjeni odbor CJL zastopniki obeh brnskih sokolskih žup, morav-ske deželne gasilske zveze, obeh gasilskih žup, podružnice Zveze češkoslovaških oficirjev in podružnice Zveze češkoslovaških podoficirjev. Tajnik CJL e Janek j« dejal v svojem poročilu med drugim tudi naslednje: Brezplačni kurz srbohrvaščine ima letos tri letnike. Zaradi velikega števila začetnikov (68) ima prvi tečaj dva oddelka. V teh dneh pa se je otvoril tudi brezplačen kurz češkega jezika za člane AD »Jugoslavije«. K tenm kurzu se je priglasilo 34 visokošoAcev. Na državni praznik 38. oktobra priredi Liga pozdravni večer jugoslovenskim študentom. Ob tej priliki bo kuratorij lani ustanovljenega Masarvkovega fonda za podpiranje jugoslovenskih visokošolcev razdelil prve obresti tega fonda v znesku 545 Kč. Za predsednika kuratoirija je bil izvoljen predsednik ČJL profesor g. inž. g. Hlavanka. Pri slučajnostih »o ifoor po®dravili zastopniki AD »Jugoslavije«, »Jadransko Straže« in različnih drugih organizacij. Po občnem zboru je predaval višji svetnik g. Kosišek o lepotah Jugoslavije. Predavanje so spremljale številne skioptične slike. Udeležba je bila izredno velika. D. L General Ostojič umrl Beograd, 19. oktobra p. Davi Je v sana- toriju na Vračaru umrl brigadni general Selimir Ostoji6, subotiški župan. Hmeljski trg žatec, 19. septembra h. Tendeea, je bila mirna. Današnji promet je znaSal 200 sto-tov, in sicer po 250—410 Kč. Vremfcmlca na no ved Zagrebška vremenska napoved sa danes: Oblačno, spremenljivo, mnogo vlage. — Situacija včerajšnjega dne: Velik anticiklon po vsej centralni Evropi. Nižji pritisk se umika proti vzhodu. S tem v zveži prevladujejo severni vetrovi in zmerno hladno vreme. Pritisk fe neznatno padel samo v centralnih vzhodnih ln južnih krajih, v severnih krajih države pa je celo poraste! sa 0.1 do 2 mm. Temperatura je ponekod padla. V gorskih predelih in v vzhodnih krajih je padla za 1 do 2 stopnje C, ▼ ostalih krajih pa porastla za 1 do 4 stopnje, največ v južnem Primorju. Dunajska vremenska napoved sa torek; ' Temperatura se Se ne bo mnogo spremenila. Lepo vreme se ne bo več držalo dolgo. Waši kraji in ljudfe Odkrili smo spomenik dr. Gregorju žerjavu Nepozabni prizori ob svečani počastitvi spomina narodnega voditelja in njegove soproge Zastopniki prt odkritju spomenika, od leve na desno: zastopnik predsednika vlade višji inšpektor Radoslav Dnnjič, minister Ivan Pucelj, minister dr. Albert Kramer, nad praški poslanik minister dr. Prvislav Grisogono, zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general Bogoljub Bič, starosta JGZ Josip Turk, ban dr. Marušič, kranjski župan Ciril Pire, podban dr. Pirkmajer, pokojnikov tast Josip Lavrenčič, sestra pokojne gospe Milene ta pokojnikov sin Borut. Prošlo nedeljo dopoldne se je na pokopališču pri Sv. Križu vršilo prelepo slavje odkritja spomenika dr. Gregor-ju Žerjavu, ki se ga je udeležilo ogromno število prijateljev, tovarišev in sodelavcev velikega pokojnika. Razen množice Žerjavovih spoštovalcev so bile zastopane na slavnosti tudi številne naše narodne in prosvetne organizacije, spomin pokojnika pa so počastili tudi tisoči občinstva, ki se jih je globoko doj-mila resnobna proslava. Najvišje počaščen je je pokojni borec dobil tudi s strašni Nj. Vel. kralja, ki je k slavnosti poslal kot svojega zastopnika divizijske-ga generala g. Bogoljuba Hiča, s strani ministrskega predsednika, ki ga je pri odkritju zastopal višji inšpektor g. Ra-doslav Dunjič, in s strani vlade? ki sta jo zastopala ministra gg. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Bil je najkrasnejši jesenski dan, ko so se trume občinstva shajale ob grobu prerano umrlega voditelja, solnce je oblivalo vse prostrano pokopališče in se I* J Žerj je, da je bila Jugoslovenom usoda ob koncu svetovne vojne posebej zelo naklonjena, ker je v vrstah naroda vstal mož, kakršnega je bilo treba, in je z veščo in junaško roko povel svoj narod iz robstva v objem svobode in samostojnosti. Starosta jugoslovenske gasilske župe Josip Turk je poudaril zasluge dr. rjava za naše gasilstvo, naglašajoč, da je bilo gasilsko gibanje še splošno malo uvaževano, ko je pokojnik spoznal njegov velik pomen v službi človeštva ter mu pomagal na poti do današnjega velikega razmaha. Naslednji govornik minister g. Pucelj je slikal pokojnika kot vrlega domoljuba in marljivega delavca, ki naj bi bil vsem v vzgled. Bil je nedvomno največji mož med nami in zato je bil izbran, da nam je kazal pot v bodočnost. Grob dr. Žerjava naj bi bil vsem dobrim državljanom svet kraj, kamor naj bi matere vodile svoje otroke, da jih nauče ljubezni do domovine, požrt- Pogled na množico udeležencev pri slavnostnem odkritja nagrobnega dr. Gregorju fterjMru la njegovi soprogi Mileni. odbijalo od marmornate ploščadi umetniško izdelanega spomenika. Takoj ob prihodu zastopnika Nj. VeL kralja je predsednik pripravljalnega odbora minister dr. Kramer po žalnem koralu godbe Sokola L in odpeti nagrobnici Hu-badove župe stopil na govorniški oder in pozdravil zbrano občinstvo ter zastopnike organizacij. V nadaljnjem svojem govoru je očrtai velike pokojnikove zasluge za narod, za državo ter osobito za Slovence. Na kratko je podal pregled Žerjavovega življenja od njegovih dijaških let do zrele moške dobe, ko ga ie dohitela smrt sredi neumornega dela. Poudarjal je prislovično pridnost pokojnikovo, njegovo ljubezen do naroda, njegovo značajnost in plemenitost. V trenutku, ko je padla bela zavesa s spomenika, je govornik izročil umetniško izdelani nagrobnik v varstvo jugoslovenski javnosti z željo, da bi bilo življenje dr. Žerjava našim bodočim po-kolenjem privlačen vzgled požrtvovalnosti, delavnosti, idealizma in brezmejne domovinske ljubeznL V sličnem govoru je nato nas praski poslanik dr. Prvislav Grisogono orisal žerjavovo politično delovanje, njegove borbe za narodno državo in njegovo nesebično delo za svoj narod. Dejal kar je minister dr. Kramer Se enkrat povzel besedo, proseč pokojnega prijatelja, naj dovoli, da se venec z njegove- fa groba odnese s pozdravom pokojni-ovim na grob drugega velikega Jugo^ slovana, dr. Janeza Ev. Kreka, ki ni doživel narodne svobode, dasi jo je pro-povedoval z vso svojo dušo in z vsem svojim srcem. Občinstvo je globoko ganjeno sledilo ministru g. dr. Kramerju, ki je na grobu dr. Kreka položil Žerjavov venec in z razumevanjem odobravalo to prelepo pietetno gesto pobra-timstva med dvema delavcema za narodno samostojnost in svobodno državo. Zagonetna nesreča na progi t Celje, 19. oktobra. Danes dopoldne je bil z ljubljanskim osebnim vlakom pripeljan v Celje v nezavestnem stanju 26-letni železniški progovmi delavec Ivan Plahuta iz Širja, občima Sv. Juri5 —»v* Kumom. Zjutraj je bil zaposlen « popravljan j em proge v bližini Zidanega mostu. Najbrže je za njegovim hrbtom pri-vozil kak vlak, kateremu se Plahuta ni pravočasno oziroma premalo izognil. Vlak ga t» zadel na tilnik im je Plahuta obležal z majhno rano za desnim ušesom nezavesten ob progi. S celjskega kolodvora je bil prepeljan v javno bolniico, kjer pa je že pred poldnem, ne da bi se zavedel, podlegel smrtmi poškodbi. Kako je nesreča nastala, bo ugotovila preiskava. Avto zavozil v prepad Maribor, 19. oktobra. Snoči se je vračal tovorni avto g. Cizla iz Studencev od Ptuja proti Mariboru. Pri vasi Loki se 'e izognil preveč na desm^ »letel v 10 in globok prepad. Avto je bil naložen z jabolkami im neka i sodd vina. Z avtom so se vozili tudi g. Žirovmik, njegova soproga in njuna dva otroka. Voflcač, ki je Sofiral, se je pri padcu v jarek hudo •poškodoval ter si zlomil desno roko. Gospa Ži-rovmikova si je zlomila ključnico, njem soprog pa roko v komolcu, oba otroka pa sta odnesla le male poškodbe. Nesreča se je zgodila, ker baje avto ni imel luči Vel ©trgovec g. Pkreter im g. Janež ič, ki sta se slučajno pripeljala mimo z avtomobili, sta se ustavila, nudila ponesrečencem prvo pomoč ter jih takoj prepeljala v mariborski bolnico. Tragična smrt Aleksandra Kneza V Sarajevu Je podlegel operaciji — Prevoz v Ljubljano vovalnostl in neustrašeuostl t boji aa Ideale človečanstva. Hvaležnost podeželja do svojega voditelja je v izbranih besedah izjavil logaški župan g. Pupis, ki je naglašal, da je dr. Žerjav kot dober narodnjak skrbel osobito za kmečko ljudstvo ter je velik del svojega dela posvečal pro-cvitu in razvitku našega kmeta. Poznal je vse njegove težkoče ter je zato tem lažje zastavil svojo besedo za dobrobit našega kmečkega ljudstva. V imenu delavstva se je pokojniku zahvalil g. Ravnik z Jesenic. Njegove besede so pričale, kako globoko v srcih delavstva je zapisano Žerjavovo ime in da mu delavski sloj ne bo pozabil zaslug, ki si jih je stekel z raznimi socialnimi zakoni in ureditvami, ne bo mu pa tudi pozabil ostalih dobrot, ki jih je pokojnik izkazoval delavstvu. Tudi mladina je prihitela, da se pokloni spominu velikega borca in srednješolec Prekoršek iz Celja je ponovil prisego mladega pokolenia, ki obeta, da bo v svojem življenju zvesto hodilo po poti, ki jo je pokazal mladeži dr. žerjav s svojim neumornim domoljubnim delom. Svečanost sta zakljuffla godba Sokola L in pevski zbor z žalostinkama. nar Hiša na griču v plamenih Pitštanj, 19. oktobra. V petek proti večeru je nastal požar pri posestniku Jakobu Lesniki na G utrnem. Vnele so se saje im huda burja, ki je tistega dne razsajala, je potisnila plamen na slamnato sitreho hiše. Doma je bila le gospodinja z otroci. V prvem strah« ni nihče domačih maslSl na reševanje premičnin. Le hudemu naporu sosedov, ki so prihiteli na pomoč, se je posrečilo rešiti nekaj pohištva in živimo in izprazniti Metk Ko je bilo alarmirano domače gasSno društvo, je b3a že vsa stavba t plamenih in bi bilo vsako gašenje brez pomena. Po silnem naporu so privlekli domači gasi Vri v trdi temi svojo mortortko na oJarog 300 m visoki hrib. Po enominutnem teku stroja je zmanjkalo vode. Treba je balo alarmirati Se sosednje društvo v Kozjem in prenesti brtegaino nižje. Ko so dospeli še sosednji gasilci, so nžvffi vseh 600 metrov cevi iu oba motorja sta delovala skoro eno uro brezhibno. S tem je bila nevarnost odstranjena v toiiko, da se ni bilo več bati sa kozolec, ki je »tal jedva 10 korakov od goreče hiša. Vendar je bfflo treba straži« ie no noč, kaftt burja je ffočc tramov je vedno nanovo podžigala. Sele ob 7. zjutraj so s« vrnili naši gasilci vsi izmučeni domov. Pretresljivo je bilo gledati, ko se je gospodar, oče dvanajstih otrok, vrnil okrog 9. zvečer s sejma na Planini. Njegov dom je bil uničen, delo trdah žuljev je šlo v nekaj trenutkih v noč. Komaj lansko leto si je vso hišo prenovil Zavarovan pa je n komaj 9009 kron. Sreča v nesreči j« bila, da je pihal veter v smeri od kozolca, ki je tako ostal nedotaknjen tn imajo T^ »iiy«,ut vsaj vso koruzo in živinsko krmo. Ta požar je mova pokazal, kako veBcao-skega pomena so za deželo motom« hris-galme. Pri tej priliki motamo tod! zopet grajati brezfiutaost nekaterih gospodarjev ▼ Kozjem. Ni bil to prvi primer, da se je gasilstvu odrekla pomoč s konji. Res, b-lostno je dejstvo, da se drže konji v hlevih, ko v sosednji fari kliče ducat ubogih brezdomcev za pomoč Minister dr. Kramer polaga venec Odbora sa počastitev spomina dr. Gregorja žerjava Trdovratno zapeko, katar debelega čre-napetosti, želodčne motnje, zastaja-nje krvi, nedelavnost Jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo s uporabo naravne »Frana Josefove« grenčice, če jo lzpije-mo zjutraj tn zvečer malo čašlco. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdraž-ljivem Črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah. Ljubljana, 19. oktobra. Davi db 8. je smrt iztrgala iz vrst naših gospodarskih kTogov m našega javnega življenja g. Aleksandra Kneza, solastnika velikega Knezovega podjetja. G. Aleksander Knez se je udeležil kongresa Rotarij-cev v Sarajevu in je bil že tedaj, ko je odpotoval, bolehen Med vožnjo pa se je še prehladi! in vnelo se mu je srednje uho. Podvrgel ee je v Sarajevu težki operaciji, po kateri pa je žal nastopila smrt, ker 6e mu je vnela možganska mrena. Pokojni Saša se je rodil 1899 v Kamniku kot sin veletrgovca pokojnega g. Ivana Kneza, dolgoletnega predsednika Zboroioe za TOL Po študijah je sodeloval v domačem podjetju, katero je po očetovi smrti vodiid z bratom Tomom in Zdenkom. Bil je član uprave Kmetske po6ojilnioe, Ljub« ljanske kreditne banke, sodeloval pa je tudi pri raznih drugih gospodarskih podjetjih. Mnogo je potoval, bil je v Južni Ameriki, dalje časa pa tudi na Danskem, kjer je navezal ozke stike s tamošnjimi gospodarskim" krogi i a ga je danska vlada zaradi njegovih zaslug za gospodarsko in kulturno zbližamje imenovala za svojega honorarnega konzula v Ljubljani. Pokojnik je bil vedno navdušen in iskren nacionalist in je zaradi svojega neomajnega jugoslovenskega prepričanja tudi dosti pretrpel. V Gradcu 60 ga med vojno zaprli, ker je dejal, da je bil atentat r Sarajevu neizbežna posledica avstrijskega nasilja in krivic Pn mnogih zasliševanjih so ga skušali pripraviti do tega, da M svojo rzjavo nekako preklical ali omilil. Mla« di idealist pa se ni vdal in :e, pripravljen na najhujše, presedel v graški ječi med raznimi kriminalnimi tipi nad leto dni. Jugoslovenski ideji je ostal zvest in bil je požrtvovalen član raznh naprednih organizacij. Ljubljanski Sokol in razna društv« delijo ob njegovi prerani smrti tugo z vdovo, hčerko uglednega kranjskega odvetnika dr. Janca, dveletnim sinčkom Miklavžem m komaj par tednov 6taro hčerkico Babico. Mnogoštevilni prijatelji m znanci, ki eo pokojnika vzljubili zaradi njegovih lepih lastnosti, mu bodo ohranili najčast-nejši spomin. Truplo bo prepeljano fcč Sarajeva t Ljubljano in položeno k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Težko prizadeti Knezovi obitelji izražamo globoko e ožilje! V Rušah so otvorili najmodernejšo šolo Lepa slovesnost ob uspehu požrtvovalnih Rušanov Maribor, 19. oktobra. V nedeljo se je v »Malem Beogradu« vršila velika slovesnost Blagoslovili in otvorili so novo osnovno šolo, ki je ena najmodernejših v vsej dravski banovini, morda tudi v vsej državi 60 odstotkov vseh materi jamih potr«>-ščim je prispevala tamošmja industrija dušika, industrija Pogačnik pa je instalirala razsvetljavo. Šola ima moderno centralno kurjavo m toplovodno cirkulacijo im vodovod. Vsa šolska oprema je vzorno izgo-tovljema po načrtih ravnatelja mariborske deške meščansko sole g. Humeka. Klopi im stolčki so prirejena za poljubno premikanje. Tudi na vseh drugih napravah je videti, da je vse prirejeno na osnovah reformnih stremljenj in modernega šolskega duha. V pritličju je velika kuhinja, kjer bodo pozimi kuhali hrano za vse otroke iz bolj Oddaljenih krajev. V kleti je kopališče z 12 »prhami. Posebna soba je za šolskega zdravnika, posebna čakalnica sa starše in v pri- ridanem traktu je otroški vrtec, ki je tudi najmodernejše opremljen. Seve jo v šoii ti»-Idd stanovanje za učitelja samca. V krasni stavbi, za kaitere zgradbo se j® »avzeJ bivši župam ravnatelj Gorišek ki jo je dovršil njegov naslednik župan Lesjak ob sodelovanju vseh okrajnih činiteljev, so •včeraj ob veliki udeležbi občinstva in šoi-ske mladine priredili svečanost Cerkven« obrede je po službi božji v farni cerkvi opravil pomožni škof dr. Tornažič, ld je tudi v svoji prepovedi obrazložil pomen nove šoie. V navzočnosti ban »vinskega šolskega nadzornika g. Rapeta kot zastopnika bana, sreskega načelnika Makarja, sreskega šolskega nadzornika Kcropca, oblastnega šolskega nadzornika v p. Senkoviča, ravnateljev tvoruic za dušik Krejčija in Madra ter ruških industrijcev Pogačnika in Gia-Serja je stavbenik inž. Slajmer po pozdravu (župana in nekaterih nagovorih mladine izročil ključe županu, ta pa šolskemu upravitelju. Po ogledu stavbe se je vršil banket Petletnica Oblastne strelske družine Llttbllaaa. 19. oktobra. Oblastna strelska družina ie v nedelio za netletnico svoieea obstoia priredila tekmovalno strelianie na voiaškem strelišču ob Doleniski cestL Strelianie se le oričelo ob 9. uri in i« traialo tudi še oo-ooldne. Za tekmovanie ie viadalo veliko zanimanie: k otvoritvi ie nrišlo več odličnih zastopnikov dvilnih in voiaških oblastev. med druzimi r«r. diviziionar Ilič. zastoonik bana dr. Ouštin. žuoan dr. Puc. konzul CSR inž. Sevčik in oodkonzul t Cihelka rastonnika Društva ostrostrel- deflena darila. Naslov strelskem orvaks za leto 193L ai ie oriboril e Frank) Hrovatin na zmaeovalni tarči. Preiel le leno lovsko ouško. darilo terdke Grom druri ie bil Fran Hainrihar. tretti oa ooikovnik Novakovič. Naerade na tarif Trteiav so 4 eribo-rffi: L polkovnik Novakovič nfitolo. darilo bana). H. Fran Hainrihar. UL CirH Jelene. Na tarči »Bleeoš« so bili: L ooikovnik Novakovič (dratrocena lovska nuška. darilo ravnatelia TPD z. Skubeca). H. Dušan 0>ra*d CTT Fran Hainrihar. — Na tarči Polkovnik Ljub« Novakovič v ležečem stava prt streljanja oh tarčo. __re. Kur In Schrev. »OmoTUeH šale družine oodoolkovnik Jaklič ta neumorni oreanizator strelskih družin ooikovnik Linba Novakovič. __ Za tabileino tekmovanie Is m» dotoCe-nih več orav leoik daril ta ie bilo tekmovanie zaradi teza šc orav nosebno živahno. Za zabavo ie skrbela diviziiska rod-ba nod vodstvom oodnolkovnika d*. Ce- rina. _ . , _. Zvečer so bffl v botetu StrukeH ratm-Seni rezultati in so bila zmaeovalcem ras- »Orintovec«t L Pran Hatorftrar (malokaB-berska ouška. darilo div. renerals B. Biča). B. Mirko Hainrihar. IIL Rudolf Deržai. — Na tarči »Srniak« si ie nriboril orvo na-rrado Fr. Hainrihar (bronast kin »Lovca«* darilo tvrdke Krisner). PL Mirko Hainrihat. IIL Vinko Hainrihar. Nai več nasrrad si le oriboril simoatični ooikovnik Liuba Novakovič. oravi tio iu-naškeza Črnosrorca. ki ie z vsem srcem pil Strelski družim. Udeleženci in zastopniki prt tekmovalnem streljanju. Od leve na desno sede v sprednji vrsti- noolk. I. Jaklič, ppolk. dr. Cerln, zastopnik Društva ostrostrelcev g. Nagy, pod-konzul Cihelka, predsednik strdske družine general Popovi«, ravnat^ fknbec, ga. SSov»TSvteljWar g. B16, župan dr. Puc, banski in^ktor dr. G^tin, konzrf CSR podpre&ednik MUn družine Miten SUiekar in polfeevnik Cvejič. Domače vesti ♦ Petdesetletnica smrti Avgusta šenoe. Dne 13. decembra poteče 50 let, odkar je Izdihnil eden največjih hrvatskih pisateljev Avgust Senoa. Mnoge institucije ln društva se pripravljajo, da dostojno proslavijo njegov spomin. Tudi narodno gle dališče v Zagrebu bo priredilo spominski večer na katerem bo dr. Barac predaval o genol. ♦ Dar splitskih galerij umetnosti. Ban primorske banovine dr. Tartaglia, ki si je pridobi,! največ zaslug za ustanovitev galerije umetnosti v Splitu, je tej .instituciji te dni poklonil dvanajst slik jugoslovenskih ln tujih klasičnih mojstrov. ♦ Razpust društev. Kakor se uradno objavlja, so razpuščena naslednja društva, to nimajo pogojev za pravni obstoj: Filateii-stično društvo »Orient« v Celju, Turistov ski krožek Ojstrica v Celju, Izobraževalno društvo delavske mladine »Mladost« v Celju ln Težka atletika »Herkules« v Celju ♦ Vsem Gorenjcem! Stavbeni odbor nore šolske zgradbe v Lescah objavlja: Dne 26. t m. bo praznovala naša občina velik, lahko rečemo, zgodovinsko važen dan, ko otvori mo dom prosvete, ki naj bo poleg osnovne šole kulturno in gospodarsko središče vsega okraja. Zato naj ne bo ta dan praznik samo Leščanov, marveč vseh, ki želijo napredka naši lepi Gorenjski. Stavbeni odbor vljudno vabi, da se tega praznika v čim večjem številu udeležite, da ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblastev užijemo skupaj par lepih trenutkov. K slavnosti je vabljen tudi pokrovitelj nove šolske zgradbe Nj. vis. kraljevič Andrej. Zato naj bo ta dan narodna manifestacija vseh Gorenjcev! ♦ Poroke. Poročil se je v nedeljo T Zg. Siški g. Stano K o š n 1 k, uradnik tvrdke SI ograd, »ln ravnatelja kranjske gimnazite g. Ivana Košnika, z gdč. Vido An doli š k o v o sodno uradnico, hčerko nnok. nadučitelja — Poročila sta se g. dr Zvon-ko Z e m 1 j 1 č veterinarski višji pristav I* Pirota, ta gdč. Pavlica Svetčeva iz No vega mesta. — V Ljubljani sta se poročila Ivo Bajec ta gdč. Nada Toma žičeva. poštna uradnica, hčerka šefa špedicije glavne pošte v Ljubljani Zimske suknje, obleke ia vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12. ♦ Pojasnilo. Uredništvo je prejelo: »V vašem cenj listu dne 17. t m. št 240 ste priobčili članek »Delovanje učiteljstva v šoli ta izven nje«. V tem članku poročate, da je neki šolski upravitelj pozival učiteljstvo k abstinenci pri Izvenšolskem delu. Podpisano društvo Izjavlja, da se na zborovanju radovljiškega učiteljskega društva ni primeril priobčeni poziv k abstinenci učiteljstva pni izvenšolskem delu, pač pa je neki upravitelj nastopil proti ocenjevalnim polarn za izvenšolsko delo, ker učiteljstvo ne dela za ocene ampak za narod ta državo. Za radovljiško učiteljsko društvo JUU: predsednik Schiffrer. ♦ Kozaški dom v Beogradu. Med ruskimi emigranti v Mariboru se je pričelo živahna akcija za zgradbo Kozaškega doma v Beogradu. Na čelu te akcije je gen«-al Naumenko. ♦ Naši v Ameriki. Znaml slovenski oper ni pevec Anton šubelj, ki se že par let nar haja na turneji po Zedinjenlh državah, je nedavno prispel v Cleveland, kjer je s sodelovanjem gospodične Mici Grdtaove dne 11 oktobra priredil sijajen koncert v opernih točkah ta * mnogimi slovenskim! narodnimi popevkami. Bil je to eden naj-sijajnejših koncertov, kar jih Je doživela mnogobrojna slovenska naselhtaa v Clevelandu. Dne 17. oktobra je v Clevelandu društvo »Pionir« otvorllo slovensko šolo. Poučevala bosta učiteljici Katka Župančič in L. Benigar. Iz Nikoanlsa v državi Illinois poročajo, da se je tamkaj nedavno ustrelil rojak Ignac Rus. Kaj ga Je gnalo v smrt, ni znano. Bil Je star 30 let ln rodom iz Studenca pr! Ljubljani. Zapušča ženo ta sina. V bolnici v Duluthu je 1. oktobra preminil Josip Pišlar, dolgoletni glavni tajnik Jugoslovenske kat j edino te, ki bo to izvrstno moč v glavnem uradu težko pogrešala. Pokojnik je bil rojen leta 1890. v Medvedjem brdn pri Logatcu. V Ameriko je prišel 1. 1907. Bolehal je nad BBBBj | Zvočni kino Ideal | i Danes ob 4., pol 6., pol 8. tn 9. uri Igo Sym, Lfl Dagover, Uen Deyers v drami leto dni. Streda je udarila v lepo gospodarsko poslopje slovenskega farmarja Lntihar-ja v Frensburghu. škoda je znatna ta tembolj občutljiva, ker je poslopje zavarovano le za 900 dolarjev ♦ Za lov koral In morskih gob. Naša vlada posveča veliko pozornost pospeševanju pomorskega ribolova, posebno še lovu koral ta morskih gob. Ribiškemu strokovnjaku je poverjena naloga, da izvrši potrebne priprave za ustanovitev zadruge v Zlartau, kjer je največ takih ribičev Uredila se bo moderna brosilnica koral za predelavo sirovega materijala. da se ne bo sirovlna, kakor doslej, za sramotno ceno prodajala v inozemstvo. ♦ Neurje v Bosni. Po vesteh iz Sarajeva je zaradi deževja ta snega, ki je Izdatno padal v zadnjih dneh, nastal zastoj na železniških progah, zlasti pa je prizadeta proga Doboj-Tuzla-Siminhan. Reka Spreča je s svojimi pritok! poplavila pokrajino ta na nekaterih krajih porušila nasipe ln progo. Doboj je bil preteklo soboto pod vodo. Tudi kolodvor je bul poplavljen. V Doboj je prispela komisija železniške direkcije iz Sarajeva. Upati je, da bo železniški promet v nekaj dneh vzpostavljen. Blizu Stamanoviča je en vagon tovornega vlaka skočil s tira ter se prevrnil v 40 m globok prepad. Vagon se je popolnoma razbil. Človeških žrtev ni bilo. ♦ Umor sedemdesetletne starke. V Novem Sadu je bil te dni Izvršen grozen umor. Ob 9. zjutraj je neki stanovalec hiše 25 v Ulic! kralja Matije, obvestil policijo, da se njegova 70 letna gospodinja Marija Jonaševa, vdova po železniškem uradniku že od četrtka ni prikazala is svoje sobe. V hišo je prišel detektiv ln kmaln za njim komisija, kateri se Je nudil grozen prizor. Na tleh je ležala gospodinja z razbito glavo ln prerezanim vratom. Zid je bil poškropljen s krvjo. Neka stranka je komisiji sporočila, da je v četrtek neznan moški posetil starko, ki je najbrže vedel, da Ima žena večjo vsoto denarja, ker je nameravala kupit! neko hišo. Za morilcem je uvedeno zasledovanje. ♦ Merkurjev ples. Trgovsko društvo Merkur bo priredilo 16. januarja 1932. ▼ veliki dvoren! ter stranskih prostorih hotela Uniona v Ljubljani običajni »Merkurjev ples«. ♦ Darovi za stradajoče zaradi suše. V pisarni Rdečega križa, Wolfova 12, v Ljubljani so darovali za stradajoče: gospa J. L. 100 Din, neimenovani drž upokojenec 100 DLn. Izrecno za Belo krajino: Alek-sandrovdč Kornelija 100 Din, čuden Josi-ptaa 100 Din, neimenovan! 30 Din, neimenovani drž. npokojenec 100 Dta. ♦ Zopet korak naprej. Z izumom učenjaka dr. Br&unllcha se Je po dolgoletnih poizkusih posrečilo najti v Bulforictaoleatu novo nadvse učinkovito sredstvo za odpravljanje zohnega kamna Kakor je znano, se je odstranjeval zobni kamen doslej navadno mehanučnlm potom, vendar se s tem ni mogla preprečiti njegova ponovna tvoritev. To zlo prepreči sedaj prillubljeni Sargov Kalodont ki vsebuje sulforictao-leat po dr. BrHunllchu. Z rednim negovanjem zob s Sargovim Kalodontom se kamen polagoma odstrani ta prepreči tvoritev novih p testi brez vsake nevarnosti za občutljivo zobno sklentao. Sargov Kalodont izpolnjuje sedaj vse zahteve, katere stavijo občinstvo ta zdravniki na Idealno sredstvo za negovanje zob. ♦ Učenci plesnih šol se morejo vaditi r plesu tudi doma ta se na ta način še bolj Izpopolniti v plesu, ako si pod ugodnimi pogoji Izposodijo gramofonske plošče pri »Slager«, LJubljana, Aleksandrova c. 6. »ITO« zobna pasta najboljša. ♦ Obleke In klobuke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna Jos Relch. KOVA SLIKANICA J L TU A pesem Ifuhe&ni M prikazuje tragične posledice roditeljskih pomot VramoncUn norprilo Meteorološkega zavoda t Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1 Sas opazovanja 2 stanje barometra, 3 temperatura. 4 relativna vlaga v %. 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin 8 padavine v mm — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo 19. oktobra Ljubljana 7, 768.5, 5.0, 86, tiho, 3, —, —; Maribor 7. 767.8, 6.6, 92, tiho. 10, —; Zagreb 7, 768.1, 7.7, 82. NW4, 10, —, —; Beograd 7, 764.8. 6.2. 94, NW4. 10, dež, 6.8; Sarajevo 7, 767.1, 2.7. 90, tiho, 10. dež, 5.6; Skoolje 7. 762.6. 9 8, 76. WNW6, 10, —, —; Kumbor 7, 760.9, 14.6, 61. ENE4, 6, dež, 48 5; Split 7. 762.5. 10.6. 59, NE16, 1, —, —; Rab 7. 760.0. 10.0, 54. N2. 3, —, —. Temperatura: LJubljana 12.8, 4.2; Maribor U.2. 6.8; Zagreb 12.4. 6.9; Beograd „ 1.7; Skoplje 14.5, 8.6; Kumbor 17.0, 12.0; Split 14.2, 10.6; Rab 13.1. 6.0,- Solnce vzhaja ob 6.20, zahaja ob 17.10. Luna vzhaja ob 14£3, zahaja oto 23-37. Izvršujemo vsa fotoamaterska dela v 12 arah. Drogerija Rane, Ljubljana — Maribor_ Iz Ljubljane »_ Poročilo o udeležencih pri slovesnem odkritju nagrobnega spomenika dr. žerjavu dopolnjujemo s tem, da je zastopal pri slovesnostih vodstvo Družbe sv. Cirila ta Metoda družbeni tajnik g. višji gradbeni svetnik taž. Mačkovšek. u— Udruženje Jugoslovenskih InženJer-jev In arhitektov, sekcija Ljubljana vabi na predavanje, kd se bo vršilo v četrtek 22. oktobra ob 20. url v družabnem lokala na Kongresnem trgu l-II (Kazina). Predaval bo inž. Janko Mačkovšek o predlogih za ureditev prometa na Ajdovščini. Vabljeni so člani ta vsi, ki se zanimajo. u— Belokrajinci! Odbor za pomoč po suši in toč! prizadetim kmetijam v BeH Krajini sklicuje v sredo 21. t. m. ob 20. ▼ hotelu Bellevuejn redni sestanek Ker bodo na dnevnem redu važni sklepi glede bodočega dela, se rojaki Belokrajinci prosijo, da se zavedajo svoje dolžnosti tn se sestanka udeležijo polnoštevilno. u— Danes šalolgra z »Micky - mlikanrrt v Elitnem kinu Matiol. Da pridejo na vrsto tudi oni, kd tega zabavnega tlima Se niso videli, bo predvajala ZKD »Micky miške« še danes ob 14.30 v kinu Matici ta priporočamo vsakomur, ki s! želi zabave in razvedrila, da si to filmsko šaloigro ogleda Cene najnižje. u— Dramatični tečaj bo otvoriia ZKD tudi letos ta se ga lahko udeleže val, ki se zanimajo za dramsko umetnost. Pouk tn predavanja bodo v Kazini II. nadstr. ob ve černih urah od pol 8. do 9. In Je s tem omogočen obisk tudi okoliškim Interesentom Ukovina znaša mesečno 20 Din. Vpisovanje je dnevno od 3. do 7. ure popoldne v pisarni ZKD, Kaztaa, n. nadstr. u_ Razstava slikarja Jakca v Jakopičevem paviljonu je zaradi velikega zanimanja občinstva podaljšana do četrtka ln bo umetnik jutri ob 11. zadnji« razkazoval obiskovalcem svoda dela u— Ustanovni občni zbor mestne organizacije Narodne odbrane v Ljubljani bo v sredo 21. t m. ob pol 21. v salonu restavracije hotela štrukelj. Udeležiti se ga morajo vsi dosedanji član! Narodne odbra ne ta vsi oni ,ki so se doslej prijavili u— Ljubljanski Sokol priredi v ponede Ijek 30. novembra na predvečer praznika uedinjenja svojo običajno vsakoletno telovadno akademijo s povsem novim sporedom in ob sodelovanju vseh oddelkov u— Podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva v Ljubljani priredi svoje otvoritveno predavanje v sredo 21. t m. 25. OKTOBRA BJ PR CEL iZHAJATi: rs c O a s ^ N S i. a 2 u— Kegljišče, zimsko, novo urejeno še nekaj večerov za oddati. Pripravno tudi za strelske klube. Gostilna Turk. u— Christofov zavod otvori večerni tečaj 2 novembra ob pol 8. zvečer. Priglasi vsak dan na Domobranski cesti št. 7-1. Iz Cella ALI STE BRALI »TARZANA« T POZNAJO GA MTLLJONL VEČ KO 7,000.000 KNJIŽNIH IZDAJ JE SLO MED SVET. »TARZAN« JE PREVEDEN NA 32 JEZIKOV. ALI — V OBLIKI SLIKANICE GA SE NISTE VIDELI! DOKLER GA NE VIDITE, SI NE MORETE PREDSTAVITI NJEGOVE LEPOTE »JUTRO« PRIPRAVLJA ZA VAS U2ITEK VELIKE VREDNOSTI: TARZAN KRALJ DŽUNGLE MED »MALIMI OGLASI« ob 20. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo gosp. nadroralk štrekeij o ureditvi vrta. u— Muzejsko društvo za 81 ov on I Jo v LJubljani bo Imelo svoj občni zbor r sredo 21. t m. ob 17. v knjižnici; Narodnega muzeja u— FotoamaterJII Ustanovni občni j*>ot Fotokluba LJubljana, bo drevi ob 20. v zadnji sob! Narodne kavarne. Ne pozabite! u— Po gobah zastrupljeni Izven nevarnosti. Kakor nam poročajo Is bolnice, je družina ruskega emigranta Nikolaja Sar-manskega, ki se je bila zastrupila s gobami, že zapustila bolnico. u— Izstop iz našega državljanstva. V Zagrebu L 1S98. rojeni, a v Ljubljano prl-stojnd privatni uradnik Artur Frelbenger, sedaj stanujoč v Berndorfu pri Badenu, je zaprosil za odpust iz našega državljanstva, ker namerava sprejeti avstrijsko državljanstvo. u— Sestanek volilcev se je vršil t soboto ob 20. t Kramar Je vi gostilni na Gllncah. Sklical ga Je lokalni volilni odbor, katerega tvorijo pristaši vseh nekdanjih strank. Govornika iz Ljubljane gg. direktor Jug ln dr. Marjan Zaje sta volllcem orisala položaj ln razložila pomen volitev. Volilcev je bilo nad 100 ln so se vel za Izvajanja zelo zanimali ln mnogi tudi sodelovali v poznejši debati, ki je še raztolmačila nekatere posameznikom nejasne zadeve. u— Octova kislina za »zdravilo«. V bolnišnico je blia včeraj pripeljana hčerkica kočarja Albina Berlečeva lz Srednje vasi pri Kamnlkn. Pred nevl Je bila zbolela v grlu. Nek! sosed je svetoval, naj JI dajo oetove kisline, pa bo deklica takoj zdrava. Res so jI dali nerazredčene kisline, ki je deklico po grlu vso ožgala. u_ Predrzna tatvina. Z avtobusom H okolice se je vozila v Ljubljano neka stara gospa, ki je imela s seboj pota nahrbtnik Ker Je bil za njo pretežak, je prosila šoferja, naj pusti nahrbtnik v Figovčev! gostilni. da bo drug! dan poslala nekoga ponj. Ta pomenek pa je slišala neka sopotnica, ki je nahrbtnik še istega dne odne sla Oškodovana gospa Je zadevo prijavila In tndl opisala sumljivo sopotnico u— Narodno propagandno društvo, ki se Je osnovalo v Ljubljan! z nalogo, da širi zanimanje ia narodne noše ta narodno or-namentlko ta ki združuje krog agltaih In uglednih ljubljanskih dam, je v soboto otvorllo plesni tečaj, ki ga vodi g. Trost Velika untonska dvorana Je bila v smislu društvenega programa okusno dekorlrana ▼ narodnem stilu. Društvo Je tako pokazalo, da hoče svojo nalogo povsod dosledno izvajati. u— Redna plesna vaja Trgovskega društva Merkur bo danes ob 20. ▼ zelen! dvorani hotela Uniona Pričakujemo sigurne udeležbe vseh vabljenih ta po njih vpeljanih gostov ino Linbl|anski dvor ■ Telefon 2780 1 Samo še danes ob 4., pol 8. in 9 John Gllfeert KOZAKI 1 Cene 4 in 6 Din. I e— Danes do večera lahko še vedno ku. pite v predprodaj pri Goričarju in Les-kovšku vstopnice za gostovanje ljubljanske drame, ki bo nastopila v mestnem gledališču ob 20 z globoko Cankarjevo dramo »Kralj na Bctajnovi«. Po 18. se bodo vstopnice dobile pri večerni gledališki blagajni. e— Simfonični koncert orkestra kraljeve garde je v nedeljo zvečer sijajno uspel. Obči istvo se je divilo izvedbi težkih skladb, uživalo pa ie posebno pri Gotov-čevi »Dubravki« in veličastnem Biničkije-vem »Ekvinociju«. pa tudi Saint-Saens in Čajkovski sta užgala Obisk jc bil razmeroma dober, nekaj praznih sprednjih vrst sedežev na levi strani pa je pogrešalo običajne koncertne ob skovalce. e— Zanimiva razstava. Danes bo otvor» jena v Celjskem domu zelo zanimiva razstava 2000 kosov ročnih del iz vse Jugoslavije in pa razstava številnih 6lik akademskih slikarjev, predstavljajoča lepote jugoslovenske zemlje. V prihodnjih dneh se bodo na razstavi vršila tudi predavanja za učence in dijaštvo. e— Kolo jugoslovenskih 8e&t©r bo imelo občni zbor 4 novembra ob 19.30 v Narodnem domu. e— Polovična vožnja za člane SPD. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je izdala naslednji popravek k odloku, ki se nanaša na železniške ugodnosti: »Legitimacije on iih članov, ki se poslužujejo ugodnosti polovičnih voženj v skupinah po 6 oseb, morajo biti vidirane od direkcije državnih železnic. To se bo vršilo na isti način, kakor svojčas pr trikratni polovični vožnji.« Člani, ki žele izrabljati gornjo ugodnost naj prinesejo svoje izkaznice blagajniku Saviijske podružnice SPD go« spodu Filipu Vrtovcu na Kralja Petra cesti. Slike in legitimacije morajo biti lastnoročno podpisane po članih. e— Savinjska podružnica SPD v Celju razpisuje sluz pisarniškega uradni*?*, ki ima veselje do planinstva ta zna knjigovodstvo, korespondenco in ekonomijo Služba Je stalna ln za turista (po možnosti smučarja) ugodna in prijetna. Ponudbe na podružnico, do 15. novembra e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zvočni film s petjem in plesi »Ka-rijera male Dolly«. V glavnih vlogah Dolly Haas, Alfred Abel in Kurt Gerron. e— Lastnikom motornih vozil V četrtek 22. t m. ob pol 9. zjutraj se bosta vršila v Prešernovi uKci pred mestnim aačel-stvom pregled motornih vozil in polaganje Šoferskih izpitov za mesto in ves celjski okraj. e— Zopet vino in nož. V nedeljo okrog 23. se je vračal z aeke veselice po državni cesti v Smarjeti 26 letni delavec Maks Flis iz Škofje vasri. V vinjenosti se je spri z delavcem Antonom Samcem z Lah ovne, ki je potegnil nož in Flisa parkrat vreza! na levi strani glave. Na pomoč eo bili poklicani celjski reševalci. fci so Flisa prepeljali v bolnico. — V neki celjski gostilni pa j« dobil v tepežu 27 letni tesar Ivan Kva9 iz Medloga več občutnih ureznin z nožem in steklom na dlani in v zapestju desne roke Tudi on se zdravi v bolnici. e— V zaporu »e je obesil Včeraj proti jutru so našli pazniki v sodnem zaporu obešenega 65 letnega delavca In bivšega posestnika Antona Bobiarja i« Trbovelj, ki je sedel v zaporu zaradi beračenja in nevarne grožnje. Bobnar, ki je imel nekoč lepo posestvo, je obupal nad življenjem ln je izvršil samomor na ta način, da je potegnil ii svojih čevljev debelo vrvico, ki mu ie služila kot vezaljk« In jo pritrdil na okensko omrežje. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti le smrt. V isti celici zaprti starejši berač Jože Pečerc je istočasno sklenil izvršiti na enak način samomor, kar pa so mu preprečili pazniki. Bobnarjevo truplo je bilo prepeljano v pokopališko mrtvašnico. Iz Maribora a— 8prememba repertoarja. Za ab. C se bo danes uprizorila klasična komedija »Volpone« namesto napovedanega »Mayer-ltaga« ki bo v četrtek za ab. B. r sredo pa opereta »Zemlja smehljaja« za ab. A — »Konec poti«, pretresljiva ta verna slika onih grozotnih dni, ki Jih je preživljalo človeštvo sredi bojne vihre tik pred fronto bo ena izmed najzanimivejših letošnjih dramskih premijer. a— Umrla Je v nedeljo zvečer v bolnici Magdalena C ! m p r i č, 22 letna posestni-kova hčerka lz št Ilja — Včeraj dopoldne je na Teznu umrla Marija Novak, 67 letna soproga železničarja a_ V hotelu »Orel« se toči od danes ■naprej stalno plzensko pivo kakor tud^ najfinejši jeruzalemski vtaskl mošt lastnega pridelka a_ Pod vagonom od Beograda do Maribora se je vozil na črno ključavničar Lju-bomlr Jocič iz Skoplja V Zagrebu so ga že zalotili ta zaprli. Ko so ga Izpustili je spet zlezel pod vagon ta se peljal tako do Maribora Tu so ga zaprl! ta oddali sodišču. a_ 8 kolesa je padel včeraj zjutraj pri pri vožnji na delo ličar v železniških delavnicah Valentin živko. Dobil Je pri padcu tako nevarne poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnico. a_Tatvina Iz avtomobila. Trgovec Kari je v nedeljo okrog 22. postavil svoj avto pred kavarno Central in šel na kavo. Medtem pa mu je nekdo iz avtomobila sunil avtomobilsko odejo ta par ženskih rokavic, vse v vrednosti okrog 500 Din. a_ Ljubitelj tujega mleka je nekdo, ki je že v soboto ukradel neki mlekarid dve posodi mleka Včeraj zjutraj pa je mleka-rici Antoniji Sosič, ko je v Vrazovi ulici s svojega vožička nesla mleko neki stranki, odpeljal nek! zlikovec voziček z vsem ostalim mlekom, ki ga Je bilo 22 litrov. Voziček je pozneje našla pri parku, v njem pa dve tuji posodi. Policija zasleduje zadevo. a_ Spopad bratov zaradi dedščine. V nedeljo, 18. t m. so se v Ihovl pri Sv Benediktu v Slov goricah sprli bratje Rudolf, Lenart ta Karel Kavčič zaradi prevzema posestva od svoje matere Nikakor se niso mogli sporazumeti ta sta se zaradi delitve brata Rudolf ta Lenart začela pre-nlratl, končno pa sta se spopadla s sekirami ta samokres! Pri spopadu sta Vda oba poškodovana. Lenarta pa so zaradi strela v trebuh morali prepeljati r mariborsko bolnica a— Aretacija sumljivega kolesarja. Orožništvo na Teznu Je v nedeljo aretiralo sumljivega človeka s sumljivim koie-som Pri ogledu kolesa so ugotovili, da je na las podobno kolesu, ki je bilo ukradeno v petek taž. Keršiču. Preiskava je v teku. Iz Trbovelj t— Komunalne zadeve. V petek ee je vršila v občinsk, po&vetovaln ci plenarna seja in je g župaD Voiiušck poroča! o nabiralni aikciji RK ^a pu suši >pu6tošene pokrajine. Občina prispeva 10U0 Din. O gradnji hrastniškcga vodovoda se je vnela daljša debata žarad onega dela. ki bo speljan po delu doi&ke občine n od katerega bo imele korist okrog 300 stanoval« cev te občine. Sprejeti so bili ntfcateri sklepi, ki bodo reguliral; tudi finančno stran tega vprašan ia G Ma.ovrb je poročal o prestavitv tržnega prostora od steklarne v bližino Narodnega doma Lastnica sveta bo da'a prostor občini na razpolago do prekl'ca in brezpiač-io. zato b' se lahko pričelo z gradnjo tržnih lop Občina želi z lastnico napraviti pogodbo, da ne bo mogoče občin; groziti vsak hip z odpovedjo Po pogodbi se bodo gradbena dela takoj razpisala Dve prošnji za izvrševanje dimnikarske obrti sta bili odklonjeni, ker n; krajevne potrebe. Prošnji g. Slavka Raspotnika za podelitev koncesije za gradnjo naprav za proizvajanje m napelja-vanje elektrike 6e je ugodilo. Marija Zupan v Praprotnem bi morala plačati za svojega duševno bolnega moža 1400 Din oskr« bovalnih stroškom Ker je družina v veliki bedi. se plačilo odpusti. Občina Trbovlje vstopi v Zvezo met-t in trgov dravske banovine. Za vob*vene 6troške je bil dovoljen kredit 10.000 Din t— Zborovanje Gospodarski krogi sklicujejo za dane9 točno ob 16. v Sokolskem domu sikupno zborovanj« obrtnikov, trgovcev. posestnikov in onih, ki se zanimajo za gospodarsko m finančno stanje v naši državi. Poročal bo znani strokovnjak generalni tajnik ZTOl Ivan Mohorič i* Ljubljane. Iz Ptuia j— K požaru v Slovenji vasi. Ugotovilo se je, da je bilo škode pni požaru pri Ce-la-nu v Slovenji vasi na premičninah 52.314 dinarjev in na nepremičninah 50.000 Din. Skupna Skoda znaša torej nad 102.000 Din. Zavarovan je bi! Celan pri zavarovalnici »Sla vi ji« za 84.000 Din. Ogenj je najbrže nastal zaradi tega, ker je kdo od gostilni« škLh gostov vrge' v seno ogorek cigarete. j— Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev je raizstavila v izložbenem oknu društvene čepice za člane Jadranske Straže. Čepice so zelo lične. Zadruga sprejema tozadevna naročila za 5'ane Jadranske Straže. j— Aretacija potepinke. V Kftasarievem. hotelu je aretirala policija neko Marijo K., pristojno k Sv. rlorijanu. srez Šmarje pri Jelšah, zaradi tajne prostitucije. Marija K. je pred kratf<:m pobegnila rz venerič-nega oddelka mariborske bolnice v družbi še dveh deklet Pred odhodom so se vliene T Bratislavo došle inozemsK- ob torkih, petkih in nedeljah, teden se je pričela trgatev skoro povsod. Pridelka je precej ro dobrega, mošt ima redno nad 20 stopinj sladkorja, sortiran še več, tako burgundec 24 do 26 stopinj, Bouvierjeva ranina v enem primeru celo 32 »top., kar je bilo komisijsko ugotovljeno. Samo cene so take, da ne bo vinogradnik zlahka prišel na svoj račun. Nekaj mošta je bilo prodanega od kadi. precej pa tuda grozdja za mošt in uživanje. GOSPODARSTVO Kriza In kapitalizem V sedanji krni, kakršne ne pozna gospodarska in finančna zgodovina, se vedno pogosteie razpravlja tudi o vprašanju .poloma sedanjega kapitalističnega gospodarskega sistema. Tudi jugoslovenska javnost se s tem vprašanjem mnogo peča, zate objavljamo v naslednjem zanimiva izvajanja, ka jih j« te dni objavil znani dunajski nacionalni ekonom prof. dr. Ludvik Mises: V splošnem se zatrjuje, da je težka gospodarska kriza, v kateri živi danes ves svet, podala dokaz, da sedanjega kapitalističnega gospodarskega sistema ne moremo držati. Pravijo, da je kapitalizem odpovedal in da je treba na njegovo mesto postaviti drug sistem. Da je sedaj vladajoči sistem odpovedal, to ne bo nihče zanikal. Toda vprašanje je, če je kapitalistični sistem oni sistem, Id je odpovedal in če ni morda baš politika in-tervencijonizma, državnega in komunalnega socializma, povzročila katastrofo. Kakor znano, je v kapitalističnem sistemu najvažnejši regulator za produkcijo trg. Gibanje cen na trgu odloča, kaj, kje in v kakšnem obsegu je treba producirafci. Z gibanjem cen, '"mezd in obrestne mere spravi trg v soglasje povpraševanje in ponudbo m skrbi za to, da se v vsaki panogi le toliko produ-eira, kolikor odgovarja obsegu in mtenzav-rosti povpraševanja. Na ta način daje prosti trg kapitalističnemu sistemu svoj smisel. Nesorazmerje med produkcijo m potrebo lahko v takem sistemu nastopi začasno, toda tre sam poskrbi za to, da se v doslednem času doseže zopet ravnotežje. Le tedaj, če zunanji vplivi motijo prosti mobanizem trga, če se pod veže vpliv tržnih cen na produkcijo in obratno, tedaj nastanejo motnje, ki jih ne more vec odpraviti funkcioniranje trga, motnje, ki naso samo prehodne, temveč trajne narave. Ze dolgo vrsto let je usmerjena politika evropskih držav za tem, da izloči ali zavre funkcijo prostega trga kot regu atorja produkcije S carinami in trgovinsko-političnimi ukrepi, z zakonskimi omejitvami m prepovedmi, s subvencioniranjem življenj nezmožnih podjetij, z oviranjem obratovanja in delovanja neljube konkurence ter z umetnim reguliranjem cen in mezd poskušajo razne države vplivati na produkcijo. Pod zaščito carin, ki so raztrgale enotnost svetovnega trga, se produkcija ne koncentrira več tam, kjer so za posamezno panogo dani najboljši pogoji. Pri tem nastajajo kar-teli. ki imajo numen, da vzdržijo tudi manj uspešne obrate in ki so v svojem ustroju dovedli do nepravilnih investicij. Brezposelnost, ki je bila včasih le prehodnega značaja, se zaradi tega kaže danes kot trajni pojav. Pogosto označujejo kot paradoksno, da blaga ni mogoče prodati, dočim so na drugi 'strani številne množice brezposelnih, ki imajo potrebo po tem blagu. Seveda pa ni rečeno, da blaga sploh ni mogoče prodati, temveč le, da ga ni mogoče prodati po cenah. kj bi krile produkcijske stroške. Brezposelnost pa tudi ne pomeni, da ni mogoče dobiti dela, temveč le, da ni dela po mezdah, ki se zahtevajo. Nereoitabilnost obratov, brezposelnost m nemožnost prodaje bla<*a pa so pojavi, ki izvirajo iz omejitev onih funkcij trga, ki regulirajo produkcijo. Subvencije in stroški za brezposelne zahtevajo vedno večji delež iz javnih sredstev. Davki se ne plačujejo več v celoti te narodnega dobodka, temveč v rastoči meri iz kapitala, ki je potreben za produkcijo. Tako dovaja sistem državnega mtervencijo-nizma k uničevanju kapitala. Ker pa je življenjski standard v prvi vrsti odvisen oa teea. s kakšnim kapitalom (produkcijskimi sredstvi in pripomočki) razpolaga dotično narodno gospodarstvo, je razumljivo, da mora sedanja politika dovesti do poslabšanja življenjskega standarda mas. Izredno težka gospodarska kriza, v katen živimo, ni prišla nepričakovano. Znanstveniki so že dolgo napovedovali, da bo inter-vencijonistična gospodarska politika prinesla tak končen rezultat. Naše gospodarstvo že dolgo ni več liberalno in kapitalistično. Odpovedal torej ni kapitalizem, temveč je odpovedala gospodarska politika interven-cijonizma in etatizma, ki je že desetletja na krmilu. Ce si hočemo torej pomagati, ne smemo ustvarjati novih omejitev in zakonskih ukrepov v smislu gospodarjenja po načrtu in pod državnim vplivom, temveč moramo spoznati, da je zboljšanje življenjskega standarda mogoče le, če bomo več delali in če bomo ustvarjali več novega kapitala. Stanje Narodne banke Iz pravkar objavljenega tedenskega izka za Narodne banke od 15. t m. je razvidno, da so se v drugi četrtini devizne rezerv« v podlagi zmanjšale za 41 milijonov Din. dočim so tuje valute v podlagi za malen kost narasle, tako da kaže podlaga nazadovanje od 40.6 milijona Din. Posojila na menice so se nadalje povečala, in sicer za 56.0 dočim so se lombardna posojila zmanjšala za 12.8 milijona Din. Skupaj »o posojila (pskomptna in lombardna) dosegla višin« 1977.5 milijona Din. to je za 286 milijonom več kakor pred 1 mesecem (samo menična posoiila pa so se v tem razdobju povečala za 271 miliionov Din). Narodna banka i« torej v okviru danih možnosti pomagala olajšati sedanjo denarno krizo. Začasni avans glavni državni blagajni se je povečal za 10 na 500 milijonov Din. Navzlic razširjenemu kreditiranju Je tok bankovcev nazadoval za 89 na 5217 milijonov Din. tako da ie za 300 milijono* manjši kakor je bil lani ob tem času. Ob veznosti po vidu so ostale skoro nespre-men'ene, narasle pa so obveznosti z rokom za 100 na 930 milijonov Din. Navzlic odto ku deviz se kritje ni bistveno spremenilo, ker ie tudi obtok nazadoval. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti po vidn v zlatu ii» devizah znaša S7.29/e (po zadnjem izkazu 37.4%), kritie v samem zlatu pa se je povečalo na 30®/. (29.5%). Stanje od 15. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepaiih razlike nasproti stanju od 8. t m.): aktiva: podlaga 2067.h (_ 40.5), od tega v zlatu 1656.8 (—), v va iutab 3.4 (+ 0.4), v devizah 397.4 (- 40.9^; devize, ki se štejejo v kritje 92.4 (— 3.3); posojila na menice 1977.5 (+ 56.6); posojila na lombard 287.1 (- 12.8); začasni avans gl. drž. blagajne 500.0 (+ 10.0J. pasiva: obtok bankovcev 5217.5 (— 89.3); obveznosti po vidu 307.9 (+ 0.2). od tega nasproti državi 25.0 (+ 12.6). po žirovnih računih 214.5 (+ 1.0), po raznih računih 68 5 (— 13.4); obveznosti t rokom 930 3 (-f 100.0). = Svetovni žitni trg. Čeprav se statistično stanje ni bistveno spremenilo in se tudi promet ni povečal, vendar je na svetovnem žitnem trgu nastopilo čvrstejše razpoloženje. V Chicagu je cena pšenici po v*č mesecih zopet prekoračila mejo 50 centov za bušel V splošnem pričakujejo, da se bo oddaja ameriških zalog pšenice v zimskih mesecih povečala. Ugodno vplivajo na trg ugotovitve, da ruski pridelek ne bo doae. gel lanskega, da bo letina pšenice v Argen tini in Avstraliji zaradi znatnega zmanjšanja obdelane površine letos precej manjša in da bodo uvozne države, ki sedaij z najrazličnejšimi sredstvi ovirajo uvoz, svoje lastne zaloge v doglednem času porabile in da bodo potem prisiljene uvažati. Povsod poudarjajo dejstvo, da je tudi letošnji svetovni pridelek rži slab Enako je glede koruze situacija ugodnejša. — Največja zmeda vlada sedaj v Češkoslovaški zaradi znanih omejitev pri izdaji uvoznih dovoljenj. Boj češkoslovaških žitnih trgovcev in mlinov PODLIMBA1 ;1 > r za te trgovce stroški stojnin ln obresti. Na drugi strani pa trgovca ne morejo izpolniti svojih pogodbenih obveznosti nasproti mlinom, ki so jim prodali kupljeno inozemsko pšenico, ki je ne morejo prevzeta. Stroški in izgube jim torej grozijo od dveh strani. Ker domače pšenice ni mogoče dobiti » večjih količinah, so zlastj nekateri slovaški mlini v nevarnosti, da bodo morali ustaviti obratovanje. Po zatrjevanju mlinov trenutno ni mogoče dobitj v vsej Slovaški več kakor 2000 vagonov pšenice, kar je glede na potrebe mlinov malenkostna količina. Komisija za uvoz žila je na zadnji seji za oktober odobrila trgovini le uvozni kontingent od 200 vagonov pšenice, kar je povsem nezadostno (od lega 100 vagonov tz Jugoslavije). Mliaom pa je bal, kakor znauo dovoljen kontingent od 2600 vagonov. = Pravilnik o prometa umetnih gnoJlL V svrho boljše kontrole nad prometom domačih in tujih umetnih gnojil je kmetijski minister na podlagi zakona o kmetijskih oglednih in kontrolnih postajah predpisal pravilnik o produkciji, uvozu in prometu umetnih gnojil. Vsa umetna gnojila so pri uvozu v notranjem prometu po tem pravilniku podvržena kontroli glede vsebine hranljivih sestavin, identičnosti, čistosti, uporabnosti in izvora. Tvornice, ki proizvajajo umetna gnojila so pod direktno kontrolo pristojnih oglednih in kontrolnih postaj. Vsak vagon umetnega gnojila, ki prihaja iz domačih tvornic ali se uvozi, mora imeti potrdilo tvornice, v katerem mora biti točno označena odstotna vsebina hranilnih sestavin. Domače tvornice in uvozniki morajo vrhu tega garantirati za vsako vrečo (sod), ki gre v promet, da odgovarja predpisom pravilnika glede vsebine hranljivih snovi Vreče (sodi) morajo biti plombirane. Ce uvoznik uvozi gnojilo v razsutem stanju in nima svoje plombe, izvrši plombiranje vreč prist ogledna in kontrolna postaja. Od tega predpisa so izvzete le pošiljke, ki jih neposredno uvažajo potrošniki, če so te pošeljke v razsutem stanju. — Pristojna ugledna in kontrolna^ postaja ima pravico, da kontrolira kako-odgovarja predpisom, kupove postaje carinske oblasti, da se prepove uvoz gnojila iz dotične tvornice. «ri je dobavljala neodgovarjajoče blago. Uvoz se sme vršiti samo preko carinarnic v Beogradu. Splitu, Liubliani, Zagrebu, Osiieku. Mariboru, Novem Sadu, Subotici hi Skoplju. = Nova direktna železniška tarifa i Italijo. Dne 15. t. m. je stopila v veljavo nova jugoslovensko-italiianska zvezna tarifa, ki je bila izdelana na podtegi doslej veljavne tarife, upoštevajoč vse doslej 'zda-ne dopolnitve, spremembe in ugodnosti. Klasifikacija blaga je dopolnjena z novim' predmeti. Tarifa obsega 5 zvezkov. = Definitima redakcija rudarskega zakona. Iz Beograda poročajo, da je bila te dn' v ministrstvu za šume in rudnike zaključena definitivna redakcija rudarskega zakona po pripombah, ki jib je slavil vrhovni zakonodajni svet. Te dni bo la zakonski načrt predložen predseduištvu ministrskega sveta. = Povišanje italijanskih earin na »g'J® in tanin. V notico pod gornjim naslovom v nedeljskem »Jutru« se }e vrinila neljuba pomota. Pravilno bi se morala vest glasiti s Italijanska uvozna carina na tekoči tanin se poviša od 4.50 zl. lir na 33 paip. lir (22 lir s koeficijentom 0.5), na trdi tanin pa od 9 zl. lir na 66 pap. lir (44 lir s koeficijentom 0.5). Na oglje, ki je bilo doslej prosto, se uvaja carina od 4 lire na 100 kg. = Denarna unija med Dansko in Norveško. Kakor poročajo iz Kobenhavna, je prišlo med dansko in norveško novčanično banko do dogovora, po katerem bosta ob-; banki držali " isto pariteto nasproti angleškemu funitu. Tej denarni uniji se namera va pridružiti še Finska kjer naj bi se po najnovejših vesteh uvedla nordijska kronska veljava. Finska banka drži sedaj pariteto 100 skandinavskih kron = 1000 finskfh mark. Švedska se zaenkrat še m odločila pristopiti h tej denarni uniji — Eksekntivni nakup krompirja. Včeraj je bilo na ljubljanski borzi eksekutivno kupljenih 10 vagonov zdravega, belega, primerno suhega krompirja teo vagon Gospodin Fran jo je roman sočutja in ljubezni do Bosancev ter obtožbe avstrijskega predvojnega na-silstva. šele v naši novi državi je mogel iziti v celoti. _ Kranj (rinfusa), dobava 5 vagonov v novembru po 95 in in 5 vagonov v decembru po 100 Din za 100 kg. Hmelj + Žalec, 19. oktobra. Zadnje dni je bilo pokupljenih nadaljnjih 250 meterskih stotov hmelja po 6—7 Din. Za neko partijo je bilo plačanih tudi 8 Din za kg. Zaloge letošnjega pridelka so se zelo skrčile, zato se večina inozemskih trgovcev odpravlja na odhod. + Bavarska bmeljska letina. Na Bavarskem, kjer se pridela skoro 90% vsega nemškega hmelja, je deželni statistični urad na podlagi ponovnih ugotovitev po občinah izračunal višino letošnjega hmelj-skega pridelka in sicer 108.884 starih stotov " nasproti 192.963 stotom v L 1930. tn 226.471 stotom v L 1929. Nasproti letu 1929 je pridelek padel pod polovico. Pri tem nt vštet oni pridelek, ki zaradi slabe barve in kakovosti ni bil obran; tega je bilo letos 27.600 stotov. Borze 19. oktobra. Na ljubljanski borzi so ostali danes tečaji deviz nadalje nespremenjeni, edino deviza Bruselj je nekoliko popustila. Med efekti je prišlo do prometa v Vevčah jdo 115. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda ponovno za malenkost popustila vendar je ostala brez prometa. Zaključki pa so bili v investicijskem posojilu po 65 v agrarnih obveznicah po 35, v 8 odst Blairovem posojilu no 61 in 7 odst Blairovem posojilu po 55. Od zasebnih vrednot so se trgovale le Praštediona oo 957.50. Ju-gobanka no 67, Liublj. kreditna po 115, Drava po 185 in Vevče po 115. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2273.78—2280.02, Bruselj 786.49 - 788.85. Curih 1098.45 — 110175. London 213.53 — 221.01. Newyork 559101 - 5608.01. Pariz 220.65 — 221.31, Praga 165.86 — 166.36, Trat 287.42 — 293.42 Zagreb. Amsterdam 2273.78—2280.82, Bruselj 786.49-788.85, London 213.51 do 214.33, Milan 287.42-288.32, New7ork kabel 5602.01 — 5619.01, New7ork ček 5591.01-5608.01, Pariz 220.65-221.31, Praga 165.86-166.36, Curih 1098.45-1101.75. Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.0875, Lon don 19.75, Newyork 509.87, Bruselj 71.60. Milan 26.40, Madrid 46.—, Amsterdam Milijoni bi milijoni ljudi uporabljajo že več kot 10 let po spodaj navedenem navodilu za uporabo levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK Pri revmi, protlnu, isti lasu natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vtirg-nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, oervoznostl in nespanju vdrgnite ielo m vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj a dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja s 10 kapljicami tega žganja. Pri Izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znoječe dele zjutraj ln zvečer. Levje francosko žganje je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI* Zahtevajte Izrecno Levje francosko žganje tn zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni In bolja trgovini po Din 10.— , 26.—, 52.—. Varujte se pred po tvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DR02DJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. Radio Izvleček iz tiro«ramov Torek. 20. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.«*: ------ --------------. rn i Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, 206.90, Berlin 118.50, Stockholm 118.80, Oslo borza _ 17 30: otroški kotiček. — 18.15: 112.20, Kobehavn 112.20, Sofija 3.70. Praga gg^^ kvintet. — 19.15: Nemščina. — 15.09, Varšava 57.20, Budimpešta 90.02o0, 1945. Etika ^ sociologija evangelijev. — Bukarešta 3.05. I 20.15: Predavanje o Edisonu. — 20.30: Pre-Efektl. nos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Napoved Zagreb Državne vrednote: Vojna Skoda časa in poročila, aranžma itn kasa 274 — 280, za dec. 290 bL, Sreda, 21. oktobra, investicijsko 64 — 65, agrarne 30 — 34, LJUBLJANA 12.15: Plošče. - I2.4pt 6 odst be«luške 44 — 45. 8 odst Blair 60 Dnevne vesti. — 13: Napoved časa plošče, — 62. 7 odst Blair 54 — 57; bančne vred- borza. — 18: Koncert salonskega kvinteta, note: Praštediona 957.50 - 965, Unioo 100 19: Ruščina. -19.30: Henrik Ibsen. -JO: bi., Jugo 67 - 68. Ljublj. kreditna 115 ' " " WJ------ 118. Srpska 186 — 187, Zemaljska 110 den„ industrijske vrednote: Slaveks 20 bL, Slavonija 200 bL, Drava 185 — 190, Šečerana 170 bL, Vevče 115 — 120, Dubrovačka 240 den.. Jadranska 400 deou, Trbovlje 210 — 215 Beograd. Vojna škoda 277, 276.50 zaklj 6«/e begluške 42.50—43.50, 7% investicijsko 69 zaklj. 4% agrarne 38 bL, 7% Blair 55.50, 55 zaklj., 7*/o Drž hip. banka 62.7* zaklš-, Narodna 5000 bL Blagovna tržišča JAJCA. Predavanje o Edisonu. — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Zemuna. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.06: Radio-orkester. — 17» Popoldanski koncert — 20: Narodne pe-gmL — 20.30: Simfoničen koncert iz Zemuna. — Poročila in lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Plesna glasba. 20.30: Simfoničen koncert iz Zemuna. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.05: Prenos iz Brna — 21: Orkestralen koncert — BRNO 19: Dramski večer. — 21: Program iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Orkestralen koncert. — 20.15: Zabaven večer. — 21.15: Violina. — 23: Godba za oles _ DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 4- S tržiSča fajc. Zaradi živahnejšega po- r • pio§ge _ 17: Lahka glasba. - 19.45 r ___• _ _1 . u T-fn lillA AA 11®- I Aa n _ t_____ vpraševanja, zlasti iz Italije, «o se cene nekoliko dvignile Ln se pri nas blago kupuje po 0.95 Dia. ŽITO + Novosadska blagovna borsa (19. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 34 va gonov. Pšenica: sremska, 78 kg 225 zakli Kitare. — 20.30: Gramofon pripoveduje. — 21.45: Dunajske plesne melodije. — BEH-LIN 19.30: Lahka glasba — 20.30: Dramski večer. — 22.30: Godba ta ples. — KO-NIGSBERG 16.45: Godba na pihala. — 20.15: Plesni večer. - 22.30: Plesna glasba. — MOHLACKER 17: Popoldanski kou- Oves: baški. srem.. slav. 132.50-135. Ječmen cert _ 19.45: Operetna glasba. - 21: baški, srem. novi, 63-64 kg 110-115. Ko«« Nemški humoristi. - 21 30: Kompozicijski baška 100-103; okolica Sombor 100-108. večer. - BUDIMPEŠTA 9.15: Vojaška god-gornjebanatska 95-97.50; banatska 92.50 do U. _ 17.30: Dunajske pesmi. - 18.50: Ma- 95; sremska. okolica Indjija 100-103: oko- džarske pesmL - 20- Komorna glasb®i - lica Sid 102-105 baška nova. umetno suše- 21.45: Lahka godba orkestra - K1M 17.»J na 78_82 banaška, nora. umetno sušena Vokalen in instrumentalen koncert. —< 74-76 Moka: baška. banatska >0< in >00« 20.10: Plošče. - 21: Operni večer. 355-375- >2< 835-355: >5< 300-310; -------, „ . * 950-260>7« 190-200: >8« 130-140 Otro- je duhovitosti, ki bi presegla Volta*-bi: baški 92.50—95. Fižol: baški. beli 195 j rejevo! — Zato berite do 200. + Budimpeštanska terminska borza (19. t m.) Tendenca slabša, promet srednji. Pšenica: za december 10.14—10.16, za marc 11.24—11.26; rt: za mare 11.36 do 11.38; korusa: za maj 13.20—13.22. ----——B8= Kandida ki ga je prevel Oton Župančič. — TuM i c h e 1 i n e«, delo Francoza Etienna R e y a. Skoda je bilo truda, ki ga je naše gledališče položilo v to docela nezanimivo in nezahavno komedijo. Zgrajena je po najstarejšem receptu: Mi-cheline se izdaja aa soprogo nekega pro-vincialnega notarja, ki mora pod potiskom razmer izigravati slavnega skladatelja. Mi-eheline dela to zbog tega, da pridobi ljubezen svojega izvoljenca slikarja PeTrierea. Naposled ji to uspe, vendar pa prej izgnjavi igralce in občinstvo do skrajnosti Niti dobra režija dr. Stanka Batušiča in lepa scenerija nista mogli rešiti komada; zooet omenim, da je tudi švicarski »Mannerchor der Eieenbahner« iz Berna poslal svoje čestitke m darilo, spominjajo« se velike gostoljubnosti, ki jo je društvo >Sava< izkazalo tovarišem iz Švice, ko so Jim bili prišli v posete. .. V operi je gostoval čeSki tenorist Masa k, znan že izza prejšnjih nastopov; tudi v Ljubljani je bil ie imel lep uspeh. Masak je pel v TannhSuserju. Koncertno sezono je otvoril stoveH goslač Nathan Milstein. 2»ga Hirsehler. Slavnostna akademija ob 100-letniei rojstva Frana Levstika. V Ljubljani doslej 9e ni bilo prireditve, • katero bi mesto Levstikovega dela m trpljenja počastilo ob 100-letniei rojstva njegov spomin. Taka prireditev bo v petek, dne 23. t m. v opernem gledališču. Prirejata jo poleg gledab^ce uprave »Slovenska Matica« in »Društvo slovenskih književnikov«. Dnevni red akademije je naslednji: L Mifaeve, Planeti teko svojo pot. Uvertura za orkester. 2. Oton Zupančič: Nagovor. 3. Fran Alibrecht: Slavnostni govor. 4. Govori gostov. 5. Fr. S Finžgar: Recitira Levstikovo izročilo. 6 Fran Levstik: Juntez. Dramski odlomki v dveh nastopih. 7. Slavko Osterci Suita za orkester. Glasbene točke bo dirigiral Niko Štritof Levstikova akademija v opernem gledališču naj pokaže, da ee ludi Ljubljana zaveda svojega moralnega dolga tn svojih kulturnih obveznosti do našega velikega ie »uspeh« samo v tem, da bo občinstvo klasika, kakor je v juliju Dolenjska vprav raiii iskalo zabave v kinu. veličastno počastila svojega ožjega rojaki Minuli teden ni bilo mnogo muzike. Sa- Zato ponovno opozanamo na petkovo aka- mo železničarsko društvo »Sava« je slavilo demiio in vab,rno -e kulturno zavedne desetletnico obstoja s koncertom v GM*be- Ljubljančane k udeležbi nem zavodu. Prireditev je lepo uspela. Naj GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 20.: Gostovanje v Celju (Krali Ml Betajnovi). Sreda, 21.: Pritličje in prvo nadstropje. B. Četrtek, 22.: Vest C. Petek, 23.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Torek, 20.: Damski lovec. Car se da fotografirati. B. Sreda, 21.: Zaprto. Četrtek, 22.: Laterna. A, MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek 20.: »Volpone.« Ab. C. Sreda 21.: »Zemlja smehljaja.« Ab. A. Četrtek 22.: »Mayerling.< Ab. B. Dramski ansambel gostuje drevi v celjskem gledališču s Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Jutri pa se ponovi v drami NestroTeva burka »Pritličje in prvo nadstropje« za red E. Prva repriza oper »Damski lovec« in »Car ae da fotografirati« bo drevi za red B. Obe moderni deli sta dosegli pri pro-mijeri tudi pri nas prav lep uspeh. — Prihodnji torek bo v operi proslava češkoslovaškega narodnega praznika, na katero opozarjamo vse v Ljubljani bivajoče češkoslovaške državljane in pa mnogoštevilne prijatelje bratskega naroda. Vstopnice bodo od četrtka dalje v predprodaji v open. t Pomoč po suši prizadeti Bell Krajini Prizadevanja ljubljanskega odbora — Tri poti pomožne akcije Ljubljana, 19. oktobra. Ljubljanski odbor za pomoč po suši prizadetim kmetijam v erezih Črnomelj, Metlika in Novo mesto je izvršil v zadnjih dneh vse potrebne intervencije pri obla-»tvih, tako na banovini, pri krajevnem, oblastnem in osrednjem odboru Rdečega križa v Ljubljani in Beogradu, pri ministrstvi za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu kakor tudi pri posameznih ministrih. Nnkjer nI naletel na gluha ušesa, povsod so sled;li izvajanjem s sočutjem in s pripravljenostjo, da pomagajo. Po vsem pa, kakor je danes videti, pomoč ne bo tako izdatna kakor je potreba, ker vla* da težaven gospodarski položaj povsod^ vendar upravičeno upamo, da bo pomoč vsaj tolika, da reši najbednejše sicer neizogibne katastrofe Pomožna akcija se deli v tri deta 1. Posebna akcija po Rdečem Križu v Ljubljani. Belokrajinski odbor je že razposlal nabiralne pole s poštnimi položnicami kakor tudi tiskane pozive vsem, od katerih pričakuje pomoči. Prosimo,^ da se slovenska javnost odzove in pokaže, da Bele Krajine ne ceni samo s besedo. Denarna zbirka se bo porabila v prvi vrsti za nakup sena in semenskega krompirja. Kar se bo na ta način zbralo, gre izključno v korist Beli Krajini. Vsak dar je dobrodošel, pa naj bo v denarju, hrani ali obleki. 2. Akcija Centralnega narodnega odbora Rdečega križa v Beogradu. Na tej pomoči, kakor tudi na oni, popisani pod številko 3 bo lahko udeležena Bela Krajina samo, ce bo ministrski svet v Beogradu sklenil, da se srezi Črnomelj, Metlika in Novo mesto uvrstijo med pasivne sreze, kakor že postojii zadevni sklep za zetsko. primorsko, vrbasko banovino in za del savske banovine. V ta namen je dravska banovina že poslala vlogo s popisom splošne situacije na ministrstvo za socijalno politiko m menda že dala nalog sreskim nacelni-štvom, naj v smislu razpisa Rdečega križa št. 8260, broj 3. takoj začno potem župan* etev s podrobnim popisom najpotrebnejših in najbednejših kmetij. G. minister za socialno politiko pričakuje čim prej ta popi«. da bi se moglo z gotovostjo dognati, kolika je celotna potreba. Za enkrat je potreba ocenjena z 80 vagoni sena in 15 vagoni koruze ali pšenioe poleg semenskega krompirja in erugih potrebščin. Razen tega je potrebno, da se v prizadetih 6rezih in" občinah nemudoma sestavijo Narodni odbori, ki naj sestojajo iz župana, duhovščine, učiteljstva, predstavnikov Rdečega križa, kjer obstoja njegov krajevni odbor, in drugih poznavalcev občine ali 6reza. Podpore bodo deležni samo najpotrebnejši in delitev 6e mora izvršiti strogo objektivno. Kakor hitro bo priznana pasivnost omenjenim srezom in bo socijalni minister sporočil to centrali Rdečega križa, bo slednji javil ta sklep direkciji državnih železnic, ki bo ukrenila vse potrebno, da 6e bodo odpremljale pomožne pošiljke, name« njene pasivnim srezom — vendar 6amo potom Rdečega križa — brezplačno po železnici. Centrala Rdečega križa v Beogradu bo tudi po priznanju pasivnosti našim trem 6rezom takoj sklepala o tem- da se vsi v dravski banovini za splošno akcijo nabrani darovi porabijo za omenjene tri sreze. V tem pogledu so obljubili podporo predsednik Rdečega križa g. dr. Leho in naš rojak g. dr. Baltič, ki je član glavnega odbora Rdečega križa. 3. Državna podporna akcija pasivnim krajem. Vlada je sklenila pomagati pasivnim krajem na ta način, da prispeva 750 vagonov živil, ponajveč pšenice. Ministrski svet še ni "sklepal o tem, ali naj 6e v principu daje ta hrana za izvršitev nekaterih javnih del ali na posojilo ali najrevnejšim kot dar. Tudi še ni odločeno, ali bo vlada sama delila ta živila ali Rdeči križ odnosno Narodni odbori. Vsekakor pa je ministrstvo za socialno politiko vzelo na znanje, da je treba za sreze Črnomelj, Metliko in Novo mesto rezervirati po približ* ni oceni najmanj 15 vagonov živil razen semenskega krompirja. Zato je neobhodno potrebno, da sreski načelniki in župani prizadetih občin nemudoma organizirajo Narodne odbore in začno s podrobnim popisom prizadetih kmetij in potrebnih količin (samo najpotrebnejše naj se vzame v listo), v kolifeor tega že ne vršijo. S senom vlada ne bo mogla pomagati in ga bo treba kupiti z nabranim denarjem. Zgorel je z domačijo, ki jo je sam zažgal Na pogorišču najdeni ostanki Vetrnikovega sina Celje, 19. oktobra. Pred 14 dnevi smo poročali, da je 6. te-a meseca dopoldne izbruhnil na Gorici pri Jetrovčah v gospodarskem poslopju posestnika Vetrnika požar, ki je v kratkem času upepelil Vetrniku poleg gospodarskega poslopja, polnega krme in drugih poljskih in travniških pridelkov, tudi svinjak, sosednjemu posestniku Mirniku pa gospodarsko poslopje, svinjak in kozolec. Pri reševanju se je ponesrečil posestnik Mir-nik, občutno pa je bilo opečenih tudi 6 gailoev. Da ogenj ni upepelil vse vasi, 6e je bilo zahvaliti solidarnemu nastopu požrtvovalnih gasilnih društev iz Arje vasi. Žalca, Celja. Gaberja in Drešinje vasi ter z Lopate. Ložnice in Babnega. Škoda ie znašala okrog 400.000 Din. Že tedaj je padel sum požiga na 22 let- nega Vetrnikovega sina Alojzija, ki je v jezi in iz maščevalnosti zagrozil 6vojemu očetu, da mu bc zažgal domačijo, kar je tudi storil. Orožniki «o takoj po izbruhu požara pričeli iskat: požigalca, vendar ga niso mogli najti kljub vsej vestnosti in naporom. Pretekli petek dopoldne pa so Ve« trnikovi domači pričeli z razkopavanjem pogorelega gospodarskega poslopja. Nenadoma so med ožganim lesom in krmo naleteli na ostanke moškega trupla, poleg katerih je ležala električna žepna svetiijka. Ta svetiijka je bila last pogrešanega domačega sina, požigalca Alojzija. Če bi ne bili našli te svetiljke, ne bi takoj mogli ugotoviti identitete trupla, ki je tehtalo komaj 4 kg. Ostanke nesrečnega mladeniča 60 pokopali v petek popoldne na žalskem pokopališču. Hčer je imel zaprto v svinjaku Kako je sodni izvrševalec shičajno odkril nečloveško ravnanje Šoštanj, 19. oktobra. V St. Vidu nad Šoštanjem, gorskem kraju •pod znano Urško goro, so popolnoma slučajno odkrili zločin, katerega žrtev je T>-letna ženska. Lastni oče jo je imel^ pod 1pretvezo, da je slaboumna in besna, že več 'časa zaprto v svin jaku. Sodni eksekutor Aram iz Šoštanja je imel 114. t. m. izvršiti rubež pri 64-letmam posestniku Antcmu Konečniku v Št. Vidu. Konečnik gospodari z ženo in dvema sinovoma na svojem posestvu, ima pa še 32-letno hčer Uršo, telesno in duševno nekoliko zaostalo. Ko je Aram prišel h Konečniku rabit, ni našel nikogar pri hiši. Ko se je po domačiji malo porazgledal, je naletel v svinjaku na gnili slami ležečo, pomanjkljivo oblečeno in silno zanemarjeno žensko. Ko je gospodarja s polja doklical in ko sta med iskanjem rubežnega predmeta prišla do svinjakov, je Konečnik na Aramovo vprašanje, kaj ima vse v svinjaku, čisto flegmatično odgovoril: »Tu notri je pa kar naša dečva«! Trdil je, da so jo tu sem zaprli, ker je »no-Ya«.in vsem v hiši nevarna. Seveda je Aram nečloveškega očeta prijavil orožništvu. Prihodnji dan sta se napotila v §t. Vid komandir šoštanjske orožniške postaje m okrožni zdravnik dr. Korum, da ugotovita dejanski stan. Nesreonice Urše nista več našla v hlevu, pač pa v temni, leseni čum-nati v precej žalostnem stanju. Ženska je sicer duševno nekoliko zaostala, še mnogo bolj pa telesno. Sestradana je tako, da tehta kvečjemu 40 kg. Med drugim se je pri pre-iskavamju o ravnanju očeta dognalo to-le: Hči Urška je bila zaradi svoje telesne šibkosti že od otroških let nerado videna članica v Konečnikovi družini in vsem domačim tm v peti. Ravnanje, ki ga je bila deležna pri domači hiši, je bilo vse prej kakor človeško. Pogosto so jo pretepali in ji želeli, da bi že kmalu — poginila... V svinjaku, kjer jo je Aram tako slučajno našel, so jo imeli zaprto teden dni. Hrano so ji prinašali dnevne le enkrat, obstojala je pa le iz mleka in napol emilega sadja. Trpela je v svinjaku najbolj zaradi mraza. Neprostovoljno njeno bivališče je imelo le eno linico, im še ta je bila zamašena in zabita, da je bila tema kakor v rogu. Urša je na vsa vprašanja odgovarjala še [precej jasno in razločno. Vse kaže, da so se Konečnik i hoteli iiz-nebiti neljubega jedca. Nad krutostjo njihovega početja se zgraža vsa soseska in šaleška dolina. Zadnjo besedo bo izpregovo-rilo sodišče. Po krvavem dogodku v šiški Zaradi psovke smrtna žrtev — Aretacije in preiskava Ljubljana, 19. oktobra. Ponedeljkovo »Jutro« je poročalo o krvavem dogodku, ki se je odigral v nedeljo zvečer okoli 19.15 pri mitnici na Vodnikovi cesti v Zgornji Šiški. Takoj po dogodku je bila alarmirana ljubljanska policija z detektivi vred, ki so začeli z naj obširnejšim poizvedovanjem po vseh gostilnah v Zgornji Šiški in kmalu se je varuhom reda posrečilo prijeti zločince. Ob 19.50 je skupina mladih fantov in delavcev zapustila znano gostilno 'pri »Maleziji«. 26-letni Ivan Garvas in 25-letni Leopold Podobnik sta šla na čelu. za njima pa žagar Alojz Fink. hlapec Mohorič Stanko im še neznani peti hlapec. Ko so prišli do mitnice, so zapazili ob cesti na kamnu sedeti 3 moške, ki so pili vino in jedli slanino. Čim sta Garvas im Podobnik prišla mimo, je ^den izmed njiju zaklical: »Auf bik«, barabe!« ... Sledil je kratek odgovor: »Barabe gredo po cesti. Mi pa tukaj mirno sedimo.« Nekdo je mirno sedečim velel: »Dajte nam pijače!« Odgovor se je glasil: »Barabe ne morejo nič dati, ker barabe nič nimajo.« bi že se je razvil z bliskovito naglico •pretep. Nekdo izmed sedečih, ki je imel v rokah slanino in nož. je skočil in sunil Gar-vasa z vso močjo v vrat tako nesrečno, da mu je popolnoma prerezal žilo odvodnico. Garvas se je z vzklikom nezavesten zgrudil na tla in takoj je kri z vso silo bruhnila na dan in napravila veliko lužo. Napadalec ie nato z nožem sumil v hrbet še Leopol- se bili odpeljali domov ▼ Koetei kjer »o m preskrbeli s slanino, kruhom m vinom. Vračali so se proti domu in nekoliko počivailri pri mitnici. Kmalu se ie policiji posrečilo iaslediti napadalce. Stražnik Jakob Pavlovič in agent France Klemenčič sta malo pred polnoč io prijela Beleta in Cajhma v Martinčevi gostilni in sta aretiramca popolnoma mirno sledila pozivu na stražnico. Ob 1. pa sta detektiva Merhar im Klemenčič s stražnikom L Mežekom prijela Viktorja Novaka v stavbeni baraki, ko je že spal. Sprva so vsi trije tajili, da bi bili koga ubili. Bele im Novak pa sta pozneje priznala, da so se sprva zmerjali im da se je nato razvil pretep, ker je Podobnik navalil na Novaka in ga podrl na tla. Novak pa pravi, da se ne spominja. kako je prišlo do žalostnega dogodka, ker se je stvar vršila silno naglo, ravnal pa je v silobranu. V teku današnjega dneva je policija zaslišala nekatere priče, zlasti tovariše Garva-sove skupine in zaslišan je bil tudi paznik Ivam Stri tih. Policijska irorava je že danes poročala državnemu tožilcu o dogodku, ki je razburil vso Šiško in ostalo okolico. Za jutri je drejema sodna obdukcija pokojnega Ivama Garvasa. Mirko Cajhen je bil ob 11J0 dopoldne izpuščen te zapom, ker se ni udeležil pretepa. Pripoveduje: Mihael Bele in Viktor Novak sta bila odšla v nedeljo domov na Štajersko. V nahrbtnikih sta prinesla seboj nekaj steklenic vina, več kruha im slanine. Jaz sem jima šel na glavni kolodvor nasproti in smo se ob 18. počasi vračali v Zgornjo Šiško. Pri mitnici smo se ustavili Stopil sem k svojemu gospodarju Karlovšku po ključ od tovarne za porcelan. Karlovšek stanuje namreč v bližini mitnice. Ko se je vrnil je bila že skupina 6 fantov pri mitnici. Cul sem daljše prerekanje in psovanje. Nekdo je zaklical: »Preklete barabe, ali ga pijete!« — in je zahteval od Novaka, da bi mu dal steklenico. Novak se je uprl. V nekaj minutah se je razvil pretep; navalili so na Novaka, ki se je branil. Tudi Beleta so napadli ... Po dogodiku smo vsi trije odšli lepo domov, odložili nahrbtnike in se vrnili v Martimčevo gostilno. Naročili smo liter vina, se pogovarjali o dogodku im je Novak pripomnil: »Enega sem moral močno udariti.« Jaz sem nato dejal, da je to slabo, nakar je Novak poudaril: »Bramil sem se!« Bele in Novak sta bila do nadaljnjega pridržana v policijiskem zaporu in so prvemu zaplenili nož. Šport HI. balkanske igre v Atenah . Atene, 11. oktobra. Kakor se je pričakovalo, je danes pose-tilo lahkoatictska tekmovanja rekordno število gledalcev. Največje zanimanje je bilo seveda za maratonski tek. Med tekmovalci poedinih narodov ni več tistega razburjenja, kot je to bilo pred tednom. Nič več ni tajnosti o formi po-edinca. Za vsakega se ve, koliko more in koliko zna. Samo je še ena tajnost — ma« raton! Tekmovalci, ki nastopajo danes, 60 deloma že nastopili in je prognoza vsaj deloma mogoča, toda — maraton? Tudi tukaj nastopa nekaj tekačev, ki jih že po- Jutrit @utri S iz občinstva začuje klic vzpodbude, in nato klic tisočev, ki kakor probujeni iz težkih misli pozdravljajo še zadnjič tekače. Miniio je nekoliko časa, ko megafoni najavijo gledalcem, ki so v mislih še vedno pri maratoncih, pričetek tekmovanja: Tek na 400 m: 1. predtek: 1. Kores (G.) 53, 2. Rašei (G.) 53.2, 3. Madjarevič (J.) 54.2. 2. predtek: 1. Tučan (J.) 52.4, 2. Cer-ncsci(R.) 53, 3. Zarafakis (G.) 53.4. V finale sta torej prišla oba Jugoslove-na. Tučan je v kolosalni formi, Madjarevič nekaj toži, da mu ni dobro, pa pravi, da ne ve, če bo šel v finale. Najbrže je njegovi indisponiranosti kriva velika vročina. Tek 110 m zapreke: 1. predtek: 1. Mantikas (G.) 15, 2. Buratovič (J.) 16.6, 3. Nor-banov (B.) 16.7. 2. predtek: 1. Miropolus (G.) 16.6, 2. Gančev (B.) 17, 3. Sedak (J.) 17.2. Mantikas je sigurno zmagovalec v finalu. Čez zapreke skače z neverjetno dovršeno tehniko in je na Balkanu brez konkurenta. Tek na 1500 m: 1. Georgakopulos (G.) 4:12-8 (nov grški rekord), 2. Concolos (G.) 4:13.4, 3. Manea (R.) 4:17.4, 4. Predamič (J), 5. Lapusan (R). Zmagovalec Georgakopulos je odličen gnšl.ci srednjeprogaš. Borba se je v glavnem vodila med prvimi tremi. Predanič 60 je tudi tukaj plasiral kot četrti. Metanje kopja: 1. Mesner (J.) 51.64, 2. Rozakis (G.) 51.52, 3. Cinbotarov (R.) 51.31, 4. Papageorgin (G.) 50.88, 5. Kavaletz (R.) 47.07. Mesner je zmagal kljub temu, da sta oba Grka dva dni preje metala preko 55 m. Tek 110 m finale; l. Mantikas (G.) 15.2, 2. Buratovič (J.) 15.8, 3. Norbanov (B.) 16.4, 4. Miropulos (G.), 5. Sedah (T.). Skok v daljino: 1. Novakovič (J.) 6.81, 2 Rozafcis (G.) 6.72, 3. Symeonidis (G.) 6.64, 4. Gančev (B.) 6.61, 5. Buratovič (J.) 6.55. Naš reprezentant rekorder Novakovič je tudi v Ateni pokazal, da je skakalec prvega reda. Žel je zaslužen aiplavz publike, nje« gov stil so pohvalili vsi lahkoatletski strokovnjaki. Z malo boljšim sprintom bo sigurno skakal preko 7 m. Škoda, da na tej disciplini ni nastopil Jugo6loven Korče. V ostri konkurenci in po njegovih zadnjih rezultatih sodeč, bi se zelo ugodno plaši« ral. Tudi tukaj smo imeli priliko opazovati vsestranost Bolgara Gančeva. Tek 400 m finale: Jugosloveni smo na tej progi beležili najlepši uspeh vsega tekmovanja. Kakor včeraj za 200 m, tako je tudi danes zanimanje 6 to točko doseglo vrhunec. Ljudje vstajajo, ne morejo biti mirni od radovednosti in nervoznosti. — Takoj po strelu prevzameta v ostrem tempu vodstvo Grka. Naši 9ledijo 6kupmo z Bolgarom Raševcm. Proti zavoju Grka po-jačita tempo, naši stopajo, ali takoj nato Tučan začne forsirati finish. Grka nekoliko zaostaneta, Rašev ju lovi, Madjarevič je zadnji. 100 m pred ciljem je isto, ali sedaj se prično najlepši momenti. Tučan je finish izdržal. Pred vsemi je. Grka popuščata, Rašev se bori in je 50 m pred ciljem že drugi, ko Madjarevič z neverjetno energijo prehiti 40 m pred ciljem Rumuna, 30 m pred ciljem Grka. malo nato še drugega Gr-VT v. t . , ka in par metrov pred ciljem še Raševa. znamo od teka na 10 km. Naši maratonci jU(S0Si0Veni smo prvi in drugi. Tučan je so sploh vsi nekoliko čudni. Med seboj so p^tavil nov balkanski in jugoslovenski re-nezaupljivi, a vendar obenem največji pri- j kord Qfki SQ na tej progj končali s po- :: \InS (kfAna ia n n\r d\r r\ nori Tjfimi I . polnim neuspehom. Rezultat: 1. Tučan (J.) 51.4, 2. Madjarevič (J.) 51.8, 3. Rašev (B.) 52, 4. Kores (G.), patd CUtraftamova opereta Čarobnih melodij, ognjevitega jazza, delo, ki si osvaja triumfe po vseh odrih sveta Viftietifa in men Hu$ar Najboljši solisti in najrazkošnejša izvedba! Pride jutri v SHtni (cino •Matica Telefon 2124. da Podobnika. Edem izmed Garvasove družbe je priskočil na pomoč, z robcem je skušal Garvasu ustaviti kri, a zaman. Potem je hitel po stražnika, ki je o dogodku, najprej obvestil reševalno postajo. V nekaj minutah je bil avto pri mitnici ter je naložil oba ranjenca. Na prevozu je bil Garvas že popolnoma nezavesten in ko so ga pripeljali v bolnico, je čez nekaj minut umrL Stražnik Ivan Breznik je pričel s iprvimi poizvedbami. Paznik Amtom Stritih, kije takrat bil na mitnici v službi, mu je podal točen opis dogodka. Skupino pri mitnici so tvorili: delavec Mihael Bele, rojem 1872, delavec Miro Cajhen, rojen 1906, in delavec Viktor Novak, rojen 1898. Vsi so doma iz Kostele pri Pregradu, zaposleni pa so bili ori g. Karlovšku v Zgornji šiški, a stanovali so v baraki na stavbišču tovarne za nor-celan v Zgornji šišlka. V nedeljo zjutraj so jatelji. Naš Stane jc nekako nad njimi. Drugi vprašujejo kaj naj uživajo na potu, kako naj se obujejo, kaj je dobro, kaj ni. Stane molči in se pripravlja. Vsem on izgleda najnevarnejši, in večkrat sem opazil, kako ga tovariši skrivaj pogledujejo. Vidovič, drugi naš zastopnik na maratonu, je popolnoma drugi tip. Temperamentni Bosanec pozna vsakega, a tudi nje ga pofenajo vsi. Neprestano poje in se zabava z natakarji in tovariši. Govori samo naš jezik, "n sicer tako prepričevalno, da ga skoro res vsak razume. Vidovič ima v Prijedoru »opančarsku radnju« in pravi, da v svojo delavnico ne vzame nikogar, ki ne zna peti. Čul 6em, da so zelo zanimivi taki izpiti, Jugosloveni smo sigurni drugi, toliko vemo, in da se bomo močno približali Grkom. Vsi časopisi nas hvalijo, naglašujoč, da imamo najboljši materijah Nekoliko prej kot navadno so se danes atleti pripeljali v velikih avtobusih iz Akropole hotela na stadion, da pozdravijo svoje tovariše, ki odhajajo na maraton. Stadion je že skoro poln, ljudje ne 6edi jo, temveč stoje prisostvujejo svečanemu trenutku, ko da 9tarter znak in maratonci p. Cernosci (R.). Štafeta 4 krat 100: 1. Turčija 43-4, 2. Gr« čija 43.9, 3. Jugoslavija 44.2 (nov jugosl. rekord), 4 Rumunija, 5. Bolgarska. Jugoslavija je tekla v postavi Novakovič, Skok, Miokovič in Buratovič, torej z rezervirani, ki so bile še izmučene od tekmovanja. Skok v višino s palico: 1. Andreopulos 3.70 (G.), 2. Karajams 3.60 (G.), 3. Biro 3.30 (R.), 4. Banščak 330 (J), 5. Todorov 3.20 (B.). , , Tudi tukaj so Grki brez konkurence. Naši so v tej disciplini zelo slabi. Tretje !r. četrto mesto je odločil žreb. Maraton (42 km 200 m): Megafoni 60 javljali za časa tekmovanja stanje maratonskega teka. Napeto je čakal stadion, skupno z našo malo jugoslovensko kolonjo vesti. Burno so nam bila srca, ko je megaton javil stanje po 5 km, in od navdušenja smo se objemavali, ko smo prvo slišali ime »Šporn Jugoslavos«, ki je 5 km tekei 18.25. Drugi so bili 100 za njim. Vidovič je 11. Ne bi znal opisati našega veselja, krenejo na težko progo, vsak v nadi, da I ko smo po 10 km zopet zvedeli, da naš Sta-si pribori zmago. Tekači so že pretekli pr- — *- --J«« R ™Kr>m 46 StmTn ,e vo rundo, občinstvo je mirno; stoje sledi svojim ljubljencem z očmi, ne čuje se glas. Nihče noče rušiti svečane tišine. 42 km im 200 m teka! Ni to šala t 19 jih je; gotovo ne bodo izdržali vsi! Tretja runda je pri kraju, prvi tekač se bliža izhodu, ko 6e ne še vedno vodi 6 časom 39.46. Šporn je tekel kolosalno, saj je pri 15 km še vedns vodil daleč pred ostalimi s časom 1:15. Stane vodi tudi. še dalje do 19. km, ali tu se začenja njegova prva kriza. Že pri teku na 10 km je tožil na bolečine v želodcu, s gur-no zaradi spremembe hrane. Iste bolečine so se mu sedaj ponovile. Trpel je mnogo ali odstopiti ni hotel. Med potjo je zavžil nekoliko čaja in čokoiade in se 9 tem de* loma opomogeL Med tem 60 ga prehiteli nekateri tekači. — Pri obratu 6o se dogajali res lepi in v 6rce segajoči prizori. Starci in starke so vzpodbujali s slabotnim gladom grške tekače kakor tudi ostale, ponujali jim grozdje, vode, čaja! Samo naprej na zmago! Po obratu so Grki z Rumuni na vodstvu. Grk hoče izstopiti, ali občinstvo, ki tvori gost spalir ob obeh straneh ceste, ga ne pusti. Grk 6e z zadnjim naporom približava 6tadionu. Šporn je med zadnjimi ali že se je opomogel. Zdi 6e, da jih bo zopet ujel vse. Močno se jim je približal, ko 5 km pred ciljem nastopi nova kriza. Z neverjetno energijo izdrži ^rogo še dalje ter noče izstopiti. Popil je nekoliko čaja, malo mu ie boije, stisne zobe in udari v sprintu za ostalimi. Enega po enega prehiteva, toda prekasno je. Grk se je že napol mrtev pojavil pri vhodu in reže kot prvi cilj. Publika tuli od navdušenja. Takoj izza cilja se Grk zruši in skavti ga na nosilnicah odneso. Stane je četrti. Prispel je na cilj neverjetno svež, v kolosalnem tempu. Skavti prihite, toda Stane jih odkloni in teče burno apiavdiran še eno rundo. Grki ga gledajo kakor čudo. — Naš Vidovič je peti; v zadnjih km je prehiteval drugega za drugim. Tudi on je prispel na cilj svež. Stanje točk skupno s tenisom je: Grčija 153, Jugoslavija 112, Rumunija 84, Bolgarija 30, Turčija 22. Rezultat maratonskega teka^ 1. Saraz (G.) 3:11.20, 2. Panait (R.) 3:15.27, 3. Priftis (G.), 4. Šporn (J.), 5. Vidovič (J.). Smučarski klub Ljubljana. Redne gim-nastične vaje za tekmovalce 6e vrše vsak torek in četrtek od 18.30 do 20. v telovadnici humanistične gimnazije. Istotam se sprejemajo nov' tekmovalci. Prva redna seja novoizvoljenega odbora bo v sredo 21. t. m. ob 20- v clamski sobi kavarno Emona. Smučarji Ilirije! Obvezen sestanek vseh članov danes ob 18.30 t klubski sobi kavarne »Evropa«. ŽSK Hermes. Drevi ob 20. seja uprtcT-nega odbora v prostorih gostilne Zvezda v Šiški. Zaradi izredne važnosti polnoste-vilna udeležba potrebna. Vabita se tudi gg. Erlich in Lozar. TSK Slovan. Drevi ob 19. rodna seja nogometne sekcije pri »Sokolu« (lovska 60-ba). V6i in točno! Založniški načrt Tiskovne zadruge za 1.1932 je v pripravi. Prepričani smo, da bo prijatelje slovenske lepe knjige veselo presenetil. Cenjenim iamam vljudno sporočam, da sem poleg salona za gospode otvoril tudi frizerski salon za dame, kjer bom izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela. 12835 Vljudno se priporočam za obilni poset MIRKO ZALETEL frizerski salon za dame in gospode križišče Rimske in BIeiweisove ceste. Prijatelje naše lepe knjige opozarjamo na šenfficf®? originalni slovenski roman Juša Kozaka. Izredno razgibano dejanje je postavljeno v središče staroslavne ljubljanske fare. Mnogim boleznim Je cforni krivec bogato obloiena mit*, dobro kosilo, kjer ožini človek p'oreške. Njegvr le-lodee, črevesje, jetra in src« trpe radi tega. ALP1NAC-ČAJ pomore, (Ja nimajo te pogreške težiih posledic. Okusa lelo dobrega, pije »ALPINAC« po jedi ali na večer, preriro ležete spat, namesto kave ali običajnega čaja. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 11577-8 Depo: TRIFOLlUM-drogerija — Beograd. je bila, je ln ba najboljša Dokazano nenad-kriljiva.. 249,TU IZJAVA. Pri žrebanju 30. pr. m. Je zadela naša polovica srečke številka 2.048 Din 300.000. 3i v.-'i\,v ■ Kupljena iz glavne pooblaščene ko-lekture gosp. Aleksandra Pavloviča iz Beograda na.m je bila danes izplačana, čeprav nismo plačali te za IV. in V. razred. Kulantnost gospoda Pavloviča je vredna vse pohvale in priporočila tako v pogledu naglega izplačila kakor neizpodbitne pravice dobiti neplačane srečke. 12827 Uradniki tovarne Teokarevič, Paračin: Živojta Grujič, Sergije DudnOtov, Vlad. Baziljevič, Miroslav Ronfcld, Aleksej Vinolmrov. 1. oktobra 1931, v Paračinu. ■ *§LAVI J A* 266 JUGOSLOVANSKA ZA Y AIR O VALIM A BANKA V LJUBLJANI, Gosposka nlica lg, telefon štev. 2176, 2876. Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad In Split O. Hansteins AH je kriva? Roman »Takrat se je pristav pl. Soden uprl ta ni hotel rti z njim v go-spodačnino sobo, in Zessin je bil nekaj minut sam. Te minute bd bile zadoščale, da bi bil lahko spravil papir v predalnik m ključe v okenski predal. Sevida, s tistim pepelom, ki ni imel več duha, ne bi bik) Šlo tako naglo.« »A kak nagib bi bU mogel voditi Zessma? Niti izginjenje oporoke nitii odvrnitev sunmje na Gudulo WeIlhoTnovo nista imeli pomena zanj. Njemu je moralo biti vendar vsa eno, kdo bo dedič.« »Morda se je dal v trenutku slabosti podkupiti justičnemu svetniku s tem, da mu je ta obljubil veliko vsoto. Morda je bil ta že prej sežgal ovoj in spravil pepel v peč?« »A zakaj? Čemu naj bi bil justični svatnsk to napravil?« »Mogoče se ni zanesel, da bi sin za časa prišel, pa je hotel imeti kar dve železa v ognju?« _ . . . n . »Tudi justičnemu svetniku to ni obetalo koristi, saj m mi mea dediči.« »Potem ostaneta samo brata.« Schluter js zmajal z glavo. »Tudi to se mi zdi izključeno.« Državni tožilec je vstal: »Najbolje bo, da gremo takoj k justičnemu svetniku. Mord p v njegovi sedanji potrtosti pripravimo do popolnega priznanja. Hvala Bogu, da imamo vsaj njega pod ključem.« Spet je prihrtel shrga, to pot paznik iz preiskovalnih zaporov, in srpe t a bil ves prepaden. __ »Kaj se je zgodilo?« . »Justiuii svetnik Mamert se je v svoji celici obesil.« Deželni sc dni . svetnik Schellmiier je vzkriknil: »Mrtev?« Spet so*gospodje obmolknili. šele čez nekaj časa se je Schell- meier oglasil: . ,. , »Ob vseh teh strašnih rečeh nikar n; pozabimo tega, kar je najbližje. Spričo danih okotaostd se mi vidi, da Gudule Wellhorao e, ki je popolnoma obnemogla, ne moremo delj zadrževati v preiskovalnem zaporu.« Državni tožilec Heidenrsich je porama!. »Seveda ne.* Schellmeier je nadaljeval: Sama si ni izbrala nobenega odvetrtfka, zalo sem ji določil doktorja Oppenheima za branilca ex offo. Takoj mu bom telefoniral, naj po predpisih zahteva izpustitev iz zapora, in če gospod državni tožiilec ne ugovarja, jo lahko še danes odrešimo.« »Seveda.« Schluter je vstail: »Ce je tako, bom obvestil grofa Hohenhehnsfcega, njenega ženina. Skoraj gotovo jo bo treba prepeljati v kak sanatorij.« »Storite to, doktor, in jutri bomo videli, ali se da ta nesrečna zadeva morda še dalje pojasniti. Ce je količkaj mogoče, bomo iz-kušali preprečiti, da listi prehitro ne razbobnajo dogodkov.« Doktor Schluter je odšel in sedel v avtomobil, da bd S3 peljal k Eberhardu. Tako mu je bilo pri duši, kakor da bd bH sam bolan. Naj je Guduli še tako privoščil končni dokaz njene nedolžnosti, ta razpletek ga je bil vendarle strašno zadel! Uradnik! Zessin! On, ki je bfl zmerom tako vesten in vnet! Io mu ni šlo v glavo. € Paeek. Kosta-B;evica na Krki štev. 45. 46142-1 Čevlfor. pomočnika za bo,liSa dela sprejme ta koj Mihael Tnrnš»k «ev !®ar. Črne št. 8 pri Brežicah. 46077-1 Brivski pomočnik mlad Zagrebčan, vajen ženskega in moškega dela, išče za "takoj v boljši br i v niči »Vuibo v LjnMja.ni ali kje drusje. — Drago Cavlovič, Jfž-i-ca št. 87 pri Ljubljani. 40132-2 300 Din dobi tisti, ki mi preskrbi siuf.bo sovozača pri tovornem avtoimobiin. Vliorim lahko tudi 2000 Din kavči ie. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Sifno »Dober vozač«. 46170-2 Mladenič star 29 let. mirnega tn treiznega značaja, vo;ašči-ne prost, iščo kakršnokoli službo. Cenjene ponndbe oa. oi^asni oddelek »Jutra« pod »Trezen«. 46181-2 Otroški voziček prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46150-6 Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 46151-6 Denar 400—800.000 Din naMfl najsi gurne je k dot posodi na posestvo proti vknjiibi oa prvo mesto z desetkratno sarancijo. Ponudbe t navedbo primernih obresH o* o?las. oddelek »Jutra« pod šifro » 400.000—800.000«. 45686-16 Dekle rridno m pošteno, M zna šivati, gre krpat na dom nroti dnevni plači Ift—20 Din in hrani. Naslov pove ©"•lasmi oddelek »Jntra«. 46146-2 Kapelnik Katero drnštvo preskrbi ka-pelmkn kakršnokoli službo Poučeval ali ustanovil bi o-odbo na pihala. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra« 45194-2 Trgovskega učenca a!« učenko sprejme boliša ie!ika'«t>a in špecerijska trgovina v Ljubljani. Vsa iskrba pri starših. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 45637-1 Fotograf, pomočnika prvovrstno moč sprejmemo takoj. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« v LJubljani pod značko- »Priden 102«. 46102-1 Učenko •prejmem v trgovino meGa-ne«a blaga. Naslov v ogl-odd»!ku »Jutra«. «755-1 Fotograf ruthman v vseh delih mo-derne fotografije, z lastno komoletno aparaturo, išče me«t-o. Ponudbe na oglasni od d °i e-k »Jutra« pod šifro »Izurien«. 46131-2 Obtmana gospa brez sredstev, ki miora skrbeti za svojo bolno 801-etno mater, nr-osi nsm'ljena srca za kakršnokoli zaposlene. Cenjene dopise pod »Nuina nomoč« na oglasni oddelek ' »Jutra«. 46183-2 Sod ar. pomočnik mlad. želi službo — najraje kot samo?t«'en delavec, event. pri vinski trgovini, ali kaj sličnega. Na«!<*v v oglasnem oddelku »Jutra«. 46175-2 Absolventinja drl. trg. šole. želi mesto v pisarni. Ponudbe n* cg]a*. oddelek »Jntra« pod šrfro »Začetnica 68«. 46168--- Ženska srednjih let, varčna kuharica, vajena vsakega dela, t znaniem nemškega jezn-ka, želi službo — tudi na defeli. Naslov r oglasnem oddelkn »Jutra«. 46189-2 Izurjena pletilja ISFe zaposlen ®e. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45214--? Pisalni stroj Ideal i dva amerikanski pisalu; : mizi, dve sobni peči n;i i plin in več pultov pnodam. i Naslov ▼ oglasnem oddel k« »Jntra«. 45S99-G Puhasto perje čisto. Sobani kg po 4f Din. druga vrsta kg pf-18 Din čisto belo g»sj> kg po 130 Din tn čist jinh kg po KO DiD rai :>olilja po pošt. povzetj' L BR070VIC. ZAGRFE niča 82 _22 <" Kuhiniska kršene a velika. Tniza, 2 stola (što-kerla), štedilnik (Tischherd) belo emajliran in druge stvari, vse dobro ohranjeno naprodaj pri hiSniku na Mišičevi cc?tii 3. 46157-6 Varno naložen denar Malo deta — dober zaslužek Oddamo vse potrebi*) za izdelav«? kosmetike, zobn« paste, kreme itd. pos.tra.r--■»ki zaslužek, potrebno Din 15.000. ponndibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »F. K. 101«. 46164-0 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana šelenburgova nI. 6. Kupim vilo ____ zgraieno, t Ljubljani ali najblH* okolici, po moinosti t d verni trieob-| nami stanovanji, kopalnico in oko« 1000 m« vrta. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Udobna vila«. 45910-30 Posestvo z mlinom prodam t pre-metnem kraju blizn postale. Nasiov v oglasnem od-delkn »Jntra«. 46841-30 Stavbna parcela naprodaj v Linhartovi nt. j pri Dunajski eesti. Naslov ▼ oglasnem oddelka Jntra. WVT>-30 Trisob. stanovanje oddamo takoj v zadružni hižl »Stan ln doma«, Tržaška 28 ob postajališču cestne železnice. Pojasnila se dobe v mlekarni Tržafika c. 26 45949-21 Stanovanje 8 sob. kopalni«« in obKr-nih pritiklin oddam počeni u 1. november. Naslov v ogi. odd. »J a tra«. 45868-31 Stanovanje »ob« tn knhdnjs oddam. Nitka najemnina. Črnuče 83. 45849-21 Majhno hišico ____ L.hi bi j« ne kupim. Posredovalci fekliučend. Ponudbe r navedbo een« na /»glas. oddftlek »Jntra« pod značko »Enostanovan®sko«. 46167-2C Koncesiontrans ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska t? - Zahtevajte informacije. 43647-4 Steklenice od grenčice naprodaj. — Cenjene oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod Sffro »Grenčica«. 46186-3 Voziček skoraj ixrr proda PT«tna r. Tržaška cesta 34. 46217 S čamernikova šoferska šota Ljubljana Dunalsks e. 36 (Jugo A atol telefon 2236 Prva oblast, koocesijondrana ;*ri>»pekt 1C zastonj — pi šite ponJI 351 Miss Edith Oxley daje angleški pook in 'tonverzacijo. Prevzamem :udi tehnično in druge pre vode. Maribor, Gosposka iiL mL 45787-4 Nagrobne svetnike lepe, poceni prodam. Naslov povo oglasni oddelek ■Jutra« 46218-6 Ročni voziček moian. mi 2 ali 4 fcolef:li kupim. Naslov pove ogl; s. oddelok »Jutra«. 45951-7 Buteljke in Šampanjsko steklenkf kupim. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutr.-.* pod »Ljutamarčan«. 46191-7 Enonadstropno hišo z vrtom in dragimi pritiklinami, v lepem kraju Po-savja po ugodni ceni prodam. Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Lep kraj 82«. 40148-20 Njivo pribilJno 1 oral veBko, tik državne ce»1e. 10 minut od trga. v kra«ni solmčni legi p-oda«. Pripravna ta graditev. Vprašati pri lastniku na Vranskem štev. 56. 46144-20 Manjše posestvo v Savinjski d-olini prodam ali vzamem na isto posojilo proti vknMžbi na prvo mesto. Ponndbe prosim na ogla«, oddelek »Jntrs« pod »Savinjska dolina«. 4586S-20 Lepe stavb, parcel pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45638-20 V Rogaški Slatini najlepšem zdravUiaču Jugoslavije, Je zaradi rodbinskih razmer na prodaj ves kompleks hotela »Stolnschegg«. Posestvo obstoja lz glavnega poslopja, depen-dance ln zraven spada-jočih gospodarskih poslopij z zemljišči v Izmeri nad 50 katastra!-nlh oralov, piv« vrste Parcelo Mtftni Ljubi'sne kupi B B h m, Ljubliana, Vidorr-danska eesta 3. 46184-20 Štfrfstanovanj. hiša v ljubljanskem predmmtjn. t vof.»o hipoteko po »godni oeni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 46301-»'» Stanovanje s 1 sdbo, kabinetom te kopalnico oddam mirni stranki. NaaVov pov« ogl. oddelek »Jutm*. 46160-31 Krasno stanovanje komfortno. Stari- ali tripob no, v L nadstropju oddam takoj ali s 1. novembrom ▼ Spodnji SHci, BeJjaška ■Hca — nova vila. 46161-31 Dvosob. stanovanje parketirano — kakor tudi 2 separirani sobici takoj oddam v najem v Zeleni jami. Nasiov v ogl. oddelka »Jatra«. 46182-31 Sobo s n ""sebnim vbodom — ie m.rgoč« s štedilnikom, Išče šiv®'.j* v Rožni dolini, v biirii ceste VU. Ponudbe na glasni oddelek »Jutra« pod kin »15. novumber«. 46195-23/a Namizna Jabolka vagonske in polvaj*)®?1 o powljke ter ▼ poeametnTi za ho jih midi Ljndevit T. o-senberg, izvoz ladja. č»-kovec. Med jim ar je. 46010-H .ep jedilni kostan] po Din t.80 kr razpošilja Peter Setina. Radeče pri Zidanem most«. 44578-3S Prazno sobo parketirano — snažno ie zračno, t električno razsvetljavo, v novi vfli as Bežigradom po zmerni ceni takoj oddam. Podmilščake-va 7/1, rila Zvonka. 45745-83 Opremljeno sobo oddam takoj 3 osebama Naslov v oglasnem oddelkr »Jutra«. 46021-2:.; Dve sobi od katerih naj bo 1 . {jena, ali 1 veliko opremljeno sobo s kopalnico, sli MDnorabo isto. iščeta dva mlada zakonca na Mir in. | ood Rožnikom, ali v bliži-. ni B!<šweisove ceste. Po-nndbe na oglasni oddelek ' »Jntra« pod šifro »Mirna ^ 46215-23/« Opremljeno sobo solnčno, sepaTiramo, s postrežbo, pri boljši družini išče telo soliden gospod. Cenjen« ponndbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Dom«. 46216-23/a Suhe gobe v vsaki »m oži rti knpnje E. Vajda, Cakovee. Ponudbam priložit« vzorce. 45685-:* Opremljeno sobo parketirano. tračno, s posebnim vhodom in elektri ko oddam 2 ali 8 gospodom s hrano ali brea s 1. novembrom. Naslov v og!. oddelka »Jutra« 45019-23 Miad oficir teli znanja i ietotake gospodično. Cenj. diopise na ogias. oddelek »Jntra« pod Šifro *Prvi poku««. 46169-84 Hišo t breiatkoholnio rostthvo la vrtom, ob prometni cesti prodam aii oddam v najem. Naslov v oglasnem oddeJku »Jntra«. 46199-20 Lepe parcele goetdn«, * najlepšim ra®-gledrrm, na Rožniku po šolo nizki eeni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jntra«. 46221-20 2 gospodični sprejmem na rtanovani«. — Ns«lov v oglasnem odd»Tkr »Jntra«. 46057-3": Ooremlieno sobo krasno, veiiko in solnčno, z elektriko, parketom Ur separatnim vhodom oddan gospodu. Naslov v oglas. oddelku »Jntra«. 40171-8=1 Sobo lepe opremi 'eno, ■ tm« ali dvema posteljam« oddam v Koritkovi ulici 94. 46178-2S Sostanovalca sprejmem v Sko-fii nJici 16 13. nadstr., vrata 16. 4917»-» Lepo, solnčno sobo s posebnim vbod«wn oddam enemn ali dv«ma giospod^i ma v Roini nlici 5t. 8/1. 46176-23 Mlado gospodično živahno, po možnosti samo >totno, želim spoznati za nedsebojno razvedrilo in ziete. Dopise na oglasni >dde!ek »Jutra«_ pod šifno »Iskreno zaupanje«. ■»192-34 Mladenič lel snanja t do JO l«t sta.ro gospodično. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« r>od Šifro »Mladost«. 45673-34 Stanovanje solnčno — 8 velikih ta 3 man:ših eob, kuhinje ter prilšklio, v sredini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelka »J»tra«. 46188-31 Stanovanje 3 sob, kuhinj«, predsobe t® balkon« oddam i 1. novembrom družini bret otrok v veliki Čolnarski nI. 15. 46203-31 Gostilniško kuhinjo na prometnem kraj«, najraje na deželi vzamem s L novembrom aa raču.i. Ponudb« na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožra 1 kavcijo«. 46141-19 Gostilna posestvom, pr: Železniški po« ta ji v vedjem industrijskem kraju ugodno naprodaj. Naslov pove ogiaairi oddelek »Jutra«. 46185-19 Štirisob. stanovanje s kuhinjo, verand« ia vrtom, v vili v Mariboru. Badlova nlica K. 6 pod Kalvartje be P res t o^ 1 decembra. Cena «00 Din 46206-31 fUmvvanfu Iščejo Dvosob. stanovanje *a februar išče zakonski par i odraslo hčerko. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Miro »Do 800* 46160-21 /a Poslovni lokali ua Dunajski sesti It 29 I so • 1. septembrom na raz polaco. Foiave se tstotam 433741« Stanovanje 3 sob in velik« kuhinje iščem v bližini artiljerijike vojafalee. Ponndbe na ogl-oddeiek »Jutra« pod šifro Sostanovalca «pr<*:mem takoj Dlica na grad št. 7. 46185-23 Pri Vrtači Rntar'eva ulica št. Mt oddam lepo opremljene sobe i oekrbo sli brc*. «194-28 Sobo pri operi oddam boijH gospodični. — Kopalnic« hi klavir na razpolago. Naslov v ogla«, oddelku »Jntra«. 46193-38 Sobo eventnelno tndi s tiraoo po ugodna ceni oddam (pospo-dn ali diiskn. ki ima lahko tndi iaist.mkcijo v hjj. Na«lov v oglasnem oddelku Jutra«. 46190-23 Sobico x električno razsvetli«*«, »nsžno in svetlo oddam solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelkn Jntra ^ 46223-23 Ženite v! Soliden, dobro situiran g«; spod srednjih let, državni uradnik na samostojnem položaj«. žeU znanja v svrbo ženitv« z inteligentno, imovito gospodično iz boljše družine, staro od 26 do 36 let. Reflektira predvsem na smisel ts gospodinjstvo in domačnost, dobro srce in miren temperament Absolutna diskretnost saiamčena Le resne in ne-anonimne ponudbe s sliko pod »Udanost in mievanie 2002« na oglasni oddelek »Jutra«. 45720-2o 241etnl gospod trg. naobrsžen. želi spozna ti" sebi enako gospodično, v svrbo po-znejš« ženitve^ TVvpise na oglasni oddelek »Jutra« P^ r.^čko .TMe-posestniški m«. 46204-So Namizna jabolka prvovrstna po najnižji es-ni razpošilja — kupuje ua lepe suhe gobe po najvišji eeni Peter f tina. Radeie pri Zidanem mostu. 2Sl-t* Sena vo6 vmooov naprod«} n» grad« Drtržbe Jelši n grad * o. j., pofita Smarj« pri Jci-5ah. 46108- U 10.000 kg krompirja prodam frank« Utija. P' > inene ponndbe prosim i i oel«s. oddelek »Jntra« P- i •Krompir«. 4918(7-88 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenak Čeme — juvelir Ljubljana. VTolTova Elektromotor 9 HP proda Mihael Baerk, Apač« pri Gornji Radgoni. 46134-29 Več šivalnih strojev v dobre® stanj« po nhkl ceni proda trgovina per i* C J- Hamann. Ljubljai.:,. «927 1-9 Več svinj »Torkšir« ter krav in tri«* je naprodaj v grad« drui-be Jelšingrad i «. j, po»*a Šmarje pri Jelšah. 46109-27 Lepega psa 'Setdenpintsch) 1 lot» starega poceni prodam. N»-slov v oglasnem oddelka »Jutra«. 46075-» Pes volčjak 18 mesecev star. zelo bor čuvaj, ngodno naprodaj. Ogleda se pri Medved. Stražišč« 163. pri Kranju. 45829-37 Gospodično ali mlajS dpakirto sprejmem kot sostsmovoTko « bntno. Naslov v oglasnem oddelk« »Jntra«. 46220-2?, Sobo lepo opremljeno, s posebnim vtiodom oddam stalni osebi s 1. novemb'om nn Miklošičevi cestf. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4UM-2S Pohištvo poceni proda Low Maks. Poljanski nasip štev. 1001, desne stopnjice. 46031-12 'mmM' Novovrstna prodaja aotikvltet la umetnostnih predmetov tndi pri aas! Ze dolgo časa s« vrše na tem polj« v inozemstvu avkcije. sedaj pa se bo tudi pri nas vrnila prva avkciji v naših večjih mestih, v katero svrbo iSče mo "rimerne predmete antike rn modeme umetnosti, kakor: slike, bakroreze. «re, staro steklo, porcelan. fajance, majoi-ke, srebras in bronaste predmete, pohištvo, kakor tudi cel« grajščinske opreme. Avkdjski pogoji ima- Strojno pletenje dobro npeljano, v»led bolezni pod zelo ugodnimi pogoji prodam. Ponndbe d* oglas, oddelek »Jntra« pod »Obročno plačilo«. 46165-8» Vinski mošt prvovrsten bel in Srn, 8« ulico po 7 Din priporoč* vinska klet Mencinger, Sv. Petre cesta št 43. 46163-1« Jazbečar ki sliši na ime Lrampi, s* je zgubil. Najditelj naj ga proti nagradi odda pri Satanu, Kost«. 4623*48 Največji genij tehnike Edison je podaril človeštvu izume, ki so v temeljih preobrazili življenje civiliziranega sveta. Plodovi njegovega dela so neminljivi Lavalova poslanica francoskemu narodu V West Orangen pri New Y©rku Je umrl v nedeljo 18. t. m. ob 15.34 veliki izumitelj Thomag Alva Edison v 85. letu starosti . Skoraj mesec dni je ves svet z bojaznijo pričakoval, kdaj &e bodo uresničile zdravniške napovedi, da so dnevi največjega izumitelja in tehniškega genija današnjega časa šteti. Nihče ni mogel prav verjeti tem vznemirjajočim vestem, ker je bil Edison zadnja leta že večkrat bolehen in v kritičnem položaju. Zdravniki so že nekajkrat prerokovali njegovo smrt, toda Edi-sonova žilava narava mu je vedno zopet pomagala na noge. Slednjič pa je narava x železnim zakonom vendarle izterjala svoj tribut In pretrgala njegovo bogato življenje. življenje tega velikega moža, Id mu živ-Ijenjepisci radi nadevajo neko romantično obeležje, je bilo vseskozi realno: polno trdega dela in ovir, ki jih je lahko premagal le cel mož neupogljive volje, fanatične delavnosti in izredne duševne sile. Edison je bil eden najpristnejših ameriških samo-tvorcev, ki so dali oni čisto svojevrsten enačaj življenju onkraj Oceana, čeprav njegovo delo ni bilo tako Izrazito usmerjeno v materialistično plat kakor življenje negtevilnih ameriških »kraljev«, ki gospodujejo nad gmotnimi dobrinami novega ■veta. Edison je sam zanikaval, da bi bil Idealist. Vse je delal z neprikritim name- bene umetnosti, kakršna brez njih nikoli ne bi bila mogoča. Po kinematografih, ki jih je na sto tisoče po vsem svetu, se vrte filmski projektorji, ki nudijo vsak dan milijonom ljudi zabave in pouka. In vse to so le nekateri izmed številnih Edisonovih izumov, s katerimi pride tudi najnavadnejši človek vedno iznova v do-tiko v vsakdanjem življenju. Je pa še na tisoče drugih reči, s katerimi se je bavil Edisonov obsežni duh. Mnogo njegovih izumov je še mrtvih, ker jim še čas ni do-rastel, drugi se še nisc mogli do kraja uveljaviti, ker so šele v razvoju, toda ni ga skoraj področja na obsežnem polju tehnike, kjer ne bi bil Edison ustvaril aH vsaj izpopolnil te ali one reči. Prava vrednost njegovega dela se bo lahko precenila šele čez desetletja. Zadnji čas ,ko je Edison začutil, kako mu počasi pešajo moči, je prišel do spoznanja, da vse dobrine nimajo pravega pomena, če ni zdravja, da bi jih mogel človek prav uživati. Dejal je, da že imamo avto in telefon, električno luč, zrakoplove, letala, radio, zvočni film in še nešteto lepih reči, da nam pa manjka kontrole nad našim lastnim zdravjem. In omogočenje te kontrole mora biti naloga bodoče Izumi- Zgoraj levo: Edison v svoji delavnici. Zgoraj desno: S21etni Edison pred svojim prvim fonografom. Spodaj levo: zadnje iznajditeljevo delo, njegovi poskusi z rastlino golden-rod, lz katere naj bi se pridobival cenen gumi. Spodaj desno: Edison kot častni doktor. V sredi: spominski kovanec ob priliki jubileja žarnice, nedvomno najvažnejšega Edlso- novega odkritja nom, da si utrdi položaj, kar je čisto raz- j umljivo spričo trde mladosti, ki jo je preživel, in hude borbe za obstanek, ki ji je moral žrtvovati vsa mlada leta. Toda bolj po srečnem naključju — pravi sam, — kakor pa namenoma, je dosegel več nego pa je potreboval zase, tako da je bil sadov njegovega dela deležen ves svet. Na vsak korak srečavamo njegove izume: električna žarnica, Id je nastala L 1879. v njegovem laboratoriju, razsvetljuje v milijonih in milijonih izvodih mesta in vasi po vsem civiliziranem svetu. V brez-primemo naglem tempu prodira do najtemnejših ln najskritejših kotičkov sveta, neizprosno izpodrivajoč vsa druga svetila, ki so imela kdaj veljavo. Po drobnih žicah telegrafskih omrežij, ki se raztezajo Sirom zemeljske oble, se z bliskovito naglico izmenjavajo brzojavne depeše, po dve, tri, ali celo štiri na enem samem vodu hkratu, kakor jim je Edison prvi začrtal pot. Po cestah velemest neslišno drže elektromobili — avtomobili, ki jih žene električna energija, shranjena v lahkih Edisonovih akumulatorjih. Tramvaji, nasledniki prvega Edisonovega električnega voza, ki je 1. 1884. prepeljaval obiskovalce po terenu chicaške razstave, so postali neobhodno potrebno prometno sredstvo. Gramofoni, ki so se razvili lz Edisonovega fonografa, so prinesli popularizacijo glas- ustanovil namestu te velik laboratorij v Melno parku pri New Torku. V tem laboratoriju so v desetih letih nastali njegovi najvažnejši izumi na področju elektrotehnike šibkih in jakih tokov. Tu je sestav« tudi svoj fonograf, izboljšal dinamo-stroj in izumil žarnico. Zgradil je prvo električno cestno železnico na chicaški razstavi, na kateri se je že v prvih 13 dneh prepeljalo 28.000 oseb. 1878 je ustanovil Edison velik laboratorij v Orangeu v državi New Yersey, kjer je izboljšal med drugim tudi kinematograf ,ki je prav za prav izum Francoza Lumierja. V tem laboratoriju, ki je skoraj nerazdružljivo spojen z večino velikih izumov na polju elektrotehnike, je sestavil Edison tudi svoj akumulator in odtod je v najnovejšem času poskušal pridobivati neke vrste umetni kavčuk. Dokončne slave in priznanja je bil Edison deležen na svetovni energijski konferenci 1930 v Berlinu, ki pa se je osebno ni mogel več udeležiti, marveč je dal predvajati na razstavi govoreči film, ki predočuje nastanek njegovega največjega izuma — električne žarnice. Edison in čarovnik Ko je pred leti znani čaronik Okito prispel v Norfolk v državi Virginiji, ni mogel dobiti nikjer prenočišča, ker se je tamkaj baš vršilo zborovanje ameriških inženjerjev. Slučajno pa je bil tam še neki drugI čarovnik amater, njegov prijatelj, ki ga je povabil, naj bi za en dan z njim delil njegovo hotelsko sobo. Bilo je v nedeljo in takšne dni Je v Ameriki kakor na Angleškem nemogoče dobiti priliko za kakšno večerno zabavo. Oba prijatelja sta sedela torej v hotelski dvorani in Okito je Američanu pokazal celo vrsto novih čarovnij. V to delo sta se tako poglobila, da nista opazila, kako se je za njima zbrala cela kopica ljudi, ki so v nedeljskem dolgočasju z zanimanjem opazovali Okitove trike. Gospod z gostimi belimi lasmi, ki so mu padali izpod športne čepice, in v staromodni obleki, je sledil improvizirani ča-rovni produkciji z velikansko pozornostjo. Ko je Okito končal, je stopil stari gospod k njemu, se mu temperamentno zahvaljeval in ga začel izpraševati o vseh mogočih stvareh, kje se je rodil, kdaj se je rodil, zakaj se je rodil, česa se je Izučil, katera mesta je videl, kdo je njegova mati Itd., tako da je začelo artistu to izpraševanje vesti že kar presedati. Toda stari gospod ni popustil. Zgrabil ga je za suknjo in ga Izpovedoval dalje. Posebno ga Je zadovoljil odgovor, da Okitov oče Se živi in da je čaranje v njegovi družini poklic, ki se prenaša od roda v rod. Končno ga je zanimalo še vprašanje, da-li Okito vsak teden piše svojemu očetu. Ko Je prejel pritrdilni ddgovor, mu je zašepetal v uho: »Ko mu boste ta teden spet pisali, mu omenite, da je Thomas Edison zelo zadovoljen z njegovim sinom.« Kraljeva hvaležnost teljske generacije. Ta obsežni ln plemeniti program je Edison že sam načel in bi mu morda tudi ustvaril trdne temelje, da ga ni sredi dela prehitela smrt. Thomas Alva Edison se je rodil 11. februarja 1847. v Milanu (Ohio) v Zedinje-nih državah, že s 7 leti je moral po svojih skromnih močeh prispevati k vzdrževanju družine. Prodajal je po vlakih okrepčila in časnike, pozneje pa si je v nekem opuščenem železniškem vozu uredil skromno tiskarno, v kateri je začel izdajati majhen železniški listič. Med tem delom se je seznanil s telegrafom in je dobil mesto železniškega telegrafista, ki ga je odslužil v več ameriških mestih. Med delom pa je vestno študiral in se tudi praktično bavil z električnimi aparati, na katerih je začel kmalu tudi sam poskušati posamezne izboljšave. 1869 je dobil prvi patent za nekakšen glasovalni telegraf, s katerim se je znatno skrajšalo preštevanje glasovnic pri volitvah. Sledil je Izum braojavljenja dveh depeš po eni sami Žid, ki je prinesel Edisonu prvo slavo. Og 1871 do 1876 je bil Edison vrhovni nadzornik Law Gold Indicator Co. v New Torku, kjer je uvedel mnoge izboljšane aparate lastnega sistema. 1874 je v Newarku ustanovil tovarno za telegrafič-ne aparate ^ki jo je pa pozneje opustil in Letošnji vseameriSki kongres Francoski ministrski predsednik Pierre Laval je Imel neposredno pred svojim odhodom v Zedinjene države v radiu govor, v katerem je poudarjal velik politično gospo-darski pomen francosko ameriškega sporazuma. Svetovni rekordi zračne temperature V Sibiriji je nafmrzlejši, ▼ TripoBtaniji najbolj vroč kraj na svetu. Svetovni rekord za mraz si lasti sibirsko mesto Verhojansik, ki ga imenujejo »tečaj mraza«. Srednja temperatura v januarju znaša tu 51.2* C pod ničlo, opazovali pa so tukaj že temperaturo 68 in celo 71° pod ničlo. V Evropa je najmrzlejši kraj Sorsele na Laponstkem, kjer so merili temperaturo 60" pod ničlo. In vročinski rekord? Najbolj vroči kos zemlje je znana »Dolina smrti« v puščavi Mohave (Zedinjene države). V tej dolini, ki meri 160 km v dolžino, 3—13 km v širino ki skozi katero se pretaka reka Colo-rado, je taka suša, da ne znaša srednja letna količina padavin v njej niti 50 1 na kv. meter — količina, ki jo presegajo pri nas padavine v izjemnih, najbolj suhih mesecih. Ni čudno, da so potem vročine v tem ozemlju, kii leži v sub tropskem pasu, nezaslišane. Maksimum leži skoraj vsako leto nad 50» C (seveda v senci), 10- Jul. 1913 na so v Groeoiand Rancbu izmerit) celo 57* G. Vendar pa so ie višjo temperatura, namreč 58°, izmerili septembra 1922 v AzW ziji, 40 km južno Triipolisa, kar predstavlja svetovni rekord, dočim srednje poletne temperature v tem kraju daleč zaostajaj« za srednjimi temperaturami GroenJand Rancha v DoMni smrti, Lz šole vemo, da so druga vročinska ozemlja Sahara, Sirsko-arabska puščava, Kalifornija, Indija in Avstralija. V Avstraliji so opazovali leta 1896. v mnogih krajih 50 in več stopinj nad ničlo, množice ljudi in živali so bil« takrat njene žrtve. Tudi naša Macedooij* se lahko »postavi« z vročinskimi rekordi, kajti med svetovno Tojno so tu merili do 51*, kar ni malo. Seveda »o to rekordi, na katere ne more biti v nasprotju z drugimi rekordi nihče posebno ponosen. V zadevah temperatur« jih vsako ljudstvo rado prepušča svojim sosedom ki »e zadovolji a kolikor toliko »podobnimi povprečnimi »uspehi«. Gospodarska gesla v angleški volilni borbi V ogorčenem volilnem boju postavljajo stranke v ospredje pereča gospodarska vpra-taniL Levo letak zagovornikov zaščitne carine, ki smatrajo uvoz inozemskega blag« « Srok Ingleške brezposelnosti. Druga dva letaka obljubljata z zmago vladne strai* ^otvoritev zaprtihtovarn, torej rešitev enega največjih problemov v Angljil Novi prlmas Španske kve Prof. dr. Sauerbruch, znameniti berlinski kirurg, ki mu Je izrodi angleški kralj milijonski znesek sa izpopolnitev berlinske klinike. Ko je pred poldrugim letom angleški kralj nevarno zbolel, so poklicali k njegovi bolniški postelji ▼ vsej tajnosti dr. Sauerbrucha, ki je krar , lja srečno operiral in rešil smrti Ameriški državni tajnik za vnanje zadeve Stimson otvarja vsakoletni vseameriški gospodarski kongres, ki se je vršil letos v Washingtonu. Kongresa se je udeležilo okoli 500 delegatov iz vseh držav ameriškega kontinenta Fantazija moderne žene Mlstres Cotton. žena davnega letalca. Je v Londonu predavala o srečnem zakonu, poreden je z možem odrinila na večmesečno znanstveno potovanje: po naročilu kanadske vlade bosta raziskovala in fotografirala slabo poznano ameriško severno obalo. Gospa Cotton je trdila, da je mogoč popolnoma srečen zakon samo. če nimata zakonca lastnega doma, stalnega bivališča. Prepričala se je o tem kot stalna moževa spremljevalka po njegovih potovanjih. >To se vam bo čudno zdelo,« je izvajala predavateljica, »a v resnici navadi tako zvano domače ognjišče ženo in mater skrbeti za gospodinjstvo in deco. Mož ostane vedno prikrajšan in se ženi odtuji. Midva nimava nobenega doma, stalno letava po divjih deželah ln si želim samo, da bova tako letala vse življenje. Zakonca, ki hočeta ostati srečna, ne smeta predolgo žde-tl na enem kraju. Ce nimata sredstev za potovanje, stanujeta lahko v hotelu ali naročata hrano pri gospodinji, da ne bo izgubila žena lastne duševnosti in postala žrtev malenkostnih domačih skrbi. Svoboda je najvišja sreča. Vsak človek si želi neodvisnosti. Samo ona žena, ki uživa neodvisnost skupno z možem, mu bo vse življenje ostala zvesta in srečna tovarišica.c Iz uredniškega koša Nova Gorica. V tukajšnjem listu je Izšel naslednji nenavadni oglas: Novo ustanovljena trgovina za pivo v steklenicah išče tihih družabnikov. Gospodje z gumastimi podplati in dolgimi prsti imajo prednost. Drugega strokovnega znanja ni treba Kardinal Baraguer, taragonski nadškof, ki ga je Imenoval papež za poglavarja katoliške cerkve na Španskem Ženski instinkt Psihologija Je do danes trdila, da prekaša moški žensko po logičnem mišljenja ženska moškega pa z večjo gotovostjo instinkta ta čustveno dojemljivostjo (intuicijo). Da bi ugotovil upravičenost ali neupravičenost te domneve, je angleški psiholog Valentine izvršil zanimive poskusa. Značaj Solarčkov, U ga je natančno po-znal po dolgem opazovanju. Je dal presojati moškim ta ženskim slušateljem psihologije. Te preizkušnje so se končale s presenetljivim dognanjem, da niso ženske Intuitivne sodbe prav nič točnejše od moških zgolj razumskih sodb. Pokazalo se je, da moška Intuicija celo češče zadene resnico nego ženska. Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje In svet"? Vsak dan sna Zanimiva razsodba Švedski kralj je potrdil sodbo vojaškega sodišča, s katero je to oprostilo 61 re-krutov vojaške dolžnosti. Teh 61 rekrutov se je branilo nastopiti vojaško službo, češ, da jim vest ne dovoljuje pobijati sovražnike in se zato tudi nočejo izučiti vojnega rokodelstva. Preiskava je ugotovila, da so živeli ti mladeniči zelo bogaboječe življenje in je bila zanje vojaška služba torej res vprašanje vesti. Vojno sodišče jih je nato oprostilo. Japonski pam?k se je potopil Ameriški potniški parnik »Predsednik Jefferson«, s katerim se je tudi Lindbergh s svojo ženo vračal v Ameriko, je sporočil, da je prejel sredi Oceana brezžične klice na pomoč. Oddajal jih je laponski tovorni parmk »Honan Maru«. Ko je pohitel na kraj od koder so prihajali klici, pa ni bilo nobenega sledu za ladjo v nevarnosti. Bržkone se je potopila in z njo vseh 50 ur ""ž njene posadke . Glas iz sosedne sobe: »Ce ti bo pes gaja!, ga smeš pokarati!« Dolarjev 10*000 na razpolago Novi varčevalec avto-beneina. Walter Chritchkmr 1639 D - Street Whea-ton, lllinoi« USA, je dobil petent na varčevalno pripravo goriva za avtomobile, ki prihranjuje bencin in olje in dosega hitrejši pogon in večjo hitrost Najcenejše kurivo lahko uporabite, ogljik se avtomatično odstranjuje. Fordi delajo 11 do 27 km z ■enim litrom goriva, druge znamke en četrt do pol več kot poprej. Dol. 10.000 za najboljše uspehe. Krajevne in glavne zastopnike iščemo, ki lahko zaslužijo mesečno 250 do 1000 dolarjev. —. Poskusni vzorec za« ton j Pisati v angleškem jeziku! 12554 C3«OBOBOBOBOBCDBC3BOBO Prvovrstne vrvi motvoz, štrange, uzde in vse druge konop-nene izdelke dobite najceneje v vrvarnl VAJT IN DRUG D. Z O. Z., Ljubljana Kolodvorska uHca 6 12747 0»0»0l0»0l0l0»0'0|0 Telefon 2059 Premoč suha drva •L ■ 5? (Blechlnstrumente) izdeluje in popravlja strokovnjaško in ceno tvrdka 288 Alfonz Breznik, Aleksandrova c. 7 RAZPIS Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 28. oktobra 1931 ob 11. uri nabavo: 15.000 kg pšenične moke In 1.500 kg koruznega zdrotoa Pogoji se dobe pri podpisani Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje. 12829 VSE BOLEZNI LAS ozdravi »INES«, ki je edino res uspešno domače sredstvo za nego las. — 1 lonček >Inesa« stane Din 38.—. Zastopstvo »INES« ulica 1/12. NAZNANILO OTVORITVE! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 6, v palači »Dunav« najmodernejšo, higijenično in z vsem komfortom opremljeno Ljubljana, Merosodna 12639 Nakovala •!«*>«»&• P»-teta* ifllMi »»U pT"' tiJoa alrtUiva postelia • tapaciraala »adracom — arafUte* »a »»ah« kotel«, m puU»ioJutrac Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskamarja Fraac Je»rtdu Za Uustattii dri je odgovore* Ak* N*mk. V* * Uubljani.