Posamezna številka 14 vinarjev. Stev. 17. ¥ Ustnimi v pom* Mt 21 mum ran LeiO EVI. am Valj« pm poitL: 1 aapnj.. K M «MK 3*50 T LhiblM «• iaško pokrajino Hrvaško na desnem bregu Save, beneško in avstrijsko Istro, Reko, Dalmacijo, državo Dubrovniško in Boko Kotorsko. Izločene so bile torej slo-vensko-hrvatske dežele, vzhodni del Koroške, Spodnji Štajer in Hrvatsko na levem bregu Save. Namen Napoleonove Ilirije je bil: a) z ilirskimi deželami je dobil Napoleon gospostvo na obalih Adrije, je odrezal Avstrijo od morja in odrezal hkrati adrijan-sko obal angleškemu blagu (kontinentalni sistem). Zato je že Vodnik pel: Ilirija v srcu Evrope leži, Ilirija prstan Evropini bo! b) Napoleonovi gospodarski in politični načrti so merili na Orijent. Potreboval je stika z Balkanom in Azijo, ker so mu angleške ladje zapirale dovoz kolonijalnega blaga. Vrhu tega se je Napoleon bavil z razdelitvijo Turčije in zato je bila vsaka skrb ilirskega guvernerja Marmonta v tem, da pripravi ugodne prometne zveze na eni strani z Italijo, na drugi v Turčijo. Središče te transito-kupčije je bila Kostanjevica ob reki Uni. c) V upravnem smislu tedanjega francoskega cesarstva je imela Ilirija pomen vojaške granice. Bila jc samostojna celo-ia pod poveljstvom francoskih generaiov-guvernerjev, nekaka mejna marka Karla Velikega. Za francoske okupacijc je procvitala narodnost, šolstvo, časnikarstvo, odprava tlake, trgovina, promet, domača industrija. Vendar so bili Slovenci Francozov siti: vojni davki so bili preveliki, žalil se je verski čut z odpravo praznikov, procesij, obredov, civilno poroko, krščanski nauk so učili lajiki, poudarjajoč bolj dolžnosti državljanov kakor verske resnice..... Ljudje so bili zopet veseli, ko so leta 1813. postali Avstrijci. Napoleonova Ilirija je zadnja zgodovinska oblika vzajemnosti jugoslovanskih dežel. Dunajski kongres leta 1815. jc določil naši Kranjski sedanje meje, vendar je Avstrija združila Koroško, Kranjske, Primorje, Goriško, Hrvaško — v višjo upravno skupino, kraljevino Ilirijo. Vsled ugovora nemških Korošcev se jc leta 1849. razbilo ilirsko kraljestvo in od takrat nosi avstrijski cesar samo še naslov »kralj Ilirije«. Francoska filozofija je vplivala v začetku 18. veka tudi na naše cerkvctic in državne razmere, zlasti po okupaciji Francozov, ko se je z obnovitvijo stare Ilirije vzbudila tudi narodna misel. Prvi slovenski pesnik in časnikar Val. Vodnik se je gibal zgodovinsko in jezikoslovno s svojimi »Ljublj, Novicami« (1797—1800). Od Nemcev jc Herder vplivai na Čeha Ša-faf-ika in Kolarja, ki sta zastopala kulturno in politično slovansko vzajemnost. Glavni razšiiievalcc Kolarievih idei na iu- gu jc bil dr. Ljudevit Gaj, ki jc stremil za tem, da bi združil vse južne Slovane v en narod z enim književnim jezikom. I liri z-m a so se najprvo oprijeli koroški in štajerski Slovenci, na Kranjsko ga je zanesel Luka Jeran, ki je študiral v Karlovcu. Od Jerana se je navzel ilirskega narodnega duha dr. Janez Blciweis, ki jc združil slovenske pisce s svojimi »Novicami« (1843 do 1880), uvel gajico v pravopis in organiziral kmetsko maso. Jeran je vplival tudi na Antona Globočnika, ki je bil kot dunajski dijak snovatclj slovanske vzajemnosti. Čeli Havliček je postavil Kolarjevo slovansko vzajemnost na določno obliko, poudarjajoč najprvo svojo narodnost. Njegove nazore jc sprejel tudi Palacky, ki je 1848 vodil Slovane. Ilirizem se sicer ni uresničil, pač pa je bil kulturno sredstvo, s katerim se je oblikovala brezlika slovenska kmclska masa in dospela do narodne zavesti (Lončar, Bleivveisov zborr:' 149. str.). L. 1848. jc r 'o na dan vsled ustavnih svoboščin 11,,. no vprašanje: Kako | urediti razmerje posamičnih narodov, da bo mir in zadovoljnost na znotraj in na zunaj? L. 1848. se ie rodil tudi slovenski narodni program. Marčr revolucija je odstranila absolutizem ederalizem ter dala. osebno svobodo državljanske pra- plasti, ki so v 3 in pol letih tako na fronti, kakor tudi v zaledju v najtežavnejših okoliščinah izpolnile svojo dolžnost, upravičeno žele, da se prebivalstvo ln njegovi zastopniki pouče, kako da mirovna pogajanja napredujejo. C. in kr. vlada zato niti izdaleka ne misli omejevati ustavnega vpliva delegacij in postavodajalnih zasto-pov obeh držav monarhije v našo zunanjo politiko: vsak čas je posebno pripravljena, da izvoljene zastopnike ljudstva prostodušno pouči o svojih razmerah in kako da pogajanja napredujejo. C. in kr. vlada misli, da ho obvestilo ljudskih zastopnikov o napredovanju in o uspehih njenih priza-devkov pripomoglo, da se utrdi potrebno zaupanje prebivalstva glede na našo zunanjo politiko, Končno opozarjam na izjavo zananjega ministra, ki se je razglasila včeraj in ki je izjavila: »Pogajanja z zastopniki vlad iz Petrograda in iz Kijeva so v polnem teku, a zares počasi in težavno se razvijajo. Sem porok in jamec za to, da se mir radi osvo-jevalnih namenov ne bo izjalovil. Ne pre-kličorn nobene besede od tega, kar sem postavil kot mirovni program monarhije in ga zastopal. Od Rusije nočemo ničesar: ne, da odstopi zemljo in tudi ne vojnih odškodnin. Hočemo le prijateljsko sosedno razmerje, ki stoji na varnem temelju, bodi naj trajno in zagotovi naj medsebojno zaupanje.« Preosnova prehranjevalne slnžbe. Minister za ljudsko prehrano podmar- j šal vitez pl. Hofer je nato poročal o polo- j žaju prehrano posebno z ozirom na pre-osnovo prehranjevalne službe. Vlada je pripravljena, da neprenehoma izpopolnjuje preživljevalno službo. Z odredbo se je ugodilo želji glede na enakopravnost sa-mopreskrbovateljev z ostalim prebivalstvom. Pripravlja se ureditev mletve na zaseben račun. Deželnim oblastim se jo že naročilo, naj zapro mline, ki meljejo za plačilo, in naj tam, kjer to razmere pripuščajo, zapro tiste mline, v katerih so se pripetile nepravilnosti. Vlada bo vplivala z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga, da se bodo strumno zasegla živila, da se bo pred vsem giadalo na obrat živil in na enotnost preskrbovalnega obrata. Vlada neprestano z vso odločnostjo in, kakor upa, ne brez uspeha dela na to, da potom pogajanj z ogrsko vlado in z našimi zavezniki razmere prehrane sporazumno izboljšamo. Prcosnova občinske volilne reforme. iNotranji minister grof Toggenburg je na ter poročal o preosnovi občinske volilne pravice. Izjavil je, da vlada ni prezrla posebno z ozirom na požrtvovalni nastop in sporazumno sodelovanje vseh ljudskih plasti med vojsko izpoznanju, da se morajo demokratična načela, ki tvorijo temelj aržavnozborski volilni pravici, bolj uveljaviti, kakor so se dozdaj. Kakor hitro mogoče predloži vlada deželnim zborom tiste zakonske načrte, ki so primerni, da uresničijo to misel, naslanjajoč se na posebne narodne razmere posameznih dežela in jo izpopolnjujoč z razmerno (propor-čno) volilno pravico. Radovoljno bo tudi dejanski pospeševala vse primerne načrte, ki bodo izšli iz samoupravne inicija-tive občin ali dežela. Vlada tudi izjavlja, da ne bo načelno ugovarjala takim sklepom deželnih zborov glede na preosnovo občinskih volilnih redov, ki upoštevajo načela državnozborskega volilnega reda, ki uvajajo proporčno volilno pravico in se ozirajo na sodelovanje žensk v javnem življenju, kar je utemeljeno v njih sodelovanju v vojski. Ureditev vojnih obratov. Minister za deželno brambo podmar-šal pl. Czapp je izjavil: Vlada si ne prikriva, da je militariziranje vojnih obratov, ki je postalo vsled vojske potrebno, v marsikaterem oziru, posebno glede na njih poklicno organizacijo, občutno zadelo. Ker gre vojaški upravi bistveno le za to, da dotični obrati nemoteno in v polnem obsegu delajo, in ker omenjene omejitve niso neposredno v zvezi z navedenimi koristmi, je vlada pripravljena, da od pravi s postavo ukrepe, ki so v zvezi z militariziraniem, ta postava bo upoštevala posebne razmere sedanje vojske in bo uredila delavske razmere teh obratov popolnoma na civilnem temelju. Dotična postava, ki bo nadomestila posebno vojaška kazenska sodišča s civilnimi kazenskimi sodišči, se v kratkem predloži poslanski zbornici. Potem, ko je delavska deputacija izjavila, da bo naznanila uspeh razgovora zaupnikom delavstva, je končno ministrski predsednik vitez pl. Seidler izrazil željo, naj se delavci popolnoma pomirijo in zopet nadaljujejo delo, katero so prekinili. Gre za to, da se napno vse moči in tako konča vojska, ki posebno široke plasti prebivalstva tako težko obremenijo. Prisrčno vsi želimo, naj bi se vojska kmalu častno končala. Ko se je dr. Adler zahvalil članom vlade na njih trudu in obljubil, da bo kar mogoče hitro o odgovoru obvestil delavstvo, se je podalo odposlanstvo na shod zaupnikov delavstva. Po poročilu poslanca Seitza se je po kratki razpravi sprejela resolucija, v kateri so z zadovoljstvom vzeli na znanje izjavo vlade glede na vprašanje miru in upoštevajoč privolitve vlade v vprašanjih ljudske prehrane, demokratizacije občinske volilne pravice in uvedbe ženske volilne pravice, kakor tudi odprave militarizacije v vojnih obratih v Avstriji priporočili delavstvu, naj prične precej delati. V tem smislu so objavile »Mitteilun-gen« istočasno na Čelu lista oklic delavcem in delavkam s pozivom, naj prično zopet delati. vice, Slovenci smo politično nadaljevali, kar smo kulturno začeli z ilirizmom in tako se je rodila misel o »Z e d i n j e n j u S 1 o v e n i j e«, kot združenje vseh pokrajin slovenskih v administrativno-politično skupino s postavodajalnim zborom v Ljubljani. Za to misel so se vnemali slovenski tedanji domoljubi in slovenska narodna politika se je še vodila z Dunaja in Gradca, koder sta se društvi »Slovenija« potegovali za slov.-narodni program. Ljubljana sama pa je bila skoro mrtva, nedelavna in bojazljiva v narodnem oziru. Slovenci niso bili edini glede svojega narodnega progi ania. Nedostajalo je narodne zavesti in politične izobrazbe. Nekateri Štajerci so bili za zvezo s Hrvati, Kranjci zoper, češ da bi se slovenska narodnost morala udati močnejši Ilirski, Tudi o vseučilišču v Zagrebu se je govorilo. Dunajska »Slovenija« se je potezala za zeduijeno Slovenijo, za zvezo s Hrvati pa ie v slučaju, ako bi se uresničil frank-iurtski program. Graška »Slovenija« je zahtevala, naj se promet s Hrvati olajša s tem, da se odpravi carinska meja in oba naroda naj sc tesneje združita po skupnosti višjega šolstva. N.-' ; uvede v šole m urade hrvatsko-skrbr ,>zik. (Dalje Poiltilne novice. + Shodi, v Šmartnem pri Ljubljani se je včeraj vršil dobro obiskan shod okrog 200 ljudi doma ostalih mož, žen in deklet. V jasnih besedah nam je orisal dr. Jež deklaracijo Jugoslovanskega kluba, dr. Gregorič pa domače razmere v S. L. S., ki naj bi po volji dr. Šusteršiča preminula. Obema govornikoma so ljudje pritrjevali in sledili z največjim zanimanjem. Soglasno so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Ljudski shod v Šmartnem pri Ljubljani dne 20. januarja 1918 se z navdušenjem pridružuje deklaraciji z dne 30. maja 1917. 1. in kliče poslancem Jugoslovanskega kluba: Zvesto naprej v boju za pravico Jugoslovanov; dalje pozdravlja prizadevanja sv. Očeta in presvitlega cesarja za mir in zahteva, naj se tudi ljudstvo udeleži mirovnih pogajanj po svojih zastopnikih, dalje pozdravlja odločen nastop prevzv. g. knezoškofa in obsoja vse napade nanj. Ravnotako obsoja shod izstop dr. Šusteršiča iz Jugoslovanskega kluba, dalje njegovo namero razbiti S. L. S., njegovo ustanovo: Kmečko stranko in ga poziva, naj odloži mandat. Isto se zahteva od deželnega j>oslanca Mihaela Dimnika, če ne zapusti Kmečke stranke. Ljudski shod zahteva, naj se skliče deželni zbor, da bomo videli, kakšni so računi preteklih 4 let. Dalje zahteva, naj se ustavijo neznosne rekvizicije. Popoldne ob 4. uri je bil shod v Hru-šici pod Ljubljano, kjer so ljudje napolnili dvorano in galerijo v Društvenem domu. Posebno veliko jih je bilo iz Sostrega. Vseh zborovalcev čez 400, ki so z največjim zanimanjem sledili izvajanjem dr. Ježa o Jugoslovanski deklaraciji in dr. Gre-goriča o strankinih razmerah. Sprejete so bile iste resolucije kot v Šmartnem, dodali smo pa še dve: Današnji shod poziva hranilnice in posojilnice, ki so odstopile od Zadružne zveze, naj se vrnejo v skupnem interesu. Dalje zahteva shod, naj se strokovno glasilo »Kmetovalec« ne izrablja v politične namene, ampak naj se drži strogo svojega strokovnega predmeta. Vse resolucije so bile soglasno sprejete. -f- Zborovanje obmejnih deklet. Na Svečnico imajo svoje zborovanje dekleta iz obmejnih krajev v Št. Ilju v Slovenskih goricah. Govoril bo profesor dr. Hohnjec. -j- Sestanek poslancev vseh jugoslovanskih dežel. »Hrvatski Državi« poročajo z Dunaja: Jugoslovanski klub na Dunaju se bavi z mislijo, da se kakor Čehi sestanejo vsi deželni in državni poslanci iz vseh krajev našega troimenega naroda, da zavzamejo stališče nasproti načelom trajnega in splošnega miru med narodi. — Za to poročilo ni do danes ofici-jelnega potrdila. + Hrvatsko-srbska koalicija v delegacijah. Delegati hfvalsko-šrbske koalicije bodo končno vendarle izpregovoriii v delegacijah in našteli po vzor« Čepkih in jugoslovanskih delegatov nasilja in osebne persekucije povzročene na prebivalstvu. Zahtevali bodo združitev hrvatskih dežel ne v smislu jugoslovanske deklaracije, ampak v smislu saborske adrese koalicije. Da se je odločila koalicija za ta korak, je vzrok ta, ker njeni člani v pokrajini ne-prnehoraa zahtevajo, naj stopi tudi koalicija v vrste odločnih narodnih boriteljev. Grof Khaen za pridružitev Bosne Ogrski. Grof Khuen je izjavil nekemu časnikarju, da bi bila po njegovem mnenju najboljša rešitev bosenskega vprašanja pridružitev Bosne Ogrski in tesnejša zveza med Sarajevom in Budimpešto. Odno-šaj bi se spremenil le v toliko, da bi bili Bosna in Hercegovina pridruženi Ogrski namesto Avstriji in da bi v tem slučaju imela Bosna eno vlado dočim ima danes tri. Upravo bi vodil minister za Bosno ter se razume, da v sporazumu z bosanskimi oblastmi in v bosanskem (!) jeziku. -f- Celjski občinski svet je sklenil resolucijo, v kateri poziva vlado, naj z vso odločnostjo nastopi proti agitaciji za jugoslovansko deklaracijo. Nov dokaz, da se nas Nemci boje, ker kličejo vlado na pomoč. + V nemške šole slovanske jezike. V nižjeavstrijskem deželnem šolskem svetu je stavil Leopold Tomola predlog, da naj bi se na nemških meščanskih šolah na Nižjem Avstrijskem poučeval razen francoskega in mažarskega jezika tudi še kak slovanski jezik. Stavljeni predlog bo skoro gotovo sprejet. Nemci se bodo torej začeli učiti slovanskih jezikov. Že spoznavajo, da bo to potrebno, -j- Kompromis centrumašev in socija-listov. Iz Berlina poročajo: Centrumaški poslanec Erzberger je pričel z dogovori s socialnimi demokrati v svrho volilnega kompromisa med centrumom in nemškimi socialnimi demokrati za predstoječe naknadne volitve v nemški državni zbor. + Demokratiziranje občine. Dne 20. t. m. dop, so se posvetovali glede na izjave, ki jih je podala vlada zaupnikom socialistov z ozirom na preosnovo obč. volilnega reda. Posveta so se udeležili državni poslanci Pacher, baron pl, Pantz, dr. Sylve-ster, dr Urban, dr. Waldner in Wolff. Ministrski predsednik je uvodoma izjavil, da je želel tega razgovora z načelniki nemških strank, da pojasni, v kakšnem okviru in s kakšnimi jamstvi je mogoče tako preosnovo izvesti. Vlada pripoznava, da so se predpogoji in vidiki glede na občinsko volilno pravico vsled vojske zelo izpremeni-li, Pripoznava, da se glede na požrtvovalnost in sodelovanje vseh plasti ljudstva morajo v bodoče tudi v občini bolj kot do zdaj uveljavljati demokratična načela, ki so že temeljno izvedena v državljanskem volilnem redu. Vlada seveda dobro ve, da vsebuje pri nas vsaka volilna preosnova, posebno pa še za občine, poleg svojih načel in bistvenih vidikov: tu gre za demokratični nazor, tudi še nič manj važen nazor: narodni. V narodno enotnih državah se z razširjenim volilnim temeljem le izno-va razdeli politični vpliv socialnih plasti: gotov del moči preide z ene plasti na drugo. V Avstriji, v njenih različnih deželah in delih dežela pa lahko taka preosnova doseže popolnoma drugačno važnost: politična premoč, oziroma nadvlada bi prešla od gotove narodne skupine k drugi, brez pridržka se lahko pritrdi, da postane v gotovih okolnostih narodni postranski učinek preosnove odločilnejšega, nevarnejšega pomena. politična in družabna struktura se lahko veliko bolj spremeni, kakor njen glavni socialni učinek. V Avstriji ni zato nobeno vprašanje o volilni preosnovi enostavna reč, ki se mora obvarovati le s stvarnega, načelnega vidika; vedno vsebuje tudi kos našega večnega avstrijskega narodnega vprašanja; ne more in ne sme se rešiti tudi narodno vprašanje. Nevzdrž-ljivo bi bilo, če bi demokratičen napredek, ki je potreben, odklanjali le vsled truda-polnih narodnih prerekanj; a ravno tako bi se ne moglo zagovarjati in bi bilo brezvestno, če bi kako preosnovo presojali Ie z demokratičnega vidika, narodne posledice bi pa prezrli. Vse zavisi od okolnosti, da se preosnova tako izdela: bodisi splošno ali v podrobnostih, da v upravi te preosnove ustvarimo taka jamstva, da se za-željeni glavni socialni učinek doseže, kolikor je le mogoče, a da se kolikor mogoče izloči narodni postranski učinek, katerega ne želimo. O tem si je vsak pameten politik na jasnem, V jezikovno mešanih ozemljih je že tako, ni mogoča nobena volilna preosnova, s katero ni tudi v gotovi meri v zvezi narodnostna ureditev. V slučaju, za katerega gre zdaj: ugoditi željam delavstva, da se v demokratičnem smislu razvija občinska volilna pravica in nazoru vlade, ki smatra primerno času, da tem željam v določeni meri in v gotovih okolnostih ugodi, gre samo izključno za to, da se napreduje v politično socialni smeri. Po narodnem preobratu ne stremi ne delavstvo, dopustila bi ga ne tudi vlada: padla bi pa tudi iz tistega okvira, v katerem jc cela preosnova upravičena. Požrtvoval-iiUtst in pametno sodelovanje vseh ljudskih nlasti utemeliuie. da se v močnejši meri pritegnejo široki krogi k pravicam in zada-čam javnega življenja, a naravnost neznosna bi bila misel, da bi se morebiti nemškemu narodu s kakršnokoli preosnovo, ki bi bila v zvezi z vojsko, četudi le v najmanjši meri škodovalo ali da bi bil žaljen, t Viharni nastopi v francoski zbor-yonsko časopisje je pisalo, da je bila seja francoske zbornice 18. t. m. silno viharna. Pugliesi Conti je psoval socialiste. Predsednik ga je ukoril, ukoril je tudi socialista Blancha, ker je napadal Pugliesija Contija. Končno je vzel predsednik besedo Pugliesiju Contiju. Pugliesi Conti je nevo-lien zapustil govorniški oder, socialist Mayeras je planil nanj. Poslanci in sluge so skušali ločiti poslanca. Pugliesi Conti je nato nepričakovano skočil na govorniški oder, potegnil je revolver in govoril z njim skrajni levici. -f Notranji minister o cenzuri. Notranji minister grof Toggenburg se je izjavil o cenzuri med drugim tudi sledečo: »Odredil sem ,naj se vse, kar je v zvezi z notranje-političnimi zadevami, tako obravnava, kakor v mirnih časih, t. j. zabrani naj se samo tedaj, če nasprotuje kazenskemu zakonu.« — Tako notranji minister, ki je vrhovni šef policije. Njemu podrejo* na ljubljanska policija pa vporablja nasproti nam cenzuro, kakor se ji poljubi. Kar smejo prinesti »Straža«, »Mir«, »Edinost«, »Jugoslovan«, tega no sme prinesti »Slovenec«. »Gospod je dober, toda služabniki ----« -f Nemški kancler grof Hertling je odložil svojo izjavo o zunanje-političnih dogodkih za poznejši čas, ker položaj »še ni pojasnjen«. -f- Calllau*. Celico v kateri je zaprt Caillaux, noč in dan najstrožje stražijo. Vsote, ki so jih našli v Florentinski banki, znašajo 820.000 frankov. »Temps« piše, da se najvažnejša obdolžitev nanaša občevanje Caillauxa z Luxburgom v Buenos Ai-resu leta 1915. Pravijo tudi, da je Bolo od 10 milijonov, ki Jih je dobil za nropagando, izročil 3 milijone Caillauxu. iz tega denarja baje izvirajo vsote, ki so jih našli v Florenci. Poleg so tudi liste politikov, na katere je Caillaux obrnil svojo pozornost, poleg tega tudi lista generalov, ki so po mnenju Caillauxa zaslužili smrt Na neki drugi listi z imenom generala Sarraila kot generalissima na čelu, so osebnosti, katerim je Caillauz popolnoma zaupal. -j- Kako se je z nemško socialno demokracijo sklenil mir. Socialisti so prirejali včeraj na Dunaju in v Gradcu velike shode. Socialistični svet na Dunaju je ob 4, zjutraj pritrdil dogovoru s 194 proti 2 glasovoma. Na posvetu načelnikov nemških strank so pritrdili dogovoru dopoldne; WoIf se je sicer nekoliko upiral, a končno se je uda!. -f- Izstradanje osrednjih velesil tudi po vojski. Delavski minister Roberts je dne 16. t. m. pri neki pojedini med drugim izjavil: So ljudje, ki izjavljajo, da moramo po vojski pomagati sovražnim narodom, da si bodo ravno tako hitro opomogli, kakor mi. Dovolj starokopiten sem, da mislim: greh se mora kaznovati, za krivico se mora delati pokoro. Za to strašno nesrečo so le osrednje velesile odgovorne. Ne sme se jim dovoliti, da bi iz te vojske izšli, ne da bi poplačali celo pokoro. Prvi se morajo dovolj preskrbeti delavski sloji na Angleškem, da morejo živeti in da morejo življenje uživati. Nočem, da bi z osrednjimi velesilami zopet ponovili prijateljske ali trgovinske zveze. Če bi šlo po mojem, bi morali osrednje velesile skozi več rodov prepustiti samoti, da se izčistijo, preden jih zopet prepustimo v družbo civiliziranih narodov. Angleški vojaki se niso borili in morili za to, ker bi bili želeli moriti, marveč za to, ker vedo, da se osrednje vele-sigle vojskujejo za ljudi, ki ovirajo, da ne more človeški rod uživati tistih naprav, ki so ljube vsem svobodoljubečim narodom. Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L S. Vsi Člani družin na Lipoglavem, možje, žene in dekleta, stojimo z vsem srcem kot eden za našimi jugoslovanskimi poslanci, ki se tako navdušeno bore za našo narodno svobodo. Osobito hvalimo dr, Korošca, voditelja Jugoslovanskega kluba. Z velikim navdušenjem se pridružimo majniški deklaraciji. Kar najstrožje »■"> obsojamo izstop dr. Šusteršiča iz Jugos skega kluba in njegovo rovanje prols iiari, preizkušeni S. L. S. in kličemo: Proč z novo, nepotrebno kmečko stranko! Stotero hvalo pa izrekamo našemu nad vse ljubljenemu nadpastirju, knezoškofu dr. Antonu Bona-venturi Jegliču, da se je tako odločno postavil za svoj narod, (Sledi podpis vseh Ilir razen dveh.) • • • Za jugoslovansko deklaracijo se jc izjavii soglasno občinski svet v Postirah na otoku Brnču. Izjave za deklaracijo na Štajerskem. Majniški deklaraciji šo se pridružile občine Polenci, Križe v brežiškem okraju, Jur-klošter in trg Ljubno, nadalje duhovščina šaleške dekanije, krajna šolska sveta v v Jurkloštru in Limbušu pri Mariboru, bralno društvo za Limbuš in okolico, 112 deklet in žen občipe Sopote v župniji Olimje in 235 žen in deklet občine Polenci v ptujskem okraju. • • » Za jugoslovansko deklaracijo se je iz javilo 185 žen in deklet občine Homec. • • • Žene in dekleta občine Sv. Peter na Arasu soglasno izjavljamo in se pridružujemo deklaraciji z dne 30. majnika 1917 ter pozdravljamo prizadevanja sv. očeta Benedikta XV. ter presvitlega cesarja Ka-rola I. za mir. Izrekamo pa svoje najgloblje nezaupanje tistim, ki ovirajo našo de-klaracijško politiko. (Sledi 1041 podpisov.) Ob tej priliki se je nabral za dr. Krekov spomenik znesek K 418.80. * * * Podpisane žene in dekleta iz župnij Št. Vid, Lozice in Podraga na Vipavskem, se z navdušenjem pridružujemo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba za ze-dinjeno in svobodno jugoslovansko državo. (Sledi 637 podpisov.) * • * Podpisane žene in dekleta občine Rova na Kranjskem, okraj Kamnik, zahtevamo, da se prejkoprej združijo vsi Jugoslovani v samostojno jugoslovansko državo v smislu deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. majnika 1917 pod žezlom slavne habsburške vladarske hiše, ker vidimo edino le v tem rešitev svojega slovenskega naroda. (Sledi 130 podpisov.) * • * Slovenske žene in dekleta iz občine Št. Janž na Dolenjskem se z navdušenjem pridružujemo majniški deklaraciji ter izrekamo svojo vdanost in hvaležnost Jugoslovanskemu klubu in njega načelniku dr. Korošcu ter vsem onim, ki se borijo za uresničenje naše narodne zahteve. Srčno pozdravljamo vse zavedne žene in dekleta naše Slovenije in jim pošiljamo sledeče naročilo: Med vrstami bojevnikov stojimo, na polju širnem naše domovine, za blagor naroda se me borimo, da lepše solnce mu v bodočnost sine, • Trpljenje naše in solze prelite, svobode kličejo in zadoščenja; in narod bedni čaka odrešenja ,. ^ V edinosti, ljubezni in zvestobi bojujmo skupno se za očetnjavo, zatrimo vse nakane tuji zlobi, ker resen je naš boj, za dom in pravo! Domovje naše je lastnina sveta, mladina naša — up bodoče sreče; zato na delo! žene in dekleta, da jo propada rešimo, nesreče. Zahteva naša naj odločna bode, rojena iz srca slovenske žene, ki je neštetokrat moči jeklene polagala na žrtvenik usode ,., (Sledi 1073 podpisov.) Slovenske žene in dekleta občine Žužemberk se pridružujemo najniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba ter nas navdaja iskrena domovinska ljubezen in želja po bližajoči se svobodi. Iskreno tem potom najlepšo zahvalo našim narodnim poslancem za njih trud in neustrašenost, ter jim želimo nad vse srečen uspeh. Živila Jugoslavija! (319 podpisov.) Žene in dekleta v Novi vasi pri Lescah se pridružujemo deklaraciji jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Obenem najvljudneje poživljamo si. jugoslovanski klub, naj nastopi z vso energijo v dosego samostojne jugoslovanske države, ter mu izrekamo popolno zaupanje. (22 podpisov.) • • • 17 ,,lSlovenske žene in dekleta iz občine Velike Poljane pri Ortneku se z navdušenjem pridružujejo majniški deklaraciji. — (Sledi 105 podpisov.) Vse žene in dekleta občine Gornje Vreme se zvsem navdušenjem pridružujemo deklaraciji z dne 30. majnika 1917, ter izrekamo popolnoma zaupanje Jugoslovanskemu klubu. Iz srca kličemo našim bori-teljem slavo! Le pogum za zlato svobodo, ki jo je naš narod zaslužil. — Obenem pozdravljamo vdano prevzvišenega knezo-škofa za njegovo blago delovanje. Z upanjem na skorajšnji mir, zremo vse žene in dekleta pogumno v bodočnost, Sledi 112 podpisov. _ Podpisane žene in dekleta občine Lože pri Vipavi se z navdušenjem pridružujejo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba za zedinjeno in svobodno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom. (174 podpisov.) — Za dr. Krekov spomenik se je nabralo 30 K. • ♦ • Podpisane žene in deketa vasi Bač pri Knežaku. V polnem obsegu se tudi me pridružujemo izjavi slovenskih žen in deklet za deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Izrekamo našim poslancem popolno zaupanje in zahvalo za njihov odločen nastop. (362 podpisov.) • • • Žene in dekleta trga Gornjigrad smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. (111 podpisov.) * • • Kraj Šmartno ob Dreti na Štajerskem. Podpisane žene in dekleta se popolnoma Soglašajo z majniško deklaracijo. (152 podpisov.) • * * , Kraj Bačna na Štajerskem. Z majni-ško deklaracijo Jugoslovanskega kluba se s°glašamo tudi me. (233 podpisov.) Moj na poroiila. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 20. jan. Uradno: Nobenih važnih dogodkov. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19. jan. Veliki glavni stan; Zahodno bojišče! Živahni topovski boji v ovinku postojank severnovzhodno od Yperna, na južnem bregu Scarpe in pri Moeuvresu. Tudi na mnogih drugih točkah ostale bojne črte, posebno na obeh straneh Moze, so močneje streljali. Severno od Bezonvauxa so napadalne čete privedle ujetnike iz francoskih črt. Vzhodno bojišče: Nič novega, Macedonsko bojišče: Naše višinske postojanke v ovinku Črne severnovzhodno od Paralova so podnevi obstreljevali s topovi in z minami. Berlin, 20. jan. Veliki gluvni stan Zahodno bojišče: Ostenrle so obstreljevali z morja. Besni topovski boji so se na daljevali v ovinku postojank severovzhod no od Yperna do v pozno noč. Na obeh straneh Lvpa, pri prekopu La Bassee in med Lensom in St. Quentinom so se ostrej še bojevali. Posebno močno so streljali Angleži opdnevi na naše postojanke južno od Scarpe. Francosko topništvo je le v nekaterih odsekih živahno streljalo. Od časa do časa so močnejše streljali pri Mozi in južno od prekopa Rena-Marne. Vzhodno bojišče: Nič novega. Na cjacedcnski in italijanski bojni črti se položaj ni izpremenil. Dnevne novice. — Imenovanja v ministrstvih. Okrajni komisar v poljedelskem ministrstvu dr. Fran Vodopivec je imenovan ministrskim podtajnikom. V službo v novo ustanovljeno ministrstvo za socialno oskrbo je poklican svetniški tajnik pri vrhovnem sodišču dr. Janko Polec .Temu ministrstvu je bil prideljen finančni komisar Ivan Kle-menčič ter bil zaeno imenovan ministeri-jalnim koncipistom v tem ministrstvu. Naslov in značaj sekcijskega svetnika je podeljen ministerijalnemu tajniku v notranjem ministrstvu dr. Ignaciju baronu Ru-ber, ki je pred leti služboval tudi v politični upravi na Kranjskem. — Izpremembe med učiteljstvom. Namesto obolele učiteljice Ane Golli v Zg. Logatcu bo suplirala suplentinja Ivana Kranner-Leiler; namesto obolele učiteljice Jožefine Jager v Čatežu bo suplirala suplentinja Erna Turek; namesto vpokoje-nega župnika Ivana Medved prevzame zasilni pouk v Zlatem polju župnik Jožef Kranjc; namesto umrlega nadučitelja Feliksa Malenšek bo suplirala v Zg. Tuhinju abs. učit. kand. Terezija Podržaj; namesto obolelega nadučitelja Jožefa Ažman v Breznici bo suplirala suplentinja Ana Lazar; def. učiteljici Mariji Zupančič-Uršič je poverjeno začasno vodstvo na šoli v Št. Vidu pri Vipavi; suplentinja Ivana Čar-man je imenovana za provizorično učiteljico v Št. Jurju,. ljubljanska okolica, def. učiteljici Angeli Cerar je pa istotam poverjeno začasno šolsko vodstvo. — Kasarna smrti. »Arb. Ztg.« piše, da število tuberkuloznih vojakov v dunajskih bolnicah raste od dne do dne. Že pred nekaj tedni je naraslo njih število na 45.000. Dalje, pravi omenjeni list, da se vojna tuberkuloza v bolnicah, v katere je mogočo spraviti le par sto bolnikov, ne more omejiti. Prva skrb merodajnih činiteljev mora biti, da se pri naborih mlado moštvo kar najvestneje preišče. Koliko sedemnajstletnih mladeniCev, ki so bili pred letom spoznani za zmožne vojaške službe je danes po bolnicah in koliko jih jo že pomrlo. Ti tvorijo zdaj »kasarno smrti« in nevarnost preti, da bo njih število z novimi nabori le še bolj veliko. Nabori 171otnih mladeni-čev, otrok, ki so zrastli ob pičli in skromni vojni prehrani, in na katere ie treba gle- i dati kakor na nekdanjo mladino, ki je zapustila šole, se morajo izvrševati v znamenju žalostne skušnje, da njih lanski predniki bivajo več po slabih »kasarnah smrti« kakor pa po pravih vojašnicah in zakopih. Ta nežna šolska mladina bo, tudi kar se je vrne po vojski domov, za življenje in družbo popolnoma izgubljena. — Novo mesto. Zadnje dni se je tu pri sankanju občutno poškodovala na nogi gospodična Terezija Kiissel, nekdo drugi si je pa poškodoval roko. Ko bi bilo pri tem več pazljivosti in previdnosti, bi tega ne bilo. — Tatvina. Pri gospej Mariji Sbil, trgovki in posestnici v Mokronogu, se je dne 15. januarja ponoči izvršila tatvina. Neznani tatovi so vlomili skozi okno, pri katerem so odtrgali celo železno omrežje, šli v skladišče, odtod v trgovino in kontor. Iz pisalne mize so odnesli gotovine čez 2000 K in nekaj vrednostnih papirjev. Iz trgovine so odnesli sladkorja, nadomestilo za kavo, električe svetilke in baterije, dišave ter različna semena. V drugem skladišču so dobili ravno nekaj suhega sadja. Na dvorišču so poškodovali ograjo, nato so brez sledu izginili. — »Balkan«. Začetkom februarja t. 1. prične izhajati v Zagrebu »Balkan«, prvi in edini filatelistični časopis tiskan v hrvatskem jeziku. — Saborske volitve v delniško-čabar-skem okraju na Hrvatskem (ob kranjjki meji) bodo v najkrajšem času razpisane. Za kandidata Starčevičeve stranke jc določen dr. Niko Krekovič, frankovci bodo kandidirali župnika v Delnicah A. Pt?-na, dočim hrv. srb. koalicija svojega kandidata še ni imenovala. — Proti neprestanim tatvinam na Reki, Pod predsedstvom reškega guvernerja se je vršila te dni na Reki konferenca, katere so se udeležili načelniki vseh javnih oblasti; posvetovali so se, kako priti v okom neprestanim tatvinam in so sklenili prositi za vojaške straže. Vsidrane ladje ho stražil poseben odelek redarjev. — Za prosneh pomorskega ribištva, ki je militarizirano, je avstrijska vlada naročila 60 motornih ladij, ogrska pa 10. Tako upajo izboljšati prehrano prebivalstva ob morju. — Ipravski brlor? je odkrila policija na Reki v enem tamkajšnjih hotelov. Igrali so za silno visoke vsote ter je neki reški meščan v kratkem času zaigral pol milijona kron. Igrat so hodile razne zelo znane osebe iz Reke, Dalmacije in Primorja, ki so bile v zadnjem času s srečnimi špekulacijami zaslužile veliko denarja ali ki zavzemajo odlična javna mesta. — Strašen zločin v Trstu. 41 letno prodajalko slaščic Karolino Bassa, mater petnajstletnega