Uto UI žfgVflKfl 31. » UlMlBU f B«W0 tt. MHMla 19Z6. -ttnoDinr— l&fcai« ink *«a p#?*l4a«, tsraaftl MitlJi Ia prsuftkt. — I«gritlr do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2J 50 p, večji inserati petit wt$U 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseđa 2 D. — Popust po dogovoru. — laseratni davek posebej. — „Slovenski Rar«4f velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Vprmlitf*! BasUcva iUm *t*v. 9, »rltllfti«. - TtUfon «•*. 304. 9rUmlškWi KmafUr* allea *t Sv I. aatfstr^pl«. — Telefon ittv. *4* ■V Poftnlfia platana v gotovini. Evropska kriza Permanentni vladni in parlamentarni krizi stoii zvesto ob strani nervozna napetost v mednarodni situaciji. Vedno znova se pojavlja, zdaj v tej, *dai v oni obliki. Včasih je že poduba, da se b!ižamo konsolidaciji, se vračamo v normalne mirovne razmere. A kar nakrat zopet izbruhne in nam od-pira srrozoten pogled v nevarnosti. ki nas obdajajo. Italijansko - nemška napetost noče pofenjati. Mussolini je odgovori! na nemško boikotno gibanje proti Italiji s tem. da je dal oakritj na Južnem Ti-rolskem nemško revolucijonamo zaro-to. Vrše se zdai proslule fašistovske preiskave in aretaciie od:ičuiii Nemcev so na dnevnem redu. Da nemška javnost na to ne bo moičala. ie jasno, Mi politično ozračje v naši neposredni blizini bo še boli zastrupljeno. Nemčija je pribavila svoi pristop k Društvu narodov in bo seveđa spreje-ta. Dobila bo sedež v eksekutivl v svetu Društ\Ta narodov. To pravico na zahtevajo zase tuđi nekatere drujje države, med njimi zlasti Polica. Njeno zahtevo odločno podpira Francna, ki želi s tem na eni strani sebe razbreme-niti. na drugi strani pa dobiti zaneslu-ve#a zaveznika. Odločno pa se spreje-mu Poljske v svet Društvu, narodov upira Neinciia. ki ima kakor v tolikih drugih vprašanjih. ttidi v tem zaslom-bo v Angliji. Med Parizom in Londonom so se vršila zaupna pogajania. da priđe v tej kočljivi zađe vi do sporazuma. Prve vesti so vedele povedati. da so bila posraianja uspesna in da je Angina pristala na sprejem Poljske, Ie orehitro pa se ie žal pokazalo, da ::i rako. Anorlija stoji sJeikoprei ob strani Nemčiie in odklanja sprejem Poljake v svet Društva narodov. Poljska in Fran-cija pa na svoji zahtevi vztrajati. Spor ie mno-Ko opasnejši. kakor se zdi na prvi hip Francija se zaveda. da bo po vstopu Nemčije v svet Društva narodov ostala v manjšini. da jo agl-nem. fronta lahko majorizira v važnih vprašanjih svetovne politike. Današnje ravnotežie v tej najvišH in naivažnejši sve tovni konx)raciji bi bilo- porušeno, s tem pa osrrožen sam njen obstoj. Zato preživlja Društvo narotlov naj-opasneišo krizo cd svojega postanka sern. Tem velikim mednarodnim težko* čam se pridružujejo še skrajno napete rotranje razmere v većini evropskih držav. Nemčija ima vlado brez parla* mentarne večine; Francijo razjeda {u nančna kriza, ki vedno znova o'jroza današnjo koalicijo; v Italiji stiskajo Ijudje zobe in kolne jo fašistovski te= ror; stolci madžarske oligarhije se sum* Jjivo majejo; iz Grške in Boldarije pri* hajajo vedno nove vznemirljive in alar* mantne vesti; Spanci si dajejo duška z atentati na svojega diktatorja. In tako naprej brez konca. Pregled •vropske politike ni razveseljiv. Go* spodje državniki se ne bodo mogli brez» skrbno prepustiti pustnemu rajanju. Politična situacija — Beograd, 13. februar ja. Danes dopoldne ni bilo rrikakih važnih političnih dofcodkov, ki bi vplivali na na-dalini razvoj zapletenih odnošajev mtd raJikali m radičevci. Za danes popol-dne je nan^vodana seja mimstrskesa sveta. Na tej seji se ima še enkrat pre-motrivati vprašanie popolne satisfakcije, ki jo ima dati Stepan Radić radi-kalom- Seja je napovedana za In. uro. Govore, da bo o seji izdan oficijelni k»o-munfke. Nekateri ćelo v>ričakujek>, da se objavi sporazum RR. Po informacijah iz blizine Nikole Pašića je posneti, da ministrski pred-sednik smatra za neumestno. da bi se-daj vlada odstopila. ker v tem slučaju lahko preide ključ do situacije iz nje-jeovih rok v druge Zato Pašič mirntt caka na nadaljni razvoj dozođkov in na usroden trenutek. Stepan Radić na dru-jri strani skuša storiti vse. da ostane več ali manj jcospiadar položaja, ker dobro ve. da je odlocilen pri glasovanju o proračunu. PDDPIS FRANCOSKO- NEM-SKE TRGOVINSKE POGODBE ----- Berlin, 13. februarja. Wolfov urađ javlja iz Pariza, da jo snoči pod pisali franm coski in nemski pooblMŠčend trgovinsko po* godbo, ki zm gotove izdelk* obeh držav uvm ja načeto nafvećfih ugodnosti. Trn pogodbm ie $k!enj€na za dobo treh metecev. * Incidenti in spopodi u Narodni sliupSfini Nadaljevanje proračunske debate« — Radić napada časopisje in hvali tiskovni zakon« — Komični prizori. — Beograd, 1.?. februaria. Narodna skupščina je danes nadaljevala načelno raz-pravo o driavnem proračunu. Skupščin*-ska seja ie privela ob 9A5 dopaldue. Za rarpravo ;e vladalo zelo slabo zanimanje, ker je većina narotlnih pc^'ancev z ozi-rom na pravoslavne praznike odpotovala demov. Radfkali so sno-či slavili praznik Treh Jercthov, ki so patrcni raduatne stranke. Zato je bilo v skirpsčini danes zelo malo število radikalnih poslancev. Posl. dr. Zunić je v zbornici ob otvoritvi to konstatiraj s klicem: ^Cospodje radlkali so sedai na guliašu!« (Veselost.) Po.sl. Dragoifn V u j i ć (zeniljorad.) je v daljsem govoru kritiziral finančna rn prosvemo politiko vlade RR. Naslaša! }e. da je bil sedanji državni proračun»ses:av-Ijen na hitro roko brez vlake preglednosti ter ie potrebna, da vlade v bodoče posve-čajo večjo pozornost državne**™ proračunu. Med njegovim govorom je prišlo do mučnejca incidenta n:ed predsednikom radikalnega kluj>a Ljubo 2ivkovičem, ki je drugače zelo miren človek, in govornikom. Ta je namreč očitaj današnji vladi, da ima »umazane roke?. Ljuba Zivkcvić je protestira! in očita! govorniku nedostojnost. Dalje je govornik or.ienjaJ, da vlada med narodom velika nepismenost, čeprav se razsipa državni denar zlasti v prosvetnem ministrstvu. Zadnji oči tek ie razburil prosvetnega ministra Stepana Radića, ki je takoj za-prosil za besedo. Najprej je skušal ovreći predffovorniknvo trditev. da je v na5i dr-iavi velika nepUmenost. To ni res. V"e!i-ko nepismenost navajaio Ie zastarele sta-tist^e. Na Hrvatskem in v Slavonii je procent analfabetev precej nizek. Največ-ja nepismenost je pri muslimanih. ker njihove ženske ne pose£a;o šo!. Stepan Radić ie nato začsl neprićr.kovano oštro zopet napadat] naš tisk ]n braniti sedan^ tiskovni zzJioa. Med drusia je delal, da ie naš tiskovni zakon eden naj-svcbodneiših t lovnih zakonov na svetu, tuđi siobodnejši nc%o \ Ansliji* Sploh pa je naše časopise njcsrrve izjave ponaredl- to ali pa si ;ih je izmisHIo. (V zbornici splo-sen smeti in razni medklici na Radića.) V nađaljne-m svojem govoru je g. Radić branll sedairjo vlado RR, rekoč da je ta vlada homogena. (Spiošen smeh.) Začel je hvaliti radikale, ministrskega predsedni-ka in ostale radikalne ministre. Odločno pa mora zavladati očitek, da ima vlada ^umazane prste«, kakor je dejal predgo-vomik. (Medklic posl. Grola: »Umazana je do komcica!^) Stepan Radić ogorčeno: *TaJce provokacije si ne dovoliujem.€ Obrnjen proti Vujlču, ki je zemljoradnik in znan Radlčev nasprotmk, je deiai: »Vi boste pri voMtvah crknili.c Posl. Svetozar Pribićević: »Vi ste naj-večji harlekis!« Radić ;e za tem zače! govoriti o «ka-putašihe, o potrebi faJvultetne izobrazbe ter je zacel slaviti srbskcga seljaka. Proslavlja! je tuđi radikalne pcslance-seljake. Divi se njih bistrounmosti in cdločnosti. Posl. Svetozar FribiČ2vić; *Kie ie £• Drasovič, da se mu zahvali?« Spiošen smeh v zboirnici. Znano je namreć, da je bivši skupščinški podpred-sedn-ik Dragović pred dnevi poseiil pro-sveiao arinistrstvo, a nu je tam službnjo-či landarm zabranU vstep. Dragović si je vstop izvoie\al s protesiom in obenem z izrazom, ki ni pritr.ern za javnost. Ko je Radić čul hrup, ie prišel na hodnik ia tu mu je Dia^ović v brk ponovil isie besede. Radić pa je de.'al, da to »ni kulturno«. Posl. V«.iić ie nato kratko odsovar-jal Rad:ću, na kar je bila seja apoldns končana. Prihcdnia seja je Sele v torek. 16. t. m. ob 9. dopadne z istim dnevnim redom- Hadžarsko-ovstriiski naklepi proti Češki Nove ugotovitve povodom preiskave v madžarski falzifikatorski alsrL — Zakaj so bili pomiloščeni aystrijski ialziiikatoiiL Praga, 13. februar ja. Listi objavi ja>o porocila o ponare;anju českoslovaskih ban-kovcev po 500 Kč v VVetzelsdorfu ter obenera komentirajo izjavo grofa Bethlena glede usta^tve procesa proti ponarejal-cem teh bankovcev od strani avstrijske vlade. Obene n navajaio listi, da so pri prafesoriu Meszaros« naill takrat detajlira-nl nacrt pehoda madžarskih ustaških čet, ki naj bi se rekrutirale iz madžarske ar-made. Te ustaške ćete bi imele operirati prm: Ceškoslovaški pod vodstvom princa \Vindischsratza ter bivšega poslanca in voditelja nemške iredente na Českem Bae-rana. — Praga, 1,?. februarja. Po poročilih iz Dunava je avstrijski kancelar dr. Waber odgovoril na pismeno vpTašanje socijalnih demokratom- glede ponarejanja 5eskoslov3- ' ških kron s posebno pismeno izjavo, v ka-teri pojasnjuje. zakaj je bila preiskava proti ponarejalcem usta vijena. V spisih pra-vosodne^a rr.inistra se nahaja tuđi pripom-ba, da so bili s tem zločinom oškodovanl interesi češkoslovaške republike. CešfcosJo-vaška vlada, ki je bila o preiskavi obve-šćena, ni napravila ntkakih daljših korakov. Avstriisk: zunanii minister ie obvestil Če-škoslovaško poslaništvo na Dimaju, da Je bilo kazensko postopaoie proti ponarejol-cem milostnim potom ostavljeno. — Budimpešta, 13. februarja. Preisko-valna komisija narodne skupŠSne ie vče-raj nadaljevala zasli&evanje aretiraticev. ZasliŠan ie bii tuđi policijski šef Nadossy. Komisija bo zaslišala tuđi bivšega ministr-skega predsednika In šefa kartosrafićnega instituta grofa Telekyja. IffDssolini ie polpinl Mm nahiiadie Scnzacijonalna razkritja angleskega dneTnika. — Mnssolim je obljubil Madžarski pomoć, ako tri se Jugoslavija upirali restav- raciji Habsburžanov. — London* 13. februaria. Vr zvezi z dojjodki na Madžarskem in fašistov-skim gibanjem objavljajo -Daily Ncws« sl'edečo skarai neverjetno informacijo. Po ; Daily News« cbstoja v Rimu po-seben u rad za vzdržavanje rnednarod-nlh odnošajev Italije. Urad ima na razpola^o 150 sotrudnikov broječ štab. Ti sotrudniki niM> v budjceru italijanske-ca zunanjeiara ministrstva. Uradu na-celuje nećak kardinala Gasparrija. Ta je leta 1923. odpotoval na Madžarsko z misijo, da na veže stike s probujajočimi se Madžari. Poskuša! je, da pridobi jfrofa Appony-ja za to. da podfpira kandidaturo nadvojvode Albrebta; nanti-flraval je obenern Apponyiu, da Musso-lini soKlaša z nacrtom, po katerem nai nadvojvoda Albreht zasede madžarski prestol. >Daily Newsc opozarjaio tuđi na okolnost da sta vodia madžarskih ta. šistov Llain in nadvojvoda Albreht nekaj ted pred oekritjera fafsHikaior. ske afere bivala v Rimu in da sta imela dnevno razgovore z Mossolia3em* Pri ten razjfovorih ie b!k> v ospredN vprasanje intervencoe Italije trn. sfn-čaL ako bi CeikosAovaška ia Jucosla* vija poskušale prepreciti akcijo nadvojvode AIbrehta odnosno ako bi hotele intervenirati povodom njegove proklamacije za madžarskeza kralja. Italija naj bi v tem slučaju obema državama zagrozila s primemimi rc-presaJijami. Z odkritjeni ponarejalske afere se je izjalovi] ves nacrt nadvojvode AIbrehta. za katerega se je Mussolini tako toplo zavzemal. JURAJ BIANKINI V AGONIJI — 7nrrih, 13. februaria. Iz Splita jav-liaio: Don Juraj Bi a nk ini leži od snoči v agoniji. Njegovi prijatelji so pripravili vse za slučaj smrti O njegovem zdravsrvenem stanju se je včeraj interesirala tuđi pisama našega dvora. ZAUPNICA BRIANDU — Parit, 13. felmiarja. N* Tčarmjiaji seji je zbornica pričela rmzpravo o refonni de* dinskega pr«v«. Posl. Rcvnald je predl*gal, da se ta razprav* odgodi. Ministrski pccd* sednik Briand se je tenu predlogu s^idruiil in zahteval, da zbornice isveče vladi se« upsuco. Zbornica je s 326 glasovi prosi 183 glesovou odtfodiU raspravo, Italija Bdgovarja s persekDCijami tirolskih Hnv V odgovor na nemski bojkot so začeli fašisti preganjati južno« tirolske Nemce. — Ođkrili so baje veliko revolucijonamo zaroto in zaloge orožja in municije* - Do sedaj aretiranih 50 oseb. — Trst. 1.3. februarja. I talijanski listi obširno raroravljajo o< nemlško-italijanskem sporu, ki se vedno bertj poostruje. Kot odgovor na nemski bojkot italijanskega blasra je Italija odgovorila na drug, političen način. Poficijske oblasti so na Južnem Tirolskem izvršile po vseh krajib hišne preiskave. Pri vodilnih nemš^ib oseb-nostih so našli — kakor zatrjujeio listi — vecie množine municije in orožja. Aretiranih je bilo tuđi več oseb. I Divizijski komandant v Tridentu general Zanboni je izdal ukaz vojaskim obtastem. naj z vso strosostjo vrše i>reiskavo, ker izhaia Iz uekaterih ta-plenjenOi dokumentov, da se pole« municije in orožja. ki so ju Neraci poskrfli po svojih hišah. nahaja ogromna množina vomega materijala, skriiega na nepristopnih krajih v blizini Bočna. Zadnje dneve je bilo aretiranih 50 nem« ških uglednih oseb. Vs4 so bili prepe-ljani v vjaške ječe v Tridentu in Ro-verettu. V Veroni izhajajoCi fašistovski list »Arena« objavlja senzacijonafna odkritja o pripravi ustanka na Južnem Tirolskeai. Ražen policije in vojaških oblasti vodiio preiskavo tuđi elani narodne milice. Češkoslovaška generaliteta proti sovjetski Rusiji — Praga, 13. februarja. «Samostatnost» komentira vesti, zakaj ČeškoslovaŠka repu* blika še ni priznala sovjetske republike de hire, čeprav sta «Prager Tagblatt* in *češke Slovo* to priznanje objavi jala kot irvršeno dejstvo. «Samostatnost» pravi med drugim, da je češkoslovaška generaliteta na mero* dajnem mestu predložila svoje mnenje o tem priznanju. Izjavila je, da je prišla do 5I0« bokega prepričanja, da priznanje sovjetske Rusije ni Ie vprašnje mednarodne, marveč tuđi notranje politike in ne samo to, je pri* znanje, je važen problem državne obrambe republike. Sovjetska Rusija skuša po mnenju generalitete izrabiti Češko^slovaško s karpatsko Rusijo kot važno toriŠče za svojo proa pagando. Ceškoslovaško za srednjo Evrope in karpatsko Rusijo za Balkan. O nazorih češkoslovaške generalitete je bil obveščen j tuđi zunanji minister dr. Beneš. Nevamost splošne stavke na Poljskem — Varšar«, 13. febraarja. Rudarji pre-mosovn&sa revirja Dombrava so včeraj najpreje sklenili prirediti enourno protestno stavko, ker so Jastniki rudnfleov in ostali industrijci nameravali uvesti povisanje dela\-nih ur proti 5% zvišanju mezde. Stavka se je pozneje spremenila v splošno stavko ter je pričelo stavkati 36.O30 ru-darjev, to je 80^ celokupnega rudarskega stajelža. Stavka je bila začasno določena Ie na en dan, ni pa izkliučeno, da se bo na-dalievala. Vzrok stavke je tu-di, ker so premogovTii nidustrijci sklenili z organizacijo »Prave Poljska«, ki fo ostale rudarske oiganizacije ne priznavajo za enakopra\Tie, posebno mezdno pogodbo, i>o kateri se uva-ja povtšanje 8 urnega delavnika. Socijalno demokratična strokovna organizacija napo-ved-u;e. da izbruhne $ph>sna delav&ka stavka v slučaju, da industrije! ne razveljavijo goren.« pogodbe. NOVE ARETACIJE ZEMLJORADNDCOV NA BOLGARSKEM — Sofija, 12 februaria. Policija I objavlja, da je odkrila novo zaroto. Aretirani so bili mnogi iz Jugoslavije se vračajoči besrunci, voditelji zemtio-radnrške stranke. Bili so aretirani pod pretvezo. da so pripravljali atentat na kralja, ministrsk. predsednika Ljapče-va in na vojne^a ministra srenerala Vlkova. Aretirani zemljoradniki izjav-ljajo. da so se vrnili v domovino, ker so pričakovali na podlaci arrmestiiske-s:a zakona, ki jra je sprejelo narodno sobranje. amnestiio. Odločno zanfkajo. da bi bili udeleženi v kaki no\-i zaroti proti kralju. __________ , Borzna porocila Ljubljanska bona danet ni poslovala. Zagrebika borza danes ni poslovala — V prostem prometu »o notirali: Curih 10.97, P»rij 212. Pragi 168.85. Newyork 56.90. Lon* don 27525, Mtlan 229.90, Berlin 13.57, Du* naj 802. INOZFMSKE BORZE. — Curih, 11 febnMTJa. Predborz*: Beo» grsd 9.12, Pariz 19^5, London 25.25, New-\-ork 519.25. Milan 20.92, Praga 15.38, Berlin 123.65, Dunaj 73.05. — Trti, 13. februari«. Bona: Beograd 4155, Pariš 91.50. London 12O.70L Newyotk 24M Prmga 73JO, Curih 47S> Albert Thomas 0 gospodarskih in socijalnih problemih Pred odhođom v Ženevo ie Albert THo-rnas v pogovoru z tiradnikom beogradske^* »Trgovinskega Glasnika« odgovarjal na ne_ katera vprašauja o gospodarskih in socijalnih problemih Evrope. Govoril Je najprej o mednarednem uradu za delo in izlavil: »V ustanovo mednarodnega ura da za delo je treba verovari. Povoj ni razvoj člo-veške družbe je tak, da ima ta ustanova vedno večji vpliv. Jaz za svojo osebo ab-solutno verujem v 10 ustanovo in bazirani to prepričanie na ćelo vrsto pozitivnih či-niteljev. V najkrajšem času se bo medna-rodni urad za delo tako utrdil, da 5>o i^ral Slavno vlogo pri uredirvi sodiiiiniu raz-mer. Mednarodni urad je deloval uspešuo že v Času največje socijalne in gospodarske krize. Tem boljše izglede ima zdajj, ko se je pojavil pov^od pokret za ratifikacijo kon-vencij, ko se prirejajo ankete o poedinih* probiemih in ko razvija ta ustanova vsci agilnost na vseh sociiatao-gospcHlarskjl! poliih.c Na vprasanje, đa-li ^e Wia5amo pooštriš vi razredne borbe, je Thomas odgovoril: »Razredna borba je posledica okolnosti, ki tvori jo bisrvo sedanjega dntžabnega reda. Po mojem mišljenju ta borba ni ne-varna. Ne vama postane sele takrat, kadar prekorači meje zdrave pameti in kadar ne računa s tem, da Je treba socijalne konflikte rešavati z medsebojnirn poptišcanjein. Mnogi bi radi na umeten način obranili socijalni rair. Pri tem pozabljajo, da urad «a delo ne more podpiratf take enostranske politike. Urad stremi za socijalno pravio-nostjo, t, 5. za družabnim redom, v katerem bi ne bilo ničesar prisiljenega ali um etno stvorjenega. Razredna borba se nadali ej u In ne ovira zdraveza razvoja naše družbe, samo da ni divja m kruta. Tako borbo mora nadomestit? sporazum in sodelovanje med poedinimi šumovi. Nevarnost socijalnih koq_ iliktov v oštrejši obliki je minila, na obzorju se je pojavilo socijalno delo, ki bo imelo v sodelovanju stanov lepe rezultate.« Kcnčno je odgovarjal Thcmas še o problemu donavske konfederacije. >Raz-umem,* — je dejal, — bojazen in rezervi-ranost Srbo»v# Zadnje Čaše opažajno resno pri^adevanje, da se evropski gospodarski položaj zboljša. Projektirana mednarodna gospodarska konferenca je izraz tega sploš-nega prizadevanja. Gospodarsn*o se hoče zbližati. V vašem interesu je, da se zanimate za nove tendence gospodarskega razvoja in da ne boste Izolirani tam, kjer bi bila izolacija vaši državi Škodljiva. Na vseh poljih morate biti agilni in sicer tem bolj, ker je Jugoslavija bogata in tnočna in ker ima sijajno bodečnost, v katero trdno ve* rujem,c « 1 Sokolske objave —H. Sokol L (gospodarski odsek) priredi kakor vsako leto tuđi letos za svoje čla-ne in vpeljane goste na pustni torek ob 8. zvečer na Taboru družabni večer s plesom brez vstopnine. Maske dobrodošte. Za obllen obtsk se priporoča gospodar. 199-n — Sokol L V nedeljo dne 14. -L oi. ob 1-4. se vrsi v teJovadnici sole na Ledini tekma moške dece. Vabijo se starši, ki se zanimajo za vzzojo dece v tetovadnici. Sokol I. svojemu Članstvu. Vsesokolsk! zlet v Prag! je obenem zlet Jugoslovensk«-ga Sokolstva. Bratre, sestre, udeležite se te« ZM. zleta v čim večjem števflu. Prislasite se pravočasno v društveni pisarni — urado-vanje dnevoo od 16.—19. ure — ker izreče-te svoje želje gtede stanovanja, prehrane in dr. in ker dobite tući vsa potrebna pojasnila. Ne nadlegujte 2upe in Saveza, ker prevze* 1 ma pristaše samo droStvo. — Zdravo! 3B-« Stran Z •SLOVENSKI NAROD.dneR ftrbruarj* I926. ste7. 36. Kongres glovneft finognBhegii savezu Neddfdd izredri kongres odio B o nadaftd čino Ćim je bik> jasno, da lansknlettii Činovniiki kongres, kf se je vršil za Veliko noč v Ljubljani, ni dosege! željenih uspehov. v> nttne čin >\ niske organizacije, vđariene v glavne m či-novniSkem savezu, zantevale, na i se vrsi izreda i konjrre>. Razumljivo je, da ni tnoda vlada za čas p želele organ zacije. Nasprotno je vlada preko firnnčnega ministra ćete posfohšala staiBče činov* ništva. Pravica na penzijo aa pr. je priznala Sele po 15 letih in reducirala s tem že uzakoojeno pra\ico na penzijo po 10 službenih let^h. Pred izgla-5ovanjem dvanaistin se je vršila konie-renca delej^atov vseh oreanizacij radi dnevneura reda in sklicanja izređnega kongresa. Iz raznili (sportu; lističmh raz-lojpov je tedaj odpadla o\31očnejsa akcija ti minister financ ni hotel sprejeti predstavnikov organ izaći;. Oenera'nj" uprava »e po nalogu kouference pristo-Piia k pripravam za kongres, ki ga je sklicaJa za jutri 14. febr. Korgres se vrši v Beogradu. Dnevni red kongresa ni obsežen. Pač pa bodo njegove razprave važne v toliko, ker se ho na kongresu sklepalo o tem. ali r.ai činovničke organizacije stopilo v odiočno borbo *a svoja prava aH na na i se drže dosedanje Caka oče taktike. Na prvem mestu bodo porodila osrednje uprave o doseda-njeni delu. 20. decembra so se po ćeli državi vršili dobroobfefcani protestni shod V glavni činovnički savez ie prijavljenih nmojeo novih organizacij. tak > da postaja z vsaktm dnem močnejši in odvoinejši. Poleg vprašaoja taktike bodo na kongresu razpravljaJi se o iz-preiremM činovnlškesa zakona In aredbe « razvrstftv! čfnovnKtra. o re-iitvi stanovanjske krize potom čiaov-niskifi hiš in o izpl^cilu razlike. Glede izpremembe činovniskega za-koua bo kongres zavzel zelo encrgičii) staMSČe nroti odredbom poslednjih đva-najstm, ki gazijo važna činovniška prava. Kongres bo vodil dr. Hika Jo-vaiiović, predsednik saveza. V upravo, ki V> voli kongres, vstopijo novi Uudje. Korjrres se vrši v zgradbi noštnotele-grafske organizacije v Branič evski ulici. ,; Pismo iz Prage. JezjkoTna naredba. — Vprašanje uradniških in dabomišldh plac ; Pomemben kulturni jubilej. -;.'*• nf' m Pra^a, 7. februarja. Glavni dozodefc zadnjih dni ie jezi-teovoa naredba Ta Uogodtk ie javnost pre-•čReiil. dasi je bil 2e napovedan. Skarai še*: let je trajalo pređno je prišla ta naredba z BiisIstrssVih predalo v na dan. Ustavni je-rTkovni zakon je bil izdan pri nas 29. iebru arja 1920. toda šcle 4. jjd. ti. je izšel pravil-■9c za izvr$evan?e tega zakona in sicer za pođročie minfstrstva notrsrJfh del. pravo-sod;a. finartc, ;r£O"v. Ine, i:xJi^:ri>e in obrti. jftvnih del. narodse^a zdravja in telesn« vzsoie, tera rnmistrsrvorn podreredh javnih korporac?'. kakor twdi ra vse samoupravne cbiasti. Ni dvoma, da je bila jezikovra naredba potrebna. To se je pokazao zlasti povodom neda\-nej5a sk!epa vrhovnega uprav-rega sodvšJa. ki je razve*^ ilo $54. obrtne-Ka reda. ki do!oča. da triorajo biti v kranh t mekanim prebival^tvom \* gostilnah dv<->-jerfčDi napili, jedilni listi itd. Vseh šesi let se *c »avrcrnala za ez; naredbo n-a'-bo"' narodno-den okratka «-tratika, ki ie hotela ureezflku po ćeli repubiflei, \ držav-rih Hi sa.-notrpT- uradih. z druge stran; pa dc-f>u$Ča fejeme in sicer za sodi§5a, tirade in ^rjane. črjifa kompetenca ^c rarteza na 5^-r»e v. ki govore i^ti. Vi ** Če^koslova-Jkf iezik. Podrobno .^e d^ločeTin, kdrit ye smo ratntf manf^in^rt iezik. osobito v obče\-an;u • .pre>e*.e it-zikovoo naredbo tako, kakor ie pač aiibovo s-ulišće. Čule so se sicer kritike, \ endar je pa javnost v spiošneni simpatično spreje-!a to naredbo. P^č pa so nastopiii z v&o odločnostjo proti jezikovui naredbi Nemcu dasi iiin sxz naredba. tx.\o na roko. Nemški listi piieio. ila je Usubila ne;u5čina s tem vse pravice, da je jezik ovna naredba kroaa fehiziranja, senerd;ni ua.pad ra nemško sa- moupravo itd. Toda i^Tsevanje ;'ezik9\Tic naredbe bo Nemce kirilu prepnčalo. da ni napram uim krivična. NjHiov cdpor *e smatrati samo 2a Iz"az ogorčen1 a nad tem. da je priše! državni ^trtk do popune veliave. Trigikcriri-čna epJzoda ie bi! predlos nem-§ke. koirunističnc fn Hlinkmc (slovaske k'erikalne) oix>zicijor.alnc stranke, s kaierim iro hotele te stranke izsilti sklicanje parla-nr.tntz v tro*i dJieh. Predio^ se ^e optra! na deioma ne..asr-'» spre.rcmbo § 40 ^ktipiiin-skt^a px3slo\T.lka. Sk u pećinsko predsedstvo je prtdk>£ odronilo in sicer zato. ker se je \zk372]n, da nekaten podpisi $!e«no. Vrše se se posa'aJiia, dasi ie senat skifean na dan 16. febri'.ar;a. Nacrt o pia^ah državnih nameićeitcev je bi i že na %lntr\ nem redu pred iivanajstorioo drža\nih ura-dnikov, kl je 3. t. m. končal& M'oie delo tn predložila nacrt z nekaterimi japrcaitrmbajr! \iaci. DvanaLstorica je raz-prav.'jala tuđi o zakonu o u^itei;sr\Ti, kl hoće, da se učiteljske piače izeraćijo z uradni-skimi ter da bi bila razlika .ned plaiami učitei;ev ljudskih in me*ćan^iti §o\. Naravno, da bo iir.c: pri tem slavna bef>«do fi-oaaom mimster dr. tn«lis. Nake U*si. klerikalne) -ctran-\e pridružiti še nacrt o uredit vi duhovnišklh p!ać a'i takozvani kongnii. T^d*i do tesra m prišlo, ker iri se bila rasprava © uradni-ikiSi plaćah zavlekia. Sklenjeno ie bilo, da se vprašanle duhovniSkih p!ać ne odloži. tem\ eč da pTide porne.e pred parlatnent kot samosto-en predio«. I>o tega sklepa ?e prišio deioma zato. ker hi šio kritje novih izda tko v v ztie^ku do 25 miliionov Kč na iko-do državnih nameSčeircev, deioma pa zato, ker so se napredne stranke sklicevale na to. da se je ciiaia obiii^a dT. Svehle, dara ob zak':utiču prejšniesa zasedaria naredne skupSČine. samo urcdftve plač državnih nanfiesčencev. Hunyadi Janos budimska gorka voda tvttovnega slovesa, najboljse naravno •rodstvo sa čisčenjo« Veijafci rdravniikega sveta notrjoi«)o. da nar vne gorke \odi !Iuny di Jano* ne rnorejo njdoBMktiti Iceraićol proizvo i Prporočeoa'jc pn zapttjn tdesa, ^^lo ti'^m fa črcvcsacm kataru, zla i iiti, n- maićenja, pclnokrvnoeti ad. — Navađno se uži\4 ? utraj pred }«^jo pitoa kupica. AIDREAS SAXLEHNER, Budimpešta 36»T V češiiflm ktiltumem »vlieo.u stao &Uvili ?. t. ni. n^amenit rubflei. s-toletirico Ta5tne ćeške opere. Pred sto leti je bila prcmiic-7 a prv« če&e opare »Dratenik.-., kl jo je rio žil skladatelj Fratrt Jan Skroup. Libreto je Tiapi^al pe«rik Jos. KraMioslav Chme!cnsky. b-krompu ie ima zalivaiiti češki narod ns lc za prvo češko opero, neso tuđi za svojo nar.idno himno Kde domov rnuj«. V istem gledaJišču, kakor pred sto leti, v takor.*. iSIavovake»Tt divaJiu« (do prevrata Staro uemsko ^ledsii^Će) je bih vprizorjena z ansambiotn Narodnega divadla zopet pp.a. češka opera. Predstava ni bila samo slavno stna, temveč rudi nad vse ginijiva. — T. K S. Da najboljii je to znaj, Colombo Ceylon čaj! Dr. H. Steslta, član upra\'. &odi5^a. fz nacrta rudarskega zakona O rvdars*ih zav ^trib in rudarskih oMastvIta. V preiSrffri treh ^arr^rh se je razprnv-ljalo o rudarskih uravicali in o odnr»ša.:ih, kf iz njih rzvtrsjo. Scdai pod.-»rn še "kratek pregled o n:dar$kih zastopstvili in ob-lastvih. Nacrt DT©dvide^-a k raje vne odbore rudarskih deUvcev v rudarskih pedjet :h z več kot 23 delavci in za pod-ročje jedne rudarske direkcije Da oblastne odbore rudarskih deiavcev. Na tren ie tem odboTom v pn*i vrsii, *ia se predpisi v za-žćito rudarskih de'av^ev de^ariSko IzvrSe in da se rudarski delavci in podietnik' d^že kolelcthTiih in individua Inih delavskih po-Kođb in sitržbenega reda. a ob1a5rbni odbori se:no5ti ter ustanavliajo tn organiziTajo naprave za. posaeševanje ekonomskeg-a socijalnega in ka hume 7a pt>iožaia rudar>kejca deiavstva. Kraievni odbori se voliio za dve leti s tajnim neposrednim in srvrazmernim jc^sova-nie;n rudarskih deiavcev. ki so vsa? tri me-sece zarroslem vri dotičnem rudnfkn. Clane oblastnih ođborov rudarskih deiavce\^ vo U»o člani kraievnih odborov. Vsi rudarski oovlastićani na oženili-j jedne Tudarske direkcije sestavliaio obla s t n o udruženje rudarskih po-v! a s t i 3 a r j e v, ki mu priuada zlo.sii ustanovite^- in vzdržavanie humanih na-prav v korist rudarskih nameščencev, skrb ra \-zsra.H7 irladribiriih delavcev. iestava službenejra reja itd. Obcma oblasrnima organizacijama stoji ob strani rudarsko izbrano sodi-Šče (rajsc^dtšče). *-estavl:eno iz odpr^'.nti-ca ru-da'ske direkcije k^t preds-ednika. \z er.ega članu, rzbrGiie?:a od oblastnoga udrurenia rudarskih povlasti carev i-n iz ©nesa ^laoiu. i^braresa ri nrdarsklh pođietiih pa obsto«e kor \ :j.:;.-o trpita deloćajelec i'i celo>e"nalew vssik po'orko. prispe\ke zu w»-validsko zavarovanje Pa Ie pod.ieije. %'entiar Pa mora bi u pri vseh Trch vrstan rudar-skejja zavarnvanfa sie^ IM delavskih za-stopnikov vsai enako številu zastopTiLkov rndar^kih podie+fi. Za re^avaTiie spotov med bratovsko l)laf:ajno na jedni in rtjenj-mi č^ani na drusri strani, se ustanavlja posebno sodi.^če riKJarskeea zavarcr\Tanja, ki fa sestavljajo predsednik - pravnik m pa po dva pri^ednika, izbrana od ix>dietnikov in članov bratovske blaK.j'nc. Minisrer za šume in rudnike bo mora! še predpi^ar: os-nOAiia pravila bratovskih blacamic. Vse te orizraTirzacije stoie seveda pod nadr^rstvmn rudarsfcrh oblastev. Rudarskih oblastev uo/na nacrt đvoie stopenj. Kot vrhovna stopi:ja za izvrievanje odredb rudaTSkejra zakona in za pospeševanie rudarstva posluie m i n ; -5ter ra šume in rudnike, ki vrši svoje delo s pomočjo generalne rudarske direkcije kot sestavneua čela miTNsrrstva za Sume in nidnflce. Kot x*n~ svetovalen orsan pomaka generalni rudarski direkciji radarski svet. sestavljen iz zastopnikov eeneralne rudarske direkcije, oblastmh rudarskih direkcij. pred-stavnlkov drža\-nih rudarskih podietij. montanističnih visokih so!, privatnih rudarskih pcdietrj in rudarskih deTavoev. Rudarska oblasna ni2rt stopnje so ob 1 a s t n e rudarske direkcije in predvideva nacrt jedno -direkclio za Slove-t?'»o s iedežem v L-ubiurni. Rudarska ci- rckciia vrsi v Prvi stotnji vse one posle rudarskoga resora, ki nišo izrecno pridržani rrlniMrstV'U (gen. rtnićirski . Država pa ne vrši Ie nadzorne in skrb-stvetie r.iblasti glede rudarsiva. oiarvcC po-seduje iudi sama rudarska pod-jetja. V ta name« postoje pri pojedinih drža\tiih rudarskih poJjetjih državne rudarske uprave, ki so preko posebne direkcije državnih rudarskih pod i etil pod-re*:ene ministrstvu za iume in rudnike. Da se vpošteva rudarski zakon v pc»l-ni meri, je seveda včasih treba tud! k a z -nova nj a. V ta namen sme rudarska direkcija prestopke pr«d-pisov v rudarskem zakonu in predpisov izdanih na osnovi ru-đarskesa zakona. kazr.'»vati z denarno ci<">-ho, oziroma v nekih Prtmerih ćelo z od-vzerjem rudarskih pravio. Ako ^e denarna globa ne da izter?ati, se sprerreni gioba v zapor. Odvretie rudarskih povlastic pa ni hrez posledic za ui>nike, ki ima:o teriarve ali drusje pravice vknjižene na rudniku. Iz tega razloga predvideva nacrt poseben po-».Topek za sodno ocenitev in favno pro-o 5 dinarje^r. Tak^a se plača Ćetrtlet:^ v naprej in se opustitev pravočasnega p!a-čanja kazn^je z odvzec.iem pra\ice. Na.čr" novela njdarske^a zakona pa \ >ebu je t udi predhodne odredbe gitde onih mmeralov, Ki po prejšnjlh pred-pisili nišo bile rude. pac pa iih novi zakon pristeva rudam, dave slede žc obstOjCČUh raznoATsrm'h rudarski pravic. V dodatku urejuje naćn se i>ravo ri:-dosledstva in pravo pridobivanja sdede m i-neralnih olj (petroleja. nafte) in z e m e ■! j s k i h p 1 i n o v (gorljivih plinov itd.). Rudosledna. pravica in Pravica pridobivanja (povlastica) glede teh mineralov S2 daie povsem sarrostalno od rudarskih t>ra-vic do drugih rud. Obce pravice za sleditev minTalnih oH in zemeINkih plinov pa sploh iiL iludosledna pra\ica se daie za dobo šestih let. Prvo leto se račanu za proučavanje tal. v teku druse^a leta pa mora ru-do^lednik namestiti vrtalo in pričeti z vr-tar.em. Po uspe sr; izsleditv! se izda rudo-slednlku pravica za pridobivanje teh mine-raiov za pravokotnik 50 ha okoli iedne globi n^ke vrti ali rupe. Ostali del rudosled-neea prostora pa osiane državi na Taziv-lagn. Taksa ^e za ta podjetja izdamo več.ta hi na] ptača.k* povlastičarji za pri-dobivanje mineralnih olj itd. vrliutega še poseben tc-galJii davuk od čistes:u dobička. Na koncu se pripominjsm, da je rudarska zakonodaia zlasu" za naš Slovence posebne važnosti, ker manjšo rodovirno*t naše zeml.ie zamoreirio paralizirati Ie s pro-jmeiom s tu'ci. z industrijo, z boli racionalno izrabo naših gozdov. naših vodnih sil in puse-bno se naših rudnih težišć. Kavamiski junaki V Beogradu so včeraj praznovali pravoslavni praznik Treh Jerarhov, ki jih Beo-gradčani nazivljejo tuđi ---irlje radikaKki svemiki-. Tovarniski delavci so io priliko jzkoristili ter ^.o ta dan počiika posvetili rakiji in crnemu vinu. Zaceli so že prejšnji većer v ueki palfluKki kavarni iu so nehali >čeraj z^'ečer v kavarni »Zlati f>lus^. Cigani so dclavcem svirali poskrčnke, toda on: so praznili liter za litrom. Naravno, da ie vino učinkovalo v izredn! merri. Delavci so se med sehol začeli prepirati in vsak se ie hvalii kot junak, ki najveć prenese. -Jaz uajveč popijeni,, se je pcbalial !n ootrkal po prsHi papirniški delavec MHan Pen>vić, -popil bi tuđi Mariji solzc te njenih -~>či, če bi se v vino spremenile. - -Ti hinavec, ri! N4ti stoti del tega ne moreš popiti, kar jaz popijem. Nisr» me za-steni beogradski pijanci izvoUli za pred-sednika,« mu jt od^ovo-rii šofer prometne^n mfnistra Stojan Tomić ves užalien. ker je Perović dejal, da največ popije. Soter je svoio trdHev tak oj tuđi argumentira! s pošteno zau^nico na Pero vicu. Tako je nastala spiošna zmešnjava in pretep. Nekdo je s stolom udari! v sveti;ko in v kavarni »Zlati phr*« Je nastala tema. Przneje je prišel na lice mesta dežuTni policijski pisar, kjer je naše! Te Perovića v^esa v krvi, a osiaii so lzirinili v temi... rKdo je bn s teboj?* je vprašal pi>ar težko ranjenega Perovića. »Bosra mi. gospodine, ne znam. Šalili j>mo se. Pa nije ništa.« je odgovoru* s zel-j-Tako potulčen, pa še uoče izdati svojih tovart?ev!-" ic pristavi! pisar. Polic'ja ?a za^leduie sedaj ka^arniske jun^e. šBeležnica KOLEDAR. Đanes: Sdfo^t^, 13. februarja 1926; ka-toiičani: sv. Katarina; pravoslavni: 31. januar sv. Kir in Fvan; muslimani: 30. red-ieba 1-M4; židje: 39. šebata 5636. Jutri: Nedelja, 14. februarja 1936; ka-toličan: sv. Valentin; pravoslavni: I. febr. s\\ Trifun; muslimani: 1. šabana 1344; židje: 2O0 šebata bftt. DANAŠNJE PRIREDITVE 4 GledaliKe; o-pera On kot lovec«, »Mojo hči luna trka.-. Ideal: Ladja v ne\-arnostU. Čas pred. stav na plakatih in v insemtih. Zabave: >Crnobe!a rediita^ Primorja w hotelu Uiiion; zabavni večer »Grafike« v Knzini: p^J-,f;c!r5k: ples v Nar o dnem domu. ZaZ-ctek povsod ^b 20. NEDELJSKE PRIREDITVE Glcdališćc: opera ob 15. -Zvedave ženske- : drama c-b 15. >Vdcrva Rošllnka^, cb ?n. -Petica mojega srca*-. Kino: Isti spored kakor v sobo^o; Čas preds-rav na plakatih in v Lnseratih. Zahave: Slavčeva ma-skerada v Union u; .ples socijalističnili železrtičarjev v NTa-S4>dnem domu; veselica KolJzejskega odra pri Levu, DEŽURNE LEKARNE Soboia: Jvukoczyy Mestni trg; Ramor, Miklošičcva c. Nedelja: Trnkoczy, Mesmi trg; Rajoor, Miklošičeva c. Solnce zaide danes ob 17.24, vztd« Jutri oh 7.4 in zaiđe ob 17.26. Mesec-mJaj. Elito ljubljansko včeraj zvečer servirat je gostom livriran laka} na «Five of cloch* je povabtl guverner v kitajskih skodelicah: «Buddha» Čaj. Pr os veta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. S"CrfK>tii, 13. i'ebruarja: «Ana Christie*. Pre* mijera. Iz\*. Nedelja, 14. februarja: Ob 15. «Ydova Rošlinka«. Ljudska predstava po znizanih. cenah. Izv. — Ob 20. «Pegica mojega j»rcao». Ljudska predstava po znizanih. ce« nak. \z\. Ponedeljek, 15. februarja: »Hcarik I\r.» D* Torek, 16. febniiij-ja: 2Saprt. B. Torek, 16. februarja: Zaprto. Sreda, 17. februarja; aVečni mornar*. Pre» mijera. Izv. — Mozeurtov «Don Juan». Dane«, v sto in v ponedeijek 15. t. m. se vrsita zadnji dve predstavi Mozartove klasične in več« ro lepe opere «rDon .Tuanv, ia >icer v soboto ža abonente reda D in v ponedeljek za abo* nente reda B. Pri obeh predstavah poje na* slavno vlojK> Don Ju^na priljubljeni bari« tonist g. AJeksander Balaban, g. Betetto pa izvaji eno največ jih ia najteŽavnejŠih vlog klasične opere, i>Iugo Lcporella, odlikujoč se tako v pevskera kakor v igralskcin oziru. V važnih vlog ah sodelujejo ga. Čalctova kot Donna Anna, gdč. Thalerjeva kot Docna Elvira, ga. Lovšetova kot kot Zerlina in gg. Kovać kot Don Ottavio, Rumpelj kot stari Compthur in g. Župan kot kmetski fant Massetto. Dirigira kapelnik g. Štritof, režira g O. Šest. — Opozarjamo ob tej priliki tuđi na nedeljske predstave v obeh gledališčih, ki so razvidne iz repertoarje. — 25 lefnica «Srpskega Književnega Glasnika*. V Beogradu je bila včeraj sve* Čana proslava 231ctnicc «-Srpskega Književ* rega Glasnik2». Tcj proslavi so prisosrvo« vali vsi %*seučiliški profesorji, književniki, elani znanst^-cne akademije in javni delavci. •Srpski Književni Glasnik* je izšel v poseb* ni jubilarni izdaji, kicr so napisani zaniniivi ctanki, zgodovina \istd in statistični podatki <*» razvoju, oriroraa o delovanju lista na kui* turnem polju. Jack London: *j6 Roman treh src — Jaz sem pa nekoč zaupal belemu Kentlcma-nu v Barbadoe^u, ki je naiel mojo jadrnicrv. da bi lovil leteće ribe ... se je oglasil kapitan. — Pustite te storije pri miru, kapitan. — ga je pre^inil Henry. — Pojdite raje na krov svoje >An-gelike«. zakaj mi smo že pripra\ ljeni /a odhoč. In kaprtanu Trefethenu ni preostalo drusetca, nego da se ukloni. Pomagal je svojim mornarjem poriniti čoln v morje, skocil je vani, sedel h krmilu in po^nal čoln proti *AnseUkK Tu pa tam ^e ic ozrl in vidci, kako so si begunci na obali naprtili vrtifrgo hi izgmili v goščavo. ^ ^ 1 Prišli so đo posekane eozdne parcele in zagledali množico plantažnih deiavcev, ki so sekali $to-rc in pulili korenine tropičrrih dre ves. da pripraNito parcelo za kavčugovo plantacijo. Leoncie je šla z očetoni spredaj. Za njima sta nesla prtljago Ricardo in Alesamlro, pa tud! Fran-cis in Henry sta bila obložena z razno ropotijo. Ta nenavadni sprevod je srečal suh, prileten gent-leman, ki ?e mu yt že na obrazu poznalo, da je po-tomec Spanske plemiške rodbine. Pognal je svoje-ga konja čez posekana debla hi jame, iz katerih so pulili delavci korenine, da se čim proj prepriča, kA* cd ti Uidic in kam so namaUeav Ustavi! se ie pred čudno procesijo, skocil s konja, snel klabtik in se spostljivo priklonil Leon-cii. Nato je plkIca! Ma rem u finricu roko s tak im na-vdušenjem, da ni bilo dvoma, da sta dobra znanca. OovoriJa sta span>kj. in sicer tako hitro, da ;e ne^nanec obljubil knnjc *e prei, predno sa je En-rico predstavi I obema Morganoma. Svojega konja je plemiČ p<> španskih običajih takoj ponudil Leon-cii. Skrajšal je stremena in posađii mladenko na konja. — Kuga k r>">končata vse konje tako, da stpo ostali na piantacij: brez njih. — .ie spregovoril m se prijazno nasmehnil Leoaca. — Samo mt^j paznik ima še dobre«u konja, ki ga z veseljem odstoplm vam. dragi Cnrico. Segel je Francisu io Henrvju v roke ter izjavil. da so prijatelji niegovega starega druga Enrtca r.benem njegovi prijatelji. Ko je Enrico vprašal ple-rmča, kako se priđe v Kordiliere m miniogrede onienil petrolejske vrelce, je postal Francls po-zoren. — Pa vendar ne mislite reći, senor, — ie vprašal neznanca. — da so našli v Panami nafto? — Seveda, — je pritrdil plemić. — 2e davno \emo. da so v teli gorah bogati pelrolejsiti vrelci. Sele družba Hermosiflo ie poslala skrivaj v te kraje ameriske inženjerje in kupila vse parcela. PrtvUo, da predstavljajo tt vrelci ogromno boga-stvo. Sam se seveda ne spoznam v te) strokt Pri-oak nafte |c tako moćan, da so nastale že na mno- g:iih krajih razpoke, iz katerih teće naita in zaliva vso okolico. Inženierji pravijo, da je gostota nafte tako velika, da teh odtokov ne mcre.io ustaviti. Zdaj morajo napeljati samo se cevi do morja m eksploatacija se lahko takoj prične. Ce\i že pola-gajo. V tem pa odtekajo ogroirme količine nr.fte, in to }e se\'oda velika škoda. — Kaj res ntmajo nobenih rezervuarjev, ka-mor bi napcljali nafto? — je vprašal Francis, ci-gar misli so bile pri Tampico-Nafti. v kateri ie bil naložen velik del njegovega imetja. Od kar je odpoto^al iz Newyorka, ni vedel o tem podjetju nićesar. Plemić je odkimal z glavo. — Gre samo za prevoz, — je pojasnil rado-vednemu Amerićanu. — Ves gradbeni materijal morajo dobavljati z mulami V doltnah med hribčki imajo velike petrolejske bazene, ki so jih zavaro-vali z nasipi, toda vse to nič ne pomaga, Draso cena tekočina neprestano odteka. — Ali so bazeni pokriti? — je vprašal Francis fn se spomnil strašnega požara kmalu po ustano-\1t%i delnSke družbe Tampico-Naita. — Ne, senor. Francis ga ie presenečeno pogledal. — Bazeni morajo biti pokriti, — je dejal. — Vžifalica v pijani ali maščevalni roki plantažnega delavca zadostnie. pa ere vse boc&stvo v zrak. Kako more biti podjetje tako neprevidno in lahko-miselno? * ; • ■ .. *~ _.;■ — Saj nisein delnicar tega pođjetta, — je deja) plemić, misleč, OD»JM 14. Wh—J> Hđfc' ^-----------------------■------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------^-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------. strm 3L Sport ImIviM Anvi v Kranjski pi ZMAOOVALC! PRI VOJAŠK1H TEKMAH Z SAGRADAM1: od teve proti desni ppr. Djuravić, kap. Grahovac, podnar. Rađaković, podpor. Jagić, za njim ponmrednik ?***$ podpor. Cveffccvić, za njim podner. Kralj, por. Gojkmić, zadaj podn. Antu* nović3 podpor. Kraijević, podpor, iCoi. Leto&ua zimska sezona je mnogo fcuđila. Jestniška Skala je otvorila tek-Ipovairia s kratko tekmo v Planici na 15 km, sledila ji je Ilirija z jufcilejno pri-rođttviio na 30 km. za ujo je priredila Skala vzorno organizirano tekmo na 50 km, ki pomenja v našem si>ortnem ŽK'Uenju mejnik in ki Je dokazala, da smo dospefi v smuškem sportu na ono stcpnja da moremo mimo početi tuđi % mednarodnimi tekmami. Zaktjuček vsetn so bile velike tridnevne pridedt-tve v Kraniski gori, prirejene po Sa- Kakor znano Je Savez predlagal f>red tremi leti vojnemu ministrstvu or-Sanjziranje smuških čet v naši vojski, kar je ministrstvo osvojilo ter poveriU) savez z izvedbo prvih smuških teča-}^v. Lansko leto se je vršil prvi teča,, letos dnuri m prvi nadaljevalni tečaj. tako da je izvežbal savez s svojtmi nastavnik!, narboljšimi flašimi srrmčanL ©kroir. 400 oficirjev in podoficir je v v vseh treh tečajih. Ker ie s tem prvi del savezne nalojre nekako končan. je savez odJočil zaključiti te tečaje z večk> prrreditvijo, h kateri je pridružil se tekme za jusroslo vensko prvenstvo, dalje nUađinske tekme in skoke. S temi prireditvami pa je izvedel savez program, ki je rril nad vse zanimiv. in ki je v presriedni razvrstitvi pokazal stanje našega srmiškeica sporta med sportniki in med voiaki. Pri tefcmah za prvenstvo Jugoslavije se ie ponovno opazi! izreden na-prodek z Joška Janše. člana SK Ilirije, ki ie letos že pri tretji tekmi prišel f>rvi na cilj. a vedno v času, ki je bil nad 20 minut baljsi za drugim. Vsekakor se razvija v njem tekmovalec ki bo. ako bo ta razvoj šel naprei, postal naš reprezentativni smučar. Škoda Ie, da sta. bila odsotna Kveder m dr. Kmet, da bi mogli skupno oceniti naše sile. Pod-cenjevaii pa tuđi ni Janka Janše in Ogrina. Pri damah sta vzbudili pozornost na etii strani velika udeležba. na drugri zrnaca Mince RabiČeve iz Moj-strane. dasi so poznavaoci polagali v Tik) velike nade. Izšla je namreč iz Jansovejca treninga ter n je ravna pro-jra mnogo koristila, doč m je Bloudkova zašla ter pri tem izdubila one tri sekunde, ki so ii na cilju manjkale za prvo mesto. Vemdar bo imela pri bo-dočem tekmovanju tuđi Rabičeva težak boj, ako bo hotela svoje prvenstvo držati. Skakalne tekme in skakanje sploh TK>staja prepotrebni del smučanja, osobito za mednarodna tekmovanja. Mno-sro je kriva slaba zima in pomanjkanje prave skakalnice. Vendar je pokazalo tekmovanie y Kranjski gori da borno dobili v Sviglju brzčas prvovrstnega skakalca, ako bo dobil prilike za svoj razvoj. Nad vse zaniraiva ie bila mladinska tekina, VidetJ to veliko število malih smučariev, ki izvajafo vse moeoce like na svohh primitevnih smućkah, je res pravo veselje. Prav Ijubko je bilo vi-deti nekatere male dečke, ki so takoj s starta odšli v pravem trokoraku, ter že na bližnjih pobočiih prehitevali svoje mlade konkurente. Pestra je bila zlasti šlica na čiju, kjer je v 16 rrrinutah prikrmarilo 29 smučar jev-o'trok skozi cilj. Iz teh borno brez dvoma dobili najboljše naše bori oče smučar je. Potrebno bi bilo, da bi se tuđi v mestih posvečala večja pažnja otročjemu smučanju. ki je vsekakor za mladino najzdravejši six>rt. Vse priznanje gre učitelju Prestorju v Kranjski gori, kl je v prvi vrsti uvedel me-sto nezadostne zimske telovadbe smu-Čanje, kar se pa začenja š;riti polasroma rudi na druge sole na Gorenjskem. Pr-vikrat smo videli v Kranjsk! gori tuđi deklice v starosti od 8 let naprej na irrmčeh. Vojaške tekme so pokazale da so naši vojaki zelo dobro izvežbani v smu-škt tehniki. Kvalifikacijske tekme, ki so bile razmerno težke, in v katerih je tek-movalo okrog 70 vojakov, so zaznaino-vale Ie malo pik. Razveseljivo je videri, da se naši oficirji in podoficirji niso Ču-tili samo voiake, ki izvajajo predpisane vaje, temveč si dobil vtis, kakor da si med civilnimi smučarji-sportnikL O dobri rzvežbanosti naiih vojakov je pričala rudi vztrajnostn a tekma. Tuđi vtej tekrrđ je bilo opazfti mnogo ambicije med udeleženci in doseženi rezultati 90 prav zftdovoUivt ^ Organizacija vseh prireditev je bila brezhibna, vse je potekalo gladko, vse prireditA-e so se izvedle brez nezgod. Prvič je pri njih sodelovalo vojaStvo slojpno s sporrniki in to je mnogo pripomoći o k dobremu vspehu. Vr skupnem delovanju civilnepra in vojaškega smu-čarstva bo smučarst\o v naši državi Ie napredovalo in bo potem mogoče, da bomo lahko pričakovili z mednarodnih tekmovanj rezultate, na katere bomo po vsef pravici ponosni. Prebivals'tvo Kranjske gore se v pol-ni meri zaveda pomena, ki ga ima za nj in okoličane zimski sport, in je zato šio na roko ne samo prirediteljem tekem ampak tuđi vojasnu, s katerim je žive-lo ves čas v najlepši harmoniji. Vsem udeležencem — zas*topane so bile .skoro vse garnizije v državi — bo ostalo bivanje med Kranjskogorčani v najprijet-nejsem spominu. ZMAGOVALCI V SKOKU: na Imn prvafc Zdenko Švigelf, desno drugi Jois Pog/mčar. Na pofi v Tafro Slab začetek. — Ukradeni kovčkL — Gostoijubnost in kavalirstvo rumunske vojske — Bratski sprejem na Slo- raškem. — Tekma na 17 km. Stary Smokovec 9. februar ja. Teža'K je bil naš križev pot do Tatre. V Zagrebu so nam, ne da bi nas kdo obvestil, izbacili srrtiči iz vagona, mi pa smo se brez njih vozili naprej do Siska. Sele tain smo rvedeli o njih usodi in dva od nas sta se vmila.nazaj v Zagreb in oskrbela transport smuči in druge naše prtljage do državne me je. Druffa nesreća nas Je zadela na vožmi med Vinkovci in Subotioo, kjer so uzmoviči pobsali meni in še enemu mojemu prijatelju kovčke. Morda ih na povratku zopet dobiva, vsaj tolažil nas je s tem policijski komi-sar v Subotici, ki sva mu potolažila svoje gorje. V Subotici srr.o čakali par vr na ekspres, si med tem ogledali mesto. potem pa se vozi! z ekspresom do Temešvara. Na rumunski obmejni postaji Žombolji nas je prićakoval ruTnunski kapetan, ki nas je liu-beznjivo sprejel, nam oskrbel vse mejne formalnosti in nas aato spremljal do Te-mesvara. Ta«m ga je zamenjal mlaiši poroč-nik, ki ie govoril debro ne.ngki in tuđi malo srbski ter bil sam smučar. Dobro smo se razumeli in prijetno razgovarjaK. Prišli smo v Satu Mare zadnjo večjo m-munsko postajo. Na kolodvoru nas je doča-kal ves oficirski zbor ondotne garaizije » voja^ko godbo. Bogato so nas pogostili fn založili s cigaretaml. Polkovnik ja njiofl v krat&e/n govoru na« volski in kraife Aleksandru, v našem imenu se mu ie zahvaKl poročnik Hudales z zdravico nrmunakj vojski in rummiskemu kraltn. Od tod pa do češke meje nas je spremlja! poĐcovnik ki ie zopet liubeznjrvo preskrt>el, da nismo hneH na mej: nikaklh nadležnih formalnosti Ra--munska vojska je ob tej priiari zopet enkrst pxrfcaxala svoje tradicjjonalno kava!trstvoć Po precej mučni vožnji — vozili smo te z osebnin vlakom, ker nismo imeli đrofe zveze — smo prispeli v Košiće. Ceboskrva-ki so nas ^prcjeli, čepTav ne z godbo, vendar tako prisreno in domače, kakor more li brat brata. NtmesdH 90 eat ▼ i'^ihiti <*tt* bi dooMBo vetefe Onm> J«fct> na vse muđi wo m oćt*-UtM m buBPftofcnm *> Papnđa> od tm pa z defctrfCiio Želea»*oo 4o Snofctfvca, kjer je bfl naf cffi. Na pots su naa spremljala dra ofteina, v Smkoro* pinije prtCa-kovalo vecve iterHo otk^htrt, podoftdrJrT In rođl crvilnesa prebivalsrva. Oflctrie so name&tiU v najboL'šem hotela Smofcovca, podoficire pa tu 340 dolge. Naše smuči so bile v primeri Ž njimi kakor nerodna polena. Da se nas niso usmilili Poljak:, ki so inoistrt v mazanju* — imajo Norvežana za trenerja — in ne bi nam namazali strokov-ttiaško tuđi na 5ih smučk, ne vem kako bi izpadlo. Tako smo že pred tekmo mnogo naučili. Rezultati tekem na 17 km so vam goiovo že znani. Siiajno sta vozila Klavora in Po-pović, a tuđi naši tekmovalci so prišli na cHj v izvTStni kondiciji. Ceprav nismo od-nesti prvih mest, smo z doseženim rezultatom zadovoljni, saj smo bili sami novinci, ne satno v mednaroinem tekitiovaniu, ampak v smučanju sploh. Druge države so po-siale same starejše, rutinirane smučar je, med nj>mi brzčas nevo?akc. Vsaj za zmagovalca Nemeckega, ki je priboril Cehom prvo mesto, vetno pozitivno, da ni aktiven vojak, arr^pak je bal samo noklican na orožne vaje. Bržčas so tako delali tuđi Poljaki in FranoozL Dancs pridno treniramo za patriHjni tek s streljanjem. Pomozi nam Bog in sreča juna šk a! K. Fatruljna smuška tekna v Tatri V četrtek se je vršila v čeiki Tatri med Smokovcem m Lomnico mednarodna anu* carska tekma rojaikih patrulj na razdaljo 30 km. Tekm« je bila združen* s strelja* njem, ki »e je klasificiralo skupno z doeeže* nim časom. Tekme so se uddežile Ju^osla« vi>a. Fruicija, Riaminija, CcškosJovaska in Poljska, rsaka 1 tro&Lansko patruljo. Snežne razmere so bile slabe, teren teiaven. Zm** gala je Čeikoslovaika patrul)a, ki je dosegla od 40 doseglJTvih toćk 38^7. Na dimfcm me* stu )• bila Frsacija, na tretjem Poljska, na četrtera Rumumj* in na petem Jugoslavija, ki je dosegla 17JB lo&. Ju^oriovcnsko pa« truljo 90 tforHi poročmk Grujićać ter pod« narednik Kl*vora in Popovič. Patinij* je desegia razmeroma ugođen £as 3 : 45 : 30, popomoma pa je odrcfcla ▼ streljanju in se jr zato plasirala na zadaje mesto. Tekmam so prisustvovali tuđi minister x% narodno cbrambo Stf ibrnv. Šef gcneralnega štaba ge» neral Svrovv ter več drugih generalov in narodnih posiancev. V torek so se vršile štafetne srnu carske tekme čcikc vojske na 15 km. Zm&gala je Štafeta 11. divizije (Kufiue) v rtzmerom« \& pem času 1 : 50 : 09. Naši MNČarji na Poljskem Od 19. do ^1. t. m. se vrše v znanem zhn-skošportnetn centru, v Zakopanih pod Tarro. n-e daleč od Smokovca, veirke tnednarodce stmiškc tekme, otoenem tek^ne za prvenstvo Poljske. Tefcnovali bodo gospodje na 18 km m dame na 6 km. Gospodje vrhtitega še v skokHi na novi. odlični skakalnici, ki je ena najboljših v Evropu Prireditve stoje pod pokroviteljstvom poljskesra mimstrskega pred-seDo-ber sian In dofcer tek, gospodje!« >Ka| želite?« »Oprostite, prihajam rubit za davke!« Vsi trije dobri bratie so zastrmeli. Kaj hočemo? Tuđi davčni fiksus izrablja pred-pustni čas, odnosno predpu?čiw konjunkturo, ker prav brihtno in dobro računa, da morajo ljudi« imeii denar, če pohajajo veselice m pleše. Eksekutor se je s službenim oforarcm obrnil k enemu izmed njih: »Gospod, raru-biti vas moram ra 300 Dm. Tak imam ukaz. ker se branite ta xnesek plačati. Pla-čafte rale! Ali imate zlato uro?« Odgovor: »Ne! Ce bi jo Ie imel, Kje bi že bila...t Eksekutor: *Kaj vam nal zarubim?« DdKf>-vor: >Kar hoćete?«... »Do'bro! Pa za rubim tote lep^o sliko na steni!« — Tretji brat s sarkastičnim nasmehom »Prav dobro! Le zapišite Jo v protok od!« Davčni eksekutor je resno zap"sal v rubežni protokol: slika, velika, predstavlja Bled. Cena najmanj 1000 Din. Eksekutor je na to s službenim pozdravom dal slovo trem bratom. Bližal se 5e dati prodaje. Pred prodaio je priSel eksekutor, da še enkrat o^omni obvezanca na piačilo mirnim potom. Zaman. Eksekutor si je pažljivo ogledoval sliko, mrmrajoč: >Krasna je! Skoda jo ie! Pla-Cajte, sospod-« Vedno negativen odgovor.. Končno je eksekutor začel sliko otipavati. Vznemirjeii je odskoSil; slika ie bila slikana na — steno. »Moj duš! Kaj pa ie to? To ni prava slika! Jaz tepec! Gospod, plačajte mi, da me resite blamaže!... Gospod je res plačal.. POLDE Z DOLENJSKEGA. MoKoče pozna kdo iepega PoMeia z Dolenjske^a, ki sa ljubljanski veseli in ženski svet rad nazivlje »strica iz Amerike^, Čeprav so mu že davno sprhneli lepi ams-rScanski dolarji ter je moral nekoč že za več mesecev neprostovoljno iti v »samostan«. Ra\iio sedaj pred pustom se je zopet po-javil v našem stoJnem mestu. Imponiral je ženskemu svetu s svojo okroglasto postavo, leprmi ocrni In kodrastimi lasmi. Dru^ače po •dnevu suhoparnim, kontoarskim poslom po-svečana drobna Gizelica se je oklenUa Pol-deta in nekega predpustnega dne sta sk1e-nila, da preživita nočne urice v Iepem In sladkem objemu. Poldek je zato v nekem hotelu najel so»bico ter se prijavil: »Polde S. s soprogo Katicoc Zgodaj zvecer sta ocL 51a v toplo zakurjeno srbico. Tja sta si na-ročila tuđi večerjo z obilno kapljico. Objel ju je poleg Amcrja še ludi bog sladkega špan ja. Takole okoli desetšh* po no2i pa fe ne-kdo mofitio potrkal na vrata. Poldek se je zdrainil in nervozno vprašal: »Kdo je?< Resen in strog je bil od-gover: >Policijska kontrola! Odprite, prosim!« xMozeg in kosti Poldetove* je pretresla mrzla zona, sle-dil je obupen odgovor: »Počakajte, da se opravim.* Nastopil je daljši odmoT. Polde je opravlja! brhko Gizelico v skrajni rar-burjenosti v omaro. Gizelica v zapeli :vem negližeju je morala v nepro&tovoljni zapor. Umevno, da ji je srce tolklo kakor bi hotelo eksplodirati. Polde je nato precej pomirjen in hladnokrvno cdprl vrata. Detektiv je vstopil z ironičnim vprašanjem: »Ali ste sami, sos pod Polde?» »Sam, gospod detektiv? Izvolite pogledati v sobo?« Detektiv ni mnogo gledat, marveč samo vprašal: »A kje je vaša gospa 9op«ro«ga Ka-tica? Saj vi ste vendar poročeni z ženo, ki biva še vedno v Ameriki? Kdaj pa Je prišla k vam?« Polde je pobledel in okamene!. Detektiv: »Kje je gospa Kartica?« Polde: »Vam povem, da je tu ni!« Detektiv vrlo odvažno: »Borno takoj videli!« Direktno je vstopil k omari, jo odprl in... notri Je stal lep in iiv ženski kip soproge Katice. Konec ----------------... Kakšen? Vsak si ga lahko misli... Cednosten hotelski vratar. Bilo je po neki elegantni maškaradi. V ranih jutranjih urah, ko so Ijublj^iski zve-novi že vabili k jutranjim po4x>žnostim. Sne-žilo je. Za dva zatiubljenca, ki sta se zi-bala ne sa-mo v alkoholu, marveč tuđi v antorskem raspoloženju, je bilo neprijetno to vreme in jadraia sta proti bližnjemu hotelu. Vratar jinta je odprl na otočno' trkanje. »Ali imate sobo?...« »Imam, a za vaju ne!»... »Kako ne? Smo solidni plačniki! Tu imate metuljček!« .. »Gospod, ne! Pod to streho se ne bo delal greh!«... »Kaj? Vam mč mar-« In padla je močna pest po vratatrju. Bil je pošteno namlaten, to da Uubeznl željni parček ie moral ▼ snetni metflž • •. • '. »OPEHARJEBH SAMEC« Storfl o opebarjenih zenitovanisldii ium-didatm ie mnogo. Take pa ni nlkdo doifvel v tem predptiste, kakor brihtnl Jaka Zaplot. ■fc. ZaUAil se je t vitko Adelo, ki je pri-la*U 4a« te Tr*ta ie pred Boilčem v Lj ubijano. Razvilo se je med njima prijateljstvo in končno ie bila Silvestrova noč za Jaka usodna. Po veselem pir ovan ju sta sklenila, da si ustanovi ta skupno gospodin j-srvo in če bo šio vse po sreću se končno odpeljeta pred frančiSkanskega patra... Zapelo se ie sos.podinjstvo. Kmalu ie Ade lica ođkrila dobremu Jakobu, da jisna je prinesel Sdlvester —• raz\-ese!jiv dar. Adelica ie gostelela Jakobu: *Drag:ec, krst bol* Stari samec je poskočil in objel s\rojo gospodinHco. AdeKca pa je zapela pesroico: »Vidiš! Treba se je za to pripraviti! Poj-dem v Trsi, da sf tam vse pripravim z^ našega malčka! Ali ne? ^ Po sladkih objemih in poljubiti se je Jakob omehčal Li privolil. Treba je bilo samo še barantati za svotico. Koncem koncev jo Jakob, Figovčevo» gostilno so mirni pasanije M poznih večernih urah opazovali ljut boj. EKre» osebi sta z neustrašenostjo vihteli po uniformirani postavi svoja dežnika. Napadeni srražnik pa se je branil s pendrekom, ki \o padal po tiapadalcih na glavo m po plečih. Opazovalci so deloma z ogorčenjem zasle-dovali ta boj, neka ljubljanska srajca pa: je i-zkliknila: ^Madonca! Dereki za počt!-: KonČno je maniši 'bojevnik z dežrukom na-povedal umik ter jo popihal po Dtmajskl cesti. Mož s pendrekom za njim. Pendrek je be^unca vjel in ga odvede 1 na pc! ic i jo, kjer se je pričelo uradno poslovanje. Tuđi njegov z\-esti sobojevnik je bil pripeljan tja. Stražmk je službujočemu uradniku opisa? dosodek in naznanil, da je mla-di gospod a dežnikom bil cd neke natakarice — ne Fi-jrovčeve — obtožen zek> nečednega deianja. Stražnik je hotel natakarico resiti iz nepri— jetne situacije ter je zahteval od srospodii, da se ligirimira. Ta je vzkipel in z dežnikem stražniku napoveda! th'obol. Raz\rila se Je borba, ki je končala pred Figovcem. Ogro-ženemu je proti pendreku pomagal njegov zvesti tovariš. Gospoda sta j>ac zamenjala dežrri-ke s ta^vtirkamf.. * » 401 fSfliflllhfl č*]ne meŠanice so nafcencj?e vajnima jn najizdatnejie. Zahtevajte jih povsod. Posebno priporočbmo št. 2 In S. Radio Radio v Sloveniji Po dolgem omahovanju smo se tuđi v Slo veniji oprijeli z veseljem in vnemo brezzič-ne telefonije. Vsak dan se veča število pre-jemnih aparatov. Dobri poznavlci cenijo, da jih je danes v ljubljanski in mariborski oblasti že blizu 1000, od katerih pa je seveda le neznaten del prijavljen Druge so si kupili lastniki pod roko, ali pa jih, kar je pač najceneje, sestavili sami. Tuđi v Ljubljani imamo teh od lastnikov samih sestavljenih aparatov že najmanj trikrat ali štirikrat toli ko, kaor je prijavljenih na policiji. Ljubljanske firme, ki prodajajo poasmezne dele in drug materijal za radio-aparate, bi lahko o tem povedale marsikaj zanimivega, Da ljud}e sprejemnih radio-aparatov ne prijavljajo, >e več vzrokov. Glavni je pać strog predpis glede dopustnosti različnih aparatov, ker mora poštna uprava vsak aparat prej preizkusiti m odobriti, predao izda dovojjenje. Samoumevno se zlasti vnanj pre-možni lastniki aparatov boje tuđi razmeroma visokih taks, ki so seveda združene z dovoljenjem. Naposled bo mak> kriva tuđi okolscina, da srne dovol jenja za vse svo-' je področje izdajati samo pošrna dlrekcijaj ki pa ima v dobi redukcij premalo osobja,' da bi mogla prošnje sproti re$evati, in mo-| rajo pTosilci čakati včasih po več tednov na rešitev. Se bofj se bo radio pri nas razvil, ako dobimo enkrat lastno oddajno postaio, ki Uj \o mosoče poslušati tuđi z nai*nani5lini ki najeaostavnejšimi aparati in si ne bo treba več nabavljati dargih moćnih aparatov, ka^ kršne moramo hnetf danes. Vsega priznan^j in vs* hvale ie zato vredna inicijativa ontt funkcijonarjev poštne dfrekcije, ki se pao vodstvom direirtoria iag. Osane ne straši^ ne truda in ne strofleov, da sam ustvarS lastno oddajno postajo, Radio-amaterH bi j& bil zefo hvaležni, ako bi nadatjevalt % ?n| skuši, karšeo ie bM nedavni otritlj** ^K oert. 5tran C «SlTOVXX*S!n NAROD* đne 14. rebruarja 1926. Stev, 36. Krasni program godbe kl )0 Imjt Zllitnft pomnožen! ntnetnllki orkester pri vtth predfttvth velefUma ===== ROBIM HOOO ===== ft W«gner: Tannhlour, Gotterdammerung, WiIIfctire Vtfdl: dibeno Fk>tow: Sfeatfella t, * Webtr Euryanthe «••*»--4--i*rh*-* EBach: Hamfet *. ^ -: v i ■->. % '.— . «Elitni Kino Mmtica* ^ " I vodilnJ Wno v L}ub!j*f*i. Telefon 124. Dnevne vesti. V Ljubuanl. dne 13 februarja 1926. — Prometni Bta&ier mm Inspekcijske« »otimalo. Prometni mtotst državo dupina 3») profesori^v ln uitte-Ijev te N«m»čij€, večtcoma ekonomov m Keok^cnr. NecnSd sostfe potujeio iz Netnči-k ▼ Desno fn HercesmiTio. da presi edajo tamoSnje seok>ške mamenitosU in da se ae-insmjo z prirodnim bofastvom naše zemlje. — Stanovanjska beda r Zacre^k V Za-Sreba se ja \rsi »poštovali in ljubili. Pogreb bo ▼ »edeljo ob petih po* poMne i* hi>€ žkiosti Bohoričeva ulica 1--Danev ie umrla v Ljubim ga. Fraom Kure a U roj. Debeiak, »oproga bla«. stage s. Jož^td Kurent^ Pokojnica ie bila znana kot izredao Masa io pi^menita ž«n>a. Posreb bo v neddio ob 16. uri iz hišc žalosti. Kranjska hranilnka, k Sv. Križu. B!a\z £mi spomH, ž^ujoćim na&c bkreno ^ožalje. — Straiaa taria ▼ Beograd«. V Beogradu vlada /e već cn ^irašna buna, ki clivja in razsu^i po vseh ulicah ter je že napravila precej Skodc. Pasantje se niorajo doMikrat z napor; boriti pr^ti burji di. .oja>keia kapetMa v Skoplu V Skopija ie bii pTed prvoinsianćnini voja-&un) soUjNĆem obso/en kapetan II. klase -MatUa Sokolović radi tat vir; 380.000 Din na dve leti zapora. — Samonor Uletacca vajeaca r B--craon. V Beogradu se jt v oetrtek zvečer zabodel 16 le-tni \-3.tcnec Sava GuHan. Po-rinil si je dvajtrat nož v Prsa. Saroomor )c irvT^I ato, ker $o ga njegovi go»podarji preveč trprnaii. Guljan je bfl t»poa Dosto.icvskcpa v slovenske m prevodu 4r. VI. Bor^tofka, katerega I. del ;t pravkar izšel v okviri u »Splof^ie knjizuite* zalo^ba Zvcznc kujigarn«, Ljub-lraira. Marijin trg št. S. se dobi za ceno Din J2 za broširan in Din 40 za vezan Izvod. lSl^n — Pri ietodčoik in ^raveaaih težkočah teie>nern zaprtju, napei:jauju. gnrečici, kol-canju, polečinah v ćelu. poman&anlu slasti povrročka I—Z kozare a prirodne grenčice k-Fraoc-Joscf« temij*. ito oči5ćenje prebavit-nesa kacaJa. Iz^-idi hrvlnk: dokazujejo, da vodo »franc-Josef jem!.k:jo radi cek> t poste! ;o bolni ležeći in jim stori dobro. Dobiva se po lekamah in drogerijali. 36—T Mmmimimmimiimmmimmummmimi PET JE! PLES! v soboio 13. t. m, v ^Kazini* ***** »u^ «** PETJE! PLES! Iz Ljubljane —li KrUa ▼ sreouja trsovcev. Gremij trgovetv nani sporoca, da ie dosedanji na-^einfk 2- Fr^Ji Stupica, \eietrgovec v Ljubljani, odlo-žii načelniško rnesto ter tla je pre-vze: posle naćelnrka podnačcinik g. Ivan Grcgorc, velctrgovec v Ljubi jara. Iz trgov« ikih krogov srno k temu dobili sledeče opazke: Tr^cnsJci krogi se bc^ii"ških volirvah izreke! greotij trgovcev nezaupm-co 2. lelačiuu, ker Ie i \o]o agitacijo v Lfubl'am preprečU irv*oUte>* g. Mohortča. Ta nezaupnlca nd bila povsec »Slovencu^, ki ;j naro ožigo^ai ćelo stvar in s posebno prerornim nan^enoin navcdtl točna imena in naslove onih trgovcev. članov gremija, ki ^o jrlasovali za nezaupnico. Stvar pa Se seda; ni remena, ker &o klerikalei vložfli pri-ložbo iopet ta sfciep gremija, ki se caka rešitve. \" z\-ezi s tem fe tu^di odstop seda-i Ra načelnika g- Stupica, in podnačclnika g. i5kat>meta. Uorovi !;udjc bi radi izsilili vo?ir*eT ker bc liauejajo, da bi poiem lahko Lzio&U njim neliube osebe. Pa se bodo ure-zali v vsakem s-lučaju. —1J Kuba s pliao«. V ponde.jek, 15. t in. ob 4. popolđne predava v kuhinji gospo-dirriskc Sole v Mladiki ga Zemljanova o ku-hj s plinom. Med predavanjem se bo kuha predvajala tuđi praktično ter se bo tro&ek plina meni na plinoTnerih, ki so preizku-šcni po tukajšnjem rnercL^kusnem uradu« . Krčmar, st^nujoč v Co.hori-6evi »lici itev. 12. Zadela ga je srčna kap v trenotku ko je hotei šesti na sarelijftki sedei. Gleda liski u^Iuž-benci so Kregaria takoj prene>H v nad-rcrrišku sobo. NavzoČi zdravr.ik dr. Avrfc-movlć rri Kregarvu mogel nuditi nošene po- rroCi. ker je Ml žc mrte^. l'ruplo nagio »preminuleRa so prepeiiali na njcjtovo sta.-nmanje. Pokojni je Wl star 55 let. —U Ljudska visoka Sofa lavlja, da se caćalju.iejo predavanja o slovenski literaturi p-ihodnjo nedelio, 21. t. m. Predaval bo %. Fra« ATbrecht, urednik >Lju!)!?tBsketa Zvona', o temi: »Literatura in ptrfitflta:. Predavanje se vrSi ra naprej v dvorani T\\ barmotiične drufbc na Kangrestiem trgu. --lj Napredno gospodarsko In pro»vetno drvštTo za KraJtovo in Trnovo ima svoj obćni zbor dne 27. t m. ob 8. rvečer pri g. Sokliču, Pred koaiušaaco. Dnavtti red običajen. V2M vlane in prijatelje k Itrvilni udeležhi. 192-n —ij Štalu Mglittiki raestara pH Ui^Uanskem vclcscimu bo otvorjana $e tekom mes«ca marca t. 1. —H Ma*«! SUkan majka v tohoto, atttfe ki tortk io Kl *•£*& V IA ApA :ma]■•„■> maske za^.-e:i popuši! — \fe;ićaa Be*ter, atelje »Nelics«, Ljubljana. Alek«. 5. 196-n - -1] Zfartolfcl so se zvpet na^li v 2Hato- rog terpeotlnoveni milu. Zadnje dn: >o rrašle cekine: ca Matilda Kugler Zagreb, VSje-mina Kcvpač, 2iri ,tn Marija Osrin, Verd. Posebiio srečo pa ie imel šofer pivovarne Union v LJubtlani g. Tranc Hudovemiik, ki ie naSe! zajrorcđoiru kar dva zlatnika. —13 Vseoj dubt oteifcgnu ki so za revno družino darovali in 3? priSIi v skraiM sf!i na pomoć, nailepia frvala. — M. P. — NafBOreiie blaže, otrofte bi damske obleke prlporoča Krlstofič-Đtičar, Stari trs. 21 Orzen napad sredi Ljubljane Snoči okoli 7. je bil v Franči^kanski ulici — torej v centru mesta — izvršen drjren napad na ravnatelja Trboveljs ske premokopne družbe gosp. Adolfa Hubra. Rii\TiateIj Huber je priScl iz kavarne «fl:mona» in je krenil po Frančiškanski ulici proti *Uniomi». Ko je prispcl gosp. Huber do Učiteljske tiskarne, je nena* doma priskočil k njemu mlad moSki, ga zagrabil od zadaj za vrat, mu \t^c! pre* ko oči kos blapja. N'ato ga je potegnil v vežo Učiteljske tiskarne, kjer sja je po* dri na tla. Vsc to se je zgodilo v p^r hipih, V tem trenutku je stopil v \ezo pro* dajaJec drož g. Medved. čim ga je na* padalec opazil, je izpustU ravnatelja tee pobegnil preko dvorišča Učiteljske tiskarne, kjer je preskočil zid, ki meji na Agnolov vrt ter nato preko tega vrta pobegnil na Dunajsko cesto, kjer se je izgubila vsaka sled za njim. Ravnatelja Huberja je našel Med* ved v ne zavesti, nakar je pozval na po* moč v blizini službujočega stražnika. — G. Huber se je kmalu osvestil in je na* to od$el na svoje stanovanje. Kdo je bil napadalec in kaj je na* m era val. še ni ugotovljeno. Verjetno je, da je hotel ravnatelja oropati, ni pa izključeno, da je bil napad drugega zna* čaja. Za to bi zlasti govorili napadi, ki so izšli na ravnatelja Huberja v zada nzem času v nekaterih Hstihl Ako je res tako. bo tak zahrbten način boja pat soglesno obsodila vsa javnost, pa naj je politično in socijalno orijentira* na tako ali tako. Iz Ge!ja. —c PVaarna $e»a obeinekesa sveta, katero ;e skHcat župan za set uto, dne 13. t. m. se ?e prek>iila na. prošnjo NRS in NSS na nedck>čen čas. Gosped>e od NRS so namreč odj>ofjo\al v Beograd na obisk k čiči baji. fz tega. se vidi, kako nnjna ;e bila seja, ki io je t-c .Tjeseca jamiarja hodil urgirat k veH-kemi župsnn 2. lekarnar Posavec » tova-ri^i. —c Ljadatu v»e«ciiBCe. V ponđcliek lć. t. m. se vrši caualjevairie predavanja o ZlžkL Pretek ob 2i\ uri —c »Orfunac ▼ Gaberju ^e ustanovi đa ne$ v nedeljo 14. t xn. ob 15. uri popoline v sostilm Permor-cr v (iaberiu. —c Nesreća. 10 3etni iJećek Kokota se ie na SpodnM Hitdinii vo/.il z vozičkom pri opefcami. Pri tCTn je padci iako nesrećno da si je zlornil nogo. Opraviti so*Ta v bolnico. —c Iz poslovnefa sveta. Trgovino s pa-pirjem v Pre4enwvi ulici dozđaina last ^ric Risclia, ki se nahaja v konkursu. ?e detini-tivno prevzela rrrdka flora Laser v Nek-kerroami. Trgovina se ie 19, jezika, jteter. ledtc, možganov 18 do 1°, vjimpov 9 00 10. pljuč 6 do 8, loja 7.50 do IX teletine 17 do 3i, jeter 25 do 30, pljuč 20. prašicjega mesa 30 do 25, pljuč 10 jeter 15 ćo 30, ledic 22.50 do 25. glave 7.50 do 10. parkljev 5 do 7.50, slanine 1° do 20. masti 26 do 27.50, šunke 35. prekajenega mc>a 29 do 32, prčka* , jenih parkljcv 10 do 12, prčkajene glave } 12.50, je*ik« 35, kostrunovega mesa 14 do 15. koziičevme 18 do 20, konjskega mesa 0 do §, _- Kg krakovakih in dcbrccinsKih klobas» 40, hrenovk, »afalad, pc^ebnih /v-. tlačenk 30, svežih kranjskih 30 do 40 pol prekajenih 32 do 35, suhih 67, suhe slani* oc 30. Koko* 2$ do 35. petelin 30 do 40. dom«£ zrjec 10 60 2a — K<2 krapa 26 ćo 32.50, linja in ievk« 25 do 30. kima 12.50 do 15, mrene 1730 do 30, pečenke 8 do 1230. Liter mlek* 2 do 3, kg »urovega masla 40, čajneg« 50 do 55, ma*U 45, bohinj»kega sir« 36. sirčk« 9 do 10. p*r jaje 230 do 3. Kg belega kruha 6. čmegi m rzenega 3. kg jabolk 4 do 8» ena ortnža 130 do 2, liHKma —.75, mfičev 10, fig 10 do Wt da-teljnj; metri je, motiv »porta, ulice, salona, motiv niterijera itd. Enoten je motiv barve, ter je bil predpisan in že ta enotnost je v veliki ni eri pripomogla do gotovega uspeha, nada* lie tjdi motiv linije, Ie da se preveč ponava I ja. Sktjro v vseh izložbah prevladuje vertis kala. Deloma enoten je tuđi motiv enotnost i razstavljenih predmetov. Uporaba zgolj dt* kr?rativijih elementov, kot vaz, cvetja, stolov itd., ki nimajo z branio samo nikake ne/c ter ne spada jo tuđi v motiv aranžma ja, je konvencijonelna. Iz navedenih razlogov se žirija ni mogla odločiti za priznanje prvih nagrad ter pred= laga z većino glasov posebno priznanje sle» dečim tokmujo^ira tvrdkam: v konfekcijski stroki: Drago Sclnvab; za čcvljo in druge predmete: Peko; za mod; ne trgovine: Šinkovec in Magdić; za cvet-licc: Hvala. U pati je, da ne bo ostala ta prva kon; kurenca edina. Prireditvo te vrste bodo gojile smisel za moderno reklamno umctno>t med občinstvom, trc<">v»kimi, kakor tuđi metniškimi krr>gi. Prof. arh. /?. Kregcr. Fflm Janningscva aviobiografija Emil Jannings se je v zadnjem letu po-vzpcl do eoega prvih kinoigraleev sveta. Po* ^t■bno ga cenijo v Zedinjenih državah. Xe« davuj je napisal za neki ncw^'or5ki list sv©* jo avtobiografijo, ki slove: «Rodil sem se v Newyorku. Tam ni&cm ostal dolgo. Po štirmajstih mesecih sem od* potoval z roditelji v 5vico. Tu sem ostal de« set let. Kasneje so se mt>ji roditelji preselili v malo nemško mesece, kjer sein obiskoval i*olc. Po dokončanom 16. letu sem se nasitil učenja in si izbiral praktičen poklič. Pred sabo sem imel tri možne poti: da postanem gozdar, mornar ali igralec. Zmagala je mo< dra barva mt>rnarjev. Odšcl sera k morna« ricL Tu sem doživel prvo razočaranje. Me* sto da odplovem z ladjo na visoko morje, sem moral čistiti pod in služiti oficir ju. Radi tega sem kmalu prekinil mornarsko karijc* ro. Ko je naša ladja pristala v Londonu, sem zapusril krov in po-begnil brez cilja v labi^ rfnt londonskih ulic. V Londonu sem se poizkusil kot igralec. Nato sem deset let križari! po Nemćiji in Avstrifi. Nastopal sem v cirkuzih in pri manjših družbah v vseh vlogah. Leta 1912. me je «odkril« Reinhardt. N"a»topil 9em prvič v Berlinu. D\*e leti nato začenja moja filmska karijera. Sernani! »cm se z ženijalnim režiserjera Lubrt&chem. Od tedaj sem postal navdušen pristts filmske umetnosti. Prvi uspeh sem do*e£el x Lubif* schevim filmom «Madame Duharrv*. Sedaj sodelujem pri novem filmu *Poslednji člo^ vek». ki ga režira F. W". Murnau?.* Tiraiica za Lio de Putti Ta Iepa, temperamentna in toliko obolt-vasa filmska igraika ima ludi svoje slabe strani. Tako na primer absolutno ne zna gospodariti. Na milijone — ia to zlate! -— zasluži vsako leto, a vedno hna premalo de„ narja. Pa si ne dela skrbi; za lepo in slovito divo morajo biti odprte vse blagajne. In so neka] časa tuđi res bile. A nj ej ni prišlo na raisel, da bi bik) treba vrniti. Kupovala Je avtomcbile in vile, pa seveđa toaleto za to-aleto, na upnike pa porabila. A ti ne na njo in njene i^raice\;, si je pmliržil s iilinom že lepo premožeire. Zato si lal»ko sedai dovoljute zabavo, da prireja po Evropi turneje, na katerih propagira ideje, da se mora film postaviti še bolj v službo prave kulture in vršiti v prvi vrsti vzsofno in feobraževal-no nalo^o. V soboto in nedeljo se te mudii tuđi v Pragi, kter so sa sure jeli z naravnost saverenskimi čast mi. Na tisoče in tisoće ljudi ga je časakala na koldvoru kljub blatu, de/iu in mrazu: og-mirno večino mno-žice so tvorile ženske vseh sloiev in vseh starosti. Ko je stepil iz kolodvora, so mu prirejale eksaltirane ovacije, kl so re nadaiev-j.c na vsej nieaovi poti. Samo-umeMio so naix>lnile ženske rudi zadnji kotiček dvorane, kkr te njihov oboževanec v nedeljo govori]. Obsfrale so «a z nepre-staniiml ovacijami, po predavaniu Pa so Jurišale jcovomiski oder In lepesa Gtmnarja objemale s takim svetim navdtišenjem, da sa ie morala resiti njihovih objemov policija. Gunnar Tclnaes In Jugoslavija. Gunnar Tolnacs, ki se ]o mudil v zadnjih dneh na Dunaju in v Prasri, se je pogaSal baje tuđi za nastop v Beoscrad'j in Zagrebu, A tam nimajo Se đovclj umevanja — vsaj tako se izraza njegov Impresario — za taloo odlikovanje in nišo hoteli prevzeti ^aranc^je za ogromno vzoto. ki 30 Gunnar zahteva kot honorar m svoj nastep. Na Ljubljano pa baje sploh ne reilektira, ker je premajhrta in prerevna- Sreča v ixri ui nesreća v liubemf. Rudolf Valentino, znani kinoicraiec hi liub-Ijencc ženskega sveta ie bivaj pred dobrim me^dcem v Monte Carlu, kier ie priisral 31.0GS) Uolaricv. Nato se Je Valentin vrnil v Pariz, kjer je imel pravdo jđede ločitve zakona, katero ;e predlagala m'eco\-a žena. Kakor poročajo ameriški listi ie sodi.^ce razveliavilo poroko Rudolfa Valentina. Ko se ;e vrnil s sodišča so Valentina obkolili Številni reporter":, hoteč ea intenvjuvati. vLrjbezen je zame mrtva« je s-treottpno i/javil Valentino. Nadalje je prrDoroil, da ie ba.š na rovcea icta dan sklenil stavo, da ostane samce do leta 1930. Stavi! ja ?a ]0.0iK> -dolariev in i>olee tesa Dripomnil. da ^ih bo na lahek način prislužll. Kakor se Pa zdi, bo Valentino stavo izsubil, zakaj ncwyorški listi iavljajo, da se ie Valentino zaroćil s slavilo ameriško-poljsko filmsko divo Polo NegTi fn da se bo poroka vrSUa že prihodnie tedne. Zapita ansleike filmske Industrije, An-gle^ka filmska industrija namerava irdelatl zakoTiski nacrt v svrho zaščite domaćih fz-delkov. Na temelju tega zakona se bo morala na vsakih S metrov iiiozemskegra filma predvajati meter domaSesa. Ta kveta se poveča v dveli letih v razrnerju 3 : 5. Za angle^kc iilme smatrajo one, Čijih avtorii, gla\Tii igralci in ostali šub nameSčencev *o angrle^ki državljani. Sodelovati smeta samo dva tnozemca. Pole« tega morajo biti vsj posnetki napravljeni v Angliji. Podpirajte nitmm Wn flepib Stev. 36. »SITOVEKSKI NAROD« *ae 14. rebrefja 19J6. Stran 5. Gospodarstvo Sejmi za kožuhovino v Ljubljani K&kor je pri n«» cUto lovstvo, tako staro \m tuđi najbrže kožuharstvo in b&rantanje s kozuhovino, kite je i časom spremenilo v trfonriacK Koi« so početkom kupovali do* I macini, kasneje pa so prihajali tuđi tujci po našo kožuhovino, ki je radi preče j oštre ga perfnebja doka j lep§a, kakor kožuhovina div= jadi i« ravnta in nižav. Zadnja leta so naj* ▼c« ko* drrjačine pokupili Italijani in Tu nolci. Z iacboljSanjem in organiziranjem lov* atva se jo zboijSal tuđi trg s koiuhovino. Da %o krrstvo kolikor mogode gospodarsko TTkar»U, so lovci v Sloveniji ustanovili «Lor?jko zadruge*, ki prodaj* in razpečava mrtvo in irvo divjad in nabavlja potrebno sa !»boljšane pasme. Lovska za dm da je pre* v^*I* tuđi prodajo kožuhovine rn skuša isto feoiikor mogooe direktno spraviti na svrtcmii V prejšnjiK letih so mneu januarja, na ponedeljek pred sv. Nežo. prodaj ali lovci in prekupci različno kožuhovino po ljubljan* skih uljcah in gostilnah. To so kupili po većini zopet razni prekupci Lansko leto pa je «Lovska zadruga* stopila v zveze z Ljub-Ijanskim veleaejmom. ki ima gotovo velik in terca na tem. da organizira trgovino in dobi dobre runanje zreze. Ravnateljstvo velesej« ma si je ogledalo prodajo koruhovrne na •vetovoem kotuharskem tržišču v Leipzigu is po tem vxorcu tuđi v Ljubljani organi* Kralo prodajo kož div jadi. Obvestilo je v postev prihajajoce zurta* nje trfpcnce. kakor tuđi lovce. Ker je v in* teresu trgovcev, posebno onih iz inozemstva, da kolikx>r mogoče kož nakupi jo in po mož* fiosti sortirano robo, je velesejmi>ka uprava zbrala prečejšnjo količino kož in jih pustila •ortzrati po stroko-v-njakih v skupine in po* verati v sveie. Kožuhovinarski --cjčm, ki je bil letos 26. m 27. januarja v prostorih Ljubi jajiskega veleaejma, je oblsLalo 42 trgovocv, precej domaćih in tuđi nekaj inozcmskih. Nekaj koi *> pokupili pod roko dopoldne. najveć pa 3tx popoldoc m 27. Iicitacijskim potom. Cene dosežene pri dražbi. -ne v prosti prodaji. Najprej so licitirali Iisićic kože. većino« ma iz Slovenije, nekaj iz Bosne, Slavonije in Dalmacije. Cene »o se gibale od 215 d\> 305 Hinarjev. Odvi^no je ' ilo. jeli so bile gorske i« li poljske provenijence. Lf$iČjih kož ic bilo prodanih 25 svezov po 23 Voraadov; Ta 67%, ITa 23% in lila 10^. Nato *> proda jali kune bvlice: proU*aih je bilo na isti način kakor li^ičje kože, okrog I l?0 kemadov. ;'n &kcr je biJa po\prečna ce= I na za prvovrstne kune belice 672 Din. Kun I zlttic so prodali nekaj nad 100 komadov. Srednc cene prvovrstnih kož 8o4 Din. Di-hurjev s»o največ prodali dopoldrc. na licitaciji prav malo. povprccna cena za prvo* vrstno blago je bila 185 Din. Jazbeccv je bh lo tuđi malo in £e to slaba kvaliteta; po* vprečna cena ol Din. Zajčjih kož je bilo malo; pothov so prinesli 4o*ti, a po rečini >!abo sušeno blago. Srame kose so p<.ičev.di po 31 Din, kože gam>ov pa po 55 Din. Kože voikov so bile pn-ovrstne. notirale so od 299 do 315 Din. Vider je bilo prodanih f>, povprečcT> po 510 Din. domaće mačke 20 tii-r-irjev, divjc maćke >5 Din; vc\xrice zcio *-iabe, let no blago, 41 Din, Xrti, lepo blago 3 Din. <*"e primerjamo dnevne cene r Ljubljani t onimi v Leipzigu in vpostevamo +udi iz* verzno carino, vidimo, da so bile cene, do* »ežene v Ljubljani, prav ugodne. Pri razdelitvi Loi se je lo^^ec. ki ac b-vi % kožuhovino, lahko do^ti naucil in videl Vakšne razlike je med eno \a dru^o ko/o, koliko je odvfeno od tega. kako je koža kon* «ervfrana. Koze, počasi <*uSene, ki sr> b'Ie vi>|jne in mehke. 50 dosegle dokaj viijo ce* ro, katcoT hitro sušene, ki rx»*tanejo trde. \'idelo pa se je tuđi, da so kože li-ic iz go* ratih krajev dokaj lepše, kakor one iz rav« nm. Kot nekaj posebnega sta biii dve koži, rn sicer eca kuna /latica in ena belica, last Jaaesa Rabi ča iz Moj^trane; prodani sta bili r« Igjcaiiiu ceno °50 Din za komad. Navedene spioSne etne hodo gotovo merodajne tudt tu prihodnji kožuhovinski »ejea. ki se vrfi v začetku marca. I Nemški finaneni mjflitfer boce i štediti Prvi proračunski ekspooo nemškegs fU I nančnega minstra dr. Reinholda je spTejel* javnost z velikini zadovoljatvom. Izjavil je, da je nemskemu narodnemu gospodaTStrn nujno potrebna pomoć, zakaj število brez* po^elnih je narasla od 1. juli ja 1925 d*> I. fe* bruarja 1926 od 195.000 na 2,000.000. Všteti pa n\so deloma zaposleni m tišti, ki dobi' vajo od države le drlno pod poro. Obupen položaj ncmškega gospodAivtva je rarviden tuđi iz tega, da je bil dotežen v januar ju rekord konkurzov. Konkurs je napovedalo 3092 pcKijetij. Dne 1. aprila bo kljub tej obupui situ* aciji rnižan prometni davek. Zniiana bosta tuđi davek na borzni promet in imovinski davek, Finančni minister je izjavil, da se bo v Nemčiji odslej sistematično stedilo in da hoće država prizanašati tuđi davkoplaćeval« cein. Kljub tem obljubam pa. kažejo postavke v novem nemskem proračunu, da država davkoplačevalcev ne misli pardonirati Do* hodninski davki znasajo v novem proračunu 2.100,000.000 mark, dočim so znašali v pro* računu za 1. 1925 satno 1.344.000.<>00 mark. Carine «>o poskočila od 460 na 5S0 milijonov, davek na tobak od 360 na 655 milijonov, da* vek na siadkor od 231 na 265 milijonov, da« vek na pivo od 126 na 275 milijonov. CelcM kuirai davki so se zvišali od 5.3.O.000.000 na r».900.fi00. Ta davčni ^njak je sicer delo biv* sega tinanćncga ministra von Schiebcna, ki I je bil znan pod imenom •kasir». toda finanć= n: in gospodarski položaj Nemčijc je danes tak, da na res»no in izdatuo znižanje dav> kov ni misliti % — K Pokret naših industrijalcev. 16. t. m. >^c bo vršila prva letc-nja zUyriz skupščina C«naraie industrijskih korporacii. Na dnev-"«cnj redu te skupštine hodo zelo valni SG5p<>di*r5ki problemi, i^pkili se ic nabralo toliko rniinez;i sr^diva, da č^ka Centralo in-•Justrii.vkih k^n>oiacii ogromno delo. Prvi tajnik Viurcin bo porocal na zborovanju n i kredirnern probeinu v z\ ezi ^ plaće van em I veiikt^a zuna.it.'^a. poso/Ha za pocrebe na>e induMrijć. Poieg tega br> zovoril o položaju ha mcclr.arodr JMi deiiarrcTn trgu posebno v onii Ur/^ ah. ki laliko pridejo v poštev kot T-o sred ova! kc pri plasiranju a.nsie3cesa k-apitala v petdinc važnejše panose nast ind-uitrtie. Drugi tajnik £:. Grescrirli bo rc-fsrir*! o ca^:^,"«ko-da^ inln prob]ci*.:;ii v zve-/i i uovo carinsko tarifo in novi.n zakonom o nerx»reJnih davkih, ki pri Je kralu pred naroJno s3-;u^Swiiii>. Tajnik -MiliceviO t>o re-iera-al o aktuciciii :>ron;t:raih rrr-Mcmih, šef od-Je:ka za posredovan;^ Bbbkcvić pa o deh: svojega ^'Jdcikj. -%, ZaKIji^ni r^Cnuii poštne bratime?. Glavna knjuovodsuo Fošuic hranikiive je zakVučilo bilanco cerrra'L- in v\ch nodruz-r.ic. Zciki'uc' ' • ■ "•" : i cclckiipno *tcvik) lastni-nilt"v Cckoviiiii raćuiiov v Srbiji šc ni do-^-je1 ■• stcvila tu Mrvar-ikem. v Sloveniji. f-j- ; :: rferct-jt^virJ. Tuđi vrc^nost vk>g po čd\c\iiili riićjTiih je /;.an:^ narasla. Pnralel-n.» z razvt'čjr. pr- ;i.c;a <•£ je zvjš. i tuđi ^?sti uot;''ćek iii ćri'*xji bo imela leros oti Poš:ne 'r. :c kpc drhodkc. Bilanca Po>me \ .'ji..' -c b»"» v kraiKt-m objavijena. —Z PravilniK za hracilfle knjižice Poštne hrani'iilcG Po-t: ,",i.li.t^r jt pođpisui pra-•.■ilr.Dv za liraiM;"e knjičice Pošme hranilni-o6 in sicer na tcmeliu zakona, ki ga je ^prc;tla TMiT-'-.i Kup'and. To ie zadn.-a i^k-jiiskh io. ■ ,:, ki jt bila potrebna. da >c lahko zaćne viagati dciiar v Postr.o lira;'ii!n-ico na branllne knjižice Postna hra-niirica bt iztlajaia te knjižice tekom marca. —% Podružnica Obrtne banke ▼ Sarajevu. Po jx>nxiiia iz Beograda ie ministrstvo trgovine in indu>trije prista'o na tc\ da se ust»;n«n; v Sarajevu podružnica Obrtne b:-n ke. I>ržava b* v plaćala 700.000 Din, obrtni-a i pa 1.rt0n.O"». I Darujte za sokolski Tabor! Moda PoRiladansko blago Naj\ećk» vlogo v pomladanski se-ziji ha Isrraio takozvano ombre-blaga. Prel a ^iruie bla^a se preliva le ena narva v vseh svojih nijansah, torej: ! na;svitiejša. svitla. temnejša, najtem-nej.^a. Komplet ali oblekca, izsfotovijena iz takejjn blaga diskretna zasenčenih bar\. doseže svoj cisto poseben efekt. Priljubljeno rn- iiko kasha-blago, ki ostane Šc naprej v lik^i, ima le raz-lična, nova imena kakor: kasharips, kashadrai?. djersa-kasba. Kvaliteta ostane pravzaprav ista. driisracna je Ie stru-ktjjra. No-va r.uiva barva >e zove »mu-skat.« Kat navadiu> spom-ladii. bo tuđi letovi moderna zelena ban'a. zlasti n:andeljno- in kča.sto-7:elena. Med ži-vebojnimi toaktami bo pomirjevalno ncinaoval crni komplet, kateromu se obeta vel&a TJT!liifbl.icnasT. Pr:iv tanek rips-chamicline z živo-barvno bore?uro se pripravlja v mnoZi-nah 7/A ponih-tonske ^bleke. Ti:cK crepe dc Chine in iTKnissellne je pisan preko širine in sicer taJo. da je v^orec od *T>;xlai rtavzR«>r vedno rcahcjši in Pariške vesti o pokladni sezoni' Se krajša krila in visoki ovratnik i. Z nastoDajoćiin toplejsim vreme-tio:ji f? razpo^iijaio \r3l;ke pariške modne hiše pozivnice na pregled novih modelov za pomlad in poletje". Sodeć po prvih ohiskili v teh modnih bi sa li že doljco ni bilo tolike izbere. razjii.ličnosti in mr.oicobarvnosti, kakor topot. Opažajo se znuft-e raxli1sce ofoieke kažejo s-predai prl-hčne odprtlne. medteni ko pclagajo važnost na elegantno linijo od zadaj. Krila t>o se kraja, pašo vi visji, dasi ne o-bstaja iasno pravilo, ki bi pasu od-mcnalo dol očnu mesto. Ovratniki so znatno vi^ji in se sein-intja dotika.io ćelo brude. Izbera barv je skoraj neo-mejena. NajpopularnejSe barve po^tanejo zelena in rumena bar- va. Neka znana modna hiša ie vrela na trz novo modno barvo, mešanico v divni belozeleni nijansi, ki jo tvrđka imenuje »le vert d'eau^. Pri rumenih barvah doir.iniraio varijante od popol-norna orarižne pa do povsem bledc barve. Za večerne obleke se zdi. da postane rdeča y raznih nijansih favorit. Vezenine ostanejo v veliki modi. Zlasti vezenine z istočnimi in mozaič*-nimi nacrti. Uporabljajo se pri dnevnih in vecernih model ih. Na večemi obleki tvrdke Lucillc pritrt naslov »Reve de richesse«, san;e bosrastva. Oleka je izdelana iz črnega in rdecetca žoržeta s širokimi rokavi od laktov dalje. Krilo je posejano z dijamanti. kaT povzroča čaroben srebr-nast sijai. Srebro in zlato se uporablja pri vecernih oblekah Še bolj kot prej. Pu-sebno učinkujeta. kadar sta kombinirana n. pr. z zelenimi aii rdecimi velu rii. Linije plesne toalete Enostavrnst je zopst deviza, ki se uveljavlja bolj in bolj tuđi pri plesnih in drugih vecernih toaletah. Vsaka modna c-prememba je ekstravagantna; začne se predaleč v novem pravcu, a se sčaso-ma zopet umiri. Tako je ravni, že skoro monotoni liniji sledila zvončasta, ki se je odražal na kriiih. Pojavili so se iz-rodki, ki so spominjali že na rokoko, a Kmalu je nastopilo iztreznenje in danes ni već pretiranosu. Prevladuje zopei simpatija do bolj mirnih in enostavnih linij. dasi su krila še vedno široka in malo zvonca sta. Priljublene so na krilu plisirane partije in pogosto tuđi plisirani vstavki. Sploh se uporabljajo pliseii v v.seh mogocih varijantali. Čipke in vezenine vztrajajo na svojem prestolu. PaČ pa najfibajo krila k drugemu ck&iretmi. Poskušali so lani vsaj za rlesne toalete uvesti daljsa krila, a ni slo. Zdaj so vedno krajša in krajša in komaj še pokrivajo kolena. Noga stopa v ospredje v veselje radovednim oćem in tabrikantom nogavic in čevijev. Kratka krila so nujuo v zvezi s čim bolj ra-liniranimi nogavica mi in čeveljčki. Gornji de\ obleke ie Iahko garniran s čipkami in \ezenir.ami, se bolj priljubljen pa je priprost in gladek. Tesno se oprijemlje života. Izrezki so ŠpiČasti, vendar pa na hrbtu ne več tako globo-ki. Zdi se tuđi, da so se izjalovili posku-si, uvesti za plesne toalete dolge roka-ve. Zmagale so gole roke in ćelo gola ramena, ki dajejo plesalki in njeni obleki nekak značaj »velike, svečane toalete«. ________ Modni paberki GosDodje nosilo v gumbnid fraka zopet cvetlico, naivečkrat orhidejo ali nagelj. — Večerne obleke kažejo vedno izrazi-icjso tendenco k priprostosti. Priljubljena js crna mehka svila, ki se bo gotovo obranila tuđi v bodoči sezoni. — Nogavica igra v današnji kratkokrif modi samoumevno veliko vlogo. Tkanina je čim ta niša in največkrat v nežnj svitli harvi. Prevladuje še vedno barva člove rmzo sredi znane umetniške družbe, se ie zdeio. da ?e njearov inženjerski suknjiČ — nekaj na-\aJneja, samo dekoracija, in da ie ^n brašno talentiran in napreden človcK. V'ečer>a je sla na niego\- račun, neopa-7cno, med pos^ivorom so si izposodili >d nkza stopetdeset nibljev. dirigentu Neapolitancev so poslali većkrat šam-ranjca in vse to je bilo veselo, neprisi-ljeno. In zanimivo je bilo % leda ti kako »e sterpii dirigent v Davzi na kraj odra, kako se ie smehljal. mahal z rokami, •v zel čašo. se obrnil k mizl m nazdravii veseli družbi Osem mekećev k gradil Kedrov v S'blriri nov<> želnznico. Živel je v šamoti. Čascpisov ni Čital in po povratku v Petrojrrad je % veseljem obnovil stikes starimi znanci in prijatelji Vsi su bili zbrani: znameniti oisatelj Ariničev, nepriznani filozof DanČič. vedno veseli agi-on«>m Bnisnicin, r>o domače Bruks, ^^haževalec Dostojcv^cega psihijater Oemna z doljro razčesann brado, sentimentalni Student Voi<**ja Subinski". Birj so tuđi irralci, mladi advokati in feljtonisti, z n*im pa njihove žene tn -•steljfce. efektno oblefiene in lepe, Ukor U fis vadi a ikaUftoa Nrotnl*. * ne deklamacije i«ralcev. riskirari do-vtipi felitomstnv, odlotnki napeto-senti-mentaJnc m strastne niuzJce. neprestano inbor^nlii vede v akvariju, najbolj pa to, da so «a nazivali vsi »nas mc-cen«. je b!r> Kedrovu v jdavo bolj kakor vina \rhu:cg::i ie bil ra se malo zaljubljen v mlado damo. k: je sedela kct nalašć na sprati, v ženo filozofa Danćiča, s katero se je seznanil pred tremi urami Njene \elike, svetle oči so h?!e nenavadno lepe, vrat bel in pro-žeu. Nazivali so jo name^to Helena Leda. In to 5e je zdelo Kedrovu tišti \cčer nekain posebno originalno in fino, »Leda-, je ponavljal sam pri sebi, >Kako lepo ;e to ime — Leda.« Vaše oči so plave,« je vzkliknil smeje čez mlz^. ^Bo^: mi je priča, »Življenje more fnti lepo samo to-dai« ie rovoril Albert će ni ne učiteljev, ne učencev. ali bolie rečeno, če so samo učenci in če se uči vsak sam pri sebi, pri svoii pameti in svojem telesu. Ako bi takozvani pedaseojti rxrsrsem iz-»inili, W svet v i»r letih irastel fti rax-ovetaL OadOi bi smo nejnrtsi m&fUL i ki so vtisnili svoj veleum v koščke marmorja in platna, v stebriČe in monumente, v rrajredije in sonete, v ma-temaučne formule in psalme. Ljudje bi se ućili kar mimos^ede v Kledališčih, muzejih, cvetočih parkih, na ulicah in tr3?ih, a v^e te pedagoze s konjskinii fizijonomijami bi Iahko prav dobro na-domestovali gramofoni in skioptične slike. Življenje mora biti splosen praznile razuma in te lesa, — je nadaljeval vednr/ glasne je in napil dvema damama, ki sta sedeli krai njega; — prepričan sem. da bo čez tisoč let življenje vsak hip lepo, uepričakovano, nesram-no-drzno, in zato nabijam bodočemu velik em u prazniku čio vest v a na zem* »Neaninost,« ie kričal na dnigem koncu miže mladi feljtonist Rusanov. »Na sveta so genijalni, talentiranu blaz-ni požrtvovaJm in hrabri ljudje, kakr-šne hočeš samo poštenih ni. Neumnost. In takoj ti povem, zakaj. Poštenih ljudi ni zato, ker ni iskrenih. Po&eoost naro-rec ni nič dmresra, nejro iskrenost« »Nu. bratec. ti si že zopet zmjftdtal, recimo, med aforizme.c — se je zaante-m Bruks. ^Sicer pft 2e prav. A Kn-stas?« »Afi ti Maj pock^W KHsteas t Ak io?« »Bor me varoj. kai pm aoirorll?« H dejal Bniks na viđez ogorčeno. »Religija je. recimo, iskrenost zato, ker stre* nA k odmemu tevom, k Bocu. Boe je vtndar. rtetmo, samo edeti« sanov; *č?ovek je samo eden, bozov \e pa vse polno.« Vsi so bili glasni, samo Dančič, Le-din moŽ, ie govoril le sam s seboj. in njesrov samogovor je zvenel kakor ođ-raec puščavnikovega psalma. »Oreha ni, ljudi ni, življenja ni. Preteklosti ni zato. ker je ni, bodočno-sti ni zato, ker se še ni začela, a seda-njost je — fikcija, neskončno majhna časovna cev. po kateri se pretaka bo-dočnost v preteklost. Kaj pa daje člo-veku zavest da ie Živ? Samo spo mm na preteklost. In kaj je potemtakem smrt? lz£uba spomina na preteklost Smrti se ni treba bari. Kakor pozabijo ljudje brez nalmanjSega strahu ćele strani knjig. kemične formule, tuje ]zzl-ke. slučajno opažene obraze — tako se tuđi smrti ne bi smeli bati. Zakai smrt je stanje, v katerem je človek naenkrat vse pozabil . . .« Psftijaier Oembft je že pol ure raz-viial pred Ledo komplicirano psihološko paralelo med tipi »Bratov Karama-zovih« in »Idijota«. mlada dama se je pa doifočasfla in rezljala z nožnom ▼sorce li pomarančne kože. »Čujte, DostojevskiJ,« — je spre-govorHa naenkrat; »stopite na oni ko-»ec mtoe k Studentu Volodji in mu recite, da mi strašno presedate in da ga prosim, nai se preseli na vaše mesto.« ZoVavnJkn je bilo. kakor da se je rtrnđH. V«s Mčuden je pogladil svojo 4tim bc*k> In ođkL 1b knmhi je »-j slišal Kedrov skozi strastno rrruziko Neapolitancev, kako je Leda spregovo-rila z Volodjo Šubinskim. »Zelo lepo je, Volodja« da nič no pijete, da se parfumirate z najfinejsimi parfumi, da nosite lepo narejeno obleko in da imate nežen đekliški podbra-dek. Najbrž je tuđi vaše telo belo in nežno, kakor dekliško. Samo to mi ne ugaja, da ste tako mol čeci in nerodni. V mladosti se človek ne srne ničesar sramovati. Kar hitro izvolite napraviti nesramne oči No? Poglejte me narav-nost. No, vidite, zdaj je dobro in morda ćelo preveč. Kapiton,« ie nadaljevaU in se obrnila k možu, — »čuj, Kapiton, Dančič. reci Volodji, da mu dovolis dvoriti mi. kolikor hoče.« Dančič je pa sedel kakor gluh. Gledal je v kozarec rdečega vina, za nikogar se ni zmenil, le sam je govoril s seboj: »Vse je razumljivo, življenje ie razumljivo, neskončnost je razumljiva, priroda le razumljiva, samo človek je za-goneten. Gospodje beletristi, zgodovi* narii in psihijatri bi si morali zapomniti. da ^od Kristusovega rojstva pa do no-cojsnjega večera nišo prav nič prisrJe-vali k razuinevanju takozvane psihologije Človeka . . .€ »Nehajte. Volodja,« je žvrgolela ta -čas Leda. ^Nekar ne mislite, da mi morate dvoriti. Ne smete pozabiti, da se je rodil nov tip ženske — I>r>n Juana. in pred vami ie zastopnica tega tipa. Pojdejte na primer naSega mecena. Ves večer me gleda z zaljubljenim! ocrni te Stran 6. •SCOVENSK! N A * O D» dom 14. fettrnar1* 1926. Stev. 36 0 ; Velika tekma mask N 56. maškeradi LjubljansEejfa Sokola. Tekma »A«, katerc se udeleže vse maske, se odJoci s splošnim glasovanjem. V ta namen dobi vsaka maska o priliki vstopa on kontroli svojo števil-ko. ki jo je nositi vidno. Glasovnice po 1 Din — za to tekmo bodo iziajali vsi paviljoni. Na glasovnico vpiše glaso-valec samo številko maske, ki mu naj-boij ugaja. ter odda izpolnjene glasovnice v poljubnem paviljonu. Glasovanje se zaključi ob 23 30. Štetje glasov-nic opravi vodstvo prireditve. Prve tri maske prejmejo priznanice in šopke. Tekme »B« pa se udeleže lahko samo maske, ki odgovariaio naslovu nraškarade »Bajna indi:a«. Te maske se prijaviio za tekmo že pri kontroli ob vstopu. kier dobe številke in plaćajo 5 Din za kritje stroškov tekme. Pregled in ocena teh mask po tričlanski umetniški juryji se vrši od 23. V ta na men se zberejo vse maske tekme »B« v dvorcu maharadže (telovadnici« in promenirajo pred komisijo. Ob 23.30 se zakliuči ocena. Izid se razglasi od 24. v telovadnici in se istočasno iz roče tuđi diplome in šopke prvim trem ma-tkam t vsaki tekmi. Po milijarderskih zakoncev. Veliko pozornost je vzbudil v New-Vorku milijarderski par Stillmaj. ki je obojestransko potrosil več stofcsoč do-larjev, da doseže pred sodiščem raz-poroko. Ko sta zakonca dosegla svoj cilj in postala svobodna. so ju priielc muhe in sta se zopet združila. Sedaj se nahajata na visok em morju na po tu v Evropo, kjer hočeta preživeti svoje druge medene tedne. Zakonca Snilman sta živela dolgo vrsto let v najsrečnejem zakonu. Ime-sta dva otro ka. Pri porodu tretjesa otroka je zacel Stillrnan sumiti v zve-stobo žene. ki jo ie dolžil, da ga je na turističnem izletu v polarne kra^e varala z mladim Kanadijcem. Sklenil je. da se loČi od nje. V to svrho ie forsiral motistrozni proces pred newyorskimi sodišči, ki je trajal polna Stiri leta. Proces je požrl ogromne svote denarja. Končno ie Stiliinan izzubil proces, ker ie njegovi soproj:] uspelo dokazati pred sodniki. da se je Kanadijec vedel med potio popolnoma korektno in da ni prišlo med njima do nikakih intimnih odnošajev. Sedaj ie bila žena, ki ie zahtevala od sodišča, da izreče ločitev zakona, ker je dosrnala. da io je mož tekom procesa varal z raznimi damami in tuđi z mlado balerino »Music-halla«. Proces je trajal tri leta. Požrl je zopet ogromne svote, ki so jih pobasali od-vetniki. Po končanem procesu sta zakonca uvidela, da se pravzaprav Iju-bita in sta se pobotala. Pri odhodu v Evrapo, predno sta stopila p*-jriirjena zakortca na luksuzni parnik »Olimpic«, je gospod Stillman iz'avil reporterju »New York HeraJda«, da z ženo nikoli več ne bosta delala pomot in da <;e hočeta odslej ljubiti do sjroba. »Zame je srnspa Stillman naj-ba!;ša žena na s\'etu«. Si rrrorete predstavljati lepšo snov za film? Hipnotiziran ženin V Newyorku je viožil trgovec Hen-dichson tožbo za ločitev zakona, Ute-meliil jo ie zelo orisrina'no. Trdil ?e namreć, da se ie cženil, ne da bi veđei za to. Baje sra je nevesta hipnotizirala in pod vplivom hipnoze je storil v'^c, kar mu je velela. Ta sli čaj je zbudil v ameriški javnosti splcšno senzacijo. Za hipnotizlra-nejja ženina so se začeli zanimati osobito sodniki. Pričo, ki jih je navedel Hendichson, so potrdile, da ie bila nje-scctvsL žena Ida, rojena Wester, T>red poroko hinnotizerka. da je nastopala na >avnih produkciiah in bila več let na glasu kot čarodejka. Zbrala je okro« sebe krožek spiritistov. s katerimi je uranjala neverjetne reci. Drupre priče so r>otrdile. da ie zapeliala ćelo vrsto moških, dasi ie bila zelo grda. Kljub njeni antiDatični zunanjosti so Jo hoteli mnogi po ročiti. Pred dvema leto-ma ie hipnotizirala ne1:e?a milijonarja in ga pripravila tako daleč, da se hotel z njo poročiti. Poroko so preprecSili njegovi roditelji, ki so sina najprei držali delj časa v domaćem zaporu, po-tem so ga poslali pod nadzorstvom de-tektivov na potovanie okroir sveta. Sodišče je poklicalo izvedence, ki se pa v nazorih nišo strinjali. Nekaturi so trdilL da je tako velik vpliv hipnoze izključen. drugi so pa izjavili, đa je zakon pod vplivom hipnoze mogoč. Na-posled je sodišče izreklo razsodbo. da se zakon razveljavi in sicer zato. ker J» absardno, da bi more! poročiti mlad jB botrat trzovec žensko, ki je mnogo stavejša od njega. Slavna hipnotizerka li oamreč 30 let »tarejša kot njen mož, U Je zdaj zađovoUeii, da te Je furile edfcrižal. AmeriSd todnSci so zelo pa-iiMtfri, smo vprašajiie Je, 6e bi bile ženske s takiml nusodbami zadovoljne. Ce bi irrala starost žene tako važno vlotfo. bi bilo treba mnogo zakonov revidirati. /' nr rj/t/z/f/fi da eden pm aogavic s Žigom i lm Bumke (rdečo, »odro ali r «kto) „ključ" tn]M kakor Mije pari dragih? Kupite eden par, pa boste ve- govalL Nogavica brez žiga .ključ" ao ponarefene. Karnevalski prazniki v Nizzi Praznovanje princa Karnevala ni povsod udomaćeno po Evropi Pač pa ga s posebni mi častmi proslavljalo v romanskih deželah, zlasti v Italiji, v Španiji in predvsem v Južni Franciji. Morda največje, najrazkošnejše in naj-predrznejše so te proslave v Nizzi, kjer se februarja meseca nabere najelesant-nejši svet iz ćele Evrope in Amerike. Karnevalski plesi, redute in veselice v Nizzi so merodavne za vse ostale kra-je sveta, zlasii za amerikanska letovi-šča. Pa tuđi po drugih antenskih mestih. v Newyorku na pr. so v zadnjem č>su začeli v pustnem času posnemati fran-coske in druge romanske karnevalske običaje in pTirejajo kapricijozne obhode najrazličnejsh mask, vozov, konfetne bitke na ulicah od zgodnjega popoldne-va do pozne noči. V nastopnem priobčujemo program letošnjih karnevalskih veselic v Nizzi, iz katerega lahko posnamejo naSe čitateljice, kako veselo in bučno preživ-ljajo veseli pustni čas domaćini in bogati gosti v Nizzi. Za četrtek 4. februarja je bil napo-vedan prihod njegovega veličanstva Karnevala XLVIIL V nedeljo 7. februarja se je vršil obliod vozov in konjenikov. Nato je sledila prva bitka s konfetiji, dnevna in noćna veselica, zvečer bajna iluminacija. V nedeljo 14. februarja je na programu karnevalski korzo s konfetno bitko. Zvečer se vrši v mestni kazini reduta »zlatih bodic«. V ponedeljek sledi ljudski ples na tiOT Masena. zvečer iluminacija. Na pustni torek se vrši karnevalski korzo s konfetno bitko, zvečer zapra-sketajo nad mestom umetni ojsnji. Na velikem tr^u zažgo princa Karnevala, nato bakljada po mestu. V četrtek sledi druga cvetlična bitka. V četrtek. II. marca se vrsi končno tretja cvetlična bitka, zvečer v mestni kazini ra »bela reduta^. Torej: dosti pro?ramov tuđi za naj-bolj razvajene veseljake.... Nekaj za debelufie Prof. Bonchard je pisal že koncem 19. stol., da je debelost bolezen pože-ruhov in lenuhov. Vendar pa to ne ve-lja za vse slučaje. V praksi vidimo, da se rede tuđi ljudje, ki malo jedo in mnogo hodijo. Debeluhi so različni, Treba je razločevati veliko, srednjo m malo debelost ne oziraje se na nepravo jebelost, ki obstoja samo v velikem tre-Juhu. Leven ima prav, ko trdi, da debelost ni bolezen, nego znak bolezni, ki ga je treba primemo lečiti, da organi-zem nepotrebno maščobo polagoma ab-sorbira. Maščoba je posledica patalo-škega procesa, lahko pa se pojavi tuđi vsled rezadostne notranje sekrecije ali nervoznosti. Leven je prepričan, da je nekje v žrvčevju asimilacij^ko regula-ttvno središče, ki lahko povzroči debe-k»t, če ne more pravilno funkcijonirati. Po nmcTju drugih strokovniaikov, da se pojavi debelost tud! teđai, će je živčev-je stalno razdraženo. Pri debelosti namreč ne ere za kotičino jestvin, ki jih dotični poje, temveč za količino asimiliranih, osobito pa tistih jestvin, ki osta-nejo v organizmu kot rezerva. Saj so splošno znani shičaji, da suhi ljudje mnogo jedo, pa so vendar vedno suhi, dočhn se lahko debeluh se tako posti, pa mu nič ne pomaga. Debeiuhom priporočajo »dravniki globoko dihanje. Pri dihanju pomagajo pljuča razkrajati in absorbirati ma-Šćobo. Zato naj debeluh vsake pol ure 13 do 20 krat globoko vdihne in sicer na ta način, da piha na goreč svečo tako, da svoji plamen vodoravno nakar zopet globoko vdihne. Toda s to metodo se razkroji samo maščoba, ki ie prišla v organizem s svojo hrano, do-čim ostane rezervna maščoba nedotak-njena, Brez strofe dijete je učinek te metode minimalen. Se bolj komplicirano je vprašanje gibanja. Pomen gibanja in televadbe so doslej mnogi prtriravali. Znano je, da debeluh hitre je shujša* če si privošči daljše počitke v postelju kakor pa če mnogo hodi in telovadi. Posteljno tečenje je priznano za zelo debele ljudi kot najbolj učinkovito. V nekaterih slu-čajih so shujšali debeluhi na ta način v osmih mesecih za 21 kg. Avtor odličnih razprav o debelosti in navdušen apostol fizične kulture Heckel opozarja na to metodo ki je po njegovem mnenju naj-boljša. Kako je študiral Garuso Mnogi pevci bi radi izvedeli, kako je študiral Caruso svoje partije. Zato se obraćaio- na Carusovo vdovo, da jiin pojasni in opiše Carusovo metodo učenja. In gospa Carusova res odgovarja. Pripoveduje, da ni nikoli spoznata, kako je pravzaprav Caruso študiral vloge. S studijem ie začenjal običajno čisto nepričakovano. Najprvo je 10 minut Čistil grlo s solno vodo ali z dru-girnl od zdravnikov predpisanimi zdra-vili. Nato se je podal v kopel. Služab-nik je h kopeli pristavil nizki pult s partituro, tako da ie Caruso lahko či-tal partituro med kopanjem. V sosedni sobi je istočasno njegov spremljevalec igral klavirni izvleček partiture. Caruso je k temu spremlievanju semtertja zapel poljrlasno kako partijo. Po ko-peli je v hitrici pregledal iutranje liste, nakar je začelo pravo vežbanje. Ce ni imel večerne predstave, se je omejil na kratke glasovne vežbe. Će pa je pel v veliki partiji, je predelal ćelo partituro temeljita noto za noto, brez ozira na to, ali ie opero pel enkrat ali pa ne-štetokrat. Caruso je študiral tuđi partije ostalih pevcev. Glasovni obseg, barvitost, kakor dinamična plastika so Caruso omogocali. da je z enako lah-koto pel partije ostalih oevcev. kakor svojo lastno.___________ * Velika ielezniška nesreća na Gršketn. Na prosi Atene - Larisa se je dogodila tež-ka železmska. nesTeča. Vlak je pri ostrem ovinku Skočil s tira. V salonskem vozu se je vGzil tuđi generalni direktor grških že-leznic, ki je bil hudo ranjen. Tuđi več drugih potnikov je dobilo nevarne poškodbe. *Vl»ni t vilo ministra dr. Beneša. Policijska korespondenca v Pragi javlja, da so 10. t. m. neznani vlomilci ponoči vlomili v vilo zunaniega ministra dr. Ben-eša v Bu-benča pri Pragi ter odnesli različno blago. tako 7 metrov italijanskesa brokata, 20 antfkvaričrah knjig in nekatere dragoceno-sti. Tatovi so nato skrili svoj plen ob bu-štjegradski železniški progi v grmu. Ukradene stvari so pozne^e našli. * Nesreća v tunelu. V tunelu Oberhof na ThiirinSkein so popravljali delavci že-lezniško progo. Vsled napacnega signala je privozil v tunel neprijavljen vlak in zavo-2ril v kolono delavcev, ki je popravljala progo. Vlak je do s/nrti povozil šest delavcev, ranjencev pa \e §e več. — Radloštraik. Tuđi tega žc imamo. OdJočili so se zanj brezžični telegrafisti v Angliji, ki so dobro organizirani in menijo. da so preslabo plaćani. Ker pa so radio-podjetja drugih na^orov. je prišlo do stavke, kl se je udeležuje okrog 3000 telegrafi-stov. Kakor javlja njihova organizacija, le radi stavke brez brezžične brzojavne službe tttdi 900 angleških ladij. * Velike poplave v Anglid. Iz Londona poročajo, da je prfšlo v zadnjih dneh vsled neprestanega deževia do velikaških poplav po cell Angliji. Skoro pol Anglije ie pod vodo. Škoda je nepregledna. V Londonu dežirje že 20 dni. Največ.o škodo je poplava prizadela mestu Northampton. Ko je ljudstvo prisostvovalo službi božji, je voda na-rastla katastrofateo, da Tjudje nišo več mogli domov m so se morali odpeljati v čolnih. * Dijamanti celega sveta romajo v Ame-riko. Londonski sindikat dijamantnih trgov-cev, ki nadzira dijamatno trgovino celesa sveta, je ugotovil, da nakupujejo Združene države skoro SO^o svetovne dijamantne produkcije. Dijamantni trgovci Združenih dr-žav imaio svoje agente po celera sveto. Posebne ekspoziture nadziraio direktno produkcijo dijamantov v velikih dijamantnih najdiščih, posebno v najdUčih Južne Airike in v Indiji. Po\ praievanje po dijamantnih draguljth je v Združenih državah ogromno. Slovanski drobiž V Pragi izhaja ćela vrsta ruskih listOA-, kl jih izdajajo ruski emigranti. Najstarej^i m^d njimi je bogato ilustrirani literno-publici-stični dvomesečnik »Studenčeskija goda«), ki ga izdaja ruska e/nigrantska akademska omladina. Drugi organ litetarne omladine praške ruske koinije je list »Svojim putiem* (Po svojih potih). Bibliograiskega značaja ie list »Slavljanskaja knjiga«, ki registrira no-vitete književnem na slovanskem trgu. Originalni pastirski koncert so imeli meseca januarja v Mosk\-i. Vršll se je takrat kongres pastirjev, ki so jih sklicali boljše-vrki iz vse Ruis;e. Njim na čast te vlada priredila umetniški koncert, na katerem so sodelovali odlični rroskovski umetnikl. Kljub temu pa koncert primitivnih pastirjev ni mogel razvneti m zato so izrazili željo, da bi smeli sami zasvirati. Na oder je prišla skupina sivolasih pastirjev s piščalkami in rogovi. Žela je buren aplavz, ki je navdušil tuđi druge pastirske skupine, da so nastopi-le. In tako je imela starodavna Moskva koncert, kakršnesa njena kronika bržčas šq ne beleži. Na češkem i-majo sedem vrtemel;i-tvijo, da je preveč trošila za svoje toalete. To se je Kokmtajevi zdelo tako za malo, da se je odpovedala diplomatski karijeri in se hoće sedaj posvetiti pisateljevarfu. s! domišlia. da je to strašno orijćnalno. Pa je zastarelo, zelo zastarelo . . .« Leda se ie smeiala in vlekla Vo-lodjo za ušesa. Kedrov ni bil Ijubosu-men Ledine besede so sra ćelo zabava-\e. In z veseijem ie razmišlial o tem, da nakiroi takoj dru ari dan knjijr in slik ter uredi svoje stanovanje rx> umetni-Škem okusu. In potem bodo zahajali vsi ti novt res svobodni ljudje k njemu kakor v svoj dr>m. »Prinesite še vina!« — je zaklical rrrfmoido^emu natakarju. §e dobrih deset minut so pih šampanjca, likerje in crno kavo. potem ie Kedrov poravna! račun in vsa družba je zapustila zakajeno dvorano. Rusa-nov je mahaJ na stopnicah z rokami in kričal: »Rusija ie dežela stoletnegra. kvali-ficrranejca robstva. robstva, kj je postalo že kult. V Rusiji je vse prežeto s samodržtvorrL Čujte, doktor,« — je nadaljeval in se ozrl. da px>išče x očmi zdravnikovc brado, »kaj mislite, če bi daiali zdravemu orzan'zmti sistematično injekcije robstva, čez koliko let bi bil definitivno zastrupljeti ? Na primer, Čez petsto. Čez tisoč let?« IIL Ko so stopili v jrroči na cesto, se je naslonila Leda v ozkem svetkv-zelenem plašču in mehkem kožuhovinastem klo-bučku na ramo Volodje Subdnskesa ifl i'aklicala možas iKapiton! Volodjo vzamem s seboi, ti pa lahko delaš, kar hoćeš.« «Kako jcinljiv prizor!« — se ie otfa-sil eden izmed izralcev. »Gospoda, po-glejte: Leda in labod!« lisrralci so sprejeli to šalo s spontanim odobravanjem, mladi advokati so mahali z rokami in nadaljevali svoje govore, ženske so se smejale in Kedrov kar ni mos:ei verjeti. da se vesela družba zdai zdai raziđe. DančiČ je stai ob strani in trdil venomer: »Nočem, nočenu ni treba življenja. ni treba obločnic. ni treba snesra. Ničesar nočem videti Dajte mi terrmo sobo. temno sobo rrri dajte . . . Pojdite % me-noj — je dejal naenkrat, ko je opazil Kedrova. — Vi nti naibolj ugajate, ker znate pažljivo poslušati in molčatL To je dobro.« In Kedrov je odsel z DančiČem. v nadi. da ostane v družbi Lede in nlene-jta moža do jutra. Molče sta Sla če« dvorisće in po stomticah v druco nad-stropje. Dančič je odprl Trata, V pred-sobi je fforela luč. in Kedrov je opazil svetlozelen Ledin plašč ter Volodjitto suknjo in čepico. Oba sta bila fe pred njima. »Kar sram me je. PrflomM*rtl ob itir* zjutraj . . .« Iz predsobe so bila vrata v jedjlni-co. kjer so se videle na mizi steklenlce in visoka vaza, polna jabolk in frrozdja, skozi druca vrata se je pa prišlo na hodnik, v koieza ozadjs ao se priprta steklena vrata. Tam sta sedela Leda in Volodia. V kabinetu je bUo temno in Kedrov fe stopil nekam kar na slepo srečo. »Sedite za mjzo!« — mu je prigo-varjal Dančič iz teme; »luči ni treba. Centu bi prižigala luč? Kadar vam postane dolgčas in se vam zazdi da je petrolej vreden več kakor pogovor z menoj, n ajde te v jedilnici petrolej in lahko pTižzete luč. Samo v druže sobe ne hođite, ker bi motili Ledo. ki se na-slaja nad življenjem. Tuđi ona je prepričana, da življenje nikakor ni tiktfvna vrednota. Leda vidi vso radost v tem. da ji je dala usoda lepo tdo. Ves dan vam lahko stoti pred ogledalom in ob-čtKhi'e svoje telo. Stanovanje je spre-menila v cvetTičnjak, kjer cveto rože in ona . . .« »Kje je Leda, kje ft zđaj Leda?« — te nrisK Kedrov. »Zakai ne T>rtde sem? Kaj naj storbn. da io spravim v to sobo? In čemu se % Votodjo tako smele?« DaočlC Jt »opet račd modrovari bres konca in kraja. Kedrov je p«. raislil ves čas na Leda. RazmiŠljal |e o tem, lud ie morio nsvsriti xvexo med ten fHoTOfcni ta topa stnsUio Ledo . » . IV. Kedrov ti Je pokrM s rakanrf obra« in stat nepremično na istem kraja. Kar se odbrk steklena vrata. Volodja Ib Lađa ste Ba po IrHHfrTT. Kedrov ie slišal njune glasove: »Nikoli več ne priđete k nam, Vo-lodja,« — je deiala Leda. »Nikoli več vas ne povablm ... A morda vas pokličem že jutri Kaj pa je? Vi plačete, ubosri fant^k. No. le hitro vzemite suknjo, zaspana sem. Rada bi vedela, če-srava je ta suknja. Koga je neki pripe-Ijal Kapiton s seboi? . . . Ćakajte . . . Poljubite me ... Dovolj. Mislite si, da je to vaš zadnji poljub.« »Kapiton!« — je zaklicala Leda s pojočmi Klasom, Kredoč skozi jedilnico v kabinet. »Zakaj sedite v temi?« Kedrov ie zakašljal in stopil Cez pra«. In naenkrat ^ra ie nekaj z vso silo sunilo v srce. za hip se rmi je stem-nilo v očeh in malo fe mantok), da se ni onesvestil. Za«ledal je Ledo v Cvi-nem kostumu. njeno ponosno dvignjeno slavo in velike, jasne oči. »A, vi ste, mecen,« — je dejala mirno in vzela iz vaze grozd. »Dančič je najbrž zaspat zakaj pa ne srreste domov? . . . Moj bo*. kako ste prepade-ni! Mar vas Kapiton ni opozoril zakaj ie v naSem stanovanju tako vroče? PomđsUte. kakšna Jtroza, drznem si ho-diti doma tako. kakor mi usaja. Zaljubljena sem v svoje telo in dovotrm rudi drugim, da ga gledajo. Oh, kak-Sna rrešnica sem!« Kedrov je sedel na stol ona pa na rob miže. Bilo je toplo m dišalo Je po Mjacintah. Kedrovu se je zdelo, da ix-vtrm toolota, tvetlobt in voojava iz prekrasnejja Ledinama telesa . Leda si je pa položila na kolena grozd. Trgala je jasredo za jasrodo in govorila s po-ioČim glasom: »Dobri, dolgočasni Dančič vam je predaval o veličini misli, o nje osvobo-jenju iz okovov logike in znanja. Pri tem je siremak zaspal. Mož je popolno-ma pozabil. da sta na svetu dva prekrasna človeka in dve prekrasni svo-bodi. Ćlovek — misel in človek — telo. In kakor se je spačila misel ko so ja gnali skozi verige prepovedi in ogra;, tako so spačila tisočletja tuđi telo. Pomnite, Kedrov, da bo samo moškl kriv. da bo Ijubezni na zemlji za vedno konec, da se izrodi v navadno poulično radovednost in preneha biti velika tajna in veliki kult. Nu, mecen. zdaj morate domov. Pa dobro zaloputnite vrata.« Leda je skočila z miže, leno se je pretegnUa in Kedrov io je zopet videl vso, od glave do nog, divno in nedo stopno, kakor sen. »Nikar ne odidite, ostanite še nekaj časa.« ie dejal v nepopisni zadregi i ti strahu, da zaviada po njenem odhodu v njegovem življenju večna tema. »Dolgčas mi je,« je dejala Leda in ga prijazno pogledala. — »Ali vam sploh more biti prijetno. če ostanem zavolio vas. ne pa zavolio sebe?« Odgovora ni čakala. Obmila. se Je in od&» fftev. 30 tSrOVENSKl NAROD* dne 14. fcbnurj* 1926, Stran 7. i ZLATOROG terpentinoTO mito f Kakovost tega nepre-f kosi;lvega mila ae da odtohtatl samo i t::* zlatom! ;7*~~' Da se vpelje Zlatorog terpeatfnovo milo, ta idealna sestava na finejšega mila z naj-boljšim terpentinom v najširše sloje prebi-valstva sa vereSa cd 1. avgnsfa 1925 ▼ vsaki Uscči komad tega mila si a ni h *a 10 fraakov, ki se Sele pri vporabi prikaže srečnemu najd teiju. Mnogo zlatnika* •• |e do seda] io Milo. Prepričajte se tud! Vi o neprek^sljivi rakovosti t« ga ^zlćtcga" m ia, katero se vporablja radi svoje mil ne n prijetne^a. osvežujočega vonia tuđi mnojro k<»t oaletno milo. Mogoče, da ste tud Vi tako srtčni, da najdete zlatnik! mmm^m-^ i^^hih -v^^b^m ^^mttr^ ^^^^m^m ^MEV^v ^mmm^^ ^M^H^p ^K.^w^^ ^V^^HVV pri nas lahko zasluži (kot postranskl ^asiužek) — najmanj 10000 Din mesećno. Sprejcniajo se gospe in gespodje. Pišite takoj. Donisi pod št. ,23-7633" na PUBUCITAS d. d. og!asn; zavod, Zagreb, Gundulićeva 11. 460 Kupim 60.309 komadov bu '.ovih in COOGO koma-ćovhrastovih iećeir.iških pragov « tSi «••««! jal h 2.60 X 0.24 - O t4 Ponudbe s ceno posameznegt komada franko vagon Postojna, Pcdbrdc, Trbii al; Rf ka na Upravo Slov. Naroda pod .Železrriški pragi 476*. Y3jmsn:fa količina 5 vagonov. | LMikuš1 ijiJSsa EsstaitnfS P' !*?FWJ ^W"V b»V*V 6s2n kov tu sointnl» km ter ftrdMjttaJi han* a (nraf* tate ■ sUin* Za napravo 2000 rr.J tramov na Pohorju (Stajc^k se fščejo Ponudbe z n.v,vđt>t zahtevane plače naj se p-^ }• \j na naslov: Frane Dsfoaoc, — Planina pri Rakeku — J. Stjepušin — Sisali — prtporuia n8$9-:e te-nfccn, ikt psrfcturt, iktlt ostale potres-ittat za sva t llazbela OtftK ------- fcsvan na pa- 2? -T rfeter fc!c»L - Cjenfci fraate Pietlln! stro]! nemškcga izdelka paeiU „Ideal" z jamstvom za nogavice, jopke, svitarje in vsakovr^tne netemne nudijo vsakomur najbo!»ms ki je jako lahak, ni po po Tebi tuđi s stanovanjem edino lepri F.Kos.Lii'3!!aia.li:'ovsiai.5 Generalni zastopnik. ai as ai ib ^h ^^ kg Din 5a- piaja oprava .ilo?. Banula" ! Xajstarejša slovenska pleskarska in iičjrska dtlavnica Ivan Bncelj, Ljubljana J»a 5ka cesta 15 ia Gtapamtste & I (CrorSča kaiarM JmpD Se pripoicča. — Iz\T5itev to^na, cene zmerne, 77-l ................MMMIIMIIM Za vsako sprejemno ceno l roda ja m klobuke, slamnike ter vse rotrtbšane za modistke. —• Minka Harvat, med stka Lub'jsn?. D.Tlmatinova ulica 10 U VlllMHimilllMHMIMIIIH Teod. Korn, Ljubljana Pollansk« casla st. 3. I O9GtM$t0B •aaai p^rm# av jbw» Nmjmm*/* Mmtm* Om J-—. «355?// /^/fe/ Zemtve, đopisovanje ter ogiast strogo trgovskega značaja, všaka beseda Din /*—. c. »^ Ma/man/ši znesek Din IO1—-. Torama fMpini iaoe stručne sile. —- Cenj. ponude t oreaftnjm do« Mtdanjih nameštenja i priposlanja piepiau^ »pri* čevd pod čnega čuvaja. — Po* nudbe pod * Invalid'440» oa. upravo «Slov. Nar.». Ptodatalka ipecerijske »troke, z več* tetoo prakso in dobrimi wipuroMH — M »prejme. Popolna oskrba v niši. — Ponudbe pod «Prodajalka 426» sa opravo «51oven» akega Naroda*. Pauk Bcem Tafenca za alaičičanko in medi* carsko obrt od 14—16 let starosti. — Starši naj se obrnejo pismeno na: Dra* gutin Rogoš, Krk, otok Krk. 455 Pćsojilo Posojilo 30.000—40.000 Din iščem za dobro kiočo trgovino; ev. se sprejme družabnik. — Ponudbe pod «Promet» oi kraj/428» na upravo •Slov. Naroda*. PlctuDi strof većji, a« iioe oa posodo za več meseoev proti dos bri plači. Evcnt- se tuđi kupi. — Donisi na upravo «SIov. Natr>da» pod pod «Stroj/471», Proda™ I Proda M pohištro raziično, dobro obran je« n<5 — ter nekaj moških oblek sa «rednjo posta* vo. — Ponudbe na upra* vo «STov. Naroda* pod •Ugodno, 439». N »prodaj po ugodni ceni nova zelena kožna klub-garnitura* Naslov pove uprava «SI. Naroda*. 443 Naprodaf nori moški Ia kasti oevlji šL 45 ia povrinik ter ženski čnti kostura in druga. — Marija Jelenić, Ljub* ljana. Stara pot l/L 3. vraU._______________447 Razttčnc mamke napredaj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod *Zn«nke/441». Ia trapistoTski sir kg Din 20.—•, radnički sir kg 15.—, Ia Grojer Tilsi* ter tir kg Din 23.—. — Dokler traja zalcga, raz« pošilja po pošti in želez* nici po povzetju — Mljo kama Laznickv, Dežaro« \ac. 43o Mosko kolo dobro ohranjeno — na» prodaj ^a 1500 Din. — Ponudbe pod *Puch/473» na upravo «SIov. Nar.** Motor-fcotač sa prikolicom marka 6. S. A* 8 HP. «Bosch» clek* trično svjetlo, u izvrsnom stanju, prodaje odmah Zvonimir Kralj, Zagreb, Kukovićeva uL br. 4. 484 2 železni postelji dobro ohranjeni ceno na* prodaj. — Ljubljana, Go* sposka ulica, 9/1. 466 Rcdka prilika! Partija novih Šivalnih strojev po zelo nizki ce* ni naprodaj, — F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cc* sta št. 4. 29/T Lepa trgovina, nad sto let obatoječa, na prometnem kraju Ljub« ljane — naprodaj z vsem blagom in opravo. — Le resnim kupcem daje in* formacije Oglasni zavod Kopitar. Ljubljana, Čopo* va 21 I1L 465 Dop/sovan/a Mladenič ki por- Ju je večje premo« ženje, želi znanja a ^im^ patieno gospodično od 18 do 22 let; na premoženje se ne orira. — Dopisi s polniro naslovom in pu možnosti s sliko, katera se takoj vrne — na upra* vo «Slov. Naroda* pod «Ljuberojivay472^. Ženitna ponudba. Fotograf u Hercegovim", 55 god. star, rim. kat. vje* "C sa vlastitom radnjom i pokućtvom traži ženid« bc djevojke ili udovice bez djece u dobi od 30. do 40. god. Slovenku, in* teligentnu, čiste prošlosti, miraz nuzgredan. Cijen ponude uz priklop. foto* grafije, koja se cventual* no franko vrača, diskre* ci;a ča scu rajamćena, na upravu «Slov. Naroda* pod «Fotograf/468». Nepremicnine Majhno posestvo aa štajerskem pri Graru, zelo lep kraj, 4 orale zemljišča, od tega SU ora» Ia gozda, ra stavbo. Ce* na 60.000 Din. — Pisme« no 9c odgovori samo, ako priložite pismu 5 Din. —• Vencel Gre gori čič, Ros* segg st. 50, p. Sv. Stefan pri Steinzu, Štajersko. ____________________434 Prodam posestvo v blizini Radovljice za ceno 150.000 Din. Hiša, hlev za osem glav živine ter gospodarsko poslop* je: vse novo in z ©peko krito. v najlepši ravnini ter obsejano; voda v hi* Si. Na željo kup-ca se do* bi ves živi in mrtvi inventar. — Ponudbe na upra* vo *Slov. Naroda» pod •Posestvo/474*. Kn/nm Aparat ^ za fotografiranje, dobro ohranien — se kupi. — >L Gabriielčič, Ljubi ja« na, Karlo\^ska cesta št. 4. _________________ 481 Razno Zasebni detektivski zavod aa Rimski cesti 9 — pne* vzame naročila v naj raz« ličnejših lascbnih sade* van. 462 Abbazia-Opatija II Pcnsion Lunaček, krasna sobe, razgled na more, sa ćelom prehranom 28 lirm dnevno po osobi. — Ma* nj* Lunaček. 469 Modna Šivilja Marija Knnelj Ljubljana, Beethovnoš va ulica 9, //. nadstr* Modroce vsakovrstne Žične vložkd, otomane, divane, klubske garniture — dobite in iz* vršuje po naročita pri* znano solidno in najce* rte je — Rut'olf Severi Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. 234/l# IRADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FMNC BAR, Ihibljana, Cankarjevo nabrtžj« Star. 5 Na stanovanje se sprejme boljSi gospodi — Naslov pove uprav«. cSlov. Naroda«. 448 Mehani&io umetno vezenie sastorov, aprila, obl«k lilaiz, na«f«ogra>Hio«9 fino belo in barvaato •f*tlaft|fj. fa^airit1««!«« MATEK A MIK^S. Ljubljana, ^ --------------- DALJiATniOVA 1» --------------- Vsled strokovnega znanja najiinejša izvrSitev in brezkonkurenčne cene. Najcenejši in čisti predtiak ženakih ročnih del v narodnih in modernih vzorcib ter lastnih ori^malih. ----------------- 478 Proda se - ** *-** - popola« xala^a trgo¥l— % — iliri« Mag— % opravo vrott v MENOID Ponudbe do 20. februarja 1926 na .Draitvo iađastriic#v !■ va otrgovMv* v Ljubljeni, Dalmatinova ul ca 7./IL, kjer se lahko vpogleda cenilni popis zaloge in oprave. LOKOMOBIU *L W*n-Lmmm do 000 HP tvorniško novi aM ffCflrralna» popravDeal • t^ori»ilMi jamstvora tuđ oa obrok« moioriinasesanlplia Oieselovi motorp bre2 kcMnpresmia motoriioa sirovo ofie KottfMtaMk« trastatfl Mlinski stroil f Traosalsiie Fo(i«jte Mit fktađiHil • PlaCIlM aJi|MVi «» Kboipietna ■ontaži NMi nson o. d. M«!aov«tli »pohaim! Isaai fllOA* ilminUriiii 200-500 sveč moči. ftrasaa btla luč. Neznatna po- raba petroleja SveJ kakor elektrika' _ JUDA« t mb: za lazsvetijavo prodajalnic, uradov, gostilvic ^ol cerkev, dvo rišć, vrtov itd. ftAIĐA*» je prikladna u najmanji« in največje nrostore. — Zahtevajte proapekte! Glavno skJadfščc za SHS ima elektrotehnična firma SVARC i drug " imm, Pimimamm ulica 1 - IStemo zanpne zastopnike — — Zahtcvajte takoj prospekte! — Potitega srca javljamo vsem sorođnikora, prijate-I?eni in znancem pietužno vest, da je naš nadvadja-bljeni soprog, brat, zet, «vak in stric, pospod Joško Kregar itadsprevodnlk dri lelesnlc« v petek, dne 12 U m. ob V28 uri zvečer nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo 14. t. m. ob 5. popoldne iz hiše Žalosti, Bohori* čeva ulica 12. . J V Ljvbljanl, 13. fehruirja 1926. Otoboko ialttloia toproga Kattnka Krmom In oslaki sorodniki. ------— _^_^^--------— 1 Vsem aorodnikom ptlateljera in znancem imznw* I njamo tužno vest, da je Vsegamogočnl poklical k sebi, I v sobo'o, 13. t m. ob */« 6 uri po dolgi mučni bolezni, I prcv deno s sv. zakramenti za umirajoče, mojo nepo- I zabno ^eno • - . ■> <■-« • -«- I fraoio Koroot u Debelaft Pogreb se vrši v nedeljo. ob 16. uri popolđne, I iz hiše žalost*, Kranjske hranilnice, k Sv. Kriiu. I Sv. maše zadušnice, se bodo darovale v cerkvi I Marijinega Oznanjenja in v St Jurjn. I Ljubljana« 13. februarja 1026. I Jate Kureat Jana« Dabalak I blagaj lični sluga, soprog. župnik v St Jurju, brat I BafSBfBiaiaiaiai^aiB*^^^^^^^^*"^^*"^^^^^^4*^^^^^^^ ^■^^^^——————— - — . . —--———— Qajr Ako potrebujete svaža ali aaba vene«, tepka aranžmaja. po£ičit" telefonsko številko 341 ------------ cvetlićarna KORSIKA = Aleksandnova oasta = Haračila se paslljajo na dam LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA *JB^ajP ajjaajjajjBHBB/sjjT BJ^p aBjajBjiaajj aj aBj^NjB^BBjr , LJUBLJANA — OUHAJSKA OESTA (v katni hiši) PODRUŽNICE: Se priporoča za vse v banćno str oko spadajoća dela BHglniia Bin 5flLOO0L0O(r- KOPCIBRH 111 Kn USU'- -- —---------------------------—-------------"--------------------------- —------- ——^—--------- ------1— PoStni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana TeL »ev. 261. 413, 502,503,504 Strmo % ^EOKBNtKI WAKOD*fciHWni»»», Stev. 36. Rane tipke ii pisan a pišate strtje tsA sbtetr sprafrjm pa Banda h tutol ftfarifri aaatija. Lud, Baraga V.UK* Selenbnrgova ulica 6 *r hule i ilir Unu' JEFTINO ZA PRODATI! nove DŽAKOV* sa ŽITARICE, slamnjače, nepromočive PONJAVE, prvoklasni MANtlLA, maloupotrebljeno 3 MCftACLCS MA&IMS za konfekrisanje džakova i 16 SlMGEft ft AOlfft StVAČIM STROJEVA za nibljenje i repa ri ran je džakova, spo dobne za krojaće, cipelare i remenare. Istodobno izdaje se u centru grada Novogasada potpuno novozidan VELIKI MABAZIM MA 2 SPRATA sa liftom i 2 kancelarijske prostorije. Sposobno za svaku industrijsku svrhu. Pobliže kod: LUOWIQ SCMOSSBERGER, MOVISAO. § 15 letno Jamstvo najpopoineji STOEWEW Si-valni stroj! s pogrezljlvim transporterjem f grabeljc); z enostavnim pretiskom je pripravljen za i topa nje, vezenje ali fivanje LUD. BARAGA UUBUMU Sclcnbursrova ul. 6, 1. 219-L Tslefoa *t. 980. i i Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani :-: prodaja ai premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tuđi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake \Tstc in vsakega izvora ter priporoča rosebno prvovrstni Ćeškoskovaški in angleški koks za li var ne in domačo uporabo, kovaški nremog, crni premog in brkete KJ*»c1/i«r* PROMETNI ZAVOD » PREMOG rf. d. riablUV • v Ljubljani, Miklošićeva cesta 15 1 K _________________________________________! - velika prvovrstna firma OPOZARJA vse spretne, izurjene in agilne zastopnike, đa se ilm nadi izredna prilika do velikega zasložka. Primerno zlasti za gospode, ki imajo dobre zveze z občinstvom. Uspeh osobito zago-tovljen, ker je odjemalec vsak. Dosedanji za-stopniki so zaslužili mesečno do Din 10.000. Ponudbe pod 9VAgilen-313M v hrvaščini ali nemščini na upravo Slov. Naroda. Naznanilo preselitve! ! 3 •- .. Ctnjenim ođfemaicem naznanfam, da $em presdll svojo podružnico iz Preier**** ul. 26 v svojo lastno kišo Preiernora ulica št 14 poUg mesarja Marčana. Priporočam se Se v nadalje V-, ^ * Parna pekama Jean Sehrep nosi Jakob Karčič I Preselitevll ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ m-^-m mm»M«mm» u_m._m _njMm«»«»«««np Po dolgoletnem vodstvu gostilne 9M starra Tiilarf«* sva se preselila v lastno hišo z znano gostilno „PRI KONJIČKU" Ambroiew trg U. 9 w Ljubljani kjer bodeva postrezala cenjenim gostom z dobro kuhinjo in prist-nimi domačimi vini po solidnih cenah. — Za h val ju je va se za doigoletno zaupanje in prosiva prijazne naklonjenosti tuđi na sedanjem mesttt. Se priporočava z vsem spoštovanjem 457 .. Ivan in Frida THplat. IPreselHevU Srajce prtataalat, k#Je ia bar- vuto, •fratalkt Tseh wrmtf peottj«, samovesnice, | iepa« r*hc+, »#f avie« ▼ rmnošh hmrrmM sa gospodo In dame, I naraomlc«, toaleta« prtrtMilM, svilene trakove, čipke In Teze-I -T ■<«•• — KizLe cese. — Velika Izbera same pri | JOSlp PetelinC-U Ljubljana I Min Priimmn sp«Bi«aika ofc to4L LM POMLADin velesejem 1926. fplatnl weinanjBi od 26. februarja do 6. marca * J raobUija, reklama, knjige, čevljl in ttsnje, tobil^ ametnlnt iUL, itd. 1 TeiMrtinJ «e»eeeJe)M od 23. febatarja do 10. marca. j elektrotehnika, železo, stroji v»eh vrst itd., itd. . I TeicaMaf vetaeeleaB od 28. februarja do 4. maica. I •■■■•■•• ■■»••»• svile od 38. februaija do 10. marca ^ ^ I ■reiplefpj ■!■■!■ - aav»^ p ep Mala a« Isiealo—i v Wiftji. J Pojasnila daje častno z*rtopstvo Sien« Ni a¥wal, I JaJHJeaa. Dunajika ! . cesta 1 b, telefon 925. . . J ftAum*li*Awt akutni in kronični, bolečine v ko" ACVnUHUem stCh# zbadanje, otrdelost tilnika* želodčne krče, glavobol, protin, ishias in nevralgijo vsake vrste ozdravi na;zanesljiveje 1 rnsM oWiž dovoljen oJ ministrstva zdravja v Beogradu. Pre- mnoga zahvalna pisma potrjujejo njegovo zdra-vilnost Originaina škatlja stane Dn 25 in se dobiva po skoro vseh lekarnah i.i drogeriah V no-tranjosti države po povzetju. Dvorska apsteKa BogojevlC. Skonlje. hiPBrsrpiffi v $!n«i. M»rrr!»"J NARODNA KNJIOARNA —^—^— Prelernova ulica it. T - Vsled odpovedi lokala globolco znižane Cene za vse pisarniške in šolske potrebščire, papir, trgovske knjige, stare letnike Ljubljanskega Zvona ter leposlovne in druge knjige. j Ugodna prilika za Sole $n knjižnice. ; Edino najboljši šivalni stroji JOSIP PETELIKC-fl Zi rodbina, obri in industrijo mamke CR1TZHER, A3LER, PH091KSL Posamani dei za vse sistemi, iflfi Lafflr, naibi!)5i 'vicarski PLET1LHI stroji i DDRIE9. Dgsditi plittlni 005011. pcnk v vezenju breiplafen, vet leina garancija. ! 4T Ljubljana Veliki hotel I mAiatilffl i kavanom * u prometnom gradu Hrvatske prodaje se povoljno. Sve pobliže upute daje Zadruga gostioničara 1 ka-vanarft o Zagreba9 Bakaćeva ulica 4, dvorište, desno. :: ROYAL MAIL UNE :: ElteLESKA PABOBRODABSKA LINIJA Pm putovtnle najvećeg motornog broda na svijetu „ASTURIAS" It.OH bruttt toMi« 12.000 brutto tonalt b Cborbonrga 26. lobroara 1926 ia JUŽNU AMERIKU •* Agenclj« u JMgoslavljli IMSKEB, Trg I. 17 — BEOGRAD. laradjordjsva 91 — UUBUfl-M. Kttodworska ctsti 26 — MB.. BEćKEREK, Kr. flleksandn 4 — SPUT, Oiokltcijaftovi obala I — BIT0U. Boulevard Aleksandra 163 — NETK0V12, hro Verajs — SARAJEVO, Srpska I prmnttna Banka — 6RUŽ. Srpska Prometna Banka LATNIKI v milu „GAZELA' Da se cenjenim odjemakem našega priznanega mila „GAZELA" oddolžimo, smo se odlofili, da jih za njihovo dolgoletno naklonjenost tuđi primemo nagradimo. Z orirom na to smo sklenfll, da borno od sedaj naprej na vsakih 1000 kosov našega mila (vseh vrst, ki ga izdelujemo) vtisnili v en kos mila po 1 zlatnik Milo .GAZELA« zavzema vsled svoje izborne kakovosti vsekakor prvo mesto med sorodnimi izdelki. Izdelano je iz najboljših surovim ki tkaninam ne Skodujejo. Daj« takoj xdo obilno peno, ki nesnago razkroji in temeljito odloS oe tkanine, tako da je moćno mencanje popolnoma odvet Ako se x naiim muom namfl»o perflo nato prekuha v vroa vodi ter temeljito spere v čisti vodi, zadobi naravnost . snežno belino m jako prijeten vonj po »vežosti. Jasno je torej, da t nagim mflom zelo mnogo priStedite pri peritu IH Idravfll. Pole8 ^9 Vam Je pa MOfoo* sreia ludi toliko naklonjena, da dobite v kupljenem kosu se 1 latnik povrhu. Zahtevajte torej pri Vaseai tafovca samo prvovrsino in pravo milo „GAZELA"