GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK ^ Za Koristi Delavnega Ljudstva.	Glas Svobode.	GLAS SVOBODE SLOVENKI WEEKLY i Devoted To The Interests Or
	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.	
‘OD BOJA DO ZMAGE”!
‘KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 7.
“Entered as Second-Class Matter July 8.‘03 at the PostOffice at Chicago, 111, under Act of March 3 1879
Chicago, 111., 12. februarja 1909,
Subscription, 81.50 per year. Naročnina 81.50 za leto.
Leto VIII.
je bil tudi 'blagajniški urad S. N.
Nemčija.
Abraham Lincoln.
KDO JE GOLJUF?
Dobili smo že minuli teden brzojavko iz Clevelanda, O., da je A. Benedik iz Clevelanda, O. St. Clair Ave 6204 večjo svoto denarja poneveril in pobegnil; toda mi nismo temu verjeli, in zato tudi v zadnji štev. ničesar omenili.
Danes je stvar drugačna in jasna torej tudi nimamo nikakoršne-ga povoda, da bi o njej molčali.
*‘Clevelandski Press” piše sledeče :
‘‘Banker-agent is missing; claims are filed by 9.
(The business of P. Korce and A. Benedik, bankers and steamship agents, 6204 iSt. Clair, has been discontinued since Benedik <1 isappeared mysteriously Monday.
Mrs. Benedik said Friday that her husband left without giving any explanation. He did not apprise his (partner of his plans.
The Benediks and Korce live in adjoining apartments at 6218 St. Clair Ave.
Atty A. E. Bernsteen says he has nine claims totaling $1400 a-gainst the firm, filed by foreigners who said money they had left with the ¡banking firm had never reached Europe. The firm arranged for ocean transportation and transferred money on commission for Hungarians.”
Tedaj to je tisti Anton Benedik, kateri je moral vže iz stare domovine pobegniti ter se v Clevelandu, O. nastanil kot sodrug g. Frank Korčeta. notarja in blagajnika S. N. P. J.
• dan na dan- so mu psovke iz ust letele, da Konda je goljuf, ‘‘Glas Svobode” laže in krade naročnikom denar, naš sotrudnik Mayer pa nič ne ve in s Kondom' vred nič ne razumeta. Zvesti--tovariši v obrekovanju so mu bili, razven njegovi ožji somišljeniki tudi g. Frank Korce, a kot- pravični kri-tikarji smo g. Fr. Korčeta pri miru pustili, ker tudi v resnici povoda ninsmo imeli, napram njemu nastopiti. Sedaj je to drugače.
Firma se glasi: “F. Korce & A. Benedik bankirska in šifkartaška agencija”, ter sta denar v staro domovino ‘‘pošiljala.” Benedik je denar, katerega so mu ljudje za od pošiljat e v zaupali, zapravil, in sedaj, ko somu postala tla prevroča se je pa po francosko poslovil. To je tisti Benedik, koji je nas z goljufi, lažniki in nevedmeži pital. — Sam- lump, vidi v vsakem poštenjaku — lumpa.
Se ve, g. Fr. Korce, ima lepo-priliko, vso krivdo na. Benedika zvrniti, in s tem tudi ni rečeno, da bi mi g. Fr. Korčeta sokrivde natdlcovali, toda Nemec pravi: ‘‘Mit gefangen, mit gehangen”, kar bi se toliko reklo, da ker je g. Korce v tvrdki na prvem mestu vk.njižen in ki je tudi dejansko sodrug tvrdke, tako bo 'krivde deležen in pa, se ve da, moral bo tudi v žep poseči, in pa še pro-kleto globoko.
Do sedaj so tožbe vloženo ne za 1400 temveč za 1500 tolarjev, in v Clevelandu se trdi da bo vsa svota poneverjenega denarja 3000 tol. presegala.
Čudno je še nekaj in sicer to, ko so hoteli že pred tedni policaji g. Korčeta aretirati zaradi slične stvari, toda mož jim je zjutraj ob 5. uri — ušel!
V pisarni “F. Korce and Benedik” se je nahajala tudi blagajna S. N. P. J.; in ker so falirani u-rad sodnijskem potom« zapečatili,
P. J. zapečaten in ni posloval gali sedaj, ko to pišemo, posluje, — nam ni znano.
To je pa vendar smola, da je bil tisti dan tako nesrečen, ko se je sedanji glavni odbor S. N. P. J. volil. Še nismo eno kritiko dokončali, vže pride druga na dan! In-tako bo še marsikaj na dan prišlo, da bo joj !
Raz oken, kjer se je firma “F. Korce and A. Benedik” bliščala, je napis kar čez noč izginil, kot kafra, in tako bode izginil ves sedanji glavni odbor, potem bo g. Frank Mladič, kateri se je svoje-easno nadjal, da je že jednotni blagajnik, —Jahko trdil:	“Je
vse v najlepšem redu”!
Škandal se kopiči vrh škandala ! In vzlic vsemu temu so dobijo lumpje ki trdijo, da “Glas Svobode ’’ laže in obrekuje. Pa le počasi, nam se prav nič ne mudi, toda pride dan ko se bo izkazalo, kdo je goljuf, umazanec, lažinik i.t.d. Takrat bo “Glas Svobode”, ta mrčes pometel raz pozorišča in S. N. P. J. bo rešena pretečega pogina, ako jo poprej hudič ne-vzame, radi malomarnosti in ne-brižnosti krajevnih društev.
Radovedni smo, kaj bodo društva S. N. P. J. ukrenila? Naj bolje kaže, da za svet pri “Proletarcu” vprašajo. Le ta bo sigurno zopet zarjul: “Ni res, “Glas Svobode’’ laže! Ni Korče pred policaji pobegnil, temveč policaji so pred Korčetom bežali.’
Razgled po svetu.
Astrija.
Dunaj, 5. felbr. Danes dopoldne je zopet prišlo v poslanski zbornici do škandala, kakoršni se dogajajo le v tej blaženi katoliški državi. Dolgotrajen narodnosten 'boj je dal .povod, da so pričeli Čohi z obstrukcijo koj pri 'začetku debate, v vladni predlogi, o jezikovnem' vprašanju .med Čehi in oholimi Nemci.
Z to vladno predlogo niso bili zadovoljni ne Nemci še manj pa Čehi, in ko je vlada popustila na-pra.m Nemconn: ter jih pridobila na svojo strpn, pričeli so češki poslanci z obstrukcijo. Ropotali, piskali na razne piščali, bili s galicami po klopeh ter kričali tako. da ni noben govornik mogel govoriti, ker se ni slišalo druzega. kot ropotanje obstrukcijonistuv Nemce je to tako razkačilo, da s<> skočili na Čehe in pričel se je grozen pretep. Baron Bienertli, uvidevši;' da ničesar ne opravi je zaključil zasedanje, ter poslance poslal domov. Ko so predsednik, podpredsednik in ministri dvorano zapustili, skočili sti si zopet stranke v lase, posebno Nemci so kar besneli, in prepevajoč revolu-eijonarske pesiqi,so se pretepavali nad pol «ure. Nemci so se odliko-t vali s tem, ko so grizli okolu se-•be kot psi, dokler niso onemogli. To- nepričakovano zaključenje parlamenta in pa taka revolucijska rabuka ljudskih zastopnikov, uplivalo je zelo neugodno na borza Pričakuje se, da bo parlament koncem marca meseca 'zopet- sklican.
Angleška.
London, 8. febr. Anti-socijali-stiena unija je pričela izdajati list “ Antisoeialist”, kateri ima e-dini namen socialdemokracijo pobijati. Stvaritelji lista so sami visoki; plemenitaši in financirji. Redni dopisovalci so mu med drugimi lordi Avebury in Hamilton, kakor tudi nekaj članov parlamenta. in pa francos Yves Guyot. — To je prav, naj lenuharji vsaj nekaj delajo, če prav bo, brezuspešno delo.
Berolin, 9. febr. Angleški 'kralj in njegova žena sta na obišk nemškega cesarja semkaj dospela. Na “višje povelje” je bilo vse mesto v zastavah, in vršila se je pompozna demonstracija v prilog angleške kraljeve dvojice. Brezposelni in soc. demokrati so nameravali vprizoriti nasprotno demonstracijo radi' velikanske potratnosti, a je izostala.
Berolin, 8. febr. Po vsej Nemčiji je velikanska povoden; škoda je neizmerna.
Francija.
Pariz, 7. febr. Pri eksploeiciji velike množine dinamita, in 10.-000 razstrelj-bnih patron v shra-nišču nekega rova pri Tucquegni-eux je !bilo 6 oseb na kosce raztrganih; eksplozicijo je bilo na 10 milj okolu slišati in 3 milje v o-kolici ni jedna šipa cela ostala.
Rusija.
Petrograd, 8. febr. Turčija je Rusiji ponudila, da ji ostalo vojno odškodnino na enkrat .plača; da je Rusija predlog sprejela in isi krvave prste obliznila, je same, na sebi umevno. Turčija plačuje Rusiji od leita 1878 po $1.600.000 brezobrestno skozi 100 let.
V mestu vse štrajka.
Buenos Ayres, 9. febr. V primorskem mestu Rosario, (Argentina) se je včeraj pričel štrajk skoro med vsemi mestnimi prebi-‘ valci. To je, da ne štrajkajo samo delavci, temveč tudi trgovci, prodajalci in še eelo bankirji so pozaprli svoje menjalnice, in to kot protest zaradi zvišanja davka, ali ■mestnih; doklad. Mesto je brez kruha, mesa in mleka. Danes se .1« štrajkarjem pridružilo še 5,000 pristaniških delavcev. To je povzročilo grozno paniko v mestu, ker je v pristanišču polno z pšenico otovorenih ladij. Vlada sosednega mesta Santa Fe, se je ponudila za posredovalca med štrajkarjem in mestno upravo.
Listnica uredništva."
Gosp. W. M. iSredenšek, Forest City, Pa. Poslali ste nam $1.13 in račun od D. W. Burr. Prosimo za pojasnilo, kaj hočemo s tem? Nam se dozdeva, da je pomota.
Gosp. Jakob J. T. Winterquar-ters, Utah. Dopis je čisto oseben, toraj ni za v jasnost, Pišite 'kaj občno koristnega. Zdravi!
Gosp. Rajko, Cleveland, O. Dopis nima .pomena, za to ga ne priobčimo. Zdravstvujte!
Vsi drugi ostali dopisi pridejo na vrsto po prostoru.
'Na vsa druiga vprašanja naj velja za odgovor, da si bodemo gosp. Hermana drugim potom izposodili, da ho povedal po čem so krave v Bučki. — Na vprašanje o “ljudski sodbi” smo do sedaj dobili 1472 odgovorov; lopov, lupm in takih lepih' izrazov je polno; enoglasno se pa zaupanje dotienemui magareu odreka.
F. K. Cleveland, O, Če bo g. Krža, Benedika iz S. N. P. J. izključil. ne vemo, in tudi dvomimo, ker je ravno- Benedik vedno Kržeta hvalil, da je fant in pol. Benedik je šel gotovo v Pulj; pri vinarski zadrugi vedno take ljudi potrebujejo, koji se običajno po “francosko” poslavljajo.
Dekla Slovenka
se išče k slovenski rodbini z dvema otrokoma v Chieagi. Zmožna more 'biti hišnih Opravil, katerih ni preobilo in zahteva se naklonjenost strokam, in pa snaga, Plača po dogovoru.
Zglasiti se je pri upravništvu “Glas Svobode” 597 W. 20th St. Chicago, IH.
Ta slavni mož je bil rojen v borni koči na farmi svojega očeta dne 12. februarja 1809 v državi Kentucky.
Vsa Amerika slavi ta dan njegov rojstni dan. V Chieagi ga slavimo že celi teden t. j. že od zadnje nedelje. ‘Velikanske zastave vise raz poslopij, in'druge dekoracije z njegovo sliko pričajo to.
Slavijo ga delavci po svoje, in kapitalisti zopet po svoje. Lincoln je zaupal in veroval v delavstvo, in v njega bodočnost, ter se izrekel zanj pred kapitalom rekoč, da je večjega obzira vredno.
Kakor smo rekli, da ga slavijo v Ohicagi, kakor tudi' drugod po Ameriki, .posebno po več ih mestih, ter ga povzdigujejo, in ljudstvo pridigujejo o njegovih krepostih; drugi dan se bodo pa zopet postavili na svoje prejšnje staro stališče proti — delavcu!
$90.000.000 dobička.
Iz New Yorka se piše: Ravnateljstvo United 'States Steel Corporation je imelo dne 26. januarja sejo, pri kateri se je sklenilo da se izplačajo četrtletne dividende po 1%% na prvenstvene, in po V2% na nava.dne delnice. Iz poročila je razvidno, da je trust v zadnjem četrtletju, kateri je bil zaključen z 31. decembrom. 1908 $26.225.485 dbhodkov imel. To je manj za $880.789 kot v tretjem četrtletju minulega leta. Čisti dobiček v četrtem quartalu je znašal 1 $21.011.663 in manje za $298.753 kot v tretjem. Dne 31. decembra je 'bilo narbeil 3.603.-527 ton, tedaj za 181.550 ton več kot koncem tretjega quartala. Kosmatih dohodkov je bilo v minulem $91.826.526, manje kot v letu 1907 za $19.138.153. Čisti dobiček je bil $74.842.330, toraj manje $5S.402.5'90 kakor v prejšnem letu. Ne izvršenih naročil je bilo v letu 1908 14.404.723 ton, — manje 12.592.574 ton.
Te številke 'kažejo jasno stanje prosperitete. Na eni strani so rokovnjači 90 milijonov v žep .po-basali, a na drugi strani je bilo za 14y* milijonov ton naročil ne-izvršenih, in na tretji strani pa delavec s svojo družino na cesti gladu umira.
.411 bo vse to delavce k zavednosti privedlo, — kdo ve?!
Književnost.
Dobili smo 'knjigo opis Arneri-kansko-Slovenske zadružne kmetijske naselbine “Slovenia” z podukom “kako dobiti Ilomestead 160 a k rov državne zemlje zastonj”. Knjižico je spisal in založil g. Viljem Brumshmid, 708 ;S. lOth Str., v Minneapolisu, Minn., je v 8° tiskana, obseza 52 strani in velja po znižani ceni 60c in ako se jih 5 šku.paj naroči, samo po 50e. komad.
Knjiga je delo, katero se samo po strokovni vsebini hvali. Vsaki Slovenec, ‘kateri se namerava tu v Ameriki stalno naseliti in si svoj dom napraviti, naj si omisli to knjigo v kateri bo našel vso potrebno znanje, kar mu je v prid in korist predno se odloči za kraj kjer bi se nastanil. V knjigi je opisana zemlja, mokrota, ro-dovitost, ozračje, cene itd. Daje nasvet za pridobitev državne zemlje in drugo.
Na kratko rečeno, knjiga ni samo za tu v Ameriki živeče Slovenec priporočljiva, temveč jo priporočamo tudi rojakom v stari domovini, da se seznanijo podrobneje z ameriškimi odhošaji na polju kmetijstva.
M. V. K.
LJUDSTVO SI JE SAMO KRIVO.
Pred par tedni se je vidil v hotelu “Plaza” v New Yorku, glu-šeč prizor, ki je brezdvommo prekosil vse prejšne v družabnem življenju' tega mesta. — George Gould, železniški magnat, katerega premoženje se računa na $80.000.0()0, se je odločil, da vpelje svojo hčer Margery v družbo takozvanih New Yorških “400”.
V tem slučaju je bil Mr. Gould, zn kar ga moramo pohvaliti, (?) dokaj radodaren. Povabil je bil do 250 gostov, kateri so se udeležili tega dirindaja, ki ga je stal do $100.000.
Samo kotiljoni (plesni znaki) so stali $25.000; ameriško rože $10,000; orhideje $5.000; razne druge cvetlice $5.000; dekoracije $10.000 in godba $5.000.
Obleka vpeljane'je stala $1.000 in vrednost obleke in zlatanine navzočih gostov se je cenila na $50 milijonov.
Meščansko’ časopisje je tem plutokratičneim sestanku posvetilo cele kolone, da, cele strani. In medtem, ko so se bogatini v razkošnosti kosali med seboj, je tisoče brezposelnih mož, žen in o-trok pohajalo po new yorSkih ulicah, strgani in lačni; zbrana družba new yor.skih “400” se je pa zabavala pri godbi, katera je stala samo za ta večer $5.000, in ko se je ta družba veselila, je tisoče zmrzujočih delavcev, delavk in otrok stalo v vrsti z razorankn o-brazom. in z praznim želodeom ča-V«joe na skoriteo kruha, ki ga deli mrzla roka milodarčeva.
Vsega siti nebeški agentje bodo rekli da je to odredba vsegau-smiljenega in 'dobrotljivega boga: mi pa rečemo, da je to do skrajnosti korumpirana soeijalna premoč, katera bo še vedno nadvladala, dokler se delavci ne predramijo iz spanja suženjstva, in da so ne zavedejo svojih od narave jim podeljenih človeških pra-.vie.
Ženska je hotela biti vojak.
Prostovoljno je hotela prenašati vse vojaške “ugodnosti” in dolgo vožnjo na Philipine, samo da vidi še enkrat izvoljenca svojega gorečega srca.
2. t. m. prišla je v Chicago pred naborno vojaško komisijo, se ve, v moški obleki, mlada ženska po imenu Claude Hamilton iz Phila-delphije. Pri naborni komisiji v Južni Chieagi, ravno niiso imeli o-pravila, ko vstopi kandidat, mlad de!3ko. Poznalo se mu je, da je truden od popotovanja,toda obraz cist in smehljajoč; ogrjen z dolgo automobil suknjo, rokavice iz kožuhovine in kapo istega kroja.
Dečko je prestal težo, vid in posluh. Nato ga uradnik nagovori: “Sedaj še fizična preiskava,” in .pokaže na sobo, v kateri je bil preiskovalni zdravnik.
Kandidat prebledi, se še nekoliko ogleduje, potem' pa pove, da je ženska in tudi namero ter je zbežala..
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.35 ................ 50	kron,
za $	20.50 ............... 100	kron,
za $	41.00 ............... 200	kron,
za $	102.50 .............. 500	kron,
za $	204.50 ............. 1000	kron,
za $1018.50 ............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poSiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
81 Cortland St., New York SIM St. Clair Are., N. E. Cleveland, Okie
Strahovalci dveh kron
ZGODOVINSKA POVEST.	Spisal FRANJO LIPIČ
PRVI DEL.
XII.
“Kaj se places lijelpa. de vojka?” ““Ne pitaj me neznani delija!”” Narodna.
Veselega srca sta jezdila Kržan in Tomo če;z Kras iproti Devinu in tamkaj zavila v furlansko ravan. Namenjena sta bila naravnost v Benetke, upajoč, da ju tani čaka sreča, ki ju hitro obsuje z vsemi svojimi darili. Jezdila sta tako naglo, 'da nista imela časa. za ¡pogovore, sicer pa je bilo to Kržanu všeč, ker je mogel nemoteno misliti na vojvodinjo Asunto in njeno skrivnostno pismo, v katerem ga je klicala na pomoč, ne da bi povedala, tkam naj Kržan pride. Tudi Tomo, ki, sicer ni ljubil molčečnosti, je imel ta dan •resne misli. Ker je bil prepričan, da je kupčevalec s konji njegovega gospodarja prevaral, je mislil na maSčevanje in sicer kot praktičen ■človek, je ugibal, kako bi on provaril Ikupčevalea s konji, če bi iga še kidaj videl, kar se mu je zdelo jalko verjetno.
Mračilo se jc že, ko sta se ustavila v furlanskem Tržiču, da se míalo okrepčata, potem pa odjezdita med vinogradi proti Benetkam. 'Tu so bile vasi v precejšnjj razdalji druga od druge in na samoti stoječih hiš ni bilo nič. Toliko bolj sta se začudila Kržan in Tomo, ko sta naenkrat videla, da se jima v divjem diru bliža velika zaprta kočija. Videla šta, da sta bila v kočijo vprežena dva sestradana kmetska kljuseta, nad katerima je 'kočija® neprestano vihtel bič in ju z neusmiljenimi udarci ztfirževal v diru. Poleg kočije sta jezdila na slabih kmetskih konjih tudi dva z dolgima Tapirjema o-bo rož ena lak,aja, tki sta, hoteč podpirati kočijaževo prizadevanje, neprestano vpila na konja.
Tudi lakaja sta 'kmalu zapaizila Kržana in njegovega sluga. Potegnila sta rapirje ‘in kočija se je ustavila. Kržan j e- ,od daleč videl, da lakaja1 ne znata niti pošteno jezditi, tkaj še ravnati z orožjem, ki sta je skrajno nerodno držala v rokah. Bližal se jima je z največjo ravnodušnostjo in n it za orožjie ni prijel, prav kakor hi ne videl, da sta lakaja pripravljena na boj.
Ko se jima je toliko približal, da je bil le še 'kakih deset korakov od njiju, je eden lakajev dvignil rapir in pognal svojega konja, kakor bi 'hotel napasti Kržana. Konj jie bil pametnejši od jezdeca' in je skočil na stran ter začel bežati.
Drugi lakaj je tudi, dvignil rapir, a ni se makinil z mesta, nego se zadovoljil s klicem:
-Še en korak naprej, in prebodem Vas.
—	Ne vem. že izda tvoj rapir toliko, kakor moj bič, je odgovoril Kržan in se pognal proti lakaju in ga začel pretepavati z bičem, s katerim je po takratni navadi naganjal konja. /Tepeni lakaj je izpustil rapir in zdrknil s konja ter kleče1 prosil izpod konja.
—	Milostiivi gospod, nikar me ne ubite. Prosim Vas odpuščanja.
Ko je drugi lakaj videl usodo svojega tovariša, je spustil vajeti, skočil s konja i,n bežal čez vi-m-graide in polja, katera so bila ■pese jam a s turščico, kar so ga nesle noge.
—	Zakaj si mi grozil, predrz-než, je vprašal Kržan lakaja, ki ga je bil Tomo potegnil izpod konja in postavil pred svojega gospodarja.
—	Verujte, milostivi gospod, da ne iz bojaželjnosti niti iz pre-šernosti. Storil sem, ker mi je bil to ukazal moj gospod, ki sedi v tej kočiji.
Lakaj se je malo približal Kržanu in mu šepetajo rekel, ozirajoč se plaho na koči jo:
—	Moj gospodar je odpeljal svoj'0' sorodnico, ki ga je poklicala na pomoč, ker so jo hoteli dati v samostan.
—	Tvoj gospodar mora biti častivreden gospod, samo pri izberi slug nima sreče, je menil Kržan. Kako se imenuje tvoj gospodar?
—	Moj gospodar je grof Pani-¿MJ-
—	Ti si res izboren in zanesljiv sluga. Kar na prvo vprašanje izdaš vse tajnosti svojega gospodarja. Takega slugo bi jaz potreboval !
—	O, gospod, na prvi pogled sem spoznal, da Vam smem zaupati in zato sem govoril tako odkritosrčno . . .
—	Dobro, dobro! Idi k svojemu gospodarju i;n reci, da sem. njemu iu njegovi sorodnici na razpolaganje, če potrebujeta mojo pomoč.
-Lakaj se je globoko priklonil in odšel h kočiji.
Tomo, 'ki je z veliko pozornostjo poslušal Kržanov pogovor z lakajem,, se je zdaj hitro približal svojemu gospodarju.
—	Upam. da se ne bodete vtikali v zadeve teh ljudi.
—	Hvala, Tomo, da si tako pozoren in ne zamudiš noben^ prilike, da mi daš kak dober svet.
—	E, milostivi gospod, zgodilo se je že dostikrat, da so bedaki; kakor sem jaz, svetovali kaj pametnega, in da so pametni možje, kakor vi, storili kaj bedastega.
—	Poslušal te bom, Tomo, kakor vselej, rad ali nerad. Govori! Ka j ti ni všeč ?
—	Prvič mi ni všeč, da se grof Panigaj ne gane iz svoje kočije. To priča vsaj eno. da namreč ni pogumen. Drugič se mi zdi zgovornost njegovega lakaja sumljiva.
—	In kaj sklepaš iz tega, moj bistroumni Tomo?
—	Da ospodar te kočije sploh ni grof Pa ni gaj in da tudi ni odpeljal svoje- sorodnice; če pa je grof Panigaj in je odpelji svojo sorodnico, potem ga ta gotovo ni sama poklicala na pomoč, ker ji s strabopetnikom ni bič pomaga-no.
Kržan ni ničesar odgovoril, kajti laika j je v tem hipu odstopil orl kočije, kjer je bil nekaj govoril pri oknu, in se približal Kržanu.
—	Grof Panigaj in njegova sorodnica se Vam. milostivi gospod, zahvaljujeta za Vašo ljubeznivo ponudbo, a nočeta Vam delati sitnosti, iker ne potujeta dlje kot do najbližje vasi.
—- Ker komaj čakata, da bi midva odrinila, je mrmral Tomo, dočim je Kržan, ne da bi kaj odgovoril, pognal konja.
Jezdil je nalašč prav počasi mimo kočije in videl je cvetoč dekliški obraz. Zdelo se mu je. da ima dekle solze v očeh. Rad bi bil vprašal, zakaj se joče, a v tem trenutku se je dekle obrnilo v stran, prav kakor bi se hotelo o-gniti vsakemu vprašanju Kržano-vemu.
(Dalje prihodnjič.)
£aj je bol?
Že dolgo ¿e od takrat, ko je s lav n oznani zdravnik rekel, da bol je prošnja živcev po hrani. Kakor hitro ne more dajati kri, živcem neobhodno potrebne hrane, občustiš bol. Kri postreže živcem le takrat, kadar delujejo preibaspi organi redno; in 'kri postane močna od dobro prebavljene hrane. Ako ne ješ dovol, se po zavžiti hrani ne počutiš dobro, ali če si nervozen, bledoličen, slab in nesposoben, rabi Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino, katero bode vrejevalo tvoje pre-bavljehjie, bode čistilo tvojo kri in bode dajalo dovolj hrane tvojim živcem. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 616—622 S. Ashland Ave., Chicago, Ul.
Contra od nekod.
'Dopisniku “od nekod” v Proletarcu.
Brate jaz sem tudi od nekod, samo da jaz se ne dam tako lahko premotiti kakor ti; škoda za zgubo denarja! Za pet ran božjih, čemu si tako lahkomiseln? Nc daj se več premotiti! Naša dekla se je enkrat premotiti pustila, potem se je pa zmerom smejala; a ti siromak si se pa spreobrnil v socijalista, prav imaš, ko bi že za drugo ne bila S. N. P. Z., je že to nekaj vredno, da se kakšen stari grešnik spreobrne in začne agitirati za soc. časopisje. Čudna so res, božja pota!
No, da se ložje poineuinva, te bodem na jprvo krstil; naj ti bode .ime Tomaž. Toraj Tomaž pristopil si k S. N. P. Zvezi! Prav si imel in lepo je 'bilo to od tebe; i;n uverejen bodi, da bodem tudi jaz in tisoče drugih k & N. P. Zvezi pristopni. Ali, vedi Tomaž, da vsaki začetek je težaven, toraj veruj mi da ni tako, kot si ti do-mišljuješ. Ali misliš, da je S. N. P. J. v teku 8 mesecev štela 3000 članov? Vidiš Tomaž tudi tam je šlo počasi.
Tomaž, ti si nezaupljiv, kaj ne računov je treba, kaj pa še? No v tem oziru se strinjam, s teboj; tako so stric .namignili. Za živo vprašaj, če ne bo nič, pa beži! Klobučar ni nič prekratek, tako je dolg, kot je bil pred petimi leti. Ali smola je to, in pa čudne številke, morda so rimske da jih komarjev urednik ne razume; mogoče pa, da se da s časom kaj pofiksat, kaj misliš Tomaž?
Presenečen sem, Tomaž, da je Konda v nadzornem odboru zopet! smola, čemu se nisi oglasil ti, boj ko si pristopil? In gotovo
bi ne bil ti še danes socijalist. Oh božja neprevidnost!
Tomaž, meni se dozdeva, da si ti zelen, kakor sodim po tvojem dopisu; kadar bodo ljudje šli gledat kako stvar stoji, bodi tako dober, povabi še mene, jaz ti plačam gTbš.
Tomaž, jaz sem zelo zarukan, a ti si pa bratec moj; lepo pa je od S. N. P. Zveze d'a Kondu točno oglas plača; to je dokaz da ni kolere v blagajni.
Farbajo se pa lesene hiše v A-meriki, včasih tudi take iz opeke, in drugi izdelki, ne pa društva. Kaj si blazen ?! Kako bi člani iz-gledali če ;bi se mogli dati pobarvati? Tomaž, ti bodeš slab socijalist, ako ne popraviš tvoje možgane.
Konda nima dohodkov od S. N. P. J., kaj ? No, Tomaž saj on jih itak ne pričakuje, saj je druzih stroškov čez glavo. Ker pa je “Glas Svobode” (feiektiv S. N. P. J., torej bi elani iste tudi svo-bbdno kaj plačali za trud. To je moje mnenje, Tomaž.
Jaz sem tebe sppznal. pa nisem prav nič učen, pač pa znam trdo delati pa dobro ¡misliti. Kondu ne sliši dolga noga, ker ima že pre-
cej dolge svoje dve, toda kaj misliš Tomaž, kako bi izgledal, ako bi imel tri noge.
Jaz sem ti odgovoril nadvse tvoje opomine, in zopet si prizadet. Vem od kod da si, dn tudi vem, da nisi še rojen. Gotovo pa je, da leži ta moj rokopis v uredništvu “Glas Svobode”, tvojega pa ni nikjer!
Cenjenem članom S. N. P. Zveze pa kličem: Živeli! Le s straj-nostjo naprej;.tudi iz naše naselbine se kmalu oglasimo z društvom, na Tomaže se ne oziramo, saj vemo s kom imamo opraviti. Živili člani S. N. P. Z.!
Tomaž kaj bodeš odgovoril?
Soči. pozdrav Tomažu.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenka vino, kranjski brinjevec,- tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
Dobra Unijska Gos1ilna,k3er8e
_________________ dobi
mrzel in gorak prigri- |nc C CfactflV zek. : Pod vodstvom JOS. J. jiabliiy
650 Blue Island Avc.
Veliki Dvorana za društvene in linijske seje, in* druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
Zaodbor-
VABILO
k maškarad ni veselici
katero priredi
društvo “Slovenija”, št. 44,
Č. S. B. P. J. '	' '	"
v soboto, dne 13. februarja 1909, v Narodni dvorani, 587 Centre Ave. in 18. ulicas
nagrad v vrednosti $150.00 dobijo najfinejše maškare.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 25e oseba -MOHOR MLADIČ, FRANK KLOBUČAR, FRANK UDOVČ
FRANK SAKSER CO., *
4
4
4
4
4
4
4
82 Cortlandt Street,
Podružnica
0104 ST. CLAIR AVE. IN. E.,
New York, N. Y.
CLEVELAND, O.
4
4
4
4
4
4
4
=4
4
4.
4*
4
4
4
4
4
*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4"
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4*
4*
4*
4*
OI-AS NARODA

■
BvsirljsKl denar
kupujemo iu prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
Bto sl pralen
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zaaiesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
IS PiBZTBli
Imafceli v staro domovino komu kako pooblastilo podati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi'kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
4
4
*
4»
4*
4
4»
4
4
4*
4
4*
4
4*
4
4
4
4
4
4
4
4
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10
_	_	__ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna
hranilnica. Nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4]/2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
lažno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino 7 dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega _	izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslo-
vom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite -dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.^

NASVET.
Prosim Vas ako hočete natisnili to mojo mešanico, ker ni pravi dopis, a članek tndi ne. Vse cenjene citat el je bi pa prosil, da mi ne zamerijo, ker ta pisava je moja prva v tem listu, in tudi vsak govornik prvič bolj zmedeno govori, a pozneje pa pride le kaj boljšega na vrsto.
Pazljivo prebiram vse dopise v vseh slovenskih časopisih in moram reči, da v “Glas Svobode” so najboljši. Dopisatelji “Glas Naroda vedo samo, kako ga kaj pijejo, itd. Se ve da, oni urednik, ako bi hotel kteri kaj koristnega za rojake pisati, vrže v koš, ali pa hoče imeti 'plačano češ, da je reklama, čita se tudi po vsih listih, da kriza še vedno vlada; toda tu pri nas jo nismo prav nič občutili. Tukaj so naši rojaki vsi zaposleni po premogokopih, in reči moram, da smo lansko leto in še tudi sedaj veliko bolj delali, kot kedaj poprej*. A delo se tu-kaj zelo težko dobi, ker nobeden ne gre proč, in prostori so vsi zasedeni.
Premišljeval sem 'že dolgo, kako bi se dalo vsaj našim rojakom pomagati, da bi vsi lahko prišli do blagostanja, in da bi nobeden ne trpel pomankanja v tej svobodni deželi. Prišel sem tudi do 'zaključka, kako bi se vse to lahko doseglo, in prosim cenjene čita-telje, da ta moj predlog podpirajo, da pridemo do zaželjenegif cilja, namreč: Da bodemo tudi dejansko svobodni in. neodvisni od kapitalizma, ter da ne bodemo poznali nobene krize več! Da pa se to doseže je potrebno, po mojem preudarku: Edinost, složnost in prijateljstvo med seboj, soseb-no med ameriškim slovenskem •časopisju. Potrebno je da naši rojaki čitajo več slovenskih časopisov, da se jim oči odprejo in da presodijo, kateri časnik deluje reis za korist ameriških ¡Slovencev, ter se tisti stranki pridružijo. Ako ue bo časopisje delalo združbe med nami, potem bodemo tudi mi bolj složni.
Posebno pripraven list za napraviti slogo med nami je “Glas Svobode”, ako se hoče držati ,V)reden, svojega lepega naslova. Pustimo svobodo, vsem rojakom, to se reče, naj vsak dela po svojem prepričanju, kakor mu drago. Bolj odločni in učeni rojaki pa naj svojim rojakom dajo lepe vzglede, sosebno v tem, da se .poduče v napredu in svobodi, in da se jim pokaže pot, po kteri se pride do cilja; da ne bodo trpeli več pomankanja; kako preprečiti krize, da pridejo po pošteni poti do blagostanja in resnične svobode!
Marsikateri bo rekel: “Vse dobro, toda kako si hočem pomagati ?” A jaz pa pravim, da, ko bi mi bili bolj složni, bi imel vsaki o’d nas vsega dovolj v tej deželi. Se v;e da, bi tudi moral delati, posebno od začetka precej trdo, pa saj delal bi vsak rad, samo ko bi delo imel. To je pa glavna stvar, d-a. vsak gre v tak kraj kjer se dobro zasluži. Mnogo je rojakov ki si v kratkem času prislužijo precej denarja, pa tisti molčijo, in, ne vabijo:	“pridite
sem, tudi vi bodete delo imieli, imeli bodete delo in zaslužek.” Vsak rojak naj bi se ogibal takih podjetij 'ki niso unijske in pa tudi takih tovarn, kjer se zmerom dela pa prav malo zasluži, kjer delajo skabi. Vsak, ki ima ka.,j prihranjenega denarja, naj bi prepustil svoj prostor ubožnej-šcmu, in on bi se združil z drugimi svojimi rojaki, ter si kupil zemljišče, se tam naselil in slovenska naselbina bi bila ustanovljena; še nekaj bolj ubogih bi se lahko tam naselilo, da bi pomagali delati, in si prislužili, da bi sčasoma tudi si kupili farmo.
Več krajev je še, ker se zemlja prodaja še ceno, in koder je še v zemlji marsikaj, kot:	Premog,
olje in druge rudnine. Ako bi se sprva več rojakov skupaj naselilo, bi se sčasoma lahko na pripravnem kraju vrtalo, in 'če bi prišli do premoga, bi se napravila kompanija iz slovenskih farmarjev, in napravil bi se rudnik, ki
bi dajal pošten zaslužek drugim rojakom. Ako- ibi pa ne bilo ne premoga,, olja ali drugih rud, bi se pa s to luknjo tuidi nič ne zgubilo, ker prišli bi gotovo do vode, ki ima silo da bi po eevih sama prišla na površje, in to bi bilo ve-lekoristno. Voda bi se tudi lahko rabila za močo zemlje in drugo.
Potem bi se ustanovila delopo-sredovalna družba, katera bi bila v zVezi z unijskimi podjetji in pa tudi z unijskimi farmarji, ki vedno potrebujejo delavce, in ta družba bi vsakemu rojaku dobila dobro delo, ker boljše bi bilo na farmi delati za $15—JO na mesec, kot pa v tovarni ali majni. Na farmi bi um to ostalo, kar dobi tudi živež; pri drugih podjetjih pa dostikrat še za živež ne zasluži.
Takšna tvrdka, ko je Frank Sakser Oa. 'bi bila to že davno lahko storila, pa ona se ne briga za to, ker njeno podjetje je v protislovju z mojim nasvetom. Vrhu vsega bi mi pa tudi bili bolj spoštovani od Amerikancev, kakor smo sedaj, in ko bi prišli do tega cilja, bi bil svobodni in vsak bi v poznejšem času lahko imel svoje delo pri svojih rojakih.
Posebno na jugu je še.treba veliko industrij in če bi se mi naselili na jugozapadu, bi kot farmarji, in nekdanji rokodelci tudi lahko napravili svoje tovarne. V prvi vrsti mlekarne, žage, tovarne za kositraske izdelke, za sode, košarice za razpošiljanje pridelkov, potem tovarne za farmarsko orodje (stroje i.t.d.) mline za čistiti bombaž, in za izdelovanje olja iz semena, ter morebiti še predilnice, da bi se iz surovine vse izdelalo že kar za na trg. Tedaj bi bilo dela, pa tudi denarja dosti. (Kot delavce bi se sprejemalo samo rojake in vsak, ki bi si toliko prihranil, bi si moral kupiti farmo, in svoj prostor drugemu prepustiti, izvzemši nekaj delovodij.
Jaz hočem že v naprej delati na to, da se naši cilj doseže, in rojaki naj se mi javijo, kateri so podjetni za začeti slovensko naselbino. Tildi oni naj javijo na u-redntištvo “Glas ¡Svobode”, kateri delajo pri linijskih podjetjih in kjer bi se §e dobil kak prostor za napredne rojake.
Za posredovanje dela na far-Inah, se hočem obrniti m a Januarsko organizacijo in bodem pozneje poročal o tem.
Toraj delujmo vsi za enega, in eden za vse, in zmaga bo naša, ue bo se treba bati več krize!
Pozdrav vsem rojakom.
Math Gaishek.
Mt. Olive, 111. 4. febr. 1909.
Zaključek morilske sezone.
Pod tem zaglavjem piše “Republican” iz Oakland,a z dne 24. dec. 4908 sledeče:	‘“Porotniki,
pred katerim, sita se zagovarjala John Adam in Nick Bražika, The t\£0 Austrian, so ju spoznali krivim in sicer: Nick Bražika umora druge vrste, in John Adama nenameravanega umora (Manslaughter) doprinešenega nad Anton Levstik-om. Sodnik Henderson ju je obsodil v državno jetnišnico v Maryland, in sicer: Bražika na 8 let in Ada-mia na 18 mesecev.
Dodatno k tej obsodbi, dobili smo sledeči dopis:
Dodson, Garrett, Md. 1. febr. 09.
Vas prosim, da priobčite razsodbo o obravnavi, ki se je vršila 7. 8. in 9. decembra 1908 na Oaklandu, Mid. Garrett Co. Ubijalca sta doma, namreč 'Nikolaj Bražika iz Hrvaškega in Janez Adam pa blizo St. Petra na Notranjskem. Vzrok sta smrti mojega brata Anton Levstek-a iz Malih-Lašič, h. št. 16, pošta Velke-Laši-če, na Kranjskem!. Stvar je sledeča :
Tukaj je mali kraj, kjer nas dela približno 100 mož, večinoma domačini (Angleži) ini vmes kakih 30 Slovencev in 15 Hrvatov. Med to peščico Slovanov se redko kdaj ©uje o slogi, pač pa je velika nesloga iu nevošlivost vko-reninjena. Ako se nahaja eden le za pičico v boljših razmerah od druzega, je le ta vže njegov so-
vražnik; in tako se to kuba in kuha tako dolgo, dokler stori slab konec.
Tako je bilo z mojim bratom Antonom. Najprvo so nameravali ga na tihem odpraviti iz tega kraja, ker se jim pa to ni posrečilo, so pa, napravili načrt z grdo, svoj namen doseči, “in če ga u-•bijemo, on mora od tukaj, pa je finish,” so rekli. Ker pa moj brat ni hodil v družbo teh hudobnežev, niso imeli prilike nad njim se znesti, zato so morali v ¡mojo hišo po njega. V času, ko sem bil za pljučnico bolan, jo bil brat pri meni in so vdrli v hišo ter ga bili in potem so ga še iz hiše potegnili in zunaj mu smrtne rane prizadeli; umrl je po 61 urah.
Ko je na smrtni postelji ležal in se je zaznalo da mora umreti, prišli so iz okolice ljudje razne narodnosti, se od njega poslavljati, samo od dotične tolpe razbojnikov ni bilo nikogar; nasprotno ponašali so se s svojim zločinom ter govorili: “Če ga sedaj hudič ne vzame, ga pa še bomo!” Toda to še ni vse; kakšne zverine da so to v človeški koži se vidi potem, da ko je brat umrl, so te pošasti veselja prepevali in zmago-nosne obraze delali, ter se po prsih bili: “Zmaga je naša, vendar ga je hudič uzd.” Na dan pogreba so šli nekteri okoli raznih narodov in jih razgovarjali, da ni potreba se pogreba udeležiti; “naj gre brat sam, ker tudi on ni druzega vreden, kakor je bil Anton”, so govorili in pripomnili, da sva izrečna socijalista. Se vc, to govoričenje je padlo na kamen in ni obrodilo sadu; vdeleži-lo se je pogreba kakih 50 mož in so umrlega spremili v najhujši vročini (: 8. julija) 3 ure daleč v hrib. Ti možje so bili Amerikan-ci, Rusi, 'Poljaki, Hrvatje in Slovenc i-somišljeniki. Bodi vsim prisrčna zahvala, izrečena na tem mestu.
Po pogrebu so na vse pretege hudobneži lagali in suiperinten-denta mbledovali da naj mene nemudoma iz Dodteona izpodi, sieer bode ‘trubel’ na Dodsouu, kar naprej. A superintendent je pa drugače napravil. Sklical je več A-merikancov in oni so mu rekli: “Frank Levstek naj ostane pri nas, za njegove nasprotnike se pa ne brigamo”; in tako so le ti tiči še bolj umazani, kot so bili, in v jamo so padli kojo so meni kopali. Jeden po jeden so morali Dodson zapustiti, in par ostalih pa nimajo ne razuma, ne poguma, za to se pa hočejo sedaj lepega delati in se prilizujejo kakor mačka, dokler te ne ogrize.
Ravno ta Dodson, bi mislil marsikateri, da je najbolji kraj, pa ni, ampak samo veliko gnjez-do gadje zalege je, druzega pa nič. To zalego senu sicer dobro u-ničil in preprečil več umorov, a vseeno potrebuje še veliko dela in truda, da bo kraj za človeško bivanje.
Delalo, se je lansko leto po 3 dni na teden, a letos pa še tega ni, še to je kompanija razrušila, kar je bilo nam zagotovljeno. Delamo v premogovih rovih, ■ ki so po 4—41/2 čevljev; plačajo pa po 60c od tone, in kare moramo sami porivati, če ne stoji kara v glavnem rovu, kamor jo “treiber” z mulo pripelje.
Naj omenim še, da 6 tednov po smrti mojega brata Antona je železniški tlak enemu izmed one tolpe, kravo povozil; a da bi bili vidili, s kakim britkim obrazom so kose mesa domu nosili. Vsaki je imel rosne oči, kakor bi se bila bog ve kakšna, nesreča pripetila. Ja to so vzor katoličani, koji hočejo boga pojesti same hinavske ljubezni a u notranjem jim pa je sam vrag na stanovanju.
No. vem čemu so duhovniki, ko niti trohico na ljudstvo me vpli-va.jb, da bi jih odrejali, kakor jim je prokleta. dolžnost. Njim je samo za dolar, a v splošno naj se pa pristni kristjani pobijejo ali pokoljejo, to jim ni briga. Sramota za vse Slovane a posebno pa za Slovence, ker se domačini nad nami spotikajo, češ : gledi pobijalce in razbojnike.
Frank Levstek.
3
- 1 »trn», 1
^Jemu pustiš od nevednih zobo-vzdravnikov izdirati svtJe, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Rus ti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
POZOR ROJAKI!
POZOR ROJAKI!
SLOVENSKO PODJETJE!
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. Prva in edina slovenska tovarna za izdelovanje
NEOPOJNIH PIJAČ
P°Pi gtngerale, lemon-sour, sodavica, v steklenicah ali v tanks. Slovenski krčmariji in sploh rojaki podpirajte slovensko podjetje.
Za društvo:
JOHN POTOKAR, preds. in poslovodja, LOUIS KNAUS, blagajnik
1838 St. Clair Ave., N. E.,
Telefon Cuy. Central 5473
Cleveland, O.
F. J. Skala	& Co.	j
Česko-SIovanska	Banka	*
318-320-322 zap. 18* ulica, Chicago.	|
Zastopstvo plovnih družb:	Bremen, Hamburg', Rotterdam, Antwer- &&
pen, Havre, Liverpool in Southampton.
Javni notarijat:	Izdeljujejo vse uradne listine in uredujejo vse de- $
name zadeve v stari domovini.	tt
Nadzorujejo in izteijavajo denar in sprejemajo hranilne vlog'e od A drug-ih bank.
Odajo v najem blag'ajnicne predale, narejene po najnovejšem sistemu, varne proti vlomu in požaru, za shranjevati denar, vrednostne papirje in dragocenosti. Najemščinapredala začelo leto samo $3.co
i
I Pijte najboljše pivo
I '
g
^	g
I Peter Sohoenhoffen Brewing Go.
M-"	=—
‘Mj	PHONE: CANAL 9	CHICAGO 1LL.	M
Ne trpite radi sramežljivosti.
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet ,
C. G. Fooček, žg 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav p nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamož tudi razne zelišča in korenine.	■
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim po, štnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte

a
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od i.—3. ure popoiudne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ur9 dopoladne doma iu to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
S
■m
««
Glas Svobode
(The Voice op Liberty)
WEEKLY
99
Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
--------------in velja-------------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto..............$L50
za pol leta...............75c
ZA EVROPO:
Za celo leto............kron 10
za pol leta.............kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 west 20th St., CHICAGO, III
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
231
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA.
(Nadaljevanje.)
Ni še dolgo tega, ko smo morali tek naše stvarne kritike o uradovanju in gospodarstvu glavnega odbora S. N. P. J. prekiniti, in druge .podatke uvrstiti, kateri bi bili sicer pozneje na vrsto prišli, a okolščme so tbile silnejše kot naš program, in danes smo zopet prisiljeni, da predlno mašo kritiko nadaljujemo, izpregovorimo nekoliko resnili besed.
Kaj nas je do tega privedlo, da se pečamo s tistimi možmi, koji stojijo na čelu nekdaj silovito se razevitajoče ¡S, N. P. J.? Kaj nas je napotilo razkrinkavati in v ■bengalični luči društvam, elanom in vsem ISlovencom .pokazati, kaj da se godi pri glavnem ocfboru S. N. P. JI ? In kaj nas je napotilo, da se v stvari vtikamo ki na)s nič ne brigajo? Odgovor je enosta ven : Nam se gre za člane S. N. P. J., koji so večinoma naši naročniki, in kojim smo dolžni, da jih varujemo prevare in obvarujemo pred vsako škodo, ktera jim preti. In da jim preti izguba, to je čista resnica, katero ne bo nobe den vrag z vsem zavijanjem in lažmi iz sveta spravil in tudi tisti “vzorni” možje (?!) okolo Proletarca ne!!
¡Zopet danes imamo o dogodku resno za govoriti, kateri jasno kaže da je korupcija v glavnem odboru tako grozno zajedena, da je skrajni čas, da se celi glavni odbor, kakor stoji in leži k vragu zapodi, zraven pa še nekoliko članov na cesto vrže!
Na prvi strani našega lista poročamo o aferi uibeglega Anton Benedika, iz Clevelanda, O. kom-;panjon Jednotnega blagajnika g. Korneta, kateri je poneveril baje rpreko $2000, a ravno ko to piše-:mo, dobili smo iz Clevelanda, O. od našega zaupnika poročilo, da ■se po Clevelandu splošno govori, da je Benedik poneveril, — koli-¡fcor je do sedaj znano — približno $3000, in med katerim je baje $400 Jednotnega denarja!
Mi ne trdimo da je to resnica, ,a naš zaupnik piše. da se po Clevelandu tako govori.
¡Oglej m* si zadevo za vsak slučaj podrobneje.
Da me bi biP g. Korce vseskozi poštenjak, o tem nam niti m misel ne .pridem a da se je pa poneverjanje Jednotnega denarja la* 3i'ko prigoidilo, to je pa verojetno, ¡kajti, d* ‘bi Benedik denar v blagajni izbiral in si mislil, “to je denar od Jednote, tega se ne smem' dotakniti’'1, to pač naj veruje kdor toče, mt ne. Da. bi bil pa g. Kor ec vsako svoto sproti, ko jo je od' kakšnega društva sprejel, takoj na banko nesel, to je popolnoma izključeno, ker se kaj takega nikdo od njega nad-jati iie more, in tudi ne zahtevati. Toraj je verojetno, da je Benedik pobasal. kar je našel in dobro a-ko ni več pograbil, kot samo $4/X).
Marsikdo bo vprašal, kako je Benedik do Jednotnega denarja prišel, 'ko je ja vendar g. Korce blagajnik? To smo vže na prvi strani pojasnili in imamo še dostaviti, da g. Korce ni bil vedno v pisarni., ter, ker je Benediku, kot sodrugu zaupal druge posle, mu je pač tudi zaupal posel ¡blaga j nika. Jedn ote.
In pa sicer, 'Benedik, kateri je znal’ pobegniti s ptujim denar-
jem, je pač tudi znal knjige fal-sificirati in g. Kor če ta prevariti, to pa tem ložje, k,er falsifikacije zamore le v knjigovodstvu izurjen veščak zaslediti, to pa, kolikor je nam, znano, g. Korče ni.
Ta najnovejša — a ne zadnja — Jed'notna afera nas ni malo presenetila, in polje se je gospodom okolu “Proletarca” odprlo, da bodo1 zopet lahko zahrulili: “Kaj to! Gospod Korce ima, kot blagajnik Jednote “bonds” in Jednota ne 'bo škode trpela.” Temu pa ni tako, in da “zasebnemu glasilu” gospodov v glavnem odboru, že vnaprej usta zamašimo, izjavimo da “bond” g. Korčeta, v tem slučaju niti enega centa ni vreden!
'“'Bond” ko j ega g. Korče ima, je veljaven le >za njegovo osebo, to je ako bi on sam poneveril, potem se zamore tistega držati, kateri je porok, a ker g. Korče ni poneveril temveč Benedik, tako je “bond” brez vsakega pomena.
Če je resnica, kar je prav lahko, da je Benedik Jednotni denar “pozabljivši” seboj vzel, tako je edino sredstvo, ee g. Korče iz lastnega žepa primankljej dolbrovoljno plača, potem je to urejeno, v nasprotnem slučaju pa se le naj Jednota pod nosom o‘-briše. Kolikor smo poučeni nima g. Korče nepremičnega preajpže-nja, tako se ga nima za kaj držati, in z tožbo, ker se g. Krže iz srca rad na Jednotne stroške to-žari in vselej tudi srečno propade — se tu nič ne opravi.
Tako stoji ta stvar, in je za Jednoto skrajno kočljiva in vprašanje je kako odpomoei?
Odgovor je naš: Takoj blaga; no, knjige in vse teh se tikajoče spise, temeljito pregledati in to brez vsakega odlašanja. Nadalje revizorjem se imajo veščaki po staviti in ne morebiti kakšen Za vrt-nik in slični “učenjaki”, tu di gg. Andolšek, Fr. Mladič in Fr. Bernik ne; ti gospodje so po kazali, da so sposobni nadzorniki od muh, a za Jednotne nadzorni ke niso ne sposobni, in ne zaupa nja vredni, ker smo opravičen •pričakovati, da bi g. Frank Mia dič skoval “izjavo” se glasečo “Vse je v najlepšem redu!” če bi prav tisočak ali kaj takega manjkalo.
V prid S. N. P. J., odločno vprašamo vse Jednoti podrejena društva: Kaj je z vami? Ali ste “panani”, ali spite?
Vi ste čitali v “G-las Svobode resolucijo in poziv društva “O rel” št. 21 iz Pueblo, Col. na Jed notni glavni odbor, a odgovor glavnega odbora niste čitali in ga tudi ne bodete, in to za to ne, ker glavni odbor našo kritiko ne mo re izpodbijati, ker je vseskozi do pičice resnična!
Mi smo že dobili celo kopo pisem od društev in raznih elanov tikajoče se našo kritiko napram glavnega odbora, toda mi jih ne priobčimo, ker vsi nočejo da bi njih podpis v javnost prišel, brez podpisa1 pa ne priobčimo nič.
Nam ne gre v glavo, zakaj, da društva in člani javno ne nastopijo, kakor je to društvo “Orel” storilo. Ali se morebiti bojite, da bi vas mogočni g. Krže izključil?! Ne, ne, on vas ne bo izklju* čil in ne izobčil, kajti on je vrlo dobro na to delal, da se je v smislu Jednotnih pravil, stran 25. točka 1. in 2. celi odbor izključil in ne še samo to, temveč držati se ga mora, da do centa Jednoti prizadeto škodo povrnejo!
Toraj društva S. N. P. J. zadnji čas je, da se prebudite in storite Vašo dolžnost napram glavnemu odboru in to takoj, dokler ni prepozno!
Člani S. N. P. J. kateri ste naši somišljeniki — za brbljače se ne brigamo, — Vas poživljamo, da od uradnikov Vaših društev, odločno zahtevate, da se takoj vse potrebno ukrene, da se nedalni u-darci na Jednoto preprečijo.
Vaše geslo mora biti: Proč z grobokopi, kateri delujejo očito na pogibelj te nekdaj prelepe Jednote, in Vas spravljajo ob Vaš težko zasluženi denar! ^ Somišljeniki! Resno Vas svarimo, da ne poslušate priliznjence.
Vsaki, kdor tak glavni odbor zagovarja je Vaš sovražnik in naj si to bode, kdor hoče!
Verujte dejstvo, da ko bi mi neresninco pisali, in da bi nas zamegli na laž postaviti, ne bi nas isamo tisti “delavski prijatelj”, ko se bombastično “Proletarec” imenuje z ¡batom po glavi udaril, temveč imeli bi že — zdavnej dvomljivo čast, za železnimi mrežami sedeti, kar so se itak trudili, da bi se jim ta pobožna želja izpolnila! Toda ves trud je bil in je zaman; resnica ni kaznjiva, in ker mi resnico pišemo, se tudi nam ničesar zgoditi ne more!
Da bi pa naši čitatelji mislili ali se nadjali, da “Glas Svobode” bo že vse sam uredil; tako se motite. “Glas Svobode” ne more nič napram glavnemu odboru storiti dokler Vi člani in društva križem roke držite! “Glas Svobode’ Vam je pokazal, kaj se pri Jednoti godi, on je stvari razkrinkal in razkril, (kar je bilo ¡za Vas tajnost, vsled laži od strani gl. tajnika g. Kržeta in pa od glavnega “¡bosa” “Proletarca” g. Zavrt-nika, — delo izvršiti, to je, dejansko delo, je pa — Vaša stvar!
(Pride še.)
Slovenska Narodna Podporna Zveza
Chicago
Illinois.
Vstanovljena dne I. septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave.
ANTON DULLER, blagajnik; 24 W. 25. Str.
Nadzorniki:
JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC-Zdravnik: B, J. DVORSKY, 55 Pisk Str.
Vsi t Chicag-i, Illinois.
Vsa pisma in vprašanjaza pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, III.
PRVE POKOJNINE.
Došla so poročila iz Anglije o izplačevanju prve starostne pokojnine. Poročila so zelo ganljiva. Pokojnine se izplačujejo po poštnih ehekih, katere vpokojen-ei kar za eno leto zanaprej dobijo.
V prvih dneh v letu se je na poštah dogajalo mnogo patetičnih, in celo dramatičnih prizorov. Tu so stali siromašni stari obeh spolov, ter so izplačevalne mize kar oblegali, in boječe, s tresočo roko pokojniške knjižice uradniku podajali. Tiste bore groše se jim je izplačalo, in veliko njih se je jokaje seselo, ko so denar sprejeli. Groznejše slike revščine v kapitalistični družbi si ne moremo predstavljati. Iz mnozih krajev se je poročalo o nenadni smrti, ker je bila razburjenost prijemnikov prevelika, z ozirom na nepričakovano pomoč. Številno jih je, koji so dobljenih par centov iz hvaležnosti — cerkvi darovali, drugi so jih odposlali v blagajno delavske stranke, ker je stranka pripomogla, da se je pokojniski zakon uveljavil. Za tisoče in tisoče ljudi je bil ta dan najsrečnejši njih življenja, in za neštete stotine pomeni resnična rešitev smrti gladu.
To je čisto naravno,da je “javno mnenje” nad to reformo radostno, ter se vsled svoje “hu-manitete” vspodbudno čestita. Dobrosrčna gospoda niti ne vidi, da ravno to veselje prijemnikov teh borih milodarov, je grozna obtožba napram obstoječi družbi. Oni tudi ne vidijo, da ako je ta reforma toliko sreče prinesla, tridesetletno zavlačevanje, katera. je od dneva sprejetja radikalen program doživela, nikakor ne sprieuje o njih humani teti. In konečno ne vidijo, da ako bo reforma. na stotine ljudi rešila smrti, da bo, — ker pokojnina šele pri TOletni starosti prične —- še na tisoče siromakov gladu umrlo.
Med starostjo od 60 do 70 let je okroglo en milijon ljudi obeh spolov, od katerih gotovo dve tretjini v taki revščini životarijo, kot oni ko sedaj starostno pokojnino dobivajo. Kje je tista huma-n.iteta, ktera le tih sto tisoče prezira, ja še več, jih naravnost v smrt obsoja, 'ker se boji, da bi po-kojniiško prvenstvo izgubila in se ne sme več k uibožni podpori zatekati? Vzemimo za priliko, starost ¡60 let, to je starost, katera edino državne uradnike do pokojnine opravičuje. Toda za delavca nastopi doba nesposobnosti za delo, veliko preje; največ strokovnih društev, katere starostne pokojnine plačujejo, odmerijo starost 55, 50 in celo 45 let; kaj poreče k temu tista hu-maniteta meščanskih družb?
Dejansko- nimajo dobrodelnost in slične kreposti z reformo čisto nič opraviti. Njena zgodba uči, da sta bila dva glavna premisel-
ka, katera sta reformo vstvarila. Jeden je bil, da 66% nad 65 let starih ljudi, tako ali tako ubož-ne podpore na račun davkovpla-čevalcev ¡dobivajo in drugi, da so prišle finance pomožnih blagajn, takozvane “Friendly ¡Societies”, — glavna opora socijalpo-litične reakcije na Angleškem, — vsled izplačil podpor na najstarejše osebe, v tako zmešnjavo, da stoje na robu bankerota. Tu je veljalo vmes poseči, da se prepreči razpad teh vrednostnih naprav. To so storili in ob ednem so bili “uljudni.”
Vseeno tvori angleška delavska pokojnina najvišjo dovršitev meščanske družbe ua tem polju, ko država vse stroške prevzame, ko v druzih krajih, sami na sebi že revni davkoplačevalci prispevke plačavati morejo. Zanimivo je, da tukajšni “Ledger”, koji vidi nekaj sličnega semkaj priti, najde da je zadnji sistem priporočljivejši. Toda do tega ne sme priti Medtem pa: ked-aj pride tukaj do starostne- pokojnine? Ali bodo delavci pripustili, da kongres še dolgo po 350 milijonov dolarjev za militarizem in vojaške pokojnine trosi, medtem ko oni nič ne dobijo. Kakor v zasmehovanje delavstva je senat te dni neki Bill — nasvet za postavo — sprejel, po kateri udove vojakov, izza medsebojne vojne, in se zopet mo-žile po letu 1890 — 25 let po vojni, — pokojnico dobe; pravcati švindel. Ako delavci ne bodo kongresu izdatno podkurili, ne bodo nič dobili, in pa sicer ne vidimo, da bi se v to svrho kakšna akcija pričela.
Naši ljudje so zadovoljni, da smejo o krizi tarnati, a da bi se pa zavzeli za svoje po naravi podeljene pravice, tega bog ne daj.
OB JUGU.
Posledice vposleninh otrok po tovarnah na jugu, se kažejo na neki način, katere dajejo pomisliti, celo gospodom tovarnarjem. Ako otroci v tovarno gredo, tako je naravno, da v šolo hoditi ne mo rejo. Posledica tega je, da odrastejo kot analfabeti, in cesto idi-joti, kateri ne ume jo ne pisati in ne citati.
Običajno je, da črnci na jugu ne pošiljajo svojih otrok v tovarne, temveč v šolo. in medtem ko otroci belih, svojo mladost predilnicam žrtvujejo, se učijo otroci črncev. Volilni zakon v večih južnih državah in posebno v tistih, v katerih se prične industrija razvijati, določuje, da le taki državljani imajo pravico voliti, kateri imajo primerno šolsko oliko, to se reče, da uimejo pisati in citati. Tedaj ko -otroci ibelokožcev zrastejo v tovarnah, oni črncev, pa v šolah; tako se bliža nevarnost da v enem ali poldrugim desetletju bela generacija, ne bo mogla več voliti, medtem ki bode tista generacija črncev volilno pravico imela, ker bo izšolana. Tako izpodkopava otročja vposel-nost na jugu politične predpravice tamošnji-h belokožcev.
To daje tovarnarjem premišljevati. Na nekem zborovanju “Cotton Manufacturers Association,” katero se je pred kratkem vršilo v Charlestonu, S. C., je bila sprejeta resolucija, s katero se legislatura pozivlje, da se prisilni
šolski zakon sprejme, po katerem morajo obroči do 14 leta šolo obiskovati. Ob enem se ima starost v tovarne hodečih otrok primerno-povikšati.
'Na tak način so g. tovarnarji na jugu prisiljeni vsled materi-jelnih vzrokov k reformi, o kateri niso hoteli nič slišati vzlie prošnjam in beračenjem delavcev.
V tej zvezi naj tudi omenimo govorančno potovanje, katero je Taft v zadnem času po jugu dovršil. Bilo je že omenjeno, da so pri zadnji volitvi predsednika republikanski glasovi na jugu se prav izdatno pomnožili. ‘Border’-države Delaware, Maryland, W. Virginia, Kentucky in Missouri, katere so bile popred vse demokratične, imajo sedaj republikanci že v posesti, ali so pa še omahujoče. iPa tudi globoko doli, v Alabami in drugih državah, je rastoča republikanska stranka.
To je prozorno, da se republikanci boje, da bodo severne države, prej ali slej, v prilog soci-jalistom zgubili, zato si za ¡časa preskrbe nadomestilo. Za to je bilo potreba, da črnce čez krov vržejo. In to so storili. Republikansko* zvezno sodišče se je vedno okrog vprašanja sukalo, če je takozvana klavzula starega očeta v volilnih zakonih južnih držav veljavna ali ne.
Le ta 'klavzula dovoljuje namreč, volilno pravico tudi ljudem,, kateri ne ume jo citati in pisati* same če jo je tudi že oče ali stari oče imel. Kot časna doba posesti, je pri tem dan in leto izbran, pri čemer nobeden črnec volilne pravice imeti iii mogel. Tako je pridevek k Zvezni ustavi v škodo* državljanom na podlagi plemena,, kožne barve in prejšnje sužnosti prezren bil. Analfabetni črnci se bili izključeni, a analfabetni belci pripoznani; in višje zvezno sodišče je ta švindel pustilo obstati.
Mr. Taft je vladajočim belcem na jugu zagotovil, da republikanci ne mislijo na prikrajšanje njih volilnih pravic, toda morajo splošne biti, za- bele kot črnec, jednake. “Splošni” so ja tudi pradedni zakoni, ker v njih ni, ne o belih in ne o črncih govora; in k oeividni krivici in kršenju ustave zatisne gospod Taft obe-dve očesil
Ako se pa republikanci zavežejo, da ne bodo predvlado črnce/ na jugu napravili, potem nič ne loči posedujočo stranko tega deželnega dela, od one na severu. Cas je minul, ko se je na. jugu samo bombaž prideloval in ekspor-tiral, ter za to ceno drugo blago uvažati hotelo. Tam se danes bombaž prideluje v velikem obsegu. in se ga bo vedno vee produciralo. Kapitalisti pravijo da nji-hna mlada industrija, varstveno carino nujnejše potrebuje, nego-one na severu. In res so tudi poslanci iz juga, v obstoječi carinski tarifi velikansko carino uvedli na izdelke, kateri proti takim, iz juga konkurirajo.
S tem je gospodarstveno isko-riščevalna solidarnost — naj trdnejša vez med vladajočim slojem na jugu in severu podana, in ni dvoma, da se ne bodo po malem, v znamenju republikanske franke zjedinile, katera ¡bo s tem južnimi priveskom še bolj reakci-jonarna, kot je že sedaj.
Slovanska Delavska Podporna Zveza
v Conemaugh
Vstanovljena dne
Pennsylvania.
16. avgusta 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No i. Conemaugh, Pa, Podpredsednik: IVAN BREZOVEC,	”	”
Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328	”	”
Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ,
Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435
) Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406	.	”	”
Nadzorniki [ II. nadzornik: fOSIP CULJKAR, i III. ” IVAN GLAVIČ,
preljubijenem lista “Glas Svobode”, in Vas prosim g. urednik, da se ne bodete hudovali vsled te nadloge, katera Vas doleti, ker ja veste da sem' fan-t od fare, toda brez -neveste. (Op. ur. To je že mizerja, a zaradi tega se mi ne jezimo, ker to je Vaša stvar.)
Toda pojdimo k stvari. Omeniti mislim, vsem ceuj. čitateljem “Glas Svobode”, našo malo naselbino, ker še niso domalega nič culi, da nas je tukaj približno 40 Slovencov, od teh je 5 družin že precej utrjenih v zakonskem jarmu, in kar se tiče šestega si ga je
) Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa Porotni ( //. odbornik: IVAN SPEND AL,	Conemaugh, Pa
odbor | ///.	>. MARTIN PETRIČ,
Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ,
Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL,	”	”
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
Pristopili: K društvu “Bori tel j” št. 1 Conemaugh, Pa.: Ivan Telban, c. št. 173.
iK društvu “Pomočnik” št. 2 Jdhnstoivn, Pa.: Adolf Udovič, e. št. 163; Jacotb Bevc, c. št. 171; Lovrenc Terček, e. št. 172.
iK društvu “Zaveznik” št. 3. Frankijm, Congh, Pa.:	Andrej
Vidrih, cl. št. 157.
K društvu “Zavedni 'Slovenec” št. 4 Lloydell, Pa.: Frank Kaušek, c. št. 158.
Prestopili: Od društva “Boritelj” št. 1 Conemaugh, Pa., k društvu “Zavedni Slovenec” št.4 Llovdel, Pa.: Josip Culjkar, c. št. 6; Ivan Kolar c. št. 17.
Suspendirani:	Od društva “Zaveznik” št. 3 Fra.nklyn Cone-
maugh, Pa.: Štefan Mohorčič, c. št. 69; Frank Markič, c. št. 81; Josip Lovka, e. št. 89; Ignac Cvelbar, c. št. 105.
OPOMBA.
Pri sestavi Zveznih pravil nam se je vrinila neljuba pomota, in sicer stran 16. članek 3: Bolniška podpora se izplačuje vsacih 14 dni; da pa nobeno društvo nemore imeti dvakrat v mesecu redne seje, se razume, in da se bolniška podpora izplačuje iz Zvezine blagajne v najkrajšem času, to je 14 dni po društveni seji ne pa vsacih 14 dni. Članek 4. tudi ni pravilen, ko ji se glasi:	“Vsak
mora ‘biti član “Zveze” 3 mesece, da ima pravico do podpore in u-smrtuine.” V pojasnilo naj bode vsem našim cenj. društvam, da usmrtnina se izplača takoj ko je član sprejet k Zvezi, ne pa po preteku treh mesecev.
Prosi se vsa cenj. krajevna društva, da blagovolijo vzeti to na zlnanje, ter da nam oprostijo neljube pomote.
Z bratskim pozdravom
Lvan Pajk, gl. tajnik.
Društvo nemaulghi,
Box 292; I. Rupnik, taj. Box 203; Fr. Perko, blag. Box 101. — Seja vsako 1 nedeljo v mesecu v dvo rani dr. sv. Alojzija.
Društvo “Pomočnik” št. 2. Johnstown, Pa.:	Fr. Kovačič,
preds.; Mart. Klučevšek, taj.; I Kuikenberger, blag. Vsi na R. F. D. 3. — Seja vsako 4. nedeljo v mesecu pri I. Kukenbergerju Društvo “Zaveznik” št. 3. Franklin, Ogh., Pa.: J. Ošaben, preds. Box 388; Fr. Zaman, taj. Box 451; A. Stražišar, blag. Box
društev:
511. — Seja vsako 4 nedeljo v mesecu pri A. Urbas.
Društvo “Zevedni Slovenec” št. 4. Lloydel, Pa.:	J. Culjkar,
predsednik. Bo. 106; J. Culjkar. taj; Fr. Kotar, blag. Bo. 106. — Seja vsako 1 nedeljo v mesecu.
Društvo “Avstrija” štev. o. Ralphton, Pa.:	I. Dedič, preds
Felic. Volčko, taj. Mart. Obrani, blag. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Društvo “Zvesti Bratje” št. 6.
Garrett, Pa.: J. Kocjan, preds. I. Kralj, taj. Fr. Lešnjak, blag. -*» Seja vsako 1 nedeljo v mesecu.
Mesečni imenik krajevnih “Boritelj” št. 1. Co-
Pa. : I. Lovše, preds.
pa ravno pred par dnevi nakopal na vrat. Dotični je rodom Šta-jerc in zato si je pa tudi izbral za boljšo polovico ameriško Nemko. Mislim, da bodeta dobro vozila skupaj, ker jarm imata iz trpežnega javorjevega lesa. No, ostali smo pa sami prosti hlačmani, to je taki brez žen; kar mi povzroča da se sam sebi smilim. Pa kaj! Fantje se včasih skupaj zberemo in zapojemo kako krepko slovensko himno, včasih pa zopet, kadar se pri ječmenovcu dobro počutimo, pa spustimo tudi kak je-dernat govor o sedanjih razmerah in pa — no ja, o ženitvi. Saj vem, da ste Vi gosp. urednik tudi tako mislili ko ste bili še fant, in za to nami ni za zlo šteti. Toda kaj bom tarnal, ko vse nič ne pomaga ; deklet ni tukaj, potem se pa naj ženimo, če se imamo s kom. Prosim Vas g. urednik pošljite nam makari en tac-et čeških deklet, katerih je v Chieagi dovolj, in pa pošljite jih kar po “express”, kar 'bo najhitreje.
iSedaj pa drugo. Kar se dela tiče, tako je še dosti dobro; delamo po 8 ur in smo vsi v uniji, ker ne dolbi nobeden dela, če ni linijski član, ali pa da k uniji pristopi ; kar velja tudi drugod po Ameriki. Ako se kakšen delavec ponesreči v rovu, dobi $5 vsaki teden podpore, kar je zelo koristno za nas, in to temveč ker nimamo tukaj nobenega podpornega društva, ter mislim, da je temu kriva naša malomarnost. (Op. ur. Ste pravo zadeli; toraj delujte in ustanovite društvo, da Vam bodo enkrat hvaležni naši rojaki.) Potrebno je, da bi se vsi zje-dinili in potem bi bilo to takoj v redu. Ja potrebno je. da bi se naši rojaki prebudili in znali ceniti svoje življenje; prepotrebno je podporno društvo, ker ne ve nobeden kje in kadaj da ga nesreča doleti. In ko bi društvo ustanovil pristopilo bi k S. N. P. Zvezi, ki »e kaj lepo razvija, kakor opazu-jem.
¡Pozor, tedaj fantje in možje!
DOPISI.
¡v •
Šan Francisco, Cal. 28. jan. 09.
Uvrstite le ta moj dopis, s katerim poročam nekoliko o talka jš-nih razmerah. Kar se tiče dela, je še vedno pri starem, kakor se vidi nam tudi bodočnost v tem letu ne prinese nič dobrega. Brezposelnost vlada še vedno, kakor je vladala pred volitvijo, akorav-no so po republikanskih casnikin obetali boljše čase, ako se voli v prilog g. Tafta. Se ve da v toliko, da so zopet enkrat potegnili de-lavca-trpina za nos, kateri si ima posledice svoji nepremišljenosti pripisati, in to jih je žalibog veliko število takih zaslepljencev, ki ne prevdarijo popred, haj da 'bodo volili, in sploh ne razumejo, kaj je republikanec, demokrat ali isocijalist. Se ve da, on voli republikanca, ker veruje zapeljivim besedam agitatorjev, kateri jim obljubujejo stalno delo; a delavec pa ne vpraša po delavnem času,, po plačilu, ali v kakšno delavnico ga bode delodajalec postavil ; — samo da dela. potem pa če ga- prav vpre.že za lase, on bode ‘že vlekel. Sedaj je še veliko slaibeje, kot za časa sužerrstva. Sužnji so imeli vsaj dosti dela, sedaj pa nimamo ne dela, niti jela. Zopet se bodeš delavec pokoril, nadal.jna štiri leta v jarmu kapitalističnega sistema; to je sedaj naša toliko obetajoča “boljša” prosperiteta.
Vzlic da so slabi časi, so se pa
tudi živila zelo ¡podražila, tu v Sam Francisco, in ¡sploh po celi Galitforniji, katerih vzrok je velika povodenj, koja je povzročila na milijone škode. Krompir j: večinoma uničen, kakor tudi dru-gai zelenjava. Vreča krompirja stane sedaj $2.50. Živine je tudi na tisoče pokončane. Sherman Island, najbogatejši in najrodo-vitnejiši, izmed ondotnih otokov, je tudi v nevarnosti, da ga ne preplovi. Veliko živine je pribežalo na vznožje otokov, iskajoč zavetišča, ter stoji v vodi brez živeža. Preplovljene je že 10.000 akrov zemlje. Otoka Twitchell in Vernice sta pod vodo. Victoria in Byron sta istotako v nevarnosti. Do sedaj je v -mesecu januarju deževalo 23 dni neprenehoma in še sčdaj ne izgleda, da bi bilo konec dežja. In če tudi ne bo deževalo bode še vedno dosti vode, ker je padlo veliko sne-ga po višjih hribih, kateri se topi in steka v dolino; tako da kakor vse kaže, bode še dosti škode.predno bo nehalo deževati, in da se voda ne steče v svoje struge.
Kedo bode sedaj vse to trpel? gotovo revež-kmet, ki ‘bode ¡moral zopet vse na novo obdelavati, in pa delavec, ki bo moral vse drago plačati.
Soc. pozdrav vsem čitateljem “Glas Svobode”.
Anton Serjak.
Akron, Mich. 30. jan. 1909. Ako je Vaša volja, prosim da priobčite teh par vrstic v našem
Ker n-ismo toliko eden od drugega odaljeni, 'zjedinimo se, ter u-stanoviimo podporno društvo da se priklopimo tudi mi k ¡S. N. P. Zvezi.
Za danes toliko, drugič pa kaj več.
Pozdrav vsem svobodomiselnim rojakom po širni Ameriki!
Frank Mušič.
Black Diamond, Wash. 25 jan. 09
Kar se tukaj dela tiče, še ni preslabo za tiste kateri delamo, toda veliko število jih je še, ko so brez dela in zato ne svetujem rojakom sem hoditi.
Naj tudi nekoliko sporočim o tukajšnih verskih razmerah. Tukaj namreč še nismo imeli nikoii nič opravit z božjimi pastirji, a sedaj pa v že hodi nas eden nadlegovati.
Do sedaj smo tukaj živeli v miru in slogi, a ¡za v prihodnje pa ne verujem če bo tako. Popred je bila tukaj večina Slovencev, kateri so bili za svobodo in napredek, in sedaj pa, kar ta božji pastir tod hodi, je pa že nekaj rojakov s svojo prefrigano bulico vlovil v svoje zanke.
Kakor se sliši, misli ta gospod tukaj cerkev zgraditi-, pa ne iž svojega žepa, ampak iz delavskih. Kdor bo namreč dal 40—50 tol. ta bo za odbornika, a po $10 bo pa moral vsaki dat; kdor ne bo motel ¡z lepa, mu bodo pa na zaslužku odtrgali. (Mislim pa, da samo tistim, 'ki jim malo manjka.)
¡Kakor jaz sprevidim dragi ro-
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINUA,
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

At
PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA:
Alice.............20. feb. ’09
Laura............ 3. mar.’09
Argentina....10. marca 1909
Mar. Washington 24. mar. ’09
(“Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca” ln “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta nai-novejsa m jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so:	Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča SLOVENSKEMfeJEZI0KU D°bra Pril3udna Postrežba; občuje sev
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
RAZPRODAJA
radi selitve v nove prostore na 594-596 Bluelsland Ave. Pohištvo, peči in druge vrste te stroke blago prodajamo po znižanih cenah pri
V. KOBZINA-tu
580-582 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo cez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
illAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago,Tli. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
WELKY’S
Restavracija in gostilna
552 Blue Island Ave, CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR
163 Reed St , Milwaukee, Wis
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago
KEGLJIŠČE in DVORANA _______________
Trgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bluelsland Ave-, Chicago.
Druga VfAtli od Kasparjeve Banke
jaki, bi bito bbljše, da ustanovimo -društvo in se priklopimo k S. N. 'P. Ž., imamo vsaj v slučaju boležhi podporo in v slučaju smrti, pa dediči usmrtaino, a pri cerkvi pa ne bo druzega kot večna kolekta.
Slovenci zavedajte se svobode in naročajte si list “Glas Svobode”, da se otresemo teh farna tikov.
S tem zaključim moj kratki dopis, ko ,pa podrobnosti poizvem, pa ¿Lobiste druzega. Opazovalec.
V	ITALIJO
V	Egipt in adrijansko morje, ter a-zorsko obrežje in Madert, vse v div-nih pokrajinah, kjer je zimskopod-nebje kot poleti, preplujejo parniki
Cutiard I itie.
Društvo vstanovljeno Uta 1840 (po sluje 69 let.) Velikanski novi parniki novodobno opremljeni
brod svetu,

CAHONIA
(7 dvojnimi vijaki) 9 1 je v dolg. in z 20.0CO binske moči.
66« čer-ton vse-
Dva uajvečja parnika sveta;
odpluje iz NewVorka 21. janmirja in 4. marca.
'luje iz New York a 18. fe-«rja 1909.
V Ozore. Modera, Gibraltar, Genova, Neapol, Aleksandrijo, Trst in Reko.
Vsi novi in novodobno oprem1 jeni parniki Carpathia z 13 600 tonami Slavo«ia z 10.600	,,
Potittaiiia z 10.000 Ultonia z 10.400
Vse pojasnila daje CENARD po« robrgdpo društvo, L. t, d,
P. G. WHITING, Mgr. West Dept..
8. K. CORNER Dearborn in Randolph Str, CHICAGO.
CARMANIA CARONIA Si
Kakor tudi vsi lokalni agenti.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne wAj6 jn drUgjj, neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Bjšite po cenik. Raznovrstne
GLASBENE INSTRUMENTE
prodaja in popravlja
Josip Jiran
459 W. 18th St. Chicago, UL
IZ STARE DOMOVINE
Utonil je v Kitki Ivan Zupančič, župnik iz Šmihela pri Žužemberku. Prevrnil se je z vozom vre'd 'V vodo. Konj in voznik sta ’se rešila.
Fri kvartanju zaboden. V Lokvah na Hrvaškem je igral delavec Blaž Jakovec s tremi drugimi na karte. 'Pri teni so se sprli in Jakovaca je neki soigralec zabodel, da se je zgrudil mrtev. Zapustil je ženo in šest majhnih nepreskrbljenih oftok.
Zagrebško sodišče, odnosno hr-vatska vlada, je zahtevala od o-. grškega državnega zbora izročitev srbskih poslancev Pribičevica. Banjanina in Budisavljeviea, ki jih toži državno pravdništvo zaradi “veleizdaje”. Izročitev se je odklonila, ker material, ki ga je priložilo sodišče, ne dokazuje nobene krivde. To je nova blamaža za Rauchovo vlado.
Smrtna nesreča. Ko so v gozdu v Svečini na Štajerskem te dni delavci podirali drevesa, padel neki hrast prekmalu na tla in se valil v nižavo. Pri tem je zgrabil viničarja. Henrika; Pivca, mu zlomil obe nogi, hrbtenico, vtisnil prsni koš in ga hudo ranil na glavi. Seveda je bil nesrečnež takoj mrtev.
Petrolej na Gorenjskem. Na
Trati v Poljanski dolini je zopet pričel bljuvati vedno huje petrolej, in sicer na istem mestu kot lani. Jarek, po katerem se odteka, je vsak dan večji kakor se poroča, poln smradu in poln pravega gorljivega petroleja. Kdor se kaj zanima za to stvar, se lahko sam prepriča.
Najvišja zahvala. Gdč. Malika Šime«, Kletna hčerka ljubljanske narodne napredne rodbine, bila je te dni odlikovana z najvišjo zahvalo cesarjevo za jubilejno pesem, naslovljeno “Mojemu cesarju” in se je rokopis o-menjene pesmi shranil v cesarsko družinsko knjižnico.
Zaradi žaljenja člana cesarske rodbine se je morala zagovarjati Marjeta Jeklie, posestnikova žena v Mojstrani, 'ker je v kuhinji Robičeve kreme vpričo več navzočih oseb nespoštljivo govorila o — cesarici Mariji Tereziji, ki je že 129 let mrtva. Zagovarjala se jie, da j« govorila le o Mariji Magdaleni, ne. .pa. o cesarici. Obsojena je bila na' 4 tedne ječe !!
V srbski skupščini je socialni demokrat Kazlerovic interpeliral vojnega ministra zaradi velikih nerednosti pri vojaški upravi in minister je priznal, da ;so se res zgodili velikanski škandali. Začelo se je že takrat, ko so se naročili novi topovi. Visoki častniki so se dali podkupovati, poneverili so velikanske svote erarič-n>ega denarja, s kratka v manjšem merilu je tako, kakor je bilo na Ruskem ob času japonsko vojne.
Poročnik dobil in — izgubil glavni dobitek. Poročali smo že zadnič, da je neki graški .poročnik zadel glavni dobitek turških srečk v znesku 600.000 K. Poročnik je imel številko svoje srečke zapisano v svoji beležnici. Sedaj je srečko pričel iskati in je spoznal, da jo je zgubil na vojaških vajah ali pri opetovan.em preseljevanju. Poročnik je seveda ves opupan, -oblasti pa mu ne morejo nič pomagati.
Strašno hudodelstvo se je zgodilo v Gornjem gradu na štajerskem. Brata Špeh sta pila poleg svojega očeta v kremi. Ede» izmed obeh bratov se začne prepirati z očetom," drugi brat, krepak 221etni mladenič pa brani očeta; to pa .tako razjezi prvega brata, da potegne nož, ga zasadi lastnemu bratu v vrat in nesrečnež je bil v par trenutkih mrtev. 0-rožniki so takoj vklenili morilca pri mrtvem bratu, ki je ležal sredi sobe v strašni mlaki lastnie krvi, jokal je >pa nesrečni -oče kakor otrok.	0
Obesil se je v Spod. Domžalah Alojzij Zabret po domače Pečni-karjev. Prodal je nedavno po o-četu izročeno domačijo. Kesanje in toga po lepem očetovem domu ga je spravila v pravi katastro-
falni dušni položaj, da se je jel eemdalje (bolj vdajati pijančevanju in kvartopirstvu, v čemer je bojda pred kratkim zapravil 1760 K, ter si končno storil konec svojim mukam. Gotovine je zapustil še 10.000 K. Ta žalostni slučaj prav karakteristično osvetljuje vse tiste, ki prodajajo brez vzroka svoje domove, nekoliko pa tudi ondotoe pobeljene razmere.
Nesreče v rudniku. Neštete nesreče, ki so se že zgodile v Trbovljah, so tembolj žalostne, ker so se zgodile po neprevidnosti ponesrečencev. Pred nekaj tedni je iz-vrtaval v jami kopač Ernest Cepelin pokaženi strel (kar je strogo prepovedano); ko priv rta do streliva, se to užge„ in revež je ležal v krvi na tleh. Vendar so ga poslali še živega v Ljubljano, kjer se mu v bolnišnici obrača na bolje. Zgubil je pa eno oko. Pred par dnevi se je ista nesreča ponovila v kamnolomu, kjer sta enak strel s krampom izkopavala delavce J. Spcnde1 in» A Smolič. Vžgani strel je "vrgel toliko kamenja -v nju, da bode .prvi težko okreval in tudi drugi je dobil nevarne rano. Kajn e srečnejša noč je bilo od 14. do 15. m. m. Pri e-nakem protipostavnem delu -izvrtan j a pokaženega streliva je ubilo na mestu delavca Martina Zavrla, doma iz Polšnifca v litijskem okraju. Zunaj jame sta prišla isto noč med premogove vozove (hunte) Jožef Štravs in Jožef Vo-zel, katera so takoj prenesli v rudniško bolnišnico in je u-pati, da okrevata.
Vzrok potresne katastrofe v Južni Italiji. Slavni geologi in drugi učenjaki si belijo glave o vzrokih potreso-v in tudi kranjski deželni šolski in potresni nadzornik Belar pridno opazuje svoje instrumente, da vidi, kako se zemlja ziblje in miga. Toda vsi nič,ne vedo, akoravno je bilo že mnogo potresov na svetu. V neki zakotni -župniji pa so izvedeli iz avtentičnega vira, zakaj je grozoviti potres uničil Messino in druga mesta in kraje v Siciliji in Kalabriji. Mlad gospod je svpjim faranom pripovedoval na prižnici: Bog je ljudi (kaznoval, ker so -bili brezbožni in niso živeli po naukih katoliške vere -itd. Torej zopet kazen božja ! Kolikor nam je znano, ni potres delal nikake razlike med dobrimi in slabimi ljudmi, med duhovščino in posvetnja-ki, med nedolžnimi otroci in starčki. Trpele so tudi cerkve, samostani, semenišča, bolnice in sirotišnice. Ostalo je pa mnogo banditov, ki so takoj po potresu začeli prav po zverinsko ropati. Mi radi priznavamo, da je bilo v prizadetih krajih mnogo človeškega izmečka, ,a pri najboljši volji nam ne gre v glavo, da bi neskončno pravični bog 'zaradi nekoliko spri-denih ljudi dal pokončati na tisoče pravičnih, pobožnih in. nedolžnih ljudi. Mesto Messina je imelo že leta 1783 veliko .potresno katastrofo, kjer se je bilo podsulo nad 30.000 ljudi. Takrat še ni bilo nasprotnikov rimske cerkve in brezvercev v današnjem zmislu. Sicilija je imela po-božnega vladarja in versko ljudstvo. In kdo je zakrivil, da je vulkan Vezuv že leta 79 -po Kristu uničil in pod-sml cvetoča mesta Herkulanum. Pompeji in Stabije? Tudi pri ljubljanskem potresu so cerkvi; mnogo trpele. Ako duhovnik, govoreč o takih nesrečah, izpodbu-ia poslušalce k poštenemu življenju, ker elovek^pe ve ne dneva ne pre, kdaj ga zadene katastrofa, bi to popolnoma odobravali. Sicer je pa vendar treba nekoliko koncesije človeški pameti. Za nesrečne ljudi, ki so se sicer rešili, a- trpe vsled potresa na zdravju in imetju, se nabirajo podpore s-koro po celem kulturnem svetu, kateri kaže lepo človekoljubje. V ginljivi složnosti sta darovala največja dva politična nasprotnika v Italiji, papež in, kralj za ponesrečence po 1 mil. lir. Menimo, da sta o vzrokih in posledicah potresa v dnu duše enih misli in da njuno ‘bolj oficijalno nasprotje ni nepremostljivo.
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jib ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
■JOSEPH TEINEE’3
:ÎEr
REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavljeni e, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Drejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
VPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TR1NER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih.
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
K
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Podpisani naznanjam
Slovencom in Hrvatom
da točim v svoji
gostilni
zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije,
in sicer na
680 BLUE ISLAND AVENUE
Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za 15c s kozarcem pive ali vina.
IG. F. HALLER, lastnik
J. HERMANEK
6 33 Blue Island Avenue. Chicago, III.
Ostrige, raki, ribe in velika zalega konzerv
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641
VACLAV DONAT
izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo.
756 W. U St. Tel, Canal 6296
im 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
n ■■■■
PS SgST	Patentiran navijalnik
^ F /SSiSS	za možke ali ženske 18k
SOLID GOLD filled z lepodkrasenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne idelavcem na železnicah. ljAMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni^kot
__	se tu reprezetira N E
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko
Slačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in p»*iyezek darujemo z vsako uro. ^
EXCELSIOR WATCH Co
SOBATHENAUMB'LD'G, Chicago
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Elae Isiand Avetue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni k-upi> jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
Glas Svobode

JI
£
Vsem društvam, gostilničarjem, trgovcem kakor tudi posamesni-kom se priporoča “Glas Svobode” za nabavi jen je vsakovrstnih tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine ; priskrbi društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik ali obratno.
Vsa pojasnila se dajajo naročnikom “Glas Svobode” brezplačno, samo poštna znamka za 2c, je za odgovor priložiti.
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Isiand Ave. & 19. ul.-
VLOGE 82,500,000.00
GLAVNICA . S200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva in edino češko državno banko v Chicagl. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hraailne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo žifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
JUCOII.ÆÜPMI-CKST.
teil U», Cæïterf>»
u*g Fe***< ******** **** Pneumonie« Croup,
4	m*«* t™*1**' _
■■■■'■;'oü^Sm «»p»
pmct 6« cf.xfs
ft -	Z?
t¡» »r.sßöi«
JSL
€£0*« «*«®**„iC#*
CEDAR RAPIDS IOWA '
John O. Hruby
589-591 So. Centre Avenue
Chicago, 111.
«je«
Priporočam veliko zalogo
pohištva
za spalne in jedilne sobe, preproge,zastorje, Karpeti, otročji vozički itd., j|er razno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin.
A®*NAJNIŽJE CENE“®«
J6@“ Najsolidnejše blago“©!!
RAZNO IN DRUGO.
Novi blaženci. V Vatikanu so proglasili za ¡blaženo devico orleansko Ivano d’ Are in Klemena Hofbauerja, . ustanovitelja reda redemptoristov v Avstriji.
Princeza pad obtožbo radi sleparstva. Prince za Luiza kobur-ška, hči belgijskega kralja Leopolda, je napravila več umazanih dolgov pri raznih obrtnikih v,A-henu. Ti so jo sedaj ovadili sodišču radi sleparstva.
Iz države viteštva in svobode. Sodišče v Rožmovu na Ogrskem je obsodilo slovaškega poslanca Skicaka v 2 mesečno ječo in na globo 400 K, ker je na shodu u Jablonki —■ skušal ščuvati proti madžarski narodnosti.
Nemci proti slovanskim delavcem. Pruski industrialci in Veleposestniki so sklenili, da bodo sukcesivno odpustili iz službe vse slovanske delavce, ki so doma na Avstrijskem. Za poljedeljska dela naroče po leti Madžare in Italijane.	i
Potres v Mali Aziji. Potresna katastrofa v Phokeji in Menem e-nu je bila veliko hujša, kakor se je mislilo. V Phokeji sami se je podrlo 680 hiš. Pod razvalinami je pokopanih na stotine ljudi. Potres je trajal 18 sekund. Turška vlada je poslala v Phokejo več vojaških oddelkov, ki pomagajo pri rešilnih delih.
Na plenarni seji francoske socialistične stranke je sodrug ‘Vaillant na podlagi dopisov iz Avstro-Ogrske, Srbije, Rosne in Hercegovine dejal, da bi Rusija s spletkarjenjem rada nagnala Srbijo in Cmogoro na vojno. Na-glašal je potrebo sloge vseh socialistov, da se ohrani mir.
Blagodušni človek. Dogodek, katerega tu priobčimo se je pripetil v Parizu, in zadene dva Žida. Eden po imenu Levy, je bil izvanredno ¡bogat in dobil je v poset ukaznega verskega tovariša. z imenom Isaacs, kateri je potreboval finančne podpore. “Dobro.” pravi Levy, “jaz sem ravnokar nekaj dreves kupil: Vi jih žarno rete posekati.” — “In koliko mi hočete za to dati?” je vprašal Isaacs. — “No. kakemu kristjanu plačam navadno po 3 franke na dan. toda Vam. kot soverniku bodem dal 5 frankov.” — Isaacs premišljuje in misli ne-tkaj časa potem pa i^če. “Dobro, dajte meni 2 franka,, a drevje j naj Vam pa kak kristjan poseka.”	. ■.
Krotilec levov, ki beži pred ženo. Nekega krotilca levov v Nizozemski je oštevala huda žena njegova v menažeriji. Nekaj časa jo je poslušal mirno/ker ga je pa le preveč kregala ter mu pretila z rolko, je ¡pobegnil pred njo v kletko k levom, se zaprl k njim ler radostno vzdihnil, da se nahaja med svojimi mirnimi zvermi, ki so ¡mnogo boljše nego huda baba. —
Berolin, 25. januarja. Socialni demokrati so, včeraj priredili o-sem političnih shodov, ki se jih je udeležilo 50.000 oseb. Na vseh shodih so se sprejele resolucije, v katerih se zahteva, uvedba splošne in enake volilne pravice za pruski deželni« zbor. Množica socialistov je skušala prodreti do kraljevskega dvorca, da bi tam demonstrilala. a ji je pot tjakaj zaprla policija. v
“Novoje Vremja” o Slovencih. V članku “Slavjanstvo v 1908. godu” piše. petrogradsko “Novoje Vremja” o Slovencih to le: “Ne manj težaven je položaj ¡Slovencev. Bela Ljubljana se je orosila z mu čen iško slovensko krvjo koncetfn kongresa slovanskih časnikarjev. ki jih je,'s toliko gostoljubnostjo sprejela v svojo sredo. Pritisk alpskih Nemcev na ta poldrugmilijonSki narodič slovanski, ki prebiva v podnožju Triglava, je zlasti) silen. Toda tudi sila- slovanskega odpora v zadnjem času izredno narašča. Tam ne poznajo obupa in kulturni u-spehi Slovencev v Trstu se javljajo kot dobro znamenje za bodočnost vsega slovanstva.”
VABILO!
Društvo “Pomočnik” št. 2. S. D. P. Zveze v Johnstown, Pa., je imelo dne 24. januarja ¡t. 1. mesečno sejo, pri kateri se je sklenilo, da priredi plesuo veselico in sicer v dvorani društva sv. Aloizija št. 36. v Conemaugh, Pa., dne 20. svečana t. 1. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vabljeni so vsi Slovenci, izrecno pa naši bratje S. D. P. Zveze!
Toraj še enkrat vabim da pridete, ker se bodemo dobro imeli. — Za “jkmee” si .skrbite sami, a za sveže pivo, in ¡dober prigrizek bo pa skrbel odbor.
Vstopnine za ¡moške $1, dame proste.
v iS sprijaznim pozdravom ! Društvo “Pomočnik” št. 2., Johnstown, Pa.
Martin Ključevšek, tajnik.
OBVESTILO!
Slovenski kmetje, gospodarji in Slovanke pozor! Ravnokar je izšel bogato ilustrovani cenik v slo-vepščini, ¡državno nadzorovanih trtnic, drevesnic in cvetličnjakov
v Herman in St. Louis, Mo.
* podukom saden j a in ravnanj^, ter z opisom vsake vrste.
Opozarjam Slovence na senčnato drevje, lipe, kostanje i.t.d. vsili velikosti, itn Slovenke pa posebno na raznovrstne in 'krasne rože in cvetlice.
Vse ceneje, kakor kjer koli v Ameriki.
Cenik prošte in franco.
F/. Gram, Naylor, Mo.
Imenovanje.
Naš rojak gosp. F. Gram, znani trgovec zemljišč v Naylor, Missouri, imenovan je članom ¡državno naselniškega urada za državo Missouri. Naselniški urad, kateri je pod ¡nadzorstvom vlade države Missouri ima skrbeti za razvoj dr-, žave, isto poročati, kaj država nudi novo došlimt, in to v vsaki stroki. Naseln iški urad pod novim republikanskimi governerjem ima načelo: .Pelo v a ti na to, da pridemo do 5 milijonov prebivalcev v državi, ter jo v tretje mesto zveznih držav povzdignemo. (Sedaj Missouri zavzeiha 5. mesto izmed v.sih Zveznih držav in. ima približno 3.800.000 prebivalcev.)
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, raznevrste pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smoak. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Navodilo kako prihraniti denar
je: Vloži del zaslužka vsak teden ali vsaj vsak mesec enkrat pri
Industrial Saving Bank
in zapomni si:	Pri nas postrežemo
vsakemu bodi revež ali bogatine.
Poslovni čas je od g. ure dopoldne do 4. ure popoldne. Ob sobotah še od 6.—8. ure zvečer Premoženja nad pol milijona dolarjev.
652 BTue Islatid Ave.
Štev. 1005. — Garantirano tvrdko W. F. Severa Co. pod “Food and Drugs Act’ , dne 30. junija 1906.
% • Slovenci pozor! §
------------------------------- 1?«
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge
važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
==po	—
ji, najnovejši modi in nizki cenit jt
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, lil.
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico ...
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za moške obleke. tie&- Oglejte si našo zalogo OBUCE.“®«
TEL. CANAL 1198
ndo
fe
umvimciaOotMi
Kloboučnicta obehodnid zbožim vÿpravnÿm
ZAKÁZKOVÉ PRÁd VERUJE SE	508-600
•* zvuŠTRi POZORNOST	BLUE ISUAND AVENUE
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih držo* .vah. onim v Chieagi in drugim po okolici, *n azn an jam, da točim v svojem ravnoku-pljenem
saloonu “Triglav”
vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
611 So. Center Ave.,
blizu i9. ceste, CHICAGO, ILL.
ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, IR
Edward Paucli
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.“
GOSTILNA
I
SLOVENSKI DOM
NA NOVEM PROSTORU
583 S. Centre Ave. vopal 18. St.
Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem
Mohor Mladič
ODSTRANITE KAŠELJ.
Bolniki, ki trpe na kašlju bodejo našli hitro pen eč v zdravilu, kise že rabi mnogo let z najbolšim uspehom, Najbolje kar je storiti v slučajih bolezni je, da začnete rabiti tako zdravilo ki je že prestalo poskušnje.
Severov Balzam za pljuča
je zdravilo, ki bode zadovoljilo vsakogar. Ime “SEVERA” jamči to zdravilo, ki je že rabljemo z najbolš m uspehom nad 25 let. Nasledki rabljenja se preč počutijo, ki so pa res prijetni. To je idealni lek za vsa vnetja oprsja. Prijktno jeza rabljenje. To je velika pomoč materam, ako njih otrcci trpe na zimskem kašlju.
Cena 25 in 50 centov
Mr. Jak. REPPA, Houtzdale, Pa. piše sledeče: “Naznanjam Vam, da se je pokazal vaš balzam za pljuča, kot čudovito zdravilo ob priliki bolezni moje družine. Nismo mogli spati za več, noči radi kašlja naše-hčere, ko pa je porabila eno steklenico istega je bila popolnoma zdrava. Za isto se Vam najiskrenejše zavaljujem.”
Kadar vprašate za SEVEROVA zdravila, glejte da jih tudi dobite. Dobe se v vseh lekarnah. Bodite pozorni, da dobite SEVEROVA.
Universalno zdravilo
zoper bolečine, trganje, rane, otekline in vnetja vsake vrste, ter ter zoper vse revmatične napake in bolečipeje
Severovo
Olje sv. Gotharda.
To je zdravilo zanesljivo:	Ni samo dobro ma-
zilo temveč je tudi zdravilo za vselej najboljše veljave.	Cena 50 centov
zoper nerede krvi, ki se navadno pojavljajo spomladi, kakor odprtje kože, prišči, mozolji, činil-ei in nezdravo kri, je
Severov
Kričistilec.
Deluje naravnost na kri ter isto tako razdeluje da se pretaka redno po životu. Odstrani vse nerednosti.	Cena $1.00.
ZDRAVNIŠKI SVET DAMO BREZPLAČNO.
W. F. Severa Cp.
IZ LJUBLJANE.
K	-----
(V zrcalu deželnega zbora).
To je bilo v sobot-o 16. januarja M>09. Schwarz je ibil premikastil svoj zaključni govor z običajnimi frazami. Da je bil to obenem tudi zadnji njegov zaključni govor ob grobu njegove vlade na Kranjskem, tega možu1 niti omenjati ni bilo treba. Schwarz dobro ve, da mi to itak že vsi vemo. No, in kar je potem 'še preostalo prazne slame, j° je deželni glavar z vso spretnostjo c. kr. dvornega svetnika do dobrega in do konca premlatil. In tako je bil deželni zbor odgoden. 'Notabene, prvi deželni zbor v znamenju zveličavne “Narodne zveze”, pri katerem) in vsled katere so “prijatelji našega dobrega ljudstva” na vse prete-ge želi, kar s4 že dolgo sejali; no pa tudi do dobrega oželi vsakogar, kdor se je le pustil. In žali bog, pustili so se /malodane vsi! Takoj po odgoditvi se je jela temeljito zagrešena deželnozborska dvorana ter temeljito zavržena galerija toinostran temeljito pra* zniti. Ampak zäme, ki sem raz te ponesrečene galerije ves čas zborovanja gledal nizdoli ter videl tamkaj tolikanj po dvorani se plazeče hinavščine — ¡Šušteršič mi tukaj niti na misel ne pride — zäme torej deželni zbor navzlic vsemu temu še davno ni bil odgoden. Sedel sem' tja v kurnik z napisom: “časnikarska loža”, katerega si je bila slavna “Slovenčevega” redakcija z vsemi svojilmi priveski vred menda v zavesti: mi smo gospodarji dežele in deželnega zbora ter odbora, o-svojila docela zase. Meni nasproti so trije “Slovenčevi” konkurent-je pili iz polpraznega litra; ne-vem na čigavo zdravje. Morda na zdravje “pozabljenih”, nerešenih učiteljskih plač; morda na zdravje še vedno nepojasnjenih od profesorja, oziroma sedaj vsled “zaslug” do ravnatelja novomeške gimnazije avanziranega moža žalostne postave — Schwarzovih fantov korigiranih šolskih nalog; ali pa morda na zdravje nezavr-njenih obdolžitev glede tistih državnih prispevkov, katere je baron Schwarz prejel kot pavšal za oskrbo vladne palače, h kateri o-skrbi pa Schwarz baje skrbi, da tudi njegovi privatni “mebelni” in druga taka “pakaža” ne ostane neoskrbljena. Če pravim “baje Schwarz skrbi”, mislim, da sem' s tem bolje in več povedal, nego obdolženi Schwarz, ki o teh drugih pikantnih zadevah sploh ni povedal ničesar. No, in potem ‘je eden tistih “Slovenčevih” konkurentov vendarle izpraznil liter do zadnje kapljice ter napil — to pa sem menda dobro slišal — na zdravje deželnega glavarja, ki je v svoji ljubeznivosti do gg. časnikarjev, le tem poskrbel tako imenitne lože, s katerih se ne more slišati, kar se v dvorani razpravlja kaj tacega, kar ni varno za javna ušesa. In že ko je bil prazen kozarec postavil na mizo, je še enkrat dejal — menda sem tudi to slišal prav — “na zdravje gospoda deželnega glavarja, . ki se je v svojem konečnem zahvalnem govoru tako laskavo zahvalil tudi časnikarjem” . . . Ali pa tudi ne! sem bas mislil vsklikni-ti, pa sem1 se še pravočasno premislil, zakaj v tistem hipu sem zazrl pred seboj zrcalo deželnega zborai. Lahko si mislite, da me je ta nenavadna prikazen tako prevzela, da sem pozabil na vse drugo. Nataknil sem si svoja najo-streja očala in gledal nepremično v to zrcalo. In zrl sem čudnim, velezanimivim slikam v obraz. N. pr. onale slika iz prvega dne o-tvoritve deiželnega zbora. Hu! kar groza me je. stresla. Kamor sem pogledal, v realko, filharmonično društvo, v kote deželnega dvorca, povsod sami svitli bajoneti. Ješeš! sem nehote vskliknil, mar naj je to “častna straža” za zborovanje ljudskega parlamenta ! In potem tam od vladne palače na Bleiweisovi cesti po vseh u-lieah in cestah do deželnega dvorca, povsod sami policisti v vidni in nevidni podobi ... o.
in poglejte no, niti onega suhega dunajskega špiceljna ne manjka zraven, katerega si je bil zadnjič Štefe v “Unionu” tako imenitno “privoščil”, da mu je pokazal odprtino, kjer je zidar pustil prazno, če treba, da se koga radikalno ven vrže. Še ko se vprašujem, čemu vse to, gledam sredi te slike podobo Schwarza. Prav kakor v originalu! Podoba za nekaj trenutkov izgine. Druga slika. — Schwarzev sprejem v deželno-zborski dvorani. Sredi dvorane narodno-napredni poslanci — dvignjene roke, kakor bi kazale: Ven ž njim. Nehote sem- se domislil klicev, kar sem jih slišal sam in kar jih stoji v dnevnih dežel-nozborskih poročilih črno na belo tiskanih: “Abzug Schwarz! Morilec! Kasinohusar! Ven ž njim i.t.d.” Ta slika obenem tudi kaže klerikalce, recte “ljudske prijatelje”, kako se hinavsko skrivajo za hrbtom moža, katerega so popolnoma vredni. Tretja slika iz popoldne tistega dne. Oni, ki danes nočejo biti več klerikalci, Benedik je bil vzora človek, “napadajo” Schwarza. Res, bliska se, gromi in treska — Šušteršič namreč “obdeluje” Schwarza
—	da kar poka po dvorani in snega nikdar očiščena streha ječi pod težo mokrote, ki se baš pri vhodu pred dvorano curkoma razliva po zidu na račun tam razo-bešenih sukenj galerijskih obiskovalcev. Ampak: Veliko gromc-nja, malo dežja, ali: lisjak lisjaka ne bo požrl, taki sta si tudi Šušteršič in Schwarz iz starega prijateljstva segla ljubeznivo v roke, komaj da je p*vi drugega ob splošnem ploskanju grozovito “obdelal”. Dve besedi stojite nad to sliko: “Hinavščina” ter “lopovščina”. In potem sledi nebroj sličnih, pa tudi neslišnih slik — ampak med njimi nobene vesele za slovenski narod. Res je, obilo žetve z naporom: “V blagor slovenskemu ljudstvu” kažejo te slike kot sadove sedanje večine S. L. 'S. v deželnem zastopu. Vendar oni, ki so s pomočjo odkritosrčnosti narodno-napnedne stranke vse te žetve srečno in previdno spravili pod streho, te žptve niso želi iz odkritega namena, da bodi našemu1 ljudstvu pomagano, marveč da je in da bode pomagano njim samim in njihovi politični sebičnosti. In vse kar so prijatelji ljudstva naželi za ljudstvo, je in bo še ravno to ljudstvo drago, drago plačalo; zakaj in kako, tega se bo ljudstvo šele zavedalo, ko bo — prepozno. Kajti: Kdor Te. ki Te je leta in leta bičal in
. tiščal k tlom, v trenotku, ko si postal njegov suženj, naenkrat obsiplje z darovi, ta, veruj mi, nima in ne more imeti odkritih namenov pri tem obdarovanju. Na vrsto so prišle tudi slike poslancev posameznih strank. V sredi narodno-napredna stranka — sami odkriti pošteni obrazi. Raz vsakega jasno eitaš:	tak sem z
vsemi svojimi vrlinami, pa tudi
—	hibami. In naša največja hiba je, da smo vodju S. L. S. dr. Šušteršiču šli preje v past, nego smo .ga po njegovem govoru v prilog Schwarzu spoznali. Zrcalo poslancev S. L. S. kaže kljub poštenim obrazom dr. Kreka, Povšeta in par drugih manj merodajnih tovarišev, docela spakedrano sliko. Nesrečna žlindra se preliva po tej sliki in kamor seže ta žlindra, tam pusti svoj neizbrisen ma dež za seboj. Na sliko nemških poslancev se niti ozreti nisem hotel. Preveč je prežeta od nedolžne slovenske krvi narodnih mučenikov 20. septembra, preglasno vpije klic-te krvi do neba o morji na Pogačarjevem trgu. Ura na deželnem dvorcu je odbila že 7. večerno uro, moral sem ostaviti kurnik “Slovenčeve” lože. V duhu pred menoj ravnokar se vrsteče slike so izginile druga za drugo. Ampak izmed vseh ostudnih in odurnih slik, kar sem jih gledal v zrcalu deželnega zbora, me je ena najostudnejših spremila celo venkaj iz deželnega dvorca; namreč slika, ki k!že prizor, kako je slovenski poslanec dr. Šušteršič kot vrhovni zastopnik slovenskega ljudstva v svojem go-
voru ob zaključku zasedanja v nebo koval vrline nemškega birokrata iz Bleiweisove ceste, njega, ki nosi na svoji vesti slovensko nedolžno prelito kri, nosi vse krivice, ki jih mora prenašati naš tlačeni slovenski narod. In ko sem se potem še domisli, kako 'bodo Judežu Iškarjiotu za njegovo izdajstvo mastno plačali v Ljubljani in na Dunaju, sem s studom pljunil nazaj, odkoder sem prišel.
Listu v podporo.
Joe Gradišar, 50e; Anton Pie-sec, 3oc; Fr. Levistek, 50e ; J. C. Kaiser, 50; Anton Mahnič, 2oe; Fr. Capuder 20c; 'Steve Zabric, $1.75. — Nabira pri pevskemu društvu v ConernOugh, 'Pa., darovali so: Ivan Pajk, lOc z željo, da se pevsko društvo “Bled” v Oonemaugh, ponovi; Mihael Rovanšek, lOc., da bi se 'kmalu pevovodja znašel; Fr. Zaman, 10c., da bi gotovo prišel; Avg. Samec, 10c., da bi ne bil predrag; Frank Pavlovčič 10c., da bi bil resen in strog pri pevskih vajah; Fr. Kos, 10c., za izvrstno taktiko; Andrej Vidrih, 10c., da bi polni koš u-metnihj in narodnih pesmi s seboj privlekel; A. Stražišar, 10c., da bi se z prvim trenom pripeljal; Ant. Zorc, 10c., da bi ne preziral naveden oglas; Ludvik Zaman, 10c., da hitro pride, ker imamo dobro delo zanj; Fr. Zajec, 10e., ga težko pričakujejo ukaželni člani pevskega društva “Bled”; Iv. Rupnik, 10e., mu želim veliko napredka pri vajah; Mrjanc Ja-pec 10c., bi ga že rad videl; 15c. konečno želi Zabriz, da pripelje s seboj par krasotic; 5c. ne imenovani drugi basist, da bi jih še za druge pripeljal, ne samo za enega ; 5c. N. N. Navedenemu basistu pristoja le ena in sicer tista ko jo ima; 6c. P. B. Kaj ko bi mene prva pustila; 5c. N. N. pa si jo ■poišči drugje, ne pa /potom pevovodje. Drugi basist: Amen.
"RICHTERS!
PA1NEXPELLER"
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St. NEW YORK,
POZOR ROJAKI!
Kdor kupuje uro ali drugo zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blago.
Dergance, Widetich & Co.
1622 Arapahoe St.,
DENVER, .	.	. COLORADO
B- 2193
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
580 So. Centre Ave,, Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
VABILO NA MAŠKARADO
katero priredi
S. D. P. Društvo “Boritelj” št. 1 v Oonemaugh, Pa. na pustni torek zvečer dne 23. febr. 1909.,
v prostorih dvorane društva sv. Aluzija. Vspored zanimiv. Nastop maškor, humoristična igra, in ples.
Vabijo se to e bratska društva, da se v lobilnem številu vdeležijo prve maškarade v Oonemaugh.
Uljudno vabi: Odbor.
NA PRODAJ.
Fotografični stroj (Camera) za slike ali plošče 6% x 8 x/% velikosti in v to spadajoče ‘potrebščine (Autfit). Fonograf — valčke (Records) Columbia in Edison, raznovrstne vsebine, kakor koračnice, polke in pesmi. Knjige razne vrste in vsebine; podučne in zabavne. Vse v najlapšem redu. — Prodam po ugodni ceni, zaradi tega, ker me to več ne zanima.
John Batich.
Box 487,	Claridge, Pa.
KJE STA.
Matija in njegova sestra Marija Pavlin? On je star 32 a ona 20—21 let, doma ,od Žirovskega vrha, Fara Vrh, okraj Idrija, na Kranjskem. Zapustil je v Claridge, Pa. ženo in dva mala otročička v veliki bedi, ter s svojo sestro pobegnil. On je bolj majhne in široke postave, črno-rdečkaste polti, podoben Italijanu- in hitro govori. — Sestra., kot druga žena je visoke rasti, belo-rdeče polti, podolgastega obraza, kostanjave lase, debele utetne in ima 'zelo odprte oči. Govori .samo slovensko. Pobegla sta od tod 20. januarja-1909.
Prosim vse rojake, da .mi /naznani takoj bivanje imenovanih, kdor to ve.
Katy Pavlin,
Box 3&1	Claridge, Pa.
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Scboemhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago Ul.
E lina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina Kdor pi je naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
ATLAS BREWING CO.
aluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER | MAGNET | GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
J. C. HERMANEK,.
SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, IH
ima v zalogi razven vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgične priprave, eno in dvestranske kilne pasove.
&
*
m
*
*
*
*
iti
*
*
*
*
*
iti
m
o»
iti
»e t e-e-g, t te «-c
WISCONSIN

Ro
PHONE 413
l_0°- S p.\-00\ ^EL
m m m m m v*
Dvorana za društvene 6eje J in veselice. Popotniki do- * bro došli. Postrežba s sta- S novanjem in hrano.	$
24 Union Street KENOSHA,
wise
J