36. številka. Trst, v soboto dne 14. februvarija 1903. Tečaj XXVIII V« _ NOST" izhaja enkrat na dan. c^un nedelj in praznitov, oh 4. uri pop. — >aro< riirV zna~a : t.a v« leto ** K. za l? K. za četrt leta 6 K in za en m^sec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naroebe hrez priložene naročnine se upravniAtvo ne ozira I'o tobakarnah v Trstu se prodajajo po-amične -tevilke j-o 6 t. .3 nvč.); izven Trsta pa po 8 Teltfun številka S70. Edinost glasilo političnega društva „€5inost" za primorsko. V edinosti je moč l 'Z:-, I'. : Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo h primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se rarunajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredn štvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ni&tvo v ulici Molin piccolo št. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevali loco Trst. Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia štev. 12. 6 -=— o Socijalistični manifest. (D pis i* tržaških krogov.) Kakor je bilo že javljeno v »Edinosti«, je socijali'tič ja st-anka te dai izdala oklic z ozirom na predst >jeČe mestoe volitve, g edč katerih pripor. čjl svoj m somišljenikom — a b h t i d e d c i j o. Ta oklic je izišel kakor priloga k listu »Lavoratore«, je bil plakatiran in razdeljen v javn h lokalih, al le v — las*em jeziku ! Socijal rmi. Očitali so jim, da »> neliberaloi, da hočejo preprečiti razširjenje volilce pravice. Takrat je morsl dr. Gregorin dokazati v posebnem članku, kak<5 kriv čao je to očitanje ! A setlaj — čujte in strmite ! — pravijo oni isti eocijalisti, da je dvakrat predlagana volilna reforma dokazala vso hinavščino tržaških v 1 a d a r j e v (»tutta 1* ipocrisia dei domi natori di Tjieste«), da je bila tosra motna komedija (»lina indecorosa com-media«) in da so Lahi glasovali za volilno reformo le za to, ker so znali v naprej, da vlada iste ne odobri! Kdo se ne spominja tu lepega govora dra. Grefforina v deželnozborski seji x dne 3. julija 190^1.?! Isti socijalisti, ki so takrat obsijali opo-zicjo slovenskih zastopnikov le zato, ker mislijo ti slov. zastopniki z lastno glavo in ne z ono — drugih : isti socijalisti označajo sedaj ono volilno refjrm j za h i n a v s č i d o, za sramotno komedijo! Ali naj bi bili slovenski poslanci morda podpirali to »sramotno komedijo« ? ! A n^ samo takrat, tudi kasneje, Bkoraj na vsakem shodu, izlasti pa na velikem zborovanju v Skednju je glavni govornik dr. K vi ar odločno obsojal m protestiral proti oni hinavski volilni ref>rmi. Dokazoval je med drugim, kako krivične s> izlasti določbe o novem vol laem razreda, v katerega se hoče — po glasovi tem vzoru V. kurije — stlačiti dosedanje nevohlca in tudi vse tiste, ki imajo že volilu j pravico v drugih ra/.redib, tak<5, da bi ti poslednji imeli ue samo dvojuo volilno pravico, temveč tudi priliko za majoriziranje delavskih volilcev v edinem razredu, ki bi bil delavcem ua razpolaganje!! Manifest kliče sedaj v boj za volilno pfavico, a povodom razprave o volilni reformi niso sccijalisti storili č.sto nič, da bi se vzbudilo zanimanje mej šnšimi masimi. On;, ni so Bkupno z liberalci saJicali shod za laško univerz), za protest proti »Sole«-ju, nisj do sed}*j niti enkrat javno nastopili proti oni »hinavščini« in »sramotni komedij'« ! Kako hočejo potem izvojevati širšo volilno pravico?! To je res nerazumljivo tem bolj, ko za prihodnje volitve priporočajo — abstinencijo ! ! Mi znamo predobro, da o sedanjem zastarelem in krivičnem voliluem redu nimajo socijalisti nikacega upanja do zmage. Ali tudi to ne opravičuje še sklepi, daje vreči orožje od sebe. Ako je socijalistiatom res do tega, da Bi priborijo razširjeno volilno pravico, morali bi podpirati tisto stranko, ki je najširšo volilno pravico zapisala na svojo zastavo in ki je dokazala vsa ki k rat, da se zna za tako pra- PODLISTEK. 3:» Na rojstni zemlji. &pife&l Ksaver-Šandor-Gj&lskl; prevel M. C. XIII. Vse je šumelo in vrvelo ol človeškega dela in veselosti. In na okoli po vseh dresih njivah je bilo tisto delavno življenje, ist > gibanje, ista delavnost. Od vasi in selišč na vsakem potu videti je bilo kmetice s košarami na glavi, kakor so se urno pomikale proti njivam, noseče delavcem kosila. Taka trgatev turščice je pravo slavje zagorskemu kmetu. Ako se tudi ves čas slabo hrani, na dan trganja mora gospodinja pripraviti čim bolje kosile. Trgači niso le delavc', ampak gostje, ki iz ljubezni, prijateljstva in medsebojne pripomoči prihajajo na delo — pak jih treba pogostiti. Osobito treba na gjsposki njivi, ki se obleluje iz tretjine in kjer mora biti delo čim prej opravljeno. Go-p>dinje mož, ki so delali na Verini njivi, došle bo prilično vse ob istem času z jedjo. Vsaka stranka je na trati pod jo bo m' šume prired.la svoje posebno mesto. Okoli po travi razložene p >sode bo poseli možje, doeim so se ženske, sosebno deklice, nekoliko ob 1 ' strani postavile v krog in čakale svojega deleža. V tem Be je tudi Vera pokazala ia- njive. Prešla je isto vso in bila je povsodi. Pri jedni stranki je imela vzroka, da je bila ne zadovoljna. Opazila je bila namreč, da so delavci puščali na steblih toliko sadu, in ni bilo dvoma, v kateri namen je bilo storjeno to. Ni jej bilo radi škode — ali bolel jo je greh. Ako bi jo bili prosili, rada bi jim bila toliko dala. In ona se je namesto krivca sramovala grtha : ni mogla, da bi ga p3zvala na odgovor — na skrivnem je dala po tre tretjem človeku pobrati turšČico, pa jo ostavila. »Naj jim bo — ali vedo naj, da sem jim prišla na sled« — je rekla Bama sebi. — Torei ste me vendar čakali ! — Prav ljubo mi je. Pa veste kaj ? Vi b »ste moj gost. Naročila Bem, da mi semkaj prinesejo jelo, imela bom posla tu do zvečer. Vsprej-mete ? — Res je sicer, da moja mati ne bo vico tudi nr žato in nevstrašeno boriti. A t o j e v Trstu dosedaj edino le slovanska stranka. Mi se eeveda ne vdajamo nikakim ilu zijam. Mi znamo, da vodstvo socialistične stranke (vkljub vedno zatrjevanemu internacionalizmu) stoji v tem oziru na popolnoma Iaiko-narodncm, da, šovinističnem stališču. A mi niti ne prosimo za to podporo, ker ee znamo tudi sami boriti za svoje pravico in za politični in socijalni napredek VBeh zatiranih slojev, brez razlike narodnosti. Tisti naši ljudjč pa, ki še vedno mislijo na možnost skupnega delovanja s socijalisti, menda »previdijo sedaj, da bi nas taka skupna akcija dovela do abstinencije in po tej do politične — s m r t i ! To pa bi bilo brezpametno. Mi smo še mlad, sicer mal ali čvrst narod, katerega, kakor dela velike slovanske družine, čaka lepša in sreč nejša bodočnost. Poetični pregled. V Trstu, 14. februvarija 1903. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — Kakor je včeraj na kratko sporočila brzojavna vest z Dunaja, pričela je poslanska zbornica generalno razpravo o noveli k tiskovnemu zakonu. Razprava se je vršila ob splošnem nezanimaDju v zborDici. Priglašeaih je bilo mnogo govornikov, a večina njih ni bilo prisotnih, ko je prišla vrsta na-nje, vsled česar so izgubili pravico do besede. Prvi je govoril mlad*, češki posl. Ryba, ki je kritiziral zakonski načrt in izjavil, da je v predloženi obliki nevsprejemljiv. Pobijal je posebno določbo, vsled katere bi se tožbe radi razžaljenja časti potom tiska odtegnile kompetenci porotnih sodišč. Tudi določila glede svobodne razprodaje časopisov da so preveč komplicirana. Zahteval je znižanje poštnine za časopise. Zaključuj^ svoj govor je izjavil, da bi bil najboljši tiskovni zakon tisti, ki bi sestajal iz enega samega paragrafa, kateri bi določal: tisk je svoboden. Posl. Sylvester je meoil, da novi tiskovni zakon kljubu njegovim pogreškom nudi tisku mnogo ugodnofct;. Posl. J a w o r s k i je predlagal, naj se tiskovni odsek pomnoži od 37 na 48 členov. Ta predlog je bil vsprejet. Posl. C h o c je predlagal, naj bodo seje odseka za spremembo zborničnega poslovnika javne in je zahteval, da se naznani razmerje glasov. Ko je predsednik naznanil, da je bil Chocov predlog vsprejet, vprašal je predla-galea, da li vstraja pri svoji zahtevi glede objave razmerja glasov. Choe je odgovoril, da vstraja, na kar je predsednik moral na svojo žalost naznanit1, da ni navzočega no zadovoljna z menoj, ako ne poj de m domov — ali ostajam. — Pa vidite, ne boste dolgo čakali. Francek že prinaša obed. Mal, v rašči zaostal dečko, k temu še šepav na levo nogo, se je vlekel počasi navzgor s košaro na ramah. Pred kakimi dvanajstimi let zapustila ga je mati — služkinja pri Albaničevih — kakor dete, ki je še le shodilo. Albaničevi, dobri ljudje, so ga obdržali pri sebi, iz prvega iz usmiljenja, potem iz navade in dobrote. Nekaj časa so mislili, da ga dado v šolo in da ga odgoje za svečenika ; videči v njem kakega škofa ali učenjaka, ki 6e bo vsikdar hvaležno spominjal neznatnega vlastelina, dobrotnika svojega — no premoženjsko stanje jim ni dopuščalo, da bi izveli to. Pa tudi mali Francek se je raje vlačil po hiši in gospodarstvu, nego bi se učil iz knjige, katero mu je silila gobica Blanša in potem Vera. Tako je nazadnje ostal v dvoru kakor sluga biez pravega določenga opravila. Postavljali so ga srn in tja. — A, kaj so tebe siromaka poslati — je vprašala Vera dečka z usmiljenj, m, videča, ben^ga tajuika, kar je v vBej zbornici prov-zročilo veliko veselost. — Choc je potem izjavil, da vsled tega odstopa od svoje zahteve. Prihodnja seja bo v torek. O položaju. Naša zbornica se bavi sedaj z jako važno *t^arjo in res nujno potrebno reformo. Naš tiskovni zakon je res že pravi anakronizem, ki nikakor ne spada v okvir svobodne in moderne države. Neizogiben pogoj za tako države je svoboda v izražanju svojega mnenja. Sredstvo za to je ravno časopisje. To pa je ravno utienjeno v razne okove določil iz p>rejšnjih dob nekon-stitucijonelnega življenja. Nikdo ne trd', da vladna predloga za refjrmo tiskovnega zakona donaša marsikatero zb Ijsanje in odpravlja mnogokatero ostrino, ki je bi'a na škodo svobodnemu izražanju svojega mnenja. Vfndar pa ga menda ni, ki bi hotel vsprejeti vso predlogo tako kakoršna je. Ali še enkrat bodi povdarjeno, da je za razvoj političnega življenja velevažao to prašanje, s katerim se bavi sedaj naša zbornica in da mora sleherni prijatelj razvoja političnt-ga in sploh javnega življenja v svobodnostni smeri le želeti, da bi stranke v zbornici brez razlike z večo ljubeznijo in lojalnim namenom za čim večo svoborlo tiska sodelovale na tej razpravi. Za tiskovnim zakonom pride na vrsto drugo čitanje vojne predloge. Šanse za to predlogo v plenumu zbornice so se že zbolj-šaljšale v toliko, ker so baje krščanski socijalisti, ki so v odseku glasovali proti, pripravljeni v zbornici glasovati za, ako jim vojni minister obljubi, da bo uvaže\ al nekatere njihove zahteve. Takoj za vojno predlogo pri.le na vrsto prvo čitanje proračuna. Ali tu bi se mogla stvar nekoliko zapletati, ker hočejo Mladočehi baje zahtevati, da s? prej razpravljajo nekateri njihovi nujni predlogi, v čemer vidi »Neue Freie Presse« že recidivo obstrukcije. Kar se dostaje preosnove prslovnika zbornice, hoče praška »Politik« vedeti, da hočejo stranke piejšnje desnice in žnjimitudi krščanski socijalisti odločno varovati v odseku načelo, da je po reformi preprečati v b a k o obstrukcijo in varovati popolno enakopravnost vseh narodnosti, to je : zabraniti, da bi katera narodno močneja skupina mogla določila poslovnega redi izrabljati s=ibi v prilog. Kralj Aleksander Srbski cesarju Franu Josipu I. Kralj Aleksander je do-poslal cesarju Franu Josipu iz Zemuna nastopno brzojavko na francozkem jeziku : »Njegovemu veličanstvu cesarju in kralju Frat u Josipu v Budimpešti. V hipu, ko zapuščava tla Avstro ogerake, se zahvaljujeva jaz in kraljica, jako ganjena po srčnem vsprejemu, ki sva ga bila deležna cd strani kako se težko vspeoja se svojo šepavo nogo, katero si je laosko leto zlomil pri pobiraoju orthov. — Nikdo drugi ni hotel iti — je odgovoril dobrodušno in brez sledi kake nevolje. Hodil je rad na polje. Vera se je lotila takoj, da priredi mesto za obed. Izbrala je malo vzvišeno mestece, odkjer je bil razgled na vse polje in daleč tja čez livade v ravnini. Prt je razgrnila po ledini, na me?to stolov je dala prinesti dva snopa turšČevja, in potem je postavila krožnike. Lev jo je moral opazovati neprestano. Ljubkost pridne gospodinje, nedolžnost deklice z dežele, radost radi te nenavadne prilike, in končno očarajoča lepota telesa, ki se je ova-jala ob vst.ki kretnji, ob vsakem pregibu, ob dražeotnem stopanju sem in tja — vse ga je očaralo in napolnjevalo mu dušo sladkim čistim užitkom. In Vera se je spustila na snop porednim nasmehom v licu ter je pozvala Leva. naj Bede poleg nje. (Pride še.) in v imeau Vašega Veličanstva povcdom najinega obiska na groba našega preljublje-nega očeta v Krusedolu«. Tržaške vesti. Dogodki t Kiemanjib. Predvčeraj- šnj m smo priobčili odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru — doposlan mnogim občanom — v katerem jim ta cblast naznanja, da njihova »izjava odstopa nima nobene pravne mre «, ker da je bila oddana »v nenormalnem dušnem in čutetvenem stanu« in ker ne p ;znajo »razlike med rimsko katoliško cerkvijo in grško katoliškim obredom*. Kd r vsaj nekoliko pozna zakone, ve, kaj je izrečeno z b^eelami »nenormalno duševno in čutstveno stanje«. Pod tem u tisom stoji tad; c. kr. okr. glavarstvo, kajti večini R c-manicev je izdalo nastopni odlok : N.o 13*9. »C. kr. okrajno glavarstvo Koper dne 9. feb. 11H)3. G Andrej Kuret pok. Andreja v R omanjih bšt. 16. C. kr. okrajno glavarstvo ne more sprejeti Vaše protokolarične irjave od 27. janu-varja t L zadevajoče Vaš izstop iz katoliške cerkve pri istočasnim pristopom v grško vztočno cefcev v zmislu odstavka 6 zakona od 25. m^ja ls68. drž. zakona št. 49 ker ste z ulogo od 2. avgusta 1900 prijavili Vaš izstop iz r msko-katoliške cekve in pristop v grsko-katotiško cerkev in ker niste do sedaj odtegnili to u log o. < »menjena Vapa izjava od 27. janu-varja t. L nima torej n »bene pravne moči. To velja tudi za enako izjavo oddano od Vaše unukinje Josi p: ne Kuret. Prod tej raz-odbi Vam je prosto uložiti utok na c. kr. namestništvo v Trstu potjm tega ces. kr. okrajnega glavarstva v teku 14 dnij po dnevu uročitve. C. ki. namestništveni svetnik Schcffenhauer.« I* tjea druzega odloka slavnega c. kr. okra nega glavarstva v Kopru je razvidno torej, da ta oblast smatra sedaj kar naenkrat prestop Ricmanj cev v unijo — veljavnim! In ta jo peče. Kakor novinarjem nam je dolžnost kon statrati. di e ricmanjsko vprašanje prestopilo meje i kalnega in provincijalnega pomena in da Riemaojci — kakor je razvidno iz glasov, ki jih navajamo v tem iistu — uživajo simpatije \>ega nezavisno mislečega slovenskega in slovanskega sveta. Ta javnost zahteva od go*p<>dov poslancev, da v parlamentu pozo-vejo na red postopanje primorskih oblasti ter da si v svojem nast« p u zagotovijo tudi pomoČ druzih slovansko strank v ta namen, da bo v avstrijski državi narodu slovenskemu in hrvatskemu, ko že nima druge svobode — zavarovana vsaj svoboda vesti ! l»ospod Vrh naj se potolaži! G>vorč o prihodnjih mestnih volitvah ee Vrbov »ceno pr:po znanje. Mož je slednjič pripoznal nekaj, kar neprestano trdimo mi, a kar trdovratno p > tajujejo in pred čemer si avstrijska diplomacija trdovratno maši ušesa. Nameni društva »Dante Alighieri« so — je menil — z ene strani idealni, z druge pa praktični. Isto brani italijanski jezik in italijansko kulturo v deželah izven kraljevstva, ob enem pa hoče povspeševati industrija! no produkcijo in italijansko trgovino. V tem pogledu spopolnjuje društvo delovanje italijanske vlade. Po takem gre tu za društvo, ki je — to po lastne besede profesurja Mazzonija — političnega značaja! To pr poznanje smo hoteli enkrat čuti. To treba debelo zabeležiti ad perpetuam me-moriam, — za vse slučaje, ko se bi zopet hotelo — drugače trditi. Veljave tega pr. poznanja ne manjša v naših očeh čisto nič okolnost, da je pr< f. Mazzoni k temu pripozna-nju pridodal nekoliko — frazeologije, češ: društvo more nastopati » povzdigne ai m čelom, ker ni ustanovljeno, da bi kršdo interese druzih ter se bori samo v obrambo in varstvo poštenih Darodnih interesov. No, dobri in «delikatai« profesor in poet je takoj na to poskrbel sam, da ne bo nikdo v dvomu, kako eo ti »pošteni interesi«. Nadaljevaje svoj govor se je namreč čudil, da si to društvo se ni pridobilo v Italiji tistega uvaževanja, ki ga zaslužuje, ia je rekel potem: »Za Trentin, Trst in Istro se bori »Lega Nazionale«, in če sledi sklepu, da se ne odpove ni pediterena, se godi to, ker ne zastopa le želje, ampak tolmači esencijalne pogoje življenja tistih naših bratov«. Pr< f. Maszoni je povdarjal, da je že v imenu »Dante Alighieri« izražen program društva in je zaključil z nastopno eodbo r o Danteju : »Ni ga bilo nikoli, ki bi b i imel viši in vzv šeneji koncept o italijanstvu, vzvišen nad vse rspidoo prehodne f>rme tiste politike na kratke roke, katere ni smeti zamenjati z resnično politiko....!« Tu imamo torej črno na belem pri poznanje, da je društvo Dante Alighieri eminentno politično društvo! A ker | je prt f. Maszoni konstatiral, da je društvo »Lega Nazionale« po svojih namenih sotrud-nik d ruš: v a »Dante Alighieri«, ni možen noben drugi logični zaključek, nego da je t^di društvo »L*ga Nazionale« v svojih na-| menih strogo politiČn > društvo. Končno bodi še zabeleženo, da je profesor Mazzoni tekom svojega govora tudi sosijalistom nadeval nalogo, delati na to, da se »v naših emigrantih ohrani ljubezen do matere zemlje, iz katere ae bo mogla po potrebi povspeševati širša ljubezen zdru-; ženili domovin«. Obletnica februvarskih dogodkov. Danes je m:nolo eno leto, odkar so se v našem met-t'i dogcdili oni žalostni dogodki, ki so v dno duši potresli vse prebivalstvo ia katerim je sledilo obsedno stanje. Kakor smo sporočili ž« včeraj, priredi tržaško delavstvo jutri sprevod na pokopališče, da tako proslavi spomin onih, ki no padli o lanskih nemirih dne 14. in 15. februvarja. Uverjeni smo, da prireditelji tega sprevoda urede in poskrbe tako, da se bo vse i viš lo v najlepšem redu ter da na bo treba obžalovali kakih nesreč. Čitateljem bo gotovo ustreženo, ako ob tej priliki navedemo imena onih, ki so bili ubiti na nemirih pred letom dni, oziroma, ki so umrli v boloišnici na dobljenih ranah, in ti so : Guerrino Gioseffi iz Červinjana, bil je poročen in dovršil 24. leto ; Josip Placer iz Lokve, poročen in je imel 55 let; Herman Vidjak iz Tr*ta je bil star 13 let; Josip Magris iz Vidma, je bil star 20 let; Mario Maver-Grego iz Trsta, star 20 let ; Anton Mrak iz Zgonika, je bil zaročen in se je imel v kratkem poročiti, bd je star 26 let. R»zun teh, ki so umrli vsled ran, prizadetih jim od vojakov, je bil ubit tudi redar Jakob Michelus, bi je b i v ulici Stizione ustreljen od neznane roke. Nadalje so bili takrat težko ranjeni sledeči : 45 letni mesar Artur Luzzatto iz Trsta; voznik Svetko Ličen iz Trsta, 30-letni postni uradnik Fran Fitzko iz Trsta, Jakob Lanza iz Trsta, trgovec Viktor Luzzatto iz Trsta, Fran Gropajc, Giocondo Capriuli, Anton Fon, Ivana Ferri, Ivan Jež, Martin Marčinko in dijak Ivan Skok. Rizven teh je bilo mnogo drugih lahko ranjenih. Sedaj Yas imamo ! Pišejo nam : Od izvestnih strani se po meBtu širi vest, češ, da ste se vi pri »Edinosti« zvezali s— Cam-berjem ! Mi nismo mogli kar tako na lahko verjeti tem g >voricam, da-si je bilo slučajev, ko emo čitali v »Sole« marsikaj, kar je bilo prej v »Edinosti« in tudi v »Edinosti« marsikaj, kar je bilo v »II Sole«. Vkljub vsem tem slučajem, kakor rečeno, nismo mogli verjeti v kako tako zvezo in (seveda) da tudi sedaj ne verujemo ! Zasačili pa smo Vas v neki drugi, še manje častni zvezi — s »Piccoloin« ! ! Nikdo drug, nego »P-ccolo« je, ki prinaša vse Vaše, bolj važne novosti iz Ricmanj! Zato menimo, da ste se vi Jpn »Edinosti* zvezali s »Piccolo« vimi Izaki in Jaj telesi ! ! Prosimo, mislite logično ! Ćd sličnost kake ve-t? v »Edinosti« in »Sole« dokazuje zvezo med Vami in Camberjem, pitem ho tudi posnetki v »P ccolu« iz »Edinosti« dosaz Vaših zvez s Ćifuti na trgu Go don . Če velja prvo, mora veljati tudi drugo! ! Z laj pa že vidimo, da ste pri »Edinosti> sami vragi, ko ee hkratu vtždte s C-imberjem in »Piccolom« ! Sedaj Vas pa imamo ! (Pojte no pojte ! Jaz vem bilje to ! »Edinost« je zvezana s — Slovenci ! Će s> jo p* začeli citati ti in oni, je dokaz, da ni ravno tako »od muh«. Muhasti stavec). »II libero edifieare«. Vsa znamenja kažejo, da je v javnem življenju tržaškem v prvih začetkih neka evolucija, neka sprememba, kakor da hoče to ž vljenje stopiti iz stare šablone! Kakor da je v tem najivnem prebivalstvu vendar začelo nekaj svitati, da to javno življeuje, kakor je bilo do sedaj, ne povspešnje vseobČe javne blaginje, da to vendar ne gre, da bi se javno življenje dajalo voditi le od enega samega nizkega motiva ! In še v takem velikem mestu s svetovno trgovino, čegsr interesi zahtevajo, da ima privlačno s lo do vseh, naj bi bila javnemu življenju — kakor je bila do sedaj faktično — jedna jedina misel, nizka misel, ki je identična z grdim instinktom — sovra-žtva ! Kakor da se je temu ljudstvu, ki se je doslej sltpo pokcnlo vsak', pa bedi še tako bedat-ti paroli, zičelo nekaj svitati, da samo in golo sovražtvo do la&tnih, drugorodnih sodeželariov vendar ne more edino dajati vsebine vsemu javnemu življenju v mestu, kakoršao je Trst! In če jo, da je to življenje — zastrupljeno ! V zrniilu tega spoznanja — razna znamenja kažejo na to — se pripravlja evolucija. Tako znamenje je okolnost, da nam nastajajo novi I sti kakor gobe po dežju, vsaki h kako varijanto v programu. Seveds s > vsa ta podjetja večinoma le enodnevni pojavi. Prihajajo in — izginjajo. Ali simptom je v tem. Ene porsja želja po evoluciji — drugi jo hočejo odvračat«, ker so jih ustvarili oni, ki bi ho teli konzervirati staro zio. Ti zadnji dnevi so nam prinesli zopet nov pojav na polju ti žiške žurnalistitce. Pod gori navedenim naslovom je začel izhajati nov list, ki boče biti političen, literarno so-cijalen tednik. Politične smeri mu ni težko pogoditi, ak<> povemo, da izhaja vsako soboto ob — 18. uri ! Kdor je bil kedaj v — Italiji, ta ve, kolika je pri tem listu : ura bita! »Svobodno« hoče ta list »vzgajati in boljšati«, kakor bedo kazali : kazalci na uri Italije!! No, nadejamo se — pa naj že ta ura prehiteva ali zaostaja, kakor jej drago —, da vendar pride čas, ko bo v našem Trstu l x'a prava ura pravega spoznanja ! Razprava Spadoni proti Camberju. Dane-« ne je mela vrniti razprava vsle 1 tožbe dra. Sj»«d • -j* pro'i R bardu Camberju radi žaljeni* č sti potom tiska, in sicer vsled razsodbe ■ ajvišega sodišča, ki je razveljavilo razsodbo tuk>Jšnjega porotnega sodišča, s katero je bil Cimber obsojen. Današnja razprava ee je morala odložit', ker je Lranitelj Camberjev, dr. Coiurri, obolel. »Škrat«. Danes zjutraj je izšel humo ristično-satirični tedn k »Škrat«, ki prinaša zanimivo gradivo in mnogo slik. »$l*rat« izhaja v Trstu vsako soboto in ae i ro taja po 10 stot. izvod. Naročnina za vse lito C) K. Neveijetno! Pegaza je osedlal zopst enkrat naš divni tx Franci in spesnil, zbujen vsled plesnega klici našega čilega »Sokola« ob priliki njegove velike, kubičao misivne, teatralne maskerade, ki zagleda luč noči 22. dan v tej berezljajočej luni, ob 10. uri zvečer, v vsem Slovencem znanem Goldoni-Armonia, te le šepave klice : Tržaški Sokol! Zdravo! Zadel si res »ta pravo«, Da si gledišče vzel. Naj polno bo povsod i, Na ples Slovenca vodi Saj ni še — osivel ! ! Spet žile vsi napnimo. Sokolu se zroSimo, Naj vživa nam srce! Kaj njemu upat smemo. Plesalci dobro vemo, — A postu kaj — kdo ve? Ne »šparajmo« denarja! Življenja tega zarja Na maskeradi tli ; Ko maskerada mine Vsak dan nam bolečine Po njej kes — oživi ! ! Velika pustna veselica, katero priredi vrlo pevsko društvo »Adrija« v nedeljo dne 22. februvarja t. 1. v barkovljansketn »Na rodnem d mu«, obeta krasen užitek toliko v umetnišktrn, kolikor v zabavnem delu. Za dan?s nam je le omeniti, da so na obširnem vsporedu petje, vojaška godba, krasna burka v enem dejanju in ples. I^atanjČni program priobčimo pr hodnji teden. Opozarjamo že danes slavno občinstvo na to veselico pevskega društva »Adrija«, katera ie zadnja v letošnji predpustni eezoni, da se iste mnogoštevilno udeleži. Plesni odsek »Trž. poclp. in bralnega društva« priredi jutri dne 15. t. m. plesni vecček v gostilni pod društvom : »Trattoria alla Stadion«. Začetsk ob 9. uri zvečer. K plesu bo sv ral društveni kvartet. Ples bo vodil g. Ivan Uraek. Vstopnina za možke 80 stot., za ženske 40 stot. — Na obilno udeležb? vabi odsek. Plesni venček veseličnega odseka »Trgovskega izobraževalnega društva« bo jutri v nedeljo v prostorih »Slovanske Čitalnice«, ulica S. Francesco 2, I. u. Priredi ss tudi kotiljon. Vstop je dovoljen tu li kostimiranim miškam. Vstopnina za čUne in d*m3 60 st., za nečlene K 1*20. Začetek ob 7. uri. Na mnogoštevilno udeležbo vabi odsek. — Sijajen koncert »Dalmatinskega skupa«. — To društvo priredi dne 2U. t. m. v redutoi dvorani gledališči »Polite-a m a R o s s e t t i« sijajen konet rt s plesom. Na koncertu bo sviral popoln orkester peš-polka št. 97. pod oeebaim vodstvom kapelnika Teply a in bo sodeloval med drugimi tudi g. Ernest vitez Cammarotta, eperni tenor narodnega gledališča in profesor pevanja na glasbeoem zavodu v Zagrebu. — Svirtla se bodo oziroma pevala dela slavnih mojstrov Smetana, Čajkovskega, L, sinskega, Zijca in Parme. Končno se bodo igrali oziroma pevali poedini fragmenti iz nove opere »Petar Svačić«, Josipa Mand'ća, i a t >: a) preludij, igra orkester, b) prolog, peva ob spremljevanju (rk'Stra g. tir. F. Cerne; c) nestopna pesem Svačiceva ('■anje), peva ob spremljevanju orktstra g. vitez Canom^r. tta ; d) indukcija kronanja, igra orkester; e) prizor I. dejanja II. (prvi del) poje ob spremljevanju orkestra g. dr. M. Ćerne; f) finale opere, t. j. mrtvaška pesem; mrtvaško pesem igra orkester, oprontna pesem, peva ob spremljevanju orkestra E. vitez Cammarotta. Zabava je namenjena členom »Dalm. skupa« in pozvanim gostom. Vstopnine ae ne plača. Kdor ni člen, naj se obrne do t jnika »Dalm. skupa« ! Gospoda, ne zabite, kaj je imelo biti danes zvečer v »Čitalnici«, a bo danes osem dni! Kostimni ples bo nekaj krasnega, zato skrle prirediteljce, naše gospe in gosp ce. — Priporočamo že sedaj, naj nikdo ne žabi, da bo dne 21. t. m., t o j e prihodnje sobote kostimirani p!e3 ttžaških gospa! Ženski podružniei sv. Cirila in Metodi ja s> darovali krokarji za dobjeno stavo 2 K in 10 švicarskih stotink ! Darovi »Trgovsko izobraževalnemu društvu« o priliki plesa dne 31. jan. : G .spod Vinko Majdič Kranj 20 K, g. g. Iv. Jebačin Ljubljana 10 K. A. Tsohinkel zet Ljubljana 10 K, g. Josip Bole Reka 5 K, g. Innocente Makso Reka 4 K, gospod Josip Babnik 2 K, »Barkovljan« 4 K, gosp. Iv. Prelog Tst 10 K in Peter Gabrilovifi Pttrinja 5 K in tovarna Hinka Franck sinovi 10 K. NajsrČneja zahvala vsem darovalcem ! Kli?emo : Bog Vas živi ! in daj si mnogo posnemovalcev, kateri umejo našo potrebo in korist ns šega društva v Trstu ! Posebno se zahvaljujemo slav. uredništvu »Kdinosti«, katero ie brezplačno obljav-ljalo naša vabila, slava ma predsedništvoma društva »Edinost« in »Slovanske (Stalnice«, kateri sti bili oficijelno zastopani, nadalje plesovodju g. Iv. 1'meku in sploh vsem onim, ki so na Kateri koli Dačin pomogli na našem plesu. Predsedn štvo. .Javna za h vala. Podpisana društva, oziroma otrfš-ci vrtec, izrekajo slavnemu »Obrt n jskemu, k >nsumnemdo3- To društvo posnemajo naj tudi druga nost. Iz'a^ti narodni mlfde-iči iz okolice se gospodarska in neumna društva. j oglašajo že sedaj z cavdušenjem. Društvo Vremenski vernik Včeraj toplomer I zagotovljenega zbornega izvežbanega ob 7. ziutraj 3 '», ob L>. uri p.poludne >ace!n ka v osebi graščaka Sušnika, ki je bd 7 5 C. — Tla-c j-ner ob 7. ar. zjutraj 112 4. že na Kranjskem mnogo let načelnik gasil-— Dane« plima ob 10*1 predp. io ob 10-50 , cav- &aa bo društvo potrjeno, nastopi: v pop.; o^eka ob 4 35 predpolu ine in ob 4 30 P°mo* v*m sosedom, v razvedrilo sebi in v , , 1 glavo narodu ! popoludDe. i . j j ie »Lastni dom« v Celja. Prejeli smo i>>• t>r»ibe V p.ael.,1n© lb. ... ... , T r , , ročilo in računski zaključek zadruge »Ltastai feb. ob lt». ar; pradpolada« >►« f>oslo vs»« i . dom«. Jo velevazoo pi četje, na katerem ;ina aar^i -e tet. fer. ofciajMg* me o> največje zasluge vsikdar in povsodi neumorno ki se ima zasnovati. Generali pa bo soglasno ^ odklonili. Ali ne zato, ker ne bi hoteli z vlado skupno delovati, ampak zato, kar po načinu, po katerom se ima osnovati to sve-tovalstvo, ne bo moglo isto služiti v blaginjo dežele. Ustaja t Maroku. MADRID 13. (B.) Iz Melile javljajo, j da se je pretendentu posrečilo priti v glavno mesto Fez, kjer se je mudil nekoliko ur. — Naslednjega dne je prišlo do bitke. Čete sultanove sultanove so bile tepene in so se morale umakniti v Fez, izgubivše več topov. Pretendent se nahaja sedaj samo štiri ure od mesta. Nesreča na železnici. JEKATERINOSLAV 13. (P.) V bližini pos'a e Zlatoust je o?ebni vlak skočil iz j tira, vsled česar so štirje vozovi padli Črez nasip. Strojevodja in dva potnika so ubiti. Eden sprevodnikov in 30 potnikov je težko, 15 ! pa lfchko ranjenih. Akcija proti Venezueli. \VASHINGTON 13. (B.) Trije zapisn ki v poravnavo venezuelskega »-pora so l> li nocoj podpisani. | Nov šolski nadzornik. k0jo sem več let vodil, prešla v mojo DUNAJ 14. (B) »Wien«-r Zeitung« pri- popolno last. občuje: Ministfr za nauk in brg častje je Prodajalnica je dobro založena z imenoval nadučitelja deške ljudske šole v vedno zvežim in raznovrstnim blagom. Poreču, ravnatelja Parent;na, začasnim okraj- Prodajam testenine 1Z tOVame Zilider- nim šoUkim nadzornikom za italijanske šole v §jq ^ Vćll&lČiČ v II. Bistrici, Ciril šolskem okraju Koper Voiosko. Metodovo kavino primes in Ciril Smrt nadvojvodinje Elizabete. todovo Sladno kavo kakor tudi narodne DUNAJ 14. (B) Nadvojvodinja Hl'iza- UŽigaliCe. beta je unarla danes zjutraj ob 5x/3 uri. | Nadejam se, da me bode slavno ob-Nadvojvodmja je bila d) zadnjega trenotka einstvo blagovolilo tudi za naprej popri polni zavesti. čašeati z obilnimi obiski, beleži udaui DUNAJ 14. (B) Ridi smrti nadvojvo- Naznanilo in priporočilo. Častim si naznanjati slavnemu občinstvu da je p (lajata jestm v »lici !e ko jim je Ralli zatrjeval, da je siromak. smo že navajeni temu, da se v iBtri ne godi | _ jof kar je samo ob sebi umevno, da je torej dinje E i za h e te pretrže cesar svoje bivanje v Budimpešti in pride n« Dunnj, da ukrene disj'ozicje z i pogreb. Kraljica mati Spanjska dospe nocoi na Dunaj. Patrijarh Ormanlan pred sultanom. CARIGRAD 13. (B) Gr*>g>rijansko-ar-mfn3ki patrijarh Ormaaian je bil danes v avdijenci pred sultanom. Poslednji je izrekel ' svoje obža'ovanje na atentatu. Patrijarh je I povdarjal udanoit armen.-kega naruda in je — prosil za izvedenje še ne izvedenih sultanovih ukazov. Sultan je obljul i i, da jutri da velikemu ve«iru potrel»ne uka<;e. Josip Iiuin. lAliiiii Ealpiii nasl. Fr. Hitty TRST.-ni. Barriera vecchia 13-TRST. --- Izdajatelj in odgovorni urednik FR\N GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. V slovo. Ker mi o svojem odhodu ni možno posloviti se osebno od svojih znancev, jim klicem tem potom prisrčen : z Bogom ! Ignacij Kožlin. (d 2 lllikiiilir Levi Miizi S št % Zaloga snovij za moške iz tu in inozemskih tovarn. Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo. Izbor drobnarij. Sprejema, naročbe za obleke po meri. \ » l > I ) Prva s^T^šjd tovarna jtohtft«-* t m*i. wreU r H S T RHA! I «1* TOVAKHA* Vša Via Uatita&«« zalogi/ Piazza Bs«f»i> -r 2 (šolsko pouit i' «} la Vi« RIlMrga *t. T&lafoa it. 670. --- Vrb°/o» na p<> »VsVo- Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Fofttno hranilniČni račun 816.004. i ♦ i ♦ i GOCCCOCOCOOCOOOO § PODJETJE ZIMOLO - TRST o 1 ............. ° O o o 8 O g Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pinam«: C'or*o 41 Telefon fct. 141 Zaloga: vi. Ktituto K> Telofon št. 145 Sprejemajo w pogrebi v veliki gali in I. II., 111. IV. razreda ; prev< zi mrličev v tu-io inozemstvo; kntafalki v cerkvah za pogrebne svečanost'. Jzvrfnje pogrebe t popolno črni. v zlato- črni, srebrno-erni in zlato-modri barvi. Vel.ka zaloga kovinskih kr«t. navadnih in najltogatejfcih ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakirat.ih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-s rebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. CCCCCCCCCGCCCCGO Prislen brmjevec Uter po 2 K 20 st predaja FE1ER SM1Đ v Selcah rad Škcfjclcko cl »le'ano 7« m- ' lji^če. J Ji klft. ' rn jako ni* ki c«ni »di se pa nimf rja z m*lo hišico. Našlo* j ri vratarju hi£e st. na postnem trgu. Frccfa se v Barkcvljfh Išče f e kiret iz P, ikovelj. ki bi pre žel pod dobrimi p« goji ob elov nje nekega ff mlji^Ča. Nt slov pri vratarju hiše st '2. na pofctnem trgu. Jp::darje lasii. odpravlja lunine, daje prdiaeno osivelim lasein njib prvotno nsnnno 1 jrvc. orpn vlja srlin;e. povspesuje' ra* steklenice K PJ.—, b steklenic K 10.—. Hjzpofeilja proti povzetju a i predplačilu zaloga za Evropo: M. Feith, Euraj, VI., Mi riahilferstiasse 45. Zalege v Ijsu: Lmvik Nag» Jschmid ; t a de! elo in drobro v miro4ilnici v ulic Seba s"*ano -t. 1.; flefetor Zernitz. ulica Sta ion >t. 'J. ; Josip Zigon, ulica Caserma st. 8.; .Agencija Zullin. Corso -t il ; Ivan ^ng li. uli« a Canale -t. 5.; Ivan Cillia Pekarna in slasčičarna Antona Fet emel v ulici Solitario st. Podpisani priporoča svojo pekarno in i slaseiearno, v katerej se dobiva tnkrat na j dan svež kruh in s'sseioe vsake vr-tf. Prodaja tudi t vsakovr2t ie moke iz ogrskih mlinov po najo 55jih cenah, in pristni najfineji refošk v steklenicah. Sprejema se todi donoa^ kruh v pecivo. Udani Petemel. •O Priznano najboljše OLJNATE BARVE ZOBOZDRAVNIK | Mi Med. Ur MaKso Bnllant I v TRSTU ulica S. Gi ovannt itv. 5, I. nadstr. Izvršuje /a dela uja z emajlem. p««rcelaiiom. srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi jelo zobovje. ORDINIKA ob 9.—12. predp.. 3.-6. popol. I Vse stroje za poljedeljstvo in vinarstvo. > ovo vrstil«' stiskalnice za oljke in grozdje z novim diferencijalnim pritiskom hidravlične stiskalnice za vino novosti v strojih za škropljenje proti pero-nosperi in za žvepfjanji, grojzdni mlini povsem novega sestava. Nove svetilke z acetilenskim plinom za lovenje mrčesov, pumpe za vino, cevi za vino, kletarsko orodje kakor tudi vse druge stroje kot trieure, vitle, mlatilnice rd.. i" šilia po najnifctih cenah IG. HELLER. Dunaj. II. Praterstrasse 49. smet? s s roji najnovejše e, j»rel > 1 !8 i o. GORIŠKA. LJUDSKA. POBOJILGANl registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., 1. nadstr v lastni hiši. Ceniki zastonj in franko. Dopisnje v vseh jezikih. Odlitoiia 1894. Odliiovaiia 1894. 1891. Na usiljene dam rabi ,.Feeoli«". Vprašajte Vašega zdravnika, ako ni ^eeelin^ najboljši feozirefik za kožo. lasi in zobe. Najtrši obraz in naj o stu ć ne j še roke zadobe takoi aristo-kratieno finost in obliko z rabo „Feeolina'. ..Feeolin-e janplehko milo sestavljeno iz 4žlahtnih in f»vežih J»imriir.o. da f«- p poral o ..Feeolina-' popolnoma ©»pia^ijo gibe ra ctrazu. kožni črvi. ogorenja. rude-«'ce fa resu i'd. ^Freolin'- je najboljše sredstvo za iišienje in vzdrževanje in olep^anje lasi. zabranjenjie iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavo. _Feeo!inu je todi najnaravTiejše in najb. Vrre se takoj denar, ako bi rFeeoliD~ re imel poprtlnega vspeha. Cera komada 1 K 3 komadi 2.fi<> K. « komadov 4 K komadov 7 K. I'oštnira za 1 komad st. od 3 nadalje 00 s>t. I'o^zetje W «»t. več. glavna /alo^si X. Feith. Dunaj. Vil., Jlarialiilf**rslra-*e 3S. I. iiad-lr. /al« t a \ Tr>t u : L. Nauel>elimid. zal«sra in prodaja na drobno pri Kit. Zerait/. nI. Stadtuii 2, J«s. /iern ul. t a-ei ma ^ Asreiizia Zullin.t «»r»o 21. ivan Angeli, uliea < anale Ivan < ilia. Aiiioh brkisler, A< «|Ue '». Varstvena znamka: SIDRO- L1NEMENT. CAPSICICOIP. \ ****** ****^****************Jf M M M M M M M M M « M Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Doljal t Šota pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnejSih do najfinejših del vseli »logov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem Času vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mebiiranje vil, prenoči&č. uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. = Za mizarje. Velika zbirka obkladkov (remešaj. strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, komižev in vseh drugih mizarskih potrebščin. Vsaka k« i lur« m si i>U «<ča svojo Hohro sortirano zalogo < W predmetom za stavbinstvo ( traverze. zaklepe, zelezo za kovače, stare žtleznične sine, držaje ) ričke. pim e. zelezne cevi itd, vse tehnične predmete, popolne in st arišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno zeitzr.c pohištvo in pred /VVV vwvv ognjem varne b agajne, nagrobne orodja za vsako obrt. in ograje, ^d-naprave kopelji opravo, križe in ograje ter 'VVVVV/ > > > > > > 1 jjrauilne Vlo^e sprejemajo se o i Vd toega ce tudi ni elan društva in se obrestujejo po 41/S}°/o> da bi se odbijal rent,n. davek. Posojila dajejo se samo ćlanotn in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po ol/s°/0 (J rad nje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Hran. fiog leta 1900. Kron 1,263.563 Poitno-hran. račun šiv. 831.315. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belveclere št. 23 B. Točil bom izvrstna i 11 pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 \ nve., istrski refošk po 36 nvč., belo vipavsko po 40 nvč. Kuhinja bo vedno preskrbljena z do-i brimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Fran Valetič. 00-o00• M. Aite o trgovina z maDifaktnrnini blagom ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. . 0 odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo U ^ kakor tudi povečala prostore s tem, da je g ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, j? da mo-e v polni meri zadostiti vsem zahtevam ^ cenj. odjemalcem. j V obeh prodaj al nicah vdobiva se razno I blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz | prvfh tovarn, po