NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele : celoletno ... K 25-— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'80 mesečno ... K 2-10 Za Siemfijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za ogiase ( i n.serate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natia primeren popust.
Potamezna štev. stane 10 h.
Telefonska številka 65.
Celje, v petek, dne 5. marca 1909.
Čekovni račun 48.817.
Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 8,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri jK>poldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
Stev. 52.
Slovanska jednota in volitev predsednika poslanske zbornice.
,.Čas" je priobčil dne 3. t. mes. članek, ki je tudi za nas važen ter ga, zato podajemo svojim čitateljem:
„Na shodih in v listih se radostno pozdravlja zdrnženje čeških poslancev z Jugoslovani; pa iz teh pozdravov in nad v slovansko politiko zveni pre-mnogokrat dvom. Poljaki se drže ob strani ter se nočejo pridružiti Slovanski jednoti. Tudi Rusini še niso pristopili, zato je to le češko-jugoslovanska in nefslovanska jednota.
Kaj bo ta jednota dosegla, kak program ima, kako bode postopala?
Državniško skušnjo bo delala dne 10. marca pri volitvi državnozborskega predsednika. Te stvari smo se že dotaknili ter se vračamo obširnejše k njej, ker je v resnici važna stvar in ker so se v nekaterih radikalnih listih in posebno v „Češkem Slovn" izrekli neki dvomi o jednoti.
Ne bomo pisali na široko o političnem pomenu državnozborskega predsednika; dovolj je, da treba izvoliti novega predsednika in da to mesto zahteva zase Luegerjeva stranua.
Slovanske stranke, posebno češke so se v svojih glasilih že izrekle proti dr. Pattain, ker je član stranke, ki je stavila ponemčevalni Axmannov predlog. To je prav gotovo važen razlog in baš za Slovansko jednoto odločilen razlog, ako je bila ta jednota vstvar-jena kot obramba proti vladi gospodov Hochenburgerjev in Stürgkhov. Kar sta Jugoslovanom in posebno Slovencem Hochenburger in Stiirgkh, to je za nas Čehe dr. Pattai, ki je glasoval za Axmannov predlog.
Ako Slovanska jednota ne more voliti dr. Pattaia kot člana Lueger-Axmannove stranke, ali more in sme ista jednota voliti kakega druzega člana iste stranke? PreJlagali so dr. Ebenhocha. Brez dvoma je dr. Eben-hoch simpatičen človek, je pač konservativec, pa ni napadač in hujskač, tudi pravičen je ter nikakor ne občudovalec gospodov Axmannov in Gessmannov. (O njegovi pravičnosti moramo dvomiti. V svojem odprtem pismu svojim volilcem pravi ta konservativni pravičnež, da so Slovani sp remenili boj za svoje pravice v boj proti Nemcem. Tako zavijanje bi nas iz ust kakega Gessmanna ali Wolfa ne presenetilo, toda konservativni bivši minister bi pa moral govoriti s svojimi volilci resnejše in pravičnejše. Op. ur.) Vendar je pa član iste stranke in se tudi ni izrekel proti Axmannovemu predlogu. Stranka, v kateri je dr. Ebenhoch, se je izrekla na usta svojega voditelja dr. Luegerja, da dela na to, da ponemči nižjeavstrijske in dunajske Čehe; z brutalno odkritostjo je povedal to v parlamentu poslanec Konschak in v svojem zadnjem govoru je dejal isto tudi dr. Pattai, samo nekoliko bolj previdno. Dr. Ebenhoch in
vsi njegovi ožji somišljeniki pa vse to mirno dopuščajo.
Za Slovansko jednoto je torej položaj popolnoma jasen: isti razlog, iz katerega je bila vstanovljena, ji prepoveduje voliti predsednika iz Lueger-jeve stranke in seveda tudi iz nemško-nacijonalnih strank.
Zato prehajamo k čisto pozitivni strani stvari. Koga voliti ? Slovana! Tako se glasi dosledni govor. Ako se Čehi glede kandidature sporazumejo in če bo Slovanska jednota z njimi solidarna, ne bode težko pridobiti tudi glasove Rusi no v; tudi Poljake bi se dalo pridobiti, da bi vsaj ne glasovali proti, da, morda bi se dali celo pregovoriti, da bi dali članom svojega kluba prostost glasovanja. Končno bi šlo za to, da se pridobi češke soc. demokrate in morda tudi druge. Možnost uspeha, v najhujšem slučaju dosega spodobne manjšine je dana. Slovanska jednota in vodilne češke stranke bodo 10. marca pokazale, kako politično zrele so in koliko političnega poguma imajo. Ako bi volila nemškega predsednika, bi Slovanska jednota zgubila utemeljenost svoje eksistence. Končno hočemo v resnici slovansko in češko politiko!,,
XI.—VIII. plačilni razred državnih uradnikov in — učiteljstvo.
(PiSe nčitelj A. P.)
Dalje.
Vsi razlogi, ki se navajajo, da se dokaže upravičenost zvišanja plač častnikom, govore tudi za regulacijo plač učiteljstvu in to toliko bolj, ker se sedanja beraška plača učiteljstva s sedanjo plačo oficirjev niti primerjati ne da.
Jasen dokaz, da zahteva poučevanje več napora in pridnosti kot uradniški in častniški poklic, je, da imajo častniki vojaških šol poleg svoje častniške plače še posebne doklade za poučevanje, in sicer 288 do 840 K, voditelji teh zavodov pa 840 do 1800 kron, to je toliko, kot ima učitelj vse plače na leto.
Da se mi ne bo predbacivalo, da zabavljam čez uradnike, častnike in druge stanove, katerih razmere primerjam z učiteljskimi, izjavljam, da učiteljstvo ne zavida nobenemu stanu izboljšanja dohodkov, saj čuti tudi učiteljstvo in gotovo najbolj, kako huda sila je vedno rastoča draginja in kako krvavo potrebno je, da se stanovom, ki so vezani na fiksne dohodke, draginji primerno regulirajo plače. Od ločno pa obsojamo, da politiki in vlada skrbe le za nekatere, nas, ki smo tudi toliko vredni, pa se prepušča bedi. — Ne borimo se zoper druge stanove, temveč pobijamo le pogubno razredno politiko, in vsak pravično mi-
sleč človek bodisi že kateregakoli stanu, nam pritrdi da je v nebo vpijoča krivica, če se drugim izboljšajo plače, eden stan — in ni slučaj, temveč sistem, je to, da je ta stan baš učiteljstvo — se pa prezre in zapostavlja popolnoma.
Krivično pa tudi je, če bi stanovi, ki so siti, ne dovolili kruha strada-jočemu učiteljstvu, ker — kakor pravi g. dr. K. T. — učiteljstvo nima vse-učiliške izobrazbe in bila bi ne le grda nevoščljivost, temveč celo velika krivica, če bi, kakor pravi dr. K. T., zahteva učiteljstva po enakih plačah, kakor jih imajo državni uradniki XI. do VIII. plačilnega razreda, res izzvala drage stanove zoper učiteljstvo. Mi privoščimo vsakemu svoje, a privoščite dragi tudi nam, kar nam gre po človeških in bjžjih pravicah.
Dnevna kroniko.
a Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov ima svoj ustanovni občni zbor dne 7. sušca 1.1. ob 2. uri popoldne v Sokolovi telovadnici (Nar. dom) v Trstu. Zvečer istega dne se priredi družaben sestanek s petjem in prosto zabavo, katerega se udeleže tudi dame. Zanimanje za prvi občni zbor tega za jugoslovanske žel. uradnike prepotrebnega društva je jako živahno in je upati velike udeležbe. Zborovanja se udeleži več slovanskih poslancev in pa čeških in poljskih žel. uradnikov, ki pridejo kot zastopniki češkega in poljskega društva želez, uradnikov, da pokažejo jugoslovanskim tovarišem svojo solidarnost in pa da se ž njimi dogovore o zvezi vseh slovanskih (avstrijskih seveda) žel. organizacij. Ta zveza bo štela krog 40.000 organiziranih žel. uradnikov in nižjih žel. uslužbencev. Društvo jugoslovanskih žel. uradnikov, ki bo štelo skraja krog 500 članov, bo vsekakor močna falanga proti nadaljni gerraanizaciji železnic na slovenskih tleh.
a Nemško kavalirstvo. Graška „Tagespost", glasilo nemške štajerske inteligence, je p.iobčila minolo nedeljo (štev. 59) listek, v katerem opisuje nek g. Max Kleinoscheg dobrodružnosti, ki jih je doživel na svoji kolesarski turi skozi „na pol divjo in nekultivirano" Srbijo. Svojo višjo kulturo in svoje nemško nadčloveštvo je ta nemški pisatelj tem ubogim srbskim „divjakom" pokazal na neizmerno prikupen način. Poroča nam, da sta prišla s svojim tovarišem v neko srbsko vas. Vstavita se v gostilni in ker nista znala srbski, sta z migljaji izrazila krčmarju svoje želje. Mož jima je postregel, kakor je mogel. Gospoda bi bila pa rada dobila tudi kravjega mleka; ker pa nista vedela kako se to reče po srbski, je duhoviti nemški pisatelj in predstavitelj nemške olike in omike vzel ogelj z ognjišča ter „narisal na slučajno enkrat belo pobeljeno . steno kravo s prav polnim vimenom ..." Krčmar, ta „divji srbski" krčmar, mu je prinesel kozjega mleka, morda mu je tudi povedal, da
Leto I.
na Srbskem ni navada, da bi odrasli ljudje z ogljem mazali stene po tujih hišah, tega pa apostol nemške olike ni razumel in nič ne poroča o tem. Ko sta se ta dva nemška moža najela in okrepčala, sta „plačala" svoj račun. G. Kleinoscheg piše : „Zdesetimipa-rami (niti celih deset vinarjev) se je smatral krčmar za bogato plačanega za štiri jajca, za kakor pest debel kos izvrstnega sira, za kruh, kolikor se nama ga je zljubilo, in za pol litra mleka!" Radi verjamemo, da je ta splendidnost in nečuvena radodarnost ubogega srbskega „divjaka" kar omamila ter mu naravnost sapo zaprla. Kako bi tudi ne? Za to malenkost mu je dal ta princ iz nemške dežele nečnveno svoto desetih vinarjev! Kaj takega se še ni zgodilo, kar Srbi prebivajo v tej deželi in še pozni rodovi bodo pripovedovali, kako sta prišla 18 90. leta dva princa iz bajno bogate in knltivirane „švab-ske" dežele v njih borno vas, kako sta jim pomazala z ogljom steno v hiši, se najela in napila ter jim dala za vse to kraljevo svoto od deset para!.. O drugih junaštvih ne govorim, če je kdo radoveden, naj sam čita, kako Nemci širijo po Balkanu svojo kulturo ter vzbujajo v „divjih slovanskih" narodih občudovanje in ljubezen do „švab-ske" omike in olike in pa do njih v resnici nečuvene splendidnosti. — Zdaj pač marsikaj razumemo.
Politično kroniko.
b Položaj. Ministerski predsednik je konferiral s posi. dr. Plojem in dr. Šusteršičem o nalogah predvelikonoč-nega parlamentarnega zasedanja. Poslanca sta bar. Bienerthu izjavila, da bodeta v svojih klubih o tem poročala, nista se pa v nikakem oziru načelniku vlade obvezala, pač pa sta poudarjala, da občutijo Slovenci prisotnost gr. Stiigkha in dr. Hochenburgerja v ministerstvu kot veliko krivico. — Izvrševaini odbor Slovanske jednote je imel sejo, v kateri so bila odobrena pravila jednote ter je bilo sklenjeno, predložiti je posameznim klubom v odobrenje. Bilo je sklenjeno postaviti svojega kandidata za predsedništvo zbornice. Jugoslovanski klerikalci so se izrekli proti kandidaturi Masaryka ter bodo kandidirali na to mesto baje dr. Ploja. Definitiven sklep v tem vprašanju pa še ni bil storjen. Že to nam kaže jasno dovolj, da bodo klerikalci s svojim postopanjem onemogočili vsako resno akcijo ter onemogočili vsak uspeh.
b Boj za predsednika. Predsedništvo kršč. socialne zveze je imelo svojo sejo, v kateri je dr. Ebenhoch predlagal, naj se postavi dr. Pattaia za kandidata za predsedništvo. Za Pattaia bodo glasovali složno vsi Nemci in Poljaki ter je tako baje izvolitev zagotovljena. Socijalni demokratje postavijo Pernerstorferja za kandidata na predsedniško mesto, ako postavi torej Slovanska jednota kakega klerikalca za kandidata, ni nade, da bi razven v Slovanski jednoti združenih
strank še kdo drag glasoval za nje kandidata. To nam kaže, da je klerikalne stranke sebičnost kaj slab svetovalec v političnih vprašanjih. Za naprednega kandidata bi glasovali tndi češki in poljski socijalni demokratje in morda tndi dober del Poljskega kola — pa kdo ve, klerikalcem je nemški klerikalec dr. Pattai kot predsednik ljubši nego bi bil, recimo Masaryk! Prvi del državniške skušnje Slovanske jednote se bode, kakor vse kaže, slabo sponesel.
b Kaj bo s parlamentom ? „Korresp. Centrum" piše, da ni misliti na to, da bi se z obstrukcijo proti predlogu o rekrntih moglo prisiliti bar. Bienertha, da odstopi. Bar. Bienerth ima strikten nalog izvesti rekrutno predlogo bodisi s pomočjo parlamenta ad pa na temelju § 14. Obstrukcija proti rekrutski predlogi bi stališče Bienerthovo ne oslabila ampak utrdila ter provzročila samo razpustitev parlamenta. Ako bi pa parlament rednim potom rešil to državno neobhodnost, postane vprašanje o rekonstrukciji kabineta akutno. Barona Bienertha je mogoče prisiliti k odstopu samo v redni parlamentarni bitki, ako mu ne bo mogoče dobiti za svoje predloge večine.
d Nemško-nacijonalna zveza je izdala komunike o sklepih, ki jih je storila v svoji zadnji seji. Nemško-nacijonalna zveza izjavlja, da se bo z vso odločnostjo zavzela za to, da omogoči redno delavnost parlamenta, ker kot državi prijazna stranka (?) smatra parlamentarno delovanje v sedanjem resnem trenotku za neobhodno potrebno in bode vsled tega nastopila proti vsem strankam, katere se kažejo s svojim postopanjem za državi in ustavi sovražne. Ta odstavek nomškonacijonal-nega komunikeja je golo hinavstvo, prilizovanje navzgor in sumničenje onih strank, ki se. upirajo nemškemu samodrštvu, kot državi in ustavi sovražnih. Ako je nemškim nacijonalcem kaj do države in ustave, naj to dokažejo s tem, da se uvrste v avstrijsko državno jednoto kot jednaki med jed-nakimi, naj priznajo brez fraz in pridržkov slovanskim narodom popolno ravnopravnost v političnem, kulturnem in gospodarskem obziru in videli bodo, da bode parlamentarizem lepo uspeval in moč in ugled države v vsakem obziru rasla. Komunike pravi nadalje, da so bili Nemci prisiljeni združiti se s klerikalci in kršč. socijalci v skupno stvarno delovanje z obzirom na Slovansko jednoto.
b Bančno vprašanje. Nemška na-cijonalna zveza in izvrševalni odbor zveze kršč. socijalcev sta se odločno izrekla proti kartelnim bankam ter za skupnost avstro-ogrske banke. Ako bi se skupnost banke ne dala vzdržati, naj se banka razdeli v dve popolnoma samostojni državni banki.
d Veleizdajniška pravda v Zagrebu. „Slovenec" je pisal dne 3. t. m.: „Za-npamo objektivnosti in inte-griteti hrvaškega pravosod-stva. Uverjeni smo tudi, da bodo sodili, ne ozirajoč se ne na Baucha, ne na ulico, ne na javno mnenje v „Tribuni" in „Times". Objektivnost in integriteta hrvatskega pravosodstva, v katero klerikalno glasilo tako trdno verjame, se kaže v tem, da predsednik neprestano deli ukore zagovornikom „veleizdajnikov" ter da je odklonil nič manj ko 30 0 prič, češ da so na sumu, da so same zapletene v vele-srbsko zaroto. Glavne priče proti „za rotnikom" slavnega Nastiča pa ni in ga tudi menda ne bo. Policija ne ve kje je, zato bode sodni dvor njegove ovadbe smatral za dokaze proti „vele-izdajnikom". Taka je ta integriteta hrvatskega pravosodstva, na katero se naši klerikalci tako zanašajo.
v Avstro - srbski spor. Ton, v katerem je pisalo oficijozno glasilo avstr.-og. ministerstva vnanjih reči „Fremdenblatt" o srbskih zahtevah glede teritorialnih in gospodarskih koncesij je vzbudil v vseh resnih listih v inozemstvu odločen odpor. Posebno odločno obsoja tako pisavo „Frankfurter Ztg.", kateri gotovo ne bo nikdo očital srbo-filstva. Ta list piše : Ako se ni hotelo Srbom obtežiti povrnitev k politiški možnosti, bi se pač ne bilo smelo govoriti z njimi v tem tonu. Avstrijski oficijozi pravijo, da je vprašanje gospodarskih koncesij „notranje avstrijsko vprašanje." Stvar pa vendar ni čisto taka. Od tega je odvisen navsta-nek vojske, ki bi bila spočetka samo avstro-srbska vojska, ki bi se pa kaj lahko razvila v evropsko vojsko. — Ako je to notranje avstrijsko vprašanje, potem si bodo v ministerstvu vnanjih reči menda tudi na jasnem, da bodo nosili odgovornost za vse posledice, ki bi jih vtegnila taka vojska imeti itd. Svoj članek končuje nemški list s svaritvijo, da naj na Dunaju mislijo na to, da bi s takim postopanjem kaj lahko zopet zaigrali vse simpatije, ki so njih pridobili s spora-zumljenjem s Turčijo. Nevarnost vojske je pa vkljub vsem nerodnostim z ene in druge strani vendar odstranjena. Srbija se je vdala v svojo sodbo. Dala bode velesilam na znanje, da resignira na vse teritorialne koncesije, da ne zahteva autonomije za Bosno in .Hercegovino in d£ pa zaupa v pravičnost signatarnih velesil, da bodo tudi njene koristi pravično zastopale.
a Ogrska kriza. Ker je večina bančnega odseka sprejela predlog posi. Hollota za temelj meritoričnih razprav o bančnem vprašanju in ker stoji tudi večina parlamenta na stališču samostojne ogrske banke je bilo v mini-sterskem sveta sklenjeno, rešitev krize pospešiti. Vsi ministri so izrekli, da so z izjavo ministerskega predsednika v bančnem odseku solidarni ter da vlada ne sprejme tako dolgo, dokler ne bodo pogajanja o banki med obema vladama dovršena ne od parlamenta, ne od odseka nikakih navodil. Vlada zahteva, naj ji parlament dovoli rok do zaklju-čenja pogajanj z avstrijsko vlado in naj tudi bančni odsek do te dobe odloži svoja posvetovanja. Večina parlamenta stoji na vladi nasprotnem stališču in ako ta zahtevo odkloni, napoči kriza. Koalicija je torej v resnici razdrobljena, večino v zbornici ima stranka neodvisnosti ter sme zahtevati, naj se ji poveri sestava nove vlade. To bi bilo mogoče, ako bi se krona vdala nje zahtevi in sprejela predlog neodvisnjakov, naj se osnuje samostojna ogrska banka. Tega pa, kakor stvari stoje, krona ne bo storila. Kaj bo potem je težko reči. Mogoče, da se bode poskušalo omogočiti režim 1867nikov z grofom Andrassyjem na čelu ter vzdržati skupnost banke. V ta namen bi bilo treba zbornico razpustiti in razpisati nove volitve. Mogoče je pa, da navstane nov konflikt med krono in parlamentarno večino stranke neodvisnosti.
b Bulgarsko-turški spor je na temelju ruskega predloga končan. Protokol o končnem sporazumljenju bo v kratkem podpisan. To je bil velik uspeh ruske diplomacije na Balkanu, ki si je znala na tak način pridobiti najnaprednejšo balkansko državo.
ŠtajBPsiie novice.
o Klerikalni zagrizene! proti C. M. družbi. Dne 28. febr. se je skazal v Baumanovi gostilni v Št. Ilju v SI. gor. znani „vodja" slovenskih kršč. socijalnih mladeničev Fr. Žebot. Po
večernicah je namreč priredil isto ne- I deljo „znani" Pnšenjak neko zboro- j vanje, katerega se je udeležilo precej ljudi, ki so še ostali po zborovanju tam. V Baumanovi gostilni ima družba sv. Cirila in Metoda nastavljen svoj nabiralnik. Viničar Pešl iz Stare gore je hotel vreči v njega po svojih skromnih močeh majhen dar domu na aitar — a glasoviti reševalec obmejnih Slovencev Žebot mu je to z a b r a n i 1 s tem, da je vzel nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda v roke, zakril odprtino z roko in porinil potem nabiralnik vstran. Tako razume „vodja" slovenskih mladeničev narodno delo! — Čudno, da se ne sramuje nositi znamenja, na katero so se res zmotile slovenske barve. — G. Žebot prosjači okrog za „društveni dom" v Št. Ilju, sprejema prav rad denar naprednih Slovencev (dasi ne pošlje naprednim listom na Štaj. izkaza) — a doma pa odvrača ljudi, da bi darovali kaj za našo prepotrebno šolsko družbo. Prav po naročilu zagrizenih kaplanov, katerim je slepo orodje! Najlepše pa je na celi stvari to, da dotičnik ni niti dal potem za „društveni dom", kakor ga je hotel menda nagovoriti Žebot, temveč si je raje kupil merico vina. Radovedni smo, ali se bode upal tajiti ta dogedek, katerega je videlo več šentiljskih Slovencev. Žebotu bo treba enkrat pošteno izprašati vest. Ljudi dvomljivega narodnega značaja ne potrebujemo tu na mejah!
o Kako sodijo o Pišku pri „Straži" in kako pri „Sloveneu" 1 Preteklo nedeljo je govoril g. Pišek svojim vernim v Prepolju na Dr. p. „Straža" piše, da je vse navzoče navdušilo „junaško delovanje" g. Piška za duhovniško zvezo. „Slovenec" je dobil isto poročilo, pa ga je malo predelal in ublažil „junaško delovanje" (hvala se mu je zdela vendar malo predebela) v „neumorno delavnost". „Slovenec" poroča tudi o „popolnem zaupanju", na katero je pa „Straža" pozabila. Lahko umevno!
o „Cenejših" setvin ne bo delila štaj. namestnija in sicer zaradi tega, da se ne „razcepi" akcija za pomoč po suši prizadetim posestnikom. Ni napačna tft	s katero je namestnija zakrila svojo blamažo. Gg. drž. poslanca dr. Korošec in dr. Benkovič sedaj lahko mirno spita nekaj časa.
o 260 tisoč kron držav, podpore za nakup sena in slame se je še letos na posredovanje štaj. državnozb. poslancev (omenili smo že posredovarje gg. Ježovnika in Robleka) naklonilo Štajerski. Prvega marca se je vršila v Gradcu konferenca o uporabi tega zneska. (Po poročilih soditi ni bil povabljen nobeden Slovenec!) Sklenilo se je izkaze županstev in okr. glavarstev tako upoštdvati, da se bode dobilo od naprošenih množin sena eno četrtino, slame pa tri četrtine. To na znanje vsem, ki so interesirani.
o Za župana v Pavlovcih pri Ormoža je bil minulo nedeljo na mesto umrlega g. Hanželiča izvoljen gosp. I. Keček, pos. v Pavlovcih.
o Občinske volitve v trgu Št. Jur ob J. ž. se vrše dne 16. marca. Naprednjaki, pozor!
o Volilni boj v ptujskem okraju otvarja zaupni shod v Ptuju, katerega je za to nedeljo sklical g. dr. Ploj. Na shodu se bode govorilo o deželnozbor-skih volitvah. Udeleži se ga tudi učiteljstvo. — Po Ptuju kroži doslej še nepotrjena vest, da mislita v kmečkih občinah Ptuj-Ormož kandidirati, g. dr. Ploj — in župnik Ozmec. — Ni napačno!
o Ponesrečil se je orožniški po-stajevodja Koller v Radincih. Padel je. na potu na puško in si poškodoval dvoje reber.
a Glasbena šola Ljubljanske glasbene matiee v Celju priredi svoj prvi koncert dne 7. marca 1.1. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Blagajna se odpre ob 6. uri, kjer se bodo dobivali tudi programi po 20 h. Simfonija Voltava izvajala se bo na štirih glasovirjih.
o Darovi. Za C. M. družbo je nabrala ob priliki odhoda g. Simoniča na Ptujski gori 3'20 kron „amerikanska kača" iz Majšperga. — Za Narodni sklad so nabrali zavedni Braslovčani v gostilni Rösnerjevi K 3.—. Prisrčna hvala!
o Namesto vstopnine za sokolsko maškarado v Celju so darovali: učitelj Gosak 2 K, gospa Ploj na Bregu in neimenovan po 3 K. Sokolska hvala! Odbor.
o Tiskovna pomota. V včerajšnji polit, kroniki čitaj v poročilu o ogrskem bančnem odseku: Koalicijski vladi so določeni še trije ali štirje tedni ne dnevi.
o Narodni svet za Štajersko se je sešel v četrtek dne 4. t. m. v celjski Čitalnici. Na dnevnem redu so bile zelo važne narodne zadeve.
o Za „Narodni sklad" je nabral g. Robert Košar, učitelj in veleposestnik pri Sv. Bolfankn nad Sr. na gostiji g. Cirila Zabavnika K 14 03. — Prisrčna hvala. Somišljeniki, posnemajte!
o Iz Dramelj. Nedavno ustanovljena podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je priredila 21. svečana veselico z dvema gledališkima predstavama, pri katerih so nastopili sami novinci. Vršili so svoje uloge vsi brez izjeme nepričakovano dobro. Naj jim bo še na tem mestu izrečeno vse priznanje. Upamo, da se ne bodo ozirali pri nameravani prireditvi na trud in ovire, ki so jih imeli pri prvi — ampak da se bodo s še večjo vnemo oprijeli dela, da bodo privedli podružnico do prave stopinje delavnosti. Pohvala naj bo izrečena tudi občinstvu, katerega se je zbralo lepo število.
o Braslovška požarna bramba ni po volji patru Korošču. V svojem govora na „krščansko" socijalnem tečaju (na katerem pa se je oznanjevalo vse drugo, samo nič krščanstva ne) se je izrazil, da morajo posebno požarne brambe klerikalci vzeti in jih „liberalcem" iztrgati iz rok. Kolikor je nam znano, so bile požarne brambe doslej nestrankarska društva, ki so vselej pomagala bližnjemu v sili. Korošec bi jih sedaj rad prelevil v farovške garde! To je vam braslovškim gasilcem, ki ste neštetokrat stavili svoje življenje pri požarih klerikalnih poslopij v nevarnost, od duhovnikov zahvala! Naj vas sicer ne boli, ako se v vas zaletava kakšen — Korošec; saj ga poznamo vsi! Ali za to hnjskarijo k zahrbtnemu napadu ste mu lahko po svoj i hvaležni. Bodi vobče Korošca povedano, da ako pride še enkrat v Braslovče miru kalit, utegne Braslov-čanom kri zavreti in se mu bo tako zgodilo kakor ranjkemu kandidata Po-valeju!
o Iz Kapel pri Dobovl nam pošilja g. župnik Presker ta-le popravek: Ni res, „da sem se nekoč izrazil, da se zna s Kapelčani zgoditi isto kot z nesrečnimi Italijani, katere je obiskal grozni potres!" Tudi ni res, „da sem, ko je neka ženska prinesla h krsto nezakonskega otroka, tudi takrat stresel jezo nad „Lj. knj." rekoč, da bo drugo leto še več nezakonskih otrok, kakor letos, ker se je osnovalo novo društvo!" Res pa je, da tega nisem rekel.
o Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuja je imela dne 4. februarja v Narodnem domu v Ptuju svoj občni zbor, ki je bil jak0
dobro obiskan. Udeležil se ga je tadi predsednik „Zveze nar. društev" g. A. Pesek, ki je v daljšem govoru razložil pomen in namen „Zveze" ter dokazoval, da nam more le izobrazba in razvito društveno življenje pripomoči do zmage zoper krutega narodnega sovražnika. — Podružnica je sklenila da pristopi k „Zvezi nar. društev". — Iz poročil je bilo razvidno, da podružnica marljivo deluje in vrlo napreduje. Izvolil se je zopet stari odbor in tndi dosedanja predsednica gospa dr. Hor-vatova se je vsestranskim prošnjam udala. ter zopet prevzela predsedni-štvo. — Pohvalno se mora omeniti in drugim postaviti za ztrled, da so vse članice sklenile, da izstopijo iz Frauenvereina in Frauenbund a ter si osnujejo lastno slovensko žensko društvo za Ptuj in okolico. Živele vrle narodne dame!
o Javno vprašanje ptujskemu glavarju Welssu priobčuje „Sloga". Vprašuje ga, kako je izvedel „Štajerc" za volitve v okr. zastop, predno so bili prizivi rešeni in strankam dostavljeni? Vprašuje ga, ali so ležali rešeni prizivi pri okr. glavarstvu že od jeseni sem? Ali v Ptuju še vedno vlada „bratovščina" in vinska žlahta?
o Zaprli so v Mariboru uslužbenca J. ž. Jožefa Žagovca in njegovo ženo iz Rač, ker sta na sumu, da sta ponarejala 50 kronske bankovce.
o V Zimici niže Maribora je umrl 22 letni Franc Zorko vsled okrvav-Ijenja možgan, povzročenega po pretepu, ki ga je imel v Sp. Dupleku v neki krčmi. Vzrok je bilo le žganje, kar je že navadna posledica žalostnih dogodkov. — Da bi le vsi pametni mladeniči opustili to smrdljivo žganje, ker imamo letos toliko izbornega vina, a tolkle še pa petkrat več. — Vino ima tukaj ceno 40, tolkla pa 10 vin., vrhu-tega pa še izborno blago! — Kupci, pridite!
o Nesreča. V Jelovcu pri Narap-ljah je pretekli teden podiral posestnik Eberl v gozdu drevje. Ko je menilo neko drevo pasti, je bežala njegova 18 letna hčer v kraj, a se je spodtak-nila ter padla in drevo je padlo na njo ter jo ubilo. Pred 14 dnevi se je ena hčer Eberlova omožila, drugo mu je pa zdaj ubilo.
b Nesreča. Dne 2. t. m. ob 1/44. uro zjutraj sta kidala delavca Pavel Mesarek in Fr. Gajnik sneg na progi tovornega kolodvora v Diemlachu, postaje Bruck ob Muri med tem, ko je stroj premikoval tovorne vozove. Ko se je približal premikalni stroj tiru, kjer sta delala prej omenjena prekmurska Slovenca, umaknil se je Mesarek na levi, Gajnik pa na desni tir. V tem trenutku se je približal poštni vlak od Dunaja; temu se je hotel Mesarek zopet umakniti, a je prišel pod stroj premikalnega vlaka, kateri mu je odrezal obe nogi in desno roko. Mesarek je v sredo umrl.
b Samomor. Dne 3. t. m. se je obesil v svoji delavnici v Kapfenbergu krojač Peter Kostek, rodom Poljak iz okraja Javorov. Nesrečnež si je vzel življenje radi bede; zapustil je ženo in dvoje otrok v revščini.
Kranjske novice.
o Nemško gledališče v Ljubljani. Znani ravnatelj Wolf, ki je 9 let vodil nemško gledališče, na ravnateljstvo ni več reflektiral, zato je nemško gledališko društvo izročilo vodstvo celovškemu gledališkemu ravnatelju Rich-terju.
o Grdo vreme. Zagorje na Notranjskem je, kakor poroča „Slovenski Narod", v veliki nevarnosti, ker je vsled južnega vremena in dežja voda
vse preplavila, razdrla zidovje in razdejala njive in polja. Ljudje so morali bežati iz hiš. Škoda je velikanska. — Tudi na Gorenjskem ni boljše. Med Jesenicami in Trbižem so vlaki obtičali v snegu. Proga je za promet za-tvorjena.
o Stavko stavcev imajo v katoliški tiskarni v Ljubljani.
o Čipkarska šola na Trati je od ministerstva potrjena in prične koncem tega leta delovati.
o Prešernovo kočo na Stolu namerava zgraditi kranjska podružnica „slov. plan. društva".
Koroške novice.
v Zaradi poneverbe in kride pride pre celovško sodišče 12. tm. bivši bankir Winkler.
Primorske novice.
v Madžarska banka se je osnovala 1. tm. v Opatiji.
v Zveza narodnih društev na Goriškem ima 9. maja občni zbor.
v V Štandrežu pri Gorici je 24. letni delavec Anton Nanut, član „katoliškega izobraževalnega društva", streljal na 20-letno Marijo Pavlinovo, ki ga ni marala, in po tem še na se.
v Za gojitev zelenjave na Goriškem je vlada dovolila 40.000 kron. Napravili bodo velike vrtove v goriški in furlanski ravnini.
v Pred tržaške porotnike pride sredi tega meseca znani morilec Julij pl. Födransperg, ki je na zverinski način v Rojanu umoril svojo ljubimko Fabris, pevko iz nekega šantana Razprava bo trajala več dni in bo jako zanimiva.
v Izginil je laški župan sicer hrvatske občine Tin j an pri Pazinu, ko je prišel pregledovalec računov od deželnega odbora.
v V Klani v Istri je umrl asistent juž. žel. Matko Iskra. Služboval je kot aspirant v Litiji.
v V cenilno komisijo za perzo-nalni davek okraja Trst-okolica kandidira narodni volilni odbor gg. Josip Pertot-a, nadučitelja v Rojanu, Jakoba Štoka, pos. v Kolonji, Josipa Negode, pos. pri sv. Ivanu in Josipa Urbančiča, pos. v Bazovici. Volitev je 6. tm.
v Tržaško namestništvo in sa-moslovenski krajevni napisi. Tolminsko okrajno glavarstvo je sporočilo vsem podrejenim občinam, da je tržaško namestništvo v sporazumu z goriškim deželnim odborom razveljavilo sklep glede samoslovenskih krajevnih napisov, da naj torej ostane vse pri starem in se je ravnati po § 9. zakona o ljudskem štetju, da ima c. kr. dež. vlada določiti, v katerih dež. jezikih naj bo besedilo na tablah. Deželna jezika sta na Goriškem slovenski in laški, napisi so pa v slov. delu dežele slovenski in nemški, v laškem samo laški. Lepe razmere! In vse to se je zgodilo, kakor pravi glavarstvo, v s p o-raznmu z goriškim deželnim odborom v katerem sedita tudi s 1 o-venska klerikalca.
Dopisi.
,Glasbena Matica* v Celju
kot oddelek „Glasb. Mat." v Ljubljani, uspeva nad vse pričakovanje dobro. Poučuje se prilično 60 ur na teden in glasba se goji s tolikim uspehom, da bode mogoče enemu oddelku „Glasbene Matice" prirediti že 7. marca 1.1. svoj prvi javni koncert. O tem koncertu poročali bodemo še pozneje. Za danes zadostuj, da predstavimo ravnatelja te šole g. Feixa Adolfa, ker nam se zdi potrebno, da vsak kdor hoče ceniti to glasbeno šolo dostojno, poznaj v prvi vrsti isto moč, od katere je sedaj v prvi vrsti odvisen ves napredek tega zavoda.
Gospod Adolf Feix, rodom Čeh iz Jablonec, se je pečal celo svoje življenje skoro izključno z glasbo. Že kot 5 letni fantek se je učil glasovirja in je dovršil svoje glasbene študije na visoki glasbeni šoli (Konservatoren) v Pragi, pod vodstvom znamenitega god-benega učenjaka Skuherskega. Izpite ima z odliko. V njegovi diplomi se nahaja opazka, da je „vreden čist posebnega priporočila" vsled njegove vsestranske temeljite godbene izobrazbe. Dokaz temu je n. pr., da je že kot 18 letni mladenič dirigiral Wagnerjevo opero „Lohengrin". V vojake odbran, postal je že 21 let star aktivni vojaški kapelnik pri inf. reg. štev. 61 v Temeš-varu in je kot tak služil na Ogrskem pri različnih regimentih, do letos. Izstopil je, ker si je želel priti kot vojaški kapelnik v svojo rojstno deželo nazaj ali vsaj v kako večje mesto v Cisli-tvaniji, da si izboljša materijelno stanje. Vsa taka prizadevanja pa so bila zaman, ker se je njegov obrst protivil vsakemu transferiranju, češ g. Feix je iz službenih ozirov nepogrešljiv („aus Dienstes-rttcksichten unentbehrlich").
Tako se je zgodilo, da je izstopil iz vojaške službe sploh in ker ni našel v domovini takoj primerne službe, prišel je na poziv ,Glasb. Matice v Ljubljani' mej nas Slovence. Bodi tukaj prisrčno pozdravljen!
Pri vojakih zaslužil si je celo vrsto redov, med katerimi sta najbolj značilna redova našega cesarja in nadvojvode Toskanskega „za znanost in umetnost". Tudi papež Pij X. ga je odlikoval s častno diplomo za latinsko mašo, zloženo v staro-cerkvenem slogu na štirivrstnem notnem sistemu, ki se je proizvajala v siktinski kapeli od 600 pevcev. Ta skladba je znak, da se g. F. mnogo pečal z zgodovinskimi teoretičnimi glasbenimi študijami. — Na glasbenem polju sploh učenjak, ne zaostaja g. F. tudi v tehničnem oziru.	Konec prihodnjič.
Narodni gospodar.
v Kaj še zahtevamo od slovenskih gospodinj? V današnjih časih se zahteva od zavednih Slovenk, da kupujejo svoje potrebščine pri slovenskih trgovcih. Prav tako moramo zahtevati od naših gospodinj, da izbirajo tudi pri onih mnogovrstnih predmetih, ki se uporabljajo v vsakdanjem gospodinjstvu. Poleg kave se uporablja skoro v vsaki rodbini tudi kavna primes, ki jo je do zadnjega časa v veliki množini razpe-čavala pri nas tuja nemška tvrdka Franck iz Zagreba. Odkar pa imamo domačo „Prvo jugoslovansko tovarno za kavne snrogate v Ljubljani", ki izdeluje znano izvrstno „Zvezdno" kavo, je že na tisoče slovenskih gospodinj opustilo uporabo tuje nemške Franckove cikorije in kupuje sedaj samo slovenske „Zvezdno" kavo. Želeti bi bilo torej, da v vsaki slovenski hiši za vselej izgine [škatljica nemškega Franckovega izdelka in se jo nadomesti s slovenskim izdelkom. One gospodinje pa, ki prepuščajo nakup vsakdanjih potrebščin svojim uslužbenkam, naj redno pazijo na to, da jim trgovec morda iz površnosti ali namenoma ne vsili nemške Franckove cikorije, temveč jim postreže z „Zvezdno" kavo. Če se bo po tem navodilu ravnalo v vsakem slovenskem gospodinjstvu, bo kmalu izginila iz naših krajev Franckova cikorija, obenem pa bo slovenski tovarni zagotovljen uspešen razvoj.
b Reparji na Češkem. V nedeljo se je vršilo po celem Češkem 28 shodov kmetov, ki goje sladkorno peso (reparji); govorilo se je povsod o zvišanju cen za pridelek; kmetje hočejo na vsak način 15—20 vin. za meterski stot več, tovarnarji pa koncedirajo kvečjemu 10 vinarjev. Razburjenost med kmeti je velika in če tovarnarji njihovi zahtevi ne ugodijo, se je sklenilo, nasade zmanjšati ali pa sploh popolnoma opustiti. Prihodnji torek je v Pragi veliko manifestacijsko zborovanje reparjev iz cele dežele; takrat pade v boju reparjev s tovarnarji odločitev.
Velikanski shod čeških reparjev se je vršil 2. tm. v Pragi. Nad 6000 zbo-rovalcev je bilo. Sprejela se je rezo-lucija. v kateri se najostreje obsoja izzivalno postopanje sladkornih tovarnarjev, katero meri na razbitje organizacije reparjev in s tem na gospodarsko oškodovan je kmetov. V zavesti pravičnosti svojih zahtev sprejemajo od
kartelnih tovarnarjev jim napovedani boj in proglašajo slovesno, da so pripravljeni izvajati vse posledice tega boja. Tako govori organiziran češki kmet — a pri nas ?
v Hmeljarji na Češkem. Tudi tam se ne godi hmeljarjem bodisi češkim bodisi nemškim, bolje nego pri nas. Tudi tam iščejo novih potov, kako bi se na eni strani moglo hmeljarsvo vzdržati, in kako bi se na drugi strani vendar obvarovalo hmeljarje pred posledicami slabih letin in slabih cen: pred propadom. Na shodu vPodersamu dne 28. tm. je pot. učitelj nemške agrarne stranke povdarjal, da bodo morali kmetje, ki so navezani le na svoje posestvo, na vsak način skrčiti hmeljarstvo le na najboljše dele svojih posestev in na najboljše vrste hmelja. Pri poročal je obenem produktivne zadruge kot edino primerno obliko hmeljarske organizacije.
Slovanski zapiski.
b Stjepan Zagorac je vstopil v Starčevičevo stranko prava, katera se je kot samostojna stranka odcepila od dr. Franka pod vodstvom Luke in dr. M. Starčeviča.
b Stavka gostilničarjev in kavar-narjev v Varaždinu, ki je nastala vsled previsoke točarine, je bila v pol.dneva končana, ker je vlada brzojavno odredila ustavitev pobiranja občinske užit-nine.
b Hrvatska šola se osnuje v Puli začasno od strani Hrvatov, dokler se ne izvojuje javna.
b Umetniško razstavo prirede vsi hrvatski umetniki v Zagrebu. Otvori se 1. maja 1.1.
b Imenovanje djakovskega škofa je, kakor se je po poročilu „Hrv. Pr." izrazil neki visoki madžarski dostojanstvenik v Rimu, gotova stvar.
Po svetu.
o Nižjeavstrijska trgovska zbornioa
je izvolila predsednikom viteza pl. Schöllerja, člana gosposke zbornice.
o Novi minister na Turškem. Di-vizijski geneial Nuršid-paša je imenovan za topničarskega ministra.
o Trgovinski minister dr. Weiss-kirchner je na obisku pri dr. Luegerju v Lovrani. Obiskal ga je namestnik princ Hohenlohe.
o Novi ladji vojne mornarice. Letos spuste v morje oklopnjačo „Ra-decki (14.500 tonelat) in hitro kriza-rico „Admiral Spaun" (3500 tonelat).
o Prepovedan izvoz. Srbski ministerski svet je prepovedal izvoz moke, pšenice, rži, koruze, fižola, ječmena, ovsa, sena, slame in otrobov.
b Volitve v Oravici in madžarski terorizem. Silen volilni boj se je bil zadnje tedne med Madžari in Rumuni v okraju Oravica. Madžari so rabili vsa sredstva nepoštenja in nasilja, da bi zmagal njihov kandidat Siegescu proti rumunsko - narodnemu kandidatu Pappn. To se jim je tudi posrečilo. Papp je padel s 626 proti 1825 glasovom, ki jih je dobil Sieeescu. Ru-munski volilci so poslali na kabinetno pisarno brzojavko, v kateri so opisali ves terorizem oblasti pri tej volitvi.
b Občinski svet v Zadru je dal odstraniti vse hrvatske ulične napise.
b Oderuhi. V Dervišu v Dalmaciji so zaprli tri veleposestnike, ki so grozno odirali ljudstvo.
b Častno spominsko diplomo in plaketo je dobil dr. Josip Čerin, kapelnik c. in kr. pešpolka št 91 v Pragi, naš rojak, od odbora praške jubilejne razstave za znamenito in uspešno delovanje kot dirigent koncertov.
d Iz Bukarešte se poroča, da je vest o mobilizaciji enega armadnega zbora neresnična.
d tfelik požar je bil 2. t. m. na blagovnem kolodvoru v Görlitzu pri Berlinu v kleteh dunajske pohištvene tvrdke bratje Thonet. Škoda je ogromna.
d Za ponesrečence pri potresu v Siciliji se je nabralo doslej 13.464 tisoč 594 lir.
d Oropan vlak. Na poštnem vlaku vladikavške železnice so roparji ugrabili uradnikom železniške blagajne 40.000 rubljev. Roparji so pobegnili.
d Na 6 mesecev ječe je obsojen nrednik sarajevske „Srpske Riječi", ker je baje objavljal tendencijozna poročila o avstro-srbskem sporu.
d Premogokopna družba v Cour-rieresu v sodnijski preiskavi. Po triletni preiskavi, ki jo je vodila parlamentarna preiskovalna komisija, je ministerstvo za javna dela odredilo sodno preiskavo proti premogokopni družbi v Courrieresu na Francoskem radi strašne rudniške nesreče v marcu 1. 1906. Družba da namreč ni naznanila oblasti nekega ognja v rovu, da je napravila varnostne zidove brez svetilk in da se je delalo v rovih s prepovedanimi razstrelivi.
o Ustrelil se je v Lipskem bivši višji sodnik v kolonijah Vikt. Eschke iz Berolina. Dokazalo se mu je mnogo nepravilnosti. S samomorom se je baš pred obravnavo odtegnil kazni.
b O mobilizaciji na Ruskem poroča „Dziennik Polski" iz Podwoloczyske sledeče: Iz najzanesljivejšega vira se je izvedelo, da je bilo v okrožju divizije donskih kozakov (Zamošče) in v okrožju 11. konjeniške divizije (Dobno) že pred enim mesecem vse pripravljeno za mobilizacijo. Vojne priprave v Rusiji so se pričele že meseca oktobra lanskega leta. 12. konjeniška divizija je že decembra v popolni vojni pripravljenosti.	________
Vojska ali mir?
Vsebina srbske note.
Pariz, 4. marca. „Agence Havas" priobčuje tole noto: Srbija je dala ruskemu poslaniku odgovor na velesile, Srbija zatrjuje svojo miroljubnost in izjavlja, da imajo njene vojne priprave samo defenziven značaj in želi samo, da se na meji zopet obnove normalni odnošaji. Srbija ne zahteva ničesar in hoče svoje interese zaupati velesilam, ako Evropa prizna aneksijo Bosne in Hercegovine.
Časniki o nastopu Srbije.
Petrograd, 4. marca. ,.Rječ" poroča v neki brzojavki iz Pariza, da je Rusija naznanila francoski vladi, da se smatra z zadnjo noto Srbiji za vezano in da bo Srbiji odrekla svojo pomoč, če Srbija noti ne pritrdi.
Petrograd, 4. marca. Petrograjska tel. agentura je izvedela iz zanesljivega vira, da Srbija ne zahteva teritorijalne odškodnine, ali politične ali gospodarske, temveč prepusti odločitev evropskim velevlastim.
Berlin, 4. marca. V nekem poročilu „Post*' pod naslovom: „Srbija, psihološka uganka" se pravi: Še včeraj se je lahko upalo, da bo Srbija sledila nasvetu Rusije in opustila zahtevo po teritorijalni odškodnini in po avtonomiji obeh od Avstro-Ogrske zasedenih turških dežel in se direktno skušala pomiriti s svojim starim sovražnikom. Prišlo je drugače. Zastopniki Nemčije, Francoske, Angleške in Italije so podpirali pri srbskem ministru zunanjih zadev Milovanoviču znane nasvete ruskega kolege in so dobili isti nepovo-ljen odgovor, da Srbija upa na pravičnost Evrope. Kaj pa sedaj? se vsakdo vpraša in ravnotako: Kaj hoče Srbija s tem jasnim apelom na konferenco. Vsled takega diplomatičnega poraza od strani male državice so vse zgoraj omenjene države že zaradi svoje časti primoraue stopiti na stran Avstro-Ogrske in ji podati neke vrste generalna pooblaščenja, diplomatično ko-lektivo prokuro. Avstro-Ogrska, katere notranji politični položaj ravno sedaj obrača vso pozornost vlade nase, ne more dan na dan izdajati novih miljonov za vojne priprave, katerih svot ji seveda sedaj nikdo ne povrne.
Skoraj se vidi, kakor bi Srbija hotela izzvati takozvano kazensko eks-pedicijo s strani Avstro-Ogrske. Ali si ne more povedati, da bi pri taki trmoglavosti nasproti nasvetu 5 velesil, bile te popolnoma ravnodušne, ker je izključeno, da bi posegle vmes pri tej
žalostni vojski? Tukaj tudi ne more več reševati panslavistično bratoljubje, ki razpolaga samo z gromečimi besedami in pompoznimi uvodniki, pa ne z dobrim orožjem, s smodnikom brez dima. Kogar hočejo bogovi uničiti, tega udarijo s slepoto; to velja skoro o trmoglavosti Srbije. Videla je, da ne more razdružiti velesil. Tukaj Angleška, Francoska, Ruska in Italija, tam Avstro-Ogrska in Nemčija! In vendar reče ko kljubovalni trdovratni otrok: „Nočem tega, kar vi hočete! Jaz čakam na pravičnost Evrope", katera pa je že pred durmi. V trenutku je nastop Srbije nekoliko psihološko zagoneten, ali pa hoče priti k pameti šele, ko bo poskusila šibo, kakor kljubovalen otrok. Položaj je zopet resen, vendar ne smemo zgubiti upanja, da s^ ohrani mir. Srbija ni vredna, da radi nje nastane evropska vojna.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
Dne 3. tm. je dobil dr. Budisav-ljevič odlok sodnega dvora, s katerim se odbijajo kumulativno vsi predlogi braniteljev, da se pokličejo priče obtožencev. Prvi de prič obtožitelja je poklican na 17. tm. Do takrat bodo zaslišani obtoženci. Prič se bo zaslišalo vsak dan 15. Procesu sme prisostvovati le 47 oseb.
Včeraj se je nadaljevalo čitanje obtožnice, ki je bilo končano ob četrt na 2. —
„Veleizdajniki" si vsako jutro, ko pojdejo v dvorano, zapojejo kako pesem. So namreč mecl njimi jako dobri pevci, in sestavili so si lep pevski zbor. Včeraj so zapeli neko pravoslavno cerkveno „pesem pravičnikov in zmagovalcev", na to pa „Lijepa naša domovina".
Včeraj so na novo prišli časnikarji M. Mermeix od „Petit Journala" iz Pariza, F. Lupiš kot korespondent „Timesa", Marinkovič in Joksimovič iz Belgrada, knez Amiradjibi od „Odes-kiajih Novosti", Ilija Gorelik od „Rus-kago Slova", Andrej Petrovič Markovič od „Novoje Vremja", Bočkovski, ki zastopa „Pravo Lidu", ,Den' in ,Venkov' iz Prage ter kijevski list „Rada", Hej-ret od „Narodne politike" (Praga).
Danes se je začelo z zasliševanjem obtožencev.
Zagrebški listi med tem poročajo, da eo zamrli občinskega načelnika v Mali Vašici Markoviča, ker je osumljen veleizdaje.
Najnovejša brzojavno in telefonična poročila.
Vojska ali mir?
b Köln, 5. marca. (Brz. „Nar. D.") „Kölnische Zeitung" poroča v nekem telegramu iz Berolina: Trebalo bo še mnogo pogajanj, predno se bode rešil zamotan položaj, ki je nastal vsled odklonitve ruskega predloga s strani srbske vlade. Vendar je pri svojih zahtevah Srbija že mnogo popustila. Preostaja ji še jedino, da svojim izjavam poda uradno obliko, da lahko potem velevlasti svoje ukrenejo. Po-voljna izjava se lahko da Rusiji ali kaki drugi velevlasti, ki bi potem to naznanila Avstro-Ogrski, da se lahko začnejo pogajanja o gospodarskih vprašanjih in o trgovinski pogodbi. Tako si tukajšnji krogi predstavljajo rešitev te krize.
Različne vesti.
b Berlin, 5. marca. (Brz. „N. D") „Lokalanzeiger") javlja iz Petrograda, da je turški minister Rifaat-paša kon-feriral z ruskim ministrom za zunanje zadeve Izvoljskim o turško-bulgarskem sporu. Prišlo je do sporazumljenja.
b Berlin, 5. marca. (Brz. „N. D.") Iz Petrograda poročajo „Tageblattu", da so tamkaj zopet hišne preiskave in aretacije na dnevnem redu in sicer ker so se revolucijonarci zopet začeli nevarno gibati.
Trtire cine.
4. marca.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za mare 3475, za maj 34'50, za september 32'50, za december 3175. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'05, za oktober — december K 22.—. Tendenca stalna. — Vreme mrzlo.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 29— do 30—, za v dobavi K 30— do 305/8. Tendenca stalna.
Budimpešta, 4.marca. Pšenica za april 13'66, pšenica za maj 13'40, pšenica za oktober K 11.37, rž za april K 10 51, rž za oktober K 9"58, oves za april K 8'81, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 7'49. Promet 12.000 met. st.
Budimpešta, 4. marca. S v i -njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 139 do 140 vin, mlade, srednje 139 do 140 vin., mlade, lahke 139 do 140 vin.; zaloga 20.099 kom.
Svinjska mast v Budimpešti: 147'—, namizna slanina 127'—.
Borza za kmetijske pridelke: Cene za pšenico in rž poskočile za 10, za koruzo za 5 vin. Oves nespremenjeno. Promet slab.
Živinski trg na Dunaju: Prima ogrski voli 72—80 K. gališki 78—82 K, domači 86—92 K Tendenca mirna. Na sejm je bilo prignanih 4578 volov, med njimi 884 glav suhe živine.
Tedenski živinski sejem vGradeu, 4. marca: Na sejm se je prignalo 1070 glav (490 volov, 125 bikov, 373 krav in 82 telet.) Cene so bile: Pitani voli 37— 41 K (izjemna cena 43 K), napol pitani voli 32—36 K, suhi voli 28—31 K, voli za pitanje 27—32 K; pitane krave 26—31 K, napol pitane krave 20—24 K, suhe krave 11—17 K, biki 27—34 K, mlade krave dojnice (do 4. teleta) 27 do 32 K, starše dojnice 22—26 K, teine krave 23—26 K. (Vse cene so za 50 kg žive teže.)
Sejmi na Štajerskem.
Brez zvezde so letni in blagovni, z 1 zvezdo (*) živinski, z 2 zvezdama (**) letni in živinski sejmi.
8.	marca: Pilštanj**, Poljčane*" ;
9.	marca: Ormož (svinjski), Rogatec**;
Brežice (svinjski).
10.	marca: Vuhred*, Maribor*. Štras**, Št. Juri ob Taboru**, Št. Jakob** (laški okr.), Sp. Poljskava*, Kostrivnica**, Ptuj (za ščetinarje), Imeno (za ščetinarje), Kapele** 'pri Brežicah);
11.	marca: Breg pri Ptuj»-(svinjski), Gradec*;
12.	marca: Št. Juri ob j. t.**, Selnica ob Dravi**, št. Lovrenc na Drav. p.*;
13.	marca Slov. Gradec*;
15. marca: Arvež (za malo živino), Zdole pri Brežicah**;
1	6. m a r ca : Središče**, Cmurek**, Imeno (za ščetinarje), Vitanje**. Rečica**. Trbovlje**, Lemberg, Ptuj (za konje, govedo in ščetinarje). Podčetrtek**;
18.	marca: pri Ptuju*, Breg Videm ob Savi*;
19.	marca:
2	0. marca
Gradec*, Črna gora pri Ptuju (svinjski),
Svičina pri Marib.; Ljubno, Brežice (svinjski), Sv. Barbara (konj. okr.)**, Šmarje*, Studenci pri Mar*, Arvež*;
2 2. marca: Št. Jedert (laški okraj)*, Pernovo (pri Žalcu)**, Rogatec**, Žigarski vrh (pri Sevnici)**, Lemberg**;
2 3. marca; Ormož (svinjski);
2 4. marca: Maribor*, Gradec*, Ptnj (za ščetinarje), Imeno (ravnotako). Št. Ilj pri Velenju**.

Založništvo Ig. pl. Kleinmayr & Ferd. Bamberg v Ljubljani.
Pravkar so izšle v najinem založništva
Guy de Maupassant: Novele
Debeluška; Oskrbnik; Vrvica; Morilec: Srečanje; Končano; Pijanec; Nekdaj; Pismo, ki so ga našli pri utopljencu; Poleno; Resnična dogodba; Razbita ladja. Iz francoščine preložil: DR. IVO Š0RL1. Dr. Ivo Šorli, že najbolje znan kot samostojen pesnik, nudi s to svojo knjigo izboren prevod najlepših novel odličnega Francoza Guy de Maupassanta. ki jih bodo radi öitali v slovenski krogib. 8°, 220 strani. Broširane 3 K, elegantno vezane 4 K. 133 10-3
JEJ
I
l
Podpisani naznanjamo v svojem in v imenu svojih otrok in vsega sorodstva potrtim srcem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena hči, sestra, svakinja in teta, gospodična
JOSIPINA JAN
danes, dne 4. febr. 1909, v 38. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v soboto, dne 6. marca 1909 ob 4. uri popoldne, na okoliškem pokopališču.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v nedeljo ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi.
Nepozabno rajno priporočamo v blag spomin in molitev.
CELJE-BREG, 4, marca 1909.
Žalujoči ostali.
Naznanilo in priporočilo !
Usojam si vljudno naznaniti, da sem se kot domačin naselil v Celju kot
stavbeni in galanterijski klepar.
Svojo delavnico imam v hiši štev. I. Dolgopolje (Langenfeld). — Vsa v mojo stroko spadajoča dela bodem izvrševal točno in solidno ter po najnižjih cenah. — Sprejemam tudi vsa popravila. Priporočam se za naklonjenost in prav obila naročila ter obljubljam, da se bodem vedno vestno trudil zadostiti vsem na me stavljenim zahtevam.
142	Z odličnim spoštovanjem vdani	4-2
Anton Jošt, kleparski mojster.