Kamniški QbČAN
Št. 3
49. leto
Kamnik, 11. februar 2010
Pesem v pozdrav kulturnemu prazniku
V Domu kulture Kamnik je 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, potekala osrednja občinska prireditev 31. Območna revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda, ki jo je ob sponzorstvu obeh občin pripravila kamniška izpostava JSKD. Na reviji je nastopilo enajst pevskih zborov: Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas - zborovodja Janez Klobčar, Tunjiški oktet - zborovodja Aleš Sedušak, Ženski in Moški pevski zbor DKD Solidarnost - zborovodja Marko Tiran, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik - zborovodkinja Karla Urh, Moški pevski zbor PSPD Lira Kamnik - zborovodja
dr. Andrej Misson (klavirska spremljava Rok Rakar, harmonika Franc Plahuta in Albert Mrgole), Komorni pevski zbor Anima Kamnik - zborovodkinja Mateja Kališnik (klavirska spremljava Tomaž Pirnat), Komorni pevski zbor ©utna Kamnik - zborovodja Rok Rakar, Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik - zborovodkinja Andreja Martinjak, Mešani pevski zbor Odmev Kamnik - zborovodkinja Ana Smrtnik. Iz občine Komenda se je predstavil le Mešani pevski zbor Društva upokojencev - zborovodja Ignac Gorjanc.
Več na 5. strani.	VERA MEJAČ
Ob prihodu pevcev MPZ PSPD Lira Kamnik na oder je Tone Ftičar, vodja kamniške izpostave JSKD, z žalostjo povedal, da je dan poprej umrl najstarejši, 97-letni slovenski skladatelj, častni občan občine Kamnik in zborovodja prof. Viktor Mihelčič, ki je med svojim bogatim, ustvarjalnim delom tudi 15 let dirigiral pevcem DKD Solidarnost, bil pa je tudi prvi zborovodja Ženskega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik. Spominu na velikega Kamničana smo se zbrani v dvorani poklonili z minuto molka. Pevci PSPD Lira Kamnik z zborovodjem dr. Andrejem Missonom (na sliki del zbora) so nato ganjeno in občuteno zapeli DALEČ NEKJE skladatelja Viktorja Mihelčiča, ki so jo že prvotno uvrstili v programski list kot prvo pesem od treh. Liraši pogosto v svoj repertoar vključijo dela Mihelčiča.
Velika planina, ta naš biser in zaklad narave, je ponovno v središču pozornosti in vročih razprav. Pa ne le zaradi idilične zimske podobe. Zgodba o težavah družbe Velika planina d.o.o. je že kar dolga in nič ne kaže, da bi bila kmalu zaključena. Revizijsko poročilo je pokazalo na nepravilnosti pri poslovanju družbe in zadolženost družbe, s tem pa na nujnost dokapitalizacije, sicer bi družbi, ki je v stoodstotni lasti Občine Kamnik, grozil stečaj. Z revizijskim poročilom so se na seji v prejšnjem tednu seznanili občinski svetniki in se odločili, da družbo Velika planina rešijo pred stečajem z dokapitalizacijo s 180.000 evri za delno poplačilo zapadlih obveznosti. Občinska uprava pa mora do maja letos pripraviti predlog reorganizacije družbe z opredelitvijo, da sta nihalna žičnica in dvosedežnica javno prevozno sredstvo in služba,
ki bo obiskovalcem omogočala še naprej obisk Velike planine.
K večjemu in prijetnejšemu obisku najlepše pašne planine pa naj bi prispeval Mednarodni projekt »Listen to the voice of villages«, ki se izvaja tudi na območju Velike planine. V letošnjem letu bodo ob sofinanciranju z evropskimi sredstvi postavljeni usmerjevalni leseni kažipoti, informativne table in urejena pastirska učna pot z Velike na Malo in Gojško planino, ki bo obiskovalce seznanjala z bogato pastirsko dediščino tega območja. Velika planina bo v prihodnje vključena še v en mednarodni projekt - v zvezo vitalnih vasi, ki daje priložnost za predstavitev na svetovnem turističnem trgu.
SAŠA MEJAČ Več o Veliki planini na 2. strani.
Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 25. februarja. Rok za oddajo člankov je v petek, 19. februarja; oglasov in zahval pa v torek, 23. februarja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov:
sasa.meiac@siol.net
Prijetne počitnice!
Pred vrati so zimske počitnice, ki jih osnovnošolci in srednješolci že nestrpno pričakujejo. Da mladim nikakor ne bo dolgčas so za aktivno in ustvarjalno preživljan e počitniških dni tudi letos poskrbeli Mladinski center Kotlovnica, Športna zveza Kamnik v sodelovanju z Občino Kamnik, Terme Snovik in Velika planina. Verjamemo, da bodo v naravi, na snegu, v bazenu ali v prijetno ogretih prostorih, kjer se bodo srečevali mladi, počitniški dnevi kar prehitro minili. Lepo jih preživite, pa srečno!
urednica
Obiščite s in trgovin
3S
SPORT
I	PEROVO	H
II* I
ervis
o 3S ŠPORT.
VRHUNSKI SERVIS SMUČI
Izkoristite velik do 60% popust na smučarsko oblačilo in opremo!
Polovica celotne proizvodnje Svilanita ostaja v Kamniku
Direktorico podjetja Svilanit d. d. Kamnik Mojco ©ubic in predstavnico zaposlenih v nadzornem svetu podjetja Jano Malešič smo povprašali o tem, kako so njihove poslovne odločitve iz začetka leta 2009 vplivale na poslovanje podjetj a in na zaposlene, ki so obdržali službo po prvem večjem odpuščanju delavcev. Na 6. strani.
PRED IZBIRO SREDNJE ŠOLE ALI FAKULTETE
Ta konec tedna se bodo devetošolci in dijaki zaključnih letnikov seznanili s srednjimi šolami in visokošolskimi zavodi, ki pripravljajo informativne dneve v petek in soboto, 12. in 13. februarja. Tudi v Šolskem centru Rudolfa Maistra, kjer izvajajo gimnazijski program in prenovljen program ekonomskega tehnika, v novem šolskem letu pa bodo prvič vpisali generacijo dijakov programa predšolska vzgoja, so se na informativni dan dobro pripravili, zato bo obisk zanimiv, poučen in koristen. Informacije o možnostih pridobivanja izobrazbe na srednjih šolah in visokošolskih zavodih na 8. strani.
■-■•■ai^i
r


29^
IZ VSEBINE
AKTUALNO	na straneh 2 in 3
Omrežnina podražila vodo in kanalizacijo Živahna razprava ob sprejemu Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec Nujna čimprejšnja posodobitev železniške proge Ljubljana-Kamnik O urejanju prostora med Steletovo in Ljubljansko cesto Obisk Turistično informacijskega centra v letu 2009
KULTURA	na strani 4 in 7
Slovo od velikega skladatelja in častnega občana Viktorja Mihelčiča Koledar prireditev
Iz zbirke Mihe Maleša: Prešeren v slikarskih očeh
Razstava mozaičnih portretov V kamen ujet spomin
Fotografi z vsega sveta so se odzvali povabilu kamniških fotografov
ZANIMIVOSTI na strani 9
Nočni smuk Poljan Zimska liga Sv. Primož
Vstopnica za olimpijske igre v Vancouvru tudi smučarki prostega sloga Nini Bednarik
MED MLADIMI	na strani 12
©PORT	na strani 13
»
«
*
L «a
Dejmo Malči!<
Andreja Mali bo Kamnik in Slovenijo na olimpijskih igrah zastopala tretjič. Oglasila se nam je iz Vancouvra, prizorišča olimpijskih iger, kjer se pripravlja na pomembne tekme. Več na 9. strani.
Mlekomat NON STOP
Vabljeni
na naše mlekomate: Bakovnik Steletovain '. Medvedova ulica
■'iiitfj.ÉI
AvtoAkustika
tiabSiaiUK Vojkawi cffta ^ ÍŮ4tl ??? ??? Dofnlaitj Ljubijanska 71, iù31} SM JJJ iatU, mmfífíko<*fta24, f04TJ »ffSîfe Humnlkr Jfi, 71 if s JJJ
wHCW.auloak uslSk-a^i i
Hmůtíju Jamseki^Sveie domsee mteko
tmmsmmm'piAm
Moste 103,1218 Komenda, www.kmetija-jamsek.si^
11. februar 2010
AKTUALNO
Kamniški ObČAN
Novo dejanje nadaljevanke Velika planina
»če malo pomislim, je Velika planina zares pravi biser; nekatere, ki se ukvarjajo z njo, pomlaja že za poldrugo desetletje«
Pravzaprav je župan Tone Smolnikar morda še najbolj točno ugotovil, ko je na zadnji seji občinskega sveta v sredo, 3. februarja, o revizijskem poročilu in poslovnem načrtu družbe Velika planina d.o.o., kar je bila nedvomno najbolj vroča točka na seji, rekel, da se je vse skupaj ne le s kamniškim, ampak precej večinsko slovenskim biserom, z Veliko planino, začelo dogajati že v kar odmaknjenem prejšnjem stoletju in sicer 1993. leta, o čemer bi lahko morda kaj povedal tudi takratni predsednik izvršnega sveta občine Kamnik Miha Novak. Njegov predlog, naj ob petih predlaganih sklepih svetniki sprejmejo še sklep in predlagajo tožilstvu, da se proti županu uvede postopek, je bil ob tem prav šokanten. Takoj pa je dodal, da bo tako tudi lahko dokazal, da je ravnal odgovorno in da so zgodbe o biseru Veliki planini tudi drugačne, kot smo jih poslušali tokrat med sejo.
O županovem predlogu, o sa-moobtožbi, svetniki niso glasovali, so pa ob delnem razhajanju večinsko izglasovali pet sklepov v paketu. S 17 glasovi za in 9 proti so sprejeli vnaprej štiri pripravljene sklepe, da so seznanjeni z revizijskim poročilom, s poslovnim načrtom družbe za to in za prihodnje leto, z likvidnostnim položajem in da se v proračunu sprosti opredeljenih 180.000 evrov za dokapitalizacijo družbe Velika planina, s čimer bo družba delno poplačala zapadle obveznosti. V paketu so sprejeli še dodani peti sklep, ki so ga dobili na mizo pred začetkom seje, da bo občinska uprava do maja letos pripravila predlog reorganizacije družbe Velika planina d.o.o. z opredelitvijo, da sta nihalna žičnica in dvo-sedežnica javno prevozno sredstvo in služba, ki bo obiskovalcem omogočala še naprej obisk Velike planine.
Ta sklep je bil najbrž tudi odgovor na retorično vprašanje, ki ga je zastavil Robin Majnik, ki je ob ugotovitvi, da je družba Velika planina neobvladljiva in da kdor je posle sklepal, naj nosi tudi odgovornost, povedal, da vkolikor dostop na Veliko planino ne bo javna služba, naj gondola obratuje pač še toliko časa, dokler ima obratovalno dovoljenje. Potem pa bomo na Veliko planino še vedno prihajali, tako ali drugače, Korošci in Kamničani, saj je bilo slišati, da je gondola tako ali tako samo za Ljubljančane in Domžalčane.
Odločno proti cestni povezavi na Veliko planino je bil Matjaž Jug, ki je v razmislek postavil vprašanje, koliko bi stal stečaj in kakšne bi bile njegove posledice. Jugu in drugim svetnikom, ki so se »ogrevali« za stečaj je vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance Alojz Kolar pojasnil, da bi stečaj pomenil blokado vseh aktivnosti za dve, tri leta, pa tudi odstranitev naprav ne bi bila zastonj. Dva do tri milijone evrov bi veljala poravnava vseh obveznosti in odstranitev vsega železja z Velike planine, je navrgel župan. Slišati je bilo tudi pametne ocene po vzoru »po bitki je lahko biti general« - da bi župan moral predvideti sklad in vlagati vanj po 200 ali 250 tisoč evrov na leto in danes ne bi bil problem dokapitalizacije. Naj ljudje na referendumu povedo, ali so za Veliko planino ali ne, je menil Robert Kokotec.
Predlogov in mnenj, bolj ali manj všečnih, samovšečnih, resnih in politično intoniranih, je bilo še več. Velika planina je res
nadaljevanka občine Kamnik in tokrat je bilo odločanje le novo dejanje le-te.
Bolj kot samo dogajanje se velja zamisliti nad scenarijem, kako in kaj se bo dogajalo naprej. Bo Velika planina še naprej velika nedokončana zgodba bodočih občinskih parlamentarnih svetniških razprav in še posebno predvolilnih nabiranj točk? Upal bi si napovedati, da ne! Mnenje Mateja Tonina, da je naiven tisti, ki misli, da bo z dokapitalizacijo 180.000 evrov iz proračuna in s sprejetjem sklepa o javni službi problem rešen, je pravzaprav ovrgel Matjaž Jug z oceno, da Velika planina ne bo nikdar takšna, kot bi jo (danes) radi. Ima pač tri sezone na leto, od katerih pomeni poletna prihodek in rentabilnost, zimska je strošek (izguba), novembra in aprila pa bi nihalko lahko kar zaprli. Brez vode in vlaganj (v Veliko planino se namreč ni vlagalo toliko kot v Krvavec) je stanje takšno, kot je. Po oceni De-mitrija Perčiča na Veliki planini ni nič v lasti občine kot edinega
Bil sem priča pri razmišljanju o programu in zgovorni primerjavi enakih razvojnih osnov švicarskega Davosa in takrat jugoslovanskega, gorenjskega Jezerskega. Takrat so imeli Tržič, Rateče ob meji z Italijo in Kamnik železniško progo, govorilo se je celo o drugem tiru gorenjske proge. Jezersko je imelo takrat dvakrat na dan redno avtobusno progo Jezersko-Ljubljana-Jezersko (in nekaj časa celo Železna Kapla). Krvavec se je pozneje celo dogovorno s skupnim programom spogledoval z Veliko planino. Bil je to projekt, ko je bila za javni dostop na Krvavec opredeljena izključno žičnica, cestna povezava pa kot bolj ali manj resna možnost samo iz Tupalič z odcepom s ceste Kranj-Preddvor-Jezersko in to prek Možjance na Krvavec. Vendar je ta javna pot (celo že projektirana) imela izredno malo podpore zaradi onesnaževanja in mogočega razlitja nevarnih tekočin ob izrednih dogodkih (nesrečah). Ko je Krvavec, ki ga je upravljalo prevozno podjetje Avtopromet
proti kamniškemu delu in s tem povezavo proti Veliki planini za razsežnostno večje smučišče.
A začelo se je životarjenje Krvavca; žičnica stara in ozko grlo, problemi voda, hotel, ki je nastal iz planinskega doma, vikendi, poletna planinska paša, pohodniški vrh... Spodbujevalni motor je bil vsake toliko časa, da ni vse skupaj »umrlo«, le TV stolp, ki je zaradi stalne tehnične ekipe ljubljanske TV terjal urejen dostop. In tako je Krvavec po tihem dobil cestno povezavo iz Cerkelj, ki je bila takrat največja črna gradnja pri nas. Danes je to tudi cesta, ki lahko Krvavec izprazni smučarje ob izrednih razmerah na žični povezovalki iz doline. Sicer pa je žičnica še vedno glavna dostopna povezava in kot pravimo zakon.
Krvavec pa je iz tega osnovnega razmišljanja in dolgoročnega programa stopil daleč naprej, ko je dobil vodo in umetno zasneže-vanje. In tako je danes tu, kjer je, Velika planina pa tam, kjer je bila ob tako rekoč skupnem startu. Pravilno so ugotovili tisti kam-
družbenika oziroma lastnika, ve se, kako je s pašniki, čigavi sta obe gostilni, zato so gondola, sedežnica ter parkirišče edina osnova za trženje. Ugotovitvi je pritrdil Brane Golubovič, ki je ilustrativno komentiral tokratno razpravo in ukvarjanje s problemom nadaljevanke, da gre za 29 konceptov občinskega sveta in koncept ljudi, ki so tam, javni interes pa je le nihalka s sedežni-co. Zato je potrebno v dveh letih poplačati dolgove in poskrbeti za pogonsko kolo v višini blizu milijon evrov. Torej je ta hip mogoča le politična odločitev ali stečaj. Ostane pa seveda program s postopnim uresničevanjem, občina pa mora v prihodnje zagotavljati prevoz. Nedvoumno se je za to, da mora Velika planina ostati biser z gondolskim dostopom (pod nobenim pogojem pa ne s cesto) in s podporo evropskih sredstev ter z upravljanjem za različne aktivnosti, med katerimi pa ni smučanja, izrekel Rudi Pfajfar.
To je zgodba nadaljevanke Velika planina na 30. seji občinskega sveta iztekajočega se svetniškega mandata. Vendar ima tudi ta zgodba že napovedano nadaljevanje, saj mora občinska uprava do maja pripraviti predlog za drugačno družbo oziroma javno službo za dostop na planino, katere osnovna dejavnost bo prevoz z nihalko in dvosedežnico.
Ob tem je vredna spomina ugotovitev že omenjenega razpravljavca, da se v Veliko planino ni vlagalo toliko kot v Krvavec, da ima Krvavec vodo, Velika planina pa ne in da zaradi tega ima danes Krvavec smuko, Velika planina pa je glede tega odvisna od danosti od zgoraj.
Kranj, dobil prvi ratrak (teptalec snega v Jugoslaviji) je francoska firma Pomagalski razmišljala, da bi investirali v dostopno žičnico in naprave na Krvavcu. A je prevladala ocena, da so smučišča pod 1500 metri neekonomična, Krvavec pa da bi imel možnost za razvojno zimsko smučarsko turistično sezono samo na vrhu, na Velikem Zvohu. Imeti pa bi moral tudi vodo za umetno za-sneževanje na spodnjem delu, v drugem delu razvojnega programa pa smučišča tudi na vzhodu
ECíurniišlíi Občan - izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 15.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 8.30 do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 11. 2. 2010.
VeČina denacionalizacijskih postopkov Občine Kamnik je rešenih, neresen ostaja zahtevek Meščanske korporacije Kamnik
Občina Kamnik je udeležena v več denacionalizacijskih postopkih, nekateri so se uspešno zakljuËili, drugi pa se vleËejo že leta in leta. Tudi svetnik Matjaž Jug je povprašal občinsko upravo o stanju denacionalizacijskih postopkov, za katere večje objekte Občine Kamnik in zemljišča gre (Mali grad, občinska stavba, Velika planina...) in kdaj se pričakuje končanje postopkov.
Glede na stanje denacionalizacijskih postopkov, v katerih je udeležena Občina Kamnik, Ivanka Ogrinec, vodja oddelka za premoženjsko-pravne in splošne zadeve, pojasnjuje, da je glavnina postopkov zaključenih.
V zadnjem letu je bil zaključen postopek glede zemljišč, ki predstavljajo smučišča in pripadajoče objekte na Veliki planini in sicer tako, da občina še nadalje ostaja lastnik teh nepremičnin. Zaključen je postopek glede kompleksa gradu Zaprice. Denacionalizacijskemu upravičencu je bila dodeljena odškodnina, občina pa ostaja lastnica kompleksa. Za občino je ugodno rešen tudi postopek denacionalizacije Plečnikovih arkad na Glavnem trgu in del Glavnega trga. Glede teh nepremičnin mora sicer rešiti še nekaj vprašanj zaradi zapletenih vzporednih postopkov, ki so se glede teh nepremičnin odvijali, vendar je lastništvo občine nesporno.
Odprta pa ostajajo še vedno praktično vsa vprašanja glede zahtevka Meščanske korporacije Kamnik. Upravna enota je sicer v preteklih letih že izdala nekaj odločb glede vračanja kmetijskih zemljišč, predvsem glede gozdov v Kamniški Bistrici. Ker so bile vse odločbe s strani instančnih organov odpravljene, se zadeve ponovno rešujejo bodisi na prvi stopnji ali pa so ponovno v presoji. Pri vseh postopkih, kjer je kot upravičenka udeležena MKK, je namreč še vedno odprto pravno vprašanje glede njene aktivne legitimacije, kar pomeni, da še ni jasno ali izpolnjuje vse pogoje za vračilo, kot jih zakon zahteva.
Vitalni objekti občine Kamnik, kot so občinska stavba na Glavnem trgu 24, pobočje in stražni stolp Malega gradu, zemljišča na Žalah, zemljišča in objekti spodnje postaje nihalke Velike planine, so vključeni v zahtevek Meščanske korporacije. Njen zahtevek v zvezi s temi nepremičninami se glasi na vračilo v naravi. Ker o teh nepremičninah še ni bilo odločeno na prvi stopnji, občina pa je le stranka v tem postopku, Ogrinčeva ne more napovedati kdaj se bo postopek zaključil.
Omrežnina namenjena za nadaljevanje izgradnje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja
Da je omrežnina za vodo in kanalizacijo potrebna so se svetniki strinjali, nekateri so menili, da je previsoka, nekateri celo, da je prenizka, spet drugi, da gre za politično vprašanje
Se bo zgodba Velike planine uspela nadaljevati tako, da bomo tovrstnim prizorom obiska tega naravnega bisera priča tudi v prihodnje?
niški svetniki, ki so za razvojno osnovo poudarili vodo. Ko bo, če bo, se bo Velika (morda) celo po poznanem programu povezala s Krvavcem, oba pa bodo, tako kot že sedaj, večinsko polnili Ljubljančani in okoličani. Do takrat pa je prav, da je velikoplaninski biser dostopno dosegljiv in danostim primerno programsko živ. Saj je vendar naš; tako kot so Kamniška Bistrica, Zdravilni gaj Tunjice, Arboretum Volčji Potok, Snovik, Tuhinjska dolina...
A. ŽALAR
Leseni kažipoti, informativne table in pastirska učna pot na območju Velike planine
Mednarodni projekt »Listen to the voice of villages«, ki se izvaja tudi na območju Velike planine, je že v prvem letu prinesel dobre rezultate. V projektu poleg Občine Kamnik ter partnerja-Centra za razvoj Litija sodelujejo predstavniki vseh interesnih skupin na območju Velike planine, kar je pomembno za uspešno izvedbo projekta. Na Občini Kamnik so s potekom projekta zadovoljni, saj so se vanj aktivno vključili predstavniki agrarnih skupnosti, planinskih domov, turističnih in planinskih društev, družba Velika planina d.o.o., Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik in Logarska dolina d.o.o. ter ob tem pokazali pripravljenost, da vsak po svojih močeh prispeva svoje izkušnje, znanje, svoj pogled na prihodnji razvoj planine ter pri njem tudi aktivno sodeluje.
V letošnjem letu je v skladu z načrtom enotne označitve planine predvidena postavitev usmerjevalnih in informacijskih tabel ter ureditev pastirske učne poti, oba projekta pa sta sofinancirana z evropskimi sredstvi.
Usmerjevalne table, ki bodo nosile obliko lesenih kažipotov, bodo večinoma postavljene na viharnikih in bodo pohodnike oziroma obiskovalce usmerjale v pravo smer, kar je na območju Velike planine posebej dobrodošlo v slabših vremenskih razmerah. Na najbolj izpostavljenih turističnih točkah bodo postavili informativne table s kartografskim prikazom planine in označenimi potmi. Prva takšna tabla že stoji na Kranjskem Raku.
Kot pojasnjujejo na Občini Kamnik, nameravajo v okviru projekta vzpostaviti tudi tematsko učno pot - »Pastirsko pot« z Velike na Malo in Gojško planino. Na tej poti se bodo obiskovalci planine seznanjali z bogato pastirsko dediščino tega območja, pot pa bo povezala vse tri planine. V pripravi je zgibanka in dodatno gradivo, ki bo v pomoč predvsem vodnikom pri vodenju skupin ter predstavitvi tematske poti. Nadaljujejo se tudi postopki za registracijo velikoplaninskega trniča kot geografske označbe, saj ima edinstven pomen za kulturno dediščino in izročilo Velike planine.
Delovna skupina za območje Velike planine je v decembru, ko je v Forecheimu v Nemčiji potekal delovni sestanek vseh devetih partnerjev iz šestih sodelujočih držav v projektu, prejela pohvale za dobro in učinkovito delo. Na srečanju je bil predstavljen tudi načrt o vzpostavitvi zveze vitalnih vasi, ki bo realiziran takoj po končanem projektu. V zvezo vitalnih vasi bo vključena tudi Velika planina, kar bo za planino med drugim pomenilo skupno promocijo in predstavitev na svetovnem turističnem trgu.	sAŠA MEJAC
Občinski svet je na februarski seji s 16 za in 4 proti za vodo oskrbo in s 14 za in 6 proti za kanalizacijo potrdil tako imenovano omrežnino. Po razlagi Aleša Skorjanca, vodje oddelka za gospodarske javne službe, je omrežnina izključno prihodek občinskega proračuna in je namenjen za obnovo in novogradnjo vodovodnega oziroma kanalizacijskega omrežja oziroma tovrstne komunalne infrastrukture v občini. V primerjavi s sedanjo vodarino, ki še naprej ostaja nespremenjena, je pa doslej vključevala tudi amortizacijo, gre pri omrežnini za tisti del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture in vključuje stroške amortizacije ali najemnine, stroške zavarovanja, odškodnine, obresti oziroma vse v zvezi z gradnjo oziroma novogradnjo. Uporabnikom se omrežnina obračunava po dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov, določenih z močjo vodomera in pretokom v m3/h.
Predlog tako za omrežnino za vodo, kot za odvajanje odpadnih oziroma meteornih vod, je med svetniki povzročil kar nekaj slabe volje zaradi precejšnje podražitve, ki jo bodo v sedanji krizi občutili občani, kot je poudaril Matej Slapar in se zavzel za postopno povišanje. Robert Kokotec se je čudil, zakaj ta dajatev, če je bilo na odboru nedavno nazaj rečeno, da program urejanja in gradnje infrastrukture poteka v občini brez težav. Da gre pri vsem za čisto zavajanje, je menil Gregor Koncilija. Rudi Pfajfar pa je pojasnil, da je bilo doslej vse skupaj (v vodarini) in da je prepričan, da je strošek amortizacije oziroma omrežnine še premalo obračunan. Priznal pa je, da gre tudi za politično vprašanje. Bojan Klemen, direktor Komunalnega podjetja Kamnik, pa je posebej podčrtal, da gre za tako imenovano zakonsko obvezo, ki jo morajo uskladiti, pri čemer cene oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda ostajajo še naprej nespremenjene.
Tako imenovana »vodarina« je bila nazadnje spremenjena 1. julija 2003 in znaša za gospodinjstva 0,5028 €/m3 in 0,8970 €/m3 za gospodarstvo, »kanalščina«
pa je bila nazadnje spremenjena 17. junija 2005 in znaša za gospodinjstva 0,3923 €/m3 in 0,5965 €/m3 za gospodarstvo.
Omrežnine, ki jo opredeljuje Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, je začel veljati 8. avgusta lani. Primerjalni podatki v nekaterih občinah (Kranj, Medvode, Ttržič in še nekatere), ki so omrežnino že sprejele pred koncem minulega leta, kažejo, da so praviloma v vseh povečanja oziroma cene višje od predlagane v kamniški občini. Izjema je le občina Medvode. Sicer pa naj bi po izračunu ne pomenila drastičnega povečanja stroška na gospodinjstvo in sicer za 8,65 evra na mesec.
Bo pa omrežnina za javno vodovodno omrežje v občini prihodek proračuna povečala za dobrih 172.000 evrov, za javno kanalizacijsko omrežje pa za skoraj 350.000 evrov. Ta denar pa je tudi že razporejen; pri vodi za nadaljevanje izgradnje vodovoda v Studencih v znesku okrog 71.000 evrov in 680 metrov cevovoda s 5 hidranti in 11 priključki. Z nadaljnjo izgradnjo še 300 metrov cevovoda pa bo omogočena povezava na javni vodovod Poreber-Markovo, voda pa ne bo več klorirana. Prav tako bo povezan vodovod Rudnik z javnim vodovodnim omrežjem Kamnik (45.000 evrov), dokončan vodovod Novi trg (okvirna vrednost 42.000 evrov) in obnovljen vodovod Gozd, ki ga je občina usposobila in prevzela v upravljanje v preteklih letih.
Od pobrane omrežnine predvidenih skoraj 350.000 evrov pa je razporejenih za dokončanje kanalizacije Godič v znesku 228.000 evrov in za delno izgradnjo manjkajoče kanalizacije Stahovica v vrednosti skoraj 122.000 evrov.
Za oba projekta je že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Pri Godi-ču gradnja sistema že nekaj časa poteka, lani so začeli še zadnjo tretjino, ki bo letos zgrajena,nato pa bodo razpisali še preostali del investicije, v Stahovici bodo zgradili okrog pol kilometra kanalizacijskega sistema, ki bo hkrati nadaljevanje zgrajenega dela kanalizacije Godič.
ANDREJ ŽALAR
Kamniški ObČAN
AKTUALNO
11. februar 2010
Mobilnost dnevnih migrantov iz Kamnika in Domžal v Ljubljano
Nujna čimprejšnja posodobitev železniške proge Ljubljana-Kamnik
V okviru mednarodnega projekta »CO2 NeuTrAlp«, ki ga izvaja Center za razvoj Litija, je 4. februarja v Kamniku potekala delavnica z naslovom »Koncept mobilnosti za dnevne migrante v Ljubljano«. Srečanje, ki je potekalo pod strokovnim vodstvom Centra za raziskave mobilnosti, ki deluje v okviru Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru, je bilo namenjeno problematiki javnega potniškega prometa, predvsem težavam, s katerimi se srečujejo dnevni migranti iz smeri Kamnika in Domžal v smeri proti Ljubljani. Tako predavatelji kot udeleženci, ki so prispevali kar veliko konkretnih predlogov, so bili enotni, da bi za večjo uporabo javnih prevoznih sredstev bila nujna čimprejšnja posodobitev in elektrifikacija železniške proge Ljubljana-Kamnik, kar bi tudi skrajšalo čas potovanj, ter uvedba pogostejših direktnih linij vlakov.
Na delavnici je bila predstav- uporabljati javni potniški pro-
Ijena zakonodaja in sprejeti dokumenti s tega področja tako na lokalni/regionalni in državni ravni. Na splošno lahko pojem »trajnostna mobilnost« opredelimo kot zadovoljitev potreb vseh ljudi po mobilnosti, vendar obenem s tem tudi zmanjšamo promet. Cilj projektnih aktivnosti je izdelava koncepta mobilnosti za dnevne migrante v Ljubljano, oblikovala naj bi se tudi skupna vizija razvoja prometa in mobilnosti s poudarkom na javnem potniškem prometu. Najtežji korak je zagotovo sprememba obnašanja ljudi, da bodo začeli
met. V Sloveniji se več kot 20 % družinskega proračuna nameni za transport. Vlogo moderatorja na delavnici so prevzeli strokovnjaki iz Centra za raziskave mobilnosti, ki deluje v okviru Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru.
Kot primer dobrega pristopa k reševanju problemov na področju javnega potniškega prometa je bila izpostavljena Občina Dol pri Ljubljani, ki subvencionira avtobusno linijo od Senožet do Ljubljane. Zaradi tega se je povečala pogostost voženj, cena vozovnice se je zniža-
Deliva si - prevoz
V okviru projekta je izdelan spletni portal www.deliva.si, namenjen prebivalcem območja Srca Slovenije pri iskanju ali ponujanju skupnega prevoza. »Deljenje avtomobila« (car pooling) pomeni skupno uporabo vozila, ki ga upravlja voznik in si ga deli z enim ali več potnikom. Namen je, da zainteresirani vozniki preko spletnega portala ponujajo proste sedeže v svojem vozilu za določeno relacijo, hkrati pa na tem portalu proste sedeže iščejo iskalci prevoza. Tako si vsi potniki v vozilu delijo stroške z voznikom, hkrati pa zmanjšajo emisije CO2 in s tem konkretno prispevajo k ohranjanju okolj. Portal je zaživel ob prizadevanjih, da bi ga uporabljali pri svojih prevozih v šolo ali na delo.
la, povečalo pa se je tudi število potnikov, ki to linijo uporabljajo. Ukrepi na področju javnega potniškega prometa so tako v občini Dol naleteli na pozitiven odziv potnikov.
Okoli pet tisoč migrantov se dnevno vozi iz Kamnika v Ljubljano z osebnim vozilom. Zakaj ne z vlakom ali avtobusom?
Po predstavitvi so besedo dobili udeleženci delavnice, ki so izpostavili težave, s katerimi se srečujejo na svojih dnevnih potovanjih v Ljubljano. Kot največje pomanjkljivosti javnega potniškega prometa (avtobus in vlak) so izpostavili neudobnost in neučinkovitost. Iz Kamnika se dnevno v Ljubljano vozi z osebnim vozilom okoli 5.000 migrantov. Strinjali so se, da bi železnica morala postati hrbtenica javnega prometa, za kar pa bi bila potrebna modernizacija omrežja. Kot enega glavnih problemov so izpostavili hitrost potovanja, saj je čas ena najbolj pomembnih kategorij za sodoben način življenja in izbiro prometnega sredstva za potovanje. Predlagano je bilo, da bi se vsaj v času konic uvedlo več direktnih vlakov proti Ljubljani (Kamnik-Domžale-Ljubljana), brez vmesnih postaj. To rešitev bi bilo mogoče uvesti v kratkem času s sodelovanjem Slovenskih železnic, na katere je letelo precej kritik zaradi nefleksibilnosti.
Poleg občanov so bili na delavnici prisotni tudi predstavniki občin Kamnik in Domžale. Podžupan občine Kamnik Brane Golubovič je pozval župane na trasi Ljubljana - Kamnik, da se zavzemajo za to, da se posodobitev železniške povezave uvrsti v naslednjo finančno perspektivo. Poudaril je, da je moč v združevanju in povezovanju, saj se vse občine na tem območju srečujejo s podobnimi problemi na področju javnega potniškega prometa.
Problematiko železnic sta izpostavila tudi kamniška občinska svetnika Mateja Poljanšek in Robin Majnik. Po mnenju Pol-janškove je največja ovira pri vsakodnevnih potovanjih z javnimi prevoznimi sredstvi čas oziroma dolžina trajanja potovanja, zaradi česar se mnogi raje odločijo za osebni prevoz, Robin Majnik pa je dodal, da bi bila nujna priprava projekta za elektrifikacijo železnice.
Tovrstne delavnice so prvi korak pri izdelavi Koncepta mobilnosti za dnevne migrante v Ljubljano za občine Litija, Dol pri Ljubljani, Domžale in Kamnik, ki naj bi bil v okviru projekta CO2-NeuTrAlp zaključen do začetka aprila. Pilotne aktivnosti se izvajajo na delu območja »Srca Slovenije«, ki se sooča z nekaterimi perečimi problemi na področju prometa, zlasti veliko dnevno migracijo z osebnimi vozili v Ljubljano, nizko stopnjo osveščenosti ter odsotnostjo dolgoročne strategije načrtovanja trajnostne mobilnosti na tem območju
čj
SASA MEJAČ
Obisk Turistično informacijskega centra v letu 2009
Več kot polovica turistov slovenskih
O obisku Turistično informacijskega centra smo pisali po koncu poletne sezone, tokrat pa želimo predstaviti obisk Kamnika v celotnem koledarskem letu 2009.
Na TlC-u smo do konca decembra zabeležili 17.123 turistov, več kot polovica jih je bilo slovenskih. Tujih turistov je bilo največ iz Nemčije in Francije, tesno jima sledita Velika Britanija in Italija. V primerjavi z lanskim letom je upadlo število španskih, britanskih, hrvaških in japonskih turistov. Znatno pa se je povečalo število Cehov, Nizozemcev, Belgijcev, Izraelcev in Poljakov.
Največ turistov je bilo, kot leto poprej, v mesecu avgustu: 3.330. Največji dnevni obisk turistov smo zabeležili 15. avgusta, ko je TIC obiskalo kar 195 turistov.
Večino obiskovalcev Kamnika,
ki se oglasijo v TlC-u, zanima znamenitosti, ki si jih lahko ogledajo v samem mestu in okolici, informacije o tem, kje lahko prenočijo in kje kaj dobrega pojejo.
Tudi info točka na Malem gradu je bila dobro obiskana. Pri naših informatorjih se je v poletnih mesecih ustavilo 550 domačih in 673 tujih obiskovalcev, od tega si je notranjost kapele na Malem gradu ogledalo 492 turistov. Po Kamniku in okolici so naši vodniki v letu 2009 popeljali kar 1864 turistov, preko centralno rezer-vacijskega sistema pa je v občini Kamnik prespalo 90 oseb. Število rezervacij preko sistema na spletni strani www.kamnik-tourism. si in www.slovenia.info se vsako leto povečuje.
Zavedamo se, da bo potrebno še veliko vztrajnosti in promocije,
da bomo v naše lepe kraje pripeljali čim več turistov, ki se bodo k nam tudi radi vračali. Ponudba v Kamniku in njena kvaliteta se vztrajno povečuje. Verjamemo, da nam bo s skupnimi močmi in povezovanjem kamniških ponudnikov turističnih storitev to tudi uspelo.
Ob koncu poletja smo imeli še en zanimiv obisk iz daljnih krajev. Obiskala sta nas Jane Tara in Dominique Sweeney iz Sydne-ja. Mož in žena, on profesor na avstralski državni univerzi, ona novinarka. Slovenijo sta obiskala zaradi 29. festivala etnografskega filma Nordijske zveze za antropološki film. Zato sta po obisku Kamnika odpotovala v Koper, kjer se je na Univerzi na Primorskem odvijal festival. Pri nas sta obiskala
OBVESTILO
Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik
obvešča,
da je na spletni strani www.kamnik.si objavljen
Javni razpis za sofinanciranje programov športa v Občini Kamnik za leto 2010.
OBVESTILO
Občina Kamnik obvešča, da bo od 16. 2. 2010 dalje na spletni strani www.kamnik.si
objavljen
javni razpis za sofinanciranje mladinskih in kulturnih programov ter projektov za leto 2010.
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN
Zanimivi obiski v naših krajih
Pred časom smo pisali tudi o
obisku zakoncev Stevens iz ZDA na Turistično informacijskem centru. Gospod je bil prijatelj že pokojnega častnega občana Kamnika, plavalca Toneta Cerer-ja, s katerim sta vsak dan skupaj plavala v univerzitetnem bazenu v Ohiu. Pozneje smo stopili v kontakt s sinom gospoda Cererja in mu povedali o tem zanimivem obisku iz Ohia. Po novem letu pa nam je Tim Stevens že pisal o svojem srečanju s sinom Toneta Cererja, ki mu je ob tej priložnosti prinesel izvod Kamniškega občana, v katerem je objavljena njuna slika in ta zanimiva zgodba o njunem poznanstvu.
Vi sprašujete, župan odgovarja
O urejanju prostora med Ljubljansko in Steletovo cesto
M.©. izBakovnika sprašuje, ali je res, da se v predelu med Mercator centrom in objektom SKG načrtuje nova stanovanjska gradnja?
Območje B-5 Perovo, ki leži med Ljubljansko in Steletovo cesto (od Mercator centra do stavbe SKG) je opredeljeno v prostorskem planu kot območje s pretežno stanovanjsko gradnjo in se ureja z zazidalnimi načrti na podlagi urbanistične zasnove Kamnika iz leta 2002, ki predvideva pretežno stanovanjsko gradnjo na omenjenem območju. Gre za načrtovan in deloma že izveden središčni del urbanega območja naselja (Ljubljanska cesta kot osrednja mestna poteza ali mestna magistrala) in s tem za razvoj Kamnika seveda pomemben in občutljiv prostor tako v funkcionalnem kot oblikovnem smislu.
V to območje (v del, kjer so danes neurejena parkirišča) smo želeli umestiti tri nivoje garažnih boksov, na nivoju Ljubljanske ceste pa pet oddelčni vrtec, dvorano z 80 do 100 sedeži za srečevanje krajanov KS Zaprice in Perovo, poslovne prostore za pisarne za ti dve krajevni skupnosti, lekarno, v II. nadstropju pa po možnosti tudi podjetniški inkubator oziroma prostor, kjer bi našli možnosti mladi raziskovalci z novimi vsebinami. Ker pa območje opredeljuje več kot polovica stanovanjske gradnje, smo morali za izpolnitev te zahteve v prvem delu zarisati tudi stanovanja, prav tako, največji del, pa tudi v nadaljevanju. Ta izhodišča smo predstavili vodstvom KS Perovo in Zaprice in večkrat posebej poudarili, da so idejne zasnove za drugo fazo izdelane izključno zaradi zahtev pretežne stanovanjske gradnje, ter da realno govorimo o območju od Mercatorja do urejenih parkirišč. Sodimo, da tega predela ne bi smeli nikoli pozidati.
Predsednik KS Zaprice je bil navdušen nad projektom, medtem ko so predstavniki KS Perovo zaradi nerazumevanja vsebine tega ostro zavrnili. Treba je reči, da smo na Občini Kamnik na tak način prvič predstavili kakšen prostorski akt še v osnutku, ki pa bo očitno moral dokončno kot zamisel obležati pri pripravljavcu. Predstavitev je pomenila le preizkus ali lahko zagotovimo, ne samo prostorov za otroško varstvo, ampak bi dva objekta pomenila pomembno medgeneracijsko središče. Kar pa je najpomembneje, tukajšnji prebivalci se že desetletja ubadajo s pomanjkanjem parkirnih prostorov, danes neurejena parkirišča bi nadomestili s sodobnimi ter pomembno spremenili sedanje neprimerno stanje in izgled.
Predstavitev pa seje sprevrgla v razpravo, da Občina želi vse pozidati in naj vendarle zgradi zadostno število parkirnih mest. V okviru KS Perovo je ta predstavitev pomenila tudi izhodišče za nadaljevanje napadov na župana in sodelavce oziroma nadaljevanje zahtev, da po novi zakonodaji Občina etažnim lastnikom zagotovi tudi funkcionalna zemljišča. Upravljavcu teh večstanovanjskih stavb sem že lani posredoval odgovor, da bo ta dialog stekel takrat, ko bo Občinski svet sprejel OPN (občinski prostorski načrt) in odlok o namenu funkcionalnih zemljišč. V nasprotnem primeru lahko pride do izkoriščanja zelenic in drugih prostorov v zasebne namene, tako kot sej ponekod v Kamniku že tudi primerilo.
Zaradi večinskih negativnih odzivov posploševanja vsebine Občina zaenkrat ne namerava nadaljevati s pripravo prostorskega akta, dokler tudi vodstva krajevnih skupnosti in nekateri posamezniki ne ugotovijo, daje bila predstavitev in izdelava idejnih načrtov dobronamerna in v dobro predvsem bližnjim stanovalcem.
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
Mali grad je najbolj obiskana turistična točka v naši občini. Skupine turistov se vse pogosteje odloËajo za vodene oglede znamenitosti našega mesta.
Frančiškansko knjižnico, Zdravilni gaj Tunjice in Budnarjevo muzejsko hišo, ki je v nedeljo, 6. septembra gostila predstavitev knjige dr. Bojana Knifica »Ko v nošo se odenem« ter odprtje fotografske razstave Primoža Hienga »Ona v noši«. Bila sta navdušena tudi nad našim županom. Jane Tara me je po županovem nagovoru povprašala kdo je ta gospod in dodala, da mora imeti človek s tako karizmo prav gotovo kakšno pomembno funkcijo. Rekla mi je, da jo spominja na igralca Jacka Nicholsona.
Veliko zanimivih ljudi obišče naše kraje in upamo, da bodo tudi ti ponesli v svet dober glas o naših lepotah in gostoljubnosti.
URŠKA OSOLNIK Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik
Živahna razprava ob sprejemu Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec
Podsekretarka in vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik Liljana Juhart Mastikosa je svetnikom predstavila Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec že pri tretji točki, čeprav je bil v predlogu z vabilom uvrščen pod sedmo točko. Pobudo za prednostno obravnavo je še pred sprejetjem dnevnega reda dal Robin Majnik, ker je šlo za poznano in aktualno problematiko v občini.
Lani je občina Kamnik uskladila pravilnik z zakonom o vrtcih in ga sprejela na predlog sveta Vzgojno varstvenega zavoda Antona Medveda. Svet zavoda pa je letos ponovno obravnaval pravilnik in ga posredoval občini v sprejem. Tako se lahko otroka sprejme v vrtec, če je prostor, z izpolnitvijo starostnega pogoja 11 mesecev. Prednost imajo poslej otroci iz družin iz kamniške občine, saj so v prvotnemu kriteriju dodali 2 točki (10). Natančneje je opredeljeno potrdilo pristojnih institucij. Enoroditeljske družine morajo vlogi predložiti dokazilo. Sedanji kriterij upošteva tudi varstvo drugega otroka, čeprav je prvi v varstvu izven občine. Vloge za vpis otrok s posebnimi potrebami se obravnavajo prednostno.
Svetniki so imeli tako k razlagi kot predlaganim kriterijem kar nekaj pripomb in mnenj o varstvu v občini nasploh. Matej Tonin je menil, da je potrebno težiti k takšnemu pravilniku, ki bo sledil k čim bolj poštenemu sprejemu, prednost naj imajo družine z več otroki, da so enoroditeljske družine v težjem položaju in da so prav tako posebne družine z dvojčki, trojčki. Robin Majnik se je zavzel za plačilo subvencije za otroke, ki niso sprejeti v vrtec in se vprašal, kaj je z Mekinjskim samostanom, v katerem je tretjina praznega prostora in bi lahko nudil prostor varstvu otrok. Vid Kadunc je prepričan, da ima vloga, ki je vložena tretjič, izključno prednost ali je upravičena do subvencije. Rudi Versnik je pripomnil, da se o varstvu veliko govori namesto, da bi se temu primerno tudi gradilo. Menil je, da bo stanje ob sprejemu letos še slabše kot lani in napovedal, da bodo šli ljudje ob podpori na cesto.
Brane Golubovič je predlagal, naj se razpis za vpis objavi marca. Sicer pa pravilnik določa, da vrtec najmanj enkrat na leto v sredstvih javnega obveščanja, v enotah vrtca ter na spletni strani vrtca in občine objavi javni razpis za naslednje šolsko leto. Obrazec vloge za sprejem otroka v vrtec pa dobijo starši na sedežu, v enotah in na spletni strani vrtca ter občine.
Ob sprejetju pravilnika s 16 glasovi za je med svetniki prevladovalo prepričanje, da pravilnika z omejevalnimi kriteriji sploh ne bi potrebovali, če bi bilo prostora za sprejem dovolj. Ker pa je prostora premalo, je treba težiti k temu, da bodo kriteriji čimbolj logični in sprejemanje pošteno.
A. Ž.
4
11. februar 2010
KULTURA
Kamniški ObČAN
Slovo od velikega skladatelja in častnega občana Viktorja Mihelčiča
7. februarja, dan pred praznikom slovenske kulture, ki je bila zvesta spremljevalka Viktorja Mihelčiča - organista, pianista, glasbenega učitelja, mentorja, zborovodja, dirigenta, člana godbe in različnih instrumentalnih skupin, skladatelja in častnega občana Občine Kamnik, se je zaokrožila njegova bogata življenjska pot. Od velikega človeka se bomo spoštljivo poslovili v četrtek, 11. februarja, na kamniških Žalah, poklonili pa tudi na žalni seji v prostorih občine Kamnik v ponedeljek, 15. februarja, ob 16. uri.
S povzetkom njegovega ustvarjalnega, nadvse zanimivega in bogatega življenja, o katerem bi sicer lahko napisali knjigo, se mu poklanjamo ustvarjalci Kamniškega občana, ki ga je rad prebiral in z nami tudi večkrat sodeloval.
Viktor Mihelcic (1913 - 2010) je bil poznan kot vsestranski glasbenik; organist, pianist, skladatelj, glasbeni učitelj, mentor, zborovodja, dirigent, član godbe in član različnih instrumentalnih skupin.
Kot skladatelj je objavil več skladb za cerkev, več kot 70 skladb je napisal za otroške in mladinske zbore, bogata pa je tudi bera njegovih skladb za odrasle moške, ženske in mešane pevske zbore. Kar nekaj pesmi je Viktor Mihelčič uglasbil po naročilu Radia Ljubljana, ki pa so še danes hranjene v arhivu radijske hiše.
Pomembno mesto v skladateljskem opusu imajo tudi uglasbitve in priredbe partizanskih pesmi, med katerimi je najbolj poznano delo Domovina naša je svobodna.
Viktor Mihelčič je prišel v Kamnik leta 1938, ko je bil izbran za profesionalnega organista in zborovodja v župnijski cerkvi na ©utni. Ponovno se je vrnil leta 1945, po II. svetovni vojni, ko je začel delati na novoustanovljeni nižji gimnaziji kot glasbeni učitelj in pevovodja pevskih zborov. V nekaj letih je ustvaril zelo kvaliteten mladinski pevski zbor, vseskozi pa je pisal skladbe in dirigiral zborom. Zelo znano je njegovo udejstvovanje pri PZ Solidarnost Kamnik.
Med mnogimi priznanji in odlikovanji je Viktor Mihelčič leta 1991 prejel najvišje priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije - Gallusovo plaketo, leta 1997 pa je prejel naziv častnega občana Kamnika.
Viktorjevi začetki
Viktor Mihelčič se je rodil 3. februarja 1913 v Metliki, kjer so belokranjske rojenice položile malemu Viktorju glasbeni talent v zibel, ki mu je tekla v znani družini glasbenikov - Mihelčičev. V domačem okolju, osnovni šoli in metliški godbi je dobival tisto, kar je bilo potrebno za njegovo glasbeno rast. Njegov prvi stik z glasbo je bil, ko so Belokranjci na povabilo pesnika Otona Župančiča nastopili s pesmijo in plesom v ljubljanski Operi. Kot 12-leten fant je vodil kolo in pel. Župančič mu je poklonil knjižico »Sto ugank« s posvetilom Belokranjec-Belokranjcu. Glasbi se je popolnoma posvetil s 14. leti, ko je začel igrati flavto pri metliški godbi. V svet petja in glasbene teorije je Viktorja uvajal Viktor Kragelj, njegov učitelj v osnovni šoli. Mnogokrat je prepustil razred svojemu nadarjenemu učencu, pod vodstvom katerega so sošolci navdušeno prepevali. Po osnovni šoli se je Viktor z dvema bratoma vključil v metliško godbo (vodil jo je sodni oficial Ivan Drobnik), v njej je igral pikolo in flavto. S priporočilom strica Alojzija Mihelčiča, priznanega skladatelja, celjskega župana in senatorja, je bil Viktor sprejet na triletno orglarsko šolo v Celju. To je v dveh letih uspešno dokončal in dobil odlično glasbeno izobrazbo pri priznanih glasbenih pedagogih. Na orglarske šole so prišli le nadpovprečno nadarjeni učenci, ki so tam pridobili dobro glasbeno in splošno izobrazbo. Po končani orglarski šoli nekaj časa ni mogel dobiti ustrezne službe, končno jo je dobil v Šempetru v Savinjski dolini, kjer je opravljal službo organista, zborovodje in občinskega tajnika.
Glasba je Viktorja spremljala tudi pri služenju vojaškega roka v letu 1935; tam je po petih mesecih postal arhivar vojaške godbe, igral je flavto in dobil mesec dni nagradnega dopusta za pesem Oj divna Dalmacijo, ki jo je zapel na slovesnosti polka. Po vrnitvi od vojakov je šel v Ljubljano za organista k frančiškanom na Vič, kjer je vodil močan mešani pevski zbor, dober moški oktet in spoznal ljubljansko glasbeno življenje. Za to obdobje so pomembni zasebni študij harmonije, kontrapunkta in oblikovanja pri skladatelju in glasbenem pedagogu Srečku Koporcu, izpopolnjevanje orglarske igre in dirigiranja, srečanja in sodelovanja z Radom Simonitijem. V tem obdobju je Viktor že komponiral nabožne in posvetne pesmi; v Cerkvenem glasbeniku je Mihelčičevo latinsko mašo v As-duru ugodno ocenil Stanko Premrl.
Prihod v Kamnik
V Kamnik je prišel Viktor leta 1938, ko je bil izbran za profesionalnega organista in zborovodja v župni cerkvi na Šutni. Za to mesto
^ f
0
se je potegovalo 30 kandidatov, vendar so sposobnost in perspektivnost mladega Belokranjca ter priporočilo Stanka Premrla vplivala na odločitev, da so izbrali prav Viktorja. Mladi organist in pevovodja je resno zgrabil za delo, uspehi so se kmalu pokazali in Kamni-čani so ga »sprejeli«. Viktor se je kmalu uveljavil kot ustvarjalec in tudi komponist glasbenih vložkov (otroške igrice, Miklova Zala, Pri belem konjičku, Rokovnjači.). V času med obema vojnama so bile zelo priljubljene različne »igre s petjem«. V Kamniku in okoliških krajih so pripravili precej spevoiger, ki so vključevale veliko število igralcev in pevcev ( zelo popularni sta bili Mežnarjeva Lizika in Miklo-va Zala).
Njegove glasbene zagnanosti ni ustavila niti vojna
Lepo zastavljeno delo je prekinila druga svetovna vojna. V pre-dahih med borbami in pohodi je nadaljeval svoje glasbeno delo in poslanstvo z organiziranjem pevcev, pevskimi vajami in sodeloval na mitingih. Našel je čas tudi za komponiranje; takrat so nastale nekatere priljubljene partizanske pesmi. Ko so v maju 1944 ustanovili v Črnomlju godbo glavnega štaba NOV in POS pod vodstvom Draga Lorbka, je Bojan Adamič, ki je tudi občasno vodil to godbo, vključil vanjo Viktorja. Ob igranju flavte in drugih obveznosti je Viktor uglas-bil precej pesmi, med katerimi je najbolj znana Domovina naša je svobodna na besedilo Franceta Kosmača. Na posebnem natečaju spomladi leta 1945 je bila ta pesem izbrana za najboljšo, čeprav sta isto besedilo uglasbila tudi Pavel Šivic in Bojan Adamič. O vrednosti te pesmi govori tudi odločba takratne jugoslovanske skladateljske organizacije, ki je dodelila za vsako izvedbo dvojno število točk; posebno priznanje je prišlo nekaj desetletij kasneje, ko je ista pesem prišla v najožji izbor za slovensko himno.
Po vojni nazaj v Kamnik
Po demobilizaciji je Viktorja vleklo nazaj v Kamnik, kjer je novembra 1945 začel delati na novoustanovljeni nižji gimnaziji kot glasbeni učitelj in pevovodja pevskih zborov. Edina kamniška dvorana je bila v prirejeni gimnazijski telovadnici (danes O.S. Toma Brejca), kjer je bil na severnem koncu precej velik oder - tu je bil »dom« Viktorja in njegovih šolskih zborov. Več tisoč učencev je prepevalo in spoznavalo glasbo pod pedagoško in pevovodsko roko sposobnega učitelja. Tri desetletja sta pionirski in mladinski zbor »obvladovala« šolo, Kamnik in Slovenijo. Mladi pevci so navduševali kamniško
publiko na koncertih in akademijah, z nastopi na Radio Ljubljana in različnih gostovanjih. Zlasti v prvem desetletju je Viktor s svojimi mladimi pevci opravljal tisto vlogo, ki jo je kasneje prevzel radijski mladinski pevski zbor. Posebno težo je imel nastop »Mihelčičevega« zbora na odru ljubljanske opere; sodelovanje na slavnostni akademiji v družbi mojstrov slovenske besede je bilo priznanje in potrditev kvalitete zbora. Generacijam Mihelči-čevih pevcev so se najbolj vtisnili v spomin koncerti v Metliki, ki so bili del vsakoletnega nagradnega izleta »tja, kjer je naš pevovodja doma!« V tehtno izbranih programih je Viktor vedno predvidel nekaj točk za mlade soliste, ki jih je znal poiskati in pripraviti z zborom ali ob spremljavi klavirja. Pod njegovim vodstvom so prepevali Vera Štirn, Ada Stele, Lojze Radej, Meta Ziherl, Ema Prodnik in drugi.
Delo z zbori
Delo Viktorja s pevskimi zbori odraslih se je začelo že takrat, ko je kot 16-leten mladenič vodil čitalniški moški zbor v Metliki, nadaljeval v Šempetru v Savinjski dolini in tudi v Ljubljani, na Viču in v Kamniku.
Vodil je moški pevski zbor Delavskega kulturno-prosvetnega društva (DKDP) Solidarnost, Obrtniški pevski zbor, Mešani pevski zbor Planika, Ženski pevski zbor DKDP Solidarnost, Moški pevski zbor Zgornji Tuhinj, Moški pevski zbor Svobodna Črna, Mešani pevski zbor Titan in druge. Med delom z vsemi temi zbori je vodil tudi pihalno godbo in različne instrumentalne skupine ter sodeloval pri ustanovitvi kamniške glasbene šole (1952), kjer je nekaj časa poučeval flavto, klarinet in klavir. En sam Viktor je z vsemi naštetimi skupinami »absol-viral« preko štirideset koncertnih sezon, pri čemer lahko število vaj in nastopov ocenimo nad dva tisoč. Pevovodski staž Viktorja Mihelčiča je dolg pol stoletja.
Najdlje je vodil Moški pevski zbor DKDP Solidarnost (december 1945-1959 in 1973-1977). Uspešno, čeprav kratko pot (ukinitev zbora) je napravil z Mešanim pevskim zborom Planika (19511953). Minilo je dvajset let in nekatere pevke razpuščene Planike so uspele ustanoviti Ženski pevski zbor v okviru DKPD Solidarnost, ki ga je od začetka v letu 1975 vodil Viktor in ga kmalu pripeljal v vrsto najboljših ženskih pevskih zborov v Sloveniji. Odlični posnetki na Radiu naj bi bili »krivi«, da so Avse-niki povabili pevko Jožico Kališnik v svoj ansambel. Številne nagrade dokazujejo uspešnost vseh Viktor-jevih zborov.
Viktor Mihelčič -skladatelj
Viktor je objavil več skladb za cerkev: Marijine pesmi (1938), šest Marijinih pesmi za mešani zbor, Slava sv. Hostiji, pet obhajil-nih pesmi za mešani zbor (1939), Missa Immaculata za orgle in mešani zbor (1939), štiri postne za mešani zbor in orgle (1940) in še druge skladbe. V svojih skladbah ima smisel za lepo obliko, trden izraz in dobro modulacijo.
Največ pa je napisal svetnih skladb. Za otroške in mladinske pevske zbore je napisal več kot 70 skladb; bile so zbirke v samozaložbi kot Ringaraja (1968), deset pesmi s klavirsko spremljavo z naslovom Polžev rod, sedem a cappella mladinskih pesmi Tako ni cvetela še naša dežela (1958) in še mnogo pesmi, ki so izšle v mladinski glasbeni reviji Grlica in drugod. Precej pesmi je Viktor uglasbil po naročilu Radia Ljubljana in jih ohranja arhiv radijske hiše. Bogata je tudi bera Mihelčičevih skladb za odrasle moške, ženske in mešane pevske zbore; prek 50 jih je in pesmim mnogih slovenskih pesnikov je skladatelj dal »glasbeno obliko«. Pomembno mesto v skladateljskem opusu Viktorja Mihelčiča imajo uglasbitve in priredbe partizanskih pesmi, ki so in bodo z glasbeno govorico pričevale o težkih in prelomnih časih. Nekaj pesmi s klavirsko spremljavo je Viktor posvetil mlajšim in starejšim solistom. Med uspele uglasbitve Prešernovih pesmi sodi Mihelčičev samospev O vrba; skladba je bila prirejena za izvedbo s simfoničnim in godalnim orkestrom, zelo intimno zveni Prešernova in Mihelčičeva hvalnica gorenjski vasici v priredbi s spremljavo citer. Pesem Mateja Bora Domov bom šel je Viktor uglasbil za XI. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, tam so jo prvič izvedli basist Ladko Korošec, večtisočglavi zbor in pihali orkester; pesem zazveni zelo lepo tudi v komorni zasedbi ob spremljavi klavirja.
FEBRUAR/MAREC
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
petek, 12. februar 20h - Mestni kino Domžale
ZLOMLJENI OBJEMI (2009J
Los abrazos rotos, drama, režija: Pedro Almodóvar
ponedeljek, 15. februar 20H - Mestni kino Domžale ^ ČLOVEK NA ŽICI (2008)
Man on Wire, dokumentarni film, režija: James Marsh
sobota, 20. februar 10h - Sobotna otroška matineja Lutkovno gledališče Nebo
Po ljudski pripovedki: ZAKAJ TEČE PES ZA ZAJCEM
lutkovna predstava	^ ^ ^
sreda, 24. februar in četrtek, 25. februar 20h
Slovensko ljudsko gledališče Celje Simon Bent: ELLING komedija, režija: Andrej Jus
petek, 26. februar 20h DOBRODELNI STAND-UP VEČER
v organizaciji Dobrodelnega LEO cluba Domžale Nastopajoči: Martina Ipša, Vid Valič in Klemen Mauhler ,
nedelja, 28. februar 17h	'
11. GOSTIČEVI DNEVI - Slavnostni koncert
Nastopajo: Solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana
torek, 2. marec 20h GODALNI KVARTET APOLLON MUSAGETE
Pawel Zalejski (violina), Bartosz Zachlod (violina), Piotr Szumiel (viola), Piotr Skweres (violončelo)
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Ljubljanska 61, 722 50 50 www.kd-domzale.si
q
Viktor in njegova družina
Viktor Mihelčič je z ženo Zdenko zgradil topel dom v Paglavčevi ulici. Rodila sta se jima sin Matjaž in hči Alenka, vselej so ju razveselili štirje vnuki.
Kot upokojenec je Viktor živel v Domu starejših občanov v Kamniku, kjer je vsa leta z igranjem na klavir sodeloval na prireditvah in pri mašah.
Priznanja Viktorja Mihelčiča
Viktor Mihelčič je za svoje delo dobil tudi mnoga priznanja in odlikovanja, ki krasijo vitrine njegovega doma: medalja za hrabrost, red zaslug za narod 3. stopnje (1951), dve nagradi Toma Brejca (19661984), srebrna plaketa občine Kamnik (1973), najvišje priznanje Zveze kulturnih organizacij Slo-
venije - Gallusova plaketa (1991), 27. marca 1997 so občinski svetniki podelili Viktorju Mihelčiču naziv častni občan občine Kamnik. Ob imenovanju Viktorja Mihelčiča je bilo zapisano, da v pesmi Otona Župančiča zveni Bela Krajina, ki je Kamniku podarila moža - glasbenika: »izmeril je daljo in nebeško stran« in se ustalil pred vencem Kamniških planin. Ni se spraševal z besedami rojaka:
Če sem kremen, se raziskrim, če jeklo, bom pel, če steklo - naj se zdrobim.
Viktor Mihelčič se ni zdrobil. Raziskril se je in zapel kot bron!
In bron zvoni, zveni in poje -nam in bodočim rodovom!
(Povzeto po: Viktor Mihelčič-glasbenik, častni občan občine Kamnik; Janez Majcenovič; Kamniški zbornik 1998, str. 102-107)
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
http://www.kam.sik.si Petek, 12. 2. 2010
Dvorana Matične knjižnice Kamnik ob 19.uri
Filmska šola: Predava dr. DUŠAN RUTAR
Torek, 16. 2. 2010
Dvorana Matične knjižnice Kamnik ob 19. uri
SLAVA VOJVODINE KRANJSKE: Predstavitev izdaje prvega
celovitega prevoda knjige.
Pogovor z urednikom Marjanom Krušičem z Zavoda Dežele Kranjske in prevajalci.
Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita:
Kje: Matična knjižnica Kamnik Kdaj: sr^eda, 17. 2, ob 19.30 uri. Kdo: Zoran Furman
Kaj: Ekvador in Kolumbija - potopisno predavanje
Malograjski dvor, 18. 2. 2010 ob 19. uri: SREČANJA,
pogovori o knjigah
Yan Martel, PIJEVO ŽIVLJENJE
Ko Pi s starši in prebivalci družinskega živalskega vrta potuje v Kanado, doživijo brodolom in deček se znajde v reševalnem čolnu sam - z velikim bengalskim tigrom. Začne se 227 dni trajajoča robinzonada...
Roman se ponaša z Bookerjevo nagrado za leto 2002. Vodi: Tadeja Rode Teran
Malograjski dvor, 18. 2. 2010 ob 19. uri: SREČANJA,
pogovori o knjigah
Klun, PRIDE ŽENSKA K ZDRAVNIKU
Pogovor o knjigi, ki je predmet mnogih diskusij. Moški razkriva svoje varanje na smrt bolne žene. Vodi: Ivanka Učakar
Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije
Kje? Matična knjižnica Kamnik Kdaj? torek^, 23. 2. ob 17. ui^i
Kaj? predstavitev delovanja skupin starih ljudi za samopomoč
(ogled kratkega filma in pogovor ob tem) Vabljeni vsi, ki se radi družite s starejšimi ljudmi!
Matična knjižnica Kamnik, od 18. do 24. 2. 2010, od 18. do 21. ure OSNOVNI TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE
Udeleženci bodo spoznali svoj fotografski aparat, pregled funkcij fotoaparata in lastno fotografsko opremo, osnove in vrste kompozicij, razne forme, kršenje pravil, izbira motiva, perspektiva, programe za obdelavo fotografij, objavo fotografij na internetu, izdelava enostavnih spletnih strani, priprava fotografij za internet. Vse fotografije, narejene na tečaju, bo pregledala in ocenila komisija ter naredila izbor fotografij za razstavo v Matični knjižnici Kamnik. (sodelujejo člani Foto kluba Kamnik )
DOM KULTURE KAMNIK
www.domkulture.org
četrtek, 11. 2. 2010 ob 18.00 uri Zavod Sploh SONCE IN SONČICE
koncert za otroke za abonma Kam'nček in izven vstopnina: 5 EUR
petek, 12. 2. 2010 ob 19.00 uri
Foto klub Kamnik, FKVK Mavrica, FK Anton Ažbe Škofja Loka MAK
otvoritev meddruštvene fotografske razstave za izven vstop prost
petek, 19. 2. 2010 ob 20.00 uri TANJA ŽAGAR Z GOSTI
glasbeno-plesni šov za izven
vstopnina: 10 EUR
sreda, 24. 2. 2010 ob 17.00 uri Občina Kamnik
PODELITEV NAGRAD NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM OBČINE KAMNIK V LETU 2009
za izven
četrtek, 25. 2. 2010 ob 19.30 uri Brane Zavrsan Familija, MGL
SOLISTIKA - glasbena predstava za Maistrov abonma in izven vstopnina: 14/12/6 EUR
Kamniški ObČAN
OB KULTURNEM PRAZNIKU
11. februar 2010
Območna revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda
Pesem v pozdrav kulturnemu prazniku
V Domu kulture Kamnik je 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, potekala osrednja občinska prireditev 31. Območna revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda, ki jo je ob sponzorstvu obeh občin pripravila kamniška izpostava JSKD. Na reviji je nastopilo 11 pevskih zborov: Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas - zborovodja Janez Klobčar, Tunji-ški oktet - zborovodja Aleš Sedušak, Ženski in Moški pevski zbor DKD Solidarnost - zborovodja Marko Tiran, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik - zbo-rovodkinja Karla Urh, Moški pevski zbor PSPD Lira Kamnik - zborovodja dr. Andrej Misson (klavirska spremljava Rok Rakar, harmonika Franc Plahuta in Albert Mrgole), Komorni pevski zbor Ani-
ma Kamnik - zborovodkinja Mateja Kališnik (klavirska spremljava Tomaž Pirnat), Komorni pevski zbor Šutna Kamnik - zborovodja Rok Rakar, Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik - zborovodkinja Andreja Martinjak, Mešani pevski zbor Odmev Kamnik - zborovodkinja Ana Smrtnik. Iz občine Komenda se je predstavil le Mešani pevski zbor Društva upokojencev - zborovodja Ignac Gorjanc (poslušat jih je prišel tudi ko-mendski župan Tomaž Drolec z ženo Viko).
Zbrani smo pogrešali Moški pevski zbor iz Komende, ki se je do letos udeležil vseh revij. Na lanski reviji so se ti pevci v pesmi spomnili pomembnih jubilejev: 100-letnice rojstva skladatelja Radovana Gobca, 120-letnice rojstva kamniškega rojaka, pesnika Frana Albrehta in 96-letnice
rojstva častnega občana Občine Kamnik, skladatelja in zborovodja prof. Viktorja Mihelčiča.
Polni dvorani poslušalcev so pevke in pevci ubrano zapeli 33 pesmi domačih in tujih skladateljev. Njihove nastope je tudi letos strokovno spremljal selektor za regijsko tekmovanje odraslih zborov Gorenjske Mitja Gobec. Praznični program, prežet z glasbeno govorico, je povezoval vodja kamniške izpostave JSKD Tone Ftičar. Vsem sodelujočim in številnim obiskovalcem se je toplo zahvalil, čestital ob prazniku kulture, v svojem nagovoru pa opozoril na pomembnost zavedanja svojega jezika za narodni obstoj in okrcal odnos države do kulture.
V slavnostnem nagovoru je podžupan Brane Golubovič, ki skrbi za področje družbenih dejavnosti Občine Kamnik, ponosno poudaril, da občina zadnja
Mlada kamniška zborovodkinja Mateja Kališnik je na oder upravičeno ponosna pripeljala na prvi javni nastop Komorni pevski zbor Anima Kamnik (na sliki del zbora), ki se je »rodil« pred dobrimi štirimi meseci. Anima pomeni duša - pojejo s srcem in dušo in medse vabijo nove pevce in pevke. Veliko uspehov jim želimo!
: p -y]
Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik vodi vse od začetkov pred trinajstimi leti zborovodkinja Karla Urh. Na sliki del zbora med prepevanjem slovenske ljudske TI SI UR'CE ZAMUDILA, v kateri je lepo zapel solist France Ajdovec (zgoraj drugi z leve), ki se bliža osemdesetim, a mu po glasu to nikakor ne bi prisodili.
Vodenje Tunjiškega okteta, ki deluje že 23. leto, je lani prevzel prav tako 23-letni Aleš Sedušak. Preteklo leto so organizirali že 11. Srečanje vokalnih skupin.
O/
Ip ^^
y
Prejemniki številnih priznanj, nagrad in odličij doma in v tujini - pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Cantemus Kamnik. Lani je zborovodsko taktirko v roke vzela Andreja Martinjak. Na sliki del zbora.
m
Komorni pevski zbor Šutna, zborovodja Rok Rakar, deluje deset let. Na sliki del zbora ob nastopu solistke Katarine Rakar Pustinek (prva na levi) s koroško ljudsko Oj, te mlinar, ki je še posebej navdušila poslušalce.
»Hvala vsem vam, ki ustvarjate Kamnik preko društvenega dela ali kot posamezniki. Dajmo vrednote, ki so nekoč bile, postaviti na prvo mesto!« je v svojem nagovoru na osrednji prireditvi ob prazniku kulture poudaril podžupan Brane Golubovič pred nastopom Mešanega pevskega zbora Mavrica Srednja vas (na sliki del zbora) z novim zborovodjem Janezom Klobčarjem, zadnjih pet let pa je zbor s 27-letno tradicijo vodila Mateja Kališnik.
Mešani pevski zbor Društva upokojencev Komenda je bil ustanovljen pred osmimi leti na pobudo prizadevnega predsednika DU Komenda Janeza Kimovca. V njem prepeva 35 pevcev in pevk, ki jih vseskozi z občutkom vodi pevovodja Ignac Gorjanc. V obdobju osmih let je imel zbor preko 90 javnih nastopov. Najodmevnejša pa je bila v letu 2003 organizacija Srečanja pevskih zborov Slovenije v Komendi, na katerem je nastopilo 18 pevskih zborov s 500 pevci. Zbor je nastopil tudi na reviji pevskih zborov slovenskih mest z usnjarsko tradicijo, v Novem Mestu, Narodnem domu v Celju, Račah, Tržiču, Slovenj Gradcu in Novi Gorici. V oktobru 2009 je predstavljal upokojenske zbore Gorenjske na reviji pevskih zborov Slovenije v Cankarjevemu Domu v Ljubljani. Na osnovi ocene strokovne komisije so bili najštevilnejši in najboljši pevski zbor v Sloveniji, nagrajen z Zlato plaketo za najboljši zbor med upokojenci v Sloveniji. Ob tako pomembnem dosežku objavljamo spominsko fotografijo s takratnega dogodka, ki je pevkam in pevcem še posebej ljuba. V sredino so medse povabili župana občine Komenda Tomaža Drolca, prijaznega zborovodja Ignaca Gorjanca in predsednika Društva upokojencev Komenda Janeza Kimovca.
leta namenja več sredstev društveni dejavnosti, še posebej prosto-voljstvu, kateremu ljudje namenjajo svoj prosti čas, ki pa ga ni veliko, vedno manj. Hvale vredno je, da se ljudje družijo, kar je potrjevala tudi ta, od poslušalcev z navdušenjem sprejeta pevska revija kot največja prireditev v naši občini ob kulturnem prazniku. Golubovič se je za-
hvalil vsem, ki ustvarjajo Kamnik bodisi v društvenih dejavnostih ali kot posamezniki; pohvalil je tudi obiskovalce, kajti brez njih bi bilo to delo brez vrednosti. Zaključil je z besedami: »Dajmo vrednote, ki so nekoč bile, postaviti na prvo mesto!«
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
11. februar 2010
NAS POGOVOR
Kamniški ObČAN
Pogovor z direktorico podjetja Svilanit d.d. Kamnik Mojco ©ubic in predstavnico zaposlenih v nadzornem svetu podjetja Jano Malešic
Polovica celotne proizvodnje Svilanita ostaja v Kamniku
Po skoraj letu dni »zatišja« po prvih sunkih globalne gospodarske krize smo se ponovno oglasili v podjetju Svilanit d.d. Kamnik. Direktorico Mojco ©ubic in predstavnico zaposlenih v Nadzornem svetu podjetjaJano Malešic smo povprašali kako so njihove poslovne odločitve iz začetka leta 2009 vplivale na poslovanje podjetja in na zaposlene, ki so obdržali službo po prvem večjem odpuščanju delavcev.
Po medijskem »linču« pred slabim letom me je kljub najbolj črnim napovedim in namigovanjem medijske in ostale javnosti presenetila odprtost in sproščenost obeh sogovornic in pozitivna naravnanost poslovne vizije podjetja s strani generalne direktorice in predstavnice zaposlenih podjetja Svilanit Kamnik, ki ima kot vodja nabave v podjetju zahtevno, stresno in odgovorno funkcijo. Na vsa vprašanja, tudi najbolj direktna in neprijetna, sta odgovarjali zbrano, umirjeno, s preudarkom. Obe sta se si bili enotni, da so najbolj kritični meseci v podjetju minili v znamenju velikih dejanj in ne v znamenju nepotrebnih »velikih« besed.
Gospa direktorica, kako so vaše - za večino ljudi -preostre in za marsikoga usodne odločitve za reševanje podjetja Svilanit Kamnik z masovnim odpuščanjem delavcev spomladi 2009 vplivale na obstoj in rešitev podjetja Svilanit d.d. Kamnik in blagovne znamke podjetja?
Težka gospodarska kriza in globalna recesija se je dotaknila tudi in predvsem slovenske tekstilne industrije, ki že pred tem ni bila v zavidljivi situaciji. Nova situacija na trgu je od nas zahtevala takojšnjo stroškovno prilagoditev, kar pomeni tudi znižanje stroškov materialov, procesov proizvodnje ter obsega proizvodnje in s tem posledično tudi odpuščanje delavcev. Tako smo bili zaradi krize in težav v poslovanju podjetja prisiljeni odpustiti 146 delavcev oz. delavk. Ta drastična poteza je dejansko prizadela odpuščene delavce in njihove družine, vendar je bila s poslovnega stališča zaradi preživetja in obstoja podjetja in blagovne znamke Svilanit Kamnik nujno potrebna. S tem smo se izognili mukotrpnemu podaljševanju stanja negotovosti, agonije in brzenju podjetja v neizogiben stečaj, česar pa nismo hoteli niti smeli dovoliti. Naš cilj je bil jasen in samo eden - preživetje podjetja in ohranitev delovnih mest v najširšem možnem obsegu v okviru nujno potrebnega zniževanja stroškov delovne sile. Z našimi preteklimi poslovnimi odločitvami smo torej dosegli zastavljeni cilj - absolutno smo obvarovali blagovno znamko Svilanit in tudi dragocena delovna mesta.
Z moralnega in človeškega vidika nas zanima ali in kako sledite usodam vaših odpuščenih delavcev in delavk? Kaj se dogaja z njimi? Ali ste uspeli zagotoviti obljubljena sredstva za odpravnine (1,2 milijona evrov)?
Seveda. Usodam odpuščenih delavcev in delavk sledimo na različne načine, vendar konkretnih podatkov pri Zavodu za zaposlovanje Kamnik nismo mogli dobiti, ker so se odpuščeni delavci prijavljali kot brezposelni tudi v drugih krajih. Obveščeni pa smo iz raznih virov - predvsem od odpuščenih delavcev samih - da so v večini že dobili druge zaposlitve in so zdaj pomirjeni in zadovoljni. Lahko vam povem, da večjih zamer ni bilo, saj smo delavcem, ki so ostali brez službe, priskrbeli vse odpravnine, pripadajoče plače, regrese - skratka vse, kar jim je pripadalo po zakonu. Tako, da se je iz prvotne težke situacije vzpostavilo pozitivno stanje za večino odpuščenih.
Najpomembnejše vprašanje, ki zanima slovensko javnost in seveda predvsem Kamničane je seveda usoda sedanjih zaposlenih. Koliko delovnih mest ste s svojo poslovno strategijo
in odločitvami vendarle uspeli ohraniti? Kakšna je dejanska slika takrat napovedanih dodatnih masovnih odpuščanj delavcev?
Naj najprej in takoj povem, da dodatnih večjih odpuščanj delavcev nimamo v načrtu. Seveda je bilo v začetku lanskega leta zelo težko realno oceniti, koliko delavcev odpustiti. Vse je bilo odvisno od tega, kolikšen delež proizvodnje je še smiselno in poslovno zdravo obdržati. Resnično sta bila za nas meseca januar in februar izredno težka meseca, saj smo takrat sprejemali najtežje odločitve. Sledil je mesec odpuščanj, vendar se je že do poletja 2009 pokazalo, da je bila naša ocena optimalna, saj so se razmere stabilizirale. Tako smo veseli in ponosni, da smo ohranili 230 delovnih mest - kar pomeni preživetje, redne plače in socialno varnost za 230 ljudi in posledično tudi 230 družin. To pa ni zanemarljiva številka. Seveda se posamezne odpovedi še dogajajo in se verjetno še bodo dogajale, kar je povsem običajna poslovna praksa v vsakem podjetju (ne glede na globalno krizo!), vendar poudarjam, da to ni posledica krize in težav v poslovanju podjetja, ampak individualnih raz-ogov za takšne odločitve.
Zaradi možnosti stroškovne učinkovitosti in prilagoditve potrebam trga dejansko lahko še kdo v prihodnosti ostane brez službe, vendar večjih pretresov ne pričakujemo. In to zaposleni vedo. Na mesečnih sestankih jih redno seznanjamo s tekočo problematiko podjetja, z dogajanji v podjetju in prav tako s kratkoročno in dolgoročno poslovno strategijo podjetja.
Torej ob predpostavki, da bodo razmere na trgu podobne kot lani ob takem času in da se prodaja ne bo zmanjševala, nameravamo ohraniti obstoječa delovna mesta.
Kaj se dogaja z napovedano dokončno likvidacijo podjetja, ki ste jo predvideli ob koncu leta 2009?
S postopkom likvidacije matičnega podjetja smo leta 2009 dejansko pričeli, podjetje je še vedno v likvidaciji, vendar ocenjujemo, da bomo v letošnjem letu postopek prekinili.
Ali sopritiskijavnosti zaradi namigovanj, da se je likvidacija zgodila zaradi novega lastništvapodjetja, kjer ste večinska lastnica, pomirili?
Današnja slika dejanske situacije v podjetju kaže, da so bila vse skupaj resnično le in samo namigovanja brez trdnih argumentov. Pritiskov javnosti že dlje časa ni več, ker smo vse postopke vodili odprto in korektno. Zaradi takšnega načina poslovanja so si oddahnili tudi zaposleni delavci, vlada pozitivno vzdušje, ker ljudje niso več v strahu za delovna mesta - kot je bilo to v lanskem letu.
Mojca ©ubic, direktorica podjetja Svilanit d.d. Kamnik: »Prepričana sem, da bo podjetje Svilanit z zaposlenimi delavci in blagovno znamko preživelo in živelo na dolgi rok. Trdno verjamem v to, ker je v podjetju preveč strokovnega znanja, tradicije in vloženega minulega dela, da bi kdorkoli dopustil, da vse to propade, zamre in se pozabi!«
Zelo dobro se zavedajo, da bomo le s skupnimi močmi dosegli zastavljene cilje in pozitivne rezultate poslovanja. Zdaj že dobro vedo, da tisto, kar rečem, tudi dejansko udejanjim. Tako je vzpostavljeno obojestransko zaupanje. Ni pa bilo lahko.
Kaj za vaše podjetje pomeni sprejetje predlaganega zakona o minimalnih plačah? Kako lahko ta zakon vpliva na število delovnih mest v Svilanitu?
Seveda sprejetje tega zakona in dogovor v zvezi z njim lahko vpliva na število delovnih mest v prihodnosti. Pridružujem se mnenju, da lahko sprejetje predlaganega zakona o minimalnih plačah močno pretrese celotno slovensko gospodarstvo in tudi celotna slovenska tekstilna panoga ni izjema. Vendar ocenjujem, da je prisotnih še preveč neznank in da predlog zakona v celoti ne more biti spre-
jet, saj omogoča nesprejemljive banalnosti, kot npr., da bi imel delavec z višjim bruto dohodkom dejansko izplačano (neto) plačo nižjo, kot delavec, ki bi imel z novim zakonom zagotovljeno minimalno plačo. Ocenjujem in upam, da bodo ustrezni strokovnjaki znova pretehtali vse možne posledice sprejetja tega zakona in se odločali na podlagi razumnih in logičnih ugotovitev.
Absolutno pa se ne strinjam s splošnim mnenjem, ki je posledica pojavljanja v določenih medijih, da naj se v primeru, ko je dodana vrednost prenizka, dejavnost preprosto ukine. Menim, da to ni prava smer razmišljanja. V konkretnem primeru podjetja Svilanit Kamnik to vendarle pomeni preživetje in socialno varnost 230-ih zaposlenih in njihovih družin. Nikakor ne moremo in ne smemo tako razmišljati.
Kakšen je vaš komentar na članek kamniškega župana Antona Smolnikarja v Kamniškem občanu 26. 3. 2009 z naslovom »Mala šola prevzema Svilanita«, kjer na podlagi anonimnega pisma odpuščene dolgoletne delavke Svilanita namiguje na »nečiste« posle v t.i. trikotniku oz. med podjetji Svilanit Kamnik, Svilanit Zagreb in takrat ustanovljenim in kmalu zaprtim podjetjem Sviteks?
Še vedno nimam komentarja. Naj govorijo dejstva.
Kaj kažejo parametri v obsegu proizvodnje celotnega podjetja Svilanit d.d.?Ali kateri od programov izstopa? Kje se nadaljuje Svilanitovaproizvodnja?
Vsi programi se nadaljujejo, do sedaj nismo ukinili nobenega programa in artikla. Obseg proizvodnje se je, kot je bilo napovedano vnaprej, znižal. Ocenjujem, da 40 do 50 odstotkov celotne proizvodnje ostaja - seveda v Kamniku.
Kakšna je vaša ocena trenutnega stanja podjetja in kakšni so vaši poslovni cilji in strategija za leto 2010 in za leto 2011? Kakšen obraz vam kažejo tuji trgi?
Trenutno stanje v podjetju Svilanit d.d. Kamnik kaže še manjši del izgube. Najbolj je gospodarska kriza zadela hčerinsko podjetje Svilanit Zagreb in ima slabše poslovne rezultate, ki so posledica dodatnega znižanja prodaje. Podjetje Svilanit Zagreb je v letu 2009 poslovalo z izgubo. Seveda smo imeli tudi v Svilanitu za leto 2009 zelo visoko izgubo - rezultatov še nimamo. Poslovanje v hčerinskem podjetju Svilanit Beograd ni kritično in prav tako kot preteklo leto ponovno prikazuje dobiček od poslovanja.
Z veseljem vam sporočam svežo informacijo, da smo prejšnji teden na Poljskem v mestu Krakov ustanovili novo hčerinsko
podjetje. Tako trenutno obstajajo v okviru matičnega podjetja Svilanit d.d. Kamnik še štiri hčerinska podjetja - Svilanit Svila Kamnik, Svilanit Beograd, Svilanit Zagreb in Svilanit Poljska.
Prisotni pa smo tudi na drugih tujih trgih, t.j. v Italiji, Avstriji, Švici, Belgiji, na Poljskem, Češkem, Slovaškem, nekaj celo v Rusiji in nenazadnje v Bosni, Makedoniji, Črni gori in (kot rečeno) v Srbiji in na Hrvaškem.
Poslovna strategija podjetja je naravnana na krajši rok, t.j. na leto 2010. Čeprav smo se stroškovno prilagodili z znižanjem obsega proizvodnje in postali stroškovno učinkovitejši, vemo, da bo za nas leto 2010 še zelo težko. Vendar nikjer ne planiramo večjih izgub in to je spodbudna informacija. Torej v tem letu delujemo operativno, kar pomeni pridobivanje novih poslovnih povezav in utrditev blagovne znamke na domačem trgu in seveda tudi na tujih trgih.
Seveda imamo svojo dolgoročno vizijo podjetja v smislu širitve prodaje na tuje trge in verjetno tudi širitve asortimana.
Za pozitiven zaključek naj povem, da pripravljamo novo kolekcijo iz programa kopalnih plaščev in brisač tradicionalne kakovosti naše blagovne znamke in bo na trgu aprila tega leta.
Kaj želite sporočiti javnosti, predvsem prebivalcem mesta Kamnik in nenazadnje svojim zaposlenim delavcem?
Sama spoštujem bogato tradicijo blagovne znamke in strokovno znanje, ki ga podjetje Svilanit Kamnik že od leta 1938 ohranja in nadgrajuje. Prepričana sem, da bo podjetje Svilanit z zaposlenimi delavci in blagovno znamko preživelo in živelo na dolgi rok. Trdno verjamem v to, ker je v podjetju preveč strokovnega znanja, tradicije in vloženega minulega dela, da bi kdorkoli dopustil, da vse to propade, zamre in se pozabi!
Mât i ES
MIZARSKE IN SELITVENE STORITVE
Tomaž Hribar s.p., Pirševo 2, Laze v Tuhinju Tel.: 031 438 452 e-mail: matles.tomaz@gmail.com; www.mizarstvo-matles.com
Jana Maletič, predstavnica zaposlenih v Nadzornem svetu in vodja nabave: »V teh težkih časih se je med ljudmi razvila velika vrednota - delo. Danes je vrednota delo samo in delavci so stimulirani, ker so ohranili zaposlitev. Pomemben in pozitiven je podatek, da v vsej zgodovini Svilanita izplačila plač nikoli niso zamujala niti za en dan! V teh nepredvidljivih časih pa takšno »izplačilno« varnost delavci še kako potrebujemo.
Ste predstavnica zaposlenih delavcev podjetja Svilanit d.d. Kamnik in nobena človeška zgodba vaših sedanjih in nekdanjih sodelavcev vam ni tuja. Poraja se nam vprašanje, kaj se dogaja v vašem podjetju skoraj eno leto po težki krizi v začetku leta 2009?
Čas je dozorel, da se po daljšem molku dotaknemo samega začetka gospodarske krize v Sloveniji in znotraj podjetja Svilanit. Namreč, ko je začela prodaja padati, smo takoj vsi vedeli, da v takšnem obsegu ne bomo preživeli. Tako je tudi s strani delavcev prišla jasna inciativa, naj se vendarle ukrepa in z določenimi odločitvami reši podjetje pred stečajem in propadom. Seveda smo bili sprva vsi ujeti v stanje šoka zaradi nujnega masovnega odpuščanja in začetega postopka likvidacije matičnega podjetja. Vendar smo situacijo sprejeli in smo zaupali vodstvu in skupnim strateškim odločitvam za reševanje podjetja, da bo vse korektno izvedeno - in je tudi bilo!
Kot je povedala že generalna direktorica, so prav vsi odpuščeni delavci prejeli odpravnine, veliko delavcev se je tudi upokojilo. Moram povedati, da smo
kot tekstilci navajeni »garati« in to je znano, zato je tudi večina naših odpuščenih delavcev kaj kmalu našla drugo zaposlitev. Ko se sedaj srečujemo, je povsem drugače, kot je bilo lani ob takšnem času. Takrat so bili vsi brez izjem močno prizadeti, čustveno razburjeni ali potrti, saj je veliko delavcev dobesedno živelo za podjetje - tu so pustili svojo mladost, svoje sanje in vizije - in čez noč so postali »višek«. To je sprva izredno težko razumeti in skoraj nemogoče sprejeti. Vendar je to takrat situacija od nas zahtevala. Zato dajemo priznanje, vso zahvalo in pozornost tistim, ki so odšli. Danes pa, ko se srečamo, zadovoljni povedo, da so rešeni. Ni več negotovosti. Imajo zaposlitev, socialno varnost in človeka vredno življenje. Tudi mi, ki smo ostali, smo zaradi tega lažje zadihali. In nenazadnje smo ponosni, da smo ostali proizvajalci!
Kako ste zaposleni delavci, ki ste ostali v podjetju, ocenili ravnanje vodstva ob samem odpuščanju vaših takratnih sodelavcev? Kako so reagirali odpuščeni delavci?
Ocenjujemo, da so bili pot, strategija sanacije podjetja in izvedeni postopki pravilni in korektni. Seveda so ostale še nekatere manjše zamere, vsaka drugačna trditev bi se lahko pokazala kot sprenevedanje. Vendar je poštena politika vodstva, vključitev sindikata in predstavnikov delavcev v občut-jivo situacijo pripeljala do optimalnih rezultatov. Predstavnica sindikata ga. Nevenka Kregar je zelo realna in odločna. To se je pokazalo, ko je prišlo do preloma in smo skupaj z vodstvom ocenili, da je bila to edina možnost in smo poskrbeli, da tisti, ki odidejo, odidejo dostojanstveno - z izplačanimi plačami in odpravninami. Če bi čakali in »životarili«, bi dočakali le stečaj in bi vsi ostali brez vsega.
Visoka etika in moralna drža naše generalne direktorice se je prikazovala sproti v obliki njenega posluha za vsakega posameznika in ob vsaki človeški zgodbi posebej. Samo kot primer lahko navedem kar nekaj situacij, kjer je zaposlenim manjkalo le nekaj mesecev do upokojitve oz. izpolnitve pogojev za čakanje, jim je vodstvo pogodbo podaljševalo, da
so dosegli določene zahtevane in zakonsko predpisane pogoje. Nismo jih kar »brez milosti vrgli na cesto.« Vodstvo je v danih razmerah upoštevalo predvsem človeški faktor. Generalna direktorica je sicer trd in zahteven pogajalec, ker je odgovorna za obstoj celotnega podjetja, vendar kar obljubi, tudi izpolni. To nam je dokazala in zdaj smo se na to že navadili, kar deluje absolutno pomirjujoče.
Kako pa ste vi osebno in ostali zaposleni, ki so po veliki »čistki« ohranili svoja delovna mesta v podjetju, doživeli in občutili medijski »linč« vodstva podjetja Svilanit?
Mediji so nas v najšibkejšem trenutku dodatno premočno obremenili in nas vse skupaj, ki smo ostajali - z blagovno znamko vred - spravili na zelo slab glas. Ni enostavno povrniti zaupanja javnosti, naših poslovnih strank in seveda naših lojalnih kupcev. Rada bi poudarila, da so na televiziji in v večini časopisov predstavili zgodbe, ki javnosti niso bile predstavljene tako kot so se dejansko dogajale.
V	našem krhkem trenutku so nam mediji resnično dodatno zamajali ugled, renome, zaupanje in nam s tem povzročili posredno in tudi neposredno škodo. Kot vodja nabave sem se zelo trudila in se še trudim, da povrnem zaupanje v naše korektno poslovanje npr. pri starih poslovnih partnerjih in dobaviteljih in pa seveda veliko truda vlagamo v iskanje novih poslovnih partnerjev. Želeli bi si, da so nam mediji v pomoč in ne obratno.
Zaposleni smo bili razočarani tudi nad medijskim pojavljanjem kamniškega župana Antona Smolnikarja in njegovim nastopom na televiziji. Zelo nas je zabolelo, ko nas je s svojo nepreverjeno izjavo in komentarjem o verjetnem stečaju podjetja dodatno stisnil ob zid in dejansko povzročil popolnoma negativne odzive pri poslovnih partnerjih in konec koncev tudi pri končnem kupcu.
V	naši izredno težki situaciji smo od njega pričakovali vsaj moralno podporo. Veliko truda smo mora-i vložiti, da smo uspeli prepričati svoje obstoječe partnerje, da niti slučajno ni nikoli bilo govora o stečaju, temveč le o likvidaciji podjetja - kar pa je seveda čisto nekaj drugega. S tem je zamajal
usodo še »živega« in zdravega dela podjetja. To pa je 230 ljudi in njihovih družin, kar nikakor ni zanemarljivo!
Za konec najinega pogovora nam zaupajte, kakšne izzive vam prinaša leto 2010?
Realno se zavedamo vseh težavnosti in poslovnih izzivov tega leta, ki je pred nami. Zavedamo se, da mora prav vsakdo poprijeti za vsako delo. Predvsem je to občutiti v proizvodnji, ker so zaradi zmanjševanja obsega delovne sile določeni proizvodni procesi nekoliko okrnjeni. Veliko imamo strokovnega znanja in ljudje so resnično pripravljeni delati. Zato lahko nadaljujemo z več kot 70-letno tradicijo Svilanita in se borimo naprej. Trudimo se in zadali smo si cilj, da ostanemo vodilni v svoji panogi na slovenskem trgu, ki je sicer nepredvidljiv, vendar svojim kupcem s svojo tradicijo in predvsem z visoko kvaliteto zagotavljamo, da ostajamo opazni in prisotni tudi v bližnji in daljni prihodnosti. Ni pa vse odvisno le od nas, temveč tudi od zakonitosti domačega in tujega trga, predvsem od ekonomske situacije in kupne moči.
V obdobju lanskoletne krize smo se zavedali resnosti situacije in napeli smo vse sile, vložili veliko truda in aktivnosti, da preživimo. Želimo pa si še mnogo več od tega, t.j. boljše plače in s tem višji življenjski standard. Do uresničitve tega cilja pa je pred nami še težka pot, polna odrekanja. Proizvodno delo poteka v dveh izmenah, tudi komerciala deluje »v dveh izmenah«, kar pomeni, da delamo od jutra do poznih popoldanskih ur. Vendar smo pripravljeni vlagati več, da bomo v prihodnosti dosegli še več, kot imamo v tem trenutku. Zanimivo in spodbudno za ta trenutek pa je, da se je kljub ali pa prav zaradi nizkih osebnih dohodkov (predvsem v tekstilni industriji) med ljudmi razvila druga, veliko večja vrednota - delo. Danes je vrednota delo samo in delavci so stimulirani, ker so ohranili zaposlitev. Pomemben in pozitiven je podatek, da v vsej zgodovini Svilanita izplačila plač nikoli niso zamujala niti za en dan! V teh nepredvidljivih časih pa takšno »izpačilno« varnost de-avci še kako potrebujemo.
Pogovarjala se je NINA IRT
Kamniški ObČAN
KULTURA
11. februar 2010
7
V KAMEN UJET SPOMIN
V imenitni stari hiši z bogato zgodovino na Šutni 35 v Kamniku je pred dobrim letom dni ljubiteljem kulture odprla vrata
Šola Idej, ki jo vodi prizadevna Kamnicanka Nataša Makovec.
ek,
ce nove razstave mozaičnih portretov akademske slikarke
Minuli petek, 5. februarja, je gostoljubno sprejela obiskoval-
Barbare Ravnikar z naslovom V KAMEN UJET SPOMIN. Prva mozaična razstava v Kamniku je na ogled do konca marca od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob četrtkih pa tudi popoldan od 17. do 19. ure.
Razstavljeni mozaiki so umetniško dovršeni portreti znanih Slovencev, predvsem kulturnikov, tako lahko občudujemo mozaike Ivane Kobilce, Saše Pavček, Mire Miheličeve, Karle Bulovec, Vitomila Zupana in njegove žene Nike, Sv. Ane... Posebno mesto pa zavzema s Kamnikom tesno povezan mozaik generala in častnega meščana Rudolfa Maistra.
Slikarka Ivana Kobilca (1861-1926).
Nataša Makovec, lastnica in vodja Šole Idej, je po pozdravu zbranih, ki so povsem napolnili galerijski prostor, predstavila avtorico akademsko slikarko Barbaro Ravnikar in opozorila na nastajajoči mozaični portret znamenitega Kamničana, častnega občana, zdravnika in zbiratelja umetnin dr. Nika Sadnikarja, ki nam razkriva pot nastajanja mozaičnega portreta, ki zahteva poleg talenta mnogo časa, natančnosti in potrpežljivosti. Končno podobo bo dobil konec marca ob prazniku občine Kamnik.
Bojana Campa, univerzitetna diplomirana umetnostna zgodovinarka, je avtorico razstave Barbaro Ravnikar predstavila kot drzno in genialno likovno ustvarjalko. Spomnila je na zgodovino mozaika, ki izvira iz Asirije in Mezopotamije izpred tri tisoč let, mozaično tehniko pa so odlično obvladali stari Rimljani in Grki.
Kot so ugotavljali obiskovalci razstave, je ustvarjalki z mozaično tehniko uspelo zapisati upodobljene osebnosti v večnost. Prav vse je prevzel veličasten mozaik Rudolfa Maistra. Velik častilec generala Maistra dr. Niko Sadnikar je ob tem poudaril, da naj bi ta mozaik odkupila občina Kamnik in ga postavila v Maistrovo rojstno hišo na Šutni, ki že vse predolgo čaka na ureditev vsaj spominske sobe.
Ustvarjalka Barbara Ravnikar, ki je znanje pridobivala v mozaičnih šolah v Italiji in na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer zaključuje magistrski študij, je ob predstavitvi razstavljenih mozaikov posebno pozornost namenila portretoma kiparke in slikarke Karle Bulovec (obe namreč nista mogli razpeti svojih umetniških kril zaradi finančnih težav) ter duhovnika, urednika in publicista Marijana Markežiča iz Gorice, ki ji je pomagal na umetniški poti.
Obiskovalce prijetnega kulturnega dogodka je navdušila tudi mlada violinistka Sofia Agnesa Jakuncev s čudovitimi zvoki, ki jih je izvabljala iz violine, ter s prav tako prisrčno in prepričlji-
Posebno mesto med mozaičnimi upodobitvami portretov zavzema s Kamnikom tesno povezan mozaik generala in častnega meščana Rudolfa Maistra. Nanj sta upravičeno ponosni njegova avtorica, akademska slikarka Barbara Ravnikar (na levi) in Nataša Makovec, lastnica in vodja ©ole Idej, ki do konca marca gosti razstavo genialne likovne ustvarjalke.
vo recitacijo Prešernove pesmi Le čevlje sodi naj kopitar. Tako razstavljena dela kot spremljajoč program so pritegnili pozornost in obiskovalci so se v prijetnem vzdušju ter pomenkih še lep čas zadržali.
»Mozaik ponuja iluzijo brezčasnosti. To večnost materiala
Iz zbirke Mihe Maleša
Prešeren v slikarskih očeh
V Medobčinskem muzeju Kamnik so v zadnjem mesecu postavili na ogled dve razstavi. S prvo: Ongrovci, prvi Trzinci - arheološke priče preteklosti do 20. februarja gostujejo v Centru Ivana Hribarja v Trzinu. Avtorica razstave je kustosinja arheologinja Janja Železnikar. Z drugo razstavo z naslovom Iz zbirke Mihe Ma-leša - Prešeren v slikarskih očeh avtorja Marka Lesarja, muzejskega svetovalca, pa so v kamniški galeriji Miha Maleš v torek, 9. februarja, počastili kulturni praznik.
Zbrane je pozdravila direktorica kamniškega muzeja mag. Zora Torkar. Zahvalila se je vsem sodelujočim, še posebej muzejskemu svetovalcu Marku Lesarju, ki je pripravil izbor del za razstavo in je avtor besedila v lepo oblikovanem katalogu, izdanem za to priložnost. Besedo je predala avtorju razstave Marku Lesarju, ki je zavzeto predstavil razstavljena dela, njihove avtorje in pomen razstave. Med drugim je poudaril: »Jedro razstave sloni na nekaterih ilustracijah najstarejših Prešernovih pesmi, tri od teh pesmi Strunam, Dekle-tam in Pod oknam je Maleš v letu 1939 in 1941 izdal v drobnih
knjižicah, čas vojne in okupacije mu je preprečil izdajo še treh: Prošnja, Kam? in Ukazi. Maleš je eden najzaslužnejših prešernos-lovcev na likovnem področju. Njegovo celotno delovanje je preseglo likovno področje, saj vsa Maleševa vloga, vključno z njegovim zbirateljskim opusom dokazuje, da je tudi ta dejavnostpre-segla likovni pomen in tako je Maleš velika osebnost našega likovnega in kulturnega življenja 20. stoletja«.
Razstavo in izdajo obsežnega kataloga sta omogočila Občina Kamnik in Ministrstvo za kulturo RS. Razstava je odprta do sredine maja v prostorih Galerije Miha Maleš na Glavnem trgu v Kamniku od torka do sobote od 8. do 13. in od 16. do 19. ure.
Slovesnega odprtja razstave Iz zbirke Mihe Maleša z naslovom Prešeren v slikarskih očeh se je udeležila tudi Maleševa hčerka Travica z možem, sinom Juretom, hčerkama Katarino in
Veroniko (najstarejši sin Miha se slovesnosti ni mogel udeležiti). Po odprtju je gospa Travica med drugim povedala: »Moj oče je že
Medtem, ko razstava v Galeriji Miha Maleš upodablja Prešerna z likovno govorico, sta velikega slovenskega pesnika ob odprtju razstave z glasbeno govorico predstavila flavtist Matej Hribar in Matjaž Balantič na kitari.
leta 1935 delal ilustracije Prešernu in v tej zvezi veliko sodeloval s sodobniki, prijatelji in likovnimi umetniki starejše in mlajše generacije. Vsi so Prešerna radi imeli, ob njem so si gradili svoj življenjski nazor...«
Na tretji razstavi Iz zbirke Mihe Maleša so tokrat predstavljeni portreti dr. Franceta Prešerna in upodobitve nekaterih njegovih del skozi oči naših in tujih slikarjev, grafikov in risarjev. V tako popolni obliki dela na to temo niso bila še nikoli predstavljena javnosti. Na razstavi lahko vidimo čez devetdeset del Maleševih kolegov, prijateljev ali sopotnikov, kot tudi nekatera dela, ki jih je v svoji zbirateljski vnemi zbiral zaradi različnih razlogov. Nazadnje prav za Prešernov album, ki je nastal kmalu po drugi svetovni vojni (1949) na iniciativo znanega literarnega zgodovinarja Franceta Kidriča. Že
Uspešno izpeljan 1. mednarodni fotografski natečaj Exposed
Fotografi z vsega sveta so se odzvali povabilu kamniških fotografov
V sredo, 27. januarja, se je s slavnostno podelitvijo priznanj v Domu kulture Kamnik zaključil 1. mednarodni fotografski natečaj Exposed v organizaciji Foto kluba Kamnik. Na natečaj se je odzvalo kar 775 avtorjev iz 55 držav sveta s skupno 7217 prijavljenimi deli, kar je preseglo tudi pričakovanja organizatorjev.
Ob zaključku natečaja so podelili diplome in medalje. Mednarodna strokovna žirija, ki so jo sestavljali priznani fotografi Johann Majer (Avstrija), Peter Pokorn ml. (Slovenija) in Lado Kutnar (Slovenija), je opravila enkratno delo in v ožji izbor uvrstila 1653 fotografij iz štirih tem (prosta barvna fotografija, prosta črno-bela fotografija, akt in narava), ki so bile razpisane v natečaju.
želim izkoristiti v enoviti, živi podobi posameznika, saj vsak, vsem splošno poznan ali zgolj nekdo izmed nas, pušča sled, spomin ter tako objet v mozaik na nek način postaja večen«, pravi ustvarjalka, akademska slikarka Barbara Ravnikar.
VERA MEJAC
Mozaične portrete znanih osebnosti iz slovenskega kulturnega prostora so občudovali mnogi ljubitelji umetnosti, med njimi tudi podžupan Rudi Pfajfar z ženo Nadjo. V mozaični tehniki so upodobljene (z leve proti desni) igralka Saša Pavček, pisateljica Mira Mihelič (1912-1985), kiparka in slikarka Karla Bulovec (1895-1957).
mnogo prej, od svoje ustvarjalne mladosti, si je Maleš zadal nalogo, da podoživi svet poezije in podob našega pesniškega velikana in dal pobudo tudi drugim umetnikom k upodabljanju pesnikove izgubljene podobe ali upodobitve njegovih del. Čeprav zaradi prostorske omejitve med njimi ne vidimo
Z razstavo Iz zbirke Mihe Maleša z naslovom Prešeren v slikarskih očeh je kamniški muzej počastil našega največjega poeta, z njo pa tudi končuje predstavitev Maleša kot likovnega zbiralca. Fotografija z odprtja razstave (z leve v prvi vrsti): avtor razstave in kataloga muzejski svetovalec Marko Lesar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar in Maleševa hčerka Travica.
Maleša samega, toliko del brez njegove pobude in prizadevanja nikoli ne bi mogli zbrati. Prav Maleš je med našimi likovniki največ upodabljal Prešerna. To njegovo dejavnost smo spoznali pred leti, ko je prostore Maleševe galerije v Kamniku napolnila Maleševa lastna ustvarjalnost. K pričujoči razstavi pa je kamniški muzej povabil njegove prijatelje, znance in vse, ki so bili podobnih misli in nazorov, da so k tej paradni temi slovenske ikonografije z enim ali več deli dali svoj prispevek, med njimi omenimo kamniške rojake Staneta Cudermana, Ivana Vavpo-tiča in Antona Koželja ter druge znane slovenske in tuje umetnike Ivana Čarga, Avgusta Černigoja, Maksima Gasparija, Božidarja Jak-ca, Zorana Mušiča, Nikolaja Pirna-ta, Baro Remec, Hinka Smrekarja in druge.
VERA MEJAC
Razstava izbranih fotografij mednarodnega fotografskega natečaja Exposed bo v Domu kulture Kamnik na ogled še do konca februarja.
Pod okriljem Mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP, Ameriške fotografske zveze PSA ter Fotografske zveze Slovenije FZS je bilo ob zaključku natečaja podeljenih 29 nagrad in 33 diplom. Nagrajena dela si je moč ogledati na spletni povezavi http://exposed.fotoklub-kamnik.si/
Priznanja so na odru Doma kulture podeljevali Silvo Slapar, predsednik Fotografske zveze Slovenije, Klemen Brumec, predsednik organizacijskega odbora natečaja Exposed, Vasja Doberlet, pooblaščenec za stike s FIAP pri Fotografski zvezi Slovenije, ter Bojan Težak, predsednik Foto kluba Kamnik.
Ob tem sta bili podeljeni posebni priznanji s strani Mednarodne zveze za fotografsko umetnosti FIAP, ki sta jo iz rok Vasje Doberleta za dosežene pomembne rezultate v korist FIAP ali fotografije na splošno prejela Franc Črv in Rafael Podobnik.
Foto klub Kamnik je obenem podelil tudi častne nazive Fotograf(inja) drugega in tretjega razreda po pravilniku Fotografske zveze Slovenije. Častni naziv Fotograf 2. razreda FZS so prejeli Ana Pogačar, Dušan Letnar, Jaka Ješe in Klemen Brumec. Častni naziv Fotograf 3. razreda FZS pa so prejeli: Maja Jemec, Miha Slokan in Mojca Ketiš.
Med podelitvijo priznanj so obiskovalci spremljali projekcijo najbol ših del. Po končani slovesnosti je sledilo odprtje razstave izbranih fotografi, ki bodo v Domu kulture v Kamniku na ogled vse do konca februarja 2010.
Slovesnosti s podelitvijo priznanj se je v družbi podžupana Braneta Golu-boviča udeležil tudi kamniški župan Anton Tone Smolnikar, ki se je v svojem govoru spomnil časov, ko se je tudi sam ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo. Občina Kamnik je tokratni projekt finančno podprla in kot je zaključil župan Smolnikar, bodo imeli na Občini posluh za tako uspešne mednarodne projekte zagotovo tudi v prihodnje.
Po besedah Bojana Težaka, predsednika Foto kluba Kamnik, so organizatorji nad nepričakovano visoko udeležbo fotografov z vsega izredno veseli. »Eden izmed razlogov za tako dober odziv je prav gotovo veliko število razpisanih tem, kot tudi dobra promocija preko elektronskih medijev. Do sedaj smo prejeli le pozitivne odzive fotografov in predstavnikov fotografski zvez, kar nam daje nov zagon in motivacijo za nadaljevanje projekta in nadgradnjo. Posebna pohvala gre vodji projekta Klemnu Brumcu, ki je projekt drzno zastavil in ga tudi uspešno izpeljal«, pravi Bojan Težak.
Člani Foto kluba Kamnik načrtujejo ponovno projekcijo fotografij 3. marca v prostorih gimnazije v Kranju.
SAŠA MEJAČ
Ormoški kurenti in pust bodo obiskali Kamnik
Letošnja zima je muhasta, kot že dolgo ne, nas je pa že večkrat bog-gato »obdarila« s snegom. Konec tega tedna in na pustni torek jo bo skušal pregnati norčavi Pust.
Tradicionalna pustna povorka se bo tudi letos vila po Kamniku na sam pustni torek, 16. februarja. Ob 16. uri bo pisana povorka maškar ob zvokih kamniških godbenikov krenila z Glavnega trga proti športni dvorani, kjer se bodo maškare posladkale s krofi in zaplesale. Vsi, ki še nimate pustnega kostuma, maske in raznih dodatkov ali pa bi jih prodali, lahko to soboto obiščete pustni bolšjak na Šutni 38.
To soboto, 13. februarja, ob 11.30 uri prihajajo v Kamnik na Glavni trg ormoški kurenti, da s plesom in značilnim potresanjem z zvonci odže-nejo zimo.
Vabljeni!
Občina Kamnik
TUDI LETOS ŽUPANOV DOBRODELNI PLES
V teh dneh potekajo intenzivne priprave na 3. županov dobrodelni ples v Kamniku, ki bo 27. marca. Kot prejšnja dva tudi letošnjega organizirajo člani Liste Toneta Smolnikarja - Za Kamnik ob nesebični podpori prijateljev in somišljenikov. Dobrodelni ples je le eden od načinov pomoči družinam ali posameznikom, ki pomoč potrebujejo. Plesni večer je namenjen prav vsem, ki radi plešejo, zato vas vabimo, da se prijavite na telefon 040 312 343 ali preko elektronske pošte info@za-kamnik.si.
Ljudi dobre volje, ki jih bo združila humanitarnost, bo letos zabavala priznana slovenska pevka Nuša Derenda z Zlobko Big bandom.
Nina Klisarič
Informativni dnevi ta petek in soboto, 12. in 13. februarja
PRED IZBIRO SREDNJE ŠOLE ALI FAKULTETE
Ta konec tedna se bodo deve-tošolci in dijaki zaključnih letnikov seznanili s srednjimi šolami in visokošolskimi zavodi, kjer bi želeli nadaljevati svoje šolanje in pridobili čimveč uporabnega znanja, ki bi jim omogočilo pot do želenega poklica. Srednje šole in fakultete z namenom predstavitve že vrsto let pripravljajo informativne dneve - letos so ta petek in soboto, 12. in 13. februarja. Vsaka dodatna informacija pred tako pomembno življenjsko odločitvijo je še kako dobrodošla, zato se srednje šole in fakultete na množičen obisk informativnih dni dobro pripravijo in so kar najboljši vir informacij.
Za prihodnje šolsko leto so v srednjih šolah razpisali 25.423 vpisnih mest, kar je 219 manj kot v letošnjem šolskem letu. Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za šolstvo in šport, se je nekoliko povečal delež razpisanih mest za programe srednjega poklicnega izobraževanja, predvsem zato, ker so letos razpisani novi programi srednjega poklicnega izobraževanja s področja gradbeništva. Delež razpisanih mest za programe srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja je ostal na podobni ravni kot lansko leto, medtem ko sta deleža razpisanih mest za programe nižjega poklicnega izobraževanja in gimnazij nekoliko nižja. Na ministrstvu namreč ugotavljajo, da se delež dijakov, vpisanih v programe gimnazij, že tretje leto zmanjšuje, medtem ko se povečuje delež dijakov, vpisanih v programe srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja.
Srednje šole bodo prijave za vpis sprejemale do 23. marca, medtem, ko se morajo do 18. februarja prijaviti kandidati za vpis v tiste programe, ta katere je potrebno izpolnjevati še posebne vpisne pogoje ali opraviti preizkus. Ministrstvo za šolstvo in šport bo do
2. aprila na spletnih straneh objavilo stanje prijav in učenci bodo imeli nato do 14. aprila možnost prenesti svojo prijavo v drugo šolo ali drug program. Na razvrščeno šolo se bodo bodoči dijaki lahko vpisali do 29. junija. Dodatno pa se bo mogoče vpisati na šole, ki bodo imele prosta mesta, od 30. junija do 21. julija.
Prihodnjim študentom je letos na voljo 26.565 mest na univerzah in visokošolskih zavodih, kar je 690 manj kot v preteklem letu. Za redni študij je razpisanih 111 mest več kot lani, za izrednega pa 800 mest manj. Od razpisanih 290 programov je tri četrtine univerzitetnih. Že drugo leto zapored pa vsi visokošolski zavodi razpisujejo le nove, bolonj-ske študijske programe. Največ, 28 odstotkov mest je v programih družbenih in poslovnih ved ter prava, 24 odstotkov za študij tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva, za področje naravos-lovja,matematike in računalništva je razpisanih 11 odstotkov mest.
Veliko informacij je mogoče dobiti na spletu: na straneh Zavoda za zaposlovanje, kjer so na voljo tudi opisi poklicev, možnosti zaposlitve, štipendiranja, sorodni poklici, potrebna znanja in podobno. Na straneh Ministrstva za šolstvo in šport so objavljena merila posameznih šol za vpis, tabela za izračun točk, potrebnih za vpis v srednje šole, ki bodo omejile vpis. Zbrani so podatki vseh srednjih šol z naslovi in kontakti, prav tako informacije o vpisu v višješolsko izobraževanje. Center RS za poklicno izobraževanje pa je ponudil zelo uporabno spletno informacijsko središče za poklicno svetovanje: www.mojaizbira.si.
Torej, informacij za kar se da najboljšo izbiro nadaljnjega šolanja je dovolj, naj vam bodo v pomoč pri pomembni odločitvi!
Odgovorna urednica SAŠA MEJA»
VSE VEČ ODRASLIH SE VPISUJE V ŠTUDIJ -KARIERA, PLAČA, URESNIČITEV ŽELJA TUDI V KAMNIKU
Odrasli, ki se izobražujejo, so najboljši potencial za napredovanje. V Kranju, Ljubljani, Kamniku in v Radovljici so zelo aktualni višješolski in srednješolski izobraževalni programi s področja logistike in ekonomije. Programi se izvajajo v šoli B&B z dvajsetletno tradicijo.
Po zadnjih ocenah je na delovnem mestu najlažje napredovati
zaposlenim, ki se poleg službe še dodatno izobražujejo. Ti imajo tudi največ možnosti za novo zaposlitev.
Mnogi odrasli smo prestavili možnost, da bi uspešno zaključili začeto izobraževanje. Razlogi za to so razhčni: prvi zaslužek, anj e družine,	e te-
žav v svojem okolju ali preprosto naveličanost nad študijem. Vsakogar med nami pa po nekaj le-
€
Natalija Movern, organizatorka izobraževanja
tih nabiranja delovnih izkušenj premami želja po napredovanju in po dopolnitvi poklicne kariere. Zavemo se, da smo sposobni več, kot trenutno dosegamo. Če v mladosti nismo vedeli, kakšne so naše poklicne želje, zdaj to vemo.
V	zasebni izobraževalni organizaciji B&B študentu pred vpisom ponudijo svetovanje o študiju, med študijem pa študentom zagotavljajo prijazno organiziranje in kakovostna predavanja s predavatelji s stroke. Mnogi študentje z združevanjem znanj, pridobljenih v šoli, in svojega dela v praksi pripomorejo k uspešnosti podjetij, v katerih so zaposleni.
V	šolo B&B se vključite kot udeleženci srednješolskih programov Voznik, Prometni tehnik, Logistični ali Ekonomski tehnik. Za vključitev potrebujete le spričevalo osnovne šole ali zadnjega zaključenega letnika srednje šole in osebni dokument. Če ste zaključili srednjo šolo oz. gimnazijo, se vključite v programe višješolskega strokovnega izobraževanja: Logistično inženirstvo, Ekonomist ali Poslovni sekretar.
Poleg tega, da se šolnina lahko plača v obrokih, je za vašo odločitev pomembno tudi, da so študijska gradiva vključena v šolnino in da ste vsi študentje ob vpisu včlanjeni v knjižnico, polnopravno članico sistema COBISS, ki se poleg drugih knjižničnih gradiv ponaša tudi že s 340 diplomskimi nalogami višješolskih diplomantov B&B.
Zakaj je šola B&B cenjena med študenti? Zakaj ima diploma šole B&B ugled med delodajalci? Zakaj so diplomanti šole B&B odlični sodelavci?
Ker organizatorji izobraževanja in predavatelji delajo za vas.
Več si poglejte na www.promet.info ali stopite v stik z organizatorko izobraževanja Natalijo Movern preko e-pošte: natalija.movern@promet.info, lahko pa preko telefonske številke 041 351 333.
www.prohnet.info
Ljubljana, Litostrojska 51 www.ssts.si
Tehnik mehatronike	(4 leta)
Tehnik računalništva	(3+2 leti)
Elektrotehnik	(3+2 leti)
RaËunalnikar	3 leta
Elektrikar	3 leta
Uvajamo program solarne tehnike in inteligentnih inštalacij
Vljudno vabljeni na INFORMATIVNI DAN,
ki bo 12. in 13. 2. 2010
NA SREDNJI EKONOMSKI ŠOLI KAMNIK SE DOGAJA
Obiskali SO NAS
Ker smo dijaki Srednje ekonomske šole že po naravi radovedni, v goste zelo radi povabimo različne osebnosti iz sveta medijev. Svoje zgodbe so tako delili z nami Jure Košir, Miša Molk, Zoran Janković, Darja Zgonc, Nataša Pirc Musar, Matjaž Gantar, Saša Einsiedler, Aleksander Čeferin in mnog
MISMO OBISKALI
Da povežemo teorijo s prakso, obiščemo RTV Slovenijo, POP TV, Pivovarno Union, hotel Union v Ljubljani, Državni zbor, Mercator center Kamnik ter razne sejme. Letos smo si v enem dnevu ogledali Statistični urad Republike Slovenije in Banko ter Pošto Slovenije. Vsi ti obiski so kot začimba med »dolgočasnimi« šolskimi urami, saj trajno ostanejo v spominu, medtem ko marsikatera teoretična ura kmalu zbledi.
POTUJEMO PO SLOVENIJI IN IZVEN NJE
Vsak letnik ekonomske šole ima obvezno enodnevno strokovno ekskurzijo, katerih destinacije so postale že kar tradicionalne. Poleg obveznih ekskurzij se dijaki lahko udeležujejo tudi nadstandardnih ekskurzij, kot so enodnevni ogled Benetk ter ekskurzija v Sarajevo ali Beograd.
Predstavljamo se na seimih
THE BEST PRESINTATION
*»TPL*«
teWBLLBUAL «L0VINM
ŠOLSKI CENTER RUDOLFA MAISTRA KAMNIK
ïîitsî!!
Zasedli smo 1. mesto na Mednarodnem sejmu učnih podjetij v Zagrebu
PROJEKTNO DELO
V okviru praktičnega pouka dijaki izpeljemo projekte od začetka do konca. Letos se bomo zabavali ob organizaciji tekmovanja v paintballu, bowlingu in pikadu, pomoči vzgojiteljicam v vrtcu, organizaciji ogleda Obrtne zbornice in izdelovanju voščilnic za valentinovo.
Mednarodne izmenjave	|
Vsako leto navežemo stike s posameznimi mednarodnimi šolami iz najrazličnejših držav, katere kasneje tudi obiščemo. Najpogostejši sta Avstrija in Hrvaška. Tudi Češka je država, ki je pritegnila našo pozornost, zato se bodo dijaki tja zagotovo še vračali. A v prihodnosti nikakor ne bomo izpustili možnosti, da odletimo še kam dlje.
TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA IN EKSKURZIJA V LONDON
Na šoli dijakom že več kot deset let nudimo možnost izpopolnjevanja v angleškem jeziku z organiziranjem 14-dnevnega tečaja v Londonu, organiziramo pa tudi 5-dnevno ekskurzijo vLondon.
Mednarodna sejma učnih podjetij v Zagrebu in Celju sta tekmovalnega značaja in našim dijakom uspeva poseči po najvišjih mestih. Tako je učno podjetje Izabelle, d. o. o. doseglo prvo mesto za svojo predstavitev v Zagrebu, učno podjetje Pr' Kukiju, d. o. o. pa 3. mesto za urejenost svojih razstavnih prostorov.
6D
GIMNAZIJA KAMNIK
30
EKDNDMSKD IZOBRAŽEVANJE
DOBRODELNOST
Dijaki smo pod okriljem Unicefovega krožka s pomočjo mentorice, mam, očetov, babic in tet sešili petdeset prisrčnih, umetelno oblikovanih punčk, ki so jih posvojili naši učitelje ali pa so šle v dobre roke na Unicefovem popoldnevu, družabnem dogodk^^^^^ga priredili v ta namen.
Unicefove punčke, ki so jih izdelal^^dijaki ^J*
MALAŠOLAPRAVA	|
Mala šola prava dijakom omogoči poglobljeno spoznavanje posameznih pravnih pojmov in pravnih panog. Dijaki si z zanimanjem ogledamo sojenje na sodišču ter obiščemo kriminalistični muzej.
Ekošola
Projekt EGD (Evropska globalna dimenzija v strokovnem šolstvu)
Da pouk ni le dolgočasno spanje, smo dokazali z vključitvijo v projekt EGD. Iz šolskih klopi se znanje prenese v naravno okolje, kjer spoznavamo življenje, ki ga za štirimi stenami ne moremo doživeti. Svojo energijo in znanje smo odnesli že na Kras, v Kranjsko Goro in Sečo, raziskali pa smo tudi skrivnostne poti Postojnske jame. Tako smo spoznali življenje izven našega kraja, najrazličnejše kulture, najpomembnejše pa je to, da naše življenje niso le knjige in da je vsaka izkušnja, ki nam prekriža pot, nov list v našem življenju.
Podjetniški KROŽEK	i
Podjetje UNIKAT, d. d. smo ustanovili dijaki 3. letnika Srednje ekonomske šole. Naše podjetje zaposluje devet delavcev, ki so vsi tudi delničarji podjetja. Delničarki pa sta tudi mentorici in ravnateljica. Dišeča mila in svečke, ki smo jih izdelali sami, ste lahko kupili na stojnici v Mercatorju, kjer smo gostovali v torek, 9. februarja 2010, od 8. do 18. ure. Če ste nas zgrešili, nas lahko obiščete na informativnem dnevu v petek ali soboto.
Kemija	|
Vsebine kemije s poznavanjem blaga posredujemo dijakom z interaktivno tablo. Prek reševanja avtentičnih nalog imajo dijaki možnost, da izrazijo svoja močna področja, na primer inovativnost, oblikovanje in trženje.
V okviru projekta Ekošola ločujemo odpadke, sadimo drevesa, varčujemo z energijo, beremo ekoliteraturo, recikliramo, čistimo okolico, opozarjamo na okoljske probleme, osveščamo ter se udeležujemo tekmovanj, natečajev in mednarodnih projektov.
Izvajanje pouka s sodobno tehnologijo	i
Učilnice na naši šoli so opremljene s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Pri večini predmetov uporabljamo tudi e-gradiva, do katerih dijaki lahko dostopajo od doma. Pouk načrtujemo v spletni učilnici, v kateri lahko dijaki, ki so odsotni, ob pomoči mentorjev kadarkoli pridobivajo, utrjujejo in preverjajo svoje znanje.
zagotavljanje in razvijanje kakovosti	i
Poslanstvo in vizija šole sta usmerjena k izboljševanju kakovosti izobraževanja. Odzivamo se na potrebe uporabnikov in izmenjujemo izkušnje v partnerskih mrežah. Želimo biti prepoznavni v okolju, sodelovati s socialnimi partnerji, osnovnimi šolami in drugimi inštitucijami.
ŠOLSKI CENTER RUDOLFA MAISTRA Kamnik
Kamniški ObČAN
ZANIMIVOSTI
11. februar 2010
Andreja Mali bo Kamnik in Slovenijo na olimpijskih igrah zastopala tretjič
Dejmo Malci!
»
«
že iz Vancouvra, prizorišča letošnjih zimskih olimpijskih iger, se nam je oglasila biatlonka Andreja Mali in domaËemu Kamniku sporoËila: »To so moje tretje olimpijske igre. V Vancouver smo s slovensko biatlonsko reprezentanco prišli 4. februarja, torej pred dvema dnevoma, tako da se še privajam na deveturno časovno razliko. Verjetno bom potrebovala še kar nekaj dni, da se povsem prilagodim. Priprave pred letošnjimi olimpijskimi igrami so potekale brez težav. Proge tu so mi všeč, ustrezajo mi. Mogoče nam bo malo ponagajalo le vreme, saj je napovedano, da bo v prihajajočih treh tednih zapadlo kar nekaj snega. Z rezultati in pričakovanji se ne obremenjujem, zame je pomembno le to, da grem na tekmo spočita, sproščena in motivirana. Dober rezultat tako ne more izostati.«
kala, v lanskem letu je končala na 34. mestu v skupnem seštevku, razveseljuje pa tudi na svetovnih in državnih prvenstvih.
Malijeva je za Slovenijo in Kamnik že dvakrat nastopila na zimskih olimpijskih igrah, leta 2002 v Salt Lake Cityju ter leta 2006 v Torinu. V Salt Lake Cityju je tekmovala tako v smučarskih tekih, kot tudi v biatlonu. V smučarskih tekih je tekmovala v sprintu ter v štafeti 4 x 5 km. V individual-
Andreja Mali, ki prihaja iz velike kamniške družine (ima tri brate in dve sestri) je med zimskimi športi najprej vzljubila tek na smučeh. Nad to disciplino se je navdušila kot komaj desetletna deklica, ko je spremljala v tem športu že aktivna brata Klemena in sestro Katarino. Prvih korakov na tekaških smučeh se je naučila v Kamniku, njena prva trenerja pa sta bila vse do ukinitve SK Kamnik Milan Sedušak in Ksenja Smolnikar. Andrejin oče, ki je hitro opazil talent svoje hčerke (z malo treninga in s skromno tehniko je bila kar sedma na državnem prvenstvu), jo je leta 1990 vpisal v tekaški smučarski klub Jub Dol, kjer je svojo športno pot lahko nadaljevala. Sodelovanje s klubskim trenerjem Jožetom Klemen-čičem je kmalu obrodilo sadove in Andreja je začela nizati rezultat za rezultatom. Udeležila se je več državnih in mednarodnih tekmovanj ter se uvrstila v slovensko državno reprezentanco. Tu sta bila njena trenerja najprej Matej Kordež in Borut Nunar, ki sta jo štirikrat popeljala na mla-
dinsko svetovno prvenstvo. Državno reprezentanco smučarjev tekačev je zatem prevzel Ceh Bohuslav Razl, pri katerem je Andreja trenirala vse dokler se ni iz mladinske prebila v člansko reprezentanco. V članski ekipi jo je začel trenirati Jure Velepec, odlično ocenil njene atletske karektaristike in jo usmeril v šprintersko disciplino. V šprintu se je Andreja na tekmah za svetovni pokal potem trikrat uvrstila med tri najboljše. Jarmo Punkinnen je bil njen zadnji trener smučarskih tekov. Ob koncu leta 2001 se je Andeja Mali namreč odločila za prestop v biatlon. Za to odločitev, ki je Andreja ne obžaluje in resnično uživa v trdih urah treninga s trenerjem Toma-šem Kosom na čelu, je bilo več razlogov. Najpomembnejša sta bila velika želja oz. stremenje po dobrih rezultatih in neprijetno ozračje v tekaški smučarski ekipi. Že več let Andreja niza lepe dosežke na tekmah svetovnega po-
STUDIJSKI IZLET VODNIKOV SRCA SLOVENIJE
V decembru smo udeleženci zadnjega tečaja za lokalne turistične vodnike slavnostno prejeli potrdila o opravljenem izobraževanju. Že takrat smo se dogovorili o nadaljnjem medsebojnem druženju, ki ga bomo nadgradili s spoznavanjem znanih in malo manj znanih, skritih kotičkov območja Srca Slovenije. Zadnjo januarsko soboto, ki je bila zelo snežena, smo se tako udeležili raziskovanja Doline Jurija Vege, ki sta ga organizirali tečajnici Karmen Nemec in Ana Vodnjov. Kljub obilnemu sneženju smo si ogledali Dolsko, župnijsko cerkev sv. Helene, pastoralni dom, posvečen laičnemu misijonarju dr. Janezu Janežu ter rojstno hišo Jurija Vege vZago-rici. S takim druženjem vodniki dopolnjujemo svoje znanje in ohranjamo prijateljske vezi. Veselimo se že naslednjega srečanja!
Nina Klisarič
Zimska liga Sv. Primož nad Kamnikom
28. novembra lani smo Kamničani začeli s prvo zimsko ligo z imenom »zimska liga Sv. Primož nad Kamnikom«, ki se bo zaključila 6. marca.
Kaj je zimska liga?
Zimska liga je druženje športno aktivnih ljudi, ki se zbirajo na določenem kraju, potem pa vsak po svojih najboljših močeh pride do cilja.
Na naši ligi se zbiramo vsako soboto ob 9. uri pri Lovskem domu Stahovica in tečemo ali hodimo po cesti (brez bližnjic) do cerkvice na Sv. Primožu. Vsak udeleženec ima uro, ki jo sproži sam in tudi sam vpiše rezultat v posebno knjigo v okrepčevalnici na vrhu.
Kdo je primeren za ligo ?
Vsak, ki se tudi v zimskem času rad rekreira in vzdržuje kondicijo. Ni zapisanih pravil v kolikem času je potrebno
priti na cilj, važno je le, da se pride in da skupaj štarta-mo.
Na ligo so povabljeni kot gostje znani športniki. Tekači, kolesarji, ekstremisti ali pa kar vse skupaj. Do sedaj so prišli gorski tekač Sebastjan Zarnik, ekstremni gorski tekač Jure Grmšek-Cveto, ekstremni vzdržljivostni tekač Andrej Vavpetič, Ironman Matic Romšak in še bodo prihajali, ampak to so presenečenja za udeležence lige.
Pridobili smo tudi že veliko donatorjev, ker želimo obdariti vse tekmovalce, ki se udeležijo lige vsaj trikrat. Za prva mesta so odlične nagrade, ki jih je prispevala trgovina 3S šport, za najhitrejši vzpon na ligi pa nagrado prispeva ekstremni kolesar Marko Baloh. Vljudno vabljeni na ligo!
Sandra Prešeren in Tomaž Cukjati
nem šprintu je zasedla 7. mesto, štafeta pa je igre končala na 9. mestu. V biatlonu je na teh igrah sodelovala v šprintu na 7,5 km ter na zasledovalnem teku na 10 km. ©print je končala na 27. mestu, v zasledovalnem teku pa je zasedla 32. mesto.
V	Torinu je nastopila »le še« kot biatlonka. Sodelovala je v šprintu na 7,5 km, v zasledovalnem teku na 10 km ter v teku na 15 km. Bila je tudi članica slovenske štafete 4 x 6 km. V šprintu je zasedla 59. mesto, v zasledovalnem teku je odstopila, v teku na 15 km je osvojila 21. mesto, štafeta in z njo Andreja pa je zasedla 6. mesto.
V	redkih trenutkih prostega časa športna duša Andreje, ki je tudi odlična gorska kolesarka, rada surfa, igra golf, uživa na morju in soncu ter z veseljem kaj zapiše o svojih doživetjih. Andreja pravi, da morda kdaj v prihodnosti napiše celo knjigo, mi pa držimo pesti in navijamo za to, da bo eno izmed poglavij njene knjige nosilo naslov »Sanjski Vancouver«.
KATJA TROTOŠEK
NOČNI SMUK POLJAN
V čarobnem soju bakel, se je po progi na Poljanah nad Kamnikom pognalo okoli sto tekmovalcev. Tradicionalni nočni smuk, ki je nastal na pobudo starega
Absolutni zmagovalec Nočnega smuka Poljan Anže Pintar se je veselil v družbi prijateljice.
Vstopnica za olimpijske igre v Vancouvru tudi smučarki prostega sloga Nini Bednarik
Nina Bednarik, članica kamniškega ŠD Grbina, si je z izpolnitvijo olimpijske norme zagotovila nastop na ZOI v Vancouvru. Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije je na korespondenční seji dokončno oblikoval seznam športnikov, ki odpotujejo v Kanado na XXI. zimske olimpijske igre. Poleg alpskega smučarja Matica Skubeta je to še 27-letna smučarka prostega sloga Nina Bednarik, za katero bodo to, po Torinu, že druge olimpijske igre.
Nina Bednarik, ki se s smučanjem prostega sloga na grbinah ukvarja deseto leto, je z letošnjo uvrstitvijo na olimpijske igre več kot zadovoljna, saj so jo pred začetkom letošnje sezone pestile poškodbe noge. Kljub temu je uspela doseči mednarodno normo ter s tem pogoj za uvrstitev na ZOI v Vancouvru, kamor letos odpotuje 47 članska ekipa slovenskih športnic in športnikov.
Nina, ki sicer prihaja iz Škofje Loke, trenira pod budnim očesom Kamničana Aleša Špana in je članica kamniškega ŠD Grbina. Društvo, ki se
ukvarja predvsem z vzgojo mladih nadebudnih smučarjev prostega sloga v kamniški občini, je v sezoni 2008/2009 prejelo tudi nagrado Smučarske zveze Slovenija za najuspešnejši klub v smučanju prostega sloga. Pred odhodom v Kanado so se v četrtek, 4. februarja, v kamniški Kotlovnici zbrali njeni najbližji, prijatelji in člani društva s predsednikom Matevžem Stanovnikom, ki so Ni^ni čestitali za uvrstitev za OI ter ji zaželeli veliko uspeha v Vancouvru. Željam se je v imenu Občine Kamnik pridružil tudi podžupan Brane Golubovič.
Kot pravi sama, se bo 13. februarja, ko je na razporedu ZOI njena disciplina, potrudila po svojih najboljših močeh, ob tem pa upa na vsaj tako dobro vožnjo, kot ji je uspela na zadnjih olimpijskih igrah, ko je ob koncu zasedla 24. mesto.
smučarskega mačka Petra Sitarja, je kljub pozni najavi pritegnil množico tekmovalcev in gledalcev. Za vse potrebno so poskrbeli smučarski navdušenci iz ŠD 3S ob podpori 3S Sporta, Calcita in mnogih prijateljev.
Tekma je imela dva teka in že po prvem je vodil Anže Pintar, ki je nato v drugem teku tudi ohranil prednost pred drugo uvrščenim Domnom Sitarjem in Sebastjanom Sitarjem. Med dekleti je prvo mesto zasedla Eva Cimprič. Namen celotne prireditve je bilo druženje med prijatelji s kančkom tekmovalnega naboja, predvsem pa dobre volje.
Rezultati:
Dekleta do 15 let:
1.	Petra Rojc
2.	©pela Skala
Dekleta:
1.	Eva Cimprič
2.	Maja Žurbi
3.	Urša Zorman in Janja Skvarča Fantje do 15 let:
1.	Maks Filip Uršič
2.	Tilen Skala
3.	Martin Mestek Fantje do 31 let:
1.	Anže Pintar
2.	Domen Sitar
3.	Anže Boben Fantje do 50 let:
1.	Sebastjan Sitar
2.	Klemen Rotar
3.	Marko Kotnik Gospodje:
1.	Peter Sitar
2.	Franc Strehovec
3.	Jože Rotar Absolutno:
1. Anže Pintar, 2. Domen Sitar, 3. Sebastjan Sitar, 4. Klemen Kotar, 5. Marko Kotnik, 6. Janez Pirš, 7. Tadej Prebil, 8. Peter Sitar, 9. Brane Žurbi, 10. Klemen Kosec, 11. Matjaž Hribar, 12. Anže Boben, 13. Roman Burja, 14. Peter Slapar in 15. Rok Hrast.
Najhitrejša dekleta
Nina Bednarik s trenerjem Alešem ©panom in predsednikom ©D Grbina Matevžem Stanovnikom.
Počitniške ugodnosti:
-	20% popust na otroško smučarsko karto (otroci od 6. do 14. leta)
-	brezplaËen vrtec na snegu
-	ugodnost za otroke s stalnim prebivališčem v občini Kamnik (do 10. leta starosti brezplačna smučarska vozovnica).
Veseli februar na Veliki planini
13.	2. - Pustni smuk ob 11.00
14.	2. - Valentinovo nočno sankanje 16. 2. - Pustno nočno sankanje 20. 2. - Pastirčkove igre ob 11.00
Več informacij: www.velikaplanina.si
10
11. februar 2010
POGLEDI - IZ STRANK
Kamniški ObČAN
Iz poslanske pisarne
v Državnem zboru si že od svojega vstopa med poslance prizadevam, da javna zdravstvena služba ne bi prešla v zasebne roke. Tuja in domača praksa potrjujeta, da prinaša privatizacija zdravstva dražje, manj učinkovito, manj kakovostno in manj dostopno zdravstvo. Apetiti tistih, ki želijo v zasebne roke preliti javna sredstva, opremo in stavbe zdravstvenih domov ter bolnišnic pa so neizmerni.
Strokovni nadzor nad zdravniki se bo prenesel iz zdravniške zbornice na agencijo
V	preteklih dnevih mi je pri usklajevanjih med poslanskimi skupinami koalicije uspelo doseči dogovor, po katerem se bodo zdravniški zbornici odvzela pooblastila strokovnega nadzora nad zdravniki. Ta pooblastila naj bi se po novem podelila neodvisni agenciji. Pri tem ne gre za to, da bi se želelo zbornico kaznovati zaradi premalo učinkovitega nadzora nad zdravniki. Težava zbornice je v tem, da je ustanovljena z namenom, da varuje interese zdravnikov. Opravljanje strokovnega nadzora nad zdravniki je zato v koliziji interesov z osnovno funkcijo zbornice. Zato strokovni nadzor ne bi mogel biti nikoli učinkovit. Odvzem pooblastil zbornici je torej potreben zaradi večje varnosti zdravstvenih obravnav bolnikov.
Če bo minister za zdravje, ki ves čas nasprotuje odvzemu pooblastil zbornici, v zakonu upošteval koalicijski dogovor, bomo bolniki v prihodnje pri zdravstveni obravnavi precej bolj varni, kot smo bili doslej. Zdravništvu pa se bo lahko povrnilo včasih tudi po krivem omajano zaupanje bolnikov.
Ne bi dopustila ukinitve ambulante na Lazah
Konec lanskega leta me je presenetila informacija o nameravani ukinitvi splošne ambulante na Lazah v Tuhinju. Ljudje so se je navadili in ambulanta je zdravstvene storitve približala prebivalcem. Posebno starejšim je ambulanta v beli hiši na griču postala domača. Razlog ukinitve je, po besedah koncesionarjev, v premajhnem številu opredeljenih pacientov in v tem, da nihče od pristojnih v občini Kamnik ne najde sredstev za prenovitvena dela, ki so potrebna v beli hiši na griču.
Ko sem se nedavno pogovarjala s svojim kolegom, ki je služboval na švedskem ministrstvu za zdravje, o tem, kako se v Sloveniji podeljuje koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti, se je držal za glavo. Pri nas se namreč jemlje finančna sredstva in zdravstvene programe zdravstvenim domovom zato, da se v gosto naseljena področja ali celo v zdravstvene domove naseli zasebne zdravnike - koncesionarje. S tem se javno službo drobi in privatizira, zdravstvene domove pa se razgrajuje. Na ©vedskem bi bilo možno dobiti koncesijo ob izdatni finančni pomoči občine predvsem za opravljanje javne službe v obrobnih krajih. Prebivalci Laz v državi mojega prijatelja ne bi ostali brez zdravnika. Žal pa pristojni, tako v državi kot v občinah, po toliko letih slabih izkušenj s privatizacijo zdravstva še vedno ne razumejo, čemu služijo koncesije. Če bi imela moč, kot jo ima župan, ne bi dovolila, da se ambulanto v Lazah ukine. Bližina zdravnika je namreč ljudem zelo pomembna.
Kdaj bo dosežen konsenz o prihodnosti Velike planine?
V	preteklih mesecih sem se o večletni agoniji družbe Velika planina in o prihodnosti tega našega bisera pogovarjala s precej Kamničani. Tudi z nekaterimi, ki so bili v posameznih obdobjih soudeleženi pri dejavnostih družbe Velika planina. Žalosti me, ker občinska uprava, kljub temu, da iz leta v leto rešuje družbo Velika planina z vedno novimi vložki občinskih sredstev, še ni uspela narediti koraka naprej. Čas bi bil, da po vseh letih agonije in afer, povezanih z našim biserom narave, pridemo v občini do konsenza o prihodnosti Velike planine.
Modrih glav, ki bi znale prispevati k oblikovanju konsenza, v Kamniku ne manjka.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS
ZIMSKE POČITNICE BREZ DRSALIŠČA - drugič
Kaj, če bi kdaj zares prisluhnili uporabnikom?
v tem časopisu sem pred približno letom dni zapisal, da je kamniško drsališče na Glavnem trgu eden boljših kamniških projektov zadnjih let. To trdim še sedaj, ker nisem podlegel vsesplošnemu navdušenju ob začetku gradnje ceste treh mostov. O pomenu drsališča za Kamnik je v prejšnji številki pisala tudi dr. Andreja Eržen, direktorica Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik, ki že tretje leto uspešno upravlja drsališče. Verjamem, da ga upravlja po svojih najboljših močeh in s sredstvi, ki jih za drsališče nameni Občina Kamnik.
Lani sem zapisal, da bi za vna-
prej veljalo razmišljati o podaljšanju obratovanja do konca zimskih počitnic. Ali je kdo razmišljal o mojem predlogu niti ni pomembno, saj je dejstvo, da tudi za letošnje zimske počitnice kamniški otroci ne bodo drsali na Glavnem trgu!
Pa ne zato, ker to ne bi bilo izvedljivo, ampak ker je bilo očitno škoda dodatnih sredstev iz občinskega proračuna za podaljšano obratovanje. V času gospodarske krize so potrebni varčevalni ukrepi in prav je, da se gleda na vsak euro davkoplačevalskega denarja, vendar naj se gleda povsod. Starši kamniških otrok zagotovo vemo,
koliko je vredna vsaka dejavnost, s katero si mladina v teh težkih časih zapolni prosti čas in zato je še kako dobrodošla brezplačna ponudba drsanja. Tudi letos bodo za marsikateri žep druge oblike počitnikovanja predrage in bi bilo zato prav, če bi v tem času drsališče še obratovalo!
Zato Zares ne razumemo, da odgovorni za družbene dejavnosti v Občini Kamnik kljub javnemu pozivu drsališča niso pustili obratovati do konca zimskih počitnic!
In pomislite vsaj na prihodnjo zimo, da ne bo potreben ponovni članek z istim naslovom !
SANDI URŠIČ
ZAKAJ KAMNIŠKE PRAVLJICE NIMAJO SREČNEGA KONCA?
Kot vse kaže bodo črni oblaki nad Kamnikom ostali tudi v letu 2010. Po lanskoletnih žalostnih zgodbah v Svilanitu in KIK-u nam letos grozi še stečaj družbe Velika planina - Zaklad narave. Zaskrbljujoče so razmere na področju otroškega varstva in osnovnega šolstva. Obeta se zamik gradnje novih šol, prav tako še vedno ni videti oprijemljivih ukrepov za povečanje kapacitet kamniških vrtcev.
Na zadnji seji občinskega sveta smo znova razpravljali o razmerah v družbi Velika planina - Zaklad narave. Pred nami je bilo revizijsko poročilo o poslovanju družbe v letu 2008 in 2009, ki je razkrilo vso bedo poslovanja družbe in zgolj potrdilo tisto, o čemer se je že dolgo šušljalo in na kar smo v opoziciji ves čas opozarjali - poslovalo se je zelo po domače. Za delovanje družbe je v preteklih dveh letih izpuhtelo tisoče evrov, rezultat pa je ta, da družba potrebuje najmanj milijon evrov, da bo lahko začela z ničle. Kot ved-
no doslej bo občina Kamnik kot 100% lastnica družbe tista, ki bo zagotovila ta sredstva iz občinskega proračuna. Ne bo prvič, saj se to dogaja že leta in to vedno pod pretvezo: »Samo še tole damo, da pridejo na ničlo, potem pa bo ...!« Ampak tisti dan, ko »naj bi bilo« in naj bi se družba lahko sama vzdrževala, nikoli ne pride.
Vsi, ki skrbite za družinske finance, veste, da lahko potrošite samo toliko kot zaslužite. Vsakršno vodstvo družbe Velika planina bi morali že od samega začetka navaditi, da lahko porabi samo toliko kot zasluži, kar pomeni, da je temu konceptu potrebno prilagoditi tudi poslovanje družbe. Do spremembe koncepta poslovanja družbe bi moralo priti že davno, vendar se to zaradi občinske po-tuhe še danes ni zgodilo. V vseh petnajstih letih županovanja Toneta Smolnikarja so se v družbi Velika planina ohranjali socialistični koncepti poslovanja, kjer je bilo »normalno«, da bo družba
vsako leto iz davkoplačevalskega denarja dobila tisto, kar ji bo konec leta zmanjkalo. Po moji oceni, je bolje, da družba dela dve stvari kakovostno in temeljito, kot pa sto stvari površno in negospodarno. Veliko stvari se da izračunati in če podatki kažejo, da dobiček poletne planšarsko-pohodniške sezone ne more pokriti izgub zimske smučarije, potem mora biti direktorju družbe in županu jasno, da je potrebno poslovanje v zimskem delu sezone racionalizirati in poiskati nove ter manj potratne zimske programe (Namesto pet slabih smuËarskihprog lahko ena dobra sankaška proga privabi isto število obiskovalcev, vendar bo vzdrževanje le te veliko cenejše). Ključni problem Velike planine je, da še danes nima razvojne vizije, v kateri bi moralo biti jasno zapisano, kaj je tisto, v kar bomo naš naravni biser razvijali. Brez strateških usmeritev je delo opravljeno površno, posledica pa so vsakoletne velike izgube.
Na žalost kamniška telenovela ni le Velika planina, ampak tudi otroško varstvo. Po uradnih podatkih bo septembra 2010 brez otroškega varstva 226 otrok. Župan je pojasnjeval, da se bo občina lotila pomanjkanja prostora v kamniških vrtcih z vrtcem v Šmarci, z razpisom koncesije in z izgradnjo prizidka k OŠ Marije Vere. Vrtec v Šmarci je padel v vodo, koncesijski vrtec je še v oblakih, prizidek k OŠ Marije Vere pa bo zgolj nadomestil izgubljene prostore, ki jih bo moral vrtec v prihodnjem letu vrniti šoli. V opoziciji smo predlagali naslednje rešitve: postavitev montažnega (modularnega) vrtca na travniku pred gasilskim domom Kamnik, ureditev vrtca v delu mekinjskega samostana, ureditev vrtca v delu Maistrove rojstne hiše, ureditev vrtca v nekdanji prodajalni Tuš na Kranjski cesti, ureditev vrtca v Domu KS Tuhinj, ... Navdušenja nad opozicijskimi predlogi na strani župana seveda nismo zasledili. Mogoče bi imele »kamniške pravljice« srečnejši konec, če bi se med seboj poslušali ne oziraje se na to, ali je pripovedovalec iz koalicije, opozicije ali civilne družbe.
MATEJ TONIN
Kultura kot izziv recesiji Nepotrebna seja Občinskega sveta
Kultura je skupek dosežkov ali vrednot človeške družbe, drug pomen be sede pa se nanaša umetniško delovanje in ustvarjanje. Kultura je na primer jeziček ne tehtnici, ki pokaže, ali je več vredno življenje psa bogatih lastnikov ali življenje in zdravje naključnih mimoidočih; splošna kultura je tudi to, da je možno s pomočjo uglednih odvetnikov doseči, da se nevarni psi vrnejo v urbano okolje in da tisti, ki so ga psi napadli in onesposobili za delo, ostane še brez odškodnine, ko je ostal že brez zdravja in možnosti primernega zaslužka. Kultura je jeziček, ki tehta vrednost sleherniku in veljaku. Politična kultura je to, da našim politikom verjamemo in zaupamo, naši voditelji pa se vedejo tako, da je naše zaupanje trdno, saj delajo, kar govorijo. Politična kultura je tudi to, da imajo interesi skupnosti in temeljne človekove pravice prednost pred ozkimi interesi posameznih skupin in pohlepom po še večjem zaslužku na račun davkoplačevalcev ali pač nemočnih.
Konec koncev je naša kultura tudi to, ali se bomo pustili dotolči mrakobnim recesijskim časom rekoč, saj na svetu ni pravice, ali pa bomo vztrajali, se prilagajali, iskali poti iz krize, stisk in do boljšega življenja. K temu nam lahko pomaga tudi to, da uživamo takšno ali drugačno kulturo. Bodisi se odločimo za obisk koncerta pevskih zborov ali Improlige ali Pogrete sarmice ali hodimo na vaje pevskega zbora, sodelujemo v likovnem društvu, dramskem društvu, gremo v gledališče, opero v Ljubljano ... bodisi se odločimo za članstvo v knjižnici in beremo, še posebej našim otrokom. Udeležimo se lahko brezplačnih pravljičnih uric, prireditev, Srečanj, kjer skupaj beremo in se potem sproščeno pogovarjamo o naših utrinkih na prebrano. Tako si sami dodeljujemo dostojanstvo, ki nam pripada, a nam ga kriza spodjeda, poiščemo si sprostitev, smo dobre volje, poleg tega pa se ves čas učimo in pridobivamo ključne kompetence, ki so pomembne za posameznika in celotno družbo. Ključna kompetenca je tudi bralna pismenost. V okviru OECD so opredelili ključne kompetence kot pomembne za osebne in družbene uspehe. Prvo področje zajema pridobitev ustrezne izobrazbe, zaposlitve in prihodkov, zavzetost za osebno zdravje in razvoj, zmožnost političnega udejstvovanja in vključenost v socialno mrežo. Družbeni uspeh vsebuje ekonomsko produktivnost, demokratične procese, socialno kohezivnosti, enakost in človekove pravice, ekološkost in socialno mrežo. Obstaja torej povezava med pogostim branjem in uspešnim izobraževanjem ter večjim osebnim in s tem družbenim uspehom.
V zadnjem času smo knjižničarji pod pritiskom nekaterih založnikov in vpliv-nežev na področju kulturne politike, ki nas skušajo prepričati, da so knjižnice generatorji branja pogrošne literature in slabega okusa, saj je med najbolj izposojenimi knjigami predvsem lahkotno, torej kulturno manjvredno leposlovje. Predlagajo, da bi nabavno politiko oblikovali tako, da bi kupovali knjige, ki so v javnem interesu (kakor ga razumejo oni), medtem ko naj si lahkotno leposlovje za zabavo in sprostitev ljudje kar sami kupujejo. Tako bi knjižnice postale elitne ustanove, ki bi skrbele za izbran okus. Knjižničarji opozarjamo naše glasne sogovornike, da je lokalna skupnost tista, ki večinsko financira knjižnice in da ne morejo lokalnim skupnostim določati, kako naj financirajo svojo kulturno ponudbo. Opozarjamo jih, da so knjižnice najbolj obiskane kulturne inštitucije, da nismo namenjene zgolj eliti, da smo najbolj odprti in zato zahtevne literature ne vsiljujemo tistim, ki se zavestno odločijo za branje »nekulturnega« gradiva, da torej našim bralcem priznavamo svobodno izbiro. Z veseljem svetujemo in pomagamo tistim, ki kolebajo in iščejo bolj kakovostno gradivo. Vsekakor pa je res, da so knjižnice zaradi zanimanja javnosti, bralcev, obiskovalcev prireditev in dogodkov postale kulturna velesila, ki jo letno obišče več milijonov ljudi, ki vključuje med svoje člane četrtino prebivalstva in ki je zaradi celodnevne odprtosti in razvite knjižnične mreže zanimiv dejavnik na področju kulturne politike.
Ob kulturnem prazniku je zato dobrodošla vesela novica, da bomo v Šmarci prav kmalu odprli novo enoto knjižnice. Police že polnimo zgradivom. To bo nova pridobitev z velikim pomenom za krajevno skupnost Šmarco, za posameznike, ki bodo knjižnico uporabljali, za vodstvo krajevne skupnosti in občine, ki so uspeli uspešno združiti svoja prizadevanja. Nadvse veseli smo, ker se recesiji lahko zoperstavimo, z novo knjižnico in prepričani smo, da se bomo lahko tega skupaj veselili s Šmarčani.
BREDA PODBREŽNIK
Zadnjo sejo Občinskega sveta lahko razdelimo na štiri dele: prvi del je bilo sprejemanje raznih pravilnikov o razdeljevanju denarja, ki bi morali biti sprejeti že v preteklosti in je na njihov neobstoj opozorilo Računsko sodišče, ko je opravljalo pregled v naši občini.
Drugi del je že naša stalnica - Velika planina. V družbi Velika planina je spet zmanjkalo denarja in po sedanjih ocenah bo potrebno v družbo vložiti najmanj 1,1 milijona evrov, da bo družba poravnala svoje obveznosti za nazaj in za rekonstrukcijo gondole. Ali je ta številka dokončna ali ne bi nam znal povedati edino kakšen prerokovalec, nikakor pa ne občinski svetnik. Sam osebno ne verjamem v to, da je ta številka dokončna in še vedno vztrajam, da bi bilo potrebno v družbo letno vložiti okoli 200.000 evrov. Če tega denarja nismo pripravljeni vsako leto dati v ta namen, moramo družbo zapreti. Nekoč se
bomo o tem morali izreči in to točko vsaj za nek daljši čas »sneti« z dnevnega reda.
Tretji del je bila točka, v kateri smo razpravljali o tem, kateri otroci ne_ bodo deležni otroškega varstva. Če bi se občinska uprava držala zakona, ki predpisuje, da morajo biti vsi otroci vključeni v otroške vrtce, te točke sploh ne bi bilo potrebno imeti na dnevnem redu. Spotoma smo bili tudi obveščeni, da novega vrtca v Šmarci ne bo. Neuradno pa se je šušljalo, da je občinska uprava v ta namen že zapravila kar zajeten kup denarja (okoli 27.000 eur). Zanimivo bo videti, če bo zaradi zavajanja javnosti in pa zaradi razsipavanja davkoplačevalskega denarja kdo tudi odgovarjal. Spodobilo bi se. Na vsak način pa je spet čas, da civilna javnost povpraša g. župana, kaj bo še naredil v tem mandatu za rešitev problema naših malčkov. Obljub za naslednji mandat seveda ne sprejemamo.
Četrti del sta bili točki, kjer smo sprejemali sklepe o po mojem mnenju neupravičeno velikih podražitvah vode in kanalizacije, ki jih bomo v naslednjih mesecih občutili vsi občani kamniške občine. Na računih za vodo in kanalizacijo bomo dobili novi dve postavki. Ti postavki se bosta imenovali omrežnina. Zaradi mene lahko država imenuje to podražitev tudi kako drugače, vedno gre za eno in isto stvar. Podražitev. Ker bo morala občina pri pridobivanju evropskih sredstev za razširjanje omrežij kriti tudi davek na dodano vrednost, ki ga Evropa seveda ne misli sofinancirati, je do neke meje podražitev upravičena. Vendar pa bi lahko bila ta podražitev lahko mnogo mnogo manjša, kot jo je predlagala občinska uprava. Zakaj se je občinska uprava odločila v teh kriznih časih za tako dramatično povečanje ene izmed položnic mi vsekakor ni jasno. V sami razpravi je bil edini
argument občinske uprave samo dejstvo, da država dovoljuje tako podražitev. Niti z enim stavkom občinska uprava ni povedala, da bi brez te podražitve bila ogrožena izgradnja kanalizacijskega omrežja v naši občini. Če je že čuden način razlage občinske uprave, pa mi je še bolj čudno dejstvo, da je večina svetnikov podprla precej trhlo argumentacijo občinske uprave. Ko bodo prišle na vrsto kake druge točke, bodo taisti svetniki polnih ust zagovarjali skrb za sočloveka v stiski in za socialne programe. Ko se nam bo ena izmed položnic dvignila iz 20 na 30 evrov, je pa to za nekatere svetnike vse v redu. To je po mojem mnenju čista dvoličnost, ki kaže na dejstvo, da kapital vodi določen del naših svetnikov.
Če potegnemo črto pod napisano, vidimo, da če bi v naši občini vse bilo kot bi moralo biti, ne bi bilo prav nič narobe, če bi taka seja Občinskega sveta odpadla.
ROBERT KOKOTEC, SDS Kamnik
Pisma, mnenja, odmevi ,
O industrijski coni pri Stolu
Ze dalj časa nazaj sta bila v Kamniškem občanu objavljena dva prispevka v zvezi s spremembami namembnosti industrijske cone v trgovsko s sklepom občinskega sveta. S svojim pisanjem izražam nezadovoljstvo s takim sklepom.
Sam sem kot predsednik občine v letih 1967-1974 veliko časa namenil urejanju prostora v občini. Zakaj? Ze kot mlad sem se zavedal, da je vsak poseg v prostor potrebno skrbno načrtovati. Občina Kamnik je bila med prvimi, ko smo leta 1968 sprejeli urbanistični program, ki gaje izdelal Zavod za urbanizem Slovenije. Zavedali smo se, da je napačen poseg v prostor problem ne za desetletje, temveč neskončno. V občini Kamnik so morali v šestih mesecih dobiti odgovor odpristojne občinske uprave vsi, ki so želeli graditi hiše ali gospodarske objekte. Imeli
smo uspešno gradbeno inšpekcijo, zato ni bilo črnih gradenj. Občina Kamnik je v tistem času za industrijsko cono namenila področje KIK-a, Svita, Titana, Svilanita, Živilske industrije, Utoka, Alpre-ma, Stola in južni del ob Korenovi cesti. V Kamniku se moramo zavedati, da je industrija temelj za ustvarjanje BDP in kupne moči, čeprav žal ugotavljam, da smo v zadnjih desetih letih zaposlenost v industriji zmanjšali od cca 9.500 na cca 3.500.
Nekoč skrb, da Kamnik ne bi postal spalno naselje, se je v zadnjih letih uresničila, saj se danes na delo izven Kamnika vozi več kot 4.000 občanov (nekoč 400).
Osebno menim, da so odgovorni premalo pozorni na urbanizem, kajti stavbe ob Ljubljanski cesti arhitektonsko ne sodijo v to območje.
Zavedam se, da v današnjem
času struktura ustvarjanja BDP ne more biti takšna, kot je bila nekoč, ko je v Kamniku industrija ustvarjala skoraj 80% BDP. V razvitih družbah je ta odstotek med 40-50%, to pomeni, da podpirajo razvoj drugih dejavnosti, kot so trgovina, gostinstvo, turizem, znanost itd. Kar pa se na gospodarskem področju dogaja v Kamniku je slabo za prihodnost naših rodov.
Trgovina je v Kamniku imela 15-20% ugodnejšo površino na občana v primerjavi s Slovenijo. Kljub temu je Kočna Kamnik razvijala mrežo in do 80. leta zgradila številne pomembne trgovinske objekte, vključno s skladiščem in novo upravo. Občina Kamnik je Kočni poklonila precej zemljišča za gradnjo blagovnice, kar se, žal, ni zgodilo. Prav tako je občina sodelovala pri gradnji skladišča za državne rezerve, ker je Kočna pridobila ugodnejše kredite in delno sofinanciranje. Poleg Kočne smo imeli v Kamniku še Prehrano in Mercator. Zal Kočna ni zgradila
' in ne poznam razlogov, zakaj se je združila s trgovskim podjetjem Tuš in ne s kakšno drugo trgovsko organizacijo.
To poudarjam zato, ker danes Tuš prodaja trgovske prostore, ki so jih 10 let gradili delavci Kočne z velikimi napori in odrekanjem pri plačah. Normalno bi bilo, da bi Tuš kapital od prodaje trgovskih prostorov in skladišča vložil v razvoj trgovine v Kamniku. Ali je to zagotovljeno, ne vem.
Posebej pa želim opozoriti, da industrijsko cono Stola ni dobro namenjati razvoju trgovine, ki je v Kamniku že razvita, saj so prisotni štirje pomembni trgovci: Mercator, Lidl, Spar in Tuš. V industriji pa zelo zaostajamo, zato mora Kamnik posebno pozornost nameniti razvoju industrije s privabljanjem investitorjev z ugodnejšo gradnjo. Skrb za povečanje kupne moči mora biti v Kamniku zelo prisotna, če želimo zagotavljati razvoj za naše bodoče generacije.
VINKO GOBEC
Kamniški ObČAN
ZANIMIVOSTI - OD TU IN TAM
11. februar 2010
11
. ■ V'
Skozi
foto objektiv
Pazi ^drek«!
Ko hodiš po Kamniku in sprehajalnih poteh imaš občutek, da hodiš po minskem polju. Ves čas moraš imeti vklopljen senzor, da ne stopiš v pasji iztrebek. V l<oli-kor pa ne želiš, da vsak dan gnusno in smrdečo nadlogo čistiš z otroških (in tudi svojih) čevljev, moraš namesto sproščenega sprehoda in uživanja v ogledovanju okolice ves čas paziti še na otroke in kričati: Pazi »drek«! Mislim, da bi morali ocenjevanje čistoče mest (z lovorikami urejenih mest se kiti tudi naše mesto) prestaviti v zimski čas in oceniti tudi to ali ima mesto koše za pasje odpadke ali ne. Po mojem res ne bi bilo tako težko postaviti (ob glavnih poteh) nekaj košev in vrečk za pasje odpadke in osvestiti občane, da »sranje« njihovih pasjih ljubljenčkov pač ni kulturno dejanje. Kasneje pa kršitelje tudi kaznovati ter vršiti nadzor - če lahko ločujemo odpadke, bomo pa v bodoče pospravljali tudi pasjo nesnago. V nasprotnem primeru bi bilo pa najbolje, da kar vsi slečemo hlače in namesto »kakanja« v domače stranišče to počnemo kar po naših ulicah.
Ledene sveče - nikomur ni mar, če šolarjem padejo na glavo
Zimske urice
Letošnja zima je res takšna z veliko začetnico. Že kar nekaj pomladi (in s seveda tudi zim) imam za seboj, pa bi letošnje zimsko obdobje uvrstil kar v sam vrh, kar se mraza in količine snežnih padavin tiče. Pustimo ob strani višje stroške za nabavo raznovrstnih energentov in s tem povezane višje vrednosti izpustov v naše že tako zasmrajeno ozračje, zima naj bi bila vendar tudi čas radosti, o čemer pričajo že stare razglednice z motivi slikarja Maksima Gasparija, kjer se otroci veselo dričajo po zasneženih vaških kucljih, pri početju pa jih kar malo nevoščljivo opazujejo vaški očanci z nepogrešljivo polhovko na glavi. Pustimo ob strani tudi težave komunalcev, ki imajo težave z zatrpanimi pločniki in zaparkiranimi javnimi površinami, ki jih je treba očistiti snežne navlake - sicer pa, prosim, čez naše komunalne delavce nimam žal besede, velikokrat jih s ponosom dajem za vzgled meščanom drugih mest, ki jih prinese v Kamnik.
Kratek sprehod po kamniških okoljskih hribčkih naj bi dal odgovor na vprašanje, ali je v našem mestu še kaj športnega duha in ali mladež pozna zimske radosti ali pa le za računalniško tipkovnico in migetajo-čimi ekrani preživlja te enkratne zimske dneve. Način življenja se je gotovo spremenil - vse manj si vzamemo časa zase, saj nas naglica in vrvež okoli nehote zagrabita in povlečeta v svoj tok - in ko si v reki, moraš plavati, če nočeš potoniti. In tako se pehamo za vsakodnevnimi dobrinami ter le malo časa posvetimo sebi in aktivni ter pametni vzgoji svojih otrok.
V prvem tednu februarja (morda že prej, patega nisem opazila) so na severni in vzhodni strani strehe telovadnice OŠ Toma Brejca nastale vsaj pol metra dolge sveče, ki so nevarno visele nad glavami otrok, ki so vsak dan vstopali v šolo ali jo zapuščali. Na nevarnost smo opozorili tajništvo šole, kamor smo klicali in jim prijazno namignili, da bi bilo dobro, da sveče odstranijo. To se ni zgodilo ne tisti dan in ne teden dni pozneje, ko je nastopila odjuga in so čisto povsod (in tudi iz šolske strehe) sveče grmele na cesto. Lenoba in ignoranca sta nedopustni dejanji. Verjetno bi se zganili šele, ko bi nekdo končal z luknjo na glavi.
Neočiščen pločnik ob Ljubljanski cesti ovira za mamice z vozički in invalide
Sneg nas je takoj po novem letu kar dvakrat pošteno zasul. Nam, mladim mamicam, pa ob sprehodih po kamniških pločnikih povzročal nemalo preglavic. Večino pločnikov so po kakšnem tednu cestarji očistili, pa še te večinoma tako, da so po lažje prehodnem delu zmogli le pešci. Mamice z vozički in invalidi pa smo bili prepuščeni sami sebi in običajni hoji (in vožnji) po glavnih cestah. Prav sramotno pa je izstopal pločnik ob glavni Ljubljanski cesti (ob blokih Stanovanjskega sklada od nekdanje trgovine 24 ur do Svetilnika). Ta pločnik ni bil nikoli splužen in tudi ob prijaznem klicu na Občino je obdržal svojo neočiščeno podobo. Prav užalostila pa nas je ignoranca tamkajšnjih uradnikov, ki so ob klicu nesramno dejali: »V kolikor je pločnik prehoden, nimate kaj jamrat. Če pa ne morete z vozičkom mimo si pa nabavite kengurujčka in otroka nosite okrog«. Mislim... da bi se človek zjokal. A invalidi naj potemtakem tudi najamejo koga, da jih bo v »ruzaku« okrog nesel?
mamica
13. 7. 2008 - leto in pol pozneje
Minilo je leto dni in pol, ko je v nedeljo popoldne, 13. junija, padlo nebo na zemljo in je orkanski veter zaznamoval okolico Kamnika z mogočnim pečatom. V gozdni krajini so zazevale praznine. Na Gozdu, Vovarju, Klemenovem griču, Starem gradu, Soteski, Hribu, Kališču, v Serjuču in še nekaterih krajih je gozdna podoba povsem spremenjena.
S tako obsežno ujmo se na Kamniškem do sedaj niso spopadli ne lastniki gozdov ne gozdarji. Zavod za gozdove je ocenil poškodbe in ugotovil, da je bilo poškodovanih 3.050 ha gozdnih površin, povsem uničenih 209 ha, da je potrebno posekati 127.000 m3 lesne mase (kar pomeni približno tri letne normalne poseke), popraviti 17 km gozdnih vlak, 19 km pa jih bo potrebno zgraditi na novo. V potrjenem sanacijskem načrtu iz
avgusta 2008 je bilo predvideno, da se posek opravi do leta 2010, obnova pa do leta 2012.
Ob koncu leta 2009 je bilo zaradi ujme posekanih 142.641 dreves v skupni brutto izmeri 144.604 m3, 73 % iglavcev in 27% listavcev. Na novo je bilo zgrajenih 28 km gozdnih vlak, rekonstruiranih pa 33 km. Zgrajeni sta bili tudi dve novi gozdni cesti v skupni dolžini 1000 m ter rekonstruirana gozdna cesta v dolžini 1200 m. Na podlagi sprejetega sanacijskega načrta in v skladu s Pravilnikom o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove je bilo za povečane stroške poseka lastnikom poškodovanih gozdov izplačano 280.043 ev-rov, 52.673 evrov za gradnjo vlak, 38.761 evrov za rekonstrukcijo vlak in 34.632 evrov za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdnih cest.
V pozni jeseni 2009 je bilo pr-
vim najbolj pogumnim lastnikom dobavljenih 136 kg mešanice semen gozdnih dreves za setev na 13,6 ha prizadetih površin ter 10.300 kosov sadik za sadnjo na 3,7 ha površine. Kljub neugodni vremenskim razmeram je delo že skoraj opravljeno.
V letu 2010 je načrtovano, oziroma dogovorjeno, da bodo lastniki posejali 37 ha površin s 360 kg mešanice semen gozdnih dreves, 51.000. kosov sadik posadili nadaljnjih 15 ha ter zaščitili sadike individualno (s količki ali premazi) ali pa skupinsko (z ograjo) pred poškodbami, ki jih povzročajo rastlinojedi. Iz proračuna RS bo v celoti nabavljen ves potreben material in sofinancirano opravljeno delo. Do teh sredstev so upravičeni samo lastniki gozdov, ali pa na podlagi izdanega pooblastila in računa izvajalci oprav-
Globoke sledi v zimski idili.
Toda, glej ga šmenta! Po idealnih dolinicah, gozdičih in travnikih, ki jih je v okolici našega mesta v izobilju, ni nikjer niti sledi o tekaški progi. Nekaj je sicer »na roko narejenih« prog za klasični tek, ki pa so kar malo preveč majave za kakršnekoli resnejše preizkuse. Z žalostjo spomin seže kar precej let nazaj, ko so bile v modi razne sindikalne dirke v vseh disciplinah, v okvirih posamezne tovarniške tekme se je zbralo kar okoli 100 navdušencev, ki so preizkušali svoje moči v zimskih športih. Pa ne, da bi tarnal da pogrešam množice v naših gmajnah - na prste ene roke bi lahko preštel redke posameznike, ki so vsaj poskušali s tekaškimi smučmi uživati svobodo gibanja, ki jo pogrešamo v sivih zimskih mesecih.
Kamniške Poljane v sončnem popoldnevu samevajo.
Hribčki okoli Kamnika pa več ali manj samevajo - nekoč tako obiskane Poljane so osamljene, čeprav je hrib poteptan, malo več življenja je nad Mekinjami in v Podgorju, kjer se otroci skupaj s starši veselijo v beli opojnosti. Nekdaj so bili najbolj obiskani »tereni» pod Ljubljansko cesto - tam se je marsikateri otrok naučil prvih smučarski korakov - danes je tam precej pisano naselje stanovanjskih blokov, kjer ni prostora za zelenice - povsod je le beton in asfalt...
Zimski živžav v Mekinjah.
Vendarle v toplejših mesecih vse pogosteje opažamo na naših uličicah in cestah tekače, ki največkrat v večernem času izkoristijo pravico do »time outa« in si vzamejo urico zase. Takšnih, ki bi tudi v januarskem mrazu oblekli trenirko in tekaške copate, je bolj malo, kar precej pa nas je, ki imamo v kleti ali garaži zaprašeno smučarsko tekaško opremo, ki je nismo uporabljali že dolgo vrsto let - iz preprostega razloga - zaradi »ogrevanja ozračja« so bile zime bolj skope s snežnimi padavinami, tako, da vsaj v dolini ni bilo pomisliti na tekaške proge in užitke na njih. Pri četrtmetrski snežni odeji in idealnih temperaturah pa smo obrisali prah s smuči in čevljev, jih namazali, kar smo se naučili ob spremljanju prenosov nastopov naše trofejne tekačice, in krenili v raziskavo, kje bi lahko preizkusili, ali so naše tekaške gibalne veščine vsaj malo podobne tistim, ki jih gledamo na malih zaslonih.
Osamljeno igrišče za golf - idealni pogoji za smučarski tek.
Pot me zanese v Rudnik, kjer se bohoti igrišče za golf, ki s svojo lego in naravnimi danostmi kar kliče k temu, da bi nekdo vzel v roke teptalec in urezal smučino, po kateri bi bil tek na smučeh eno samo veselje - toda travne površine samevajo. Seveda se zavedam, da je vse v zasebnih rokah in da ni več socialističnega prostega dostopa do raznih dobrin, toda obenem se mi zdi, da bi bilo potrebno samo malo dobre volje in nekaj navdušencev, pa bi zadeva stekla. Najlažje bi bilo na tem velikem kompleksu potegniti proge, saj se ne bi bilo treba dogovarjati s posameznimi lastniki za dovoljenje (iz maščevanja so kmetje travnike kasneje polivali z gnojnico), čeprav tekaške proge ne uničujejo kmetijskih zemljišč in travnikov, pa tudi parkirnih površin je ob igrišču za golf dosti na voljo. Takšne proge so v Logatcu, v okolici Ljubljane, v tekaškem centru v Medvodah in na vzhodnem in zahodnem obrobju Kranja.
Če pa naj ostane tako kot je, pa se bomo še naprej otepali s pomanjkanjem snega na Veliki planini - pred dobrima dvema desetletjima smo več let zapored uredili slalomsko progo z Zelenega roba za evropski ženski pokal ob skoraj zelenih pašnikih; bilo pa je veliko dobre volje in zagnanosti in tekme so v zadovoljstvo vseh ob dokaj strogih merilih uspele.
Pomislimo včasih tudi na človeka - na njegove potrebe in na to, da smo ga odtegnili od narave, od koder izhajamo. Dajmo mu vsaj malo možnosti, malo zavedanja, da je vse, kar delamo za ljudi in zaradi njih, ne le za neko osebno lažno promocijo in za doseganje ciljev, ki so tako nejasni, da še sami ne vemo, ali so smiselni in dosegljivi.
- jok-
ljenih del. Še enkrat naj poudarim, da morajo biti vsa dela vključno s količino in vrsto potrebnega materiala dogovorjena z ZGS zaradi načrtovanja obsega predvidenih porabljenih sredstev in ustreznega materiala.
Nič še ni zamujenega. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije s krajevne enote Kamnik na tem mestu ponovno pozivamo lastnike gozdov, katere je prizadela ujma in bi želeli obnoviti svoj gozd, naj se povežejo z revirnim gozdarjem za njihovo posest in skupaj uskladijo želje in možnosti pri obnovi gozda, ker so možnosti sofinaciranja obnove in zaščite še odprte.
Posledic katastrofe v gozdu ne moremo odpraviti, lahko pa pospešimo celjenje nastalih vrzeli.
Miha Zabret, vodja KE Kamnik
Okolica našega mesta je tako lepa - pojdimo v naravo in zadihajmo s polnimi pljuči.
Kinološko društvo Kamnik
VAM DAJE PRILOŽNOST, DA NUDITE SVOJEMU NAJBOLJŠEMU PRIJATELJU NAJBOLJŠE!!!
Pridružite se nam v tečajih Šolanja psov in
glede na velikost, starost ali pasmo, bomo skup^aj izbrali najustreznejši tečaj! Vpisi bodo 14., 21. in 28. 2., med 10. in 12. uro ter 6. in 7. 3. 2010 med 10.00 in 12.00 uro na društvenem vadbišču! Pokličite 031/261-503 ali 031/607-692 www.kd-kamnik.si
12
11. februar 2010
MED MLAD
Kamniški QbÍIKN
STUDENTSKI KLUB KAMNIK
Zime še ni konec, še bomo smučali
študentje in dijaki, ki obožujejo zimo in zimske radosti in se niso člani Študentskega kluba Kamnik, sploh ne vedo, kaj vse zamujajo. V študentskem klubu Kamnik je možnost smučarskih izletov po res ugodni ceni, prav tako se na našem repertoarju pogosto znajdejo sankanje in druge snežne vragolije. Kar pa je najlepše - z nami vam ni treba pravzaprav nič skrbeti. Prevoz je organiziran, karta zagotovljena in pogosto dodamo še kosilo...Vse to po zelo ugodni ceni, saj se zavedamo, da je študentski žep pogosto zelo plitek.
Tudi letos smo se odpravili raziskovati smučišča doma in izven meja.
V	prvih dneh februarja smo preskusili smučišče na Cerknem, ki je precej primerno za enodnevni pobeg, saj je dovolj blizu in je eno bolje urejenih smučišč v Sloveniji. Celodnevna smuka, lepo vreme, odlična družba - to je vse kar potrebujemo.
Smučali smo tudi v Nassfeldu, vreme nam je bilo resnično naklonjeno, strmine odlično pripravljene, tako da smo se nasmučali in postanek na poti domov za zasluženo pizzo je bil več kot dobrodošel.
V Študentskem klubu Kamnik pa se zavedamo, da so med nami tudi takšni, ki zime, mraza in zimskih športov ne marajo preveč, zato poskrbimo tudi za njih. Za vse privržence, ki želijo poleti pokazati popolne tehnike plavanja, v Ciriusu organiziramo plavalne tečaje, s katerimi lahko svoje znanje plavanja izboljšajo na zabaven in prijeten način.
Poleg športnih dejavnosti pa redno pripravimo tudi kaj za tiste, ki jih športno udejstvovanje ne gane in si želijo kakšen kulturni dogodek, odkrivati nove kraje in občudovati lepote naše Slovenije. Ti se nam lahko pridružijo na nočnem pohodu na Orglice, se udeležijo potopisnih predavanj in morda dobijo idejo za poletni potep ali pa nam predlagajo kakšen zanimiv projekt.
Pojdite na www.skk.si in si oglejte reportaže ali bodite del le-teh in se prijavite na dogodke, ki sledijo.
SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA
V	MERCATOR CENTRU KAMNIK
Ker naše podjetje Unikat, d. d., ki deluje v okviru podjetniškega krožka na Šolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku, zaposluje mlade, nadobudne dijake, ki se zavedajo pomembnosti promocije, smo navezali stik z vodjo kamniškega Mercator centra Joži Rupar Treven. Prijazno nam je odstopila stojnico, da smo lahko minuli torek, 9. februarja, predstavili izdelke podjetja.
■v
MLADI PLANINCI OS ŠMARTNO
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
Mladi planinci iz OŠ Šmartno sprejeti v Planinsko zvezo Slovenije z ravnateljico Jožico Hribar.
S harmoniko sta prijetno druženje popestrila Matej Vrankar in Andraž Dežman.
Ivan Resnik, Stane Simšič, Bojan Pollak in Franc Obreza iz PD Kamnik so v svoje vrste sprejeli mlade planince in podelili priznanja najbolj prizadevnim.
Tudi letos je 27. januarja v OŠ Šmartno v Tuhinju potekal sprejem mladih planincev v Planinsko zvezo Slovenije in podelitev srebrnih in bronastih priznanj ter značk prizadevnim planinčkom. Sprejem je vodila učiteljica in mentorica pla-
ninskega krožka Lučka Dr-ganc, obiskali so nas tudi gostje iz Planinskega društva Kamnik: Ivan Resnik, Stane Simšič, Bojan Pollak in Franc Obreza, ki so z nami delili izkušnje iz gorništva, sprejeli mlade planince v svoje
vrste in podelili priznanja najbolj prizadevnim.
Ogledali smo si tudi diapozitive z lanskoletnega tabora na Kamniškem sedlu. S harmoniko sta prijetno druženje popestrila učenca Matej Vrankar in Andraž Dežman.
Na koncu smo gostom v za-
hvalo za obisk poklonili simbolična darilca.
V imenu vseh se zahvaljujem naši mentorici Lučki Drganc, ki nas tako lepo vodi na planinskih uricah in vsem za obisk na prireditvi.
Tekst: ROK ŠKRLJ Foto: D. Škrlj
Podjetje UNIKAT, d. d. so ustanovili dijaki 3. letnika srednje ekonomske šole. Odločili so se, da bodo sami izdelovali izdelke, lahko pa bi si našli tudi dobavitelja, katerega izdelke bi prodajali. V podjetju je zaposlenih devet delavcev, ki so vsi tudi delničarji podjetja. Delničarke pa sva tudi mentorici in ravnateljica ekonomske šole. Izdelujemo dišeča mila in svečke, ki ste jih lahko kupili na stojnici v Mercatorju, lahko pa jih kupite tudi na informativnih dnevih v petek, 12. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 13. februarja, ob 9. uri. Ob nakupu enega našega izdelka boste dobili tudi nagradno križanko in če boste ugotovili pravilno geslo in ga sporočili hostesi našega podjetja si boste lahko izžrebali eno izmed nagrad, ki so nam jih priskrbeli naši sponzorji. V pomoč pri reševanju križanke vam bodo zgibanke o naši šoli.
Poleg nas letos v okviru podjetniškega krožka delujeta tudi podjetji Banasani, d. d., v katerem pečejo piškote, in podjetje Prestiž, d. d., ki se ukvarja s prodajo parfumov.
Seveda pa boste na informativnih dneh lahko povprašali o vsem, kar se dogaja na naši šoli, in dobili informacije iz prve roke. Sigurno vas bo zanimalo, da so nam svojo življenjsko pot predstavili Miša Molk, Zoran Jankovič, Jure Košir in^ mnogi drugi. V sredo, 10. februarja, nas je obiskal odvetnik Aleksander Čeferin. Slike si lahko ogledate na našem spletnem naslovu http://www.sc-rm.net/.
Veliko vam bomo imeli povedati tudi o projektih, ki jih izvajamo v okviru praktičnega pouka, o obiskih podjetij, Državnega zbora, Informative, raznih sejmov, o tekmovanju na mednarodnih sejmih učnih podjetij v Celju in Zagrebu, kjer dosegamo lepe rezultate, o strokovnih ekskurzijah doma in v tujini, o projektu Evropska globalna dimenzija v strokovnem šolstvu, o mednarodnih izmenjavah, o naši dobrodelnosti, ekošoli in Mali šoli prava. Smo pritegnili vašo pozornost s predstavitvijo delčka našega dogajanja?
Mentorica podjetja Unikat, d. d.
Renata Rihter
Lutke v Šmarci
Zabavale so nas že lansko leto in tudi letos bo tako. Agencija za turizem in podjetništvo občine Kamnik ter Kulturno-prosvetno društvo Šmarca ponovno pripravljata otroški lutkovni festival Zmajev repek. Predstave bodo v Kulturnem domu Šmarca konec februarja in v začetku marca, ob petkih in sobotah ob 17. uri.
Lutke bodo oživele v pravljicah Muca copatarica, Mizica pogrni se, Krokijevo gledališče ter Volk in kozlička. K sodelovanju smo povabili Gledališče Frufru, Mini Teater, Gledališče Konj in LG Maribor.
Lansko leto je bil odziv zelo velik, lutkam so prisluhnili številni otroci, pa tudi očkov, mamic in babic ni manjkalo. Zato vas, dragi otroci, na to dogodivščino vabimo tudi letos. Seveda pa bomo vsi skupaj na predstavi pridni, čisto tiho bomo poslušali zgodbe, ki jih bodo pripovedovale lutke. Ste za to?	Tina Tonin
Zdrav način življenja skozi vse letne čase
Ekošola je program evropskega združenja in je sestavni del prizadevanj EU za okoljevarstveno izobraževanje. Projekt je vsebinsko zasnovan predvsem s ciljem oblikovanja trajnostnega pozitivnega odnosa do narave v vseh letnih časih. V vrtcu smo se usmerili na stil zdravega načina življenja v celostnem smislu. Ekoprogramski svet skrbi za vključevanje vseh otrok, staršev, vzgojiteljev in ostalega osebja v vrtcu ter predstavnikov lokalne skupnosti. Otroke želimo vzgajati na nevsiljiv način v okoljevarstvenem duhu.
Ponosni smo na Ekolistino, ki jo je v lanskem šolskem letu prejel naš vrtec Antona Medveda Kamnik. Letošnji cilj je pridobiti še Ekozastavo. Vsebina Ekolistine je obljuba nas, zaposlenih v VVZ Antona Medveda, naših otrok in njihovih staršev, da si bomo skupaj prizadevali za prijateljske medsebojne odnose, nesebično pomoč in toleranco, da bomo prijatelji z živo in neživo naravo in bomo ekološki zgled ostalim in drug drugim. Zavedamo se, da
bomo le s skupnimi močmi lahko poskrbeli za zdrav način življenja. Zato smo z otroki pripravili ekološki koledar. Z aktivnostmi, ki jih organiziramo v vrtcu, želimo, da otroci z našo pomočjo in pomočjo staršev spoznajo problematiko naravnega okolja in vzpostavijo pravilen odnos do okolja.
Za človekovo življenje je pomembno zdravje. To pa velja tudi za planet, na katerem živimo. Skrb za lastno udobje moramo prestaviti s prvega mesta. Poskrbeti moramo namreč za zdravje še tako majhnega bitja na zemlji.
Opazovali smo drevje, rastline v domači okolici in poskušali ugotoviti, ali je zrak v našem okolju že tako onesnažen, da se posledice kažejo na rastlinah. Po opazovanju sledi živali smo ugotavljali, katere živali še živijo v naših gozdovih in travnikih. Raziskovali in opazovali smo s povečevalnimi stekli življenje na deblih dreves in v zemlji ob koreninah. Spoznali smo, kakšna je eko pridelana hrana, ki jo z veseljem v vrtcu tudi uživamo. Sodelovali smo v
Masaža stopal na predpražniku iz ličkanja dobro dene!
MIBOS d.o.o. Zikova ul. 4, Kamnik
e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
Z naravo smo prijatelji!
izobraževalni akciji Spoznavanje in okušanje slovenskega medu in njegovih prednosti v vsakdanjem življenju.
Za zdrav način življenja imajo pomembno vlogo predmeti, narejeni iz naravnega materiala. Za boljše počutje smo v vrtcu poskrbeli za masažo stopal na predpražniku, narejenem iz ličkanja. Praznike pa nam je krasilo eko drevesce, ki smo ga skupaj s starši okrasili z eko okraski. Otroci so svoje starše obdarovali z naravnim zdravilnim čajem, ki so ga podarili v vrečkah iz naravnega materiala, ki so jih ročno sami sešili.
Zapadli sneg nam je prinesel veliko veselja in iger. Spoznali smo nastanek snežink in njihov pomen za rastline. Snežna odeja je zelo koristna za rastline, saj so temperature pod snegom ugodnejše. Sneg varuje tla, rastline in druge organizme pred premočno ohladitvijo. Med hojo po gozdu smo opazili krmišča, ki so jih za živali pripravili skrbni lovci. Pri
hoji ob cesti pa smo strmeli v svoje škornje, na katerih so bile bele lise zaradi posoljenih cest. Sol s ceste potem voda izpere v prst.
Tudi zimski šport moramo vrniti na naravno raven. Ne le za okolje, temveč tudi zase in za svoje zdravje storimo več, če se gibamo na svežem zraku. K sodelovanju smo povabili naše dedke in babice in se skupaj odpravili na pohod v okolico ©martna. Med potjo, ki nas je vodila po obrobju gozda, smo se kljub utrujenosti dobro počutili, saj smo med hojo tudi prijetno pokramljali.
Naše aktivnosti se še nadaljujejo, saj smo izdelali Eko knjigo, v kateri so zbrana naša razmišljanja o kulturi. Tudi pustno rajanje bo potekalo v eko vzdušju ob sodelovanju s starši. Veseli smo sodelovanja s starši, dedki in babicami ter ostalimi, ki nam pomagajo do začrtanih ciljev.
Članica ekoprogramskega sveta VVZ Antona Medveda ANGELI MOČNIK
SPORT
11. februar 2010
EKIPI CALCIT VOLLEYBALLA V DRUGI DEL TEKMOVANJA
Ekipi Calcit Volleyballa sta startali v drugi del tekmovanja v 1. državni odbojkarski ligi. Dekleta, ki so s seboj prinesla vseh šest točk, so v prvih treh krogih prav tolikokrat zmagale, medtem ko so fantje začeli z ničle, s katere se niso
Klemen Hribar in Aleš Polancec sta za kamniški sprejem.
premaknili niti po prvih dveh krogih, ko so gostili dve najboljši slovenski ekipi. V Interligi so Kamničanke gostile na Reki in izgubile s 3:1 ter zapravile vse možnosti za uvrstitev na zaključni turnir četverice. Prvo tekmo v drugem delu DP so Kamničanke igrale doma proti ekipi Luke Koper. Kamničanke so bile veliko boljše nasprotnice, saj so prva dva seta dobile na 16 in 17. Nekaj več dela so imele v tretjem setu, ko so v končnici skoraj zapravile visoko prednost, a so le zbrale dovolj moči za pričakovano zmago. V drugem krogu so gostovale pri najboljši ekipi prvega dela DP - ekipi Hit Nova gorica. Kamničanke so prvi set dobile gladko, nato pa po pravi drami še drugega. V tretjem setu so bile boljše domače, ki so visoko pove-dle tudi v četrtem setu. Ko pa so Kamničanke prestavile v višjo prestavo, so domače ujele in set na razliko dobile.
skrbela
Tretjo tekmo v enem tednu so igrale doma proti ekipi Alianse, zopet opravičile status favoritk in visoko zmagale s 3:0. Gostje so se nekoliko upirale le v tretjem setu. Kamničanke so tako po treh krogih s 15 točkami same na vrhu lestvice. S prvenstvom bodo nadaljevale šele konec meseca v Kopru, saj je ekipa Ruš izstopila iz lige, za tekmo z Mariborčankami pa datum še ni določen.
V Interligi so Kamničanke gostovale pri vodilni ekipi Rijeke. Prikazale so dobro igro in bile v prvih treh setih enakovreden nasprotnik trenutno najboljši ekipi tega tekmovanja. V četrtem setu so Kamničanke popustile in domače so zabeležile 13. zmago. Kamničanke ostajajo pri sedmih, s pričakovanima zmagama proti Žilini v gosteh in doma proti Celovcu pa bi lahko osvojile peto mesto, kar bi bil izjemen uspeh za prvo leto v tem tekmovanju. Že v sredo je v Kamniku gostila drugo uvrščena ekipa Dunaja.
Igralci Calcit Volleyballa so v prvem kolu gostili ekipi ACH iz Bleda. Dvoboj je v dvorano privabil lepo število navijačev, ki pa so v prvem setu gledali bledo igro domačih, ki nikakor niso mogli sprejeti močnih servisov gostov.
Ko so popravili sprejem, so postali enakovreden nasprotnik. Če so drugi set še zlahka dobili gostje, pa bi lahko tretjega tudi domači, ki pa so v sami končnici seta napravili nekaj nepotrebnih napak in gostje so iz Kamnika odnesli pričakovane tri točke. V drugi tekmi so Kamničani gostili ekipo Prvačine, ki so jo letos v domači dvorani že enkrat premagali. Kamničani so prva dva seta odlično začeli, a slabše končali, medtem ko so v tretjem popustili že na začetku in zasluženo izgubili s 3:0. Kamničani bodo morali tako svojo priložnost iskati v tekmah z Galexom, Salonitom in predvsem Triglavom, če želijo imeti boljše izhodišče v končnici prvenstva. Prav proti slednjemu bodo Kam-ničani igrali naslednjo prvenstveno tekmo na domačem terenu v sredo, 17. februarja, ob 20. uri.
Tretjeligaši so v drugi tekmi doma v drugem delu izgubili s 3:2 proti ACH UKO in so trenutno na sedmem mestu.
Izmed mladih ekip v A ligi pa so najbolje štartali starejši dečki, ki so štirikrat zmagali in dvakrat izgubili, medtem ko druge ekipe še čakajo na svoje priložnosti. Odlično pa se trenutno držijo tudi deklice v mali odbojki, saj so se med oseminšestdesetimi ekipami že uvrstile med dvanajst najboljših slovenskih ekip. Druge ekipe se preko repasažov poizkušajo prebiti čim višje.
Cico1.
Kamniški vaterpolisti trn v peti številnim nasprotnikom
Preteklo leto je bilo za mlade kamniške vaterpoliste izjemno pestro, zanimivo, predvsem pa zabavno in uspešno. Poleg vseh zmag, ki so jih dosegli, so se naučili marsikaj novega in še podkrepili svoje znanje.
Zadnji dogodek preteklega leta je bil božično-novoletni turnir, ki ga je organizirala ekipa Kamnika skupaj z ekipo AVK Triglava. Na mednarodnem turnirju, ki je bil organiziran tretjič, so igrali dečki letnik 1999 . Prvo mesto je zasedel Triglav (Kranj), drugo Primorje (Reka), na odličnem tretjem mestu je bil Kamnik in za njim Kokra (Kranj). Med najboljše strelce se je s kar šestnajstimi zadetki vpisal kamniški igralec Rok Bergant.
Začetek novega leta so igralci maksimalno izkoristili. V državnem prvenstvu so kadeti letnika 93 in 95 zaenkrat še vedno neporaženi.
Kadeti do 17 let so odlično odigrali tekmo z ekipo Olimpije. Z zmago 8:23 so dokazali, da s
svojimi nastopi mislijo resno in so zato hud trn v peti vsem nasprotnikom. V skupnem seštevku tako ostajajo na prvem mestu, sledijo jim Rokava (Koper), AVK Triglav (Kranj), Branik (MB), Kokra ter na zadnjem mestu Olim-pija(LJ).
Tudi mlajši kadeti (dečki do 15 let) dokazujejo, da jih nikakor ne gre jemati za šalo. Po odigranih tekmah so pokazali svojo nadvlado. Ekipo Branika so premagali z rezultatom 8:25, uspešni so bili tudi proti ekipi Rokava z rezultatom 10:13. Svojo pripravljenost in borbo so pokazali z zmago nad ekipo Kokre 7:23. V soboto, 6. februarja, so proti ekipi Olimpije zmagali z rezultatom 18:13.
Najbolj vroče novice pa prihajajo iz Kopra. Fantje so se z vso tekmovalnostjo in željo po novih zmagah odpravili v Koper, kjer je v nedeljo in ponedeljek, 7. in 8. februarja, potekalo pokalno prvenstvo kadetov do 17 let. V tekmi proti ekipi Olimpije se je gol nasprotnikov zatresel kar 29-
AKTIVNOSTI ŠPORTNE ZVEZE KAMNIK
Najuspešnejše športnice in športniki bodo priznanja prejeli 24. februarja
športna zveza Kamnik je tudi letošnje leto začela precej aktivno. Že v začetku leta so oddali vlogo za pridobitev statusa društva v javnem interesu, ki jim bo v prihodnjem letu v dogovoru z Občino Kamnik omogočila postopno prevzemanje v upravljane kamniške športne objekte ter izpeljavo drugih projektov. Po uspešni lanskoletni prijavi na razpis za dodelitev sredstev iz Fundacije za šport so v letošnjem letu še razširili število vlog, rezultati pa bodo znani v tem mesecu. V sodelovanju z Občino Kamnik so pripravili predlog Pravilnika za nagrajevanje športnikov. Letošnja podelitev priznanj najboljšim športnicam in športnikom naše občine bo potekala 24. februarja ob 17. uri v Domu kulture. Vabimo vas, da si v čim večjem številu ogledate zanimivo prireditev in pozdravite naše najboljše športnike in športnice. Prav tako je v pripravi nov Pravilnik o sofinanciranju športnih programov v Občini Kamnik, pri katerem bo s svojimi pred[ogi sodelovala tudi ŠZ Kamnik. Kamniški svetnik in član predsedstva ŠZ Kamnik Daniel Kovačič je na februarski redni seji predstavil program dela ŠZ Kamnik za leto 2010. Skupaj s predstavniki Občine Kamnik so se udeležili sprejema članice ŠD Grbina olimpijke Nine Bednarik in ji zaželeli čim hitrejšo vožnjo čez grbine, hkrati pa v mislih zaželeli mirno roko in čim hitrejši tek tudi drugi kamniški olimpijki Andreji Mali, ki je že bila na poti v Kanado.
Poleg organizacije občinskih prvenstev za osnovne šole (nogomet, namizni tenis), pa bodo letos prvič poizkusno organizirali tudi občinsko prvenstvo v Med dvema ognjema.
Tako kot lani pa med zimskimi počitnicami organizirajo smučanje in bordanje na Veliki planini.
Cicol.
krat. Žoga nasprotnikov pa se je mimo našega vratarja zmuznila le 4-krat. Tekma z ekipo Branika se je končala z rezultatom 33:1 v korist Kamnika. Tudi v ponedeljek je igralce čakal razburljiv dan. V polfinalu so se pomerili s Triglavom iz Kranja. Fantje so tekmo vzeli zelo resno in s končnim rezultatom 16:9 v žep pospravili še eno zmago. Strelci tekme so bili: Stele 3, Nikolič 2, Leskovec 2, S. Novak 5, Pintarič 4.
V finalu se je Kamnik pomeril z ekipo Kopra. Kamničani so potiho pričakovali zmago, vendar se je »scenarij« odvil drugače. Proti nasprotnikom so po dolgi in borbeni tekmi klonili s končnim rezultatom 10:7. Ekipa Kamnika je tekmo začela slabo, vendar je kmalu ujela nasprotnike, na koncu pa jim je malce ponaga-jala sreča. Proti koncu tekme je prišlo tudi do manjšega pretepa. Član koprske ekipe je napadel vratarja Kamnika, za katerega so se v timskem duhu potegnili njegovi soigralci. Posledice obračuna so bile tudi izključitve v obeh ekipah. Kljub vsemu pa mladi vaterpolisti z dvignjeno glavo čakajo na nove zmage.
Svoje vrline kažejo tudi malo mlajši dečki
Dečki do 13 let so kljub močni borbi na koncu izgubili s Trstom (8:18) in Triglavom (20:2). Tre-
Sportno društvo 3S organizira SMUČARSKI TEČAJ NA KAMNIŠKIH MALIH POLJANAH
TEČAJ BO POTEKAL OD PONEDELJKA DO PETKA, OD 15. DO 19. FEBRUARJA.
OBRATOVALA BO VLEČNICA!!!!
INFO NA TEL. 041/628-497

nutni vrstni red: Triglav-Kranj, PN Trieste-Trst, Rokava-Koper, Branik-Maribor in na zadnjem mestu ekipa Kamnika.
Bolj uspešni so bili dečki do 11 let. Premagali so Triglav, Koper, Žusterno in Olimpijo. Neodločeno so igrali z ekipo Branika, izgubili pa so le eno tekmo z ekipo Trsta.
Končni vrstni red: Trst, Kamnik, Triglav-Kranj, Olimpija.
Poleg tekmovanj poteka tudi tekmovanje mladih olimpijskih upov. Za reprezentanco Slovenije igra kar sedem kamniških va-terpolistov: Kristjan in Sebastjan Novak, Tilen Leskovec, Gašper Žurbi, Blaž Benkovič, Nik Nikolič in Matej Pintarič. Fantje se trudijo na vso moč in dokazujejo, da njihovo delo ni zaman.
Da so naši vaterpolisti odlični, ni potrebno posebej poudarjati. A do popolnosti in še boljših rezultatov jim manjka nekaj, kar v Kamniku že dolgo pogrešamo vsi. To je zimski bazen. Fantom bi bilo prihranjeno veliko časa in naporov.
V pokritem domačem bazenu bi bili treningi veliko bolj dostopni in prijetni, finančni zalogaj pa manjši. V njem bi lahko gostili ekipe iz Slovenije in tujine. S tem bi tudi mesto Kamnik pridobilo več obiskovalcev.
Na koncu pa pozivamo mlade junake, stare od 8 do 10 let, da z nami naredijo prve vaterpolske zavesljaje in se nam pridružijo ob sobotah zjutraj, ko bomo skupaj stopili novim športnim dogodivščinam nasproti.
Ajda Leskovec
Na tekmi Calcit Volleyball : ACH je bil Vid Jakopin nerešljiva uganka za kamniški blok.
PLANINSKI KOTIČEK
SPOMINSKI POHOD NA GRINTOVEC
V spomin na svoje člane, ki so nesrečno preminuli v hribih, AO Kamnik od leta 1998_ v drugi polovici januarja organizira spominski pohod na Grintovec. AŠ ima običajno na isti dan tudi svojo turo na Grintovec. Tako je bilo tudi letos, ko se je 17. januarja spominskega pohoda udeležilo več kot 40 članov AO in tečajnikov ter se na ta način spomnilo Tomaža Humarja, Mateja Mosnika, Janeza Plevela, Danila Goloba, Sonje Lanisek, Staneta Resnika, Ceneta Kramarja, Štefana Kukovca, Mihe Laha, Marjana Perčiča, Draga Gersaka, Ceneta Grčarja, Alberta Štuparja... Večina udeležencev pohoda se je povzpela na vrh po JV grebenu, čez Jame in sestopila v smeri normalne poti.
Udeleženci AS so se na vrh Grintovca povzpeli po JV grebenu, kar so izkoristili tudi za učenje gibanja naveze v snegu.
KAMNIŠKI ALPINISTI MED NAJBOLJŠIMI
V	ponedeljek, 25. januarja, je v Domžalah potekala slovesna razglasitev vrhunskih dosežkov v alpinizmu za leto 2009. Za najboljšega alpinista je bil proglašen Luka Lindič (AO Celje-Matica), za najboljšo alpinistko Maja Lobnik (AO TAM) in za najperspektivnejšega alpinista Luka Kranjc (AO Celje-Matica). Nagrade za posebne dosežke so prejeli Rok Blagus (AO Ljubljana-Matica), Marko Prezelj (AO Kamnik), Marko Lukič (AO Kozjak), Andrej Grmovsek (AO Kozjak), Anastasija Šisernik (AO Ljubljana-Matica) in Monika Kambič (AO Kamnik), nagradi za perspektivne dosežke pa sta prejela Maja Apat (aO Slovenj Gradec) in Urban Novak (AO Kamnik).
SKUPNA VAJA GRS KAMNIK IN GRS LJUBLJANE
V	nedeljo, 31. januarja, je GRS Ljubljana organizirala preverjanje znanja iz zimske tehnike reševanja in povabila tudi GRS iz Kamnika. Zaradi novozapadlega snega in nevarnosti plazov (pod Krvavcem je ravno ta dan plaz pokopal smučarja) je bila namesto prvotne lokacije Pri pastirjih pod Kamniškim sedlom izbrana Velika planina. To se je izkazalo kot zelo ugodno, saj Velika planina nudi veliko možnosti za različne vaje in preverjanje znanja, zaradi gondolskega dostopa v vseh vremenskih pogojih. Iz kamniške GRS so na usposabljanju sodelovali Boštjan Griljc in Rado Nad-vesnik kot inštruktorja, Bojan Pollak in Tomaž Tisler pa kot udeleženca.
Na grebenu Zelenega roba in Purmana se je dejavnost odvijala na štirih delovnih točkah: na eni je bil prerez snežne odeje in ugotavljanje njene stabilnosti. Na drugi je bilo preverjanje znanja uporabe derez in cepina ter izdelava sidrišč v snegu skupaj z merjenjem nosilnosti sidrišč. Na tretji je bilo iskanje dveh zasutih v plazu z lavinsko žolno in na četrti točki priprava reševalnega čolna akija, izdelava sidrišča in spust pod obremenitvijo s prenosom na drugo in tretje sidrišče.
Po končanem usposabljanju so se vsi udeleženci pogreli v koči GRS Kamnik na Traticah, opravili analizo narejenega in si privoščili topel obrok. Taksno sodelovanje je zelo koristno, saj precej blaži tradicionalno rivalstvo med Kamnikom in Ljubljano, poleg tega pa krepi medsebojno sodelovanje in zaupanje, kar je pri večjem reševanju (npr. z neprehodnega sveta pod gondolo) nujno potrebno.
Bojč
Kadeti Kamnika: Zorman Jaka, Pinterič Matej, Leskovec Tilen, Žurbi Gašper, Sebastijan Novak, Miha Kramar, Pantič Robin, Drolc Erik, Nikolič Nik, Stele Urban in Martin in Benkovič Blaž.
Odhod na delovišče.
H.februar 2010
DRUŠTVA - KRONIKA
Na Duplici oživeli tudi šahisti
Konec lanskega leta so se ljubitelji šahovske igre na Duplici, ki so doslej igrali v okviru šahovskega kluba Kamnik, osamosvojili in organizirali šahovsko sekcijo v okviru balinarskega kluba Duplica. Ker je njihovo organiziranost podprla tudi KS Duplica, so si nadeli naziv šahovska sekcija KS Duplica Balin. Vodijo zavzeti šahist Franc Erazem. Balinarski klub jim je z ureditvijo večnamenskega prostora z novim letom zagotovil možnost igranja v novem klubskem prostoru, ki ga za rekreacijo vsak torek uporabljajo tudi starejši krajani in krajanke KS Duplica.
Njihova štiričlanska ekipa sedaj sodeluje v 3. ljubljanski šahovski ligi, v kateri sodelujejo šahovski klubi z Vrhnike, Podpeči Protecta, Komende Suma,Črnega grabna. Železničarja iz Ljubljane in KS Duplice Balin. Med najbolj aktivnimi šahisti so trenutno Anton Božič, Edo Bremec, Mirko Semeja, Franc Erazem, Nejc Plestenjak, Marjan Prelovšekin drugi. Šahisti v svojem vrste vabijo tudi mlajše ljubitelje šahovske igre.
Najboljši na šahovskem memoriálu Kerec- Kotnik 2009.
Mesnopredelovalno podjetje vabi v svojo delovno sredino:
KUHARSKEGA POMOČNIKA (m/ž)
Pogoj:
-	dokončana poklicna šola ustrezne smeri -vsaj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih
- zaposlitev za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas
DELAVCE V PROIZVODNJI (m/ž)
- nudimo usposabljanje za delo pod mentorskim nadzorom - delo se opravljavtimu mesarjev na klavni liniji - zaposlitev za določen čas, po usposabljanju možnost zaposlitve za nedoločen čas
V zameno za vaše znanje, izkušnje, delo in čas ponujamo: - možnost dodatnega izobraževanja - možnost napredovanja in stimulativnega nagrajevanja - zmeren delovni urnik - urejene delovne razmere - solidno plačilo
-	opravljanje dela v novih in urejenih obratih
Pošljite nam pisne ponudbe najkasneje v 10 dneh po objavi na naslov:
Meso Kamnik d.d., Kořenová cesta 9, Podgorje, 1241 Kamnik
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO KAMNIK - KOMENDA
Pomembno je sodelovanje 2 veteranskimi društvi
člani Območne zveze veteranov smo se v lanskem letu udeležili vrste prireditev. Največja udeležba je bila na letnem zboru članstva v februarju, ko so sprejeli program dela. Preko 60 članov se je udeležilo rednega letnega srečanja veteranov območne zveze v maju na teniškem igrišču v Komendi.
Člani društva vsako leto obiščejo tudi enega izmed krajev v Sloveniji, kjer so se odvijali pomembni dogodki iz osamosvojitvene vojne. Letos nas je pot popeljala v Belo krajino. Srečali smo se s predstavniki območne zveze veteranov vojne za Slovenijo Bele krajine in se seznanili z njihovimi aktivnostmi v času osamosvojit-
vene vojne. Poleg pomembnejših lokacij iz osamosvojitvene vojne smo si ogledali tudi nekatera prizorišča dogodkov iz druge svetovne vojne.
Veliko pozornost namenjamo tudi sodelovanju z drugimi veteranskimi društvi v občini. Konec leta smo organizirali srečanje kamniških veteranskih organizacij, ki so se ga udeležili predsedniki: Matevž Košir (Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik), Jože Arko (Združenje slovenskih častnikov Kamnik), Niko Pinterič (Društvo general Maister Kamnik), Matjaž Ravnikar (Policijsko veteransko društvo Sever, odbor Kamnik), mag. Zvonko Cvek (Območno združenje vete-
ranov vojne za Slovenijo). Prisotna sta bila tudi sekretar OZWS Kamnik Komenda Edo Jerman in podpredsednik OZWS Janez Benkovič. Na srečanju smo si izmenjali izkušnje in se dogovorili za izdelavo skupnega programa dela v letu 2010. Spodbudna je ugotovitev, da nekatere prireditve postajajo kraj srečanja članov veteranskih organizacij, med njimi so srečanja pri spomeniku Rudolfa Maistra, ob dnevu državnosti, naKostavski planini. Šipku in na Prevojah.
Od ostalih aktivnosti naj omenimo še streljanje z malokalibrsko puško v Špitaliču, Maistrov pohod v Kamniku, pohod na Šipek, udeležbo članov na veteranskem pr-
venstvu v smučanju in streljanju in veteranskih športnih igrah.
Enota za protokol je tako kot vsako leto tudi v lanskem letu sodelovala na proslavah ob občinskemu prazniku, ob dnevu državnosti pa na osrednji občinski proslavi in proslavah v Trzinu in Ljubljani. Enota za protokol je bila prisotna tudi pri več žalnih slovesnostih. Opravljeno je bilo tudi usposabljanje in kontrola opreme.
V oktobru je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo na hiši družine Šimenc v vasi Stebljevek v Tuhinjski dolini odkrilo spominsko obeležje.
Predsedstvo Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo je sprejelo odločitev, da bo v naslednjih letih v soglasju z družinami postavilo spominska obeležja na vse objekte, v katerih se je v pripravah na osamosvojitveno vojno hranilo orožje in strelivo.
ZC
Srečanje dupliških šahistov s šahisti iz Podpeči v novem klubskem prostoru BK Duplica se je končalo z zmago domačinov.
V 3. kolu turnirja po dvokrožnem sistemu so se Dupličani 21. januarja srečali s šahisti iz Podpeči in osvojili nove štiri točke, 25. januarja pa so podelili priznanja najbolje uvrščenim na tradicionalnem spominskem šahovskem turnirju Kerec - Kotnik, ki ga že 11 let organizirajo v spomin na nekdanja dupliška šahista Franca Kereca in Mavrica Kotnika. Lanskoletnega turnirja, ki ga igrajo vsak mesec, seje udeležilo 19 šahistov. Največ točk je zbral Igor Kocijančič pred Mirkom Semejo in Gregorjem Panjakom.
F.S.
v novem letu že večje število kaznivih dejanj
Vožnja pod vplivom alkohola končana s pridržanjem
Na zadnji dan lanskega leta so bili policisti obveščeni, da naj bi v naselju Gmajnica neznani voznik vozil močno pijan. Vozilo je bilo izsledeno, vendar voznik kljub večkratnemu ustavljanju policistov ni ustavil vozila. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo je zapeljal izven vozišča in trčil v ograjo. Voznik je odklonil preizkus alkoholiziranosti, zato mu je bilo odrejeno pridržanje. Zoper kršitelja bo podan obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Kamniku.
8.1.2010 - Pri kontroli prometa so je bil preizkus alkoholiziranosti voznika, pri katerem je bilo ugotovljeno, daje imel 0,77 mg/I izdihanega zraka. Voznik je bil pridržan, zoper njega pa podan obdolžilni predlog.
31.1.2010 - Pri kontroli prometa so policisti opravili preizkus alkoholiziranosti, pri katerem je bilo ugotovljeno, daje imel voznik 0,75 mg/I izdihanega zraka. Voznik je bil pridržan, zaradi kršitve bo zoper njega podan obdolžilni predlog.
Patruljaje naTunjiški cesti obravnavala prometno nesrečo. V postopku je bilo ugotovljeno, daje voznik vozil preblizu desnega roba, zaradi česar je zapeljal v naplužen sneg, nato trčil v prometni znak in ga poškodoval. Voznik je vozil pod vplivom alkohola (0,68), zato je bil pridržan, zaradi kršitve bo zoper njega podan obdolžilni predlog.
Pozor - tatovi na pohodu
3.1.2010 - Pri vlomu v stanovanjsko hišo v Godiču je neznani storilec odtujil osebni avtomobil znamke BMWX3 ter več kosov nakita in ključev. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
5.1.2010 - NN storilec je izkoristil čas treninga košarkarjev in iz odklenjene garderobe športne dvorane v Kamniku odtujil več mobilnih telefonov, denarja in kosov oblačil v vrednosti cca 500 EUR. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
7.1.2010 - NN voznik je na bencinski črpalki OMV Perovo v vozilo Fiat Punto natočil gorivo v znesku 24.38 EUR in pobegnil. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
21.1.2010 - Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil o dveh tatvinah goriva na OMW Perovo.
25.1.2010 - Na parkirišču pod gondolo v Kamniški Bistrici je NN storilec odtujil osebno vozilo reg. št. NM 77-22L. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
27.1.2010 - NN storilec je iz odklenjenega parkiranega vozila pred vrtcem Nevije odtujil žensko torbico. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
28.1.2010 - NN storilec je med 00.00 in 11.00 na vzvod skozi okno vlomil v objekt na smučišču Osovje in v prenosno kovinsko blagajno. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Vse več objestnosti in nasilja
2.1.2010 - Na Perovem je neznanec vrgel večjo petardo v prazno pasjo hišico in jo poškodoval.
6.1.2010 - V Podgorju so se vnele iverne plošče v garaži. Gasilci PGD Kamnik so tlenje pogasili, do požara ni prišlo.
9.1.2010 - Neznani storilci so Na Veliki planini v času med 31.12.2009 do 9.1.2010 na petih stebrih na sankaški progi poškodovali električno napeljavo za sankališče ter na hišici poškodovali oz. razbili vrata in okno. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Na Jakopičevi uíici so trije državljani Madžarske po stanovanjskih blokih prodajali posteljnino, ki so jo ponudili v prodajo tudi policistoma v civilu, o čemer je bila obveščen tržna inšpektorica, ki je prevzela postopek in zaradi prodaje izrekla mandatno kazen.
22.1.2010 - Voznica osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti v Nevljah zapeljala izven vozišča in bila kaznovana s plačilnim nalogom.
26.1.2010 - Neznanec je preko noči v skupnem garažnem prostoru stanovanjskega bloka na Ljubljanski cesti 15/c na osebnem avtomobilu poškodoval obe prednji luči. Kriminalisti še zbirajo obvestila.
Sumljiva rastlina v žepu
Policisti so 18. januarja pri preiskani osebi našli zeleno posušeno rastlino (sum droge). Prav tako so 29. januarja v desnem žepu jakne druge sumljive osebe našli PVC vrečko z neznano zeleno posušeno rastlino, kar nakazuje na sum droge. Snov je bila zavarovana in poslana v analizo. Po opravljeni analizi bo zoper storilca podan obdolžilni predlog.
Skupine starih ljudi za samopomoč v Kamniku
Drug 2 drugim v jeseni življenja
Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije je samostojna, nevladna, prostovoljska, nepridobitna humanitarna organizacija, ki izvaja programe samopomoči za stare ljudi in deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva. Njeno poslanstvo je ustvarjanje pogojev in možnosti za kakovostno življenje starih ljudi na področju medčloveških odnosov in med-generacijskega povezovanja ter jriprava srednje generacije na astno starost.
V	Zvezo društev je povezanih 20 medgeneracijskih društev in 27 drugih organizacij in društev, ki izvajajo program Skupine starih ljudi za samopomoč na lokalnem nivoju.
V	Sloveniji deluje 505 skupin starih ljudi za samopomoč, katere vodi 804 prostovoljcev - voditeljev skupin, v njih pa se druži in povezuje preko 5000 starih ljudi.
Najbliže Kamniku je Medge-neracijsko društvojesenski cvet v Domžalah, ki deluje že petnajsto leto. Skupine se srečujejo na različnih lokacijah na območju UE Domžale. V letu 2009 sta se društvu pridružili tudi skupina »Paglavci« in »Dobrovoljčki«, ki že vrsto let delujetav Kamniku.
Spomladi 2009 so se v prostorih Občine Kamnik na pobudo Zveze društev sestali predstavniki Občine Kamnik in Doma starejših občanov Kamnik. Skupaj so prišli do zaključka, da obstajajo potrebe starejših ljudi po medsebojnem druženju v tudi v kamniški občini. V ta namen je Občina Kamnik namenila sredstva za izvajanje tega programa.
Želja je, da o delovanju skupin izve čim širši krog ljudi
z upanjem, da se bodo med njimi našle osebe - prostovoljci, ki se bodo odločili za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč. Potrebno se je zavedati, kako pomembno je, da ima vsak človek ob sebi krog ljudi, s katerimi se druži in jim lahko zaupa.
Skupina starih ljudi za samopomoč - kaj je to?
Skupina starih ljudi za samopomoč je skupina naključno zbranih posameznikov, ki ob rednem druženju preraste v prijateljsko skupino. Skupino vodita 2 usposobljena prostovoljca - voditelja skupine.
-	Skupine se srečujejo v domačem okolju in v domovih. Skupina šteje dolO članov.
-Vsaka skupina se srečuje redno, enkrat tedensko ob istem času za uro in pol na istem kraju.
-	Temeljna dejavnost v skupini je pogovor. Pogovor se nanaša na teme, ki člane povezujejo. Neguje se kulturo poslušanja, ki je pogoj za poglobljen pogovor. V pogovoru sodeluje in posreduje svojo lastno življenjsko izkušnjo vsak član, izraža svoje občutke, stališča in mnenja. Člani skupine se tako skupaj družijo, se veselijo, si zaupajo in drug drugemu stojijo ob strani.
Kdo je voditelj skupine?
Voditelj skupine je oseba, ki se rada druži s starimi ljudmi in si želi nameniti del svojega prostega časa prostovoljskemu delu, ji to predstavlja osebni izziv ter se je pripravljena usposobiti za voditelja skupine.
Več v zvezi z delovanjem skupin starih ljudi za samopomoč in usposabljanjem za prostovoljce boste lahko izvedeli konec februarja v Koledarju prireditev Matične knjižnice Kamnik v Kamniškem Občanu. Pričetek usposabljanja in izobraževanja novih prostovoljcev za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč bo v Kamniku aprila.
TATJANA PRAŠNIKAR organizatorka regionalnih mrež skupin starih ljudi za samopomoč
ïiLm2A$90J9£HàltK0P0VàîlHàJC£HiJil!
TEHNIČNATRGOVINA ^^
rí^smýusiE .C/
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203

UGODNA FEBRUARSKA »ONUDBA
-15%
PRALNI IN HLADILNI AI^ NOVE LINIJE GOREN. SIMPUCITY s TAKOJŠ SIMPL OI^ITKOM DO ^C
\ «DD C

AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG
UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
• BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24!
	
BIR/^	
V.	JPRAVS
BIRO OPRAVŠ d.o.o., družba za projektiranje in tehnično svetovanje Maistrova ulica 16, Kamnik tel.: 839 28 44, gsm: 031 604 082 www.opravs.si	
	PROJEKTIRANJE VSEH VRST OBJEKTOV: STANOVANJSKE HIŠE, PRIZIDKI, INDUSTRIJSKI OBJEKTI, VSE VRSTE POMOŽNIH OBJEKTOV, TIPSKI PROJEKTI ...
	PRISKRBIMO VSO POTREBNO DOKUMENTACIJO ZA GRADBENO DOVOLJENJE, ZASTOPAMO STRANKE V UPRAVNEM POSTOPKU, UREDIMO SLUŽNOSTI ...
kuhinje otroške sobe predsobe vgradne omare pisarniško pohištvo
Avbelj Milan s.p. Stegne 1,1251 Moravče Tel.: 01/723-14-7G GSM: 041/641-446 uuww.mizarstvo-avbelj.si
ZAHVALA
V 82. letu se je tiho poslovil od nas
CIRIL VIDMAR
iz Volčjega Potoka 28
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala pevcem in trobentaču, se posebej pa članom PGD Duplica za zadnje spremstvo in besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Januar 2010
Ali čakate me, gozdovi preljubi? Kako rad bi prišel, ah rad. Ne čakajte me, nič več me ne bo, še pomnite, kdaj sem prišel po slovo.
ZAHVALA
V 77. letu nas je nenadoma zapustil nas dragi
STANE BALOH
po domače Peterživčnikov Stane iz Spitaliča
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako
velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše,
druge darove ter tople stiske rok. Lepa hvala njegovi osebni zdravnici dr. Marti Jerman ter ostalemu osebju ZD Kamnik, gasilcem PGD Špitalič, lovcem, govornikoma Janezu Petriču in Miru Železníku ter župniku Francu Hočevarju za ganljive besede v slovo. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Špitalič, februar 2010
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, Beseda tvoja v nas živi, Povsod te slišimo mi vsi, Med nami si...
ZAHVALA
V 23. letu je izgubila boj z boleznijo naša ljubljena hči, sestra, vnukinja
©PELA ZABAVNIK
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem ter Špelinim sošolcem in učiteljem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše, denarno pomoč in številno spremstvo na njeni zadnji
poti.
Posebna zahvala njeni zdravnici dr. Martini Brnot in osebju Pulmo oddelka UKC Ljubljana za njeno zdravljenje ter osebju in sošolcem šole za gluhe in naglušne za vso skrb in pomoč
pri njenem šolanju. Hvala gospodu župniku Tonetu Prijatelju za opravljen pogrebni obred, pevcem za petje v cerkvi, Tomažu Plahutniku za zaigrane melodije na citre ter razredniku Dušanu
Dvorščaku za lep poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste imeli v lepem spominu.
Žalujoči: oče Jože, mama Greta, brat Gašper, babi Ivanka in drugo sorodstvo
Stranje, januar 2010
POGREBNIK d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13 4207 Cerklje
TEL.: 04/25-21-424 GSM: 041/624-685
Opravljamo storitve:	j;' —
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU
•	NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS),
•	SVETOVANJE
NOČEMO DA LJUDJE UMIRAJO, TODA, KO DO TEGA PRIDE, JIM SKUŠAMO NUDITI KAR NAJBOLJŠE.
www.pogrebnik.com
ZAHVALA
V 77. letu življenja je odšel od nas naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
STANE HOMAR
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
poti, podarili cvetje, sveče in darove za svete maše, nam pa izrazili sožalja. Zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem Krt za zapete žalostinke.
Žalujoči: žena Tončka, hčerke Majda, Dora in Mojca ter sinova Stane in Uroš z družinami, bratje Ivan, France in Tone z družinami
Kamnik, januar 2010
ZAHVALA
V mirnem sobotnem jutru je za vedno zaspala naša mami, babica in prababica
MILKA CRNKOVIČ
roj. Gruden z Vrhpolja 59
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Dolenčevi, patronažni sestri Darji, negovalkama Irmi in Veri iz zavoda Pristan, sosedama Olgi in Slavki za prijateljstvo in prijetno druženje z mamo. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi! Žalujoči sinovi: Stojan, Darko in Milan z družinami Januar 2010
iuil
m
Ati, ti kar spančkaj, naj te angelčki zibljejo...
Nejc
ZAHVALA
V 52. letu je po hudi bolezni tiho zaspal naš dragi
ANDREJ ERZAR
po domače Kramarjev Andrej iz Srednje vasi
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi bi se radi iskreno zahvalili vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani v času Andrejeve bolezni in ob njegovem odhodu. Hvala osebju ZD Kamnik za zdravstveno oskrbo in pomoč. Za razumevanje in pomoč hvala Andrejevim sodelavcem iz CIMOS-a, sodelavcem iz SVILANIT-a,^ Nejčevim sošolcem, njihovim staršem in učiteljem iz OŠ Šmartno ter Nininim sošolcem iz ŠCRM-ja. Iskrena hvala članom PGD Srednja vas in vsem gasilcem iz sosednjih gasilskih društev. Hvala Stanetu Maliju, govornikoma za občutne besede slovesa, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in vsem, ki ste našega Andreja v tako velikem številu pospremili na njegovo poslednjo pot.
Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
Vsi njegovi
Srednja vas, januar 2010
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.
Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si
MALI OGLASI
Suha bukova drva prodam, možna dostava in razrez.
Tel.:04l/220-870.
Prosim, ce mi kdo podari glasbeni stolp in zimsko bundo št. 50. Tel.: 070/225-232.
Pomlad prišla bo na tvoj vrt pogrinjati zeleni prt. Tebe ne bo več tam našla, zajokala bo in odšla.
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica, sestra in teta
MARIJA ISTENIČ
z Duplice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje
in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Plavčevi in sestri Emi, patronažnim sestram Zdravstvenega doma Kamnik in še posebej osebju Doma starejših občanov Kamnik, ki so jo negovali in lajšali bolečine v zadnjih tednih njenega življenja. Zahvala podjetju Zarja Elektronika, Društvu Sožitje, VDC Loke in podjetju Orbim.
Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem Solidarnosti in trobentaču Marjanu za
odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Kamnik, februar 2010
Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je v 77. letu zapustil naš dragi
STANE HOČEVAR
iz Mekinj, Drnovškova pot 5
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, podarili
cvetje in sveče, darovali za maše ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Kamnik
in Bolnice na Golniku za skrb v času zdravljenja, gospodu župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, flavtistu ter
pogrebni službi Komunalnega podjetja Kamnik. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in ki ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Stanka, hčerka Jana in sin Jože z družinama, vnukinja Meta z družino in drugo sorodstvo
Mekinje, februar 2010
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje, In pogosto vračaj se nam v sanje!
ZAHVALA
V mrzlem torkovem popoldnevu smo se poslovili od naše ljubljene mame, babice, prababice, tašče in tete
ŠTEFKE CERER
roj. ©KOFIC z Vrhpolja pri Kamniku (1921-2010)
Hvala vam, ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter
izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala tudi kvartetu Krt in glasbeni zasedbi za izvedene pesmi.
Hvala dr. Zupanu iz UKC Ljubljana, sestram Darji, Lidiji in Mateji, Silvi in Miri in vsem, ki ste našo drago mamo
obiskovali, jo spoštovali in imeli zanjo prijazno besedo. Še posebej pa se zahvaljujemo dekanu gospodu Vinku Podbevšku za razumevanje, njegove obiske in lepo opravljen
pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki boste našo mamo ohranili v svetlem spominu, še enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njeni
Januar 2010
^ Mercator Center Kamnik
Kovinarska cesta 36, 1240 Kamnik, telefon: 01 830 87 87
V februarju ne zamudite:
Petek, n.febmar, ob
Obisk Kurento
Sobota, 13. februar, ob h
Pustna zabava
Torek, 23. februar, od 9. do
Degustacija in Kranjske klobas
Petek, 26. februar, ob 17.
Vaza za pom lad n
otroška delavnica Sobota, 27. februar, ob
Mercatorjeva z^^^
30
%
DODATNIH
Dodatni 20% popust se obračuna na blagajni.
znižane moške, ženske in otroške izdelke kolekcije jesen/zima 2009 vam nudimo še
20%
O ^mMolÍí^í Avenija"" H^^^^H——
■WiH
od 4.2. do 13.2.2010	Avenija
Akcije/popusti se med seboj izključujejo, razen popusta TOI. Popust TOI se obračuna od končnega zneska računa, v katerem so že upoštevani morebitni akcijski popusti. Aktivnost ne poteka v prodajalni Mura Ptuj in prodajalnah Outlet.
Mercator, d.d., Dunajska 107, Ljubljana.
Zadržali smo razprodajne cene
zimskega tekstijain opreme
iZBRflNn ZIMSKI)
oBinčiin,
KflPC, ROKnVICC,
šnic in SMUČARSKO PCRILO
m
OPR€IV\n in IZBRANI jpRIPOMOČKI za FITN€S
ôoâtno z
-20% znižali
DRSRLKC T€CNO PRO
OPRCmn za
dcskrnjc
no SN€GU
VINTERSPORT
Ponudba velja od 11. februarja do 3. marca 2010, oziroma do prodaje zalog.
Popust veljQ ZQ izbrane, posebej označene izdelke različnih blagovnih znamk v zalogi prodajaln. Popuslii se ne sešlievajo. Popusi: se obračuna na blagajni.
Delovni čas: od ponedeljka do sobote: od 8. ure do 20. ure / nedelje in prazniki: od 8. ure do 13. ure
Zastopnik
JOMONTd.0.0.
Ljubljanska cesta 4/j SI-1241 Kamnik
t: 01/831 18 28 e: ajm.jomont@slol.net I: www.ajm.sl
#
mm.
(iDn
JON
OKNA - VRATA - SENČILA
Izkoristite zimsici popust do 31. 3. 2010!
■ ■'■F.» ---

--^^

V centru Kamnika, Glavni trg 11 nekdanja mesarija Podgoršek
• Pestra izbira dnevno svežega kruha, peciv in slaščic
• PUSTNI KROFI
•	BUREK
•	KEBAB
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah, od ó*" do 22*' Naročila tudi po tel.: 051/447 766
Naša pekarna tudi v Svetilniku, Ljubljanska 3/d
VALENTINOVA PONUDBA V TERMAH Sîf OVIB
Valentinovo nočno kopanje s koncertom SOZVOČJA GONGA IN VIOLINE
vsoboto, 13. 2.,ob20. uri
Valentinova večeija zanjo, zanj ali za oba ZALJUBLJENA
v soboto, 13. 2. in nedeljo 14. 2. od 19. ure v Restavraciji Potočka Predhodna rezervacija na tel. št.: 01 /83 44 100.
PREŽIVITE ZIMSKE POČITNICE V TERMAH SNOVIK!
Pripravili smo pester izbor aktivnosti na bazenu za vse starosti
Informacije in rezervacije: 01 83 100 - recepcija 01 83 104 - prodaja 01 83 44 221 - rezervacije Fax: 01 83 44 136 info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si
TERME
SNOVIK
ekosvet termalnih užitkov
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitráži
*	okvirjanje slik
OPTIKA OČ6SNA AMBULANTA
HelGna Dolinšek s.p.
Samostanska 14. Kamnik TeI.:0I/83I7-005 Breznikova 15. Domžale T(eI.:OI/7SI6-436 (Breza center)
Vinko: 031/795- 960
DISKONT NEŽIVIL NO] DON
Domžale, Karantanska 6, tel.: 01/7211 255
ODEJE IN VZGLAVNIKI Majdatex
POSTELpE GARNITURE IN RJUHE (flanela in platno - vse dimenzije)
KUHINJSKE KRPE
60% POPUST
ZA GARNITURE KROŽNIKOV 19-delna in 30-delna
BREZPLAČNO ŠIVANJE PRI NAS KUPLJENIH ZAVES
Odprto od 8. do 20. ure, sobota od 8. do 14. ure