PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 ie0 Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 20 Maribor, četrtek 26.4.2018 OBČINA GORNJI GRAD 301. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Gornji Grad za leto 2017 Na podlagi 29.člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), in na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB, 14/13-popr., 101/13, 55/15-ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 08/16) je Občinski svet na 25. redni seji, dne 19.4.2018, sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE GORNJI GRAD ZA LETO 2017 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII 1. člen Občinski svet Občine Gornji Grad sprejme Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Gornji Grad za leto 2017. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Gornji Grad je sestavljen iz splošnega in posebnega dela. Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Gornji Grad za leto 2017 so bili realizirani, kot je prikazano v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb in računu financiranja in predstavljajo splošni del. V posebnem delu proračuna so izkazani predvideni in realizirani odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Gornji Grad za leto 2017. A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v € I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.297.502 € TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.152.761 € 70 DAVČNI PRIHODKI 1.993.060 € 700 Davki na dohodek in dobiček 1.785.036 € 703 Davki na premoženje 128.860 € 704 Domači davki na blago in storitve 80.167 € 706 Drugi davki -1.004 € 71 NEDAVČNI PRIHODKI 159.701 € 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 143.524 € 711 Takse in pristojbine 2.196 € 712 Denarne kazni 160 € 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 € 714 Drugi nedavčni prihodki 13.821 € 72 KAPITALSKI PRIHODKI 3.173 € 720 Prihodki od prodaje osnovnih srestev 73 € 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nem.premoženja 3.100 € 73 PREJETE DONACIJE 0 € 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 € 74 TRANSFERNI PRIHODKI 141.568 € 740 Transferni prihodki iz drugih javnofin.institucij 141.568 € 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev drugih 0 € II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.158.832 € 40 TEKOČI ODHODKI 865.794 € Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 821 400 Plače 139.869 € 401 Prispevki delodajalcev za soc.varnost 20.507 € 402 Izdatki za blago in storitve 644.808 € 403 Plačila domačih obresti 7.284 € 409 Rezerve 53.326 € 41 TEKOČI TRANSFERI 798.440 € 410 Subvencije 68.386 € 411 Transferi posameznikom in gospod. 480.806 € 412 Transferi neprofitnim org.in ustanovam 105.247 € 413 Drugi tekoči domači transferi 144.000 € 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 429.953 € 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 429.953 € 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 64.645 € 431 Investicijski transferi prav. in fiz. osebam, ki niso prorač. up. 61.968 € 432 Investicijski transferi proračunskim porabnikom 2.677 € III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I-II) OZ PRIMANKLJAJ (II-I) PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 138.669 € B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 € 440 Plačila zapadlih poroštev 0 € C. RAČUN FINANCIRANJA V. ZADOLŽEVANJE (500) 99.420 € 50 ZADOLŽEVANJE 99.420 € 500 Domače zadolževanje 99.420 € VI. ODPLAČILA DOLGA (550) 129.000 € 55 ODPLAČILA DOLGA 129.000 € 550 Odplačila domačega dolga 129.000 € VII. NETO ODPLAČILO DOLGA 29.580 € VIII. POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 109.089 € IX. NETO ZADOLŽEVANJE (V.-VI.) -29.580 € X. NETO FINANCIRANJE -138.669 € XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU DNE 31.12.2017 250.745 € 3. člen Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Gornji Grad za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 4. člen Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Gornji Grad za leto 2017 začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 03201-0025/2014-2018-4 Datum: 19.4.2018 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi župan 302. Odlok o pokopališkem redu v Občini Gornji Grad Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 11/18- ZSPDSLS-1), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 -UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16 in 15/17 - odl. US) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (UG slovenskih občin št. 08/16) je Občinski svet Občine Gornji Grad, na svoji 25. redni seji, dne 19. aprila 2018 sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI GORNJI GRAD 1. člen (vsebina) Odlok o pokopališkem redu ureja pokopališko in pogrebno dejavnost v Občini Gornji Grad. 2. člen (obseg dejavnosti) (1) Pogrebna dejavnost obsega: • zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter • prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, ki se izvaja kot tržna pogrebna dejavnost. (2) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje in urejanje pokopališč in je v pristojnosti občine. (3) Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območje pokopališč. (4) Urejanje pokopališč obsega zgraditev ali razširitev obstoječega pokopališča, zgraditev pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališče infrastrukture na pokopališču, razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov in opustitev pokopališča. 3. člen (pokopališča) (1) Pokopališča na območju Občine Gornji Grad so sanitarno komunalni objekti v upravljanju Občine Gornji Grad (upravljavec pokopališča). (2) Na območju Občine Gornji Grad so tri pokopališča in sicer: • Pokopališče Gornji Grad • Pokopališče Bočna in • Pokopališče Nova Štifta. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 822 (3) Na pokopališčih v občini se pokopavajo: • vsi, ki umrejo v okolišu za katerega je pokopališče namenjeno z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na drugem pokopališču ali če tako želijo svojci; • umrli v sosednjem naselju ali kakšnem drugem kraju, če je umrli pred smrtjo tako želel oziroma, če tako želijo svojci umrlega, ki imajo po zakonu pravico izbrati pokopališče. 4. člen (upravljavec pokopališč) Upravljavec pokopališč je Občina Gornji Grad, določene naloge pokopališke dejavnosti, ki zajema upravljanje in urejanje pokopališč župan s sklenitvijo pogodbe, prenese na Javno komunalno podjetje Komunala d.o.o. Gornji Grad. 5. člen (uporaba drugih predpisov) Za vprašanja v zvezi s pokopališko in pogrebno dejavnostjo iz 2. člena odloka, ki v odloku niso posebej urejena se uporabljajo veljavni republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. POGREBNA DEJAVNOST 6. člen (24-urna dežurna služba) (1) Zagotavljanje 24 urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh. (2) Obvezna občinska gospodarska javna služba iz prvega odstavka tega člena se izvaja s podelitvijo koncesije izvajalcu pogrebne dejavnosti, ki izpolnjuje zakonske pogoje za izvajanje 24-urne dežurne službe. Koncesijo za izvajanje javne službe občina podeli na podlagi javnega razpisa po postopku določenim s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije za izvajanje gospodarske javne službe. (3) Cene storitev 24-urne dežurne službe predlaga koncesionar, na podlagi metodologije za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe, ki jo z uredbo določi Vlada Republike Slovenije, potrdi pa jih občinski svet. (4) Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in ostale splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe. Stroške krije naročnik pogreba. 7. člen (izvajalec tržne pogrebne dejavnost) (1) Izvajalec tržne pogrebne dejavnosti na pokopališčih v Občini Gornji Grad je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki jih določajo zakon in podzakonski predpisi. (2) Pri opravljanju pogrebne dejavnosti se izvajalec drži določb zakona, pokopališkega reda, zagotavlja pieteto in upošteva zdravstvene in sanitarno-higienske predpise. (3) Plačnik storitev na pokopališču je naročnik pogreba. Cene najema mrliške vežice in uporabe ostale pokopališke infrastrukture za pogrebno slovesnost predlaga upravljavec pokopališča iz 4. člena tega odloka, potrdi pa občinski svet 8. člen (pogrebna slovesnost) (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. (2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (3) Pogrebna slovesnost se opravi z upoštevanjem volje pokojnika ali najbližjega sorodnika, na način določen s tem odlokom. Pogrebna slovesnost se ne organizira, če se opravi pogreb po volji pokojnika ali najbližjega sorodnika v ožjem družinskem krogu. (4) Pogrebne slovesnosti se lahko udeleži vsakdo in je dolžan upoštevati pravila dostojanstva in spoštovanja do umrlega in svojcev. (5) Pogrebna slovesnost se odvija na krajevno običajen način. V primeru pogreba z verskim obredom se praviloma prvo opravi verski obred. V tem primeru udeleženci umrlega v pogrebnem sprevodu pospremijo od mrtvaškega odra v cerkev. Po končanem verskem obredu se pogrebni sprevod do groba razvrsti tako, da je na čelu slovenska zastava z žalnim trakom, sledijo zastavonoše drugih zastav in praporov, godba, pevci in ostali pripadniki stanovskih organizacij (če so prisotni), nosilci verskih simbolov, nato nosilci vencev, nosilci javnih odlikovanj in drugih priznanj ter duhovnik s spremstvom. Za krsto oz. žaro sledijo sorodniki in nato vsi drugi udeleženci pogreba. (6) Udeleženci pogrebne slovesnosti se razvrstijo ob grobu. Med spuščanjem krste ali žare s posmrtnimi ostanki v grob se lahko vrši verski obred. Nato praviloma sledijo pevci, recitatorji, orkestri ali drugi instrumentalisti (zvočni signali). Sledi minuta molka, poklonitev zastav in praporov, nakar posamezni udeleženci umrlemu izrazijo še zadnjo pozornost z mimohodom. (7) Najkasneje dve uri po končani slovesnosti mora izvajalec pogrebne dejavnosti grob zasuti. Z delom sme pričeti, ko večina udeležencev zapusti grob oz. pokopališče. Pri anonimnih pokopih se pogrebna slovesnost zaključi na prostoru, ki ga upravljavec določi v ta namen. (8) V kolikor naročnik pogreba izrazi željo po poslovitvi pred upepelitvijo se lahko za omenjeno storitev dogovori z izvajalcem tržne pogrebne dejavnosti. Pokojnika pripravijo in ga za določen čas (največ 3 ure) položijo v vežico. 9. člen (osnovni obseg pogreba) Osnovni pogreb obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. 10. člen (prijava pokopa) (1) Prijavo pokopa opravi naročnik pogreba, oziroma izvajalec pogrebne storitve, ki ga je izbral naročnik ali občina, pri upravljavcu pokopališča. (2) Če naročnika ni, prijavi pokop občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, prijavi pokop občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena. (3) K prijavi pokopa je potrebno priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 823 11. člen (priprava pokojnika) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih mora izvesti izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z določbami zakona, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost. 12. člen (minimalna pogrebna slovesnost) Minimalna pogrebna slovesnost obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa. 13. člen (pokop) (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom. (2) Pokop se opravi na podlagi zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti, ki ga izda pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi. (3) Pokop se opravi na pokopališču. (4) Pokop lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu s tem odlokom. 14. člen (vrste in način pokopov) (1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov: • pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob, • pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob, • raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču; • anonimni pokop (brez označbe imena in priimka), s pokopom krste/žare v grobni prostor ali z raztrosom pepela po volji pokojnika, • pokop stanovskih predstavnikov verskih skupnosti v grobnice verskih skupnosti. (2) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti, ob upoštevanju volje umrlega, v koliko umrli ni izrazil želje, se upoštevajo želje njegovih bližnjih sorodnikov. 15. člen (način pokopa, če je plačnik občina) V primeru, če je plačnik pogreba občina se praviloma izvede osnovni pogreb in pokop umrlega z žaro. Umrlega se pokoplje v skupni grobni prostor namenjen tovrstnim pokopom. 16. člen (pokop zunaj pokopališča) Pokop in raztros pepela zunaj pokopališča v občini ni dovoljen, izjemoma se raztros pepela dovoli na lastniških parcelah naročnika pogreba, ob predhodni pridobitvi vseh ustreznih soglasij in dovoljenj v skladu z ustrezno zakonodajo. 17. člen (čas pokopa) (1) Pokopi se lahko opravljajo vse dni v tednu med 10.00 in 19.00 uro. (2) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 18. člen (mrliške vežice) (1) Uporaba mrliških vežic je predpisana na celotnem območju občine. Pokopališka služba se v občini opravlja na pokopališčih v Gornjem Gradu, Bočni in Nova Štifti. Vsa tri pokopališča imajo mrliške vežice. (2) Glede na to, da je na vseh treh pokopališčih zagotovljena mrliška vežica, pokojnika do pogreba ni dovoljeno imeti doma. (3) Umrli stanovski predstavnik lahko leži v objektu, ki je namenjen opravljanju verskih obredov. (4) Upravljavec pokopališča lahko določi čas obratovanja mrliške vežice. POKOPALIŠKA DEJAVNOST 19. člen (upravljanje pokopališč) Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v izvezi s posegi na območju pokopališč. 20. člen (pristojnosti občinskega sveta) Občinski svet ima v zvezi z upravljanjem pokopališča naslednje pristojnosti: • izdaja splošne akte s katerimi se ureja opravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev v skladu s tem odlokom; • sprejema pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove; • potrjuje cene. 21. člen (urejenost pokopališč) (1) Zagotavljanje urejenosti pokopališča obsega: • vzdrževanje pokopališč ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture; • storitve najema pokopaliških objektov in naprav; • storitve grobarjev. (2) Storitve vzdrževanje pokopališč ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture obsega: vzdrževanje objektov, naprav ter druge pokopališke infrastrukture, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoz odpadkov, porabo vode in elektrike, nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela. (3) Storitve grobarjev obsegajo izkop in zasutje grobne jame, prvo ureditev groba, ki zajema odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče v roku največ enega dneva po pogrebu, ter prekop posmrtnih ostankov. (4) Storitve iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena je dolžan plačati naročnik pogreba v skladu s cenikom. 22. člen (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da: • skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte; • oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; • določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti; • vodi evidenco o grobovih in pokopih; • organizira in nadzira dela na pokopališču; Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 824 • skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici; • skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora; • zagotavlja električni priključek uporabnikom in izvajalcem del (slednji proti plačilu); • zagotavlja uporabnost vozičkov za prevoz krste in vencev; • zagotavlja ogrevanje mrliške vežice v zimskem času in nudenje male kuhinje; • zagotavlja čiščenje snega na poti od vežice do groba pokojnika; • zagotavlja ozvočenje, govornika in zastavonošo; • zagotavlja praznjenje kontejnerjev za odpadke. 23. člen (prepovedi) V območju pokopališča ni dovoljeno: • nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora; • odlaganje odpadkov, ki niso nastali na pokopališču, v pokopališke kapacitete za odpadke; • onesnaževanje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov; • vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • odtujevanje predmetov in cvetja iz tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča; • opravljanje prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovino strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti; • uporabljati prevozna sredstva, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil upravljavca pokopališča; • nameščati reklamna sporočila na območju pokopališča, razen uradnih obvestil upravljavca. ODDAJA GROBOV V NAJEM 24. člen (oddaja grobov v najem) (1) Prostore za grobove daje v najem upravljavec z najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu z zakonom in tem odlokom. Najemna pogodba se sklepa za čas 10 let. Pogodba se lahko podaljša. (2) Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli en grobni prostor. (3) Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba. (4) Če naročnik pogreba od prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba skleniti najemno pogodbo. (5) Po smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba pisno dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika. Če pravice do najema groba nihče ne prevzame v roku enega leta, najemna pogodba preneha. (6) Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. 25. člen (pogodba o najemu groba) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti: • osebe najemnega razmerja; • čas najema; • vrsto, zaporedno številko in velikost groba; • osnove za obračun višine letne najemnine in način plačevanja; • obveznosti najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob; • ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe. 26. člen (grobnina) (1) Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino. (2) Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba. (3) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc. (4) Višino grobnine na predlog upravljavca pokopališča, upoštevajoč drugi in tretji odstavek tega člena, s sklepom določi občinski svet. (5) Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega leta, a največ za deset let. (6) Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja. (7) Vojna grobišča so oproščena plačila grobnine. 27. člen (dolžnosti najemnikov grobov) Najemniki grobov so dolžni: • skleniti najemno pogodbo, • spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe, • vzdrževati grobove, • spoštovati pokopališki red, • redno plačevati grobnino, • urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasji upravljavca. 28. člen (prenehanje pogodbe) (1) Najemna pogodba za grob lahko preneha na podlagi volje najemnika s pisno odpovedjo. Najemnik mora plačati grobnino za tekoče leto, v katerem odpoveduje pogodbo. (2) Če najemnik odpove najemno pogodbo za grob s krsto pred potekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino tudi za leta do konca poteka mirovalne dobe. (3) Upravljavec pokopališča mora najemnika najmanj 60 dni pred potekom pogodbe pisno opozoriti na posledice, ki bi nastale, če pogodbe ne bi podaljšal. Če pogodbeni stranki pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan očistiti prostor in odstraniti opremo iz groba v 90 dneh, na za to določeno mesto, skladno s predpisi. Če je ne odstrani, to stori upravljavec pokopališča na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa lahko odda drugemu najemniku. 29. člen (razveljavitev pogodbe) (1) Upravljavec lahko razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih: • če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine, Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 825 • če najemnik kljub prejetim opozorilom ne vzdržuje groba redno, neredno vzdrževan grob je grob takrat kadar nagrobnik ogroža varnost ljudi oziroma je tako zanemarjen, da kvari estetski videz pokopališča, • kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča. (2) Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, na kar se lahko prekoplje in odda novemu najemniku. V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora v najem, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec pokopališča, upravljavec je dolžan zagotoviti sredstva za tovrstno vzdrževanje. UREJANJE POKOPALIŠČ 30. člen (urejanje pokopališč) (1) Urejanje pokopališč obsega zgraditev ali razširitev obstoječega pokopališča, zgraditev pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture na pokopališču, razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov in opustitev pokopališča. (2) Občina mora v svojih prostorskih aktih določiti zadostne površine za pokopavanje umrlih za najmanj 30 let. Pri tem mora upoštevati potrebe po večjem številu pokopov ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah. (3) Občina mora zagotoviti sredstva za zgraditev ali razširitev pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture na območju, ki je določeno z občinskim prostorskim aktom. (4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je za posege oziroma dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, ki so varovani na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine, treba izpolnjevati kulturno varstvene pogoje in pridobiti kulturno varstveno soglasje. 31. člen (novo pokopališče) (1) Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na podlagi občinskega prostorskega akta. (2) Za novo pokopališče ali razširitev obstoječega je lahko določeno le zemljišče, ki ni močvirnato in kjer meteorne oziroma podtalne vode ne vplivajo na aktivne studence, vodnjake, ribnike, vodne rekreacijske površine in podobno. (3) Novo pokopališče mora biti primerno zamejeno in odmaknjeno od drugih objektov. 32. člen (opustitev pokopališča) (1) O opustitvi pokopališča odloči občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve pod pogoji navedenimi v zakonu. (2) Opuščeno pokopališče se sme za druge namene urediti po preteku tridesetih let od zadnjega pokopa. Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je potrebno prekopati, posmrtne ostanke pokojnikov pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi. Prekop pa poteka s soglasjem ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. POSEGI NA POKOPALIŠČU 33. člen (posegi v prostor na pokopališču) (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča. (2) Upravljavec pokopališča daje soglasje za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom. (3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15 dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. (4) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna. 34. člen (nagrobni spomeniki) Spomeniki, nagrobne ograje, razne zrasti oziroma druga znamenja ne smejo presegati izven meja določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ 1,50 m. Določba velja za vse novo postavljene spomenike, nagrobne ograje, zrasti in druga znamenja. 35. člen (vrste grobov) (1) Na pokopališčih v Občini Gornji Grad so lahko naslednje vrste grobov: • enojni za pokop ene osebe; • rodbinski za pokop dveh ali več oseb; • otroški grobovi; • grobnice; • skupni grobni prostor; • grobnice verskih skupnosti; • žarni grobovi; • prostor za anonimne pokope; • prostor za raztros pepela. (2) V obstoječe grobnice na pokopališču je dovoljeno pokopavati le v kovinskih krstah ali v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom. (3) Raztros pepela se skladno s 14. členom opravlja s posebnim priborom na posebno urejenem prostoru pokopališča, na katerem so napisana imena umrlih in zagotovljen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganja sveč. 36. člen (tehnični normativi za grobove) Mere grobnega prostora so za enojni grob: dolžina 2,30 m, širina 1 m: za rodbinske grobove je širina 2 m, za umrle otroke do 10 let zadostujejo ustrezno zmanjšane mere. Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m. Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožane, vendar najmanj 1,20 m globoke. Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena tako, da znaša plast zemlje nad zadnjo krsto najmanj 1,50 m. 37. člen (tehnični normativi za žarne grobove) Žare se shranjujejo v žarnih grobovih, v obstoječih grobovih in grobnicah. Globina žarnega groba je najmanj 0,70 m, širina do 1 m, dolžina pa do 1,20 m. Žarni grob se lahko poglobi za 0,30 m za nove žare. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 826 38. člen (mirovalna doba) (1) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe. (2) Mirovalna doba je čas, ki mora poteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za grob s krsto ne sme biti krajša od desetih let, razen kadar je grobna jama predhodno poglobljena in kadar nad spodnjo krsto ostane vsaj 0,1 m zemlje, zgornja plast zemlje pa je visoka najmanj 1,5m. (3) Za grob z žaro ni mirovalne dobe. 39. člen (nadzor) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju občine ter nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov sprejetih na podlagi vsakokratnega zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost izvaja medobčinska inšpekcija. 40. člen (kazenske določbe) (1) Z denarno kaznijo 150 EUR se kaznuje posameznik, ki krši določila 23. člena (prepovedi) in posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami 33. člena (posegi v prostor na pokopališču) tega odloka. (2) Z denarno kaznijo 300 EUR se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ter pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe, kadar ravna v nasprotju z določbami 23. člena (prepovedi) in 33. člena (posegi na pokopališču) tega odloka. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen (prenehanje veljavnosti) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 8/96). 42. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-0025/2014-2018-2 Datum: 19.4.2018 Priloga Občina Gornji Grad Stanko Ogradi župan 303. OBČINA HAJDINA Zaključni račun proračuna Občine Hajdina za leto 2017 Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17-uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Hajdina na 20. redni seji, dne 20. 4. 2018 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Hajdina za leto 2017. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Hajdina za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Hajdina za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Hajdina za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4103-1/2018 Datum: 20. 4. 2018 Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v € Skupina/Podskupina kontov leto 2017 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.078.291 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.882.520 70 DAVČNI PRIHODKI 2.409.076 700 Davki na dohodek in dobiček 1.937.216 703 Davki na premoženje 423.580 704 Domači davki na blago in storitve 48.280 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 473.444 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 362.472 711 Takse in pristojbine 3.736 712 Denarne kazni 1.809 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 4.023 714 Drugi nedavčni prihodki 101.404 72 KAPITALSKI PRIHODKI 6.898 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 827 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 6.898 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 188.873 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 142.607 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 46.266 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.757.525 40 TEKOČI ODHODKI 946.767 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 191.817 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 28.652 402 Izdatki za blago in storitve 684.082 403 Plačila domačih obresti 41.867 409 Rezerve 349 41 TEKOČI TRANSFERI 1.361.695 410 Subvencije 215.120 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 680.100 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 193.800 413 Drugi tekoči domači transferi 272.675 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 325.167 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 325.167 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 123.896 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 79.602 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 44.294 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 320.766 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v € Skupina/Podskupina kontov leto 2017 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA v € Skupina/Podskupina kontov leto 2017 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 229.016 55 ODPLAČILA DOLGA 229.016 550 Odplačila domačega dolga 229.016 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU 91.750 (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VI I.-VIII) -229.016 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.= -X.) -320.766 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH PRETEKLEGA LETA -2.198 304. Sklep o izvedbi javne razprave o predlogu proračuna Občine Hajdina za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17-uradno prečiščeno besedilo) in 86. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17-uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 20. redni seji, dne 20. 4. 2018 sprejel Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 828 SKLEP O IZVEDBI JAVNE RAZPRAVE O PREDLOGU PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2019 1. Občinski svet Občine Hajdina daje Predlog proračuna Občine Hajdina za leto 2019 v javno razpravo. 2. Predlog proračuna za leto 2019 bo v javni razpravi do vključno 21. maja 2018. Predlog proračuna z vsemi dokumenti je dostopen vsem zainteresiranim v času uradnih ur na sedežu občine Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina in na spletni strani Občine Hajdina www.hajdina.si. 3. V času javne razprave se pripombe in predlogi k predlogu proračuna dajejo pisno tako, da se vpisujejo v zvezek pripomb in predlogov ali pa se v času javne razprave po pošti pisno naslovijo na župana Občine Hajdina. 4. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 410-2/2018-2 Datum: 20. 4. 2018 Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan OBČINA LJUTOMER 305. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev poslovne cone za območje EUP LJ37 Na podlagi 57. člena v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) ter 33. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) sprejemam SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ŠIRITEV POSLOVNE CONE ZA OBMOČJE EUP LJ37 1. člen (uvodne določbe) S tem sklepom se začne priprava Občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev poslovne cone za območje EUP LJ 37 (v nadaljevanju OPPN Proizvodnja ob Babinski) in podrobneje določi: 1. uvodne določbe z oceno stanja in razlogi za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta, 2. območje občinskega prostorskega načrta, 3. način pridobitve strokovnih rešitev, 4. postopek in roki za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta in njegovih posameznih faz, 5. državne in lokalne nosilce urejanja prostora, ki predložijo smernice za načrtovanje in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti, 6. obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN Proizvodnja ob Babinski, 7. končne določbe z načinom objave sklepa. Priprava OPPN Proizvodnja ob Babinski bo potekala po predpisanem postopku skladno z določili Zakona o prostorskem načrtovanju in skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN Proizvodnja ob Babinski) OPPN Proizvodnja ob Babinski se pripravlja na pobudo Občine Ljutomer v delu območja enote urejanja prostora EUP LJ37, za katero je po Občinskem prostorskem načrtu Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 3/2013, 1/2015, 2/2015) predvidena priprava OPPN. S sprejetjem OPPN Proizvodnja ob Babinski bo omogočena izvedba načrtovanih programov. Območje je namenjeno izgradnji objektov za proizvodno dejavnost s primerno gospodarsko javno infrastrukturo. Razlog za pripravo OPPN Proizvodnja ob Babinski je občini izražena želja investitorjev, ki želijo z dodatno pozidavo zgostiti že pozidane površine v območju in širiti pozidavo ob robu tega pozidanega območja. 3. člen (območje OPPN Proizvodnja ob Babinski ) Območje, ki bo zajeto v načrtovanje podrobnih prostorskih ureditev obsega zemljišča s parc. št. 3024, 3025/1, 3025/2, 3026, 3027 vsa k.o. Ljutomer. Velikost ureditvenega območja je 24.137 m2. Na osnovi izdelanih strokovnih podlag in izraženih interesih in/ali na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora je dopustno območje OPPN Proizvodnja ob Babinski tudi zmanjšati ali povečati tako, da se zagotovi celovito urbanistično, funkcionalno in prometno ureditev območja LJ37, v skladu z veljavnimi predpisi. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Pri pripravi OPPN Proizvodnja ob Babinski je potrebno upoštevati naslednje predpise in dokumente: 1. geodetski posnetek območja, 2. prikaz stanja prostora, 3. obstoječe strokovne podlage, izdelane za celotno območje LJ37 ali dele te EUP, 4. usmeritve iz OPN Občine Ljutomer in Urbanističnega načrta za mesto Ljutomer. Strokovne podlage morajo na osnovi naštetih dokumentov in izraženih potreb investitorjev podati: 1. idejno zasnovo ureditve EUP proizvodnih dejavnosti in umestitve-zgostitve novih dejavnosti v območju proizvodne cone ob Industrijski cesti, 2. funkcionalno povezanost z obstoječimi dejavnostmi v EUP v poslovni coni in v naselju zlasti z enoto LJ01, 3. izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo, 4. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo proizvodnih in spremljajočih objektov v EUP v skladu s sprejeto idejno zasnovo, 5. upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov in predpisov, Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 829 6. arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja obstoječih objektov proizvodne cone in nadgradnjo tega oblikovanja, ki bo hkrati prilagojena tehnološkim postopkom posameznih dejavnosti in bo ohranjala krajinsko privlačnost naselja, 7. vzpostavitev omrežij in objektov GJI, ki bo izhajal iz že izdelane prostorske dokumentacije komunalnega opremljanja za širše območje poslovne cone in bo zagotavljal priključevanje posameznih objektov na vsa omrežja GJI, 8. ohranitev naravnih robov na severni in zahodni strani območja z vzpostavitvijo mehkega prehoda območja v naravni rob. 9. idejno zasnovo priključevanja območja na GJI, 10. predlog parcelacije območja. V kolikor se bo v postopku izdelave OPPN Proizvodnja ob Babinski izkazala potreba po izdelavi dodatnih strokovnih podlag, se bodo te pripravile tekom postopka. Izdelovalec OPPN Proizvodnja ob Babinski bo izdelal oziroma koordiniral izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag za izdelavo akta. 5. člen (postopek in roki za pripravo in sprejem OPPN Proizvodnja ob Babinski) Terminski plan je predviden na naslednji način in predstavlja okvirno izhodišče za končno pripravo OPPN Proizvodnja ob Babinski: Objava sklepa o začetku priprave OPPN Proizvodnja ob Babinski Uradnem glasilu slovenskih občin 10 dni Priprava osnutka OPPN Proizvodnja ob Babinski za pridobitev smernic-po potrditvi 30 dni Pridobivanje smernic NUP z usklajevanjem 45 dni Priprava dopolnjenega osnutka 15 dni po pridobitvi smernic Javno naznanilo o javni razgrnitvi 7 dni pred javno obravnavo Javna razgrnitev in javna obravnava 30 dni Priprava stališč do pripomb iz javne razgrnitve, sprejem stališč in obravnave ter priprava predloga 20 dni po sprejemu stališč do pripomb Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora 30 dni Priprava usklajenega predloga za obravnavo na občinskem svetu 15 dni po prejemu mnenj Priprava končnega predloga po sprejemu akta na občinskem svetu 10 dni po objavi odloka v uradnem glasilu V kolikor bo potrebno izvesti postopek CPVO, se od faze pridobivanja smernic roki ustrezno spremenijo. 6. člen (nosilci urejanja prostora) V postopku priprave OPPN Proizvodnja ob Babinski sodelujejo nosilci urejanja prostora: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, 2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, 1000 Ljubljana 4. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor, 5. Zavod za gozdove RS, Območna enota Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 17, 9000 Murska Sobota, 6. Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, 7. Telekom Slovenije, d.d., Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor -Murska Sobota, Bakovska ulica 27, 9000 Murska Sobota,, 8. Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer d.o.o., Ulica Rade Pušenjaka 9, 9240 Ljutomer, 9. Javno podjetje Prlekija d.o.o., Babinska cesta 2 A, 9240 Ljutomer, 10. Teleing gradnje d.o.o., Razkrižje 23, 9246 Razkrižje, 11. Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer. V kolikor se v postopku priprave OPPN Proizvodnja ob Babinski ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja tudi drugih organov, ki zgoraj niso navedeni, se le-ti pridobijo v istem postopku. Nosilci urejanja prostora morajo v skladu z drugim odstavkom 58. in prvim odstavkom 61. člena ZPNačrt podati smernice k osnutku in mnenja k predlogu prostorskega akta v zakonsko določenem roku od prejema poziva. V primeru, da nosilci urejanja prostora v zakonsko določenem roku ne podajo smernic ali mnenj, se šteje, da smernic ali mnenj nimajo. V tem primeru mora pripravljavec prostorske ureditve upoštevati vse zahteve, ki jih določajo veljavni predpisi. Po pridobitvi smernic nosilcev urejanja prostora, oziroma po poteku roka za njihovo pridobitev, pripravljavec posreduje osnutek OPPN Proizvodnja ob Babinski na ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, ki presodi ali je potrebno v sklopu postopka izvesti tudi celovito presojo vplivov na okolje. 7. člen (obveznosti v zvezi s financiranja priprave) Finančna sredstva za pripravo OPPN Proizvodnja ob Babinski se zagotavljajo v proračunu Občine Ljutomer. 8. člen (končne določbe) Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani občine http://www.obcinaljutomer.si/ ter začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3505/2018-4201-351 Datum: 16. 4. 2018 Občina Ljutomer Olga Karba, županja OBČINA LOVRENC NA POHORJU 306. Zaključni račun proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017 Na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 830 59/17 - uradno prečiščeno besedilo), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 23. redni seji, dne 24. aprila 2018, sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017. 2. člen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Lovrenc na Pohorju so bili v letu 2017 realizirani v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 3.118.049,59 TEKOČI ODHODKI (70+71) 2.813.001,76 70 DAVČNI PRIHODKI 2.167.975,37 700 Davki na dohodek in dobiček 1.949.120,00 703 Davki na premoženje 167.610,66 704 Domači davki na blago in storitve 51.244,71 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 645.026,39 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 382.042,12 711 Takse in pristojbine 2.068,68 712 Globe in druge denarne kazni 2.962,21 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 235.103,88 714 Drugi nedavčni prihodki 22.849,50 72 KAPITALSKI PRIHODKI 3.955,66 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 3.955,66 73 PREJETE DONACIJE 8.829,49 730 Prejete donacije iz domačih virov 8.829,49 74 TRANSFERNI PRIHODKI 292.262,68 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 292.192,28 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 70,40 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.969.702,73 40 TEKOČI ODHODKI 1.059.061,56 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 383.644,19 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 59.915,84 402 Izdatki za blago in storitve 574.539,32 403 Plačila domačih obresti 5.407,21 409 Rezerve 35.555,00 41 TEKOČI TRANSFERI 1.253.100,03 410 Subvencije 66.736,81 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 851.547,47 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 102.802,52 413 Drugi tekoči domači transferi 232.013,23 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 635.819,96 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 635.819,96 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 21.721,18 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 10.495,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 11.226,18 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 148.346,86 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 108.312,00 Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 831 50 ZADOLŽEVANJE 108.312,00 500 Domače zadolževanje 108.312,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 175.102,00 55 ODPLAČILA DOLGA 175.102,00 550 Odplačila domačega dolga 175.102,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 81.556,86 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) - 66.790,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) - 148.346,86 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 553.634,31 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je obrazložitev izvajanja načrta razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov v letu 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in z obrazložitvami, se objavi na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: http://www.lovrenc.si. Številka: 4103-0001/2018 Datum: 24. 04. 2018 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan 307. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Pbčini Lovrenc na Pohorju Na podlagi določil 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/(Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40) in 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/2017), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na svoji 23. redni seji, dne 24.4.2018, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI LOVRENC NA POHORJU 1. člen V 6. členu Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Lovrenc na Pohorju, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2012, se črta 4. alineja, ki se glasi: »4. daljinsko ogrevanje z lesno biomaso.« 2. člen V 7. členu Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Lovrenc na Pohorju se črta drugi odstavek, ki se glasi: »Izbirna lokalna gospodarska javna služba daljinskega ogrevanja z lesno biomaso se izvaja v delu naselja Lovrenc na Pohorju.« 3. člen V 12. členu Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Lovrenc na Pohorju se točka (5) spremeni tako, da se glasi: »Občina opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb iz 3., 4., 5., 6., in 7. točke prvega odstavka izvaja z dajanjem koncesij.« 4. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0074-0002/2018 Datum: 24. 04. 2018 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan 308. Sklep o potrditvi elaborata izvajanja storitev obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZmetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08 in 108/09), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2016), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 23. redni seji, dne 24.04.2018, sprejel SKLEP O POTRDITVI ELABORATA IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBA S PITNO VODO TER PRIPADAJOČE OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2018 I. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 23. redni seji, dne 24.04.2018 potrdi Elaborat o oblikovanju cene Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 832 izvajanja storitev gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Lovrenc na Pohorju v letu 2018, skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. št. 87/2012). Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2018 naprej. Številka: 0075-0008/2018 Datum: 24. 04. 2018 II. Občina Lovrenc na Pohorju Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Joško Manfreda, župan glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2018 ^^^^^^^ naprej. Številka: 0075-0006/2018 Datum: 24. 04. 2018 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan 310. Sklep o določitvi višine subvencioniranja cene izvajanja storitev obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2018 309. Sklep o potrditvi cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrba s pitno vodo v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZmetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08 in 108/09), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2016), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 23. redni seji, dne 24.04.2018, sprejel SKLEP O POTRDITVI CENE IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE JAVNE SLUŽBE OSKRBA S PITNO VODO V OBČINI LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2018 I. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 23. redni seji, dne 24.04.2018 potrdi ceno izvajanja storitev obvezne javne službe oskrba s pitno vodo v višini 0,6408 €/m3, razvidne iz elaborata za leto 2018. II. a) Subvencioniranje cene izvajanja storitev - oskrba s pitno vodo Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZmetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08 in 108/09), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2011, 17/2014), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 23. redni seji, dne 24.04.2018, sprejel SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE SUBVENCIONIRANJA CENE IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBA S PITNO VODO TER PRIPADAJOČE OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2018 I. Občina Lovrenc na Pohorju bo storitve obvezne lokalne gospodarske javne službe OSKRBA S PITNO VODO ter pripadajoče OMREŽNINE za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju v letu 2018, subvencionirala v naslednji višini: Subvencija cene izvajanje storitev oskrba s pitno vodo % Z n e sek s u bvencije v EUR brez DDV/m3 Znesek subvencije v EUR z DDV/m3 Predvidena količina storitve v m3 Subvencija cene storitve v EUR z DDV 0d 01.05.2018 do 31.12.2018 40,00 0,2563 0,2807 95.500,00 17869,35 b) Subvencioniranje cene omrežnine - oskrba s pitno vodo SUBVENCIJ Znesek Znesek subvencije z DDV ST. A CENA od % subvencije brez PRIKLJUCK OV 01.05.2018 do DDV/mes. 31.12.2018 Omrežnina - oskrba s pitno vodo EUR Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 833 DIMENZIJA PRIKLJUČKA FAKTOR OMREŽNINE z DDV Priključek DN < 20 1,00 83,41 5,2431 5,7412 757 34.768,67 Priključek <20 DN < 40 3,00 91,59 17,2731 18,9140 59 8.927,43 Priključek 40 < DN < 50 10,00 85,40 53,6823 58,7821 7 3.291,80 Priključek 50 < DN < 65 15,00 87,61 82,6098 90,4577 2 1.447,32 Priključek 65 < DN < 80 30,00 93,80 176,9038 193,7096 0 0,00 Priključek 80 < DN < 100 50,00 95,49 300,1254 328,6373 0 0,00 Priključek 100 < DN < 150 100,00 77,81 489,1167 535,5828 0 0,00 Priključek DN < 150 200,00 77,81 978,2434 1.071,1765 0 0,00 48.435,23 II. Čas veljavnosti tega sklepa je od 01.05.2018 do 31.12.2018. III. Občina Lovrenc na Pohorju bo subvencionirala ceno storitve obvezne lokalne gospodarske javne službe OSKRBA S PITNO VODO ter pripadajoče OMREŽNINE za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2018, le za gospodinjstva oziroma druge uporabnike storitev oskrbe s pitno vodo, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti. IV. Sredstva subvencije se zagotovijo v proračunu Občine Lovrenc na Pohorju. V. Sredstva subvencije se mesečno nakazujejo iz proračuna Občine Lovrenc na Pohorju, Režijskemu obratu Občine Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju, kot izvajalcu obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Lovrenc na Pohorju, na podlagi mesečnega zahtevka Režijskega obrata Občine Lovrenc na Pohorju za znesek subvencije in odredbe Župana. VI. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2018 naprej. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep št. 0075-000 z dne 01.05.2017. Številka: 0075-0009/2018 Datum: 24. 04. 2018 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan 311. Sklep o določitvi višine cene omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav za odvajanje komunalne odpadne vode v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZmetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08 in 108/09), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 23. redni seji, dne 24.4.2018, sprejel SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE CENE OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV ZA ODVAJANJE KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2018 I. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 23. redni seji, dne 24.4.2018, potrdi ceno omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav obvezne javne službe odvajanja komunalne odpadne vode v višini, razvidne iz elaborata za leto 2018 z dne 10.4.2018: Dimenzija priključka Faktor omrežnine Omrežnina v € (brez DDV) DN < 20 1,00 7,4903 20 < DN < 40 3,00 22,4708 40 < DN < 50 10,00 74,9025 50 < DN < 65 15,00 112,3538 65 < DN < 80 30,00 224,7075 80 < DN < 100 50,00 374,5125 100 < DN < 150 100,00 749,0250 DN < 150 200,00 1.498,0501 II. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2018 naprej. Številka: 0075-0012/2018 Datum: 24. 04. 2018 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan 312. Sklep o potrditvi cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne odpadne vode Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZmetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08 in 108/09), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP), 5. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 834 člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 23. redni seji, dne 24.4.2018, sprejel SKLEP O POTRDITVI CENE IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA KOMUNALNE ODPADNE VODE I. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 23. redni seji, dne 24.4.2018, potrdi ceno izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne odpadne vode v višini 0,2981 €/m3, razvidne iz elaborata za leto 2018 z dne 10.4.2018. II. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2018 naprej. Številka: 0075-0011/2018 Datum: 24. 04. 2018 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan 313. Sklep o potrditvi elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju v letu 2018 Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZmetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08 in 108/09), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 23. redni seji, dne 24.4.2018, sprejel SKLEP O POTRDITVI ELABORATA O OBLIKOVANJU CENE IZVAJANJA STORITEV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE TER PRIPADAJOČE OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI LOVRENC NA POHORJU V LETU 2018 I. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 23. redni seji, dne 24.4.2018, skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. št. 87/2012).potrdi »Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Lovrenc na Pohorju za leto 2018«, ki ga je izdelal IRIS INŠTITUT, Grajska ul 7, Maribor, 10.4.2018. Številka: 0075-0010/2018 Datum: 24. 04. 2018 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan 314. Sklep o določitvi višine subvencioniranja cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZmetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08 in 108/09), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 23. redni seji, dne 24.42018, sprejel SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE SUBVENCIONIRANJA CENE IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE TER PRIPADAJOČE OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2018 I. Občina Lovrenc na Pohorju bo storitve obvezne lokalne gospodarske javne službe ODVAJANJA komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče OMREŽNINE za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju v letu 2018, subvencionirala v naslednji višini: a) Subvencioniranje cene izvajanja storitev - odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 835 Subvencija cene izvajanje storitev odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode % Znesek subvencije v EUR brez DDV/m3 Znesek subvencije v EUR z DDV/m3 Predvidena letna količina storitve v m3 SUBVENCIJA od 1.5. do 31.12.2018 EUR z DDV 0,00 0,00 0,00 76.716 0,00 b) Subvencioniranje cene omrežnine - komunalne in padavinske odpadne vode SUBVENCIJA Omrežnina - odvajanje komunalne Znesek Znesek ŠT.PRIKLJ. od 1.5. do odpadne vode % subvencije v subvencije v 31.12.2018 EUR brez EUR z EUR DIMENZIJA PRIKLJUČKA FAKTOR OMREŽNINE DDV/mes. DDV/mes. z DDV Priključek DN < 20 1 59,57 4,4620 4,8859 547 21.380,52 Priključek <20 DN < 40 3 59,57 13,3859 14,6575 40 4.690,40 Priključek 40 < DN < 50 10 59,57 44,6194 48,8583 7 2.736,06 Priključek 50 < DN < 65 15 59,57 66,9292 73,2874 2 1.172,60 Priključek 65 < DN < 80 30 59,57 133,8583 146,5748 0 0,00 Priključek 80 < DN < 100 50 59,57 223,0971 244,2913 0 0,00 Priključek 100 < DN < 150 100 59,57 446,1942 488,5826 0 0,00 Priključek DN < 150 200 59,57 892,3884 977,1653 0 0,00 SKUPAJ 596 29.979,58 II. Čas veljavnosti tega sklepa je od 01.05.2018 do 31.12.2018 III. Občina Lovrenc na Pohorju bo storitve obvezne lokalne gospodarske javne službe ODVAJANJA komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče OMREŽNINE za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju v letu 2018 subvencionirala le za gospodinjstva oziroma druge povzročitelje komunalne odpadne vode, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti. IV. Sredstva subvencije se zagotovijo v proračunu Občine Lovrenc na Pohorju. V. Sredstva subvencije se mesečno nakazujejo iz proračuna Občine Lovrenc na Pohorju, Režijskemu obratu Občine Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju, kot izvajalcu obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Lovrenc na Pohorju, na podlagi mesečnega zahtevka Režijskega obrata Občine Lovrenc na Pohorju za znesek subvencije in odredbe župana. VI. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2018 naprej. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep št. 0075-0015/2017 z dne 14.12.2017. Številka: 0075-0013/2018 Datum: 24. 04. 2018 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan 315. Letni program športa Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018 Na podlagi 7. člena Zakona o športu (ZŠpo-1, Uradni list RS, št. 29/17), v skladu z usmeritvami Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014 - 2024 (Uradni list RS, št. 26/2014) ter na podlagi Pravilnika za vrednotenju športnih programov v občini Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 25/2008), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na svoji 23. redni seji, dne 24.4.2018, sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018 I. Uvod Občina Lovrenc na Pohorju s tem Letnim programom športa opredeljuje športne programe, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, njihovo vsebino ter višino in namen sredstev predvidenih v proračunu občine. II. Izhodišča in usmeritve Upoštevaje izhodišča nacionalne strategije razvoja športa in z namenom uresničevanja ciljev oziroma nalog opredeljenih v Letnem programu športa v občini Lovrenc na Pohorju, poudarjamo naslednje specifike: 1. Posebno pozornost bomo namenili interesnim in tekmovalnim programom otrok in mladine, z namenom spodbujati kakovosten način preživljanja prostega časa in preventivnega delovanja (v smislu preprečevanja socialno patoloških pojavov). 2. Izvajalcem športnih programov, ki so nosilci športnega življenja v občini, bomo pomagali uresničiti njihove zastavljene cilje. 3. Spodbuja se predvsem množičnost vključevanja v programe športa, skušali pa bomo vplivati tudi na sodelovanje med osnovno šolo in društvi pri usmerjanju mladih v šport in rekreacijo. 4. S sofinanciranjem programov za mlade usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, bomo skušali doseči razvijanje športnega potenciala mladih v domačem okolju. III. Obseg sredstev Občina Lovrenc na Pohorju z Odlokom o proračunu občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018 zagotavlja proračunska sredstva namenjena izvajanju športnih programov v občini na podprogramu proračunske porabe št. 18059001 - Programi športa. Za športno dejavnost so Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 836 v letu 2018 zagotovljena sredstva v višini 40.360,00 EUR. IV. Obseg in vrsta dejavnosti za sofinanciranje S sredstvi za transferje neprofitnim organizacijam in ustanovam se bodo sofinancirali naslednji programi športa, uporaba športnih objektov ter strokovne in razvojne naloge na področju športa v Občini Lovrenc na Pohorju glede na vsebino: 1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok; 2. interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok; 3. športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6. do 15. leta); 4. športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami, 5. interesna športna vzgoja mladine; 6. športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15. do 21. leta); 7. športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami; 8. športna dejavnost študentov; 9. športna rekreacija; 10. kakovostni šport; 11. vrhunski šport; 12. šport invalidov. Za izvedbo navedenih programov bodo v občinskem proračunu za leto 2018 zagotovljena sredstva v višini 14.970,00 EUR (na SM 418600 - Sofinanciranje programov športa - točkovni sistem). Poleg sredstev za navedene programe bodo v občinskem proračunu za leto 2018 zagotovljena tudi sredstva za izvajanje naslednjih razvojnih in strokovnih nalog: 1. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov (sredstva v višini 1.100,00 EUR na SM 418602); 2. Krajevne športne prireditve (sredstva v višini 2.190,00 EUR na SM 418605); 3. športni objekti (sredstva v višini 21.700,00 EUR na SM 418603 - sredstva za najemnine dvoran); 4. Materialni stroški in stroški storitev (sredstva v višini 400,00 EUR na SM 418604 - zagonska sredstva za delovanje novonastalih društev). Občina Lovrenc na Pohorju v letu 2018 ne predvideva sredstev za sofinanciranje naslednjih dejavnosti: 1. Znanstveno - raziskovalno dejavnost; 2. založniška dejavnost; 3. spremljanje pripravljenosti in svetovanje treninga; 4. informacijski sistem na področju športa; 5. medobčinsko in mednarodno sodelovanje. V. Športni programi Športna društva v občini Lovrenc na Pohorju bodo izvajala: 1. rekreativne programe na področjih športne rekreacije, planinarjenja, pohodništva in kolesarjenja; 2. športne programe v individualnih športnih panogah atletike, karateja in kegljanja; 3. športne programe v kolektivnih športnih panogah košarke, malega nogometa, orientacijskih tekov in občasnih dogodkov individualnih športnih panog, ki imajo ekipna tekmovanja (karate, kegljanje). VI. Športne prireditve Športna društva v občini Lovrenc na Pohorju bodo v letu 2018 predvidoma organizirala okrog 60 športnih, tradicionalnih in rekreativnih prireditev. VII. Prostovoljno delo v športu Tudi v letu 2018 bodo amaterski športni delavci v športnih društvih opravili veliko prostovoljnega dela, na katerem temelji šport v občini Lovrenc na Pohorju. VIII. Posebne določbe Občina uresničuje javni interes v športu tako, da zagotavlja sredstva za realizacijo dela nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji, ki se nanaša na lokalne skupnosti in z zagotavljanjem sredstev za izvedbo programov športa iz proračuna občine. Izbor športnih programov, določenih s tem letnim programom, se izpelje na podlagi javnega razpisa. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje posameznih vsebin oziroma programov med kandidate, ki se bodo prijavili na javni razpis, se bo opravila v skladu s Pogoji, merili in normativi za vrednotenje športnih programov, ki so sestavni del Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Lovrenc na Pohorju. IX. Veljavnost in uporabnost Letni program športa Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018 začne veljati po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO) in se uporablja za izvedbo razpisa in razdelitev sredstev za sofinanciranje programov športa v občini Lovrenc na Pohorju v letu 2018. Letni program športa se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO). Številka: 0075-0005/2018 Datum: 24. 04. 2018 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan 316. Sklep o potrditvi mesečne vrednosti omrežnine za izrabo javne infrastrukture po kateri se izvaja oskrba s pitno vodo za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZmetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08 in 108/09), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2011, 17/2014), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 23. redni seji, dne 24.04.2018 sprejel SKLEP O POTRDITVI MESEČNE VREDNOSTI OMREŽNINE ZA IZRABO JAVNE INFRASTRUKTURE PO KATERI SE IZVAJA OSKRBA S PITNO VODO ZA LETO 2018 I. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 23. redni seji, dne 24.04.2018 potrdi mesečne vrednosti omrežnine za izrabo javne infrastrukture po kateri se izvaja oskrba s pitno vodo za leto 2018 kot navedeno v tabeli: Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 837 Dimenzija priključka Faktor omrežnine Omrežnina v € (brez DDV) DN < 20 1,00 6,2863 20 < DN < 40 3,00 18,8588 40 < DN < 50 10,00 62,8627 50 < DN < 65 15,00 94,2940 65 < DN < 80 30,00 188,5880 80 < DN < 100 50,00 314,3133 100 < DN < 150 100,00 628,6267 DN < 150 200,00 1.257,2534 II. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2018 naprej. Številka: 0075-0007/2018 Datum: 24. 04. 2018 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan OBČINA MARKOVCI 317. Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci - uradno prečiščeno besedilo Na podlagi 98. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 21. seji, dne 25. 4. 2018, potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci, ki obsega: • Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradni list RS, št. 110/00), • Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradni list RS, št. 6/02), • Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradni list RS, št. 63/03), • Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork območje GP Project ing (Uradni list RS, št. 67/06), • Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork - območje RESEDA (Uradno glasilo slovenskih občin, 11/07), • Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, območje KLJUČAVNIČARSTVO KONRAD ZEMLJARIČ s.p. (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/08), • Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, območje VITIVA (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/09), • Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork (območja VITIVA, MCK IN RESEDA (Uradno glasilo slovenskih občin, 1/11), • Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, spremembe 2011 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/12), • Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P13-O1 Obrtna cona Novi Jork, sprememba IX, 2013 (Teleing) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/14), • Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, spremembe 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/14), • Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, spremembe 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/15), • Sklep o obvezni razlagi Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/15). ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBRTNO CONO NOVI JORK, MARKOVCI - URADNO PREČIŠČENO BESEDILO UVODNA DOLOČILA 1. člen S tem odlokom se sprejme uradno prečiščeno besedilo odloka o Zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci (dalje: ZN) (Uradni list RS, št. 110/00, 6/02, 63/03, 67/06 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/07, 28/08, 4/09, 1/11, 21/12, 1/14, 36/14, 34/15, 34/15 -obvezna razlaga). Zazidalni načrt za obrtno cono Novi Jork, Markovci, je izdelal: • UMARH d.o.o. oktobra 2000 pod številko 6/2000, • UMARH d.o.o., Ptuj, projekt št. 26/01, oktobra 2001, • UMARH d.o.o. Ptuj, pod št. projekta 36/02, • UMARH d.o.o., Ptuj, projekt štev. 06-III/06, • UMARH d.o.o., Ptuj, projekt št. 22-IV/06, • UMARH d.o.o., Ptuj, projekt štev. 22-V/08, aprila 2008, • UMARH d.o.o., Ptuj, projekt štev. 13/08, • UMARH d.o.o., Ptuj, projekt štev. 09/10, junij 2010, • UMARH d.o.o., Ptuj, projekt štev. 13/11, maj 2012, • TMD invest d.o.o. iz Ptuja, pod štev.: 20078/12 OPPN/GK, december 2013. 2. člen ZN obsega: A) Tekstualni del • obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor • mnenja, pogoji in soglasja soglasodajalcev B) Grafični del 1. izsek iz planskih dokumentov z območjem ZN 1: 5000 2. obstoječe stanje z mejo obdelave 1 1000 3. zazidalna situacija 1 1000 4. prometno omrežje 1 1000 5. energetsko in telekomunikacijsko omrežje 1 1000 6. komunalno omrežje 1 1000 7. tehnični elementi za količenje objektov in nova parcelacija 1 1000 Priloge LN so: 1. Povzetek za javnost, 2. Obrazložitev in utemeljitev ZN, 3. Strokovne podlage in seznam v LN upoštevanih sektorskih aktov in predpisov, Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 838 4. Smernice in mnenja k LN, 5. Spis postopka priprave in sprejemanja LN. Priloge LN so: • Obrazložitev LN, • Tekstualni del LN - ODLOK • Smernice in mnenja pristojnih organov in organizacij k LN • Grafične priloge LN • Spis projekta. Priloge LN so: • obrazložitev sprememb in dopolnitev LN, • tekstualni del LN - odlok, • smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora k LN, • grafične priloge LN, • spis postopka sprejemanja LN. Sestavni deli OPPN so: • Obrazložitev sprememb in dopolnitev OPPN • tekstualni del OPPN - odlok • smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora k OPPN, • grafične priloge OPPN, • spis postopka sprejemanja OPPN. Spremenijo se vsebine kart: 2.1 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem -celotno območje P13-O1 Novi Jork M 1 : 2500 2.2 Območje OPPn z obstoječim parcelnim stanjem -Teleing, parc. št. 258/31 k.o. Nova vas pri Markovcih M 1 : 1000 4. Zazidalna situacija - območje Teleing, parc.št. 258/31 k.o. Nova vas pri Markovcih M 1 : 500 5.1 Prikaz ureditve poteka omrežij in priključevanja objektov - prometno omrežje za območje Teleing, parc. št. 258/31 k.o. Nova vas pri Markovcih M 1 : 500 5.2. Prikaz ureditve glede poteka omrežja in priključevanja objektov - zbirni načrt komunalne infrastrukture za območje Teleing, parc. št. 258/31 k.o. Nova vas pri Markovcih M : 500 9. Količbena situacija M 1 : 500 10. Pogoji oblikovanja objektov za območje Teleing, parc. št. 258/31 k.o. Nova vas pri Markovcih M 1 : 200 Borovce. V stiku s cesto v Borovce zavije proti JZ in teče po zahodnem robu parc. 261/1 in 258 do izhodiščne točke. Bruto etažne površine objektov v ZN OC Novi Jork, Markovci: I. FAZA (sektor I) 14.000 m2 II. FAZA (sektor II) 3.000 m2 (sektor III) 9.400 m2 Skupna brutoetažna površina objektov 26.400 m2 Skupna površina OC Novi Jork, Markovci 93.800 m2 ZN ureja del območja Občine Markovci - prostor sanirane gramoznice ob cesti LC 328 020 z bližnjo okolico, ki je v prostorskem planu predvideno kot cona proizvodnih dejavnosti. 4. člen S spremembami in dopolnitvami ZN so opredeljeni: • vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji, • rešitve in ukrepi za varovanje in urejanje krajinskih značilnosti in dobrin splošnega pomena, • rešitve za varstvo in izboljševanje bivalnega in delovnega okolja, • potrebne vodnogospodarske ureditve, • zasnova ureditve zelenih površin, • načrt gradbenih parcel, • tehnični elementi za zakoličenje objektov in parcel, • ocena stroškov za izvedbo ZN, • etape izvajanja ZN ter • prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito. 5. člen Z ZN so določena sledeča merila in pogoji: • merila in pogoji za namembnost in globalno dispozicijo objektov, • merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov, • merila in pogoji za urejanje cone z objekti in napravami prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture, • merila in pogoji za varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine, • faznost izgradnje cone. VPLIVI, POVEZAVE IN SOODVISNOSTI S SOSEDNJIMI OBMOČJI 3. člen Meja območja ZN je prikazana na kartah št. 1 in 2 grafičnega dela iz 2. člena tega odloka. Vse parcele so v katastrski občini Nova vas. Meja poteka od izhodiščne točke v križišču cest v Novi Jork in v Borovce dalje proti V po južnem robu parcel št. 258, 264, 265/2, 265/1, 268, 269/2, 269/3, 273/5, 273/4, 273/1, 273/2, 275/3, 277, 280/1, 281/1. Nato zavije proti S po vzhodnem robu parcel 281/2, 276/6, 276/3, 276/4 in 282/1. V zadnji četrtini vzhodnega roba parc. št. 282/1 zavije proti Z ter prečka parceli 282/1 in 276/2. Dalje teče po severnem robu parcel 275/2, 273/3 in 272/1, dalje preko južnega dela parcel št. 285, 286, 287/1, 288 in dela parcel št. 289/2, 271, 270, 267/2 ter 266 do SV vogala parcele št. 262, jo prečka in teče preko dela parcele št. 261/2 do parcele št. 826/1 - ceste v Borovce. Ob zahodnem robu parc. 265/1 zavije na J, nato v višini 1/3 parc. 265/1 proti Z, prečka parceli 265/2 in 264 ter teče v nadaljevanju po severni meji parc. 261/1 do ceste v NAMEMBNOST POVRŠIN 6. člen (1) Na območju OPPN so opredeljene površine, ki so namenjene proizvodni, skladiščni in trgovski dejavnosti, upravnim stavbam s pisarnami ter prostori za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, skupnim centralnim dejavnostim (gostinstvo, trgovina), zelenim površinam ter infrastrukturnim ureditvam obrtne cone. (2) Namembnost je glede na medsebojne emisijske vplive določena po sektorjih, in sicer: Sektorji Namembnost 1 Trgovina in gostinstvo 2-19, 41 Mirnejša proizvodnja, trgovina, gostinstvo, upravne, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti 21-33, 40 Hrupnejša proizvodnja, transport, trgovina, gostinstvo, upravne, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 839 (3) Na sektorjih 40 (parc. št. 258/23-del in 258/25-del) in 41 (parc. št. 265/3, 265/4, 265/5-del, 265/6-del, 265/24) je obstoječa prehrambena proizvodna dejavnost, proizvodnja antioksidantov. Administrativne in raziskovalne, proizvodne in skladiščne zmogljivosti za surovine, tehnološke materiale in izdelke ter spremljajoče infrastrukturne ureditve se poveča z/s: • upravno stavbo ob jugovzhodnem delu sektorja 41, • proizvodnim objektom v zahodnem delu sektorja 41, • skladiščnim objektom v južnem delu sektorja 41, • silosom za obdelavo tropin v jugovzhodnem delu sektorja 40, • rezervoarji za topila ob zahodnem robu sektorja 41, • ponikovalnikom meteornih vod ob jugozahodnem vogalu sektorja 41, • pokritim pretakališčem topil ob zahodnem robu sektorja 41, • transformatorsko postajo v jugozahodnem delu sektorja 40, • cisterno za tekoči dušik v severozahodnem delu sektorja 41 in • vodnjakom v jugozahodnem delu sektorja 40, • nova dovozna cesta v jugozahodnem delu sektorja 40, • manipulativna površina (dvorišče) v južnem delu sektorja 40, • dva ločena silosa za skladiščenje biomase za potrebe kotlovnice na biomaso v južnem delu sektorja 40. Nova dovozna cesta se naveže na obstoječo cestno infrastrukturo, ki poteka po parceli št. 258/23 k.o. Nova vas pri Markovcih. Oporni zidovi se dovolijo na vseh strminah znotraj celotnega poglobljenega dela sektorja 40 in 41. Namembnost območja se ne spreminja. Ostala infrastruktura je obstoječa. Nove objekte se naveže na obstoječo prometno, energetsko, telekomunikacijsko in komunalno infrastrukturo. Oporne zidove se dovoli na vseh strminah znotraj celotnega poglobljenega dela sektorja 41. Namembnost območja se ne spreminja. (4) Na sektorju 5 (parc. št. 258/8) ter na sektorjih 4 (parc. št. 258/4) in 8 (parc. št. 258/7) se širi obstoječo trgovsko in kovinsko predelovalno dejavnost. Obstoječe objekte trgovske, proizvodne in skladiščne zmogljivosti se poveča z novogradnjo in dozidavo objektov s pisarnami uprave, internim gostinskim lokalom, delavnicami, prodajnimi površinami in skladišči ob obstoječih objektih ter s prometnimi, manipulacijskimi, energetskimi in komunalnimi ureditvami. (5) Na južnem delu sektorja 33 (parc. št. 258/20 in 258/21) se širi obstoječo kovinsko predelovalno dejavnost z dogradnjo prizidka obstoječemu objektu ter s prometnimi, manipulacijskimi in komunalnimi ureditvami. (6) Na območju Teleing parc. št. 258/31 k.o. Nova vas pri Markovcih (celica 11) se načrtuje: • površina parcele: 730 m2, • poslovna stavba, tloris 12,1 m x 8m, višina do 7,15 m, • parkirišče in shramba pod nadstreškom, tloris 25 m x 9 m, višina 3,94 m, • vozne površine asfalt (padavinske vode iz asfaltnih površin se ponikajo preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov oziroma po potrebi preko lovilcev olj), • zelene površine z grmovnicami, • ogrevanje elektrika, rekuperacija, • priključki na obstoječo komunalno infrastrukturo; vodotesen ločen sistem komunalnih odpadnih vod od padavinskih vod; padavinske vode so speljane v ponikalnice, • investitor mora izdelati strokovne podlage za priključitev na elektro in telekom omrežje. FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV 7. člen (1) Velikost celice - parcele Za znanega investitorja se velikost parcele prilagaja potrebam. Take parcele so na območju prve faze (označene s številko I) 1 - 10. Povprečna velikost celice za neznanega investitorja je 30 m širine (enotno) in 45-80 m dolžine. Celica obsega od 1350 m2 do 2400 m2, ki jih po potrebi združimo v večjo parcelo. (2) Gradbena linija za objekte je 4 m bočno do sosedove meje in 20 m od uvoznih cestnih robov parcel (glej karto št. 3, Zazidalna situacija in karto št. 8, Pogoji oblikovanja). Objekti bodo grajeni od gradbene linije proti sredini parcele. Po vrsti si sledijo: upravno-administrativni objekti, proizvodni objekti, skladiščni objekti. (3) Za znanega investitorja GP Project ing d.o.o. sta združeni parceli 2 in 3 LN. Tako velikost nove parcele znaša 60,00m X 50.38m = 3022.8 m2. Gradbena linija za objekte je 2 m bočno do sosedove vzhodne meje in 4 m bočno do sosedove zahodne meje. Od uvoznih cestnih robov parcel je objekt uprave oddaljen 9,30 m. Gradbena linija proizvodnih objektov je enaka kot v drugi dopolnitvi lokacijskega načrta. (4) Parcela 32 je razdeljena na dva dela, in sicer severni del za znanega investitorja RESEDA d.o.o. (sektor 33), južni del pa ostaja nespremenjen. Velikost nove parcele, severnega dela parcele 32, je 19,65 arov (1965 m2). (5) Sektor 15 (parc.št. 258/27) je opredeljen za investitorja KLJUČAVNIČARSTVO KONRAD ZEMLJARIČ s.p.. Velikost nove parcele, parc.št. 258/27, je 43 arov 65 m2 (4.365 m2). Gradbena linija za objekte ni določena. Predviden objekt je vzporeden z geometrijo objektov okoliškega območja ter za 11,55 m s severovzhodnim vogalom in za 11,75 m z jugovzhodnim oddaljen od vzhodne parcelne meje, za 6,25 m s severozahodnim vogalom in za 7,35 m z jugozahodnim od zahodne parcelne meje ter 4,00 m od ceste ob severnem robu parcele parc.št. 258/27. Objekt je pritlična proizvodna hala, v delu nadstropna (pisarne), ki bo grajena v treh fazah. Prva faza je proizvodna hala ob vzhodni parcelni meji z največjimi dimenzijami tlorisa 17,00 x 50,00 m. Druga faza je njen prizidek proti severu z največjimi dimenzijami tlorisa 17,00 x 12,70 m. Tretja faza je prizidek k osnovni hali na zahodno stran z največjimi dimenzijami tlorisa 25,00 x 50,00 m. (6) Talne površine Parkirišča so načeloma ob cestnem robu parcele, lahko pa tudi vzdolžno ob parcelni meji oziroma manipulacijski dovozni poti. Uvozi-vhodi so določeni na karti št. 3 (Zazidalna situacija) v grafičnem delu ZN. Manipulativne, povozne in pohodne površine morajo biti utrjene, protiprašno urejene (asfalt, tlak). Makadam, gramozni ali drugi nasipi niso dovoljeni. (7) Oblikovanje objektov Vlogo prostorske dominante cone naj prevzemajo upravno-administrativne stavbe, ko uprava ni poseben del objekta pa obcestne fasade objektov. Največji horizontalni gabariti so omejeni z gradbeno linijo, na nasprotni strani pa je možno graditi do 4 m od parcelne meje. Dopustna je gradnja po fazah do končne velikosti. Največji vertikalni gabarit objektov je 12 m (karta št. 8 -pogoji oblikovanja celice). Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 840 Največja pozidanost parcele je razvidna iz karte št. 3 (Zazidalna situacija) in karte št. 8 (Pogoji oblikovanja celice). Strehe so ravne oziroma z minimalnim naklonom (2 do največ 12 stopinj). Kritina je pločevina, plastična ali druga ravna industrijska kritina. Materiali zunanjosti objektov so opeka, omet, keramične obloge, jeklo, steklo, pločevina in druge končne (finalne) fasadne plošče. Pri oblikovanju fasad je potrebno uporabljati kvalitetne materiale. Provizorična lesena obloga, kovinski in drugi ostanki ali že uporabljeni materiali niso dovoljeni. (8) Parterna oprema cone Parterna - talna oprema (ograje, informacijski usmerjevalni panoji, stebri in svetila javne razsvetljave, koši za smeti, klopi za počitek ipd.) je enotno določena in obvezna za celotno cono. Zanjo mora biti izdelan poseben načrt, izvedba pa obvezna takoj ob zasedbi parcele. Kioskov in drugih provizoričnih objektov na območju cone ni dovoljeno postavljati. 7.1 člen (območje sektorjev 40 in 41) (1) Sektorja 40 (parc. št. 258/23-del in 258/25-del) in 41 (parc. št. 265/3, 265/4, 265/5-del, 265/6-del, 265/24) sta območje VITIVA. Gradbena linija ni določena. Predvideni objekti glede orientacije povzemajo geometrijo obstoječih objektov in obodnih cest območja. Velikost in oblika parcel se ne spreminja. Poseg se izvede na površini cca 15.000 m2. Novi objekti so: • Proizvodni objekt 1 je v jugozahodem delu sektorja 41, v poglobljenem delu (na absolutni koti cca. 215,00 m nm). Horizontalni gabariti tlorisa stavbe (projekcije najbolj izpostavljenih delov) so 29,00 x 27,00 m zahodni in 23,00 x 33,00 m vzhodni del. Ob severozahodnem vogalu stavbe je dodatno še zunanje tovorno dvigalo najmanjših mer 3,00 x 3,00 m do največjih mer 4,00 x 6,00 m, ki se ga podrobneje dimenzijsko ne definira. Največja dovoljena višina objekta je 23,00 m. Višina posameznih delov objekta se spreminja glede na tehnološke zahteve. Etažnost objekta obsega do pet etaž. Objekt bo imel zunanje hodnike (balkone) širine do 3,00 m v 1. in 2. nadstropju. Del objekta je nadstrešnica širine do 7,50 m. V objektu bo proizvodna hala, prostori za infrastrukturno podporo proizvodnemu objektu, formulirnica oz. priprava končnih izdelkov, ekstrakcijska naravnih surovin s CO2, servisni objekt (aneks) s prostori za vzdrževanje, jedilnico, kuhinjo, garderobami, sanitarijami ipd in skladišče. V nekaterih delih hale obstaja zaradi večjih količin prahu eksplozijska ogroženost prostorov, zato se jih s požarnimi zidovi loči od ostalih delov objekta ter varuje z javljalci požarov in avtomatskim stropnim gasilnim sistemom (šprinklerji). Pri izdaji gradbenega dovoljenja se zahteva požarna študija. • Skladiščni objekt 2 v južnem delu poglobljenega dela sektorja 41 je skladiščna hala. Prizidana je k obstoječemu skladiščnemu objektu. Največje dimenzije tlorisa objekta (projekcije najbolj izpostavljenih delov) so 23,00 x 38,00 m, dodatno še do 6,00 x 10,00 m ob severovzhodnem vogalu. Največja dovoljena višina objekta je 15,00 m. • Ponikovalnik meteornih vod 3 je v jugozahodnem vogalu poglobljenega dela sektorja 41 za zajem in ponikanje izrednih količin padavin. Objekt je bazenske izvedbe z zemeljskim utrjenim obodom. Horizontalne dimenzije ponikovalnika so do 24,00 x 25,00 do 50,00 m. Oblika bazena ni določena. Globina ni določena, nad 1,00 m globine pa mora imeti varnostno ograjo. Pred izpustom v ponikovalnik se vode iz povoznih površin prečisti v lovilcu olj. Ponikovalnik se gradi po fazah. • Pretakališče 4 v zahodnem delu poglobljenega dela sektorja 41 je nadstrešnica nad betonsko ploščo ob podzemnih in nadzemnih rezervoarjih. Nadstrešnica je pritlična, največjih dimenzij tlorisa (projekcije najbolj izpostavljenih delov) 7,00 x 19,00 m. Ima zaščito pred iztokom prelite tekočine v podtalje. • Podzemni in nadzemni rezervoarji 5 ob zahodnem robu poglobljenega dela sektorja 41 so vkopane ali nevkopane cisterne za sveža topila, potrebna v proizvodnem procesu. Ob cisternah so dopustni oporni zidovi. Vse cisterne imajo predpisano zaščito pred izlitjem vsebine v podtalje. Vsebina je vnetljiva in eksplozijsko nevarna, zato se pri izdaji gradbenega dovoljenja zahteva sistem nadzora in javljanja požara ter požarna študija. • Transformatorska postaja 6 je v jugozahodnem vogalu sektorja 40. Vrsto in kapaciteto TP določi upravljalec. Gabariti stavbe TP niso predpisani. Območje TP s funkcionalnim zemljiščem se ogradi z ograjo z vrati na ključ. Transformatorska postaja se izvede z vodotesno lovilno posodo za transformatorsko olje. • Silos za obdelavo tropin 7 v jugovzhodnem delu sektorja 40 je nadstrešnica ali skladiščna hala. Največje dimenzije tlorisa objekta (projekcije najbolj izpostavljenih delov) so 25,00 x 35,00 m. Največja dovoljena višina objekta je 15 m, v prvi fazi 4,00 m. V objektu se obdeluje tropine (jalovina) pred odvozom na odlagališče. Tla stavbe se izvede z zaščito pred iztekanjem v podtalje. • Upravna stavba 8 je v jugovzhodnem vogalu območja. Horizontalni gabariti stavbe so 14,50 x 22,00 m. Stavba je prizmatične oblike s prisekanim severovzhodnim vogalom. Streha je pohodna terasa, na kateri je konstrukcija nadkritja izhodnega stopnišča z ravno ali deloma oz. v celoti poševno streho. Na vseh fasadah so dopustni balkoni do 2,00 m od fasadnih ravnin. Glavni vhod v stavbo je na vzhodni strani stavbe. Vhodni podest je klasična ali mostna konstrukcija, ki sega do 5,00 m od vzhodne fasade, oz. do 9,00 m skupaj s polkrožnim zunanjim stopniščem iz ploščadi pred vzhodno in južno fasado stavbe. Podest glavnega vhoda in vhodno stopnišče se lahko podpira z opornim zidom ali stebri. Nadstrešek glavnega vhoda je pohodna terasa, ki deloma ali v celoti nadkriva mostni vhodni podest in sega do 5,00 m od vzhodne in do 5,00 m od južne fasadne ravnine. Oblika nadstreška ni predpisana. Nadstreški sekundarnih vhodov so največjih dimenzij do 2,00 m od fasadnih ravnin in do 3,00 m široki. Upravna stavba ima do 5 etaž. Višine posameznih etaž so odvisne od tehnoloških potreb vsebin stavbe in niso opredeljene. Največja višina upravne stavbe ne sme presegati absolutne kote 238,00 m nm. • Rezervoar za tekoči dušik 9 v severozahodnem vogalu sektorja 41 je vertikalna nadzemna cisterna z valjasto konstrukcijo. Višina stavbe je do 15,00 m. • Vodnjak 10 se uredi v jugozahodnem vogalu sektorja 40. Nadzemni del objekta bo betonska talna konstrukcija z višino do 3,00 m nad terenom z instalacijskimi napravami. Globina ni določena. • Dovozna cesta v jugozahodnem delu sektorja 40, je predvidena kot cestna infrastruktura, z navezavo preko novega cestnega priključka na zahodni strani, na obstoječo javno cesto. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 841 • Maksimalna širina dovozne ceste naj bo do 6,60 m in maksimalne dolžine do 70,00 m. Uredi se v brezprašni izvedbi in način, da je zagotovljeno zbiranje in kontrolirano odvajanje meteornih vod preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj. • Manipulativna površina (dvorišče) v južnem delu sektorja 40, predstavlja razširitev obstoječih utrjenih površin za potrebe manipulacije. Uredi se v brezprašni izvedbi in način, da je zagotovljeno zbiranje in kontrolirano odvajanje meteornih vod preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj. • Silosa za skladiščenje biomase za potrebe kotlovnice na biomaso v južnem delu sektorja 40. Silosa sta predvidena kot ločena objekta. Objekta se lahko dotikata ali pa sta locirana v razmaku do 2,00 m. Posamezni objekt je pravokotne zasnove z maksimalnimi zunanjimi horizontalnimi gabariti do 30,00 x 5.00 m. Možni so izzidki na sredini daljše stranice (v kolikor to narekuje tehnologija), čigar zunanji gabariti ne smejo presegati po dolžini 1/3 celotne dolžine objekta in širino do 3,50 m. Posamezni objekt bo pritlične izvedbe, pri čemer je lahko objekt delno do popolnoma zasipan (v primeru gradnje v brežino). Oblika strehe, naklon, kritina in material niso predpisani. Maksimalni višinski gabarit silosa naj bo do 7,00 m, merjeno od kote spodnjega terena. V sklopu silosov je dovoljena gradnja opornih zidov na nagnjenem terenu (brežine), po celotnem območju severne brežine. Globina opornih zidov naj bo maksimalno do globine 1,50 m pod koto spodnjega terena brežine in do višine 1,50 nad koto zgornjega terena brežine. Oporni zid mora biti opremljen z varovalno ograjo. Faznost gradnje objektov ni predpisana. Po obsegu in zaporedju posamezne faze niso opredeljene. (2) Na vseh strminah celotnega poglobljenega dela sektorja 41 je dovoljena gradnja opornih zidov, prometnic, spremljajočih objektov, ograj in brežin, kjer razmestitev objektov ali zunanje ureditve to zahtevajo. Natančnejše lokacije opornih zidov na strminah po gabaritih, obliki in materialih niso opredeljeni. Prilagodi se jih potrebam posameznih stavb, funkcionalnih zunanjih površin ali ureditvam okolja. (3) Tolerance tlorisnih mer objektov na območju sektorjev 40 in 41 so ±15 %, pri čemer so omejitve meje investitorjevega območja in predpisani odmiki za zagotavljanje požarne in eksplozijske varnosti. (4) Faznost gradnje na območju je dopustna. Po obsegu in po zaporedju posamezne faze niso opredeljene. 7.2 člen (območje sektorjev 4, 5 in 8) (1) Sektorji 5 (parc. št. 258/8-del), 4 (parc. št. 258/4) in 8 (parc. št. 258/7), so območje MCK. Velikost in oblika parcel se ne spreminja. Gradbena linija ni določena. Na območju je dopustno graditi in prizidati stavbe za širitev proizvodnje in trgovsko dejavnost, upravne prostore in gostinski lokal ter skladišča. Razen stavb je dopustno graditi rezervoarje, komunalne in energetske objekte in naprave ter prometne oz. manipulacijske površine. Glede orientiranosti se nove objekte prilagodi geometriji obstoječih objektov na območju. Dovoljena višina objektov je do 15,00 m. Etažnost obsega do tri nadzemne etaže. Kleti se dopušča, a se jih v celoti vkoplje. Največje zunanje dimenzije tlorisa (projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta) so do 112,00 x 65,00 m, grajeno po fazah. (2) Tolerance tlorisnih mer objektov na območju sektorjev 5, 4 in 8 so ±15%, pri čemer se kot omejitve upošteva meje investitorjevega območja in predpisane odmike za zagotavljanje požarne varnosti. (3) Faznost gradnje na območju je dopustna. Po obsegu in po zaporedju posamezne faze niso opredeljene. Faze se obstoječemu objektu prizidajo ali se gradijo kot samostojni objekti. 7.3 člen (območje sektorja 33) (1) Sektor 33 (parc. št. 258/20) je območje RESEDA. Velikost in oblika parcele se ne spreminja. Gradbena linija ni določena. Na zemljišču je zgrajen objekt tlorisne velikosti 48,1m x 31,8m, L tlorisne oblike. Predvidena je prizidava pritličnega nadstreška ob SZ cesti, ki sledi obcestni liniji obstoječega objekta, dimenzij 24,5m x 14,1m. Obstoječi pisarniški del v obstoječi etažnosti P+1 se nadviša za dve etaži, končna etažnost pisarniškega dela bo P+3. Glede orientiranosti se novi objekt prilagodi geometriji obstoječega objekta in mejam območju. Dopustna je gradnja in prizidava stavbe za širitev proizvodnje in trgovsko dejavnost, gostinski lokal, skladišča in upravo. Dopušča se graditi še rezervoarje, komunalne in energetske objekte in naprave ter prometne oz. manipulacijske površine. Največje zunanje dimenzije tlorisa (projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta) so do 17,00 x 15,50 m. Dovoljena višina objekta je do 15,00 m. Etažnost obsega do štiri nadzemne etaže. Kleti se dopušča, a se jih v celoti vkoplje. Objekte se oblikuje sodobno in s sodobnimi materiali. Barve fasad so umirjene, v svetlih pastelnih odtenkih. (2) Tolerance zunanjih mer objekta na območju sektorja 33 so ±15%, pri čemer se kot omejitve upošteva meje investitorjevega območja in predpisane odmike za zagotavljanje požarne varnosti. (3) Faznost gradnje na območju je dopustna. Po obsegu in po zaporedju posamezne faze niso opredeljene. 7.4 člen (oblikovanje stavb na sektorjih 4, 5, 8, 33, 40 in 41) (1) Etažnost objektov je odvisna od specifičnih tehnoloških zahtev namembnosti. Kleti se dopušča, a morajo biti v celoti vkopane. (2) Višinska omejitev objektov je absolutna višinska kota 238,00 m nm. Nad to koto objekti ne smejo segati, lahko jo presegajo le ureditve, ki so oprema (dimniki, strelovodi, ventilacijski odzračniki ipd). (3) Vse objekte se oblikuje kot proizvodne ali poslovne objekte, prizmatičnih oblik. Strehe so lahko ravne ali naklonjene, eno ali dvokapne. Nadstrešnice so dovoljene na vseh fasadah, oblikovno pa se jih prilagodi arhitekturi objektov. Fasade je dovoljeno nadzidati z zidcem do 1,00 m višine, da se zakrije strešna konstrukcija, vendar gornja kota zidca ne sme presegati najvišje dovoljene kote iz člena 7.4.. (4) Objekte se oblikuje sodobno in s sodobnimi materiali. Barve fasad so umirjene, v pastelnih odtenkih. (5) Talne povozne in pohodne površine se uredi brezprašno. Makadam ni dovoljen. (6) Zelene površine so vse aktivirane površine sektorja v lasti investitorja, ki niso brezprašno urejene. Zelenice se parkovno uredi in redno vzdržuje. Dovoljena je zasaditev z avtohtonim drevjem in grmovnicami. (7) Talne ograje ne smejo ovirati pogleda v območje. Največja višina talnih ograj je 2,20 m. Vrata vhodov in uvozov so drsna ali se odpira v investitorjevo območje. 7.4.1 člen (1) Sektor 7 (parc. št. 258/6 k.o. Novi Jork) je območje TOPOLNIK. Velikost in oblika parcele se ne spreminja. Dopustne dejavnosti na območju so storitvene, gostinske, trgovske, poslovne in ostale v skladu z 2. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 842 odstavkom 6. člena. Dopustna je izgradnja infrastrukturnih objektov v skladu s splošnimi določili OPPN. (2) Gradbena linija ni določena. V grafičnem delu so določene gradbene meje, ki so največji tlorisni gabariti, do katerih je možno graditi stavbe. Na zemljišču je zraven območij za pozidavo prikazanih v grafičnem delu, dovoljena izgradnja stavbe (kioska) za pripravo in prodajo hrane do velikosti 50m2, enostavnih in zahtevnih objektov, ki jih je možno postaviti v razdalji 0,5m od parcelne meje. Pri postavitvi teh objektov mora biti zagotovljena preglednost priključevanja na javno cesto. Ostala splošna določila glede oblikovanja objektov ostajajo v veljavi. (3) Tolerance zunanjih mer objektov na območju sektorja 7 so +10%, pri čemer se kot omejitve upošteva meje investitorjevega območja in predpisane odmike za zagotavljanje požarne varnosti. Pri minimalnem odmiku 2m od parcelne meje tolerance v smeri približevanja parcelni meji niso dopustne. (4) Etapnost gradnje na območju je dopustna. Po obsegu in po zaporedju posamezne faze niso opredeljene. 7.5 člen (infrastrukturne ureditve na sektorjih 4, 5, 7, 8, 33, 40 in 41) (1) Promet: Lokacije uvozov na obravnavane parcele je dopustno spreminjati le ob pogoju ohranjanja neovirane funkcionalnosti izvedenih infrastrukturnih omrežij in ureditev ob cestah. Parkirišča se predvidi ob mejah znotraj območij posameznega investitorja. Parkirna mesta se lahko zagotovijo na drugih parcelah, za kar morajo biti pridobljene ustrezne služnosti pred izdajo gradbenega dovoljenja. Priporočeno število parkirnih mest je: • 1PM/30m2 prodajne površine oz. najmanj 2PM za trgovske objekte, • 1PM/8 sedežev za gostinske stavbe, • 1PM/1 pralno mesto oz. najmanj 3PM za avtopralnice • 1PM/50m2 neto površine ali 1PM/3 zaposlene za obrtne in industrijske obrate, • 1PM/80me neto površine ali 1PM/3 zaposlene za skladiščne objete, trgovino na debelo in podobno. Potrebno število parkirnih mest mora biti opredeljeno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljena. V sektorjih 40 in 41 se uredi parkirišče za skupno do 15 osebnih vozil pri glavnem vhodu v upravno stavbo in parkirišče za skupno do 60 osebnih vozil ob vzhodnih robovih sektorjev, za sektorje 5,4 in 8 ob južni, vzhodni ali/in severni meji, za sektor 33 pa ob uvozu ob njegovi severozahodni meji. Dovozi do proizvodnih, skladiščnih in drugih objektov na sektorjih niso podrobno opredeljeni. Vse povozne površine se uredi brezprašno in na način, da je zagotovljeno zbiranje in kontrolirano odvajanje meteornih vod preko lovilcev olj. (2) Električno omrežje in naprave: Za območje sektorjev 40 in 41 (VITIVA) se zgradi nova transformatorska postaja 20/04 kV. Ostalo sektorji se priključijo na obstoječe TP. Vse elektroenergetske vode se izvede podzemno, skladno z določili Pravilnika o tehničnih normativih za elektroenergetske postroje nazivne napetosti nad 1000 V (Ur.l.SFRJ, št. 4/74) in tipizacijo elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10kV in 20 kV (Tipizacija DES, januar 1981). Za projektiranje ektroenergetskih naprav na območju se pridobi strokovne podlage od ELEKTRA MARIBOR. Izdela se projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se vstavi načrte v posebno mapo. Pred izdajo soglasja k PGD se pri ELEKTRU MARIBOR pridobi soglasje s pogoji za priključitev predvidenih objektov. Pred izdajo soglasja k PGD investitorji z ELEKTROM MARIBOR sklenejo in overijo služnostne pogodbe o pravici vpisa v zemljiško knjigo za služnostno pravico dostopa, gradnje in vzdrževanja elektroenergetskih naprav, ki preidejo v last družbe ELEKTRO MARIBOR. (3) Vodovodno omrežje se dogradi iz obstoječih vodov. Investitor za širitve omrežja pridobi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se vstavi načrte zunanjih delov vodovoda v posebno mapo. Za izgradnjo avtopralnice je treba v primeru uporabe vode iz vodovoda upoštevati, da si bo moral investitor pred pridobitvijo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje za uporabo vode iz javnega vodovoda, v kolikor: • dnevni pretok odpadne vode presega 15m3, • letna količina odpadne vode presega 4.000m3 ali • obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja presega 50 PE. (4) Fekalno kanalizacijsko omrežje se načrtuje in izvede kot nepropustno, skladno s predpisi. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se vstavi načrte zunanjega kanalizacijskega omrežja v posebno mapo. (5) Odvodnja meteorne vode iz streh in nepovoznih površin se izvede v ponikovalnike na območju posameznega investitorja. Meteorna voda iz povoznih površin se zbira ločeno, v nepropustnih kanaletah in v nepropustnem kanalizacijskem omrežju ter pred ponikanjem ali odvodnjo v javno omrežje prečisti v lovilcih olj po SIST EN 858-2. Meteorna voda se ne sme stekati na zemljišča sosedov, če to v OPPN ni posebej predvideno. Za izredne količine meteornih vod se v jugovzhodnem vogalu poglobljenega dela sektorja 41 uredi večji ponikovalnik. Transformatorska postaja na jugozahodnem delu sektorja 40 se izvede z vodotesno lovilno posodo za transformatorsko olje. (6) Telekomunikacijske napeljave in ureditve izvedejo strokovne službe družbe TELEKOM SLOVENIJE po naročilu investitorjev. Na jugozahodnem delu sektorja 40 se predvidi dovozna cesta in v južnem delu sektorja 40 se predvidijo manipulativne površine (dvorišče), po opisu iz 7.1 člena, poglavje 1. PROMETNO OMREŽJE 8. člen Ceste so priključene na cesto Markovci - Novi Jork (LC 328 020). Cona ima cestne prometnice z enostranskim ali obojestranskim pločnikom in obojestranskima zelenicama. Povozne površine cest (vozišča) so široke 6 m, pločniki po 2 m, obcestni zelenici pa 1 ali 2 m. Vse povozne in pohodne površine cone morajo biti odvodnjavane in protiprašno urejene. Fazna izgradnja prometnic je dovoljena le po dolžini, profil pa mora biti zgrajen v celoti. Cestno omrežje cone je dvosmerno in speljano tako, da je vsaka lokacija dostopna iz dveh smeri. Prometno omrežje cone je dopolnjeno s prometnicami po razširjenem območju cone in je razvidno iz karte št. 4, Prometno omrežje. REŠITVE ZA VARSTVO IN IZBOLJŠEVANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA 9. člen Osnovni komunalni in energetski objekti in naprave (transformatorska postaja, dvižno prečrpovališče ter transportna in PTT omrežja) morajo biti za celotno prvo fazo zgrajeni v prvi fazi, pred zasedbo cone s prvimi uporabniki. Komunalna in energetska infrastruktura (primarni vodi) poteka po zelenicah v cestnih koridorjih cone, v nobenem Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 843 primeru po zasebnem zemljišču. Tja so speljani le priključni vodi. Primarna transportna omrežja morajo imeti po en priključek na parcelo enega lastnika. 10. člen Za oskrbo z vodo bo transportni cevovod cone priključen na obstoječe primarno vodovodno omrežje PVC fi 160 mm. Vodovodno omrežje cone je cevovod PVC fi 110 mm, ki zagotavlja zadostne količine pitne, tehnološke in požarne vode. Vodovodno omrežje je istočasno zunanje hidrantno omrežje cone. Hidranti so med seboj oddaljeni največ 80 m (Uradni list SFRJ, št. 30-359/1991). Vodovodno omrežje je dopolnjeno z vodovodnim omrežjem po razširjenem območju cone in je razvidno iz karte št. 6, Komunalna omrežja. 11. člen Kanalizacija za odvajanje meteorne vode iz strešin, zelenic in visoke talne vode iz kote 215 mnm v bivši gramoznici je predvidena do prečrpavališča (celica št. 5) brez predhodnega čiščenja je speljana v odvodnik-ponikovalnik ob južnem robu ceste LC 328 020. Meteorne vode iz utrjenih cestnih in manipulativnih površin je dovoljeno voditi v iste odvodnike -ponikovalnike ob cestah, vendar obvezno preko ustreznega lovilca olj. Kanalizacijsko omrežje cone je ločeno za meteorno vodo, speljano preko lovilcev olj v ponikovalnike in za izrabljeno vodo, speljano v čistilno napravo cone (parc. št. 11). Omrežji sta dopolnjeni z omrežjema po razširjenem območju cone in sta razvidni iz karte št. 6, Komunalna omrežja. 12. člen Kanalizacija fekalnih in tehnoloških odpadnih vod je predvidena na območju cone v zelenicah ob cestah. Cona bo imela lastno čistilno napravo, katere kapaciteta bo določena v izvedbenem projektu. Obvezno je predčiščenje prekomerno obremenjenih tehnoloških odplak na mestu nastanka, pred izpustom v kanalizacijsko omrežje! Zaradi nedefinirane namembnosti objektov si mora investitor za vsak objekt posebej skladno z navodili (Uradni list SRS, št. 27-1325/84) pridobiti vodnogospodarsko soglasje - mnenje. V njem bo soglasodajalec predpisal pogoje oziroma rešitve za dispozicijo odplak za čas do izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. 13. člen Odpadke je obvezno zbirati ločeno po vrstah in jih na ustrezen ekološko neoporečen način deponirati na parceli do odvoza. Pobiranje in odvoz odpadkov na opredeljeno odlagališče mora biti organiziran in izvajan na način, ki ga opredeljuje občinski odlok. 14. člen Električno omrežje cone mora biti izvedeno z zemeljskim vodom v zelenici ob cesti. Za potrebe cone mora biti zgrajena posebna 1000 kW transformatorska postaja. Lokacija transformatorske postaje je razvidna iz karte št. 5, Električno in telefonsko omrežje. Nova transformatorska postaja TP2 bo priključena na obstoječ 20 kV KV za TP1v OC NJ. Predvidena je na zahodnem delu cone, ob severni cesti, na parceli št. 8. Za povečanje zanesljivosti oskrbe je potrebno na opuščeni trasi vod preurediti v 20 kV DV, ga priključiti na 20 kV DV v območju naselja Novi Jork ter ga na drugi strani s kablom navezati na Tp 1 v OC NJ. Električno omrežje nizke napetosti je dopolnjeno z omrežjem po razširjenem območju cone in je razvidno iz karte št. 5.1, Energetsko omrežje. - Javna razsvetljava bo zgrajena po vseh obodnih cestah cone in ob cesti A. 15. člen Telefonsko omrežje je položeno ob cestah kot zemeljski vod od obstoječe centrale oziroma od nove na območju cone, če bo to opredeljeno v projektu priključitve cone na telefonsko omrežje. Tega mora izdelati za to registrirana projektantska organizacija. Lokacija telefonske centrale je razvidna iz karte št. 5, Električno in telefonsko omrežje. Telekomunikacijska omrežja so dopolnjena s telefonskim in KTV omrežjem po razširjenem območju cone in so razvidna iz karte št. 5.2, Telekomunikacijska omrežja. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE IN UREJANJE KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI IN DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA 16. člen Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati, da leži cona na območju s podtalnico, čeravno ni na območju varovanih pasov. Upoštevanje določil za varovanje okolja iz tega odloka je zato treba strogo in dosledno izvajati. Dovoljene vrste goriva za ogrevanje in proizvodne procese so: • elektrika, • lahko kurilno olje, • utekočinjen naftni plin (iz individualnih kontejnerjev na parcelah) in • butan ali zemeljski plin (če bo možnost). Skladiščenje goriva je potrebno urediti skladno s pravilnikom o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in pravilnikom o skladiščenju utekočinjenega naftnega plina (Uradni list RS, št. 22/92). 17. člen Skladiščenje strupenih kemikalij, eksplozivnih in hitro vnetljivih ter drugih nevarnih snovi na območju cone je dopustno, če so te snovi uporabljene v proizvodnem procesu le v manjših količinah. Skladiščenje izključno za lastne potrebe je potrebno izvajati brez nevarnosti za okolje ter skladno s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča in transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79). 18. člen Emisije hrupa ne smejo presegati najvišjih dovoljenih vrednosti za proizvodno območje (70 dB). 19. člen Za zaščito morebitnega arheološkega fonda mora biti območje, ki ni bilo gramoznica ali separacija, pred začetkom vsakih gradbenih del presondirano s strani služb Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. ZASNOVA UREDITVE ZELENIH POVRŠIN CONE 20. člen Raščene strmine in zelenice je obvezno takoj zazeleniti v največji možni meri. Zelenice se načeloma zaseje s travo, brez grmovnic in cvetnic. Ob severni strani ceste Markovci-Novi Jork (LC 328 020) je predviden javorov drevored. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 844 Za vzdrževanje zelenih površin skrbi strokovna služba, ki ji vzdrževanje zelenic v coni poveri občina. Gozd ob severnem robu cone je treba zavarovati z zasaditvijo gozdnega roba z avtohtonim grmičevjem. V največji možni meri je treba ohranjati domač naravni vegetacijski gozdni sestoj. OCENA STROŠKOV ZA IZVEDBO ZN 20.a člen Površina celotnega območja 93.800 m2 Cena gradbenih objektov 110.000 SIT/ m2 * 26.400 m2 = 2.904,000.000 SIT Cena infrastrukture: (ocena) 200.000 SIT/ m * 1.800 m = 360,000.000 SIT Cena ureditve okolja 10.000 SIT/ m2 * 4.000 m2 = 40,000.000 SIT Skupaj: 3.304,000.000 SIT Cene so aproksimativne. Ocenjena je izvedba vseh infrastrukturnih ureditev in naprav kot so transformatorska postaja, plinski rezervoarji za energetsko in čistilna naprava za komunalno infrastrukturo. Natančne cene bodo določene s projekti posameznih infrastrukturnih omrežij. FAZNOST IZGRADNJE CONE 21. člen • I. faza obsega sektor I, • II. faza obsega sektorja II in III, celice št. 17-29 Tehnični elementi za količbo parcel in objektov so dopolnjeni s podatki o spremembah na obstoječem in razširjenem območje cone in so vrisani na karti št. 7, Tehnična uskladitev za količbo parcel in objektov. UKREPI ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO 21.a člen (1) Na območju niso predvideni posebni ukrepi za obrambo in zaščito. Za varstvo pred požarom so upoštevani ustrezni predpisi, določeni z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, štev. 3/07-UPB) in podzakonsko regulativo. Za gašenje je predvideno hidrantno omrežje. Prometno omrežje je zasnovano tako, da so vsi objekti v coni v primeru požara z gasilnimi vozili hitro dostopni. Objekti v coni so grajeni iz negorljivih materialov. Upoštevani so predpisani razmaki. Ograje so lahke, montažne in za gasilce ne predstavljajo neprehodne ovire. (2) Cona je na odprtem območju, brez stanovanjske soseščine. Spada v območje majhne požarne ogroženosti oz. 2. stopnje požarne ogroženosti (industrijsko okolje, ki ni obremenjeno z nevarnimi snovmi). (3) Območja obdelave niso poplavna ali plazljiva in ne ležijo na območju posebne zaščite podtalnice. Potresna ogroženost celotnega območja obrtne cone Novi Jork je 7. stopnje po MSK lestvici (Vir: Seizmološka karta Slovenije s 500letno povratno dobo potresov, 1987). Projektni pospešek je 0,125 g (Vir: ARSO, Uprava RS za geofiziko, 2001). Razen splošnih posebni ukrepi niso potrebni. (4) Nevarnost razlitja nevarnih snovi je prisotna na sektorju 41, v pretakališču (obj. 4), rezervoarjih za hrambo topil (obj. 5) in v proizvodnem objektu (obj. 1), kjer se topila uporablja. Posode in prostore za hrambo teh snovi se gradi z zaščito pred možnostjo iztekanja v podtalje, skladno s področnimi predpisi. Izvede se vse predpisane ukrepe in ureditve, da te snovi ne ogrozijo podtalja. Drugi posebni ukrepi niso potrebni. (5) Povozne površine se gradi z urejeno nepropustno odvodnjo meteorne vode, ki se jo zbira in pred ponikanjem očisti maščob z lovilci olj. (6) Požarna varnost na območju se regulira z upoštevanjem določb 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (Ur.l.RS, št. 3/07-UPB) in 3. in 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l.RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) glede odmikov med objekti zaradi zagotovitve preprečitve širjenja požara. Upošteva so določila 6. člena tega pravilnika in zahteve iz 3. do 12. člena II. poglavja, III. poglavja Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l.SFRJ, št. 30/1991, Ur.l.RS, št. 83/05) za zagotovitev zadostnega vira požarne vode za gašenje in 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l.RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) za zagotovitev neoviranega dostopa in dovoza ter delovnih površin za intervencijska vozila. (7) Glede na požarno zahtevnost se stavbe investitorja VITIVA, pretakališče 4, podzemni in nadzemni rezervoarji 5 in proizvodni objekt 1, uvršča v kategorijo PZ2, požarno zahtevne stavbe, vse ostale stavbe na območju tega OPPN pa v kategorijo PZ1, požarno manj zahtevne stavbe. (8) Študija požarne varnosti se pridobi za pretakališče 4, podzemne in nadzemne rezervoarje 5 in proizvodni objekt 1 investitorja VITIVA. Na PGD investitor pridobi soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje. (9) Hidrantno omrežje, napajano iz javnega vodovoda, se izvede za aktivirano območje obrtne cone. (10) Ptujsko polje, kjer leži obravnavano območje OPPN, spada v potresno območje 7. stopnje MSK (projektni pospešek tal 0,125g). Potresno ogroženost je potrebno upoštevati pri gradnji objektov. Na območju OPPN ni večje požarne ogroženosti, ni nevarnosti poplav, visoke podtalnice ali plazov. Zagotoviti je potrebno varstvo pred požarom v skladu s predpisi s področja zagotavljanja varstva pred požarom. Zagotoviti je treba potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve, vire vode za gašenje, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu - zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu - študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. (11) Vsebina 10. odstavka se ne nanaša na območje VITIVA (območje sektorjev 40 in 41). KONČNE DOLOČBE 22. člen S tem odlokom se spremeni naziv prostorskega izvedbenega načrta za obravnavano območje (»ZN stanovanjsko - obrtne cone Novi Jork, Markovci«) in glasi: ZN obrtne cone Novi Jork, Markovci. 23. člen Za vse gradbene posege v prostor na območju cone je potrebno izdelati projekt za gradbeno dovoljenje in nanj pridobiti gradbeno dovoljenje ter predpisana soglasja. Vsi posegi v prostor (tudi tisti, ki niso graditev), morajo biti skladni z določili tega odloka. Gradbeno dovoljenje za gradnjo na območju cone izda upravni organ, pristojen za urejanje prostora v Občini Markovci. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 845 24. člen ZN je stalno na vpogled pri upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora na območju Občine Markovci. 25. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. 26. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradni list RS, št. 6/02) vsebuje naslednji končni določbi: 18. člen Projekt št. 26/2001 iz 1. člena tega odloka je zainteresiranim na vpogled v prostorih Občine Markovci, Markovci 43, med uradnimi urami. 19. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradni list RS, št. 63/03) vsebuje naslednjo končno določbo: 10. člen Projekt št. 36/02 iz 1. člena tega odloka je na vpogled med uradnimi urami v prostorih Občine Markovci, Markovci 43. Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork območje GP Project ing (Uradni list RS, št. 67/06) vsebuje naslednje končne določbe: 6. člen Ostali pogoji za realizacijo LN za obrtno cono NOVI JORK - MARKOVCI, za del območja P13-O1 NOVI JORK - območje GP Projecting so objavljeni v Uradnem listu RS, št. 110/00, 6/03 in 63/03. 7. člen Odlok z grafičnim delom sprememb in dopolnitve lokacijskega načrta za obrtno cono NOVI JORK -MARKOVCI, za del območja P13-O1 NOVI JORK -območje GP Project ing je stalno na vpogled na Občini Markovci. 8. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork -območje RESEDA (Uradno glasilo slovenskih občin, 11/07) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe: 5. člen (spremembe grafičnega dela LN) Grafični del LN se spremeni v sledečih kartah: karta štev. 1, izsek iz obstoječega LN 1 : 1000 karta štev. 2, ureditveno območje LN 1 : 1000 karta štev. 3, zazidalna situacija - predvideno 1 : 1000 karta štev. 4, prometno omrežje 1 : 1000 karta štev. 5, energetsko omrežje 1 : 1000 karta štev. 6, telekomunikacijsko omrežje 1 : 1000 karta štev. 7, komunalna omrežja 1 : 1000 karta štev. 8, tehnična uskladitev za zakoličbo 1 : 1000. 6. člen (ostali pogoji za gradnjo) V vseh ostalih parametrih za investitorja veljajo pogoji iz osnovnega in odlokov sprememb zazidalnega oziroma lokacijskega načrta Obrtna cona Novi Jork iz prvega člena tega odloka. 7. člen (vpogled) Zainteresiranim je odlok o četrti spremembi Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci, na vpogled v prostorih Občine Markovci, v času uradnih ur. 8. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo pristojne inšpekcijske službe. 9. člen (začetek veljavnosti odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, območje KLJUČAVNIČARSTVO KONRAD ZEMLJARIČ s.p. (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/08) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe: 5. člen (spremembe grafičnega dela) V grafičnem delu OPPN se spremenijo sledeče karte: karta štev. 1, Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom lege nove prostorske ureditve na širšem območju 1 : 5.000 karta štev. 2a, Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem - celotno območje OPPN P13-O1 Novi Jork 1 : 2.500 karta štev. 2b, Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem - obravnavan del OPPN P13-O1 Novi Jork 1 : 1.000 karta štev. 3, Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 1 : 1.000 karta štev. 4, Ureditvena situacija obravnavane parcele 1 : 1.000 karta štev. 5a, Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - prometno omrežje 1 : 1.000 karta štev. 5b, Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - energetski vodi 1 : 1.000 karta štev. 5c, Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro 1 : 1.000 Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 846 - telekomunikacijski vodi karta štev. 5d, Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - komunalni vodi 1 : 1.000 karta štev. 6, Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave 1 : 1.000 karta štev. 7, Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 1 : 1.000 karta štev. 8, Načrt parcelacije 1 : 1.000 6. člen (ostali pogoji za gradnjo) V vseh ostalih parametrih veljajo za investitorja pogoji iz osnovnega in iz odlokov sprememb LN OC Novi Jork iz prvega člena tega odloka. 7. člen (vpogled) Zainteresiranim je Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN P13-O1 za obrtno cono Novi Jork, Markovci, z grafičnimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Markovci med uradnimi urami. 8. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo pristojne inšpekcijske službe. 9. člen (začetek veljavnosti odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, območje VITIVA (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/09) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe: 5. člen (spremembe grafičnega dela) V grafičnem delu OPPN se spremenijo sledeče karte: karta štev. 1, Izsek iz kartografskega dela DP občine s prikazom lege nove prostorske ureditve na širšem območju 1 : 5.000 karta štev. 2a, Območje z obstoječim parcelnim stanjem - celotno območje obrtne cone Novi Jork 1 : 2.500 karta štev. 2b, Območje z obstoječim parcelnim stanjem - obravnavan del OPPN 1 : 1.000 karta štev. 3, Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 1 : 1.000 karta štev. 4, Ureditvena situacija obravnavane parcele 1 : 1.000 karta štev. 5a Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - prometno omrežje 1 : 1.000 karta štev. 5b, Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - energetski vodi 1 : 1.000 karta štev. 5c, Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - telekomunikacijski vodi 1 : 1.000 karta štev. 5d, Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - komunalni vodi 1 : 1.000 karta štev. 6, Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave 1 : 1.000 karta štev. 7, Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 1 : 1.000 karta štev. 8, Načrt parcelacije 1 : 1.000 6. člen (ostali pogoji za gradnjo) V vseh ostalih parametrih za investitorja veljajo pogoji iz osnovnega in iz odlokov sprememb ZN za del območja P13-O1, Novi Jork, iz prvega člena tega odloka. 7. člen (vpogled) Zainteresiranim je Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN za del območja P13-O1 Novi Jork, območje Vitiva, na vpogled v prostorih Občine Markovci med uradnimi urami. 8. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo pristojne inšpekcijske službe. St. karte Naziv karte 9. člen (začetek veljavnosti odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork (območja VITIVA, MCK IN RESEDA (Uradno glasilo slovenskih občin, 1/11) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe: 6. člen (spremembe grafičnega dela odloka) V grafičnem delu se spremenijo in dodajo sledeče karte: Merilo Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 847 1 Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela OPN občine s prikazom lege prostorske ureditve 1 : 5.000 na širšem območju 2.1 Območje z obstoječim parcelnim stanjem - celotno območje OPPN 1 : 2.500 2.2.a Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem -območje MCK d.o.o. 1 : 1.000 2.2.b Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem -območje VITIVA d.d. 1 : 1.000 2.2.c Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem -območje RESEDA d.o.o. 1 : 1.000 3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 1 : 7.500 4.a Zazidalna situacija - predvideno stanje - območje MCK d.o.o. 1 : 1.000 4.b.1 Zazidalna situacija - predvideno stanje - območje VITIVA d.d. 1 : 1.000 4.b.2 Zazidalna situacija - predvideno stanje - območje VITIVA d.d., območje strank v postopku 1 : 1.000 4.c Zazidalna situacija - predvideno stanje - območje RESEDA d.o.o. 1 : 1.000 5.1.a Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - prometno omrežje - območje MCK d.o.o. 1 : 1.000 5.1.b Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - prometno omrežje - območje VITIVA d.d. 1 : 1.000 5.1.c Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - prometno omrežje - območje RESEDA d.o.o. 1 : 1.000 5.2.a Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - energetski vodi - območje MCK d.o.o. 1 : 1.000 5.2.b Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - energetski vodi - območje VITIVA d.d. 1 : 1.000 5.2.c Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - energetski vodi - območje RESEDA d.o.o. 1 : 1.000 5.3.a Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - telekomunikacijski vodi - območje MCK d.o.o. 1 : 1.000 5.3.b Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - telekomunikacijski vodi - območje VITIVA d.d. 1 : 1.000 5.3.c Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - telekomunikacijski vodi - območje RESEDA d.o.o. 1 : 1.000 5.4.a Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - komunalni vodi - območje MCK d.o.o. 1 : 1.000 5.4.b Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - komunalni vodi - območje VITIVA d.d. 1 : 1.000 5.4.c Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - komunalni vodi - območje RESEDA d.o.o. 1 : 1.000 6.a Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave - območje MCK d.o.o. 1 : 1.000 6.b Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave - območje VITIVA d.d. 1 : 1.000 6.c Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave - območje RESEDA d.o.o. 1 : 1.000 7.a Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom - območje MCK d.o.o. 1 : 1.000 7.b Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom - območje VITIVA d.d. 1 : 1.000 7.c Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom - območje RESEDA d.o.o. 1 : 1.000 8.a Načrt parcelacije - območje MCK d.o.o. 1 : 1.000 8.b Načrt parcelacije - območje VITIVA d.d. 1 : 1.000 8.c Načrt parcelacije - območje RESEDA d.o.o. 1 : 1.000 Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 848 7. člen (ostali pogoji odloka) V vseh ostalih parametrih veljajo za investitorje pogoji iz osnovnega odloka in iz odlokov dosedanjih sprememb OPPN za obrtno cono Novi Jork. 8. člen (vpogled) Zainteresiranim je Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN za del območja P13-O1, Novi Jork, z grafičnimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Markovci med uradnimi urami. 9. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo Občina Markovci in pristojne inšpekcijske službe. 10. člen (začetek veljavnosti odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, spremembe 2011 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/12) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe: 5. člen (spremembe grafičnega dela odloka) V grafičnem delu se spremenijo in dodajo sledeče karte: Št. karte Naziv karte Merilo 1 Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela OPN občine s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju 1: 5.000 2.1 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem - celotno območje OPPN P13-O1 NOVI JORK 1: 2.500 2.2 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem -območje VITIVA d.d. 1: 1.000 3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 1: 7.500 4 Zazidalna situacija - predvideno stanje - območje VITIVA d.d. 1: 1.000 5.1 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - prometno omrežje - območje VITIVA d.d. 1: 1.000 5.2 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - energetski vodi - območje VITIVA d.d. 1: 1.000 5.3 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - telekomunikacijski vodi - območje VITIVA d.d. 1: 1.000 5.4 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - komunalni vodi - območje VITIVA d.d. 1: 1.000 6 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave -območje VITIVA d.d. 1: 1.000 7 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom - območje VITIVA d.d. 1: 1.000 8 Načrt parcelacije - območje VITIVA d.d. 1: 1.000 6. člen (ostali pogoji odloka) V vseh ostalih parametrih veljajo za investitorje pogoji iz osnovnega odloka in iz odlokov dosedanjih sprememb OPPN za obrtno cono Novi Jork. 7. člen (vpogled) Zainteresiranim je Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN za del območja P13-O1, Novi Jork, z grafičnimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Markovci med uradnimi urami. 8. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo Občina Markovci in pristojne inšpekcijske službe. 9. člen (začetek veljavnosti odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P13-O1 Obrtna cona Novi Jork, sprememba IX, 2013 (Teleing) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/14) vsebuje naslednji končni določbi: 3. člen (vpogled v spremembe in dopolnitve OPPN) Spremembe in dopolnitve OPPN s prilogami so v času uradnih ur na vpogled v prostorih Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci in prostorih Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. 4. člen (uveljavitev sprememb in dopolnitev OPPN) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, spremembe 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/14) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe: 5. člen (spremembe grafičnega dela) Grafični del OPPN se dopolni s sledečimi kartami, ki prikazujejo ureditve na obravnavanem sektorju: Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 849 Št. karte 2.1 Območje podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem (celotno območje OPPN P13-O1 Novi Jork) 1 : 2.500 2.2 Območje podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem (obravnavan del OPPN P13-O1 Novi Jork, RESEDA) 1 : 1.000 4 Ureditvena situacija obravnavanega območja RESEDA 1 : 1.000 5.1 Prikaz omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo - elektro omrežje 1 : 1.000 5.2 Prikaz omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo - energetski vodi, RESEDA 1 : 1.000 5.3 Prikaz omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo - telekomunikacijski vodi, RESEDA 1 : 1.000 5.4 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo - komunalni vodi, RESEDA 6. člen (ostali pogoji za gradnjo) V vseh ostalih parametrih veljajo za investitorje pogoji iz osnovnega odloka in iz odlokov dosedanjih sprememb izvedbenega prostorskega načrta za obrtno cono Novi Jork iz prvega člena tega odloka. 7. člen (vpogled) Zainteresiranim je Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN za del območja P13-O1, Novi Jork, z grafičnimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Markovci med uradnimi urami. 8. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo pristojne inšpekcijske službe. 9. člen (začetek veljavnosti odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, spremembe 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/15) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe: 5. člen (spremembe grafičnega dela) Grafični del OPPN se dopolni s sledečimi kartami, ki prikazujejo ureditve na obravnavanem sektorju: Št. karte 2.1 Območje OPPN (celotno območje OPPN P13- O1 Novi Jork) 1 : 2.500 2.2 Situacija parcelnega stanja (obravnavan del OPPN P13-O1 Novi Jork, TOPOLNIK) 1 : 1.000 4 Ureditvena situacija - prikaz sprememb in dopolnitev 1 : 1.000 5.1 Prikaz omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo - prometno omrežje 1 : 1.000 5.2 Prikaz omrežij in priključevanja objektov na 1 : 1.000 gospodarsko javno infrastrukturo - elektro omrežje, javna razsvetljava 5.3 Prikaz omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo - telekomunikacije 1 : 1.000 5.4 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo -komunalni vodi 1 : 1.000 6. člen (ostali pogoji za gradnjo) V vseh ostalih parametrih veljajo za investitorje pogoji iz osnovnega odloka in iz odlokov dosedanjih sprememb izvedbenega prostorskega načrta za obrtno cono Novi Jork iz prvega člena tega odloka. 7. člen (vpogled) Zainteresiranim je Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN za del območja P13-O1, Novi Jork, z grafičnimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Markovci, Markovci 43, Markovci in Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, Ptuj, med uradnimi urami. 8. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo pristojne inšpekcijske službe. 9. člen (začetek veljavnosti odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Sklep o obvezni razlagi Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/15), objavljena 10. 7. 2015, ki velja od 11. 7. 2015, določa: 1. člen ''Višina stavb na sektorjih št. 4,5,8, 33, 40 in 41, med katere med drugimi spada tudi območje Vitiva, je omejena z absolutno višinsko koto 238,00 m nmv, ne pa z relativno višino objekta 12m. Nad to koto objekti ne Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 850 smejo segati, lahko jo presegajo le ureditve, ki so oprema (dimniki, strelovodi, ventilacijski odzračniki ipd).''. 2. člen Obvezna razlaga Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork Markovci, se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 0007-0002/2018 Datum: 25. 4. 2018 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 318. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Zabovci Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) in 72. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci, na svoji 21. redni seji, dne 25. 4. 2018, na predlog župana sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA V K.O. ZABOVCI I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena se ukine pri nepremičnini parc. št. 22/2, k.o. (418) Zabovci, v izmeri 235 m2. II. Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičnina iz I. točke izgubi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena in je v lasti Občine Markovci do celote - 1/1. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Markovci po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena, ki je podlaga za izbris zaznambe grajenega javnega dobra v skladu s tem sklepom. IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0045/2018 Datum: 25. 4. 2018 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 319. Zaključni račun proračuna občine markovci za leto 2017 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 -ZSDPO, 109/08 IN 49/09) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 47/17) je občinski svet na 21. seji, dne 25. 4. 2018, sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE MARKOVCI ZA LETO 2017 1.člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Markovci za leto 2017. 2.člen Zaključni račun proračuna Občine Markovci za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Markovci za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3.člen Zaključni račun proračuna Občine Markovci za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0023/2018 Datum: 25. 4. 2018 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA MIRNA 320. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Sotla Na podlagi 18. in 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl.US in 14/15-ZUUJFO; v nadaljevanju: ZPNačrt) in v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17-ZUreP-2) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/11) je župan Občine Mirna dne 26. 4. 2018 sprejel SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA SOTLA 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo prostorskega akta) (1) Območje predvidenega Občinskega podrobnega prostorskega načrta Sotla (v nadaljevanju: OPPN) je določeno z Občinskim prostorskim načrtom Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/14, 47/16, 53/17; v nadaljevanju: OPN). Območje OPPN se nahaja na severni strani naselja Mirna, občinskega središča. (2) Predmet priprave OPPN je določitev podrobnejših izvedbenih pogojev za gradnjo večstanovanjskih stavb s pripadajočimi parkirnimi, manipulativnimi in zelenimi površinami, navezavami na obstoječe prometno omrežje ter priključevanj na ostale infrastrukturne vode. (3) Z OPPN se določijo prostorske rešitve in izvedbeni prostorski pogoji za del EUP MIR-143, MIR-121 in OP-10 Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 851 in sicer za območje nepozidanih stavbnih zemljišč, ki so v naravi njivske in travniške površine. (4) Pobudo za pripravo OPPN je podal Japi Inženiring, d.o.o., Paradiž 4, 8210 Trebnje 2. člen (območje urejanja) (1) Območje urejanja OPPN zajema zemljiško parcelo št. 1716/9, k.o. 1400 Straža. (2) Območje OPPN se nahaja med lokalno cesto LC 425331 Trstenik - Gor. Zabukovje na zahodu, obstoječo pozidavo na severu, reko Sotlo z mejo občine na vzhodu in kmetijskimi površinami na jugu. (3) V OPPN se lahko vključi tudi druge pobude, potrebne zaradi prilagoditve oziroma spremembe predpisov prostorske in gradbene zakonodaje v času od njegove uveljavitve ter zahtev nosilcev urejanja prostora kot tudi druge pobude, če se bo za to pokazala potreba v fazi priprave osnutka prostorskega akta. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Izdelovalec mora pri načrtovanju upoštevati strokovne podlage, ki so bile izdelane in pridobljene v času postopka priprave OPN, strokovne podlage izdelane v postopku priprave OPPN in tudi druge strokovne podlage, ki so izdelane za obravnavo sosednjih območij. 4. člen (roki za pripravo OPPN in faze postopka priprave) (1) Priprava OPPN bo potekala v naslednjih rokih in fazah: 1. faza: izdelava strokovnih podlag - strokovne podlage so že izdelane 2. faza: izdelava osnutka OPPN - 30 dni po potrditvi strokovnih podlag • izdelava osnutka OPPN na podlagi strokovnih podlag; • pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora (v nadaljevanju: NUP) - 30 dni; • pridobitev odločbe o ne/potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje. 3. faza: izdelava dopolnjenega osnutka OPPN - 30 dni po pridobitvi smernic: • pregled in analiza smernic; • izdelava dopolnjenega osnutka OPPN; • priprava gradiva in obrazložitve za javno razgrnitev, obravnavo na odborih občinskega sveta in občinskem svetu. 4. faza: sodelovanje javnosti: • občina pregleda dopolnjen osnutek OPPN - 7 dni po dostavi gradiva s strani izdelovalca in najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve pripravi obvestilo javnosti o javni razgrnitvi in javni obravnavi; • javna razgrnitev in javna obravnava - 30 dni; • 1. obravnava na odborih in na seji občinskega sveta; • proučitev pripomb iz javne razgrnitve, javne obravnave in obravnave na občinskem svetu ter priprava predloga stališč do podanih pripomb in predlogov - 15 dni po dostavi pripomb in predlogov izdelovalcu s strani naročnika; • sprejem stališč do pripomb - 15 dni. 5. faza: izdelava predloga OPPN: • izdelava predloga OPPN v skladu s sprejetimi stališči do pripomb in predlogov - 15 dni po zavzetju stališč do pripomb oziroma obvestilu o zavzetju stališč do pripomb s strani pripravljavca; • pridobitev mnenj NUP - 30 dni; • dopolnitev prostorskega akta in izdelava usklajenega predloga OPPN - 15 dni po pridobitvi in predaji mnenj NUP izdelovalcu s strani pripravljavca; • predstavitev, obravnava in sprejem usklajenega predloga OPPN Občinskemu svetu občine Mirna in njegovim odborom v 2. obravnavi; • objava v Uradnem glasilu slovenskih občin - 10 dni po sprejetju na občinskem svetu; • priprava končnih elaboratov sprejetega prostorskega akta - 15 dni po objavi v uradnem glasilu. (2) V primeru poteka postopka CPVO se aktivnosti s tega področja smiselno vključijo v faze izdelave OPPN ter izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) in ZPNačrt, posledično pa se podaljšajo roki izdelave in sprejema OPPN. 5. člen (nosilci urejanja prostora) (1) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja k načrtovanim prostorskim ureditvam s svojega delovnega področja, so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja spodnje Save, Novi trg 9, 8000 Novo mesto; 2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana; 3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana; 4. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana; 5. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, Skalickega ulica 1, 8000 Novo mesto; 6. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Novo mesto, Adamičeva ulica 2, 8000 Novo mesto; 7. Elektro Celje, DE Krško, Cesta 4. julij 32, 8270 Krško; 8. Komunala Trebnje d.o.o., Goliev trg 9, 8210 Trebnje; 9. Telekom Slovenije, Dostopovna omrežja, Operativa, TKO Osrednja Slovenija, Podbevškova ulica 17, 8000 Novo mesto; 10. GVO, d.o.o., Cigaletova 10, 1000 Ljubljana; 11. EVJ Elektroprom d.o.o., Loke pri Zagorju 22, 1412 Kisovec; 12. Občina Mirna - občinske ceste, Glavna cesta 28, 8233 Mirna; 13. ter za CPVO: - Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana. (2) Če se v postopku priprave OPPN 15 ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja tudi drugih nosilcev urejanja prostora, se jih v postopek vključi naknadno. (3) Nosilci urejanja prostora morajo v skladu z 58. členom ZPNačrt podati smernice in mnenja v 30 dneh od prejema vloge. V primeru, če kdo od navedenih nosilcev urejanja prostora v zakonsko določenem roku ne poda smernic, se bo štelo, da smernic nima, pri čemer mora načrtovalec upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi. Če kdo od navedenih nosilcev urejanja prostora v zakonsko določenem roku po prejemu zahtevka za izdajo mnenja, mnenja ne bo podal, bo občina skladno s prvim odstavkom 61. člena ZPNačrt nadaljevala s postopkom priprave OPPN. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 852 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN) Izdelavo OPPN financira Občina Mirna. 7. člen (začetek veljavnosti) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Sklep se objavi tudi na spletnih straneh občine Mirna. Številka: 350-0001/2018-2 Datum: 26. 4. 2018 Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan OBČINA NAKLO 321. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje enote NA7 Ob Krožišču - 1. faza Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, ZVO-1B 70/08, ZPNačrt-A 108/09, ZUPUDPP - 80/10, ZKZ-C 43/11, ZPNačrt-B 57/12, ZUPUDPP-A 57/12 in ZPNačrt-C 109/12, Odločba US 76/14, ZUUJFO 14/15 in 61/17 - ZUreP-2) ter 12. člena Statuta občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/15) je Občinski svet občine Naklo na svoji 21. redni seji, dne18.4.2018 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE ENOTE NA7 OB KROŽIŠČU - 1. FAZA I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu občine Naklo (Uradni list RS, št. 11/10, 48/10) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje enote NA7 Ob Krožišču - 1. faza (v nadaljevanju OPPN). 2. člen (namen OPPN) (1) Namen OPPN je določitev podrobnih pogojev za gradnjo dveh stanovanjskih stavb za namen bivanja in spremljevalnih dejavnosti, s pripadajočimi ureditvami prometnih in zunanjih površin ter komunalne infrastrukture. (2) Ta odlok določa prostorske ureditve znotraj območja OPPN in druge ureditve izven območja, ki so potrebne za gradnjo in obratovanje v območju urejanja. 3. člen (območje OPPN) (1) Območje urejanja se nahaja v naselju Naklo v Občini Naklo. Na severozahodni strani meji na obstoječe stanovanjske stavbe, na severovzhodnem delu ga omejuje lokalna cesta. Na južni, jugozahodni in jugovzhodni strani pa meji na nepozidan zelen prostor travniških in njivskih površin. (2) Meja širšega območja izhaja iz Občinskega prostorskega načrta občine Naklo; meja OPPN poteka po urejenih parcelnih mejah in opredeljuje ožje območje. Podlaga za določitev meje 1. faze je tretja točka 2. člena Pravilnika o vsebini obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS št. 99/07). (3) Območje urejanja obsega celotna zemljišča naslednjih parcel: 101/17, 101/27 in 101/32, vse k.o. Pivka. (4) Velikost celotnega območja, ki je predmet OPPN je cca 1.350 m2. 4. člen (vsebina in oblika OPPN) (1) OPPN vsebuje tekstualni del v obliki odloka in grafični del, ki obsega naslednje načrte: List 1 Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju - PNRP M=1:5000 List 2 Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju - GJI M=1:5000 List 3 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M=1:500 List 4 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M=1:2500 List 5 Zazidalna oziroma ureditvena situacija M=1:250 List 6 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M=1:250 List 6a Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v širšem območju M=1:1000 List 7 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave M=1:2500 List 8 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom M=1:1000 List 9 Načrt parcelacije M=1:250 (2) Grafični prikazi so izdelani na geodetskem načrtu (v nadaljevanju GN) izdelanem v merilu 1:500. (3) OPPN ima naslednje obvezne priloge: 1. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov; 2. Prikaz stanja prostora; 3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPPN; 4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora; 5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN; 6. Povzetek za javnost; 7. Odločba iz katere je razvidno, da okoljsko poročilo ni potrebno. 5. člen (uporabljeni izrazi in pojmi) V tem OPPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ter Občinskega prostorskega načrta občine Naklo. II. DOLOČBE PROSTORSKE UREDITVE Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 853 1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN 6. člen (opis prostorske ureditve) (1) Načrtuje se gradnja dveh stanovanjskih stavb za namen bivanja in spremljevalnih dejavnosti, postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditev dostopnih in zunanjih površin ter komunalne infrastrukture. (2) Z OPPN se ob upoštevanju nadrejenih aktov podrobneje določi arhitekturne, krajinsko arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev. Nova gradnja se komunalno opremi tako da se priključuje na obstoječo gospodarsko infrastrukturo. Uredi se dostop in navezava na javno prometno omrežje občine. (3) Gradnja in druge ureditve se s tem OPPN načrtujejo tako, da se varuje okolje, ohranja naravo, varuje naravne vire, ohranja krajevno tipologijo in prepoznavno podobo naselja, ter zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in obrambo. 2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 2.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji 7. člen (vplivi in povezave s sosednjimi območji) (1) OPPN obsega del prostorske enote NA7(*) za katero nadrejeni akt označuje podrobno namensko rabo: Stanovanjske površine (SS). (2) OPPN se priključuje na lokalno cesto: zbirna mestna ali krajevna cesta, odsek št.: 280212, križišče pri Boleru -Šola (v nadaljevanju: Glavna cesta). (3) Predvidena gradnja ne bo vplivala na sosednja območja stavbnih zemljišč (S) in kmetijskih zemljišč (K). 2.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin 8. člen (dopustne vrste objektov in ureditev glede na namen) (1) Dopustne so naslednje vrste objektov glede na namen: • 111 Enostanovanjske stavbe, z dopolnilnimi dejavnostmi, pri čemer mora imeti stavba več kot polovico prostora namenjenega stanovanju. (2) Dopustne so naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov in ureditve: • objekti, vodi in naprave infrastrukturnih omrežij, • majhna stavba: garaža, drvarnica, • lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt, • varovalna ograja in sosedska ograja, • podporni zid, • mala komunalna čistilna naprava, • nepretočna greznica, • rezervoar, • priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, • parkirišče, • pomožni komunalni objekti, • objekti za spremljanje stanja okolja ter • sadovnjaki, vrtovi in zelenjavni vrtovi. 9. člen (dopustne vrste gradenj in ureditev) Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj in ureditev: • rušitve in odstranitev objektov, • gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije in vzdrževalna dela, • spremembe namembnosti, • gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, • ureditve sadovnjakov, vrtov in zelenjavnih vrtov. 2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 10. člen (vrste, tipologija in oblikovanje objektov) (1) Stavbe: Načrtuje se gradnja dveh enostanovanjskih stavb za namen bivanja in spremljevalnih dejavnosti. Za spremljevalne dejavnosti velja: • - obseg dejavnosti nima prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje, • število zaposlenih, ne pogojuje dodatnih parkirišč, • dejavnost, ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila, gradbene stroje in zunanjih skladiščnih prostorov, • dejavnost ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom. (2) Tlorisna površina stavb: Stanovanjska stavba bo tlorisnih dimenzij 11,10 m x 9,20 m. Odstopanja so dovoljena v horizontalni smeri ±15%. Tloris je lahko v okviru max. gabaritov členjen. Tloris se lahko v okviru max. gabaritov presega z balkoni, izzidki, ki so iz gabarita stavbe zamaknjeni do 1,60 m. Kljub odstopanju se ohranja razmerje stranic min. 1:1,2. (3) Višinski gabariti stavb: Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, pri čemer je kolenčni zid visok največ 100 cm. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do predpisanega višinskega gabarita. Podstreha je lahko izkoriščena v dveh etažah, odprtine spodnje etaže podstrehe so lahko v obliki frčad ali strešnih oken, odprtine zgornje etaže podstrehe pa so lahko le v obliki strešnih oken. (4) Oblikovanje: Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči in vogalni poudarki v obliki stolpov, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij. (4) Materiali in barve: Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno. Fasade objekta morajo biti bele ali v svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv; živobarvne fasade niso dovoljene. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi. Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno. (5) Strehe: • Nad osnovnim tlorisom so dopustne dvokapnice, nad lomljenim pa tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu, v razponu od 36° do 45°. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice. • Ravna streha je dopustna nad delom objekta v primeru ureditve terase in nad vkopanim delom objekta. • Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitnosive, rjave ali rdeče barve. Dopustne so kritine, ki dajejo videz majhnih strešnikov. Svetle pločevinaste kritine, ki ne oksidirajo, kritine z močnim odsevom ter prosojne barvaste kritine niso dopustne. • Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi in ne smejo biti višje od nje. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 854 Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino in ne smejo biti višji od slemena. (6) Napušči: Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Napušč je za namen senčenja fasade lahko tudi oblečen in podaljšan. 11. člen (oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe. Kot prizidki na fasadah morajo biti nezahtevni in enostavni objekti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko nezahtevnega ali enostavnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha. Kot samostojni imajo nezahtevni in enostavni objekti lahko položnejši naklon oz. minimalni naklon (ravna streha), ali zaobljen profil. Dopustna je tudi kritina iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih steklu podobnih materialov in je lahko senčena z rastlinami. (2) Oblikovanje ograj: Ograje v območju križišč in prometnih priključkov ne smejo biti višje od 0.8 m in ne smejo segati v pregledno polje ceste. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti parceli, namenjeni gradnji in ne proti cesti. V kolikor se območje ograjuje z živo mejo, se uporabijo rastlinske vrste: zimzelena kalina (Ligustrum vulgare), rumeni dren (Cornus mas), navadni gaber (Carpinus betulus), navadna trdoleska (Euonymus europaeus) in navadni šipek (Rosa canina). Dvorišča slepih cest ni dopustno zapirati z ograjami; uvozi služijo kot obračališče. (3) Oblikovanje podpornih zidov: Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. 12. člen (lega objektov na zemljišču) (1) Nove stavbe se od parcelnih meja odmakne toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele namenjene gradnji. Lega objektov je razvidna iz grafičnega dela OPPN. Kota pritličja se določi z višinsko koto v toleranci +- 0,30 m glede na konfiguracijo terena v fazi projektiranja. Novogradnje sledijo gradbeni meji; to je črta določena v grafičnem prikazu, ki označuje skrajno mejo do katere lahko seže enostanovanjska stavba (nad terenom fasadni plašč in pod terenom zunanji rob objekta) oz. nezahtevni in enostavni objekt, na parceli namenjeni gradnji. OPPN opredeljuje naslednje gradbene meje: • območje za gradnjo stavb, • območje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. (3) Območje za gradnjo stavb Gradbena meja območja za gradnjo stavb je določena: • od roba cestnega sveta javnih cest najmanj 5,00m, • od meje sosednjih zemljišč najmanj 4,00m brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča, • od meje sosednjih zemljišč najmanj 2,50m s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča, (4) Območje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov Gradbena meja območja za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je določena: • od roba cestnega sveta javnih cest najmanj 5,00m, • od meje sosednjih zemljišč najmanj 1,50 m, brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča. (5) Odstopanja: Manjši odmik od cestnega telesa javnih cest je dopusten v soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja. Ograje so praviloma postavljene na posestne meje parcel, namenjenih gradnji, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta. (6) Faktorji: Faktor zazidanosti (FZ) 0,35 Delež odprtih bivalnih površin (OBP) 25% 13. člen (odprte in zelene površine) (1) Vrtove stanovanjskih stavb se ureja skladno s podobo naselja. Po končani gradnji izvajalec odstrani provizorije in odvečni gradbeni material ter uredi okolico. (2) Višinske razlike: Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih zemljiščih morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče površine. (3) Materiali: Uporabljajo se naravni materiali (kamen, les, rastline). Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna. (4) Zasaditev: Pri novih zasaditvah se prednostno sadi domorodne rastlinske vrste. • sajenje invazivnih rastlinskih vrst ni dopustno, • rastline se sadijo tako, da ne ovirajo dostopa do javne infrastrukture 14. člen (pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet) (1) Parkirne površine se predvidijo tako v garažah, kot na dvorišču. (2) Za posamezni objekt se predvideva po 2PM. 15. člen (parcela namenjena gradnji) (1) Parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene zemljiške parcele, na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu. (2) Velikost in oblika parcel namenjenih gradnji je razvidna iz grafičnega dela OPPN in do določitve dokončnih mej informativno obsega: P1 Parcela namenjena gradnji objekta S1 664 m2 P2 Parcela namenjena gradnji objekta S2 558 m2 P3 Parcela dostopne poti 84 m2 (3) Parcela se na terenu določi ob upoštevanju kakovosti obstoječih podatkov in v okviru dopustnih odstopanj, ki jih določajo predpisi s področja evidentiranja nepremičnin. (4) Posestne meje parcele namenjene gradnji morajo biti urejene pred izdajo gradbenega dovoljenja. (5) V kolikor bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnih kamnov, je le-te investitor dolžan na svoje stroške pri pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve postaviti v prvotno stanje. 3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 16. člen (opremljenost z gospodarsko infrastrukturo) (1) Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, naprav in objektov ter cestne Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 855 infrastrukture poteka v skladu z usmeritvami pristojnih upravljavcev prostora. (2) Prečenje vse komunalne infrastrukture, ki ni vezana na funkcioniranje objektov in naprav znotraj območja urejanja, je ob pridobitvi soglasja lastnika in upravljavca ostalih tangiranih vodov dopustno. (3) V območju OPPN se načrtujejo naslednji infrastrukturni vodi: • prometno omrežje, • odvodnjavanje padavinskih voda, • vodovodno omrežje, • kanalizacijsko omrežje, • elektroenergetsko omrežje, • plinovodno omrežje, • telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez, • odvoz odpadkov. 17. člen (prometne površine in obcestni prostor) (1) Dostopna pot: Območje OPPN se z dostopno potjo priključuje na Glavno cesto. Priključek oz. uvoz se zagotovi po parceli št. 201/27 k.o. Pivka. Skladno s tehničnimi predpisi se izvede na način, ki zagotoviti ustrezne elemente (obračalne radije, širino, prečne sklone) tako, da se omogoči dostop osebnih in intervencijskih vozil. (2) Obračanje se zagotovi na uvozih k posamezni stavbi. (3) Uvozi: Uvozi na parcele namenjene gradnji so shematsko prikazane v grafičnem delu. Glede na konfiguracijo terena in arhitekturo stavbe se uvozi locirajo in urejajo skladno s potrebami lastnika posameznega zemljišča. Dopustna je tudi gradnja in ureditev enega uvoza za dve stavbi. 18. člen (odvodnjavanje padavinskih voda) (1) Odtok iz uvozov, utrjenih in parkirnih površin se uredi tako, da ne prihaja do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode in ne prihaja do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin. Odtok s povoznih površin se uredi preko lovica olj. (2) Odvajanje padavinskih voda: Padavinske vode obravnavanega območja se ponika, pri tem so ponikovalnice locirane na posamezni parceli, namenjeni gradnji, izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. 19. člen (oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje) (1) OPPN predvideva dve možnosti: • Obstoječe sekundarno omrežje se v delu, ki poteka po parceli št. 101/17, k.o. Pivka prestavi tako, da bo omogočena gradnja stavbe, kot kaže grafični del OPPN. • Obstoječe sekundarno omrežje vodovoda - dovod do družbe Merkur, ki poteka po zemljišču predvidene ureditve območja OPPN se opusti in se s tem razbremeni celotno območje NA7(*). Dovodni vodovod, do območja skladišč Merkurja se na novo uredi z druge lokacije. V tem primeru se pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stavbe S1 tega OPPN sekundarno omrežje vodovoda družbe Merkur opusti, zgradi pa se nova navezava na parcelah št. 93/5 in 409/3, k.o. Pivka, kot kaže grafični del OPPN. (2) Obstoječe sekundarno vodovodno omrežje, na katerega se OPPN priključuje, poteka v Glavni cesti. Območje se priključuje na primarni vod. Vod se ustrezno podaljša, minimalno do lokacije predvidenega uvoza. Za vsako stavbo se predvidi samostojen vodovodni priključek. Mesto priključitve bo na Glavni cesti. Vsakemu porabniku se zagotovi možnost individualnega merilnega mesta. (3) Omrežje vodovoda se gradi s sodobnimi materiali in ustreznimi dimenzijami. Za pravilno dimenzioniranje se v fazi projektiranja pripravi hidravlični izračun. (4) Na omrežju javnega vodovoda se predvidijo hidranti namenjeni požarni varnosti. Vgradnja hidrantov mora biti na predpisanih razmakih, usklajeni z obstoječimi hidranti. (5) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljiščih parc. št. 406/11, k.o. Pivka. 20. člen (odvajanje in čiščenje odpadnih voda) (1) V območju OPPN je predviden ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode. (2) Do obratovanja javne fekalne kanalizacije na predmetnem območju lastniki objektov čiščenje odpadne vode zagotovijo v lastnih malih komunalnih čistilnih napravah, oz. v skupni mali komunalni čistilni napravi. Po pričetku obratovanja javne fekalne kanalizacije se začasne male komunalne čistilne naprave opustijo. Odvajanje odpadne vode v javno fekalno kanalizacijo mora biti neposredno. 21. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na območju OPPN ni prisotno elektrodistribucijsko omrežje v lasti Elektro Gorenjska d.d. Prostostoječa razdelilna omara se nahaja na sosednji parceli št. 101/14. (2) Novi porabniki na obravnavanem območju se napajajo iz obstoječe TP 239 Pivka preko obstoječe prosto stoječe razdeliine omare locirane na parceli št. 101/14, k.o. Pivka. Za priključevanje novih odjemalcev z električno energijo, se zgradi nove NN priključke iz obstoječe prosto stoječe razdeliine omare na parceli št. 101/14, k.o. Pivka do priključno merilnih omaric lociranih na parcelnih mejah posameznih objektov. Priključno merilne omarice morajo biti dostopne z javnih površin; njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja. NN omrežje se zgradi v elektro-kabelski kanalizaciji oziroma v kabelski izvedbi. (3) Za potrebe napajanja sosednih območij se preko območja OPPN položi dve dodatni cevi stigmafleks premera 110 mm. Točen način priključitve se določi v fazi projektiranja. (4) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je potrebno predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov, oziroma predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska. (5) V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti projekt prestavite, oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav. (6) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljiščih štev. 101/14 in 406/11 k.o. Pivka. 22. člen (plinovodno omrežje) (1) Obstoječe plinovodno omrežje oz. omrežje zvez, na katerega se OPPN priključuje, poteka v Glavni cesti. Objektoma se zagotovi samostojni plinovodni priključek. (2) Za priključitev mora investitor s sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 856 občini Naklo skleniti Pogodbo o priključitvi na plinovodno omrežje in Pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja zemeljskega plina. (3) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljiščih parc. št. 406/11, k.o. Pivka. 23. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Po severnem delu območja potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d. (KK, KKO, RNO), ki jih je potrebno pred pričetkom del označiti, prestaviti in ustrezno zaščititi. Prestavitve in zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav je potrebno projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji Telekoma Slovenije d.d. Za prestavitev obstoječih telekomunikacijskih naprav mora investitor pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zemljišč. (2) Telekomunikacijski vod poteka v kabelski kanalizaciji in se zagotovi za vsak objekt ločeno. Priključna točka je v kabelskem jašku ob naslovu Na Kalu 24, na parceli št. 101/4, k.o. Pivka. Ko bo v Glavni cesti položen ustrezen telekomunikacijski vod, se stavbi lahko priključujeta na vod v Glavni cesti. (3) Predvidena ureditev v primeru navezave na priključno točko na parceli 101/4, k.o. Pivka, poteka izven območja OPPN še po zemljiščih parc. št. 101/4 in 101/31, k.o. Pivka. V primeru navezave v Glavno cesto, pa izven OPPN poteka po cestni parceli 406/11, k.o. Pivka. 24. člen (ogrevanje in obnovljivi viri energije) (1) Za ogrevanje objektov se predvideva zemeljski plin, dopustna pa je tudi uporaba drugih, obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. (2) Morebitni alternativni vir energije se določi v kasnejših fazah. 25. člen (križanja in približevanja komunalnih vodov) Pri izgradnji prometne, komunalne in energetske infrastrukture je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih. 4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 26. člen (varovanje kulturne dediščine) (1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni. (2) Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. (3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. 5. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 27. člen (ohranjanje narave) Na območju OPPN ni evidentiranih enot ohranjanja narave. V bližini je Udin boršt - osameli kras, Geomorfološka, hidrološka in geološka naravna vrednota. Izvedba OPPN ne bo negativno vplivala na naravno vrednoto Udin boršt- osameli kras. 28. člen (varstvo zraka) V času gradnje ali urejanja se preprečuje prašenje z odkritih delov območja. Raznos materialov z gradbišča v primeru prevozov po javnih prometnih površinah je potrebno preprečevati tako, da se: • skrajša transportne poti na najmanjšo možno mero, • transportna vozila prekriva, • kadar prekrivanje ni mogoče se sipke materiale vlaži. 29. člen (varovanje tal) (1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. (2) Pri izvedbi del se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. (3) Izkopan material se sproti uporablja za vgrajevanje, oziroma se začasno deponira na mestu naslednje predvidene gradnje, postavitve ali ureditve. (4) Odlaganje okolju neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov z obveznim deponiranjem za bodoče investitorje se zagotovi na parcelah namenjenih gradnji. 30. člen (varovanje voda in zaščitni ukrepi) (1) V območju OPPN ni vodnih teles. V bližini pod pobočjem tik ob lokalni cesti vodi vodotok Dupelščica. (2) Območje OPPN ne posega v vodovarstvena območja. (3) Vsi posegi v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi procese poplavljanja in razlivanja na neurbaniziranih površinah), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. 31. člen (varstvo pred hrupom) (1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja. (2) Območje OPPN skladno s predpisom, ki opredeljuje mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju sodi v III. območje varstva pred hrupom. V tovrstnih območjih raven hrupa ne sme preseči mejnih vrednosti, ki znašajo 60 dB v dnevnem oziroma 50 dB v nočnem času. 32. člen (ravnaje z odpadki) (1) V območju se na krajevno običajen način uredi zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Za zbiranje oziroma ravnanje z odpadki se zagotovi skupno odjemno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 857 kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odpadno embalažo. Za zbiranje kuhinjskih in vrtnih odpadkov pa zabojnike za biološke odpadke ali pa kompostnike. (2) Velikost in količino zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov se naknadno določi v fazi soglasja k priključitvi posameznih objektov v soglasju s pooblaščeno organizacijo izvajalca ravnanja z odpadki. (3) V času gradbenih del je investitor dolžan zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralci gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem. Gradbeni odpadki se odlagajo na območju odlagališč, ki so registrirani za sprejem gradbenih odpadkov. 6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 33. člen (rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Z OPPN dodatne rešitve in ukrepi v zvezi z obrambo niso predvideni. (2) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Upošteva se projektni pospešek (ag) območja, ki je 0,2g. Vsi objekti morajo biti grajeni potresno varno. 34. člen (protierozijska in protiplazljiva zaščita) V območju OPPN ni evidentiranih naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena. 35. člen (varstvo pred požarom) (1) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni: • pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, • potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve, • neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila, • viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, (2) Požarna varnost obstoječih objektov se med gradnjo in po njej ne poslabša; zagotavljajo se neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila, ter viri vode za gašenje. (3) Požarno zaščito območja lahko investitor zagotavlja s hidranti, ki se vgradijo na predpisanih razmikih, skladno z obstoječimi hidranti. 7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 36. člen (etapnost izvedbe) (1) Gradnjo je dopustno izvesti v eni ali več etapah; etapnost ene gradnje je mogoča pod pogojem, da se le ta navezuje na obstoječe omrežje povezav in predstavlja smiselno zaključena celoto. (2) V kolikor se gradnja izvaja v več etapah, je pred gradnjo vsake stavbe potrebno predhodno zagotoviti ustrezno komunalno in prometno opremo, vključno s predpisanim številom parkirnih mest za ureditev, ki se bo realizirala. Investitorji OPPN-ja morajo pred pričetkom gradnje stanovanjskih objektov pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje za izgradnjo vse komunalne in cestne infrastrukture, predvidene v OPPN-ju. Dopustno je pridobivanje gradbenega dovoljenja komunalne in cestne infrastrukture, skupaj z gradbenim dovoljenjem za stavbo. (3) Ureditev dostopne poti se lahko izvaja samostojno, vendar kot predpogoj za gradnjo stanovanjskih stavb. 8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 37. člen (dopustna odstopanja) (1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja, če se poiščejo prostorsko, tehnološko, prometno, ekonomsko, geološko, hidrološko, geomehansko ali tehnično utemeljene oziroma primernejše rešitve. Odstopanja so možna pod pogojem, da ni ogroženo zavarovano območje, ter je zagotovljena požarna in zdravstvena varnost objektov in ljudi. (2) Za dopustna odstopanja po tem odloku se štejejo odstopanja infrastrukturnih objektov n grajenega javnega dobra ter križanja komunalnih vodov z lokalno cesto, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki rešitvi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto morajo investitorji oziroma upravljavci takega voda predhodno pridobiti soglasje investitorjev, upravljavca lokalne ceste oziroma upravljavcev tangiranih komunalnih vodov. (3) Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. (4) Kot dopustna odstopanja se štejejo tudi odstopanja velikosti objektov in odstopanja glede lege objektov, ki so predpisana s tem odlokom in so prikazana v grafičnem delu tega odloka. 9. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA 38. člen (prenehanje veljavnosti) (1) Odlok o OPPN preneha veljati v primeru, da ga pristojni organ občine razveljavi. (2) V primeru prenehanja veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s splošnimi in posebnimi določbami Občinskega prostorskega načrta občine Naklo. (3) Usmeritve glede odvajanja in čiščenja odpadnih vod: Do obratovanja javne fekalne kanalizacije na predmetnem območju lastniki objektov čiščenje odpadne vode zagotovijo v lastnih malih komunalnih čistilnih napravah, oz. v skupni mali komunalni čistilni napravi. Po pričetku obratovanja javne fekalne kanalizacije se začasne male komunalne čistilne naprave opustijo. Odvajanje odpadne vode v javno fekalno kanalizacijo mora biti neposredno. III. KONČNI DOLOČBI 39. člen (vpogled in nadzorstvo) (1) OPPN in priloge so na vpogled na pristojnem oddelku Občine Naklo. (2) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 858 40. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-0002/2017-19 Datum: 18.4.2018 Občina Naklo Marko Mravlja, župan OBČINA NAZARJE 322. Poslovnik Občinskega sveta Občine Nazarje Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJF0, 76/2016 -odl. US) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na svoji 27. seji dne 19.4.2018 sprejel POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE NAZARJE 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina poslovnika) Vsebina tega poslovnika so določbe, s katerimi je podrobneje urejena organizacija in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet), in sicer: • konstituiranje sveta, • pravice in dolžnosti članov sveta, • seje sveta, • akti sveta, • volitve in imenovanja, • razmerje med županom in svetom, • delo sveta v izrednih razmerah, • spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika. 2. člen (uporaba poslovnika) (1) Ta poslovnik se uporablja za delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles. (2) Če posamezne zadeve z delovnega področja delovnega telesa tako zahtevajo, se lahko način njegovega dela v teh zadevah v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktu o ustanovitvi ali s posebnim poslovnikom. (3) Za delo krajevnih odborov se primerno njihovim nalogam uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo seje sveta. 3. člen (javnost dela) (1) Delo sveta je javno. Za zagotavljanje javnosti dela sveta skrbi župan. (2) Javnost dela se zagotavlja: • z objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom informacije javnega značaja, na spletni strani občine, • zagotavljanjem informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam na njihovo zahtevo, • objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi, • z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, • z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, • z obvestili za javnost, • s posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja, • z navzočnostjo občanov, in • z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah ter • na druge načine. (3) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. (4) Podrobneje način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. 4. člen (seje sveta) (1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. (2) Redne seje se sklicujejo v skladu s terminskim programom sej sveta. (3) Izredna seja se skliče na zahtevo najmanj ene četrtine članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta) ali, če župan oceni, da je to potrebno zaradi nujnosti odločanja sveta. (4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. (5) Za sklic seje iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena ne veljajo rokovne omejitve, ki veljajo za sklic redne seje, razen za sklic izredne seje na zahtevo članov sveta, ko se uporabljajo roki, določeni z zakonom. (6) Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih.Za izvedbo slavnostne seje se ne uporabljajo določila tega poslovnika, marveč se jo praviloma izvede kot slavnostna prireditev. (7) Za slavnostno sejo članu sveta ne pripada sejnina. 5. člen (uporaba žiga) (1) Svet uporablja žig občine, ki je določen z Odlokom o grbu, zastavi in pečatu (UG ZSO, št. 2/96), v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa "OBČINSKI SVET". (2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. (3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. (4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. 2 Konstituiranje sveta 6. člen (konstituiranje sveta) (1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. (2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma v dvajsetih (20) dneh po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset (10) dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 859 (3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatur, s katerih so bili izvoljeni člani sveta in izvoljenega župana. 7. člen (dnevni red prve seje sveta) (1) Obvezni dnevni red prve seje sveta je: 1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, 2. poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana, 3. imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana, 4. poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, 5. poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana. (2) Če je bil županu potrjen mandat člana sveta, lahko predsedujoči na podlagi njegove ustne izjave, da bo opravljal funkcijo župana, razširi dnevni red prve seje s sklepom o ugotovitvi predčasnega prenehanja mandata člana občinskega sveta zaradi nezdružljivosti obeh funkcij in potrditvijo mandata nadomestnega člana sveta. (3) O obveznem dnevnem redu prve seje svet ne razpravlja in ne odloča. (4) Dnevni red prve seje praviloma vsebuje imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor. (5) Dnevni red prve seje predlaga prejšnji župan v skladu s tem členom in sklepi pripravljalnega sestanka iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika. (6) Postopek potrditve mandatov članov sveta in odločanje o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list oziroma kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur za župana določa zakon. 8. člen (imenovanje mandatne komisije) Na prvi seji svet izmed navzočih izvoljenih članov sveta najprej imenuje tri člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije predlaga predsedujoči, lahko pa vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler ni imenovanih vseh treh članov komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. 9. člen (prepoved odločanja o pritožbi zoper mandat župana) Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe - kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. 10. člen (slovesna prisega) Slovesna prisega župana se glasi: »Prisegam, da bom vestno in odgovorno v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Evropsko listino lokalne samouprave, zakonom, statutom občine in občinskimi predpisi opravljal/a dolžnosti župana/nje spoštoval/a interese in potrebe lokalne skupnosti in deloval/a za blaginjo občank in občanov ter napredek in razvoj Občine Nazarje. 11. člen (komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji seji. 3 Pravice in dolžnosti članov sveta 12. člen (pravice in dolžnosti članov sveta) (1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. (2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. (3) Član sveta ima pravico: • predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, • predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; • glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; • sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; • predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. (4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. (5) Član sveta ima pravico do sejnine v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta in do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. 13. člen (pravice svetniških skupin) (1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta. (2) Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov. 14. člen (podatki in pojasnila) (1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave podatke in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. (2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni članu sveta omogočiti seznanitev s podatki in mu dati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. 15. člen (pobude in vprašanja članov sveta) (1) Član sveta daje pobude in zastavlja vprašanja v pisni obliki ali ustno. (2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za pobude in vprašanja članov. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 860 (3) Pobude in vprašanja morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da pobude oziroma vprašanje ustrezno dopolni. (4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri (3) minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet (5) minut. (5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. (6) Pri obravnavi pobud in vprašanj morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na pobude in vprašanja. (7) Na seji se odgovarja na vse pobude in vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi pobud in vprašanj članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. (8) Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezne pobude in vprašanja odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na pobude in vprašanja, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. 16. člen (zahteva za dodatna pojasnila) (1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. (2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. 17. člen (udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih) (1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. (2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. (3) Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje sveta, sejnina ne pripada. (4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. 4 Seje sveta 4.1 Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji 18. člen (sklic seje) (1) Seje sveta sklicuje župan v skladu: • s programom dela sveta, • na zahtevo najmanj ene četrtine članov sveta, • glede na potrebe odločanja na svetu. (2) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. 19. člen (vabilo) (1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje sedem (7) dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. (2) Vabilo za sejo sveta se pošlje tudi županu, podžupanu in direktorju občinske uprave ter v vednost predsedniku nadzornega odbora občine in medijem. Javnost se obvesti z objavo vabila na spletni strani občine. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo. (3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po elektronski pošti, po pošti v fizični obliki pa, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik ali če občinska uprava ne razpolaga z elektronskim naslovom prejemnika. 20. člen (poročevalci in vabljeni) (1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. (2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. 21. člen (izredna seja) (1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta. (2) V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, se poda zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. (3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih (7) dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma tisti član sveta, ki ga pooblastijo za sklic in vodenje seje. (4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti poslano članom sveta najkasneje pet (5) dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 19. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. (5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. 22. člen (dopisna seja) (1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o kadrovskih zadevah, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa v fizični ali elektronski obliki. Glasovanje o predlaganem sklepu se izvede z osebnim Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 861 glasovanjem s podpisom ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). (2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. (3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina članov, ki je glasovala. (4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. 23. člen (predlog dnevnega reda) (1) Dnevni red seje sveta predlaga župan. (2) Dnevni red lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta. (3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. (4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. (5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. 24. člen (vodenje seje) (1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). (2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. (3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. 4.2 Zagotavljanje javnosti dela sveta 25. člen (zagotavljanje javnosti seje) (1) Javnost seje sveta se praviloma zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na seji in z navzočnostjo javnosti v prostoru, v katerem seja sveta poteka. (2) Prisotnost na seji občinskega sveta morajo občani najaviti tri dni pred sejo. V primeru, da bi se najavilo večje število občanov, ki bi jim težko omogočili prisotnost na seji, se lahko zagotovi javnost seje z neposrednim video prenosom seje na drugi lokaciji. (3) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. (4) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. (5) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. 26. člen (izključitev javnosti) (1) Predsedujoči predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. (2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. 4.3 Potek seje 27. člen (ugotavljanje navzočnosti) (1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti in koliko članov sveta je navzočnost potrdilo s podpisom na listi navzočnosti. (2) Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. (3) Predsedujoči nato ugotovi, da je svet sklepčen in se seja lahko začne. Če svet ni sklepčen predsedujoči ugotovi, da sklic seje ni bil uspešen in je treba sejo sklicati ponovno. (4) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. 28. člen (odločanje o zapisniku prejšnje seje) (1) Preden svet določi dnevni red redne seje, potrdi zapisnik prejšnje seje in zapisnike prej izvedenih sej, ki še niso bili potrjeni. (2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. (3) Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa ustrezno spremenjen in dopolnjen. (4) Svet na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov. 29. člen (dnevni red) (1) Svet na začetku seje določi dnevni red. (2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. (3) Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo takoj za točko "potrditev zapisnika". (4) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. (5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. (6) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, ali je ni Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 862 obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna. (7) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda potrdi svet dnevni red seje v celoti. 30. člen (vrstni red obravnave točk dnevnega reda) (1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem dnevnem redu. (2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno ali pozneje. 31. člen (razprava) (1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. (2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset (10) minut. (3) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst (15) minut. (4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri (3) minute. (5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri (3) minute. 32. člen (opomin) (1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. (2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. 33. člen (kršitve poslovnika) (1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. (2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. (3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet (5) minut. 34. člen (prekinitev seje sveta) (1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. (2) Predsedujoči lahko prekine sejo, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. (3) Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da svet ni več sklepčen, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. (4) Predsedujoči prekine sejo, če z ukrepi, določenimi s tem poslovnikom, ne more zagotoviti nemotenega nadaljevanja seje. (5) V vseh primerih prekinitve seje predsedujoči določi, kdaj se bo nadaljevala. (6) Če je seja prekinjena zato, ker svet ni več sklepčen, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. 35. člen (začetek seje, odmor in konec) (1) Seje sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti (17) uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. (2) Predsedujoči odredi petnajst (15) minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. (3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog člana sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset (30) minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. (4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. (5) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. 36. člen (preložitev) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. 4.4 Vzdrževanje reda na seji 37. člen (red na seji) (1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. (2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 863 38. člen (ukrepi za zagotovitev reda na seji) (1) Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: • opomin, • odvzem besede, • odstranitev s seje ali z dela seje. (2) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. (3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. (4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. (5) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. (6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. (7) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. (8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. 4.5 Odločanje 39. člen (sklepčnost) (1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. (2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. (3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. 40. člen (odločanje na seji sveta) Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla 'ZA' njen sprejem oziroma, če je 'ZA' sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. 41. člen (glasovanje) (1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. (2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. (3) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. (4) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. (5) K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo 'ZA' sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo 'PROTI' sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. (6) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. 42. člen (javno in poimensko glasovanje) (1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem. (2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. (3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi 'ZA' ali 'PROTI'. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. 43. člen (tajno glasovanje) (1) Tajno se glasuje z glasovnicami. (2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave. (3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. (4) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. (5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. (6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev 'ZA' in 'PROTI'. 'ZA' je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, 'PROTI' pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo 'ZA' ali besedo 'PROTI'. (7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. (8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. (9) Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. 44. člen (izid glasovanja) (1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. (2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: • datumu in številki seje sveta, • predmetu glasovanja, • sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, • številu razdeljenih glasovnic, • številu oddanih glasovnic, • številu neveljavnih glasovnic, • številu veljavnih glasovnic, • številu glasov 'ZA' in število glasov 'PROTI'oziroma pri glasovanju o kandidatih, številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 864 • ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan. (3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. 45. člen (ponovitev glasovanja) (1) Če član sveta ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. (2) O utemeljenosti in ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. 4.6 Zapisnik seje sveta 46. člen (vsebina zapisnika seje sveta) (1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. (2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. (3) Potrjeni zapisnik seje sveta se kot dokumentarno gradivo hrani trajno v dosjeju seje, na kateri je bil sestavljen. V dosje je treba vložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. 47. člen (zapisnik seje sveta) (1) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. (2) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. (3) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletni strani občine. (4) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. 48. člen (posnetek seje sveta) (1) Seja se zvočno snema, razen če to ni mogoče zaradi tehničnih razlogov. Zvočni posnetek seje sveta služi za namen priprave zapisnika seje in za naknadno preverjanje dejanskega vsebinskega poteka seje ter vsebine izjav udeležencev seje. (2) Član sveta ima pravico poslušati zvočni posnetek seje. Drug udeleženec javne seje mora za to dobiti dovoljenje predsedujočega. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. (3) Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega posnetka seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje (v nadaljevanju: magnetogram). Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. (4) Zvočni posnetek seje se trajno hrani v elektronski obliki v dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. (5) Nedovoljeno je vsako drugačno nepooblaščeno avdio in video snemanje s telefoni, tablicami ali drugimi napravami. 49. člen (ravnanje z gradivom sveta) (1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom. (2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. 50. člen (vpogled v gradivo) (1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise, elektronske posnetke in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi opravljanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. O zavrnitvi vpogleda v gradiva ima član sveta pravico pritožbe na župana, ki o zadevi odloči s sklepom. (2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. 4.7 Strokovno in administrativno delo za svet 51. člen (strokovno in administrativno delo za svet) (1) Za strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave. (2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. 5 Delovna telesa občinskega sveta 52. člen (komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) (1) Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov, praviloma na prvi seji. (2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov. (3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: • svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, • opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, • svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, • pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 865 ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, • obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. 53. člen (stalna delovna telesa) Stalna delovna telesa sveta so naslednji odbori in komisija: • odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, • odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, • odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, • statutarno pravna komisija. 54. člen (odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti) (1) Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ima 5 članov. Svet imenuje predsednika in 2 člana izmed članov sveta in 2 izmed drugih občanov. (2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarskih dejavnosti in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. (3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. (4) Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarskih dejavnosti in javnih služb družbenih dejavnosti. 55. člen (odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe) (1) Odbor za gospodarske dejavnosti, varstvo okolja in gospodarske javne službe ima 5 članov. Svet imenuje predsednika in 2 člana izmed članov sveta in 2 člana izmed drugih občanov. (2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarskih dejavnosti, varstva okolja in gospodarskih javnih služb, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. (3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. (4) Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju gospodarskih dejavnosti, varstva okolja in gospodarskih javnih služb. 56. člen (odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami) (1) Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ima 5 članov. Svet imenuje predsednika in 2 člana izmed članov sveta in 2 izmed drugih občanov. (2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju urejanja prostora in gospodarjenja z nepremičninami, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. (3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. (4) Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju urejanja prostora in gospodarjenja z nepremičninami. 57. člen (statutarno pravna komisija) (1) Statutarno pravna komisija sveta ima 5 članov. Svet imenuje predsednika in 3 člane izmed članov sveta ter 1 občana praviloma z izobrazbo pravne stroke. (2) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema svet. (3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi splošnimi akti občine. (4) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. (5) Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. 58. člen (občasna delovna telesa) Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. 59. člen (imenovanje članov odborov in komisij) Člane stalnih odborov in komisije imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, praviloma na drugi redni seji v mandatu. 60. člen (skupna delovna telesa) Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. 61. člen (delo delovnega telesa) (1) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan vse nadaljnje pa predsednik. (2) Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. (3) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. (4) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri (3) dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 866 (5) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov. (6) Glasovanje v delovnem telesu je javno. (7) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. (8) Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. 6 Akti sveta 6.1 Splošne določbe 62. člen (splošni akti občine in drugi akti sveta) (1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: • poslovnik občinskega sveta, • proračun občine in zaključni račun, • planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, • odloke, • odredbe, • pravilnike, • navodila. (2) Svet sprejema sklepe, stališča, mnenja, soglasja in druge akte v skladu z zakonom in statutom občine. 63. člen (predlagalna pravica) (1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan. (2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. (3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. 64. člen (sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine) (1) Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo predlogov splošnih aktov občine je treba predloge statuta občine, odlokov, proračuna, prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja objaviti na spletni strani občine, v katalogu informacij javnega značaja, najpozneje sedem (7) dni pred sejo sveta, na kateri bo izvedena splošna razprava, in javnost pozvati, da v roku trideset ( 30) dni na način, določen z objavo, sporoči morebitne pripombe in predloge. (2) Predlog splošnega akta se v roku iz prejšnjega odstavka pošlje subjektom, katerih sodelovanje določa zakon in statut občine ter subjektom, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se jih vsebina splošnega akta tiče, s pozivom k predložitvi pripomb in predlogov najpozneje v roku, določenem v prejšnjem odstavku. (3) Objavi splošnega akta občine na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja in dopisu iz prejšnjega odstavka se priloži povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi vprašanji, ki zadevajo predlog splošnega akta in njegovimi cilji. (4) Po končani obravnavi iz prvega in drugega odstavka tega člena pripravi občinska uprava osnutek poročila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo vpliva pripomb in predlogov na vsebino predloga splošnega akta in ga predloži predlagatelju. (5) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih, se objavi na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja in hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občine, skupaj z izvirnikom sprejetega splošnega akta. 65. člen (podpis in hramba aktov, ki jih sprejema svet) (1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. (2) Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. 6.2 Postopek za sprejem odloka 66. člen (vsebina predloga odloka) (1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in njihovo obrazložitev. (2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. (3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. 67. člen (obravnava predloga odloka) (1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. (2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. 68. člen (razprava o predlogu odloka) (1) Predlog odloka se pošlje članom sveta sedem (7) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. (2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. 69. člen (prva obravnava) (1) V prvi obravnavi predloga odloka se opravi splošna razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. (2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku. (3) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. (4) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom. 70. člen (priprava besedila za drugo obravnavo) (1) Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. (2) Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo obravnavo ustrezno upoštevati pripombe in predloge javnosti, ali jih utemeljeno zavrniti. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 867 (3) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi odloka ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih je sestavni del predloga odloka za drugo obravnavo. 71. člen (druga obravnava) (1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. (2) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. (3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj 3 (tri) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali župan. (4) Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. (5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. (6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. 72. člen (sprejem amandmaja, člena odloka in odloka) (1) Amandma, člen odloka, in odlok so v celoti sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. (2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. 73. člen (sprejem splošnih aktov občine) (1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. (2) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. (3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. 74. člen (sprejem splošnih aktov občine do prenehanja mandata) (1) Svet mora do prenehanja mandata zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. (2) Če posamezen postopek ni končan, se izjemoma lahko nadaljuje v novem mandatu sveta, če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan in član sveta, če je bil predlagatelj splošnega akta, in če tako na predlog župana odloči svet. (3) Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava. 6.3 Hitri postopek za sprejem odlokov 75. člen (hitri postopek za sprejem odlokov) (1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. (2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. (3) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. (4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki in postopki iz 64. člena, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. (5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. (6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. 6.4 Skrajšani postopek za sprejem odlokov 76. člen (skrajšani postopek za sprejem odlokov) (1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre: • za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, • prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z zakonom, • uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, • spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, • prečiščena besedila splošnih aktov občine. (2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. (3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. 6.5 Objava splošnega akta občine 77. člen (objava splošnega akta občine) (1) Župan objavi splošni akt občine v Uradnem glasilu slovenskih občin najprej šestnajsti dan po sprejemu, če svetu ni dan predlog oziroma obvestilo o pobudi za razpis referenduma o njem. (2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko župan nemudoma objavi odlok o proračunu občine, zaključni račun proračuna ter splošni akt, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. (3) Statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in drugi predpisi občine pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, če ni v njih drugače določeno. (4) Če je predlog za razpis referenduma o splošnem aktu ali obvestilo o pobudi dano v roku, določenem z zakonom, župan pa je ta splošni akt že objavil, je razpis referenduma možen, če splošni akt še ni začel veljati. Župan je dolžan nemudoma po prejemu predloga ali pobude za razpis referenduma preklicati objavo splošnega akta. 6.6 Postopek za sprejem proračuna 78. člen (predlog proračuna občine) (1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih (30) dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v šestdesetih (60) dneh po izvolitvi sveta. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 868 (2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. (3) V okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave: • temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, • načrtovane politike občine, • oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih, • okvirni predlog finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, • načrt razvojnih programov • načrt nabav. (4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. (5) Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih (7) dni predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. (6) Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. 79. člen (javna razprava) (1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 30 dni. (2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. (3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. 80. člen (obravnava predloga proračuna) (1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. (2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. (3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine. (4) Za obravnavo pripomb in predlogov občanov k predlogu proračuna in pripravo poročila se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo sodelovanje javnosti pri pripravi splošnega akta občine oziroma odloka. 81. člen (dopolnjen predlog proračuna občine) (1) Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. (2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. (3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. 82. člen (predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine) (1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. (2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. (3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. (4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. 83. člen (uskladitev predloga proračuna občine) (1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. (2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. (3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve. (4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. (5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. (6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. (7) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. (8) Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 84. člen (začasno financiranje) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 869 začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 85. člen (rebalans proračuna občine) (1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. (2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. (3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. 6.7 Postopek za sprejem prostorskih aktov 86. člen (postopek za sprejem prostorskih aktov) (1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. (2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. (3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. 87. člen (postopek za sprejem obvezne razlage) (1) Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določbe splošnega akta. (2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. (3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. (4) Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. (5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del splošnega akta in se objavi v uradnem glasilu občine. 6.8 Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta 88. člen (postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta) (1) Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. (2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev odloka, tako določi svet. (3) Uradno prečiščeno besedilo določi svet z glasovanjem brez obravnave. (4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. 7 Volitve in imenovanja 89. člen (volitve in imenovanja) (1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. (2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina članov sveta, ki so glasovali. (3) Če se o kandidatu oziroma več kandidatih glasuje tajno se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. Svet lahko opravi tajno glasovanje, če je bilo prevzetih toliko glasovnic, kolikor mora biti navzočih članov sveta, da je sklepčen. 90. člen (glasovanje o kandidatih) (1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. (2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. (3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. (4) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. (5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda 'ZA' ali 'PROTI'. (6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. 91. člen (ponovno glasovanje) (1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. (2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. (3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. 7.1 Postopek za razrešitev 92. člen (postopek za razrešitev) (1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. (2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje ali na predlog člana sveta. Če predlagatelj Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 870 razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. (3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev, sicer je ni dovoljeno uvrstiti na dnevni red seje sveta. (4) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša se lahko pisno opredeli o predlogu razrešitve do seje sveta. (5) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. (6) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev. (7) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. 7.2 Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine 93. člen (postopek za odstop) (1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. (2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja zakon. (3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles sveta, imenovani izmed drugih občanov, člani nadzornega odbora in drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. (4) Izjava o odstopu iz tretjega odstavka tega člena mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom. 8 Razmerje med županom in občinskim svetom 94. člen (razmerja med županom in občinskim svetom) (1) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. (2) Župan skrbi za zakonitost dela sveta in je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev. 95. člen (izvajanje odločitev občinskega sveta) (1) Župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave na vsaki redni seji sveta poročajo o izvrševanju sklepov sveta. (2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. (3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. 9 Delo sveta v izrednem stanju 96. člen (delo sveta v izrednih razmerah) (1) V izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. (2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. 10 Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika 97. člen (spremembe in dopolnitve poslovnika) (1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. (2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. 98. člen (razlaga poslovnika) (1) Če pride do dvoma razumevanja vsebine posamezne določbe poslovnika, med sejo sveta razlaga poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. (2) Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. (3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči svet. 11 Prehodna in končna določba 99. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta Občine Nazarje (Ur. glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 10/2010). 100. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0007/2014-27 Datum: 19.4.2017 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 323. Odlok o prvi spremembi proračuna Občine Nazarje za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP) in 17.člena Statuta Občine Nazarje ( UG SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na 27. redni seji, dne 19. 4. 2018 sprejel Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 871 ODLOK O PRVI SPREMEMBI PRORAČUNA OBČINE NAZARJE ZA LETO 2018 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen V Odloku o proračunu Občine Nazarje za leto 2018 (UG SO, št. 59/2017 z dne 22.12.2017 ) se spremeni 2. člen in se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni pod kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR RebPR2018A A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.932.021,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.497.104,00 70 DAVČNI PRIHODKI 1.999.064,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.615.344,00 703 Davki na premoženje 323.100,00 704 Domači davki na blago in storitve 60.600,00 706 Drugi davki 20,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 498.040,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 249.690,00 711 Takse in pristojbine 2.300,00 712 Globe in druge denarne kazni 2.100,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 243.950,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 293.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 71.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 222.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 126.917,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 126.917,00 78 PREJETA SREDSTVA IZ EU IN IZ DRUGIH DRŽAV 15.000,00 783 Prejeta sredstva iz proračuna EU 15.000,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.693.575,00 40 TEKOČI ODHODKI 1.119.869,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 155,051,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 26.585,00 402 Izdatki za blago in storitve 906.923,00 403 Plačila domačih obresti 1.310,00 409 Rezerve 30.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 920.911,00 410 Subvencije 32.150,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 580.200,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 83.930,00 413 Drugi tekoči domači transferi 224.431,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.451.395,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.451.395,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 201.400,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 28.400,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 173.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -777.975,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 57.417,00 50 ZADOLŽEVANJE 57.417,00 500 Domače zadolževanje 57.417,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 184.952,00 55 ODPLAČILA DOLGA 184.952,00 Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 872 550 Odplačila domačega dolga 184.952,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -905.510,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -127.535,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 778.455,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 1.308.535,06 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in pod konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -pod kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Nazarje. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin . Številka: 032-0007/2014-27 Datum: 19.4.2017 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 324. Zaključni račun proračuna Občine Nazarje za leto 2017 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07- ZSDPO, 109/08, 49/09 in 11/11) in 73. člena Statuta Občine Nazarje (UG SO, št. 59/2017) je občinski svet na 27. redni seji, dne 19.4.2018 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE NAZARJE ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Nazarje za leto 2017. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Nazarje za leto 2017 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Nazarje za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa so tudi načrti razvojnih programov, v katerih so podani prikazi podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen V splošnem delu je podan prikaz realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v letu 2017 v naslednji višini: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.843.510,47 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.575.420,15 70 DAVČNI PRIHODKI 1.907.630,15 700 Davki na dohodek in dobiček 1.537.314,00 703 Davki na premoženje 317.774,94 704 Domači davki na blago in storitve 54.969,26 706 Drugi davki -2.428,05 71 NEDAVČNI PRIHODKI 667.790,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 277.911,39 711 Takse in pristojbine 2.545,66 712 Globe in druge denarne kazni 1.659,02 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 385.673,93 72 KAPITALSKI PRIHODKI 138.278,02 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 87.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 51.278,02 74 TRANSFERNI PRIHODKI 129.812,30 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 129.812,30 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.456.187,02 40 TEKOČI ODHODKI 797.167,32 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 160.062,05 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 22.888,52 402 Izdatki za blago in storitve 568.146,96 403 Plačila domačih obresti 4.117,87 409 Rezerve 41.951,92 41 TEKOČI TRANSFERI 839.642,75 410 Subvencije 27.649,79 Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 873 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 517.791,53 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 72.500,86 413 Drugi tekoči domači transferi 221.700,57 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 581.885,54 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 581.885,54 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 237.491,41 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 22.635,58 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 214.855,83 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 387.323,45 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 55.990,00 50 ZADOLŽEVANJE 55.990,00 500 Domače zadolževanje 55.990,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 78.633,62 55 ODPLAČILA DOLGA 78.633,62 550 Odplačila domačega dolga 78.633,62 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 364.679,83 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -22.643,62 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -387.323,45 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA (31.12.2016 - del 9009 Splošni sklad za drugo) 943.932,60 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Nazarje za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-00072014-27 Datum: 27.4.2017 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 325. Sklep o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu Na podlagi določil, 43. in 99. člena ter tretjega odstavka 101. člena Zakona o socialnem varstvu - uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 3/07 UPB2 in naslednji), 36. in 40. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09, 6/12) in 17. člena Statuta Občine Nazarje,( UG SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na 27. redni seji dne 19.4. 2018 sprejel SKLEP O SOGLASJU K CENI SOCIALNO VARSTVENE STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOMU 1. člen Občina Nazarje daje soglasje k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu za leto 2018, ki jo je predlagal izvajalec storitve, Center za socialno delo Mozirje, v višini 15,00 EUR na efektivno uro. 2. člen Za uporabnike, ki so občani Občine Nazarje, znaša cena efektivne ure za opravljeno storitev pomoč družini na domu 6,04 EUR, razlika se subvencionira iz občinskega proračuna. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 3. 2018 dalje. Številka: 032-0007/2014-27 Datum: 19.4.2017 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 326. Soglasje k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za odvajanje komunalne odpadne vode v Občini Nazarje Občinski svet Občine Nazarje na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), 42. člena Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Nazarje (UG SO, št. 9/14) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) na svoji 27. redni seji dne 19. 4. 2018, daje naslednje Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 874 SOGLASJE K SPREMEMBI CENE STORITVE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA ZA ODVAJANJE KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI NAZARJE 1. člen Občinski svet Občine Nazarje daje izvajalcu javne službe varstva okolja za odvajanje komunalne odpadne vode v Občini Nazarje, soglasje k spremembi cene storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja za odvajanje komunalne odpadne vode in sicer: • za 3,9 % znižanje omrežnine. Znižana cena omrežnine znaša 3,8535 EUR/mesečno za DN < 20; cena je osnova tudi za izračun omrežnine tudi za ostale premere vodomerov. Davek na dodano vrednost po stopnji 9,5% ni zajet v ceni. 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0007/2014-27 Datum: 19.4.2017 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 327. Soglasje k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Nazarje Občinski svet Občine Nazarje na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), 42. člena Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Nazarje (UG SO, št. 9/14) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) na svoji 27. redni seji dne 19. 4. 2018, daje naslednje SOGLASJE K SPREMEMBI CENE STORITVE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA ZA OSKRBO S PITNO VODO V OBČINI NAZARJE 1. člen Občinski svet Občine Nazarje daje izvajalcu javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v občini Nazarje, soglasje k spremembi cene storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja za oskrbo s pitno vodo - oskrba s pitno vodo v Občini Nazarje, in sicer: • za 2,1% povišanje omrežnine. Povišana cena omrežnine znaša 5,5028 EUR/mesečno za DN < 20; cena je osnova tudi za izračun omrežnine tudi za ostale premere vodomerov. Davek na dodano vrednost po stopnji 9,5% ni zajet v ceni. 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0007/2014-27 Datum: 19.4.2017 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan OBČINA RADENCI 328. Zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2017 Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 - ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 - ZUKN, 107/10, 110/11 - ZDIU12, 104/12 - ZIPRS1314, 14/13, 46/13 - ZIPRS1314-A, 82/13 - ZIPRS1314-C, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 -ZIPRS1415-A, 95/14 - ZIPRS1415-C, 14/15 -ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 63/95 - ORZLS19, 73/95 - odl. US, 9/96 -odl. US, 39/96 - odl. US, 44/96 - odl. US, 26/97, 70/97, 78/97 - ZIPRS-A, 10/98, 34/98 - ZIPRS-B, 68/98 - odl. US, 74/98, 59/99 - odl. US, 70/00, 28/01 - odl. US, 87/01 - ZSam-1, 51/02, 108/03 - odl. US, 72/05, 21/06 - odl. US, 14/07 - ZSPDPO, 60/07, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 24. redni seji, dne 24. 4. 2018 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE RADENCI ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2017. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Radenci za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov ter o njihovi realizaciji v tem letu. Proračun Občine Radenci za leto 2017 je bil realiziran v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 4.479.856 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.303.400 70 DAVČNI PRIHODKI 3.331.979 Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 875 700 Davek na dohodek in dobiček 2.664.353 703 Davki na premoženje 424.956 704 Domači davki na blago in storitve 242.670 71 NEDAVCNI PRIHODKI 971.421 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 774.263 711 Takse in pristojbine 3.185 712 Globe in druge denarne kazni 9.048 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 30.418 714 Drugi nedavčni prihodki 154.506 72 KAPITALSKI PRIHODKI 30.556 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 30.556 73 PREJETE DONACIJE 3.719 730 Prejete donacije iz domačih virov 3.719 74 TRANSFERNI PRIHODKI 142.181 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 142.181 741 Transferni prihodki iz drž.proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 4.596.243 40 TEKOCI ODHODKI 1.509.456 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 190.403 401 Prispevki delodajalca za socialno varnost 29.466 402 Izdatki za blago in storitve 1.242.756 403 Plačilo domačih obresti 5.609 409 Rezerve 41.222 41 TEKOCI TRANSFERI 1.964.225 410 Subvencije 18.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.022.897 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 177.398 413 Drugi tekoči domači transferi 745.930 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 901.454 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 901.454 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 221.108 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 69.798 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 151.310 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (PRORAČUNSKI PRESEŽEK) (I.-II.) -116.387 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 700.000 50 ZADOLŽEVANJE 700.000 500 Domače zadolževanje 700.000 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 110.924 55 ODPLAČILA DOLGA 110.924 550 Odplačila domačega dolga 110.924 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 472.689 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 589.076 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 116.387 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 755.169 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4103-0001/2018 Datum: 25. 4. 2018 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan 329. Odlok o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Radenci Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1 A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 61/17 - GZ), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16 in 15/17 - odl. US), 3. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/14) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 24. redni seji dne 24.04.2018 sprejel Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 876 ODLOK O NAČINU IZVAJANJA OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZBIRANJA DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU RADENCI I. Splošne določbe 1. člen (namen odloka) Ta odlok določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju tudi: javna služba) na celotnem območju Občine Radenci (v nadaljevanju tudi: odlok). 2. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določajo: 1. organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe, 2. vrste in obseg storitev javne službe ter njena prostorska razporeditev, 3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, 5. viri financiranja, oblikovanje cen, obračun in plačilo storitev javne službe, 6. vrste objektov, naprav in opreme, potrebnih za izvajanje javne službe, 7. nadzor nad izvajanjem javne službe, 8. kazenske določbe in 9. prehodne ter končne določbe. 3. člen (cilji javne službe) Cilji javne službe po tem odloku so: 1. povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavljati (omogočati) dostop do storitev javne službe, 2. dosegati cilje republiških operativnih programov s področja varstva okolja in ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, 3. zagotavljati podatke, poročati in obveščati pristojne službe ter javnost o ravnanju s komunalnimi odpadki, 4. zagotavljati načelo, da stroške javne službe plača njihov povzročitelj in 5. zagotavljati izdelavo in sprejem letnih ter dolgoročnih programov ukrepov na področju izvajanja javne službe. 4. člen (subjekti izvajanja javne službe) Subjekti izvajanja javne službe so: 1. Občina Radenci (v nadaljevanju tudi: občina, koncendent), 2. izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju tudi: izvajalec), 3. povzročitelji komunalnih odpadkov na območju občine (v nadaljevanju: povzročitelj), 4. imetniki komunalnih odpadkov na območju občine. 5. člen (opredelitev pojmov) (1) Posamezni pojmi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: 1. izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je s strani občine izbran izvajalec za izvajanje navedene javne službe, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ali zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo; 2. povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je lahko: (a) fizična oseba, kot izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov iz gospodinjstva (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj iz gospodinjstva), (b) pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kot izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov iz trgovine, proizvodne, poslovne, storitvene ali druge dejavnosti ali javnega sektorja (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj iz dejavnosti); 3. imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna oseba, ki ima odpadke v posesti; 4. odpadek je določena snov ali predmet, ki ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ga ima v posesti zavrže, namerava ali mora zavreči. Odpadek je uvrščen v eno od skupin odpadkov, klasifikacijskega seznama odpadkov; 5. komunalni odpadek (v nadaljevanju tudi: odpadek) je odpadek iz gospodinjstev (v nadaljevanju: odpadki iz gospodinjstva) ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz trgovine, proizvodne, poslovne, storitvene ali druge dejavnosti ali javnega sektorja (v nadaljevanju: odpadki iz dejavnosti); 6. ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije komunalnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ter prepuščajo ali oddajajo izvajalcu javne službe ločeno od drugih komunalnih odpadkov; 7. nenevarne frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju tudi: nenevarne frakcije oziroma nenevarni odpadki) so nenevarni odpadki iz tabele 1, priloge 1, tega odloka; 8. nevarne frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju tudi: nevarne frakcije oziroma nevarni odpadki) so nevarni odpadki iz tabele 2, priloge 1, tega odloka in imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja odpadke. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki; 9. mešani komunalni odpadki so komunalni odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov; 10. odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna embalaža, ki nastaja, kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih ali kot tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnost in javnega sektorja; 11. biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane (v nadaljevanju tudi: biološki odpadki); 12. kosovni odpadki so komunalni odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 07, iz tabele 3, priloge 1 tega odloka, ki se zaradi svoje narave, velikosti, oblike ali teže ne uvrščajo niti med nenevarne ali nevarne frakcije niti niso primerni za prepuščanje med mešane komunalne odpadke; 13. ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 877 takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov ter delovanje trgovca ali posrednika; 14. zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim razvrščanjem in predhodnim skladiščenjem, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov; 15. ločeno zbiranje je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo oziroma sestavo odpadkov, tako da se olajša posamezno vrsto obdelave odpadkov; 16. oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom; 17. prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadkov; 18. obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki postopek pri postopkih predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se lažje ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo; 19. obdelava mešanih komunalnih odpadkov je njihova mehansko-biološka obdelava, s katero se zagotovijo izločanje odpadkov, primernih za recikliranje in aerobna ali anaerobna obdelava mešanih komunalnih odpadkov (ali kombinacija obeh) in predhodno ali poznejše izločanje odpadkov, primernih za energetsko predelavo ali predelavo v trdno gorivo. Za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se ne šteje izločanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov; 20. predelava je postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v obratu, v katerem so bili predelani ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so pripravljeni za izpolnitev te funkcije; 21. recikliranje je postopek predelave, v katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni ali drug namen; 22. odstranjevanje je postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije; 23. zbirno mesto odpadkov je mesto, na katerem je nameščena namenska oprema za zbiranje odpadkov, v katero povzročitelji neovirano odlagajo odpadke; 24. prevzemno mesto odpadkov je mesto, na katerem povzročitelji prepuščajo po vnaprej določenem letnem razporedu izvajalcu odpadke v za to namenjeni namenski opremi za zbiranje odpadkov; 25. zbiralnica ločenih frakcij (v nadaljevanju tudi: zbiralnica) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije prepuščajo; 26. zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije oddajajo in prepuščajo; 27. premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij; 28. zbirni center pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica določenih vrst komunalnih odpadkov v okviru izvajanja javne službe zbiranja komunalnih odpadkov; 29. center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je kot naprava ali več povezanih naprav namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki; 30. odlagališče je naprava za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem odpadkov na ali v tla (podzemno), vključno z internim odlagališčem, kjer povzročitelj odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in odlagališčem, ki se stalno, to je več kot eno leto, uporablja za začasno skladiščenje odpadkov; 31. oprema za zbiranje odpadkov so namenski zabojniki, kontejnerji, tipizirane vrečke izvajalca, sodi, posode, hoboki in druga predpisana oprema za zbiranje posameznih vrst odpadkov (v nadaljevanju: oprema za zbiranje odpadkov); 32. javna prireditev je javna prireditev v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja. 33. Program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami na območju občine Radenci je program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami na območju občine, ki ga za posamezno koledarsko leto pripravi koncesionar, sprejme pa pristojni občinski organ in s katerim se podrobneje določi operativno izvajanje javne službe na podlagi tega odloka ter podrobnejša vsebina ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami za posamezno koledarsko leto (v nadaljevanju: Program) (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. (3) Pojmi, uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi, tudi v kolikor nasprotujejo ali imajo drugačen pomen kot pojmi v tem odloku. 6. člen (strokovno-tehnične naloge javne službe) (1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali pogodbo z izvajalcem niso prenesene na izvajalca, opravlja občinska uprava. (2) Pristojni organ Občine Radenci za gospodarske javne službe varstva okolja skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem. (3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca so: • strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo načrtovanih infrastrukturnih ureditev; • zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja; Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 878 • zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe; • pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe. 7. člen (subsidiarno ukrepanje) (1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti. (2) Izvajalec je v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter zagotoviti oddajo teh odpadkov v obdelavo, v skladu s predpisi. (3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina od povzročitelja čezmerne obremenitve okolja pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov. 8. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja in izvajanja gospodarskih javnih služb. II. Organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe 9. člen (oblika izvajanja javne službe) (1) Občina zagotavlja izvajanje javne službe s podelitvijo koncesije. Koncesija se podeli v skladu s koncesijskim aktom. (2) Do podelitve nove koncesije opravlja javno službo dosedanji izvajalec. 10. člen (območje izvajanja javne službe) Javna služba se izvaja na celotnem območju občine, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javnih služb, koncesijske pogodbe ter navodili občine in izvajalca, na način, da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem. III. Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev 11. člen (vrste javne službe) Javna služba po tem odloku je: • zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov. 12. člen (obseg javne službe) (1) Javno službo mora zagotoviti izvajalec na način, da se iz celotnega snovnega toka odpadkov izločajo posamezne vrste nenevarnih in nevarnih frakcij, kosovni odpadki, biološki odpadki ter mešani komunalni odpadki. (2) Izvajalec mora za izločanje: • nenevarnih frakcij zagotoviti njihovo ločeno zbiranje: • na prevzemnih mestih, • v zbiralnicah ločenih frakcij in • v zbirnem centru; • nevarnih frakcij zagotoviti njihovo ločeno zbiranje: • v premični zbiralnici nevarnih frakcij in • v zbirnem centru; • kosovnih odpadkov zagotoviti njihovo ločeno zbiranje: • na prevzemnih mestih in • v zbirnem centru; • bioloških odpadkov zagotoviti njihovo ločeno zbiranje: • na prevzemnih mestih in • v zbirnem centru; • mešanih komunalnih odpadkov zagotoviti njihovo ločeno zbiranje: • na prevzemnih mestih in • v zbirnem centru. (3) Vse zbrane odpadke mora izvajalec prepustiti in/ali oddati v obdelavo, odlaganje in/ali odstranjevanje, v skladu s predpisi ali navodili občine. (4) Javna služba zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov obsega tudi druge storitve, ki so potrebne za nemoteno izvajanje te javne službe. (5) Podrobneje se vrste in način zbiranja posameznih vrst odpadkov iz 2. odstavka tega člena določi v Programu 13. člen (druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe) Za nemoteno izvajanje javne službe mora izvajalec zagotoviti tudi: • opremo za zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov, • vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter drugih sredstev, namenjenih izvajanju javne službe, tako, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost, • poročanje občini in drugim pristojnim službam o izvajanju javne službe, • redno in pravočasno obveščanje uporabnikov, s pomembnimi informacijami na področju izvajanja javne službe, • objavljanje podatkov, ki se nanašajo na izvajanje javne službe, • da uporabniki pravočasno dobijo odgovore na njihove pobude in/ali pritožbe, • oblikovanje predlogov cen javne službe oziroma njihove spremembe v skladu s predpisi, • obračunavanje storitev javne službe njihovim uporabnikom, v skladu z veljavnimi ceniki, • obračunavanje pristojbin in drugih prispevkov, če so le-ti uvedeni s predpisom ter dogovorjeni s koncesijsko pogodbo, • vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo, skladno s predpisi, • izdelovanje letnih in dolgoročnih programov ravnanja z odpadki ter jih posredovati občini v obravnavo in sprejem, • obveščanje pristojnih organov o kršitvah uporabe storitev javne službe, • sklepanje pogodb za uporabo javnih dobrin oziroma uporabo storitev javne službe z njihovimi uporabniki (velja za izvirne povzročitelje iz dejavnosti) in • nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe. 14. člen (program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami) (1) Podrobnejša vsebina ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami se za posamezno koledarsko leto določi s Programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami na območju Občine Radenci (v nadaljevanju: Program). Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 879 (2) Program za naslednje koledarsko leto pripravi izvajalec in ga do 1. novembra posreduje občini v sprejem (razen v letu, ko se podeljuje koncesija). (3) Program obsega podatke o: • naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe, • celotni količini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju izvajanja javne službe in količinah posameznih vrst odpadkov, • opremi za zbiranje posameznih vrst odpadkov, • lokacijah zbiralnic ločenih frakcij, lokacijah zbiranja nevarnih frakcij s premično zbiralnico ter lokaciji zbirnega centra, • pogostosti prevzemanja frakcij na prevzemnih mestih, v zbiralnicah in zbirnem centru, • prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih, • prevzemanju nevarnih frakcij s premično zbiralnico, • vzdrževanju in čiščenju zabojnikov ter ukrepih za preprečevanje onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnem centru, • rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja povzročiteljev komunalnih odpadkov o načinu zbiranja ločenih frakcij, drugih komunalnih odpadkov ter odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov, na podlagi dogovora z občino, • razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnicah za izločanje ločenih frakcij in drugih vrst komunalnih odpadkov, • načinu oddajanja ločenih frakcij, ki so odpadna embalaža, družbi za ravnanje z odpadno embalažo in količini te embalaže • drugih podatkih in informacijah v skladu s tem odlokom ter ostalimi predpisi. 17. člen (uporaba storitev javne službe) (1) Uporaba storitev javne službe po tem odloku je obvezna za vse povzročitelje odpadkov. (2) Povzročitelji odpadkov so uporabniki storitev javne službe. 18. člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj: • pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb (kot lastnik, uporabnik in/ali upravljavec stavbe); • pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost (kot lastnik, uporabnik in/ali upravljavec stavbe); • pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje odpadkov. (2) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev. (3) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (4) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (5) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku. (6) Uporaba storitev javne službe je obvezna tudi za vse lastnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju občine in jo uporabljajo občasno, oziroma v tej stavbi nimajo stalnega ali začasnega bivališča. V tem primeru uporabljajo storitve v obsegu, kot je določeno v tretjem odstavku 25. člena tega odloka. (7) Podatke o uporabnikih storitev javne službe vodi izvajalec v registru uporabnikov storitev javne službe (v nadaljevanju: register). Na zahtevo pristojnega organa občine je izvajalec dolžan omogočiti vpogled v register. Podatki iz registra se nanašajo na ime, priimek in naslov uporabnikov storitev javne službe ter embalažo za zbiranje odpadkov oziroma prepuščanje na prevzemnih mestih. Podatki v registru se lahko spremenijo na podlagi: • pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe, • ugotovitev izvajalca in • ugotovitev nadzornih organov občine. Spremembe se lahko nanašajo na ime, priimek in naslov uporabnika storitev javne službe ter spremembo embalaže za zbiranje odpadkov. Izvajalec ob vsaki spremembi podatkov v registru uskladi zbiranje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami, ki ga upošteva naslednji mesec. 19. člen (obveščanje povzročiteljev) Izvajalec mora izvirne povzročitelje iz gospodinjstev najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o: • ločenem zbiranju odpadkov v skladu s tem odlokom, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnem centru in v premični zbiralnici nevarnih frakcij, • lokaciji zbirnega centra in njegovem obratovalnem času, • času in načinu zbiranja nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov ter • drugih pogojih za zbiranje odpadkov. IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 20. člen (pogoji, ki jih mora zagotoviti občina) Za izvajanje javne službe mora občina zagotoviti: • izvajanje javne službe v skladu s predpisi, • prostor za postavitev zbiralnic ločenih frakcij, • prostor za zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij, • prostor za postavitev zbirnega centra (zemljišče), kolikor ni določeno drugače, • dovozne poti do mest prevzemanja odpadkov ter prevoz teh odpadkov na svojem območju, • cene storitev, ki bodo zagotavljale ob normalnem poslovanju ustrezen obseg in kvaliteto storitev javne službe ter vzdrževanje objektov in naprav za izvajanje javne službe, da se bo ob upoštevanju Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 880 časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranjala njihova vrednost, • sankcioniranje povzročiteljev odpadkov, ki ne uporabljajo storitve javne službe in uporabnike storitev, ki ravnajo v nasprotju s predpisi in tem odlokom, • sankcioniranje nepooblaščenih oseb, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajale storitve javne službe na območju občine, • pisno obveščanje izvajalca o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov, • nadzor nad izvajanjem javne službe. 1. Pogoji zbiranja in prepuščanja odpadkov 21. člen (pravne osnove za zbiranje odpadkov) Vse odpadke zbirajo njihovi povzročitelji ločeno na izvoru njihovega nastajanja, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javne službe, koncesijske pogodbe ter navodili občine in izvajalca. 22. člen (vrste odpadkov) Povzročitelji ločeno zbirajo in izvajalcu javne službe prepuščajo naslednje vrste odpadkov: • nenevarne frakcije (tabela 1, priloge 1, tega odloka), • nevarne frakcije (tabela 2, priloge 1, tega odloka), • kosovne odpadke (tabela 3, priloge 1, tega odloka), • biološke odpadke (tabela 3, priloge 1, tega odloka) in • mešane komunalne odpadke (tabela 3, priloge 1, tega odloka). 23. člen (obveznost ravnanja izvirnega povzročitelja iz gospodinjstva) Izvirni povzročitelj iz gospodinjstva mora: • ločeno zbirati posamezne vrste odpadkov, kot je določeno s tem odlokom in navodili izvajalca, • ločeno zbrane odpadke do prepustitve in/ali oddaje izvajalcu hraniti tako, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje ter • ločeno prepuščati ali oddajati izvajalcu posamezne vrste odpadkov, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javne službe ter določili tega odloka. 24. člen (obveznost ravnanja izvirnega povzročitelja iz dejavnosti) Izvirni povzročitelj iz dejavnosti mora: • v prostorih, kjer deluje ali opravlja dejavnost, zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov, kot je določeno s tem odlokom in navodili izvajalca, • do prepustitve ali oddaje izvajalcu, odpadke hraniti tako, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje ter • ločeno prepuščati ali oddajati izvajalcu posamezne vrste odpadkov, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javne službe ter določili tega odloka. 25. člen (oprema za zbiranje in prepuščanje odpadkov) (1) Povzročitelji morajo ločeno zbirati in prepuščati posamezne vrste odpadkov samo v opremi, ki je namenjena za njihovo zbiranje in je določena s Programom. (2) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in papirja ter papirne embalaže v tipiziranih vrečkah izvajalca je dovoljeno samo za izvirne povzročitelje iz gospodinjstva, do katerih ni omogočen dostop specialnega vozilo izvajalca za zbiranje in prevoz teh odpadkov. Najmanjše število tipiziranih vrečk za vsako vrsto odpadka posebej je določeno v Programu. (3) Vsi lastniki, uporabniki ali upravljavci vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri le-ti nimajo stalnega ali začasnega prebivališča (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva), morajo biti vključeni v zbiranje mešanih komunalnih odpadkov kot je to določeno v Programu. (4) Izvirni povzročitelji iz dejavnosti za zbiranje komunalnih odpadkov uporabljajo zabojnike za zbiranje posameznih vrst odpadkov, izjemoma tipizirane vrečke za mešane komunalne odpadke ob občasno povečanih količinah teh odpadkov. (5) Vsak nov uporabnik storitev, ki se prijavi na odvoz odpadkov, prejme od izvajalca, v skladu s tem odlokom in v dogovoru z njim potrebno opremo za zbiranje odpadkov. (6) Če ima povzročitelj več odpadkov, kot to dopušča volumen njegove opreme za zbiranje odpadkov, si mora priskrbeti večjo ali dodatno opremo za zbiranje te vrste odpadka ali pa odpadke prepustiti v zbirnem centru, če ta omogoča njihovo prevzemanje, le-to pa je dovoljeno. (7) Povzročitelji odpadkov lahko na svoje stroške opremo za zbiranje odpadkov menjavajo, pri čemer izvajalec obračun storitev javne službe upošteva v naslednjem mesecu. (8) Čiščenje in vzdrževanje opreme za zbiranje odpadkov morata zagotavljati povzročitelj in izvajalec. Program čiščenja in vzdrževanja opreme za zbiranje odpadkov je določen s Programom. (9) Podrobneje se oprema za zbiranje posameznih vrst odpadkov ter minimalne zahteve glede opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov glede na tip povzročitelja določi v Programu. 26. člen (zbirno mesto) (1) Za čas do prevzema odpadkov morajo povzročitelji zagotoviti, da je oprema za zbiranje odpadkov nameščena na zbirnem mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih površinah in tako, da povzročitelji, ki v objektu bivajo ali v njem izvajajo dejavnost neovirano zbirajo odpadke ter jih odlagajo v opremo za zbiranje odpadkov. (2) Če zbirnega mesta ni možno urediti na površini, ki je v lasti povzročitelja, lastnika ali upravljavca objekta v katerem odpadki nastajajo, lahko pristojni organ Občine Radenci določi namestitev opreme za zbiranje odpadkov na javni površini, če iz njihove vloge sledi, da ob tem objektu ni primernih drugih površin ter da namestitev opreme za zbiranje odpadkov v tem objektu ni možna. (3) Brskanje po zabojnikih na zbirnem mestu in skupnem zbirno-prevzemnem mestu ter odnašanje oziroma odtujevanje odpadkov iz njih je prepovedano, razen za izvajalca in nadzorne organe občine. 27. člen (načrtovanje zbirnega mesta) (1) Pri načrtovanju zbirnega mesta pri novih stanovanjskih ter poslovnih stavbah in naseljih, pri prenovah ter spremembah namembnosti objektov je treba upoštevati pogoje tega odloka. (2) Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede načrtovanega zbiranja odpadkov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojni organ občine, s tem, da le-ta predhodno pridobi mnenje izvajalca. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 881 28. člen (vzdrževanje zbirnega mesta) (1) Za urejenost in čistočo zbirnih mest skrbijo povzročitelji, ki skrbijo tudi za skupna zbirno - prevzemna mesta razen, če onesnaženje povzroči izvajalec pri prevzemanju odpadkov. (2) V večstanovanjskih stavbah, kjer so imenovani upravljavci, izvajajo obveznosti iz prejšnjega odstavka leti, razen, če onesnaženje povzroči izvajalec pri prevzemanju odpadkov. 29. člen (mesta prepuščanja odpadkov) (1) Izvirni povzročitelji iz gospodinjstva lahko prepuščajo odpadke na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnem centru in v premični zbiralnici nevarnih frakcij. (2) Izvirni povzročitelji iz dejavnosti lahko prepuščajo odpadke samo na prevzemnih mestih, pod določenimi pogoji pa tudi v zbirnem centru. 30. člen (pristojnost izvajalca) Odpadke, za katere se ravnanje ureja v skladu s tem odlokom, lahko zbira in prevaža samo izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. 2. Pogoji za zbiranje odpadkov na prevzemnih mestih 31. člen (vrste odpadkov) (1) Na prevzemnih mestih izvajalec zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov, predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu. (2) Povzročiteljem je na prevzemnih mestih prepovedano prepuščanje katerihkoli odpadkov, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo na prevzemnih mestih. 32. člen (pogoji zbiranja) (1) Izvajalec zbira in prevaža odpadke s posebnimi vozili in opremo, ki zagotavljajo praznjenje opreme za zbiranje odpadkov, nalaganje odpadkov, njihov prevoz in razlaganje brez prahu, čezmernega hrupa ter raztresanja oziroma razlitja odpadkov. (2) Če pride pri zbiranju odpadkov do onesnaženja prevzemnega mesta oziroma mesta praznjenja opreme za zbiranje odpadkov in nalaganja odpadkov ali njihove okolice, mora izvajalec na svoje stroške zagotoviti odstranitev teh odpadkov ter očistiti onesnažene površine. (3) Če pride pri zbiranju odpadkov do ugotovljene poškodbe opreme za zbiranje odpadkov, mora izvajalec na svoje stroške popraviti poškodbe oziroma zagotoviti drugo opremo za zbiranje odpadkov. (4) V primeru, da cesta, ki vodi do prevzemnih mest ne omogoča dovoza za specialna vozila izvajalca za zbiranje odpadkov, si mora uporabnik v dogovoru z izvajalcem zagotoviti ustrezno število vrečk za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in papirja in jih na dan prevzemanja dostaviti na prevzemno mesto. Najmanjše število tipiziranih vrečk za vsako vrsto odpadka posebej je določeno v Programu. (5) Izvajalec je dolžan izpraznjeni zabojnik za odpadke vrniti na prevzemno mesto. (6) Izvajalec mora ugotavljati nepravilno uporabo opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov. V primeru kršitve mora izvajalec kršilca prijaviti pristojnim nadzornim službam občine. (7) Evidenco o tipih, barvah, volumnih in številu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov na prevzemnih mestih vodi izvajalec v registru. 33. člen (določitev lokacije prevzemnega mesta) (1) Prevzemno mesto odpadkov za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov določi izvajalec, najkasneje ob začetku uporabe storitev javne službe, z vpisom uporabnika v register. V primeru, da izvajalec in povzročitelj ne uspeta v soglasju določiti prevzemnega mesta, le-to določi pristojni občinski nadzorni organ. (2) Prevzemno mesto za odpadke mora biti dostopno vozilom za neoviran prevzem odpadkov, urejeno na prostem in je lahko istočasno tudi mesto praznjenja zabojnikov v vozilo ter nalaganje tipiziranih namenskih vrečk izvajalca. (3) Prevzemno mesto je praviloma lahko oddaljeno največ 5 metrov od mesta praznjenja zabojnikov oziroma nalaganja tipiziranih namenskih vrečk izvajalca. (4) Prevzemno mesto za odpadke je lahko na javni površini, lahko pa je tudi na površini, ki je v lasti uporabnika, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem teh odpadkov. (5) Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnikov oziroma nalaganja tipiziranih vrečk izvajalca ne sme biti stopnic ali drugih večjih ovir. 34. člen (termini in čas zbiranja odpadkov) (1) Izvajalec zbira odpadke na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto odpadka določeni z letnim koledarjem odvozov odpadkov in ga povzročitelji prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje koledarsko leto. (2) V primeru sprememb terminov zbiranja odpadkov med koledarskim letom, izvajalec pripravi nov letni koledar odvoza odpadkov in ga posreduje povzročiteljem najmanj 14 dni pred prvim zbiranjem. (3) V primeru izpada zbiranja odpadkov na prevzemnih mestih, v skladu z letnim koledarjem odvozov, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest, mora izvajalec o vzrokih izpada ter o novih terminih pravočasno (vsaj 1 dan prej ali isti dan oziroma odvisno od dogodka) obvestiti povzročitelje, na krajevno običajni način. (4) Povzročitelji morajo zagotoviti, da je oprema za zbiranje odpadkov na prevzemnem mestu samo v času, ki je z letnim koledarjem odvozov odpadkov ali drugim naznanilom občine ali izvajalca določen za njihov prevzem (najkasneje do 6. ure zjutraj na dan zbiranja). 35. člen (brskanje po zabojnikih na prevzemnem mestu) Brskanje po zabojnikih na prevzemnem mestu in odnašanje oziroma odtujevanje odpadkov iz njih je prepovedano, razen za izvajalca in nadzorne organe občine. 3. Pogoji prevzemanja odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij 36. člen (vrste odpadkov) (1) V zbiralnici ločenih frakcij izvajalec zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 882 (2) Če se zbiranje posamezne vrste odpadka zagotavlja na prevzemnih mestih izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstva, teh vrst odpadkov ni potrebno zbirati v zbiralnici. (3) Povzročiteljem je v zbiralnicah prepovedano prepuščanje katerihkoli odpadkov, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo v zbiralnicah ločenih frakcij. 37. člen (pogoji zbiranja) (1) Izvajalec zbira in prevaža odpadke s posebnimi vozili in opremo, ki zagotavljajo praznjenje opreme za zbiranje odpadkov, nalaganje odpadkov, njihov prevoz in razlaganje brez prahu, čezmernega hrupa ter raztresanja oziroma razlitja odpadkov. (2) Če pride pri zbiranju odpadkov do onesnaženja zbiralnice oziroma mesta praznjenja opreme za zbiranje odpadkov in nalaganja odpadkov ali njihove okolice, mora izvajalec na svoje stroške zagotoviti odstranitev teh odpadkov ter očistiti onesnažene površine. (3) Če pride pri zbiranju odpadkov do ugotovljene poškodbe opreme za zbiranje odpadkov, mora izvajalec na svoje stroške popraviti poškodbe oziroma zagotoviti drugo opremo za zbiranje odpadkov. 38. člen (določitev lokacij zbiralnic) (1) Zbiralnice morajo biti na posameznem območju občine postavljene sorazmerno gostoti poselitve na tem območju, tako, da je po ena zbiralnica za največ 500 prebivalcev s stalnim bivališčem na tem območju. (2) Lokacije zbiralnic določita v dogovoru občina in izvajalec. (3) Občina mora zagotoviti, da so zbiralnice na lokacijah, ki omogočajo nemoten dostop povzročiteljem za prepuščanje odpadkov, prav tako pa tudi specialnim vozilom izvajalca za njihovo zbiranje ter prevoz. 39. člen (vzdrževanje zbiralnic) Izvajalec mora zbiralnice vzdrževati tako, da: • povzročitelji lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste odpadkov lahko prepustijo v zbiralnici, • se odpadki prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba in obdelava, skladno s predpisi, • na njihovih lokacijah ne prihaja do onesnaževanja okolja. 40. člen (termini zbiranja odpadkov) Izvajalec zbira odpadke v zbiralnicah v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov odpadkov in ga povzročitelji prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje koledarsko leto. 41. člen (register podatkov) Lokacije zbiralnic, vrste odpadkov, ki jih zbira izvajalec v posameznih zbiralnicah ter oprema za zbiranje v posamezni zbiralnici, vodi izvajalec v registru zbiralnic ločenih frakcij, za posamezno koledarsko leto pa se določijo v Programu. 42. člen (uporaba zbiralnic za povzročitelje iz dejavnosti) Izvirni povzročitelj iz dejavnosti ne sme prepuščati komunalnih odpadkov v zbiralnici ločenih frakcij. 43. člen (brskanje po zabojnikih v zbiralnici) Brskanje po zabojnikih v zbiralnicah in odnašanje oziroma odtujevanje odpadkov iz njih je prepovedano, razen za izvajalca in nadzorne organe občine. 4. Pogoji zbiranja odpadkov v zbirnem centru 44. člen (vrste odpadkov) (1) V zbirnem centru izvajalec zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu. (2) Povzročiteljem je v zbirnem centru prepovedano prepuščanje katerihkoli odpadkov, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo v zbirnem centru. 45. člen (določitev lokacije zbirnega centra) Občina mora zagotoviti prepuščanje odpadkov v zbirnem centru na lokaciji, ki omogoča nemoten dostop povzročiteljem za prepuščanje posameznih vrst odpadkov, ki jih lahko prepustijo v zbirnem centru, prav tako pa tudi dovoz specialnim vozilom izvajalca za njihovo zbiranje ter prevoz. 46. člen (upravljanje z zbirnim centrom) Zbirni center upravlja izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. 47. člen (ravnanje s kosovnimi odpadki v zbirnem centru) Kosovne odpadke večjih dimenzij, ki niso primerni za pripravo za ponovno uporabo oziroma predelavo, mora povzročitelj pred oddajo oziroma prepustitvijo v zbirnem centru naprej razstaviti na posamezne nenevarne in nevarne frakcije v skladu s predpisom o odpadkih. 48. člen (termini zbiranja) Izvajalec zbira odpadke v zbirnem centru v dneh in času, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov odpadkov in ga povzročitelji prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje koledarsko leto. 49. člen (register podatkov) Vrste odpadkov in opremo za njihovo zbiranje vodi izvajalec v registru zbirnega centra, za posamezno koledarsko leto pa se določijo v Programu. 50. člen (vzdrževanje zbirnega centra) Izvajalec mora zbirni center vzdrževati tako, da: • povzročitelji lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste odpadkov lahko odložijo v zbirnem centru, • se odpadki prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba in obdelava, skladno s predpisi, • na njegovi lokaciji ne prihaja do onesnaževanja okolja. 51. člen (uporaba zbirnega centra za povzročitelje iz dejavnosti) Izvirni povzročitelj iz dejavnosti ne sme prepuščati komunalnih odpadkov v zbirnem centru, razen pod določenimi pogoji, na podlagi dogovora med občino in izvajalcem. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 883 52. člen (brskanje po zabojnikih in kontejnerjih) Brskanje po zabojnikih in kontejnerjih v zbirnem centru in odnašanje oziroma odtujevanje odpadkov iz njih je prepovedano, razen za izvajalca in nadzorne organe občine. 5. Pogoji zbiranja odpadkov s premično zbiralnico nevarnih frakcij 53. člen (vrste odpadkov) (1) V premični zbiralnici izvajalec zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu. (2) Povzročiteljem je v premični zbiralnici prepovedano prepuščanje katerihkoli odpadkov, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo s premično zbiralnico nevarnih frakcij. 54. člen (pogoji zbiranja) (1) Izvajalec mora najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico, opremljeno v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga, zagotoviti od izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstev ločeno zbiranje nevarnih frakcij iz tabele 2, priloge 1 tega odloka. (2) V premični zbiralnici mora nevarne frakcije prevzemati oseba izvajalca, ki je usposobljena za ločeno zbiranje nevarnih frakcij in izpolnjuje pogoje iz predpisov, ki urejajo prevoz nevarnega blaga. (3) Izvajalec mora prevoz nevarnih frakcij opravljati skladno s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnih snovi. (4) Izvajalec mora pri zbiranju nevarnih frakcij zagotoviti, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov, • na kraju zbiranju ne prihaja do onesnaževanja okolja ter • je možna obdelava zbranih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. 55. člen (določitev lokacije premične zbiralnice) (1) Zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico njihovim povzročiteljem zagotavlja izvajalec, na lokacijah, ki so določene v Programu. (2) Lokacije za zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico določi občina. (3) Mesta prevzemanja nevarnih frakcij s premično zbiralnico morajo biti na dostopnih in vidnih lokacijah za uporabnike storitev javne službe ter specialno vozilo izvajalca. 56. člen (termini in čas zbiranja) (1) Izvajalec zbira nevarne frakcije s premično zbiralnico v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov odpadkov in ga povzročitelji prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje koledarsko leto. (2) Če je premična zbiralnica nevarnih frakcij tovorno vozilo mora postanek na posamezni lokaciji trajati vsaj eno uro, pri čemer se lokacije določijo tako, da je prepuščanje nevarnih frakcij omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev. 57. člen (obveščanje javnosti) (1) Izvajalec mora izvirne povzročitelje iz gospodinjstev obvestiti o času in načinu prevzema s premično zbiralnico najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij s pisnim obvestilom in na svoji spletni strani. (2) Obvestilo vsebuje tudi seznam odpadkov, ki se zbirajo s premično zbiralnico nevarnih frakcij in navodila za njihovo prepuščanje. 58. člen (uporaba zbiralnic za povzročitelje iz dejavnosti) Izvirni povzročitelj iz dejavnosti ne sme prepuščati nevarnih frakcij v premični zbiralnici, izvajalcu pa je prepovedano zbiranje nevarnih frakcij od povzročiteljev iz dejavnosti. 6. Pogoji prevzemanja kosovnih odpadkov 59. člen (vrste odpadkov) Izvajalec zbira kosovne odpadke, ki jih podrobneje določi v Programu. 60. člen (pogoji zbiranja) Prevzem kosovnih odpadkov izvaja izvajalec v zbirnem centru in neposredno od izvirnega povzročitelja iz gospodinjstva. Način in pogostost zbiranja od izvirnega povzročitelja iz gospodinjstva se določi v Programu. 61. člen (obveščanje javnosti) (1) Izvajalec mora izvirne povzročitelje iz gospodinjstev obvestiti o času in načinu prevzemanja kosovnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem teh odpadkov s pisnim obvestilom in na svoji spletni strani v kolikor kosovne odpadke zbira v akciji zbiranja. (2) Obvestilo vsebuje tudi seznam odpadkov, ki se zbirajo kot kosovni odpadki in navodilo za njihovo zbiranje. 7. Pogoji zbiranja odpadkov na javnih prireditvah 62. člen (obveznost zbiranja odpadkov) (1) Organizator javne prireditve mora zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov, ki nastajajo na prireditvi, v skladu z določili tega odloka. Vse stroške ravnanja z odpadki na javni prireditvi nosi organizator javne prireditve. (2) Organizator javne prireditve mora v sodelovanju z izvajalcem na prostoru javne prireditve za čas njenega trajanja namestiti zabojnike, posode ali vrečke za mešane komunalne odpadke in mešano embalažo ter po potrebi še za ločeno zbiranje: • odpadnega papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona, • odpadne embalaže iz stekla ter • bioloških odpadkov. (3) Če zabojnikov in/ali vrečk za ločeno zbiranje odpadkov iz prejšnjega odstavka ne zagotovi organizator javne prireditve, jih zagotovi izvajalec, stroške njihove uporabe pa nosi organizator javne prireditve. (4) V primeru nastajanja bioloških odpadkov na javni prireditvi, mora organizator zagotoviti njihovo zbiranje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi biološkimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (5) Organizator javne prireditve mora po koncu javne prireditve vse zbrane odpadke prepustiti izvajalcu. Vse odpadke, ki niso ločeno zbrani, mora organizator javne prireditve prepustiti izvajalcu kot mešane komunalne odpadke. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 884 (6) Izvajalec mora vse nastale odpadke prevzeti na mestu prireditve naslednji delovni dan po koncu javne prireditve ali po dogovoru z organizatorjem javne prireditve. (7) Organizator javne prireditve mora o prireditvi obvestiti izvajalca najmanj 7 dni pred njenim začetkom. 8. Sanacija divjih odlagališč 63. člen (pravna podlaga za sanacijo divjih odlagališč) Odlagališča odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: divja odlagališča), se sanirajo v skladu z odločbo pristojne inšpekcije ali nalogom pristojnega organa. 64. člen (stroški sanacije) (1) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali pa njihovo obdelavo zagotoviti v skladu s predpisom o odpadkih izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajih, je dolžan poravnati stroške sanacije in nastale škode. (2) Če povzročitelja ni mogoče ugotoviti, odredi odstranitev odpadkov pristojni nadzorstveni organ, na stroške lastnika ali posestnika zemljišča. 65. člen (register divjih odlagališč) (1) Divje odlagališče se do sanacije registrira v katastru divjih odlagališč, ki ga v imenu in za račun občine vodi pristojen nadzorstveni organ. (2) Kataster divjih odlagališč se vodi v grafični in tekstualni obliki, vsebuje pa podatke o lokaciji posameznega odlagališča, vrstah in količini odloženih odpadkov. V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe 66. člen (obveznost uporabe storitev javne službe) (1) Uporaba storitev javne službe je obvezna za vse lastnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo le-ti stalno ali začasno prebivališče ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadki. (2) Uporaba storitev javne službe je obvezna tudi za vse lastnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri le-ti nimajo stalnega ali začasnega prebivališča. (3) Uporaba storitev javne službe ni obvezna le za lastnike, uporabnike ali upravljalce stavbe, ki je na območju občine in ki je evidentno opuščena in v njej ni možno prebivati ali izvajati dejavnost in zaradi njene uporabe ne nastajajo odpadki. 67. člen (obveznost ravnanja z odpadki) (1) Povzročitelji ravnajo tako, da preprečujejo nastajanje odpadkov in njihovih škodljivih vplivov na okolje ter zdravje ljudi. (2) V primeru nastanka odpadkov povzročitelji iz celotnega snovnega toka odpadkov, ki jih povzročijo obvezno izločijo in ločeno prepustijo izvajalcu čim več nenevarnih, nevarnih frakcij ter kosovnih in bioloških odpadkov, da jim ostane čim manj mešanih komunalnih odpadkov. 68. člen (obveznosti povzročiteljev) Povzročitelji morajo: • pri ravnanju z odpadki upoštevati predpise Republike Slovenije ter občine, ki urejajo področje ravnanja z odpadki ter navodila občine in izvajalca, • preprečevati nastajanje odpadkov, nastale odpadke pa zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v opremo za zbiranje, ki je v skladu s Programom namenjena za zbiranje posameznih vrst odpadkov, • hraniti odpadke na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepustijo izvajalcu, varno in neškodljivo za ljudi in okolje, • prepuščati odpadke izvajalcu na prevzemnih mestih, v opremi za zbiranje odpadkov ter terminih, v skladu s Programom, • prepuščati odpadke v zbiralnicah ločenih frakcij, v skladu s Programom, • prepuščati odpadke v zbirnem centru, v času njegovega obratovanja, v skladu s Programom, • prepuščati nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici, v času njenega zbiranja, v skladu s Programom, • v primeru potreb sami zamenjevati opremo za zbiranje odpadkov, • v primeru sprememb le-te pravočasno sporočiti izvajalcu, kakor tudi vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe, • redno plačevati storitve javne službe v skladu z veljavnimi cenami, • omogočiti nadzor (kontrolo) sestave odloženih odpadkov v opremi za zbiranje odpadkov, • zagotoviti, da so odpadki na dan zbiranja na prevzemnih mestih najpozneje do 6. ure zjutraj, • opremo za zbiranje odpadkov po praznjenju vrniti in namestiti nazaj na zbirno mesto, • omogočiti izvajalcu neovirano opravljanje storitev javne službe. 69. člen (prepovedi povzročiteljev) Povzročitelji ne smejo: • pri zbiranju odpadkov le-te mešati, da jih več ni možno izločevati za namene uporabe oziroma predelave, • mešati nevarnih frakcij z drugimi vrstami odpadkov ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj, • prepuščati odpadno embalažo in nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so pomešane z nevarnimi frakcijami v zbiralnicah ločenih frakcij, • prepuščati odpadke v opremi, ki ni namenjena za njihovo zbiranje in prepuščanje, • odlagati odpadke ob zabojnike na prevzemnih mestih, v zbiralnicah in zbirnem centru, • odlagati odpadke izven mest, ki so določena za odlaganje odpadkov (divje odlaganje odpadkov), • pisati ali lepiti plakate na opremo za zbiranje odpadkov ali jih namerno uničevati in • brskati po zabojnikih na prevzemnih mestih, v zbiralnicah in zbirnem centru ter odnašati odpadke. 70. člen (prepovedi odlaganja odpadkov v opremo za zbiranje odpadkov) V opremo za zbiranje odpadkov je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti: • nevarne frakcije, Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 885 • klavniške odpadke, • odpadni gradbeni material in kamenje, • odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, • tople ogorke in pepel, • kosovne odpadke in • odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka. 71. člen (opustitev uporabe storitev javne službe) (1) Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje odpadkov, njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje oziroma odlaganje teh odpadkov, je prepovedano. (2) Povzročitelj, ki odpadke kopiči, sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju teh odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. (3) Če povzročitelj iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec na podlagi odločbe nadzornih organov občine. (4) Če povzročitelja iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev odpadkov izvajalec na stroške lastnika zemljišča, s katerega se z odločbo nadzornih organov, odredi odstranitev odpadkov. 72. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo pravico: • do neprekinjenega, nemotenega, enakopravnega in skladno z določenimi pogoji ter standardi določenega zagotavljanja javne službe, • storitve javne službe uporabljati pod pogoji, določenimi z zakonom, drugimi predpisi, koncesijsko pogodbo ter navodili izvajalca, • do zagotovljenih cen storitev javne službe, • do vpogleda v evidence - register oziroma zbirke podatkov, ki jih vodi izvajalec in se nanašajo nanje. (2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem le-teh pritoži izvajalcu in občini, če meni, da so bile storitve javne službe opravljene v nasprotju z zakonom, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo. VI. Viri financiranja, oblikovanje cen, obračun in plačilo storitev javne službe 73. člen (viri sredstev) Izvajalec pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz naslednjih virov: • plačila uporabnikov za opravljene storitve javne službe, • proračuna občine za namene določene s tem odlokom in drugimi predpisi, • dotacije, donacije in subvencije, • sredstev EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov, • drugi viri. 74. člen (oblikovanje cen, obračun in plačilo storitev) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki urejajo področje občinskih javnih služb varstva okolja in oblikovanja cen. (2) Predlog za oblikovanje cen pripravi izvajalec, potrdi pa pristojni organ občine. (3) Obračun storitev javne službe velja za uporabnika storitev javne službe s prvim dnem naslednjega meseca po pričetku uporabe storitev javne službe. (4) Povzročitelj mora plačevati za storitve javne službe. Obveznost plačila nastane z dnem njihove uporabe. 75. člen (podatki o strankah) (1) Povzročitelji so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (naslov, število in velikost zabojnikov) ter izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov. (2) Če povzročitelji v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporočijo potrebnih podatkov za pravilen obračun, izvajalec pridobi podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc. (3) Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenskega mnenja bremenijo povzročitelja odpadkov. VII. Vrsta objektov, naprav in opreme, potrebnih za izvajanje javne službe 76. člen (obveznosti občine) Za zagotavljanje javne službe občina zagotovi: • prostor za postavitev zbiralnic ločenih frakcij, • prostor za zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij, • prostor za postavitev zbirnega centra. 77. člen (obveznosti izvajalca) Izvajalec mora zagotoviti naslednjo opremo, objekte in naprave: • vozila za zbiranje in prevoz odpadkov, • vozilo (premično zbiralnico) za zbiranje in prevoz nevarnih frakcij, • opremo za zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov in • opremo zbirnega centra. VIII. Nadzor nad izvajanjem javne službe 78. člen (organ nadzora) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka in javne službe izvaja občinska uprava ali njen pooblaščeni izvajalec nadzora in pooblaščene uradne osebe medobčinskega inšpektorata in redarstva. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpektor izdaja odločbe ter odreja in izdaja druge ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni občinski inšpektor ima pravico kadarkoli vpogledati v evidenco, ki jih je dolžan voditi izvajalec, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 79. člen (vodenje postopka) (1) Za vodenje postopka in izdajo plačilnih nalogov v prekrških zoper določbe tega odloka so pristojne pooblaščene uradne osebe, ki imajo najmanj peto stopnjo izobrazbe, za vodenje postopka in izdajo odločb o prekršku zoper določbe tega odloka pa so pristojne pooblaščene uradne osebe, ki imajo najmanj sedmo stopnjo izobrazbe. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 886 (2) Pooblaščene uradne osebe iz prejšnjega stavka morajo imeti tudi opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po veljavnem zakonu, ki ureja prekrške in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzorujejo. IX. Kazenske določbe 80. člen (globe za povzročitelja iz gospodinjstva) (1) Z globo 150,00 EUR se za prekršek kaznuje izvirni povzročitelj iz gospodinjstva, če: • ne uporablja storitve javne službe, na podlagi določil tega odloka (17. člen, prvi odstavek); • kot imetnik odpadkov izvajalca ne obvesti o pridobitvi statusa uporabnika, v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev (18. člen, drugi odstavek); • kot imetnik odpadkov, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, za vsako nepremičnino posebej ne uporablja storitve javne službe po tem odloku (18. člen, peti odstavek); • ne uporablja storitve javne službe, kot lastnik, uporabnik ali upravljavec vsake stavbe, ki je na območju občine in jo uporablja občasno (18. člen, šesti odstavek); • vse odpadke ne zbira ločeno na izvoru njihovega nastajanja, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javne službe, koncesijske pogodbe ter navodili občine in izvajalca (21. člen); • ločeno ne zbira in izvajalcu javne službe ne prepušča odpadkov, ki so določeni v 22. členu, • pri ravnanju z odpadki ne upošteva obveznosti, ki so določene v 23. členu; • ločeno ne zbira in prepušča posamezne vrste odpadkov v opremi, ki je namenjena za njihovo zbiranje in je določena s Programom (25. člen, prvi odstavek); • ne uporablja najmanjše število tipiziranih vrečk za vsako vrsto odpadka posebej (25. člen, drugi odstavek); • kot lastnik, uporabnik ali upravljavec vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri le-ta nima stalnega ali začasnega prebivališča ni vključen v zbiranje odpadkov (25. člen, tretji odstavek); • ima več odpadkov, kot to dopušča njegova oprema za zbiranje odpadkov in si ne priskrbi večjo ali dodatno opremo za zbiranje teh odpadkov posebej (25. člen, šesti odstavek); • skupaj z izvajalcem ne zagotavlja čiščenje in vzdrževanje opreme za zbiranje odpadkov, kot je določeno s Programom (25. člen, osmi odstavek); • za čas do prevzema odpadkov ne zagotovi, da je oprema za zbiranje odpadkov nameščena na zbirnem mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih površinah in tako, da povzročitelji, ki v objektu bivajo ali v njem izvajajo dejavnost neovirano zbirajo odpadke ter jih odlagajo v opremo za zbiranje odpadkov (26. člen, prvi odstavek); • brska po zabojnikih na zbirnem mestu in skupnem zbirno-prevzemnem mestu ter odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (26. člen, tretji odstavek); • ne skrbi za urejenost in čistočo zbirnih mest (28. člen, prvi odstavek); • ne prepušča odpadke na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnem centru in v premični zbiralnici nevarnih frakcij (29. člen, prvi odstavek); • na prevzemnih mestih prepušča katerihkoli odpadkov, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo na prevzemnih mestih (31. člen, drugi odstavek); • si v primeru, da cesta, ki vodi do prevzemnih mest in ki ne omogoča dovoza za specialna vozila izvajalca, v dogovoru z njim ne zagotovi ustrezno število vrečk za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov ter mešane embalaže in jih na dan prevzemanja ne dostavi na prevzemno mesto. (32. člen, četrti odstavek); • ne zagotovi, da je oprema za zbiranje odpadkov na prevzemnem mestu samo v času, ki je z letnim koledarjem odvozov odpadkov ali drugim naznanilom občine ali izvajalca določen za njihov prevzem (34. člen, četrti odstavek); • brska po zabojnikih na prevzemnem mestu in odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (35. člen); • v zbiralnicah prepušča katerihkoli odpadke, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo v zbiralnicah ločenih frakcij (36. člen, tretji odstavek); • brska po zabojnikih v zbiralnicah in odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (43. člen); • v zbirnem centru prepušča katerihkoli odpadke, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo v zbiralnem centru (44. člen, tretji odstavek); • ne pripravi kosovnih odpadkov pred oddajo v zbirni center, skladno s predpisom o odpadkih in navodilih izvajalca (47. člen); • brska po zabojnikih in kontejnerjih v zbirnem centru in odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (52. člen); • v premični zbiralnici prepušča katerihkoli odpadke, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo v premični zbiralnici nevarnih frakcij (53. člen, drugi odstavek); • odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali pa njihovo obdelavo zagotoviti v skladu s predpisom o odpadkih izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajih (64. člen, prvi odstavek); • kot lastnik, uporabnik ali upravljavec vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo stalno ali začasno prebivališče ne uporablja storitev javne službe (66. člen, prvi odstavek); • kot lastnik, uporabnik ali upravljavec vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri nima stalnega ali začasnega prebivališča, ne uporablja storitve javne službe (66. člen, drugi odstavek); • ne preprečuje nastajanje odpadkov in njihovih škodljivih vplivov na okolje ter zdravje ljudi (67. člen, prvi odstavek); • v primeru nastanka odpadkov iz celotnega snovnega toka odpadkov, ki jih povzroči obvezno ne izloči in ločeno prepusti izvajalcu čim več nenevarnih in nevarnih frakcij ter kosovnih odpadkov, da mu ostane čim manj mešanih komunalnih odpadkov (67. člen, drugi odstavek); • pri ravnanju z odpadki ne upošteva obveznosti, ki so določene v 68. členu (razen določb pete, šeste in sedme alineje); • pri ravnanju z odpadki ne upošteva prepovedi, ki so določene v 69. in 70. členu; • opusti uporabo storitev javne službe, kot je kopičenje odpadkov, njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje teh odpadkov (71. člen, prvi odstavek); • ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, ki jih je kopičil, sežigal ali nameraval sežgati ali jih Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 887 odložiti izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju teh odpadkov (71. člen, drugi odstavek); • ne plačuje storitev javne službe (74. člen, četrti odstavek); • izvajalcu ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (naslov, število in velikost zabojnikov) ter izvajalca sproti ne obvešča o vseh spremembah teh podatkov (75. člen, prvi odstavek); • v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporoči potrebnih podatkov za pravilen obračun storitev javne službe (75. člen, drugi odstavek). 81. člen (globe za povzročitelja iz dejavnosti) (1) Z globo 500,00 EUR se za prekršek kaznuje izvirni povzročitelj iz dejavnosti, če: • ne uporablja storitve javne službe, na podlagi določil tega odloka (17. člen, prvi odstavek); • kot imetnik odpadkov izvajalca ne obvesti o pridobitvi statusa uporabnika, v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev (18. člen, drugi odstavek); • kot imetnik odpadkov, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, za vsako nepremičnino posebej ne uporablja storitve javne službe po tem odloku (18. člen, peti odstavek); • ne uporablja storitve javnih služb, kot lastnik, uporabnik ali upravljavec vsake stavbe, ki je na območju občine in jo uporablja občasno (18. člen, šesti odstavek); • vse odpadke ne zbira ločeno na izvoru njihovega nastajanja, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javne službe, koncesijske pogodbe ter navodili občine in izvajalca (21. člen); • ločeno ne zbira in izvajalcu javne službe ne prepušča odpadkov, ki so določeni v 22. členu; • pri ravnanju z odpadki ne upošteva obveznosti, ki so določene v 24. členu; • ločeno ne zbira in prepušča posamezne vrste odpadkov v opremi, ki je namenjena za njihovo zbiranje in je določena s Programom (25. člen, prvi odstavek); • ima več odpadkov, kot to dopušča njegova oprema za zbiranje odpadkov in si ne priskrbi večjo ali dodatno opremo za zbiranje teh odpadkov posebej (25. člen, šesti odstavek); • skupaj z izvajalcem ne zagotavlja čiščenje in vzdrževanje opreme za zbiranje odpadkov, kot je določeno s Programom (25. člen, osmi odstavek); • za čas do prevzema odpadkov ne zagotovi, da je oprema za zbiranje odpadkov nameščena na zbirnem mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih površinah in tako, da povzročitelji, ki v objektu bivajo ali v njem izvajajo dejavnost neovirano zbirajo odpadke ter jih odlagajo v opremo za zbiranje odpadkov (26. člen, prvi odstavek); • brska po zabojnikih na zbirnem mestu in skupnem zbirno-prevzemnem mestu ter odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (26. člen, tretji odstavek); • ne skrbi za urejenost in čistočo zbirnih mest (28. člen, prvi odstavek); • ne prepušča odpadke na prevzemnih mestih in pod določenimi pogoji v zbirnem centru (29. člen, drugi odstavek); • na prevzemnih mestih prepušča katerihkoli odpadkov, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo na prevzemnih mestih (31. člen, drugi odstavek); • ne zagotovi, da je oprema za zbiranje odpadkov na prevzemnem mestu samo v času, ki je z letnim koledarjem odvozov odpadkov ali drugim naznanilom občine ali izvajalca določen za njihov prevzem (34. člen, četrti odstavek); • brska po zabojnikih na prevzemnem mestu in odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (35. člen); • prepušča komunalne odpadke v zbiralnici ločenih frakcij (42. člen); • brska po zabojnikih v zbiralnicah in odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (43. člen); • brska po zabojnikih in kontejnerjih v zbirnem centru in odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (52. člen); • prepušča komunalne odpadke v premični zbiralnici nevarnih frakcij (58. člen); • odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali pa njihovo obdelavo zagotoviti v skladu s predpisom o odpadkih izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajih (64. člen, prvi odstavek); • kot lastnik, uporabnik ali upravljavec vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo stalno ali začasno prebivališče ne uporablja storitev javne službe (66. člen, prvi odstavek); • ne preprečuje nastajanje odpadkov in njihovih škodljivih vplivov na okolje ter zdravje ljudi (67. člen, prvi odstavek); • v primeru nastanka odpadkov iz celotnega snovnega toka odpadkov, ki jih povzroči obvezno ne izloči in ločeno prepusti izvajalcu čim več nenevarnih in nevarnih frakcij ter kosovnih odpadkov, da mu ostane čim manj mešanih komunalnih odpadkov (67. člen, drugi odstavek); • pri ravnanju z odpadki ne upošteva obveznosti, ki so določene v 68. členu (razen peta alineja); • pri ravnanju z odpadki ne upošteva prepovedi, ki so določene 69. in 70. členu; • opusti uporabo storitev javne službe, kot je kopičenje odpadkov, njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje teh odpadkov (71. člen, prvi odstavek); • ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, ki jih je kopičil, sežigal ali nameraval sežgati ali jih odložiti izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju teh odpadkov (71. člen, drugi odstavek); • ne plačuje storitev javne službe (74. člen, četrti odstavek); • izvajalcu ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (naslov, število in velikost zabojnikov) ter izvajalca sproti ne obvešča o vseh spremembah teh podatkov (75. člen, prvi odstavek); • v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporoči potrebnih podatkov za pravilen obračun storitev javne službe (75. člen, drugi odstavek). (2) Z globo 200,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo izvirnega povzročitelja iz dejavnosti, če ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka tega člena. 82. člen (globe za prekrške izvajalca) (1) Z globo 500,00 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec, če: • ne zagotovi zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 888 okolja ter ne zagotovi oddajo ali prepustitev teh odpadkov v obdelavo, v skladu s predpisi (7. člen, drugi odstavek); ne zagotovi zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov na način, da se iz celotnega snovnega toka odpadkov izločajo posamezne vrste nenevarnih in nevarnih frakcij, kosovni odpadki, biološki odpadki ter mešani komunalni odpadki (12. člen; prvi, drugi in tretji odstavek); ne izvaja drugih storitev, potrebnih za nemoteno izvajanje javne službe (15. člen); ne pripravi Programa ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami (16. člen, drugi odstavek); ne vodi podatke o uporabnikih storitev javne službe v registru uporabnikov storitev javne službe, na zahtevo pristojnega organa občine ne omogočiti vpogled v register in ob vsaki spremembi podatkov v registru ne uskladi zbiranje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami (18. člen, sedmi odstavek); izvirne povzročitelje iz gospodinjstev najmanj enkrat letno na krajevno običajen način ne obvešča o izvajanju javne službe (19. člen); ne upošteva obračun storitev javne službe v naslednjem mesecu po spremembi opreme za zbiranje odpadkov (25. člen, sedmi odstavek); skupaj s povzročitelji ne zagotavlja čiščenje in vzdrževanje opreme za zbiranje odpadkov, kot je določeno s Programom (25. člen, osmi odstavek); ne poskrbi za urejenost in čistočo zbirnih mest ter skupnih zbirno - prevzemnih mest, če povzroči onesnaženje (28. člen, prvi odstavek); na prevzemnih mestih ne zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov, predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu (31. člen, prvi odstavek); ne zbira in prevaža odpadke s posebnimi vozili in opremo, ki zagotavljajo praznjenje opreme za zbiranje odpadkov, nalaganje odpadkov, njihov prevoz in razlaganje brez prahu, čezmernega hrupa ter raztresanja oziroma razlitja odpadkov (32. člen, prvi odstavek); na svoje stroške ne zagotovi odstranitev odpadkov ter ne očisti onesnažene površine, če pride pri zbiranju odpadkov do onesnaženja prevzemnega mesta oziroma mesta praznjenja opreme za zbiranje odpadkov in nalaganja odpadkov ali njihove okolice (32. člen, drugi odstavek); na svoje stroške ne popravi poškodbe opreme za zbiranje odpadkov oziroma zagotovi drugo opremo za zbiranje odpadkov (32. člen, tretji odstavek); izpraznjeni zabojnik za odpadke ne vrne na prevzemno mesto (32. člen, peti odstavek); ne ugotavlja nepravilno uporabo opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov in v primeru kršitve kršilca ne prijavi pristojnim nadzornim službam občine (32. člen, šesti odstavek); evidenco o tipih, barvah, volumnih in številu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov na prevzemnih mestih ne vodi v registru strank (32. člen, sedmi odstavek); ne določi prevzemno mesto odpadkov za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov, najkasneje ob začetku uporabe storitev javne službe, z vpisom uporabnika v register (33. člen, prvi odstavek); ne zbira odpadke na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto odpadka določeni z letnim koledarjem odvozov odpadkov (34. člen, prvi odstavek); v primeru sprememb terminov zbiranja odpadkov med koledarskim letom ne pripravi nov letni koledar odvoza odpadkov in ga posreduje povzročiteljem najmanj 14 dni pred prvim zbiranjem (34. člen, drugi odstavek); če o vzrokih izpada zbiranja odpadkov na prevzemnih mestih, v skladu z letnim koledarjem odvozov, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest ter o novih terminih pravočasno (vsaj 1 dan prej ali isti dan oziroma odvisno od dogodka) ne obvesti povzročitelje, na krajevno običajni način (34. člen, tretji odstavek); če v zbiralnici ločenih frakcij ne zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu (36. člen, prvi odstavek); ne zbira in prevaža odpadke s posebnimi vozili in opremo, ki zagotavljajo praznjenje opreme za zbiranje odpadkov, nalaganje odpadkov, njihov prevoz in razlaganje brez prahu, čezmernega hrupa ter raztresanja oziroma razlitja odpadkov (37. člen, prvi odstavek); na svoje stroške ne zagotovi odstranitev odpadkov ter ne očisti onesnažene površine, če pride pri zbiranju odpadkov do onesnaženja zbiralnice oziroma mesta praznjenja opreme za zbiranje odpadkov in nalaganja odpadkov ali njihove okolice (37. člen, drugi odstavek); na svoje stroške ne popravi poškodbe opreme za zbiranje odpadkov oziroma zagotovi drugo opremo za zbiranje odpadkov (37. člen, tretji odstavek); v dogovoru z občino ne določi lokacije zbiralnic (38. člen, drugi odstavek); ne vzdržuje zbiralnic ločenih frakcij (39. člen); ne zbira odpadkov v zbiralnica v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem dovozov odpadkov (40. člen); lokacije zbiralnic in vrste odpadkov, ki jih zbira v posameznih zbiralnicah ter opreme za zbiranje v posamezni zbiralnici ne vodi v registru zbiralnic ločenih frakcij (41. člen); v zbirnem centru ne zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu (44. člen); ne upravlja zbirni center (46. člen); ne zbira odpadke v zbirnem centru v dneh in času, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov odpadkov (48. člen); vrste odpadkov in opreme za njihovo zbiranje (tip, barva, volumen in število) ne vodi v registru zbirnega centra, ki se za posamezno koledarsko leto pa se določijo v Programu (49. člena); ne vzdržuje zbirni center (50. člen); v premični zbiralnici ne zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu (53. člen, prvi odstavek); najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico, opremljeno v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga ne zagotovi od izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstev ločeno zbiranje nevarnih frakcij iz tabele 2, priloge 1 tega odloka (54. člen, prvi odstavek); Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 889 • v premični zbiralnici nevarnih frakcij odpadke ne prevzema oseba izvajalca, ki je usposobljena za ločeno zbiranje nevarnih frakcij in izpolnjuje pogoje iz predpisov, ki urejajo prevoz nevarnega blaga (54. člen, drugi odstavek); • prevoz nevarnih frakcij ne opravlja skladno s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnih snovi (54. člen, tretji odstavek); • pri zbiranju nevarnih frakcij ne zagotovi, da je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov, na kraju zbiranju ne prihaja do onesnaževanja okolja ter je možna obdelava zbranih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki (54. člen, četrti odstavek); • ne zagotovi zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico (55. člen, prvi odstavek); • ne zbira nevarne frakcije s premično zbiralnico v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov odpadkov (56. člen, prvi odstavek); • postanek na posamezni lokaciji ne traja vsaj eno uro (56. člen, drugi odstavek); • izvirne povzročitelje iz gospodinjstev ne obvestiti o času in načinu prevzemanja nevarnih frakcij s premično zbiralnico najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij s pisnim obvestilom in na svoji spletni strani (57. člen, prvi odstavek); • ne zbira kosovne odpadke, ki so podrobneje določeni v Programu (59. člen); • ne prevzema kosovne odpadke v zbirnem centru in največkrat enkrat letno v koledarskem letu od izvirnega povzročitelja iz gospodinjstva, na podlagi načina zbiranja, ki je določen v Programu (60. člen); • izvirne povzročitelje iz gospodinjstev ne obvesti o času in načinu prevzemanja kosovnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem teh odpadkov s pisnim obvestilom in na svoji spletni strani (61. člen, prvi odstavek); • ne sodeluje z organizatorjem javne prireditve in na prostoru javne prireditve za čas njenega trajanja ne namesti zabojnike, posode ali vrečke za mešane komunalne odpadke in mešano embalažo ter po potrebi še za ločeno zbiranje odpadnega papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona, odpadne embalaže iz stekla ter bioloških odpadkov (62. člen, drugi odstavek); • vse nastale odpadke ne prevzame na mestu prireditve naslednji delovni dan po koncu javne prireditve (62. člen, šesti odstavek); • ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, na stroške povzročitelja, na podlagi odločbe nadzornih organov občine (71. člen, tretji odstavek); • ne zagotovi predelavo ali odstranitev odpadkov na stroške lastnika zemljišča, s katerega z odločbo nadzornih organov, odredi odstranitev odpadkov (71. člen, četrti odstavek); • ne pripravi predlog cen v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki urejajo področje občinskih javne službe varstva okolja in oblikovanja cen (74. člen, prvi in drugi odstavek); • za izvajanje javne službe ne zagotovi opreme, objekte in naprave (77. člen). (2) Z globo 200,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo izvajalca, če izvajalec ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka tega člena. 83. člen (globe za organizatorja javne prireditve) (1) Z globo 500,00 EUR se kaznuje organizator javne prireditve, če: • ne zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov, ki nastajajo na prireditvi, v skladu z določili tega odloka (62. člen, prvi odstavek); • v sodelovanju z izvajalcem na prostoru javne prireditve za čas njenega trajanja ne namesti zabojnike, posode ali vrečke za mešane komunalne odpadke in mešano embalažo ter po potrebi še za ločeno zbiranje odpadnega papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona, odpadne embalaže iz stekla ter bioloških odpadkov (62. člen, drugi odstavek); • v primeru nastajanja bioloških odpadkov na javni prireditvi ne zagotovi njihovo zbiranje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi biološkimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (62. člen, tretji odstavek); • po koncu javne prireditve vse zbrane odpadke ne prepustiti izvajalcu (62. člen, peti odstavek); • izvajalca ne obvesti o javni prireditvi najmanj 7 dni pred njenim začetkom (62. člen, sedmi odstavek). (2) Z globo 200,00 EUR se kaznuje odgovorno osebo organizatorja javne prireditve, če ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka tega člena. 84. člen (globe za zbiranje odpadkov, osebe, ki ni izvajalec) (1) Z globo 400,00 EUR se za prekršek kaznuje fizična in pravna oseba, ki zbira in prevaža odpadke na območju občine in ni izvajalec javne službe v občini in je s tem ravnala v nasprotju z določili 30. člena tega odloka. (2) Z globo 200,00 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki zbira in prevaža odpadke na območju občine in ni izvajalec javne službe v občini. 85. člen (globe za brskanje po zabojnikih in odtujevanje odpadkov) (1) Z globo 200,00 EUR se za prekršek kaznuje fizična in pravna oseba, ki brska po zabojnikih na zbirnih mestih, skupnih zbirno-prevzemnih mestih, na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru ter odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih in ni izvajalec javne službe v občini ali nadzorni organ občine in je s tem ravnala v nasprotju z določili tretjega odstavka 26. člena ter 35., 43. In 52. člena tega odloka. (2) Z globo 200,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki brska po zabojnikih na zbirnih mestih, skupnih zbirno-prevzemnih mestih, na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru ter odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih in ni izvajalec javne službe v občini ali nadzorni organ občine in je s tem ravnala v nasprotju z določili tretjega odstavka 26. člena ter 35., 43. in 52. člena tega odloka. X. Prehodne in končne določbe 86. člen (prenehanje veljavnosti veljavnega odloka) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/11, 8/12, 11/12 in 22/14). 87. člen (začetek veljavnosti novega odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 890 Številka: 354-0007/2018-5 Datum: 25. 4. 2018 Priloga 1 Tabela 1: Nenevarne frakcije Klasifikacijska številka Ime odpadka 15 01 01 Papirna in kartonska embalaža 15 01 02 Plastična embalaža 15 01 03 Lesena embalaža 15 01 04 Kovinska embalaža 15 01 05 Sestavljena (kompozitna) embalaža 15 01 06 Mešana embalaža 15 01 07 Steklena embalaža 15 01 09 Embalaža iz tekstila 20 01 01 Papir in karton 20 01 02 Steklo 20 01 08 Biorazgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki iz restavracij 20 01 10 Oblačila 20 01 11 Tekstil 20 01 25 Jedilno olje in maščobe 20 01 28 Barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki niso navedeni pod 20 01 27 20 01 30 Čistila, ki niso navedena pod 20 01 29 20 01 32 Zdravila, ki niso navedena pod 20 01 31 20 01 34 Baterije in akumulatorji, ki niso navedeni pod 20 01 33 20 01 36 Zavržena električna in elektronska oprema, ki ni navedena pod 20 01 21, 20 01 23 in 20 01 35 20 01 38 Les, ki ni naveden pod 20 01 37 20 01 39 Plastika 20 01 40 Kovine 20 01 41 Odpadki iz čiščenja dimnikov Tabela 2: Nevarne frakcije Klasifikacijska številka Ime odpadka 15 01 10* Embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi 15 01 11* Kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden porozen oklop (npr. iz azbesta), vključno s praznimi tlačnimi posodami 20 01 13* Topila 20 01 14* Kisline 20 01 15* Alkalije 20 01 17* Fotokemikalije 20 01 19* Pesticidi 20 01 21* Fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro 20 01 23* Zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljikovodike 20 01 26* Olja in maščobe, ki niso navedeni pod 20 01 25 20 01 27* Barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi 20 01 29* Čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi 20 01 31* Citotoksična in citostatična zdravila 20 01 33* Baterije in akumulatorji, ki so navedeni pod 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 ter nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje 20 01 35* Zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi in ni navedena pod 20 01 21 in 20 01 23 20 01 37* Les, ki vsebuje nevarne snovi Tabela 3: Drugi komunalni odpadki Klasifikacijska številka Ime odpadka 20 02 01 Biorazgradljivi odpadki 20 02 02 Zemlja in kamenje 20 02 03 Drugi odpadki, ki niso biorazgradljivi 20 03 01 Mešani komunalni odpadki 20 03 07 Kosovni odpadki Občina Radenci Janez Rihtarič, župan Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 891 OBČINA VERŽEJ 330. Javni razpis za sofinanciranje programov športa na območju Občine Veržej za leto 2018 Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Ur. list RS, št. 29/2017), 8. člena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v občini Veržej (24/2016) in v skladu z Odlokom o proračunu Občine Veržej za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2018) objavlja Občina Veržej JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE VERŽEJ ZA LETO 2018 1. Vsebine Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Veržej za leto 2018, namenjena sofinanciranju področij športa v skladu z Letnim programom športa v občini Veržej za leto 2018. Sofinancirajo se programi javnega interesa za naslednje vsebine: 1. ŠPORTNI PROGRAMI 1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (tudi s posebnimi potrebami) 1.2. Športna vzgoja otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 1.3. Kakovostni šport 1.4. Vrhunski šport 1.5. Šport invalidov 1.6. Športna rekreacija 2. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU 2.1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 3. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU 3.1. Delovanje športnih organizacij 4. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA 4.1. Športne prireditve 5. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI 5.1. Športni objekti in površine za šport 2. Višina sredstev za posamezna podorčja Sofinanciranje športnih programov, razvojnih dejavnosti v športu, organiziranosti v športu in športnih prireditev ter promocije športa: 15.000,00 EUR. Sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov in površin za šport v naravi: 4.000,00 EUR. 3. Rok za porabo sredstev Sredstva po tem razpisu morajo biti porabljena v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2018. 4. Prijava na razpis Na razpis za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije registrirane za opravljanje dejavnosti v športu in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa v občini. Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo zgoraj našteti nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • je registriran in ima sedež v občini najmanj dve leti, oziroma eno leto, če gre za novo športno panogo, ki v občini še ni zastopana, • ima urejeno evidenco članstva, udeležencev programov in registriranih tekmovalcih (velja za športna društva), • ima zagotovljene materialne in prostorske pogoje in ustrezno izobražen in/ali usposobljen strokovni kader za delo v športu, • da izvaja športne programe, ki so predmet razpisa, najmanj 30 tednov v letu v obsegu vsaj 60 ur (dve uri tedensko), razen v primerih, ki so v merilih drugače opredeljeni. Izvajalec letnega programa športa za področje športa invalidov ima lahko sedež izven občine, če ima člane iz občine in izvaja programe športa na območju občine. Izjema so lahko društva, ki zaradi specifičnosti invalidnosti program izvajajo na lokaciji, ki je invalidom prilagojena. Odstotek sofinanciranja programa se določi glede na odstotek članov športnikov iz občine glede na vse športnike v društvu. Obrazce za prijavo dvignete na Občini Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 VERŽEJ, na voljo pa so tudi v elektronski obliki, na spletni strani občine www.verzej.si. Rok za oddajo vlog je petka, 18. 5. 2018. Prijave pošljite po pošti v zapečateni kuverti z oznako »Ne odpiraj - LPŠ - javni razpis 2018« na naslov: OBČINA VERŽEJ, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 VERŽEJ do vključno petka, 18. 5. 2018. Komisija za vrednotenje vlog bo pregledalo in ovrednotila prispele vloge v roku 8 dni od zaključka roka za oddajo vlog. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni po opravljenem vrednotenju vlog. 5. Končna določila • Predlagatelji programov morajo posredovati natančen opis programa s poimenskim seznamom in predvidenim številom udeležencev, krajem izvajanja in urnikom. • Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri financiranja. • Prijavitelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo v roku 8 dni po odpiranju vlog pozvani k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev vloge je 8 dni po prejetju poziva za dopolnitev. • V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju letnega programa športa v občini Veržej. • Z izbranimi izvajalci športnih programov bodo sklenjene pogodbe. • Izbran prijavitelj je dolžan pri objavah, vabilih, javnem nastopanju, izdaji gradiva navajati, da program sofinancira Občina Veržej. Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 892 Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom podaja Aleš Ploj (Športna zveza Ljutomer) na tel. št.: 040 653 431 ali preko elektronske pošte: info@szljutomer.si. Številka: 671-1/2018-1 Datum: 23. 4. 2018 Občina Veržej Slavko Petovar, župan OBČINA VIDEM 331. Dopolnitev Pravilnika o financiranju odlaganja živalskih stranskih proizvodov Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16-odl. US) in v skladu s 16. členom Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/16 -UPB2 in 45/17) je Občinski svet Občine Videm na svoji 28. redni seji, dne 10.4.2018 sprejel DOPOLNITEV PRAVILNIKA O FINANCIRANJU ODLAGANJA ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV 1. člen V Pravilniku o financiranju odlaganja živalskih stranskih proizvodov (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/2018) se 1. člen dopolni tako, da se doda stavek: »Sem spadajo: koža svinj, koža koz, koža ovac, koža zajcev, koža gojene divjadi, kopita, parklji, perje volna, rogovi, dlaka in krzno, pridobljene iz mrtvih živali, ki niso kazale nobenih znakov bolezni, ki bi se preko navedenih proizvodov prenašale na ljudi ali živali.« 2. člen V ostalem ostane Pravilnik o financiranju odlaganja živalskih stranskih proizvodov nespremenjen. 3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-2/2018-2 Datum: 10.4.2018 Občina Videm Friderik Bračič, župan 332. Dopolnitev Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Videm za programsko obdobje 2018-2020. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/16 - UPB2 in 45/17) je Občinski svet Občine Videm na svoji 28. redni seji, dne 10.4.2018 sprejel DOPOLNITEV PRAVILNIKA O DODELJEVANJU DRŽAVNIH POMOČI, POMOČI DE MINIMIS IN IZVAJANJU DRUGIH UKREPOV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI VIDEM ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2018-2020. 1. člen V Pravilniku o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Videm za programsko obdobje 2018-2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/2018) se 27. člen dopolni tako, da se doda drugi odstavek, ki se glasi: "Določbe iz II. poglavja tega pravilnika se začnejo uporabljati naslednji dan po objavi obvestila župana v Uradnem glasilu slovenskih občin o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o shemi državne pomoči z identifikacijsko številko sheme pomoči, povezane s tem pravilnikom." 2. člen V ostalem ostane Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Videm za programsko obdobje 2018-2020 nespremenjen. 3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-3/2018-2 Datum: 10.4.2018 Občina Videm Friderik Bračič, župan OBČINA GORNJI GRAD Stran 301. Odlok o zaključnem računu 820 proračuna Občine Gornji Grad za leto 2017 302. Odlok o pokopališkem redu v Občini 821 Gornji Grad OBČINA HAJDINA Stran 303. Zaključni račun proračuna Občine 826 Hajdina za leto 2017 304. Sklep o izvedbi javne razprave o 827 predlogu proračuna Občine Hajdina za leto 2019 OBČINA LJUTOMER Stran 305. Sklep o začetku priprave 828 Občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev poslovne cone za območje EUP LJ37 Št. 20/26.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 893 OBČINA LOVRENC NA POHORJU 306. Zaključni račun proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017 307. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Pbčini Lovrenc na Pohorju 308. Sklep o potrditvi elaborata izvajanja storitev obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2018 309. Sklep o potrditvi cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrba s pitno vodo v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2018 310. Sklep o določitvi višine subvencioniranja cene izvajanja storitev obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2018 311. Sklep o določitvi višine cene omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav za odvajanje komunalne odpadne vode v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2018 312. Sklep o potrditvi cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne odpadne vode 313. Sklep o potrditvi elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju v letu 2018 314. Sklep o določitvi višine subvencioniranja cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2018 315. Letni program športa Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018 316. Sklep o potrditvi mesečne vrednosti omrežnine za izrabo javne infrastrukture po kateri se izvaja oskrba s pitno vodo za leto 2018 Stran 829 831 831 832 832 833 833 834 834 835 836 OBČINA MIRNA 320. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Sotla OBČINA NAKLO 321. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje enote NA7 Ob Krožišču - 1. faza OBČINA NAZARJE 322. Poslovnik Občinskega sveta Občine Nazarje 323. Odlok o prvi spremembi proračuna Občine Nazarje za leto 2018 324. Zaključni račun proračuna Občine Nazarje za leto 2017 325. Sklep o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu 326. Soglasje k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za odvajanje komunalne odpadne vode v Občini Nazarje 327. Soglasje k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Nazarje OBČINA RADENCI 328. Zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2017 329. Odlok o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Radenci OBČINA VERŽEJ 330. Javni razpis za sofinanciranje programov športa na območju Občine Veržej za leto 2018 OBČINA VIDEM 331. Dopolnitev Pravilnika o financiranju odlaganja živalskih stranskih proizvodov 332. Dopolnitev Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Videm za programsko obdobje 2018-2020. Stran 850 Stran 852 Stran 858 870 872 873 873 874 Stran 874 875 Stran 891 Stran 829 829 OBČINA MARKOVCI 317. Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci - uradno prečiščeno besedilo 318. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Zabovci 319. Zaključni račun proračuna občine markovci za leto 2017 Stran 837 850 850