<1 »M« c tr Amerik anski Slovenec < ? ' 2 M 4 ® SffHft-g. I Om»S? g d er\ % a i S f W» a m * a. a 3. p S 05 * i« x H o o 3 o o. B | as! g Mr S^fM a. r - H ■• £1 M . Anerican In Spirit; Foreign In Language Only a,,,1 advertising medium to reach a quarter million o'ovenians in the United States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Best; Element of America! ' " nians. It covers INews and Contains Special Importance to Them Not Found! ^ - B — oS ft "as " o ; <51.,3.1 era of f -vh«Je _ c T J ŠTEVILKA 45. JOHET, ILLINOIS, 30. |PRILA 1918. LETNIK XXY1I Jiliiranci zaustavili vse nemške napade. Sovražnik je zavzel grič Kemmel, "ključ do Ypresa", po ljutih bojih. nemške izgube strahovite. Francozi o pridobili blizu Amiensa. Ameriški ranjenci. ( "True translation filed with the post-' -aster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October6,1917. Strašni boji. London, 25. apr. — V Ameinškem okraju in v Ypreskem okrožju se Fran-C]°?!.in Britanci Ijuto bojujejo, da ob-rz'jo svoje linije proti strašnim pehotnim napadom. Zadnjih štiriindvajset ur so bitke v Pikardiji in Flandriji ■vjale skoro brez prestanka. Nekaj vasi in zakopnih postojank je veqkrat Prešlo v druge roke. Pozno nocoj je nemogoče povedati f 12 Poročil, ali je sovražnik kaj znatno I * jXapredobili s sijajnim protinapadom, a tvj' .kon^no zopet prisiljeni k umekni-lz vasi. Obdržujejo pa neposred-0 okolico vaško in utegnejo s proti-"nkom vsak hip obnoviti linije. ci as severno oci Hangarda so Britan-. '.v krvavem spopadu s sovražnikom Pfl mestecu Villers Bretonneux, ki za- vzema višavje in je velike strategične v . - J- J>- au.iiKn.iK osti na tem neposrednem bojišču, ^triindvajset ur so se tudi tukaj ^ojne linije premikale semtertja. Tri-so bili Nemci prepodeni, a koj so vračali v valovih in potiskale Brivce nazaj. Semtertja le zaganjajo. "at so bile britanske čete pogrta ne v hosto ravno zapadno od Villersa Protisunek jih je spravil do roba vasi, in Reuterjeva brzojavka iz glavnega stana je nocoj naznanila, da so gen.-Haigovi vojaki zopet osvojili vsaj del kraja. Na flandrskem bojišču poganjajo Nemci zopet na tisoče svojih vojakov proti aliirskim linijam, da zavzamejo višavje jugovzhodno od Ypresa, katerega najvišji vrh je Mount Kemmel. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October 6,1917. 600 Nemcev ujetih. London, 25. apr. — Avstralske in angleške čete so zopet osvojile Vil-lersBretonneux in ujele več nego 600 Nemcev v tem okraju, poroča feldmar-šal Haig iz glavnega stana nocoj. Dalje proti severu ob liniji od Bail-leula do Wytschaeta je bilo prav hudo bojevanje in aliirske čete so bile prisiljene k umiku iz svojih postojank. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on April 30, 1918, an, required by the act of October6,1917. Američanov ranjenih 128. Pariz, 25. apr. — Američani, ranjeni v veliki bitki, ki sedaj divja, že prihajajo v ozadje. V bolnišnico 25 je dospelo 128 ranjenih in bolnih Američanov. Iz enot so, katere se bojujejo bok ob boku s Francozi in Britanci, da zaustavijo nemško prodiranje. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111.,' on April 30, 1918, as required by the actofOctober6,1917. 278 mornarjev na seznamu izgub. Washington, D. C., 25. apr. — Prva novica, da so bili Združenih Držav mornarji v hudem boju proti Nemcem, je bila obsežena v seznamu izgub, izdanem nocoj. Jorgen George W. Barrett, poveljnik pomorskega vojnega zbora, je nazna- Joliet> nl-on aphi *,9,s- -Ustavlja strojnc»puSko z zavezanimi očmi.—mornar- ' ji tvorijo svoje znamenje. ^"'tjU ^nimi'»^'^sti in sposobnosti. ki vojaškega strokovnjaka k i Je "*«» na gornji sli- tkz .m« nTS^j^rzurfer5ke,ržbali- nil, da je bilo skupno število doslej iz poročenih izgub med mornarji s Persh-ingom na Francoskem 273. Od tega števila je bilo 22 usmrčenih v boju, 10 jih je umrlo za ranami, 2 sta umrla vsled nezgod in 244 je bilo ranjenih v boju. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October6,1917. Sovražnik osvojil "ključ do Ypresa". London, 26. apr. — Nocoj izdano u-radno poročilo vojnega urada govori o resnih izgubah za ententine čete na Francoskem. Gen. Haig pravi, da so nemške čete zavzele goro Kemmel, "ključ do Ypresa" in kraj Dranoutre, ki leži jugozapadno od gore. Obupna borba se vrši na vsej fronti od soseščine Dranoutra do prekopa Ypres-Comines. Francozi se držali do skrajnosti. Izguba gore Kemmel je prišla po bitki, ki je trajala večji del dveh dni in ki ji po ljutosti menda ni bilo enake med vojno. Nemške čete so se v zajemanju ustavile na vznožju gore na prav vseh straneh in so obkolile francosko krdelo, ki je obdrževalo vrh. Ti junaki so se borili obupno in so podjeli protinapad v prizadevi, da prepodijo Nemce. Zdi se, da se ta prizadeva ni posrečila, dasiravno gen.-Haigovo poročilo tega ne omenja izrečno. Ypres v resni nevarnosti. Tu nikakor ne zmanjšujejo resnosti izgube Kemmelske gore, če bodo Nemci sposobni obdržati svoje tamoš-nje postojanke. Gora jim pripušča nadzorstvo nad železnico proti severu, katera je edino sredstvo za dovažanje potrebščin hudo stiskanim četam, ki obdržujejo važne postojanke blizu Ypresa. Posest gore tudi omogočuje Nemcem, ob strani zajeti aliirance v Ypresu. Aliiranci pridobili blizu Amiensa. Med tem so francoske in britanske čete pred Amiensom začele protiofen-zivo z dobrimi uspehi. Napadle so nemške linije ob vsej fronti od Villers^ Bretonneuxa do juga od reke Luce in pridobile na ozemlju pri večini napadenih točk. Hangard-en-Santerre je prišel dva krat v druge roke med bojevanjem od moža do moža in po zadnjih poročilih so Francozi obdrževali zapadno stran razdejane vasi. Aliirske čete so se tudi ustanovile v hostah severno od vasi. Ljutost bitke si lahko predočujemo po besedah v pariškem uradnem poročilu o bitki, da so nemške čete podjele sedem mno-štvenih napadov v brezuspešni priza devi, pripoditi Francoze iz postojank, katere so pridobili v hostah. LJUBLJANA VSTALA PROTI NEMCEM. j -• Ljubljanski knezoškof baje v preiskavi ?aradi jugoslovanskega gibanja. minister seydler odstopil. Proti cesarju Karlu nastopa nova stranka radi znanega pisma. True translation filed with the postmaster' 11 Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October6,1917. Ljubljanski knezoškof v preiskavi. London, 27. apr. — Haaški poročevalec za Exchange Telegraph Company brzojavlja, da je veliko senzacijo provzročilo na Dunaju naznanilo, da je papeški nuncij začel disciplinarno preiskavo na prošnjo avstrijske vlade v slučaju ljubljanskega knezoškofa. Obdolžen je, da se je postavil na čelo jugoslova iskega gibanja, čigar cilji baje tvorijo veleizdajo. (Ta brzojavka je nadaljnje znamenje, kakršnih je bilo mnogo v zadnjem času, da je bilo gibanje proti Avstriji med Jugoslovani iznova oživljeno. Velik del prebivalstva tvorijo Srbi, ki želijo ločitev od Avstrije. Op. por.) True translation filed with the post master at Joliet, 111., on April 30, 1918, ai required by the act of October 6,1917 Nemški pogon zaustavljen. Z britansko armado na Francoskem, 27. apr. (Po Associated Press.) — Silno bombardovanje aliirskih postojank v kemmelskem odseku je nemška artiljerija nadaljevala, ali do opoldne danes ni sovražnik podjel nobenih na daljnjih napadov v tej krajini. Gen. von Arnim je urno utrjal včeraj pridobljene postojanke in preurejal svoje čete za nov pogon proti drugim gričem, ki jih obdržujejo aliiranci zapadno od Kemmela. Nemške izgube strašne. Nemški poveljnik bo moral dobiti svežih čet za nadaljnja podjetja, kajti izgube, ki so jih utrpele njegove čete včeraj, so bile izredno težke. To je dokazoval tožni pogled na bojišče, na katerem sta se nasprotni armadi borili. Med včerajšnjimi napadi po sovražniku je ena britanska brigada prizadela štirikrat toliko izgub, nego jih je utrpela sama. Pri Locru, ki so ga Francozi zopet zavzeli snoči in kjer je boj besnel skoro ves dan, je bilo število nemških mrtvecev zelo veliko. True translation filed with the postmaster at Joliet, on Af>ril 30, 1918, as required by the act of October6,1917. Britanci se umeknili blizu Ypresa. Berlin, 27. apr. (Prek Londona, 28. apr.) — Britanci so se umeknili na flandrski fronti pred Ypresom, je bilo uradno naznanjeno nocoj. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on April 30, 1918, ars required by the act of October6,1917. Francozi odbili napade. Pariz, 28. apr. — Nocojšnje naznanilo vojnega urada pravi, da so Francozi odbili napade v st.-mihielskem odseku, v kateri krajini so ameriške čete, (Nadaljevanje na 3. strani.) True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October 6,1917. Protinemške demonstracije. Amsterdam, 29. apr. — Resne protinemške demonstracije so se pripetile v Ljubljani vsled krize v stvareh avstrijskega kabineta. Množice Slovencev so po dunajskih časopisih skoro razdejale nemški klub (kazino) ter zdrobile okna nemških prodajalnic in kavarn. Vojaki poklicani Vojaki so bili poklicani, ali demon-•strantje so nadalje pritiskali po cestah, oseč slovenske znake, pojoč protinemške pesmi in pozdravljajoč entento. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October6,1917. Habsburžani proti Bourboncem. Amsterdam, 25. apr. — Berlinski "Tageblatt" natiskuje sledečo brzojavko iz Dunaja: "Člani cesarske rodovine avstrijske so se zbrali v nadvojvodovi palači in so sklenili, da nadvojvoda v njih imenu pokaže cesarju na škodljive posledice, ki jih utegne imeti delovanje članov rodovine Bourbon de Parma, bivajočih v inozemstvu, za koristi rodovine haps-burško-lotarinške." Slučaj princa Siksta. Pritožba članov cesarske rodovine se nanaša očividno na slučaj princa Siksta Bourbon de Parma, brata avstrijske cesarice, ki je bila princesinja Cita Bourbon de Parma. Princu Sikstu, častniku v belgijski armadi, je cesar Karel pisal svoje slavno pismo z dne 31. marca 1917, katero je obsegalo mirovne nattiige za neuradno predložitev Franciji in Angliji ter merilo,(kakor je razodelo besedilo, objavljeno po francoski vladi začetkom tega meseca, /ia "francoske pravične zahteve glede Alzacije-Lotarifi-gije", katere je obljubil podpirati. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October6,1917. Tožba radi sramotitve. London, 25. apr. — Grof von Hert-ling, cesarski nemški kancelar, je po brzojavki iz Kodanja na Exchange Telegraph Co., kakor uradno poročajo, podal tožbo proti berlinski "Deutsche eitung" zaradi nekega članka, objavljenega v sredo, v katerem sta bila napadena dr. von Kuehlmann, nemški tajnik zunanjih stvari, in grof Czernin, prejšnji avstrijski minister zunanjih stvari. Časopis je trdil, da sta se omenjena državnika med pogajanji v Bukureštu vedla na način, ki je bil v sramoto njunima deželama. Tajnik von Kuehlmann, je bilo pisano, je bil videti večkrat z neko dobro članico spodnjega sveta, dočim je grof Czernjn vsak večer obiskal neko gledališče, kjer so na odru tudi plesala dekleta. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October6,1917. Delavski nemiri na Ogrskem. Washington, D. C., 26. apr. — Delavski nemiri se nadaljujejo na Ogr- skem. Neka današnja brzojavka iz Švice pravi, da se je v Budimpešti dne 22. aprila zbralo več nego 250,000 delavcev ,k protestu v raznih delih mesta in je sprejelo resolucijo, katere cenzor ni dovolil, da bi bila objavljena v svoji celoti. Delavci so izražali razgorče-nost in bridkost nad razmerami in skle nili, uporabiti vsa sredstva, vštevši zakonite naredbe, če treba, da se izpodrine vlada, ki noče zadostiti delavskim zahtevam za volilno reformo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, ais required by the act of October6,1917. Dr. von Seydler odstopil. London, 27. apr. — Dr. von Seydler, avstrijski prvi minister, je v drugo podal svojo ostavko, po današnjih brzojavkah iz Curiha na Exchange Telegraph Co. Prvi minister je baje izjavil, da želi odstopiti, ker smatra položaj za ne vzdržljiv. (Notranje razmere v Avstriji, kakor tudi v Ogrski in dvojni monarhiji vob-če so bile skrajno negotove že nekaj časa, in to ne le zaradi zapletljajev v zunanjih stvareh, marveč tudi radi vprašanja o volilni reformi na Ogrskem in neprestanih plemenskih prepirov v obeh polovicah. Prvi minister von Seydler je podal ostavko avstrijskega kabineta zgodaj v februarju zaradi neprilik s poljskimi delegati glede proračuna, ali cesar Karel ni sprejel ostavke ministrov.) True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October6,1917. Proticesarska stranka. Haag, 27. apr.—Ustanovitev "stranke proti cesarju Karlu" na Dunaju, sestavljene iz oseb odličnih v dvorskih krogih, poroča dunajska brzojavka na berlinski "Tageblatt". V stranki so člani plemstva, ki so bili osebni prijatelji cesarja Franca Jožefa. Glavni razlog za pričetek tega gibanja, pravi brzojavka, je, da je cesar Karel pod vplivom cesarice Cite, katera ni zavzela avstrijskega motrišča glede visokih državnih stvari. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October6,1917. Citina mati poslana iz Avstrije. Pariz, 28. apr. — Princesinja Marie Antoinette, mati cesarice Cite, je dobila povelje, zapustiti' Avstrijo v štiriindvajsetih urah in se ne vrniti v to deželo do konca vojne, po brzojavki iz Geneve. (Cesarico Cito je obdolžila Nemčiji prijazna stranka v njenega soproga cesarstvu, da je bila odgovorna za cesarja Karla sedaj slavno pismo na princa Siksta Bourbon, njegovega šur-jaka, v katerem se je izrazil za mir s Francijo. Protinemške težnje pripisujejo cesarici radi njenega bourbonskega poko-lenja.) SLOVENCI, KUPUJTE LIBERTY BONDE! Nahajamo se v četrtem in zadnjem tednu kampanje tretjega posojila svobode. vsi pomagajmo stricu samu! Milijoni morajo še kupiti bondov v zadnjem tednu. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October6,1917. Zadnji teden kampanje. Washington, D. C., 28. apr. — Četrti in zadnji teden kampanje tretjega posojila svobode se začne jutri s približno $2,200,000,000 v bondih, prodanih 9,461,138 posamnikom. Vpričo teh dejstev bodo imeli bondi tretjega posojila svobode mnogo širjo razdelitev, nego prvo ali drugo posojilo. Toda samo najmarnejše delovanje v prihodnjih šestih dneh more doseči cilj $3,000,000,000 v bondih prodanih 20,000,000 podpisalcem, kakor je predlagal tajnik McAdoo. Nemčija je po treh letih vojne pred kratkim ^spravila skupaj posojilo, tako da je povprečno prišel en bond na vsakih deset oseb v cesarstvu. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October^, 1917. Nov car na Ruskem? Kodanj, 27. apr. — Stockholmski "Aftonbladet" pravi, da so bila prejeta gotova poročila iz mesta Abo, Finsko, da je bil veliki knez Aleksij Nikolaje-vič, sin bivšega ruskega carja, proglašen carjem, z velikim knezom Mihaelom Aleksandrovičem kot regentom (vladarjem). True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October6,1917. Vidijo nemiki načrt Washington, D. C., 27. apr. — Poročila iz Kodanja o trdovratnih govoricah iz Finske, da je bil veliki knez Aleksij Nikolajevič, sin bivšega ruskega carja, proglašen ruskim carjem, smatrajo tu za znamenje, da je Nemčija poskušala izvesti dobro zasnovan načrt za obnovo monarhije v deželi, raztrgani po revoluciji. Nervozni ljudje naj bi vzeli Severov nervoton, ki je izvrstna živčna tonika; krepča utrujene, izdelane živce in jim prinese novo življenje in moč. To je zanesljiva pomoč v slučajih otožnosti, izgubi spanca in vznemirjanja, oslabelosti živcev, histerije, in nervoznosti. Naprodaj je vseh lekarnah po $1.25 steklenica. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Adv. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Važno vladno naznanilo. Illinoiški odbor za Posojilo Svobode potrebuje vaŠe podpore. Prejeli smo za objavo sledeče naznanilo: Država Illinois je podpisala svojo minimalno (najmanjšo) kvoto $52,800,-000. To je samo miljnik, ki smo ga prehodili. Zakladniški tajnik je uradno prosil za 50 odstoten prepodpis ali presežno subskripcijo. Zatorej je novi cilj, ki je postavljen za našo državo, $79,200,000, ali samo 7,000,000 več, nego je bilo podpisanega za Drugo Posojilo. Gotovo se smemo na illinoiško ljudstvo zanesti, da izpolni to novo zahtevo, ki je očividno v zmožnosti njegovih pripomočkov. Kritični položaj na zapadni frotiti in dejstvo, da je na stotisoče naših fantov sedaj "nekje na Francoskem" (somewhere in France), bodi vsa dodatna izpodbuda, ki je potrebna. Pozivamo vse državljane illinoiške, ki niso kupili bondov, da gredo v svoje banke ali k svojim krajevnim odborom ter jih v duhu vzvišenega patrijotizma in ljubezni do dežele podpišejo takoj. Prosimo tiste, i so kupili bondov, da jih podpišejo odatno do polne mere svoje sposobnosti. Samo dvovrstni ljyuje bodo koncem te vojne — tisti, ki jih je sram samih sebe, in tisti, ki jih ni sram. Vsak dr- žavljan illinoiški naj napravi rekord, ki se bo lahko oziral nanj s ponosom. HEMAN GIFFORD, Federal Reserve Director of Sales for Illinois. GUVERNER LOWDEN VAM PIŠE Dragi sodržavljan: Ali je komu sedaj mogoče dvomiti, da če ne posodimo svojega denarja naši vladi, nam ga nemško cesarstvo odvzame1? Sedaj ni več vprašanje, koliko naj posodimo, nego koliko lahko posodimo. Mi smo najbogatejši narod na zemlji, ali našo pravico do vsakega dolarja našega bogastva izzivajo naši sovražniki. Bolje, mnogo bolje, da damo svoje bogastvo do zadnjega dolarja v obrambo naših pravic in svoboščin, kakor da ostane in postane plen nemške osvojitve. V tem trenotku morebiti mnogi naši fantje žrtvujejo vse svoje v največji bitki svetovne zgodovine. Ali naj ne posodimo svojega denarja stvari, za katero oni umirajo? Srčno Vam vdani FRANK O. LOWDEN, Governor of Illinois, Member of Executive Committee of General Liberty Loan Committee, Seventh Federal Reserve District. AMERIKANSKI SLOVENEC, 30. APRILA 1918. Aaerikanski Slovenec Ustanovljen L 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliiki list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriika Tiskovna Družba Inkorp. L 1899. i lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 i« PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne poiiljatve naj pošiljajo na: amerikanski slovenec Joliet, Illinois. Pri spremembi bivaliiča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA. TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na proinjo. amerikanski slovenec Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the 6LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin:' i Joliet, 111., 29. apr. — Včerajšnja prireditev naše Dekliške Marijine Družbe na odru Sternov« dvorane je imela najsijajnejši uspeh. Udeležba je bila popoldne in zvečer tako mnogoštevilna, da kaj takega ljudje ne pomnijo. Najlepša točka lepega sporeda je bil prekrasni govor g. župnika v zvezi z razvitjem službene zastave, na kateri se leskeče že 67 zvezd, kolikor je fantov naše fare sv. Jožefa v Stric-Samovi vojaški službi. Daljše poročilo prinesemo prihodnjič. — Jolietska podružnica S. N. Z. bo imela svojo mesečno sejo prihodnjo nedeljo, dne 5. majnika zvečer. -+ Ali ste že kupili Liberty bond? V tadnjem tednu kampanje tretjega posojila svobode smo. Požurite se! ' — Naši bolniki. Rev. J. Plazniil nam poroča: Mrs. Helen Strniša je zbolela za pljučnico, in tako tudi Mr. Jolin Žlogar. — Rojak Filip Možina je bil operiran na prstu vsled zastrupljene krvi. — Mr. John Možina je bil .operiran na bezgavkah (tonsils). ' — Liberty bondi so Z. D. vladne 'obveznice. Nosijo 4J4 odstotka obresti. So prosti navadnega davka. So prenosni in se lahko zamenjajo v gotovino vsak čas. — Prvo sv. obhajilo za učence in učenke naše župnijske šole sv. Jožefa Jbo v nedeljo, dne S. majnika. ^ —t Naročite Liberty bond v svoji banki še danes, da ne bo prepozno, ko Vam bo žal. —Junaški Roštan doma na dopustu. "Navy" Frank Roštan, champion ali prvak armadnih rokoborccv teže 142 funtov, je priSel v četrtek na obisk -vojih staršev in številnih prijateljev iz Fort Riley, Kans., kjer je član bol-ničnega oddelka. Njegov brat, ki je pri artiljeriji ali topništvu v Camp Gtantu, Rockford, III., je tudi tu na dopustu. — Dolarji bodo zmagali v tej vojni. l'o=odite vsaj nekaj svojih prihrankov vladi Združenih Držav — še danes! — Odhodnica. Prejeli smo: V slovo g. Johnu Težaku je priredilo kakih trideset fantov v nedeljo, dne 28. aprila, v hiši g. Steve Kočcvarja, 207 Ross Street, prijateljski,.sesianek in ži-dano odhodnico. Tem potom zahvaljujemo gospodarja za njegov krasni govor. Danes (ponedeljek) zjutraj je kakih deset fantov spremilo prijatelja Johna Težaka na kolodvor. Vsem tem, kakor tudi gospodičnama Lizzie Judnič in Mary Kočevar izrekam v imenu Johna prav lepo zahvalo. — Joe Ma-rinčič. —Vaša dolžnost je, da kupite Liberty bond. — V slovo junaškemu Johnu Žlo-garju, sinu g. Franka in ge. Barbare Žlogar, 707 North Broadway, ki se je prostovoljno prijavil med vojake in si izbral pomorsko službo, so priredili njegovi sorodniki, prijatelji in prijateljice imenitno odhodnico snoči, ka tere se je udeležilo tudi nekaj gostov iz Chicaga. —Patrijotično, varno in koristonos-no je, naložiti svoj denar v tretje posojilo svobode. — Daneš dopoldne ob polosmih se je odpeljalo 156 vojaških novincev iz trojih okrajev okrožja Joliet in Will county v Camp Dodge, Iowa, kjer se prično vežbati za vojaško službo. Ž njimi je odšlo nekaj slovenskih fantov, katerih imena smo deloma že objavili in jih izpojnimo prihodnjič. Danes dopoldne ob 11. uri se je mladi John Žlogar odpeljal v Chicago, odkoder ga pošljejo k pomorskemu vojnemu zboru v South Carolino. - Kupite Liberty bond, dobite Liberty gumb in ga nosite ponosno. Po-( kažite jim, kje stojite in s kom držite! — Dne 13. majnika se odpelje iz Jolieta in okraja Will nadaljnjih 83 vojaških novincev, in sicer v Jefferson Barracks, Mo. — Kupite Liberty bond! — "Thrift day", dan varčevanja bo v sredo, dne 1. majnika, po vsej deželi. Tega dne bodo vsi trgovci, prodajalci in razvažalci priporočali vsakemu odjemalcu, da sprejme eno ali več vojno-varčevalnih znamk po 25c kot del svojega iznlenjanega denarja pri nakupu. — Mlada rojaka John Košir in Peter Plut se odpeljeta jutri (torek) v Colorado in sicer v Leadville, kjer ima drugoimenovani dva brata. Potem se obrneta proti Minnesoti in vrneta nazaj v Joliet, ako ne dobita med potjo kakega dobrega dela. •Sedaj, ko se nahajamo v vojni, moramo iti vztrajno naprej in naprej do zmage. Naši fantje so v strelskih jarkih, da raztreščijo hunsko moč in rešijo demokracijo. In mi — kupujmo Liberty bonde,' da tako pomagamo našim junaškim fantom. Kupite bond še danes — še danes! — Do zadnje minute zadnjega dneva kampanje za tretje posojilo svobode — kupujte Liberty Bonde. Ko bo vojna končana, pridejo fantje, ki sedaj odhajajo v vežbališča in na Francosko, zapet domfiv kot junaki, četudi ne vsi, pa večinoma. Ko se vrnejo, jih množice veselo pozdravijo. Vsakdo 'bo želel, da se udeleži splošnega veselja. Nihče ne bo želel, da se skrije in izogne zmagalcem. Ali pa bodo vsi tisti, ki ostanejo doma, lahko z mirno vestjo .pogledali zmagalcem v obraz? Vsak bo to lahko storil, ki jih je podpiral med njih odsotnostjo; ki je pomagal nositi bremena Stricu Samu, med tem ko so se borili v bitkah. Toda tisti, ki bi bil lahko varčeval in kupil Liberty bond, pa tega ni storil, ■ bo osramočen. Zatorej kupujte bonde, da boste upravičeni biti navzoči med tistimi, ki pozdravijo vojake ob njih povratu iz Francije. Kupite Liberty bond takoj, kajti čas je samo do sobote, dne 4. majnika. A —Pisma v jdlietskem poštnem uradu imajo: Kljaič Dane, Skobe Frank, Todorovič, Louis. Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, kQ potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7-passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nemanich, Joliet. Adv. Brooklyn, N. V. — Cenj. uredništvo \. S.! Ker se ne mara kdo drugi oglasiti v našem listu iz te naselbine menda vsled nasprotovanja od strani jezičnih "prijateljev", se oglašam jaz. Spomlad vesela nas je končno obiskala in se dviga v najlepši zeleni odeji, prepleteni z rožicami, nad katerimi bodo kmalu frfotali živahni metuljčki, do-čim nam ptički že veselo pojejo in o-znanjajo slavo božjo. ' Pred kratkim smo imeli velike viharje in slišali grmenje, toda vzroka ni bilo videti. Šele drugi dan smo zvedeli, da je sem prikolovratila z zavihanimi rokavi teta Štorklja in obiskala nekega naročnika A. S. Zapustila niu je krepko in veselo cvetlico, ki se počuti v zdravju in veselju. Oče in mati se radujeta nad svojo prvorojenko. Krstitke so se vršile predzadnjo nedeljo. Veselja in ječmenovca ni manjkalo. Botra je bila spoštovana Mr* šiber in boter pa dobro znani Striček. Pred kratkim sem dobil nekaj naročnikov na naš list. Ker pa je znano brooklynsko motovilo okoli hodilo in vsak ;j>rag pomelo s svojim jezičkom in me obrekovalo, da delam biznes z nabiranjem naročnikov in da ta časopis ni slovenski, niti katoliški in bog-ve, kaj še ni in kaj je. Zdaj sem pa izvedel, da ta Matiček ni naročnik no benih časopisov in je hodil 9 let kraj šole na pašo, zato je pa tako patrijoti-čen kot tisti, ki je Jezusa in Marijo v Nazaret nesel. O Matiček matička sti, le brigaj se zase, a ne za nas, da te ne bo žena pod stare dni z nogo otepala, kakor ti je že obljubila. Veselo novico smo tudi dobili. Na ša naselbina se je na moč zavzela, da dobimO svojo farno cerkev in nam je na roko naš Father Zakrajšek z vso svojo močjo, ki nam je obljubil, da se naša srčna želja izpolni in da bomo imeli še letos svojo cerkev, da se ne bomo po tujih motali in da bomo svobodni v svoji. Pozdravljam vse čitatelje in čitate-ljice našega lista širom Amerike. U redništvu pa mnogo zvestih naročni kov. Naročnik. Ely, Minn., 21. apr. — Dne 15. aprila je Rev. Fr. Mihelich poročil mlad par, in sicer je bil poročen Frank Kuhar z Ivanko Mrak. Želimo obilo sreče!' — Marija Sašek je šla danes v bolnišnico. Boluje že dlje časa. — Ana Nosan je bila operirana na slepiču. Zdaj se nahaja v svojem stanovanju na potu okrevanja. — Prilagam par naslovov novih naročnikov. Pozdrav! J. J. P. Eveleth, Minn., 23. aprila. — Res, lepo je bilo dne 14. aprila na veselici v tukajšnjem Auditorium. Smeha je bilo toliko, da je bilo za počiti. Še danes se moram smejati, če pomislim na Mileka, kako je siromak potico delal. Šlo mu je vse narobe, ker še nikdar ni takega dela imel v rokah. Kedar se je pa ženil, pa je nevesti trdil, kako dobre potice zna peči, samo, da jo je lažje dobil. Sedaj pa, ko mu je žena ukazala, da naj speče potico, je pa ubožec vse narobe napravil in jih je za plačilo od žene dobil z metlo po hrbtu. Tako dobro jo je pa speljal, naš Milek, da bi je bolje ne mogel. Pa tudi njegova žena (Mrs. Shukle) je bila res prava Poljanka iz starega kraja. Svojega moža je znala tako v oblasti držati, da je siromak ves trepetal pred njo. Posebno pa se ji je podala poljansko-hr-vaška pesem, ki jo je tako navdušeno popevala. Res Milek in Mrs. Shukle sta jo pa dobro zadela. Le večkrat nam še kaj takega pokažita, bomo yas zopet radi gledali, saj se vsi radi vča-ih malo posmejimo. Igro "Tri sestre" so vsi igralci tako lepo igrali, da bi si boljše ne mogli misliti. Oprava igralcev in igralk, zgovarjanje in ponašanje, vse je bilo tako celo naravno, da si je človek res mislil, da vidi resnične dogodVe pred seboj. Mož Orel (Strah France) je tako lepo, čisto naravno posnemal bolj premožnega, vaškega kmeta, da ga je bilo res veselje gledati. — Pravega kmečkega ženina pa je posnemal tako izvrstno v ulogi Franceta Anton Zevnik, da ga je bilo res občudovati. Čeravno ga je Špela tako neprijazno sprejela, je vendar ostal hladnokrven in se je tolažil, kakor je rekel, da je bila zaušnica, ki mu jo je Špela dala, vroča, a ljubezen njegova do Špele pa je Še bolj vroča. Zevnik se odlikuje posebno v svojih smešnih besedah in izgovorih. Tudi v tej igri je imel pridjanih mnogo smešnih besedi, katerim se je moral vsakdo smejati. Pa tudi celo njegovo ponašanje je bilo ulogi dobro primerno. Njegova kmečka oprava, njegove šale, njegovo pripovedovanje o fantu, ki je za "njo" križan bil, je bilo res smeha vredno. Človek bi našega Mileka poslušal celo noč! Tako lepo jih zna sejati. — In Anton, ubogi Anton, kako lepo ga je posnemal naš že kot izvrsten igralec in pevec znani Ignac Strah. Ko smo gledali njega in ga poslušali, smo res mislili, da vidimo obupanega vaškega organista pred seboj, ki se trudi v svojej službi, a d,oma dobi pa od žene le zmirjanje za kosilo in Večerjo. Prav podalo se mu je njegovo zdihovfcnje, ko mu je žena odšla, Naš Nacek se posebno odlikuje v gosposkem nastopu in pa v glasnem in pravilnem izgovarjanju besed. — Pozabiti ne smemo tudi berača, ki ga je tako lepo igral že tudi na odru znani Mike Prebilič. Njegova raztrgana o-bleka in mršavi lasje so ga res napravili celega vaškega berača, ki je bil vesel, da si je nabral med prepirom Franceta in Špele denarja za pol leta. Ih naše igralke? Vse so nam že dobro znane iz prejšnjih iger kot dobre moči, a v tej igri so se pa res pokazale pravega mojstra na odra. Jedna. je igrala bolje ko druga. Mati, (Mrs. Shukle) je tako lepo posnemala ženo premožnega kmeta, ki bi bila rada o-, možila vsaj sVujo Ančko, ki ji je tako na srce prirasl^, s kakiirt bolj "ndblim" fantom. Zato pa je rada videla, da se je organist oklenil Ančke. Mrs. Shukle je bila še le drugokrat na odru, pa jč pokazala1 že veliko naprednost v igranju iq oJwla biti izvrstna igralka. -• Našo niste imeli dobrega namena!" Zatoženec: "Kako ne? Saj je bil so' vendar prazen!" 93 91 m a WAR Savings Stamps CENA TEKOM APRILA- Ena znamka stane $4.15, poln certifikat z 20. znamkami pa $83.00. Pri nas lahko kupite eno znamko ali toč do 200. Vež kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pismenim naroČilom je pridejati denarno nakažnico (Money Order) in ie 16 centi za priporočeno Vam pismeno poiiljatev znamk. Piiite po nje na: Amerikanski Slovenec 1006 North Chicago Street Joliet - - Illinois Union Coal & Transfer Co »IS CASS STRUT, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Movinf. Chicago telefon 4313. Northwwtern telefon A. Nemanich, St. Chicago Phone 2576 A. Nemanich, Jr* A. Nemanich & Sou Real Estate Insurance * Loans Rent*** V lastnem domn lOOt N. Chicago St., Joliet, 111. Knpqjemo in prodajamo zemljišča t mestn In na deiell Zavarujemo hiše in pohištva proti ogqjn, nevihti (torns^ ali dragi poškodbi—Posojyjemodenar na se*Ulš4a la AMERIKANSKI SLOVENEC, 30. APRILA 1918. 3. V ZJEDIN JENIH DRŽAVAH SEVERN K AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Mlfe JOLIET. ILL. Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkorp. t drž. 111., 14. maja 191S Inlcorp. t dri. Pa., 5. apr. 1918 ORUZBINO geslo: "vse za vero. dom in narod." "vsi za enega. eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St, Pittsburgh, Pa. EThjnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, III Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. Ill Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet. IlL NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St, Ottawa. IlL FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St, La Salle, Illinois. JOHN J. STUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC. JOLIET, ILL. OtAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila piiite tajniku. Vs. pisma in denarne poiiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožb« ■e naj poiljejo na 1. porotnika. 1 ® m m LJUDJE. ii Dramatična slika v štirih dejanjih. Sp. Jož. Plot. ® _ @ a m is is a a a a a s si a a a a s a s a a a a a s a a s si a a s a a a s e (Dalje.) Panic. Toda, preljubi moj otrok, kaj se naj nanaša od tega na tvojega brata? Lina. Pustiva zdaj brata in vse sorodstvo, prezriva tista imena, ki tvorijo tako težke predsodke prostemu, resnico iščočemu mišljenju. Človek se |ako rad zabarikadira za kopico imen ln fraz, samo da ne. vidi, kaj se godi onstran njega. Če torej bližnjika ne smemo slepo soditi po dejanjih, koliko & nianj Sfno v to upravičeni takrat, kadar čutimo in skoro vemo, da je dotič-n,k namenoma storil neko dejanje sa-zato, da bi prikrilo misel, katero V ?laral al' ni mogel razložiti drugim. Največkrat človek sam ne more presoditi svojega duševnega stanja; ,zato Poizkuša dobiti v različnih dejanjih ^oci za bolest svoje notranje nejasnosti in zmešnjave. Ah, čutim se kri-Vo Pred Slavkom... P a n i č. Kaj je torej finale teh čudovitih meditacij? L ' n a. Treba bi bilo molčati. J^a nič. Molčati! . Lina. Najmanj to... Rekel si, da Je s Popolnoma hladno zavestjo dolžnosti in poštenosti težko dvomiti; jaz ^nes vem, da je še težje verovati, in . ' Se mi, da je ravnotako zločinstvo, Ce Je v človeku ta "velika vera". ;anič. Molčati, ko kliče najsve-^Jsa. d°lžnost! lc" (pri napol odprtih vratih iz edsobe). Gospa je vprašala — p111 a. Saj res. Naj le pride takoj! • anič. Kdo je zunaj, kdo vprašuje? 5j' Gospa Remščak je spet pri- V"žel.' gov°riti z Vami- dar 3 "-1 ^ (nevoljno mrmrajoč). Ka-zv if JC naj,nanj treba! Lina, umakni lu^lu-Z mize! (Lina jih nese k rega-čui • 101 spet zaPr'a vrata, zunaj se Kor'J° k0raki" Fan'č premeri sobo tnol" L'na st°j' 5e pri re«alu- °ba . lla, dokler ne potrka precej krep-pna. vrata.) prot^n,č- Le noter! (Oba stopita ■"azkr'"112'' Kospa Remščakova vstopi, ki) r'ta' V 8kromni gospodinjski oble- r „0sPa Remščakova. Oprosti- 'pce motim... an,č (s prijaznim glasom). A ta Gste Vi, go,pa? Da °cPa Remščakova (naglo). Sem prišla... od'an>č. Želite? (Preden je gospa Kom°)VOrila' pokaže ,ist 2 nekrolo-SU,, Ah> P^ejte ga, gospa, naš ^'avko, naš ljubljenec! new rfPa Remščakova (pogleda oh l i °d strani>- Tako? Prosim. »• kakor živ! In ko bi še vedeli... zah 3 " Kaj"e' Kospa, v teh pote-s sc cita vsa njegova plemenitost? sten"1 V'teškim ^smehljajem krog u- L' n a. razu te Da, papa, v tem trpkem njegovih lic je začrtanega precej "J^ovega življenja. ?na °S,Pa Remščakova. Gospodi-zelo ljubite svojega brata. Pa ste u> vredni — F a"i č. Brata-junaka. Ponosen sem s,n». k« jt častno padel za domovi- no. O, da še živi! Verjemite, gospa, srce se mi trga, kadar mislim nanj... Lina (ponudi stol). Sedite, gospa, če Vam drago. F a n i č. Ah, saj res! Oprostite, gospa! Sedite, prosim. Gospa Remščakova. Je vseeno, hvala! F a n i č. Prosim, prosim. Gospa Remščakova (sede, potem tudi Fanič; Lina stoji ob strani za mizo). Da, tako blag, dober sinko In vendar — Fanič. — ga moramo že objokovati. To je gorje, ki kljuje rane očetovskemu srcu. Vendar ga rad in ponosom žrtvujem domovini, ker me tolaži zavest, da je našel tako častno smrt. Lina mu je postavila majhen spomenik, ki naj priča svetu o veliki izgubi moje družine. Lina. Žalibog, nisem razumela svoje naloge. (Tiho.) Ta vedno huj ši razdor med dejanjem in prepričanjem! Gospa Remščakova. Prepričana sem, da je gospodična napisala nekrolog, kakor ga more le sestra svojemu ljubljenemu bratu. Z veseljem ga bom čitala in se zraven z žalostjo spominjala vseh preteklih bridkosti, ki morda zdaj, hvala Bogu! niso več po trebne. Da Vam razodenem... M i c i (se spet pokaže pri vratih, i roki pošto). Pošta! Za gospoda. (To izroči FaniČM, potem spet odide.) Fanič (ki se je medtem spet dvignil s sedeža). Dovolite, gospa. Samo kratek hip. (Čita.) Od informacijskega urada. (Se ozre k gospe.) Od tam nam je prišlo pred dnevi žalostno iz-poročilo. (Spet čita, naenkrat strmeč obstane.) Slavko! L i n a. Kaj je, papa? Fanič (vidno zelo vznemirjen, nekoliko tresočim se glasom). Pomislite, Slavko živil Lina. Bog! Sveti Bog! Gospa Remščakova (vstane) Torej sem jaz prepozna. Lina (nemirna). Beri, beri, papa! F anič. Naše gorje se je dopolni lo. (Bere:) "Radi neljube pomote, ki se jc dogodilo v našem uradu glede Vašega sina, g. praporščaka, Vam tem potom sporočamo, da je bila dotična vest napačna in da se zdravi, kakor ,se je zdaj dognalo, Vaš sin, že dalj časa ranjen, v neki ogrski bolnišnici." Hvala Bogu! Na svetu se pripeti časih tudi veselo iznenadenje. Gospa Remščakova. In jaz nosim krivdo, da Vam nisem okrajšala Vaše bridkosti. Hotela sem Vam pr va razkriti odrešilno novico — pa sem bila prepoztiR. Fanič." Pomislite vendar! Kaj ste Vi že prej vedeli? Gospa Remščakova. Da. A važna novica vzame človek« besedo. Ravno danes sem izvedela pri svoji sorodnici, da leži njen svak v isti bolnišnici kakor praporščak Fanič. I- i n a. In smo čakali, kakor da bi se bali novice. Fanič (slovesno ganjen, ie vedno nekoliko v zadregi). Zato je zdaj tem večje naše veselje. Sanjo da je še živ! Rana bo časten zaklad naše družine. Lina. In mi smo ti pisali nekro-loge! (Vzklikne.) Te še vi^im, Slavko? (Glas ji izzveni v žalost.) In kaj bo, ko se vidimo? Gospa Remščakova. Verjamem, gospodična, hudo Vam bo, ko boste gledali ranjenega, morda pohabljenega. Ni veselja, kateremu ne bi bila primešana kapljica žalosti. Lina. Da, revež bo tudi ranjen. a to ni največje hudo. Gospa Remščakova. Kajne, vse se bo pozabilo ob pogledu iz obličja v obličje, ko bo ljubeče oko sestrino uprto v trpeče oko bratovo. L i n a. Mislite? Gospa Remščakova. To čutite v srcu gotovo tudi Vi, gospodična. In oče vaju bo na tihem blagoslavljal. Fanič. Jaz vedno blagoslavljam svoje otroke. Gospa, verjemite mi, meni je družina vse. Gospa.Remščakova. Tako je prav in Bog vam bo vsem skupaj plačal po vaši dobri volji. A zdaj je moja dolžnost, da pustim, naj se poraz-govorijo srca z veselim iznenadenjem. (Odide.) Fanič (jo spremi do vrat). Hvala lepa, gospa, za Vaš trud. (Potem se vrne k mizi in sede poleg Line, ki mirno sedi, glavo obrnjeno proti oknu, resnega, zamišljenega lica.) Meni se zdi, da je človeku tudi takrat težko, kadar ga ostavlja žalost, kateri se je že nekako privadilo njegovo srce, čeprav je žalost, ki stopi na njeno mesto, manjša ko prva. Lina. Zakaj se je privadilo srce? Fanič. Ker jo je dolgo nosilo. Lina. Dolgo? Tudi mogoče. (Se ozre vanj.) In veš, kdaj se srce česa najpreje privadi?" Fanič (istotako s pogledom vanjo). Ne vem. Lina. Tudi zdaj veruješ v svoje besede? Fanič (razžaljeno, vstran). Kako vendar vprašuješ! /Lina. Mislila sem... (Molči.) In kakšna žalost je prišla na njeno mesto? Fanič. Ali ne bo morda Slavko zdaj še večji revež, kakor če bi bil mrtev? Lina. In prej si rekel, da te je novica razveselila. Fanič. Seveda, rane, dobljene v boju za domovino, so časten zaklad cele družine. A pomisli, če je pohabljen.. .; za nas je to vseeno hudo, ze-i^Jo, zelo hudo, hudo. Lina. Za nas? Fanič. Za vse skupaj, mislim, bo bridek udarec. Lina. Da, toliko hudega je na svetu. Fanič. Lina, kadar je človek v velikem pričakovanju, bodisi v strahu ali v upanju, se tako rad porazgovori. Lina. Oče, jaz bi te pa prosila, ne govoriva zdaj mnogo; meni se tako malo ljubi govoriti. Mi ljudje tako radi govorimo in samo govorimo, ko vendar vemo, da so besede prazne in puhle. Posebno ob takih trenutkih. Fanič. Prav praviš, otrok moj. A potrebno je, da govoriva o važnih stvareh. Lina. Ako ne bi bila potrebnost radi svoje nepotrebnosti tudi ena izmed tistih praznih, puhlih besed. Fanič (kakor da je preslišal, a vendar nekoliko užaljeno). Vidiš, zdaj treba poskrbeti, da se vsa ta stvar v časopisih popravi. Lina. Hm, spet časopisi. (Nekdo krepko potrka na vrata; takoj zatem vstopi gospa Remščakova, kakor prej; v roki veselo moli vojno-poštno dopisnico. Fanič in Lina sta medtem vstala izza mize.) Gospa R e m š č a k o v a. Spet sem tukaj. Glejte, to sem dobila tačas, ko me ni bilo doma. Slavko piše. Prosim! Lina. Slavko? Fanič (ji vzame dopisnico iz rok in bere). In kaj piše? Lina. Cel mesec se ni oglasil. Fanič. Lina, Slavko pride domov! Piše, da je bil ranjen v bok, zdaj se mu je obrnilo na boljše in v kratkem ga pošljejo na dom. Gospa Remščakova. Vam bo pisal daljše pismo. Revež je bil do-zdaj zelo bolan. In Vas, gospodična, tudi posebe pozdravlja. Rešeni ste strahu. Čestitam, gospod! Fanič (uslužljivo, mehko). Srečnega se čutim. Lina (kakor sama zase). Torej se res vidimo. In kaj bo, ko se vidimo? — Slutnja teži mojo dušo, nerazrešena uganka, težka kakor moreče breme... (Dalje prih.) branikov. Naši vojaki so se vrnili brez izgube, dasiravno je sovražno topništvo osredotočilo streljanje na napadeni odsek. "Močni topniški dvoboji so se pripetili na Asiaški visoki planoti in v Brentski dolini." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1*918, as required by the act of October6,1917. Makedonska fronta. Pariz, 25. apr. — Nocojšnje uradno naznanilo o vojaških podjetjih na ma- » kedonski fronti se glasi: "Pozna poročila potrjujejo polni u-speh pozvedovalnega podjetja, izvedenega v torek na severnem grebu reke Devol. Tekom svojega prodiranja so naše čete ugotovile, da je sovražnik utrpel prav resnih izgub, preden je opustil zemljišče. Privedle so nazaj kakih deset avstrijskih ujetnikov. Včeraj so britanske čete izvedle uspešen napad blizu Baraklija, vzhodno od Strume, in blizu višine Vetrenik. Srbske čete so vzdržale svojo zasedbo u-trdbe, zavzete dne 21. aprila, in odbile nove sovražnikove protinapade." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October6,1917. Srbi uspešno napadajo. Pariz, 26. apr. — Uradno poročilo glede podjetij v Makedoniji pravi: "Naše težko topništvo je močno stre ljalo na večjem delu fronte, zlasti na desnem bregu reke Vardar in v Bitolj-skem okraju. "V odseku ovinka Črne reke je srb-ki oddelek prodrl v sovražnikove postojanke in razdejal važnih zalog. Dva sovražnikova zrakoplova sta bila zbita." Kaj dela alkohol v Nemčiji? Tudi med "kulturnim" nemškim narodom napravlja alkohol grozno razdejanje. Stari Bismarck, ki je rekel, da se Nemci boje le Boga, bi bil pač lahko pristavil "in alkohola bi se morali bati". V Nemčiji alkohol umori vsako leto 40—50,000 ljudi, 1600 je samomorilcev, 1300 se jih v pijanosti ponesreči, da jih doleti smrt; 200.000 jih pride na leto pred kazenskega sodnika, 53,000 v norišnice; polovica razdrtih zakonov ima vzrok v alkoholu, 70 odstotkov kaznjencev naj se alkoholu zahvali za svojo kazen. V denarjih pa plača Nemčija za alkohol vsako leto 3809 milijonov mark. Dobra primera. Zemlja je skoro v vseh jezikih ženskega spola, in to je popolnoma prav, ker se nikakor ne da dognati, koliko stara da je. ATLAS — ZASTONJ. (Nadaljevanje s 1. strani.) ki so bile v hudem boju pred tednom dni, in v lunevillski liniji, v katere soseščini so bile ameriške čete v liniji. Se imamo nekoliko ročulk atlaaov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo. Posebno r sedanjem času je j ako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimirosti po Cfl«m svetu. Poiljite $2 za naročnino tako), da dobite atlas aantonj prodno zaloga poide. UPRAVA AMER. SLOVENCA True translation filed with the postmaster at Joliet, ill., on April 30, 1918, as required by the act of October6,1917, Laška fronta. Rim, 26. apr. — yradno naznanilo, izdano po vojnem uradu, se glasi: "V Arški dolini so italijanski oddelki prodrli skozi tri pase žičnih obramb in presenetili prednja sovražnikova stražišča: V Morbijskf dolini in pri Dossu so ujeli devetnajst neprijateljev in razdejali velik del sovražnikovih True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October6,1917. Nemške izgube v vojni. Amsterdam, 26. apr. — Nemčija je izgubila dosedaj v vojni 2,000,000 vojakov, kakor je izjavil gen. Schulze pred glavnim odborom nemškega državnega zbora. Tako trdi "Frankfurter Zeitung". Od bolnih in ranjenih vojakov je bilo 750,000 sposobnih za vrnitev na fronto, po izjavi generala Schulze, do-čim je bilo 629,000 odpuščenih kot nesposobnih za službo, vštevši 70,000 pohabljencev (cripples). Dosedaj, je je pristavil general, je imela Nemčija računati s kakimi 90,000 pohabljenci. KILA OZDRAVLJENA. Ko sem pred leti vzdignil neko deblo, sem se bil vtrgal. Zdravniki so mi svetovali edino pomoč v operaciji Pas mi ni pomagal. Konečno sem dobil nekaj, ki me je popolnoma ozdravilo. Leta so prešla, a kila se ni povrnila dasi imam težko delo kot tesar. Ozdravljen sem bil brez operacije, zgube časa ali sitnosti. Jaz ne prodaj em ničesar, pa dam nasvet kako ozdraviti kilo brez operacijeali zgube časa, če mi pišete na Eugene M. Pul-len, Carpenter, 485 D, Marcelus Ave., Manasquan, N. J. Izrežite ta oglas in ga pokažite vtrganim, da mu ohranite življenje ali vsaj preprečite sitnosti, tarnanje in konečno operacijo. ANTON STRAŽIŠNIK, ( 1219 Summit Street, Joliet, Illinois. Karpenter in Kontraktor. Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim. Oklic ameriškim Slovencem! Na svojem visokem podnožju stoji Svoboda, zroča prek morja. Stoji ob vratih v Novi svet, da pozdravi tujca v to obljubljeno deželo, v to deželo prostosti, pravičnosti in priložnosti za vse. "Dobro došli v Ameriko!" nam kliče. "Tu najdete svobodo misli in dejanja, po kateri hrepenite. Tu najdete domačijo in prijateljev, stalno delo, dober zaslužek, priliko, da živite svoje življenje na svoj način, prosti preganjanja in zatiranja, srečni in uspešni. Ampak danes Vam govori Svoboda z drugim glasom, z glasom, ki Vas mora takoj zbuditi k dejanju. "Zbudite se!" Vam kliče. "Vaša Svoboda je v nevarnosti. Zbudite se iz svojih sanj nemotene sreče, prijetnega miru, mehkega in lahkega izobilja. Dežela, ki Vam je dala zavetje, potrebuje danes Vaše pomoči, dežela, ki Vas je sprejela in oblekla in nasitila, ki Vam je stregla v bolezni in Vas tolažila v žalosti, potrebuje Vaše pomoči danes, — Amerika, ki je dejala denarja v Vašo roko in smeh v Vaše srce in cvet zdravja na lica Vaših o-trok, potrebuje Vaše pomoči danes." Da bodo Vaši otroci lahko uživali svobodo, katero ste uživali Vi, odzo-vite se temu klicu danes. Pomagajte rešiti Ameriko za sebe in svoje otroke. Posodite svoj denar Ameriki. Kupite Liberty bond danes! Ž njim si kupite svobodo, pomagate rešiti A-meriko za svobodo ter pravičnost in priložnost za svoje otroke in svojih otrok otroke. REMEMB1 The Flac SI Kupite Liberty bond zavoljo tebe, zavoljo svojih otrok, zavoljo svoje domo vine! In kupite ta Liberty bond — DANES! 1 1 AMEBIKAXSKI SLOYEMBC. 30. APRILA 1918. Pod svobodnim solncem Povest davnih clečlov li il SPISAL F. S. FINŽGAR ji ■ i| si g a ii ii ii a @ h a s a a a a a a a a si a a a b si b b a a s a a a a s H ® a na (Dalje.) "Norec je kakor voda. Samo naprej, nikoli nazaj. Razodeni, kaka sla te vleče na pot." "Naučil bi se rad po bizantinski vo-jevati!" Radovan je razkleščil usta na široko. Bulil je dolgo vanj, držeč v vsaki roki konec utrgane strune. "Po bizantinski vojevati... Saj znaš po slovenski, dokazal si te dni, kakor pravijo mladci, ki so bili s teboj." "Ali Bizantinci znajo bolje. Jaz hočem znati takisto." Radovan je tehtno pomislil, ko je vezal utrgano struno. "Ne rečem, lepa misel tvoja. Sam cesar bi bil vesel takega vojnika. Ali vedi, da barbare pošljejo prve v boj, in da se težko še kdaj vrneš živ." "Perun me bo čuval." "Dobro! Vrl dečko si; morda te išče sreča. Vzamem te seboj — in ko prvikrat ganeš za mano z nogo, tedaj si moj sin. Razumel?" "Tvoj sin, očka dragi!" "Ali te je videl Tunjuš?" "Ni me!" Te ne sme. Tunjuš je zvitorepnik. V Bizanc gre — tam naju proda U-pravdi za stare konjske brzde. Zato sem se mu skril tudi jaz. O tej vojski ne smeš vedeti besedice." "Ne besedice, očka!" "Ne prikaži se Hunom. Ponoči izgineva. Toda premisli dobro, da tvoj oče umre žalosti!" "Ne umre. Deset sirjtfv je padlo, in ni umrl." "Dobro. Pripravi se. Obleci prte-no haljo, vzemi seboj kožušček, zakaj v Hemovih gorah naju bo zeblo. Orožja ne jemlji. Samo nož skrij za pas. Včasih se potrebuje." "Tudi dva konja vzamem." "Ne smeš. Pevci in godci hodijo peš. Se nama tudi nikamor ne mudi." "Toda molči, očka!" "Molči ti ter se prikrij Tunjušu. Zvečer, ko poleže vojska, pri tem grmu!" Iztok se je radosten poslovil. Po njem je vrelo. Bujne slike so mu plesale gred dušo. Sanjal je o vojevanfu, sanjal o lepem Bizancu, sanjal, kako se nekoč vrne domov učen in spreten vojnik — doma ga izvolijo za starosto. — Toda če umre —■ kdove kje, če ne vidi nikoli več Slovenov — ne očeta, ne sestre Ljubinice? Srce se je vojskovalo in oklevalo... Radovan je vezal strune, mislil in si izmislil: "Naj gre, drzni mladec! Živelo se bo prijetneje, če sta dva. Pogleda cirkus v Bizancu, pa se mu bo zazdehalo po ovcah in na pomlad ga privedem nazaj. V bizantinske vojake ga ne'pustim, ne, nikoli ne. Do smrti bi me grizlo v srcu." Ko je Tunjuš oblastno ležal med antskimi starejšinami, je iztegnil kmalu vohunske tipalke in pozv'edel mnenje Antov glede pohoda proti jugu. Dobro je vedel, da so posadke ob cesti, ki vodi preko Hema v Bizanc, tako majhne, da bi združeni Sloveni po Hil-toudijevem porazu igraje vse užugali in si nabrali neizmernega plena. Ali Tunjuš je skrbel zase. "Torej ne greste s Svarunom na jug?" "Ne!" so odgovorili starejšine. ^"Pameten odgovor! Veste, da je Tunjuš, potomec Atile, vaš veren prijatelj, zaveznik vseh Slovenov. Ati-lova kri bi se usmradjla v mojih žilah, č? vam ne hi govoril resnice. Povem vam, da je do Bizanca še deset poveljnikov s četami, ki so gorji od Hilbudi-ja. Ne nosite >vojih teles volkovom za večerjo. Vrnite se in radujte se zmage!" "Čujte! In Svarun? Oholi starec ti- set na jpg "Svarun je velik vojnik. Toda njegova volja je železo. Zato se ne sva-dite v vojnem svetu, mirno in tiho se vrnite — Svarun osamljen ne more na jug — obrne se za vami." Vsi starejšine so hvalili veliko ljubezen Tunjuševo, se razšli med svojce in povedali, kar so jim razodeli Huni.' Vsi Antje so se skrivoma pogovarjali in se ogibali Slovenov. Do »oči je bila vojska razdeljena na dva tabSto Tunjuš je pa večerjal pri Svaruiiu, hvalil njegovo hrabrost in zabavljal na Ante. Napil se je meda in vina. Njegove drobne oči so tedaj obtičale na Ljubinici. On^ se je tresla pred njimi in stiskala amulet na prsih... Prišla je noč, temna, oblačna. Zgodaj je polegel tabor... Jutro se je počasi in zaspano svitalo. Svarun je stal pred šotorom in razmišljal, jeli pregovori Ante, da udarijo proti jugu. Tedaj nenadoma od vseh strani pri-bežijo starejšine Slovenov in začudeni sporočajo: "Vsi Antje so izginili! Tabor prazen! Tunjuša je vzela noč." Svarun je pritisnil roke k prsom stisnil ustnice in se vrnil v šotor — ■— Proti poldnevu se je šele prikazal na dan. Na njegov obraz je leglo nekaj kamenitega. Globoke brazde so bile še globljevin trde kakor razpoke v skali, kjer jih izdolbe kaplja v stoletjih. Sklenil je, da se napoti sam v deželo Bizantincev, da vsaj nekaj plena prižene domov po tako srečni zmagi. V gradišče je sklenil poslati Iztoka, da ga varuje in brani v sili. Ukazal je, naj ga pokličejo. Vsepovsod se je razlegal klic: Iztok, Iztok — — križema so tekali mladci in iskali. V tabor so šli, po okolici, v grmovje, na ravnino — izginil je dan — Svarun je čakal zastonj — Iztoka ni bilo od nikoder. Starec je pozval velmože in jim naznanil, da je nehalo njegovo starosto-vanje. Takoj je zasedel konja, mrk in mračen, pozval Ljubinico in svojce — ter odjezdil še tisto noč čez Donavo. Doma se je zaprl v hišo in kakor ranjen lev preležal dolge dneve in še daljše zimske noči na ovnovi koži.. . DEVETO POGLAVJE. Divji barbari, ki so prebivali krog Bizanca po Evropi in po Aziji, so na zimo radi zahajali v carsko mesto. Nekateri so vlekli seboj dragoceno krzno, katero so prodajali, drugi so šli zamenjavat žlahtne kamene za tkanine in steklo, orožje in konjsko opremo. Toda ljudi s takimi nameni ni bilo veliko. Poglavitne množice so tvorili klateži-potepuhi, ljudje brez doma in brez svojcev, ki so živeli od dne do dne, katerim je bil gospod, kdor jim je na-sul več jedi in natočil boljše pijače. Bili so to hinavci, zavratni morilci, pretepači in tatje, godci in glumači — nekateri ne sicer razbojniki, toda lenuhi, ki so rajši jedli podarjeni kruh, kakor da bi sami sejali in želi. Premnoge izmed teh so vlekli zanimivi dogodki in bizantinski cirkus. Bila so to nemirna bitja, ki so nesrečna v redu in pokoju, ki nimajo obstanka na svoji postelji in pri svoji mizi: — vun v svet, brez cilja in brez namena... Radovan in Iztok sta se ponoči spustila na dobro cesto, ki je vodila od Donave čez Balkan do Bizanca. Hodila sta spešno, da se čim dalje odtegneta taboru, preden jih pogreše. Proti jutru sta zaslišala konjski galop. "Za nama gredo," omeni Iztok. "Sinko, ne boj se! Kdo bi bil tako neumen in tako moder, da bi mu kanila v pamet taka misel: Iztok na poti v Bizanc!" . Topot se je bližal. Radovan je trdil, da se ni bati ničesar, pa jo je vendar pobrisal v gosto grmovje ob cesti in potegnil za seboj Iztoka. Dolgo nista sedela v skrivališču, ko pridrvi mimo konjiča. "Tunjuš!" sikne Radovan. "Tunjuš!" ponovi Iztok. Huni se niso ozrli ne na levo, ne na desno, kot privezani so sedeli na konjih. Nekateri so se naslanjali z glavami na konjske vratove in dremali, kljub temu, da so jezdili silno hitro. Radovan je dvignil pest, ko je vihral mimo po cesti rifleč plašč. "Sinko, Tunjuš je smrdljivec! Boj se ga! Živi od zvijače," - "Pa je dober mojemu očetu!" "Tvoj oče je slep, če misli, da je dober. Radovan, ki cestuje od Visle do Bospora, vse va. Še enkrat: Tunjuš je smrdljivec, lopov, sentja^ec." "Upravdi se laže, Slovene čitfla!" "iHahaha! Upravdi se laže in se ne laže. On je njegov hlapec. Med nami čeljusta in zabavlja čezenj, v Bizancu se plazi po vseh štirih, z rilcem po tleh, kakor prašič, in liže čevlje U-pravdi. Med Slovene pa "trosi razdor;" "Razdor?" se začudi Iztok. "v^li ne veš, da so Antje nocoj izginil} preko Donave, ne da bi čakali po-< sveta današnjega dne? Kdo jih je podpihriil? Tunjuš, sentjavec! Vse sem zvedel od Antov." Peket se je zfil6 oddaljil. Zlezla sta izza grmov ter potovala dalje. Bilo je temno jutro. Pokrajina neobdelana in zapuščena. Tiho sta spela po cesti popotnika. Iztok je povešal glavo. Megleno jutro, smrtna tihota — ponočni beg brez slovesa od očeta, od Ljubinice — vse ga je prevzelo, da se je razžalostil. Skoro se je kesal, ker je z begom prizadel očetu bridkost, kakor je ni vseh devet njegovih bratov, ki so padli pod mečem. — In še to grenko razočaranje. da je Tunjuš tak hinavec! Ko bi imel lol^ in strelico in .da je bil bljzu tega Hupa, brez'pomisleka bi'Jiil sprožil vanj. Vleklo ga je v tem trenotku s silo nazaj, da bi šel v tabor in povedal očetu O hunskem izdajstvu. Se nižje je povesil glavo. Njegov korak je skoro zaostajal za Radovanom. Ta ga je tiho opazoval. Nekatere-krati ga je pogledal postrani in mu z veliko izkušenostjo bral z lica notranji boj. "Pa se vrni, sinko!" Radovan se je nenadoma ustavil. Iztok se je prebudil kakor iz sanj. "Vrni se, Iztoče! Toži se ti po domu. Ni kratkočasna takale samotna pot, katero hodijo ubogi godci. Vrni se! Še je čas!" "Ne, očka, naprej, naprej! Zamislil sem se, kar si govoril o Tunjušu. Zato je bilo žalostno moje srce." "Torej naprej! Dvigni glavo in pozabi. Na večer sva gotovo že v veseli družbi!" Iztok je dvignil glavo, pozabiti pa ni mogel. Iskreno je želel in sveto prisegel pri Perunu, da se mora še srečati nekoč s Tunjušem. Proti večeru sta zagledala pred seboj prijazno dolino. Preprežena je bila z obdelanim poljem, na rebri je slonelo nekaj koč, in ob cesti je samota-rila majhna trdnjavica. Pred vasjo je gorel ogenj. "Vas Vreza," omeni Radovan. "Tisti ogenj kurijo popotniki, kakor midva. Družbo sva našla!" Radovan je krenil s ceste preko polja naravnost proti ognju. Kakih dvajset oseb je čepelo in ležalo po tleh. Nekateri so bili divji, čisto podobni Hunom, samo da so bili raz(pglavi in so imeli dolge lase spletene v kite. Bili so rodu Varhunov. Sami so se radi nazivali za Obre, da so bolj sloveli in so se jih ljudje bali. Drugi so bili prebivalci izza Črnega morja, alanskega rodu. Ko sta se približala ognju, je Radovan udaril na plunko in zapela sta z Iztokom poskočno pesem. Vse se je zganilo in se ozrlo od ognja. Družba je planila kvišku in pričela poskakovati in kričati. Povabili so ju hitro k sebi, odgrnili pepel in izvlekli iz žerjavice kose pečenega koz-lovega mesa. Iztok se je čudil Radovanovi modrosti in pretkanosti. "Slovena? Hej, odkod? Z vojske, kjer so počesali Hilbudija?" "Čemu naju žališ, prijatelj! Slovena sva, prihajava daleč od Visle in se ne meniva za vojno. Kdaj je godec sukal meč? Kdaj je pevec tulil kakor volk?" "Pij, godec, in se ne jezi! Ali Hilbudija so Sloveni vendar poklali. Kakor podgane pred vodo so bežali tod mimo njegovi konjiki in trosili strah pred Svarunom po deželi." Radovan je izpraznil rog z vinorti. Natočili so še in dali Iztoku. "Le pij, sinko, da poplakneš cestni prah in zapoješ kakor slavulj." Zopet je zapela plunka, divji glasovi so jo spremljali zbeseami, ki so bile znesene iz vseh rodov. Ko so ljudje v naselbini čuli petje in godbo, so prišli radovedni k ognju. "Bežite," je kričal napol nag Var-hun, kosmat po prsih in bedrih. "Bežite, Sloveni gredo! Dva sta že tukaj! Pohrustajo vas, iz vaših čev nastavijo lisicam zanke!" Naselniki Tračani so se previdno bližali in obstopili popotnike. Dolgo niso upali vprašati, kaj je s Sloveni. Ko jim je povedal Radovan, da sta srečala onkraj Donave slovensko vojsko, ki se je vračala, so se razveselili, da so poskakovali, se zadrevili v vas tolažit ženske, in se kmalu vrnili z njimi vred, in privlekli s seboj jedil, »adja in pijače. Začelo se je veselje, ki je plulo v divjih krikih pod pozno večerno nebo. Tako je bilo popotovanje Radovana in Iztoka. Včasih sta hodila sama. včasih se je valila z njima celo tolpa divjih bitij, oblečenih napol in napol nagih, ogrnjenih s starimi vojaškimi plašči, zašitih v kozjih kožah, odetih v lisice in medvede al pia v razdrapa-nih platnenih hlačah. Večkrat se ie tolpa razpršila po okolici, poplenila nekoliko, če ni dobila zlepa; koder se jim je godilo dobro, so ostali dalje in si nabrali brašna za pot. Ali po cesti so naleteli tudi na bogate trgovce, ki so jezdili in imeli -e-boj mnogo orožja in blaga, nekateri celo tovorne vozove. Štirinajst dni sta se klatila na potovanju. Ušla sta zimi na Balkanu, prišla v veselo, rodovitno dolino reke Tonzus, ki se izliva v Heber. Južne saptj so jima vele nasproti kakor dih poniladi. lztolc se ji čudil krasnim poljem, ogledoval bogate domove, in se veselil, da je šel z doma. Radovan mu je potoma vse modro razlagal in govoril, kot bi bil doma na teh pokrajinah. Z bobnečimi besedami njn je opisoval Bizknc in ve-elje v njem ter pravil, da ga v osmih dneh gotovo zagledata. Ko sta nekega vfičera zopet brez družbe hodila po sanpotni poti in zastonj čakala, da bi dospela do ljudi, do hiš ali pa do ognjev, kjer bi v veseli družbi prenočila, sta poiskala hri-bec z gostim drevjem, da bi legla. Ali odtam zagleda Iztok v dolini ogenj. Oba se brezskrbno in veselo napotita proti kurišču. Kakor ponavadi, je udaril Radovan tudi sedaj na plunko. Ta je bila vedno najboljša varhinja in najboljše priporočilo, da so ju z veseljem sprejeli. Ali Radovanu so v trenotku zastali prsti, Iztok ga je potegnil za haljo. Toda samo za trenotek. Prsti so u-brali hitro druge strune in oglasila se je divja hunska pesem. Spoznala sta oba pri svitu ognja lice Tunjuševo. Leno se je obrnil glavar in pogledal Radovana. "Pes, kaj lajaš in motiš sina Atilo-vega, ko dremlje?" Iztoku so se zasvetile oči, roka je tipala po nožu, ki je tičal skrit za pasom. Radovan se ni dal zmotiti. "Kadar je dremal po dobri jedi veliki glavar vseh glavarjev, slavni Atila, so mu godli godci. Tako govore povesti slavnih Hunov. Zato naj tudi Tunjuš, sin njegov, počiva ob zvokih strune." Tunjuš se je na ležišču dvignil, pa je omahnil. Radovan je spoznal, da je pijan. Poleg njega je ležala prevrnje-na lepa, pisana steklena posoda. Samo velikaši so zmogli tedaj, da so pili iz tako dragocenih kozarcev. Glavar je ukazal, da se godca sprejmeta in dostojno pogostita. Ročno so jima postregli Huni z večerjo. Jedli so jedi, kakoršnih Iztok šeJ ni nikdar okusil. Prinesli so jih s seboj iz Bizanca. Zakaj Tunjuš se je že vračal. (Dalje prih.) DRAGINJA na vseh tiskarskih potrebščinah je silna odkar je nastala vojna. Nekatere stvari stanejo po dva do tri in petkrat več, kakor pred vojno. Naj bi to cenj. naročniki upoštevali in poslali naročnino točno, ker drugače ni mogoče lista jim pošiljati. Seveda so naročniki vredni zaupanja, a to ne plača stroškov; treba je torej, da vsak pošlje naročnino čimprej mogoče ali vsaj ko prejme tozadevni opomin, ker takrat je zadnji čas. ZNIŽAJTE CENE ŽIVILI Tajni način — čudež moderne kemi-strije. Sladkor 20krat sladkeji, 20 unč za 20 funtov cukra. Pošljite 25c v srebru in lSc v znamkah, da vam pošljemo sempel s katerim osladite več kave kot s 20 funti cukra. JOHN RICKVICH, Adv. B. 401, Auburn, Wash. DR. E. H. STEWART ZOBOZDRAVNIK 413 C as« St (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS. Chicago Phone 986. Zanesljivo zobozdravljenje. POZOR ROJAKINJI I Ali vaata, ki« it dobiti m.Jboljit m. s* f a aj ali ji Moi? Got.r«! V n.iaici Anton Pasdertz «• dobijo najbolji. sval« in praka-j.a. klobas« in naj okusne ji. m. so Vs« m aainiiji ceni. Pridit. torej in poskasit. nai« m««.. Nuk. e.ae ia dobra postrežba j« naie (.sla. N« pozabit. t.r.j obiskati nas t naš«j m.saici in groc.riji na vogala Broadway and Granit« Str.at Chic. Phon. 2768. N. W. Phone 1113. POTREBUJE veščih delavcev za Machine Shop, Tool Room in Assembly Room znana michiganska tovarna. Dobra plača. Stalno delo zagotovljeno pod najbolj ugodnimi razmerami. Pišite na: P. O. BOX 564, s. 1 LANSING, MICH. Pri prehladih ▼drgnite Trat in prša, kakor tudi stopal« s Dr. Rlchter-jevem PAIN-EXPELLER Učinkuje takoj olajšljivo in prijetno. Jedino pravi s varstveno znamko sidra. 35e. in 65c. v lekarnah in naravnost od F. AD. R1CHTER & CO. V-80 Washington Street. New York, N. Y Carl Schreiber Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet, Illinoia SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR. Barvam^ poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spada i barvarskega obrta področje. Obešam stenski papir. Zopet se je odprla sezona za postavljati hiše. Podpisani prevzamem vse vrste stavbeno delo bodisi iz lesa, cementa, opeke ali kamna in druge tvarine. Izdelam hišo po vašem okusu, kakor sami želite. Na željo izdelam proračune in načrte Ako vam manjka denarja, vam jaz preskrbim posojilo. Moji delavci «o zavarovani, da se vam ni bati sitnosti. Se priporoča * Slovenska itavbinslca trrdka Frank Gram 1100 N. Broadway, Joliet, Illinoia, Chicago Phone 4635. "V" I lahko zaslužite poleg sroje redne službe $500 Dnevno 11a jednostaven in lahek način delujoč ob večerih Za zajamčeno in pošteno podvzetje Propozicija u va« koristna a za narod sila potreba Vsa pojasnila dobit«, ako pošljete svoje ime in naslov na. SLAVIC PUBL. CO.SiS^S?5 Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni a»j-boljše, najčistejše in najc.n.jjk meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vs. vrst. drugo sv.i. ia pre-kaj.no m.so *"x ne drag. p.ltaita, ki spadajo v podroij« m.sar.k. ia gro-c.rijske obrti. Priporočam svoj. podj.tj. rsaas rojakom, slasti pa aaiini gospodinjaas. Spoštovanj.m John IT. Pasdertz Chicago t«l. »17. C or. Cora and Hutehta* It, Joliat, IB. STENSKI PAPIR Velika xaloga vsakovrstnih barv, alfa in firntiev. Izvriaj.jo s« raa barvarska dela t.r ob.ianj. staashog* papirja po aiikih cnab. A lexander Hw«^ t\ CM. Phon. 37« §J N. W. 9», IN JaffaraM St JOLIET, ILL. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta.....Both Tal.phoMs 3«. JOLIBT. ILUM9** Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje EAGLE EXPORT ter je najboljša pijač n L Porter Brewing Company telefon 405 S. Bfoff St.. J«*. BL