7 &f**ljaci a* !?Bia teto . , .
$M tata   ,  . *
isJrt ista . ,
BSU*eBi£» Narod- r»!Ji.
«MtivlJ«n< v ttpmtslsrvN atafeasani
... K 24*—     tal* late.........K 22 —
.... 12-— po! Ml  ......... 11'—
... *   f>~ Siri lota      ...... . 5*50
.... aa aiesa«......... 1*00
DaplsJ aa| ta traaklrais. ftokopitJ t« ao trata)*. Vr*tf»litv#. Caallovs ul\f it ^ H eatotrtsl* <*ve|. it. M.
po ta via* ao
UpravaJMvB oaj to
UvaaaaH aoiaija is praznike.
nota oa tokrat po 14 vin., oa dvakrat pO 18 tlo, M voejik interdiah po dogovora ■ooflMo aaroteieo, raklaaueiio, .inaerati itd. 10 |e ■doilaaiooMwio stvari.
itOtOka voHa M vinarjev. -
atUsSat ipotlalit aarofnlna to no ostra.
.■orodna tlako»-o»« tolOfoo tu M.
ea Avotro-Ograko:
celo loto.........K 25-—
pol leta.......... 13*—
četrt leta..........0*50
tu meter..........2-30
.Slovenski Narod" valja po posti:
za Nemčijo:
celo leto ........K 2»-~
za Ameriko in vse druge deželo i celo leto.........K 30.-
Vpraianjem glede inaermlov naj se priloal za odgovor dopisnica ali zna mir«
Upiovnlotvo i Knaflovt olico 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon tt. so. mmmmmmmmwmmmmmwmwmmmmmmmmmammmmmmmuwwwuwmmwmmmmmms-m __m—
Odkritja dr. Lompeio.
(Konec.)
Ker se nihče ae oglasi k izvajanjem prvega govornika, govori nato. burno pozdravljen, državni poslanec
župan Ivan Hribar.
Slavni zbori Po tako izbornem govoru, kakor ste ga ravnokar culi iz ost predgovornika, tovariša dr. Ivana Tavčarja, vas prosim, da imate z menoj nekoliko potrpljenja. Kakor sami veste, so nasprotniki našo narodno - napredno stranko že dolgo časa proglašali za mrtvo, jo devali v grob. Naglasa lo se je to na vseh mogočih klerikalnih shodih, čitalo po vsem klerikalnem časopisju. Borili pa so se in se se bore proti nam na vse mogoče načine, z vsem mogočim orožjem, kar pa je gotov O najboljši dokaz, da narodno - napredna stranka ni mrtva, da živi in se krepko razvija, da morajo računati z nami. Je pa tudi drug dokaz zato. da v resnici ne smatrajo naše stranke za mrtvo: že od nekdaj so hoteli in tako tudi sedaj skušajo zanesti razdor v vodstvo naše stranke, je hočejo razdvojiti. Mogli ste opažati pred leti, k«i je liil tovariš dr. Ivan Tavčar k.»L dcgavui poslanec as Dunaju, da -o ga tedaj napadali z vso vehenienco, docim so pa proti meni koketno zavijali oči in me včasih celo pohvalili. Sedaj pa ne morejo obstati brez napada na mojo osebo. »Slovenec« brez mene kar ne more izhajati, pač pa pobožno zavija oči proti dr. Tavčarju! (»Tako je!«) V vsem tem tiči namen, da bi razdvojili vodstvo naše stranke, kar pa se jim ne bo posrečilo.
V nobeni stranki ni popolnoma enakih mišljenj. Resnica je to in nemogoče je. da bi vsi pristaši naše stranke bili vedno enakih misli. in to so hoteli klerikalci izrabiti in zanesti razpor v našo stranko. Kdor se hoče prepričati o tem, naj le vpraša dr. Susteršiča, ki mu bo povedal, kako ><» pred leti mene vabili, da naj pristopim k njim, naj nastopim proti di-. Tavčarju. Ali jaz sem ostal zvest svojim načelom in svoji stranki. (Živahno odobravanje!), ker sem s«> vedno zavedal svojih dolžnosti napram stranki in dolžnosti, ki jih nalaga prijateljstvu. Zato me pa klerikalci sovražijo ter ne nahajajo dobre dlake na meni. Vedno pa to ni bilo tako. Bilo je v letih devetdeset ih, ko
se je k novemu življenju klicalo »Slovensko društvo«, ko je šlo zato, da se takrat narodna stranka prekrsti v narodno napredno stranko. Tedaj sta prišla k meni kot odposlanca klerikalne stranke dr. »Jancžič, profesor bogoslovja, in poznejši rimski doktor Nace Žitnik in mi ponudila, ako pristopim, vodstvo klerikalne stranke, •laz pa sem jima odgovoril, da ostanem zvest svojim načelom, da mi je kaj takega nemogoče, in sem ju povabil, naj s svojimi pristaši pristopita prenovi jajočeinu se »Slovenskemu društvu«.
Na razdvojite v vodstva nase stranke pa se ni delalo samo s klerikalne stranke: vlada je bila radikalnejša, ona je hotela vodstvo kar uničiti, seveda zato, ker nismo hote-lai in nočemo ukloniti svojih tilnikov. Tako se je pod vlado barona VVinklerja po nasvetu sedanjega našega deželnega glavarja vprizorila proti dr. Tavčarju Lnfernalna intriga, odvzeti so mu hoteli odvetništvo, ter mu naprtili zato pravdo. A justič-ni umor se jim ni posrečil, kajti dr. Tavčar šel je iz pravde čist, kakor je hi I prej. Ravno tako se je intrigiralo proti meni. Tedanji deželni predsednik baron Winkler je posredoval pri ministrskem predsedniku grofu Taaffeju, da je sel ta k predsedniku banke »Slavije« grofu Harraehu in vplival nanj,da bi mene banka »Slavija« odpustila iz službe. Grof Harrach pa mu je odgovoril, da je to nemogoče, dokler sem pošten v
svoji službi. CVz par mesecev pa so zopet po isti poti delovali nato, naj bi bil jaz vsaj premeščen iz Ljubljane kam drugam, n. pr. v Galiciji*, ako me že ravno ne odpuste. Grof Harrach je poročaj o tej stvari upravnemu svetu banke »Slavije«, nakar je generalni- ravnatelj pripeljal se v Ljubljano k baronu Winklerju ter mu povedal, naj mi da mir, kes mi banka »Slavija« nič ne more. (Odobravanje!)
Tako je postopala vlada proti meni, do take morale se je povzpela zato, ker sem vedno brez bojazni izrekal svoji' prepričanje, pa naj ji je to bilo prav ali ne.
Preidein naj pa sedaj h klerikalnemu shodu v »Iniouu« in onim stvarem, ki so se mi tamkaj očitale in zaradi katerih bi me lahko vi, ako bi bile resnične, takoj sedaj poslali skozi vrata te dvorane, (Klici: »Nikdar!«)
Očitalo se mi je, da sem j<iz kriv vse one nesreče, ki se je dogodila dne 20. septembra. Izjavljam tu še, enkrat, da me dne iS. septembra, ko je prvič prišlo vojaštvo na ulico, ni nihče obvestil prej o tem. Ako bi se bilo to zgodilo, bi bil najodločnejše protestiral. Dokaz za moje ravnanje v takšnem -lučaju naj bodo dogodki dne 20. februarja leta 1898., ko so bile tudi v Ljubljani velike demonstracije zaradi Karnijolcev«, ko so bile tudi razbite šipe v kazini. Kot načelnik mestne polieije sem tudi tedaj jaz skrbel za javno varnost. Obvestil me je tedaj predsedstveni tajnik baron Reehbaeh, da je deželni predsednik baron Hein pozval vojaštvo za vzdrževanje miru. Stopil sem takoj k telefonu bilo je pri Kir-bisehn in ob navzočnosti kavarniških gostov najodločnejše protestiral proti poklieanju vojaštva, češ, da naj odgovornost nosi oni, ki je vojaštvo poklical, kajti vsled nastopa vojaštva bi lahko prišlo do resnih posledic. Obenem sem deželnemu predsedniku naznanil, da pošljem telegrafi čni protest ministrskemu predsednik u. Predno sem pa na poti proti pošti prišel do kazine, me j*1 že prosil drug uradnik deželne vlade k telefonu v kazini, kjer mi je baron Hein pojasnil, da ne more ver dati glede na poklicano vojaštvo nasprotnega ukaza, pač pa izjavil, da naj jaz prevzamem poveljstvo nad poklicanim vojaštvom. Storil sem tO ter povabil barona Reehbaeh a, naj sede k meni v voz ter se pelje vojaštvu nasproti. Na Marijinem trgu prišel nama j«' nasproti v brzem pohodu z nasajenimi bajonet] oddelek vojakov pod poveljstvom starejšega izkušenega častnika, tedaj ne, kakor lani, pod poveljstvom mladih, neizkušenih poročnikov.
Ta vojaški oddelek  ustavila sva
z baronom Beebbachom in ko je le-ta poveljujočemu častniku naznanil, da imam jaz razpolagati z vojaštvom, prosil sem ga, naj se vrne v vojašnico, češ, da bodeni za red skrbel že sam. Stotnik je salutoval ter dal povelje za povratek. Vidite, gospoda moja, iako znam jaz poveljevati vojaštvu, ko ga kličejo proti ljudstvu! (Burno odobravanje!) To je najboljši odgovor onim obrekovnlcem, ki mi očitajo, da sem jaz kriv žalostnih dogodkov dne 20. septembra. Nadaljne-ga odgovora pač več ne zaslužijo taki tako moralno propali ljudje! (Živahno pritrjevanje I)
Dr. Lampe se je norčeval iz mene, češ, da romam na slovanske konference v Pet rog rad, ter dejal, da se je bati, da bi jaz osmešil celo akcijo in da bodo imeli resni politiki še mnogo dela, da popravijo, kar sta pokvarila Hribar in dr. Kramaf. Gre tu za veliko slovansko vprašanje, kako grupirati Slovane proti nemški premoči. Bil sem že v svoji mladosti navdušen Slovan in z veseljem sem se učil slovanskih jezikov, ker sem čutil zato potrebo v svojem srcu. Vedno sem bil za skupno postopanje vseh Slovanov in zato, da zastavimo Slovani vse svoje ihoči v to, da se ze-
po-
1.1
ve-
dininio k skupnemu delu vsaj na polju kulture. Kaj pa je tudi lepšega, idealnejšega, kakor videti vse Slovane enakopravne, svobodne, enakovredne. V Rusiji je bila dosedaj v tiru takozvana slovanofilska politika, politika pravoslavja in rusifikacije. Taka politika je škodljiva slovau-stvu in zdelo se nam je potrebno, da preide ruska politika v drug, nov tir, ki bode izključeval zatiranje Poljakov. Pri ruski vladi seveda nimajo zato ni kakega mnenja, pač pa smo ga našli pri naših tovariših slancih v »Gosudarsni enej dumi«, ravno na teh konferencah se je v liki meri doseglo zbližanje slovanskih narodov na kulturnem polju. In če Slovani na kulturnem polju delujemo skupno, ter se čutimo za enoto, bomo tudi skupno stopili v bran proti skupnemu sovražniku. Pred našimi očmi se pripravlja velikanski boj, ki se odboj uje med stovanstvom in njega odvekim neprijateljem. Kdor opozarja slovansko javnost na ta boj ter jo opominja, naj bode pripravljena, ta stori dobro delo; tisi i, ki smeši tako delo, jia nima pač smisla za slovansko delo! (»Tako je!«)
Jaz pa sem tudi praktično vedno skušal delovati v tem smislu in ni mi treba tajiti, da imam precej zasluge za to, da sem uvaževanega francoskega publicista Andreja Cheradama pridobil, da je v svojih knjigah »L* Europe et la question d* Autri-che ;iu senil du vingtieme siecle« ter I/ Allemagne, ta France et la rjuestion d1 Autriche«, kateri ste vzbudili, ko ste izšli, veliko senzacijo v političnem svetu, opozoril na velikansko važnost Trsta za Avstrijo in za vse nenemško Evropo sploh. Ta publicist je v teh svojih delih po-vdarjal potrebo, da so v slučaju, ko bi se Nemčija hotela polastiti Trsta, Rusija in Francija pa tudi ostale velesile ob Sredozemskem morji dolžne priti Avstriji na pomoč, da si ohrani to mesto in svojo posest in svojo posest ob Adriji sploh. Po mojem mnenju je Evropa v lastnem svojem interesu zavezana ohraniti Trst Avstriji tudi proti njeni volji, to je tudi takrat, ko bi ga hotela nemškega mišljenja prepojena avstrijska diplomacija na kak način eskamotovati v nemško posest. Tu pač nihče ni' more reči, da ne bi bila to avstrijska politika; politika, katera pa edina našemu narodu more zavarovati obstoj,
Dr. Lampe je dejal, da ima svoju obvestila od zaupnika, ki pozna vso stvar osebno iz prav.ega vira. In kdo j«' la Lanipetov zaupnik ? Jaz ga prav dobro poznam; poznate ga pa tudi vi, vidite ga večkrat v Ljubljani. Ta zaupnik hodil je k meni tožit — svojega škofa in zabavljat čezenj. Park rat sem ga poslušal, potem pa sem mu na nedvoumen način dal razumeti, da me njegove zabav-Ijiee na škofa prav nič ne zanimajo. In na podlagi obvestil tega svojega zaupnika je pravil dr. Lampe, da sem sprejemal časnikarje kakor kak suveren in jim dajal informacije sam o sebi, kakršno da je prinesel »Kurver Warsza\vski«. (Cita iz »Slovenca« tisti odstavek). Izjavljam na svojo čast, da nisem govoril prav z nobenim časnikarjem, predno sem se odpeljal na Rusko. Verjetno pa je tudi, da je to poročilo v »Kurver Warsza\vski« bilo zaneseno po onem dr. Lam pet o vem zaupniku, saj so ti ljudje zmožni celo sveto pismo falzi-ficirati, ako se jim zdi to potreba v dosego njihovega namena. Kdor ima le količkaj soli v glavi, bo izprevidel, da jaz ne bom dajal takih informacij. Da sem se imenoval doktorja! Ne rečem, da nisem imel, četudi sem doma iz borne kmetske koče, želje, da dosežem ta naslov, ali ni vsakdo tako srečen, da doseže, česar želi. in našel se je že tudi nekdo, ki je te »informacije« tudi popravil, v nekem poljskem listu, ako se prav spominjam v »Kurverju Corannvm« in sicer takole: da nisem doktor in da tudi biti ne morem, češ, da sem do-
vršil komaj štiri šolske razrede, da nisem Ivan, temveč Janez, da nisem 25 let župan ljubljanski, temveč šele 11 let, da nisem načelnik stranke, ker moja stranka šteje samo eno osebo, mene samega itd. (Veselost!; Vse se mi zdi in izključeno ni, da je ista oseba napisala »informacije« v »Kurver Warsza\vski«. samo da jih potem popravlja drugje. V Varšavi nismo bili v posetih pri guber natorju Skalonu, temveč smo oddali le svoje vizitke, kar nam je on enako vrnil. Kavno tako nismo bili v nika-kem uredništvu in smo tudi pri »Kurverju \Va rsza vvskein« samo oddali vizitke. Dr. Lampe pač ni poučen o tem, kaj je dolžnost izobraženca.
Dr. Lampe je trdil dalje, da sva z dr. Kramarem po banketu pri Poljakih hitro zavila za vogalom v ruski klub. Izjavljam, da sem bil jaz z grofom Krasinskim, kateri me je v svojem vozu odpeljal na kolodvor, ne da bi bil v ruskem klubu. Ni resnica, da ne bi se bili Poljaki udeležili konference, kajti udeležilo se je je okrog 20 najodličnejših poljskih mož in pri grofu Krasinskem smo od 10. dopoldne do O. zvečer razpravljali in sklepali o razstavi, banki itd. Dr. Lampe je trdil, da je imel grof Krasinski velikih sitnosti zaradi nas in se bo prihodnjič varoval spreje-mati take nov oslovanske goste, Grof Krasinski se pač ne bo varoval, krnje žal že medtem umrl.
Trditev, da je dr. Lampe govoril z nekim mojim prijateljem o prispevku 2' « milijona kron k slovanski banki, se mi zdi pač sumljiva. Navadno dr. Lampetovi prijatelji m' govore z menoj, moji pa z Lampe-tom ne. Sicer pa moji nasveti najbrž niso tako napačni, sicer bi jih klerikalci ne izkopavali tako radi na dan in jih kot svoje spravljali do veljave. Tako sem že leta 1880. stavil v deželnem zboru nasvet za ustanovitev deželne hipotečne banke, kate rega pa je sedanji deželni glavar Šuklje — in za njim tudi drugi z vso silo pobija] — komu drugemu ko — Kranjski hranilnici v prid. Kako lepih uspehov bi bila že lahko v 20 letih imela taka banka; kake lepe reservne fonde bi si bila že lahko nabrala. Gotovo bi bila lahko deželi od vsakoletnih svojih prebitkov odvajala že lep*1 SVOte.
Moj predlog je takrat padel. Sedaj pa deželni zbor soglasno sklepa, naj se ustanovi deželna hipotečna banka. Ako se pri tem pomisli še na mestno hranilnico in na »Ljubljansko kreditno banko«, tedaj se hod«' pač izprevidel o, da »Hribarjeve« niso tako za nič.
Dr. Lampe mi je potem predha -eiVal, da nisem nič govoril na kongresu v Petrogradu, kmalu potem pa Zopet, da preveč govorim. Tu pač res človek ne ve, kako bi ustregel tem ljudem. Izmišljena je tudi trditev, da je ruska vlada prepovedala nadaljevanje shoda. Ona je marveč vsem razpravam sledila z velikim zanimanjem in ji ni niti na misel prišlo, da bi shod prepovedala.
Nadalje mi je očital dr. Lampe, da sem izvabil semkaj nekaj ruskih kmetov, da se pri nas nauče umnega kmetovanja, da so ljudje prišli sem kaj, da pa sedaj nič ne storim zanje, da se nič ne bodo naučili, ker so pri ljudeh, kjer slišijo edino le kletev, druzega pa nič. Res je, da je poslalo društvo »Russkoje Zerno« nekaj mladih ljudi k nam z namenom, da se pouče v umnem kmetovanju. To idejo je propagiral KrunoslavHerue, a brezuspešno, dokler je nisem jaz lani sprožil po njegovej želji. Društvo je v ta namen dobilo od poljedelskega ministrstva 3000 rabljev, a za prihodnje leto dobi baje že 110.000 rubljev podpore. In kakor od drugod, iz Plzna, iz Moravskega, smo tudi iz Kranjskega brali letos pisma teh mladih ljudi, ki se vsi iti povsod kažejo izredno zadovoljne in hvaležne. Ako je pravil dr. Lampe, da se je morala neka dobrotna go-
spa šele zavzeti za te ljudi, da pridejo k boljšim ljudem in jih je končno vzel neki nemški veleposestnik, je le obžalovati. Xič ni lagljega, ko v mlada srca zasejati nezadovoljnost. Kdor torej ruskim mladeničem, ki so v tujini v delu, taka čutstva vceplja, gotovo ni njihov dobrotnik, in Nemec da jih je vzel! Dobrotna gospa naj pač pomni, da so ti mladi Rusi prišli med slovanske brate, da se kaj nauče pri njih, ne pa zato, da bi jih kdo oddajal Nemcem, da se naposled navzamejo še nemškega duha: vsaj vemo, kako smo Slovani žal i bog dovzetni za vse tuje. I>r. Kv g. Lam petu  bi to seveda celo bilo
prav.
Glede   onega   dr. Lampetovega
zaupnika. ki take informacije daje, pa prav lahko rečem: Hie niger est, bune In Slovene enveto!
Dr. Lampe mi je nadalje očital, da vse. kar izvem po dobrohotnosti uradnikov v ministrstvih brž izvle-čem na dan v občinskem svetu, da sem tako tudi slišal, da hoče ministrstvo zgraditi železniške delavnice v Šiški, da sem se hitro pohvalil in s to samohvalo zakrivil, da ji' Dobi-
nig zahteval potem delavnice tudi za Celovec Ta očitanja so naravnost infamen napad.   Celih 12 let sem se
boril za železniške delavniee brez uspeha in če sem jih v trinajstem letu dosegel, potem pa se mi očita kaj tacega. Priznam pa. da me je v mojem trudu zelo podpiral ravnatelj državnih železnic v Trstu g. RuP*. Da sem o stvari molčal, dokler ni bila gotova, je naravno. Vsaj S() "a ši klerikalni poslanci v stanu, tla bi bili celo skušali pokvariti celo stvar, če bi bili izvedeli zanjo, samo da bi bili mene pripravili ob uspeh. ( Res je tako!) Bedasto pa je trditi, da sem zakrivil s tem, ker sem svoj uspeh naznanil občinskemu svetu, da dobi tudi Celovec železniške delavnice, s čemer naj bi bila Ljubljana oškodovana Vsak pameten človek ki se peča z javnimi zadevami ve. da ima vsako železniško ravnateljstvo svoje delavnice, in da te delavnice v Šiški zgrade za tržaško ravnateljstvo, pod katero pa Celovec ne spada. \a moj brzojavni poziv je svoječasni železniški minister dr. Dersehatta podpisal odlok, s katerim se dovoljuje njih ustanovitev. Ta ukrep se mi je naznanil kot županu in sem imel po tem dolžnost, da to obvestilo preči-tn:n v seji občinskega sveta.
Dr. Lampe je govoril tudi o južnem kolodvoru, da vodno obljubljam prezidavo, kar se pa dosedaj še ni zgodilo. Ta mož menda pač ne gre nikamor in ne vidi ničesar, kajti sicer bi videl in res vedel, da je predor na Martinovi cesti že skoraj gotov. In ko se ta dogotovi, se kolodvor razširi proti Zalogu, prezida tudi poslopje in napravijo otočni peroni, kar je pp prej nemogoče.
In vse to je lahko govoril dr. Lampe, ne da bi mu bil kdo njegovih haekov ugovarjal! Napadal me je osebno in med drugimi tudi omenjal zadevo, zaradi katere me vi, moji volilci, ako bi bila resnična, res lahko obesite na prvo ulično svetilko. Očital mi je, da sem seveda kot javni funkcijonar — hotel imeti 100.000 K provizije od Tomaža Pav-šiarja ter da sem se mu zato približal.
Gospoda moja! Kavno naprotno je res. Ne jaz Tomažu, temveč Tomaž približal se je meni.
Ta človek je prišel k meni z nekim odlokom prve instance, trdeč, da ima pravico uporabe vodnih sil Save pri Prašah, in me naprosil, da mu pomagam celo stvar financirati, češ, g. župan, vi ste edini mož, ki more stvar izpeljati, ako jo vzame v roke. Sklenila sva v resnici pogodbo pri notarju in to pogodbo naj vam pročitam, da bodete videli, koliko resnice na Lnmpetovih očitanjih proviziji.
Pogodba sr glasi: Gospod Tomaž Paušlar ima pra-vieo do uporabe vodnih moči na reki Savi pri Prašab v svrho ustanovitve industrijskih podjetij.
Da se nameravana električna ali pa kaka druga veleiudustrijska naprava čimpreje ustanovi, sklepa gospod Tomaž Paušlar z gospodom Ivanom Hribarjem v ta namen družbeno pogodbo. S to pogodbo odstopa gospod Tomaž Paušlar svoje gori označene pravice do vodne moči na reki Savi pri Prašab, kakor tudi one, katere bi se v bodoče na isti reki meti Kranjem in Medvodami pridobiti utegnil, tej družbi v last. Vsled iste pogodbe se pa gospod Ivan Hribar zavezuje zastaviti svoj trud in vpliv v to. <l«-i se ta nameravana skupna naprava čimpreje oživotvori.
Družabnika določita, da se smatra trud in vpliv gospoda Ivana Hribarja, katerega bode on v doseg.> skupnega podjetja zastavil, enake vrednosti, kakor trna osniinkn gori označenih vodnih moči; vsled tega jamči gospod Tomaž Paušler gospodu Ivanu Hribarju za vse dohodke in koristi, katere bi po odbitku stroškov in izdatkov pri eventuelni ustanovitvi nameravanega podjetja ali pri prodaji vodne moči, na eno osminko vodne moči na reki Savi pri Prašab. kakor tudi na eno osminko vodne moči, katero bi še v bodoče na isti reki med Kranjem in Medvodami pridobil odpadle — vendar pa s pridržkom in utesnitvijo, da ima sam t. j. gospod Tomaž Paušler za dosedanji svoj trud in za dosedanje svoje izdatke dobiti ustanovni delež 100.000 K, beri: enosto-tisoč kron. katerega mu gospod Iv. Hribar tudi s svojo temeljem te pogodbe ustanovljeno pravico omejiti ne more.
Radi odmere odstotnine cenijo se tu ugotovljene pravice na 8000 K, beri: osemtisoč kron. od kojih odpade na one gospoda Ivana Hribarja 1000 kron. beri: tisoč kron.
Ako bi družba označene vodne moči z vsemi drugimi ob reki Savi pridobljenimi pravicami prodala in takim potom nehala, izplačati se ima gospodu Ivanu Hribarju po odrn-čunjenju gospodu Tomažu Paušlarju zajamčenega ustanovnega deleža 100.000 K, beri: enostotisoe kron — ena četrtina družbi pripadle čiste kupnine.
Vidno je torej, da je tisti, ki se je s to pogodbo hotel okoristiti, bil Tomaž Pavšlar. Onih 100.000 K, o katerih trdi dr. Lampe, da sem jih zahteval ud Pavšlarja, izgovoril je namreč ta »poštenjak« sebi. (Klici ogorčenja.) Pravice, ki so meni šle iz te pogodbe, pa so kakor mi boste priznali približno toliko vredne, ko če bi papež dr. Lampetu ki, dasi je majhen, vendar visoko leta — podelil najboljšo škofijo na luni.
Ker se je pa pozneje vsled ugovora g. Vinka Majdiča pokazalo, da Tomaž Pavšlar tedaj ni imel pravo-trepne pravice do uporabe označenih vodnih moči, ker tudi nisem hotel vzlič vodnemu Pa všlarjevemu nadlegovanju delati proti pristašu svoje stranke g. Majdiču (Odobravanje!), sva pogodbo razdrla. Pa Tomaž Pavšlar mi vzlic temu tudi še pozneje ni dal miru. Ko si je zagotovil vodno moč pri Otočah. je zopet prišel k meni in štirikrat poslal k meni posredovat nekega profesorja, kateremu pa sem končno povedal, da se ni' maram spuščati s Pavšlarjem v nikako pogodbo, da naj se Pavšlar rajše briga za svoj mlin v Kranju, bo boljše opravil, kakor pa s takimi posli.
Iz tega je razvidno, kako politično lopovstvo je zakrivil tisti, ki je tako izkrivil to zadevo. Kdo je ta politični lopov, ali Tomaž Pavšlar, ki je morebiti dr« Lnmpeta napačno informiral, ali dr. Kvgen Lampe, ki je movebiti pravilno informiran, izkrivil resnico, to določiti prepuščam tema dvema možakarjema samima. (Odobravanje!)
In Tomaž Pavšlar se mi je tedaj predstavil kot dobrega pristaša naredno - napredne stranke (Klici: »Oho!«). Rekel mi je dobesedno: »Jaz nisem za farsko politiko in sem boljši pristaš »Slov. Naroda«, kakor morda m?sli Je!«
Jaz s* i m nikdar ne rabim izraza »far«, ker v tej besedi, morebiti po krivici, tiči neka ost.in imenujem duhovnika za duhovnika, dasiravno imamo pri nas veliko duhovnikov, ki so vse prej ko duhovniki. Pavšlar pa je govoril drugače! (Odobravanje!)
Očitanje, češ, da bil bil jaz v Petrogradu kaj zahteval za ustanovitev slovanske banke, je infanmost prve vrste, me ne more doseči in se mi ne zdi vredno, da bi odgovarjal nanjo.
Jas klerikalcem itak nikdar ničesar prav ne storim. Pač pa sem vsega jaz ki i v. Vsaj mi »Slovenec« frčita, da se ni jaz kriv, ako je Ljubljana po dežju mokra; da sem jaz kriv, da nimamo v Ljubljani uni-formovanili cestnih pometačev (veselosti, da sem jaz kriv, da ni še re-gulovana vsa Sv. Petra cesta.
Na to poslednje očitanje odgovarjam le toliko, da je dotičnik, ki je to notico napisal, pač moral priti naravnost s Studenca v »SlovenČevo« uredništvo. Saj vendar vsak ve, da bi ta regulacija stala nekoliko milijonov in da take stvari ni mogoče izvesti v par letih. (Odobravanje!) Čudno je le, da se mi če to ni očitalo, da onih 16.000 K, ki sem jih pridobil v i>odporo Barjanom, in ki jim jih je magistrat razdelil, ni bil denar, temveč izstrižki iz starih časnikov, ne srebro in zlato, temveč le stare črepinje! (Smeh!)
Nadaljno politično lopovstvo pa je, da so mi v »Slovencu« očitali, da sem špekuliral z denarjem »Kranjske hranilnice«. Res je, da sem vzel svoj čas pri »Kranjski hranilnici« 120.000 K posojila na hišo, ki sein jo zgradil ob Dunajski cesti, to pa zato, oa dam drugim dober zgled, da tudi drugi začnejo zidati in da se oni prostor čimprej zazida. In tedaj, ko sem gradil hišo, mi ji očital »Slovenec«: «Glejte ga, kako bogati z našimi žulji!«, vodila ga je zavist; potem pa, ko sem najel posojilo, pa je hitro zopet zabeležil to kakor pozneje, ko mi je hranilnica posojilo odpovedala. In tu je govorila iz njih škodoželjnost. To so pač res lepe krščanske Čednosti naših klerikalcev! (Pritrjevanje!)
Ti ljudje pač žele, če ne drugega, da bi jaz kar najhitreje umrl. (»Tako je!«) No, pa hvala Bogu, še živim, še nosim živo glavo na ramenih in sem še vedno tisti, ko sem bil, zvest pristaš narodno-napredne stranke in odločen nasprotnik takih ljudij, ka-koršnega se je pokazal dr. Lampe. Glede na pogodbo z nemškim ve-
leposestvom poudarjam, da sem bil jaz eden tistih, ki nisem bil za pogodbo z Nemci. Bil sem pa zato, da se na vsak način pogodimo s klerikalci, ker se mi je zdelo nenaravno, da bi se vezali z našim narodnim nasprotnikom, z Nemcem, ki je na tako krut način postopal z nami povsod, tudi v Ljubljani, dokler je imel moč. Bil sem do zadnjega za spravo s klerikalci, kajti tako sem dejal — ti so vsaj Slovenci. Sovražnika proti lastnim bratom klicati na pomoč, zdelo se mi je t— ker nam zgodovina to / mnogimi izgledi dokazuje — nevarno. CJdal sem se kolegom šele, ker sem glede na okolnost klerikalcev izprevidel, da druzegn ne kaže. Ko se je pa zveza obnavljala, sem bil zopet jaz tisti, ki je bil odločno za to, da se pogodbi odvzame vsaka ost v narodnem ozira, da se Nemcem le akade-mično prizna pravica do zastopstva v javnih zastopih in da se omogoči večja podpora slovenskemu gledališču. Tedaj so bili Nemci pametnejši, kakor so sedaj, in so sami uvideli, da je tako prav. Dr. Schaffer je večkrat prišel k meni glede zastopstva v občinskem svetu, a vedno sem mu odgovarjal, da sicer priznam pravi-eo Nemcev; a zastopnikov naj si pribore, če jih hočejo imeti. Z mojo pomočjo tega m* bodo nikdar dosegli! V trgovski zbornici sem izjavil, da nisem podpisal pogodbe. Spomnil sem se pri tem namreč na oni izvod, ki je v rokah dr. Tavčarjevih, a izrecno sem pristavil, da sem se vzlic temu trdno držal pogodbe. Toliko sem hotel povedati <> tej stvari!
(ilede na zadnje politične dogodke naj poudarim, da je slovanska opozicija dosegla nekaj uspehov. Opozicija ni naperjena v toliko proti samemu ministrskemu predsedniku Bienerthu, kakor proti zistemu, ki ga zastopajo ministri Stiirgkh, Hoeh-enburger in Schreiner, ki so bili poklicani v ministrstvo v sovraštvu do nas po dogodkih 20. septembra. Proti Bienerthu je naperjena ost le toliko, kolikor ga ni ločiti od ostalih ministrov. Marsikaj zanimivega je bilo čuti v zadnjih debatah. Dr. Korošec je vehementno napadel ministra Stiirgkha zaradi Belarjevega imenovanja, ali je pri tem zgrešil cilj. — Stiirghk mu je odgovoril jako spretno, da to ni njegova stvar, kar se je dogodilo pod prejšnjo vlado. In to prejšnjo vlado pa so ravno naši klerikalci podpirali z vsemi svojimi močmi. Posledica temu je bila nemška gimnazija v Ljubljani, njena posledica pa imenovanje nemškega šolskega nadzornika. Izvedel sem v naučnem ministrstvu celo to, da je bilo sprejeto načelo, da se smejo na tej nemški gimnaziji nameščati samo nemški profesorji. Slovenskih gimnazij nimamo, za slovenske profesorje ]K>temtakem ni prostora nikjer. To so posledice pakta klerikalcev s prejšnjo vlado. (»Tako je! Res je!«)
V zadnjem času je »Slovenec« silovito napadal tovariša dr. Ploja. Čudno to. Na Dunaju delamo skupaj, tu se nas pa napada. »Slovenec« mi je tudi očital, da sem častital ministru Stiirghk u po zadnjem njegovem govoru. rVizor je opaževal Gostin-čar. (Smeh!) Minister Stiirghk je govoril zelo pametno in poudarjal, da nam Slovencem ni nasproten, da nam Ji oče biti pravičen- Ko je končal, stopil sem k njemu ter mu dejal: Eksce-
lenea, govorili ste lepe besede, želim le, da bi jim sledila tudi dejanja. — Tem besedam sledil je kratek pogovor, v katerem je minister vnovič zatrjeval, da bode pravičen in da nam Slovencem ni nenaklonjen. Nato mi je podal roko. Razumljivo je pač, da ga zato ne bom udaril po njej. (Veselost!) Gostinčar, ki menda ne ve razločevati, kako in kdaj se s podajanjem roke izreka priznanje, kako in kdaj izvršuje samo čin vljudnosti, pa me je šel — kakor so mi pravili — takoj za t oži t svojemu načelniku, kar je zame seveda »pomada«. (Živahna veselost!)
Ker je »Slovenec« že sam preklical svojo vest o razdoru v »Zvezi južnih Slovanov«, ne govorim o tej stvari. Povem le toliko, da v tej Zvezi prav nič ne poka, temveč da držimo trdno skupaj. Ako poka, poka pač kje drugje!
Končavam. Zdelo se mi je potrebno odgovoriti na infamne napade dr. Kvgena Lampeta in »Slovenca«. Zahvaljujem vas na vaši Ijubez-njivosti, da ste tako potrpežljivo poslušali moja dolga izvajanja ter vas prosim,da mi še nadalje poverite svoje zaupanje, če mislite, da sem je zaslužil, če pa ne, brez Vašega zaupanja ne bi hotel niti trenotek več biti zastopnik mesta Ljubljane v parlamentu.
Burno in dolgotrajno odobravanje in klici »Živio Hribar« so bili najlndjši dokaz, da uživa poslanec neomajno zaupanje svojih volil cev. Ploskanje se kar ni hotelo poleči. To priznanje je pač najboljši odgovor na klerikalne* iufamnost.
Ker se k izvajanjem župana H r i ba rja nihče ne oglasi k besedi, poudarja predsednik dr. Trii-1 e r, da je to zborovanje podalo vsakomur, kdor je pristopen resnici dvoje: prepričati se je moral, da so bila vsa ona klerikalna oč i tanja edino le podla obrekovanja, ki so se razbila v nič ob kristalno čistem značaju našega poslanca, in pa, da je narodno-liapredna stranka izšla iz pogodbe z veleposestniki fHipolnoma čista. (»Tako je!«) Čeprav je dr. Šusteršič že svoj čas obljubljal, da bo ž njo poslal zadnjega naprednjaka v Ameriko, vendar pa danes še stojimo, smo še tu. Dne 25. aprila in 6. junija so nas klerikalci dolžili naravnost ve-leizdajniškega čina. Stojimo pod vtisom izrednih dogodkov, ko se uprizarjajo tako visoke politične demonstracije proti slovenskemu narodn in to tedaj, ko je klerikalna stranka na višku svoje moči. Ako se je v takih razmerah zamogla zadati taka bolest slovenskemu narodu, je tudi ta stranka sokriva. Prepričani smo, da narod ne more živeti brez napredne stranke in ako iz zadnje naše postojanke iztisnejo zadnjega naprednjaka, mora napredna stranka zopet vstati s klcem: »Le roj est mort, vive le roi! — Narodno-napredna stranka je mrtva, živela nnrodnn-naprcdun stranka !«
Nato zaključi shod ob L popoldne.
Poslanska zbornica.
Proračunska razprava.
I) u n a j, 21. junija. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o tretji skupini državnega proračuna. V dvorani je bilo jedva toliko poslancev, da je bila zbornica sklepčna. V današnjo debato so posegli trije ministri: dr. Weisskirchner, dr. R i 11 in dr. Braf, toda govorili so malodane pred praznimi klopmi. Ministri so obširno govorili o vprašanjih, tičo-čih se njihovih resortov. Tudi posam-ni govorniki, ki so posegli v debato, so vseskozi stvarno razpravljali, da se je mogla debata razviti docela gladko. Jutri bosta govorila domobranski minister Georgi in železniški minister Wrba, na kar bo zbornica glasovala o tretji skupini državnega proračuna.' V torek, sredo in četrtek bodo seje trajale od 10. dopoldne do 10. zvečer. V četrtek bo končano drugo čitanje proračuna in nadejati se je, da se bo vladi posrečilo že koncem tega tedna spraviti proračun pod streho.
Delavni program.
Dunaj, 21. junija. V tekočem zasedanju bo zbornica razpravljala še o teb-le zakonskih načrtih: o svetovni poštni zvezi, o odpravi carine na žito in zakonu proti pijančevanju. O vseh teb zakonskih načrtih so odseki že razpravljali. Nadalje se predlože še zbornici: poohlastilni zakon za trgovinsko pogodbo z Romunijo, zakon o ureditvi parobrodnega prometa v Dalmaciji, zakonski načrt o alkoholnem kontingentu in predlogo o italijanski pravni fakulteti.
Dijete.
Praga, 21. junija. »Narodni Listy« poročajo, da vlada nima namena, formalno odgoditi parlamenta, da bo torej zasedanje trajalo do jeseni. Poslanci bodo torej dobivali dijete, kakor se je to tudi lani zgodilo, tudi preko počitnic.
Nemci v Galiciji
L v o v, 21. junija. Na Lvovskem vseučilišču obstoj i ta tudi dve nemški akademični društvi »Leoijolia« in »Gasconia«. Člani teh dveh društev so po zgledu nemških buršev nameravali prirediti »bumel« na vseučilišču in po Ivovskih ulicah. Ko so za ta drzni naklep zvedeli poljski akademiki, se jih je polastilo silno ogorčenje in sklenili so, da bodo ta »buiiiel« skušali preprečiti z vsemi sredstvi. Hrabri Nemci so se ustrašili in so dali nemudoma razglasiti, da opuste svojo nakano. Zveza poljskih akademičnih društev »Ognisko« je sklenila, da ne bo dajala članom omenjenih nemških društev nobene satisfakcije, češ, da hočejo mladino ]»okvariti, ker uvajajo zastarele srednjeveške običaje.
Iz Srbije.
B e 1 g r a d, 21. junija. Viada je imenovala generala Lešjanina za srbskega vojaškega atašeja na Dunaju. To je prvi srbski ataše na Dunaju, odkar vlada v Srbiji dinastija Ka-ragjorgjevič.
B e 1 g r a d, 2i. junija. Kralj Peter je ponudil vodjema zarotnikov, bivšemu ministru Genčiču in polkovnika Mašinu, vsakemu 100.000 frankov, ako začasno zapustita Srbijo. Genčič in Mašin sta o tej ponudbi poročala na shodu zaupnikov, ki so sklenili, da naj to ponudbo odklonita. Kraljeva ponudba je posledica konflikta, ki je nastal med bivšim prestolonaslednikom princem Gjor-gjem in zarotniki.
B e 1 g r a d, 21. junija. Belgrnd-ski odvetniki so priredili sijajen banket na čast tukaj biva joči ma zagovornikoma v zagrebškem »veleizdaj-niškem« procesu dr. Hinkoviču in dr. Budisavljeviču. Banketa so se poleg odvetnikov udeležili razni visoki uradniki. politiki, predsednik prosvetne lige in odbor za narodno obrambo. Dr. Hinkovič in dr. Budisav-ljevič sta preje konferirala z ministri dr. Milovanovičem, Novakovičem in Pašičem.
Iz Turčije.
London, 21. junija. »Standard« javlja, da bo sultan Mohamed V. na jesen obiskal razne evropske dvore. V London bo baje prišel začetkoma meseca decembra.
So 1 u n. 21. junija. Po poročilih iz Janine je več grških vstaških čet vdrlo preko meje. Pri Žici je prišlo do krvavega boja med orožniki in ČetnikL V boju so padli trije četniki. V vas Palijano je vdrla neka grška četa in jo upepelila.
Carigrad, 21. junija. Džavid paša se je vrnil v Mitrovico. V I Jakovu je pustil samo dva bataljona in eno baterijo, kar je smatrati kot dokaz, da je v Albaniji zavladal mir.
„Beteljilajniar proces v Zagrebu.
Pri včerajšnji razpravi je bilo zaslišanih 7 prič.
Učitelj Josip P a r a c. frankovce, je izpovedal, da je prepričan, da obstoji na Hrvatskem veleizdajniška propaganda. To da dokazujejo dejstva, da so Srbi popevali srbske pesmi, uvajali v občinske urade cirilico, proglašali svojo rodno grudo za srbsko zemljo ter klicali: »Živela Srbija, živel kralj Peter.«
Svedok G a z d o v i č je v bistvu izpovedal, kakor Parac.
Priča R e i s i n g e r je pripovedoval, da je nastal med Srbi in Hrvati v Okoličanih razdor šele okrog leta 1905. Sliko kralja Petra je videl pri nekem kmetu, na čigar ime pa se ne more spominjati. Srbsko propagando je največ širil obtoženec učitelj Vukonagovič.
Brivec V u k o v i č je pripovedoval, da so Srbi govorili, da so Oku-čani srbska zemlja, ki bo pripadla Srbiji in kralju Petru. Pred aneksijo so govorili, da postane Bosna srbska, a sedaj, ko je aneksija izvršena, se silno jeze. Srbi govore o kralju Petru kot »svojem« kralju in ga imajo rajše, kakor cesarja.
V bistvu enako, kakor drugi sve-doki so izpovedali tudi priče Bjelo-kapie, Peie in Gvozdie.
V nedeljo zvečer je bil predsednik senata, ki vodi razpravo proti srbskim »veleizdajnikom«, Tara-bocchia zopet pijan kakor muha v restavraciji »Kola«. Pozval je k sebi nekega Bosanca, ki mu je jel na dolgo in široko dokazovati, da je on — Tarabocchia — frankovec. Končno ga je vprašal: »Kaj ne, tudi vi ste frankovec?« — Bosanec mu je odgovoril, da je muhamedance iz Bosne \w da se tamkajšnji Mohamedanci dobro razumevajo tako s Srbi, kakor s Hrvati. — K temu je pripomnil Tarabocchia: »Toda Srbi v Bosni se postavljajo s svojim srbstvom, ali ne t Udarite jih samo po nosu, pa bodo takoj ponižni.«
Eden izmed njegovih prijateljev ga je o[M)zorilT naj ne-kriči tako gla»-no, nakar je Tarabocchia odvrnil: »Kaj me briga, če 1k> to tudi jutri priobčeno v »Pokretu«, ini sedaj že poznamo te »pokretaše«. — Tako nastopa predsednik sodnega senata, ki ima soditi o življenju in smrti obtoženih Srbov!
Dnevne vesti
V Ljubljani, 22 junija.
H- Ilrezpriiiierna strankarska zagrizenost. Napredno slov. dijaštvo v Gradcu se je dne 17. junija 190$. obrnilo na sledeče držav no/borske klube: Slov. klub, Savez južnih Slavena, Slovanska unija, Ceskv klub. Poljsko kolo, Rusinski klub in So-cialdemokraški klub s pozivom, da pri vseučiliški debati nastopijo s slov. vseučiliško zahtevo, oziroma da jo podpirajo. Na »Savez južnih Slavenu« in »Slov. klub« se je poslala peticija z enakim sledečim besedilom: Slovensko napredno dijaštvo v Gradcu, organizirano v akad. društvih »Tabor« in »Triglav«, poživlja slovenske državnozborske poslance, da v trenutku, ko se rešuje vseučiliško vprašanje v državnem zboru, zastavijo vse moči v dosego slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Ne glede na ugodno ali neugodno rešitev italijanskega v seučiliškega vprašanja, naj slovenska drža vnozborsk t delegacija, zvesta svojim ponovnim in oficielnim obljubam napram slovenski javnosti in slovenskemu dijaštvo, skuša z vsemi in če tudi najhujšimi sredstvi doseči izpolnitev naših opravičenih v senči I išk i h zahtev*. Slovensko dijaštvo si je v svesti, da je v zadevi zahteve po sloven-skem vseučilišču izpolnilo doslej vedno svojo dolžnost in da bi bila edino krivda slovenskih poslancev, če bi pri dosedanjem političnem po-loža ju ne dosegli nobenega pozitivnega uspeha.
Za slovensko    napredno   dijaštvo v
Građen:
Ant. Hro>at, t. č. preds. > Triglava. N. I. Vrabl, t. č. preds. /Tabora . O teh svojih korakih smo obvestili tudi kat. akad. tehn. društvu »Zarja« ter je prosili, naj slično ukrene. Ali klerikalni poslanci so zopet pokazali, koliko ji.n je za naš* najnujnejše kulturne zahteve. Pismo
so odprli, je zopet prelepili z drža vnozborsk i m i etiketami ter j»' vrnili. Samo zuraditega. ker si je upa-Io slovensko »liberalno« dijaštvo obrnili se do slovenskih poslancev v »Slov.   klubu«,   naj   umit ii m i jo ves
upliv v do>t*go slovenskega vseučilišča v Ljubljani, s<> nam ti slovenski poslanci vrnili pismo. To st> pojavi najvišje strankarske zagrizenosti, ako se najvažnejši narodni interesi opuste zaradi tega, ker je prišla inicijativa od nasprotne strani. Čudne misli nam vstajajo v duši i a pomilovati moramo naš narod, ker ima takšne zastopnike.
— Dr. Susteršiča zapušča spomin. Sinočnji »Slovenec« poroča, da dr. ŠusterŠiČ nič ne ve o tem, da hi bil Hribarja vabil, naj nastopi proti dr. Tavčarju ter napravi razdor v stranki. — Da osvežimo dr. Suster-šiču spomin, prosimo ga, spomniti se njegovega    sestanka s Hribarjem
v hotelu »Klefnnt« v Građen.
-p Za »Našo Stražo«. Vest, da se je razdelil za bivšo »Našo Straž" nabrani denar, je prestrašila obmejne rodoljube, ki se upravičeno boje, da bo sedaj še težje oživeti to ttUJUO nam potrebno obrambno društvo. Nam se zdi taka bojazen prenagljena, ker je zadnji občni zbor vendar naročil v Ljubljani živečim od borni kom. naj store vse potrebno, da se »Naša Straža« oživi. In ti gospodje so znani kot delavni in požrtvovalni rodoljubi, ki bodo gotovo tudi izpolnili poverjeno jim nalogo. I>a je -Naša Straža« res nujno potrebna, to nam pove poročilo o zadnjimi olivnem zboru »Sudmnrke . V obmejnih krajih, posebno na Koroškem, je vedno več prilik, ko bi lahko tako obrambno društvo nastopalo kot reši telj slovensktva. Ravno sedaj ste v dveh koroških trgih s slovensko okolico na prodaj gostilni, kjer bi imeli Slovenci edino zbirališče, a dasi je kupčija prav ugodna, ne najde se slovenski kupec, in hiši dobi gotovo Nemec, Slovenci pa ostanejo še nadalje razkropljene ovce brez zbirn lišča. V slovenski občini oh Vrbskcin jezeru se tudi ponuja (glej oznanilo v »Slov. Narodu« z dne 9. t. m.) lepo posestvo po zmerni ceni. To hišo bi potrebovala občina za važne name ne, a nima toliko denarja, da bi j<> kupila. Ako pride v nemške roke, po meni za ondotne Slovence nevzdrav-Ijiv udarec. In še celo vrsto važnih postojank imajo ondotni rodoljubi V evidenci, a slovenskih knpoev ni. Svoječasno je potovalni učitelj Družbe sv. Cirila in Metoda Ante Beg naznanjal y časopisih več takih ugodnih kupčij, a najbrže tudi brezuspešno* vsaj čitati ni bilo, da bi bil kdo kupil. Zato pa kličemo merodaj-niin rodoljubom:    »Ne odlašajte, te-
Mruč oživite nemudoma prepotrebno »Našo Stražo«, ki jo čaka obilo dela! -f- Volitve v II. razredu v Trstu.
Pri včerajšnjih volitvah v II. razredu v Trstu so zmagali v vseh okrajih laški iredentisti. V I. okraju so dobili: italijanski kandidati: Brai-dotti 321, dr. Broeehi 317 in Soletti 308: slovenski kandidat je: Harlovič 64, dr. Slavik 70, Zobec 61; socialistični 18 do 21; nemški pa 71, 77 in 109. V II. okraju je dobil italijanski kandidat dr. Cosulich 120, slov. kandidat Kneževič 10, kršč. soc. 18, socialistični 9 in nemški 18 glasov. — Izvoljen je bil torej Lah. V III. okraju so dobili: laški kandidatje: 491 do 498, slovenski kandidatje: dr. Gregorin. Mandič, Pinter in dr. Slavik 111 do 123, kršč. soc. 31 do 55, socialistiški 38 do 42, nemški pa <53 do 121 glasov. Izvoljeni so bili "Lahi. V IV. okraju so dobili: laški kandidatje 570 do 589, slovenski: Bartel. dr. Rvbar, dr. Slavik in Vrščaj 118 tlo" 129. kršč. soc. :J4 do 59. socialistiški 24 do 27, nemški pa ii:> do 134 glasov. Izvoljeni so bil* Lahi. V V. okraju so dobili: laški kandidatje 4:»7 do 405, slov. kandidatje Bolonić, dr. \Vilfan in dr. Slavik 78 do SI. kršč. soc, .*U» do 47, socialistiški "-'9 do 37 in nemški 35 do 54
glasov. Izvoljeni so bili Lahi. V VI. okraju so dobili: laški kandidat Stadler 85< slovenski dr. Slavik 20. kršč. soc. 0. soc. 12 in nemški pa 7. Tudi v tem okraju je bil izvoljen Lah. Pri volit voh v II. razredu so torej v celem dobili Lahi 1004, Slovenci 4-o, Nemci 385, kršč. soc. 214 in socialisti 140 glasov.
— Iz' šolske službe. Namesto obolele učiteljice ge. Marije H a b -u i k - K a j e r , katera je dobila dopust do konca šolskega leta. je nastavljen na ljudski šoli v Horjulu vpokojeni nadučitelj Jožef Božja. Oholega učitelja Avgusta Jensko na Bledu pa bode nadomestovala sup-I en tinja Z. S u š a.
— Pevska slavnost v Ljubljani. Slavnostni koncert povodom društvene 25Ietnice »Slavca« v dvorani hotela »Union bo glede pevskega spo-dera in glede nastopov vseh slovanskih pevskih društev prireditev, kakršna se dosedaj še ni vršila v Ljubljani. Zanimanje občinstva kaže zlasti veliko število prodanih vstopnic, Jnko da one, ki se zanimajo za ta izredni glasbeni užitek opozarjamo, da si še pravočasno oskrbe vstopnic, ka-tere se dobe v trafiki gospe Cešar-kove. Pozneje ne bo mogoče občinstvu post reči, ker vsled povečanega pevskega odbora za tako ogromno Število pevcev odpade mnogo sede-y.e\. Za ljudsko veselico, katera se vrsi v nedeljo dne 27. t. m. v Zvezdi, se je pričelo s postavljanjem paviljonov in napeljavo električne razsvetljave tako, da bo vse delo do sobote i. vršeno. Ono č. občinstvo, ki se Želi udeležiti slavnostnega banketa, ki bo v hotelu »Tivoli« v nedeljo dne 27. t. m., opozarjamo, naj blagovoli svojo mleležlio prijaviti slavnostnemu od-bom »Slavca« najkasneje do četrtka 24. t. m., da ne bi bilo pozneje morda kakih neprilik. Izleta v Postojno, Trst in Bled v torek 29. t. m. se tudi lahko udeleži vsakdo. Želeti bi bilo, tla bi občinstvo tudi na izletih spremljalo slovanske goste in jim po možnosti izkazovalo ljubeznivost. Torej, kdor ima veselje, tiaj porabi priložnost in pohiti v torek v Postojno in Trst!
— Velika pevska slavnost v Ljubljani. K proslavi društvene 25Ietnice pevskega društva »Slavec« v dneh 27. do 29. t. m. so nadalje prijavili svojo udeležbo: 05. »Narodna čitalnica« v Postojni po deputaciji; 66. »Ženska podružnica sv. Cirila in j\!etoda« v Šiški korporativno (v na-rodni noši); 07. »Zagorje,« glasbeno društvo v  Zagorju    po deputaciji;
0s. »Slavoj«, zpeveckv spolek v Kar-line    (Praga),    velika deputacija;
69. »Nada«, obrtno rad. društvo v Karlovcu, korporativno; 70. »Zvono«, brv. pjevačko društvo v Križev-cih, po odposlanstvu; 71. »Sloga«, obrt. rad. društvo v Sisku, po deputaciji; 72. »T\l«, zpev. spolek v Kutne Hore, po deputaciji; 73. »Skroup«, zpev. spolek v Pragi, po deputaciji; 74. »Gregora«, zpev. spolek v Piskn, po deputaciji; 75. »Lumir«, zpev. spolek v Pankracih,   po deputaciji;
70. »Kos«, zpev. spolek v Pragi, po deputaciji 77. »Kubeš«, zpev. spolek \ Skuticih, po deputaciji; 78. »Kfiž-kovskv«, zpev. spolek v Karlinih, po deputaciji: 79. »Vesna«, zpev, spolek v Železnem brodu, po deputaciji; 80. »C'erchovan«, spev. spolek v Dom-žalieah, po odjioslanstvu; 81. »Slavi-bor <:. zpev. spolek v Tre bora ticah, jm> odposlanstvu; 82. »Zpev. spolek ty-pografu« v Pragi, po odposlanstvu; 83. »Razni udeleženci« iz čeških dežel; 84. »Narodna čitalnica« v Kamniku, po ^eliki deputaciji; 85. »Pevsko in glasbeno društvo« v Gorici, po deputaciji.
— Slavnostna seja »Slavca« in sicer zadnja pred slavnostjo je .v četrtek dne 24. junija t 1. v »Narodnem domu«, v »Slavčevih« prosto-
rih. Ker je ta seja   izredao važna
glede poročila o izvršenih delih vseh pododsekov, se prosi, da pridejo vsi člani slavnostnega odbora pol no -številno, da se morebitne ukrenit ve
še pravočasno oskrbe.
Odbor »Slavca«.
— Skupna pevska vaja ljubljanskih pevskih društev za nastop slovenske pevske »Zveze« na slavnostnem koncertu 28. t. m. je danes oh pol 9. zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Gospodje pevci se uljudno in mimo naprošajo, da pridejo polnoštevilno.
— »Ljubljanski Sokol« je priredil v soboto zvečer, kakor že par let po vrsti, svojo »Kresno veselico« na dirkališču. Ob 7. zvečer je že začela vabiti »Slov. filharmonija«, in ko se je nekoliko stemnilo, je bilo na veseličnein prostoru že občinstva v prav impozantnem številu. Za veselico ni bilo nikakih posebnih priprav, niti bogve kake reklame, a vzlic temu je uspela prav dobro. Pri raznih šotorih, kjer so članice ženskega telovadil, društva s pomočjo bratov Sokolov točile vino in pivo, se je razvila najživahnejša zabava. Za slaščice je poskrbela znana domača tvrdka Zalaznikova, z raznimi jedili je postregla ga. Ravtarjeva, cvetlic in drugih takih stvari pa je bilo tudi dovolj na razpolago. S i>osebno privlačnostjo je vplival na malo in veliko občinstvo vrtiljak, ki ni miroval do pozne ure, in tudi na strelišču je bilo vedno precej živahno. Veliko zanimanje je pobudil mistop telovadcev z gorečimi kiji. Izvajali so prav lepe vaje, ki so občinstvu zelo ugajale, le da temi>o vsled oddaljenosti godbe tupatam ni bil popolnoma enoten. Nato je zagorel velikanski kres, pozneje pa umetalui ogenj. Mlado ljudstvo se je ob zvokih »Slov. filharmonije« prav pridno vrtelo v raznih valčkih in polkah. Veselje in zabava je potrajala do pozne ure. Veselica je imela gotovo tudi lep gmotni uspeh v korist sokol-skemu stavbnemu skladu.
— »Kresna noč.« Pod tem naslovom je priredilo »Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo« v nedeljo popoldne, oz. zvečer, veselico v Kolezijskem parku. Društvo si je izbralo ta prostor s prav posebnim namenom, katerega je s to veselico tudi gotovo doseglo. Mestno kopališče v Koleziji je v zadnjih časih nekoliko opustilo. Društvo, ki zasleduje z vso pozornostjo gospodarski napredek svojega okraja, ve. kolikega pomena je kopališče za okraj, in zato je ravno tu priredilo svojo veselico, da pokaže občinstvu lepoto kraja in mu vzbudi novega zanimanja za kopališče, ob-enem pa tudi opozori merodajne kroge na to, da se med drugimi investicijami spominjajo tudi kopališča v Koleziji. In ta namen je dojurio društvo s svojo veselico v polni meri. Veselica se je pričela ob 4. popoldne. Prepričani smo, da prireditelji sami niso pričakovali tako lepega uspeha.Od začetka pa do konca, skoraj do 2. po polnoči, se je kar trlo občinstva. Sedeža kar ni bilo mogoče dobiti. Zabava je bila tako vesela, kakor je že ni bilo kmalu na kaki veselici Pa so res tudi dobro poskrbeli za to, da ne bi manjkalo nikomur ničesar. Pod vrhovnim vodstvom ge. Šičeve so narodne gospe in gospodične stregle z vso vnemo. Pri vinskem šotoru, kjer je bila gnječa največja, so sodelovale ga. Bučarjeva in gdč. Dovčeva, Košakova, Ma-renčičeva, Pečnikova in Pleškova. Pivo so imele v oskrbi ga. Smoletova in gdč. Kozlevčarjeva, Skubičeva, Smoletova in Šcmetova. Slaščice si dobil pri gdč. Cižmanovi, Miklav-čevi. Smoletovi, Strikbergcrjevi in Školjevi. Za jest vine so skrbele ga. Kocjanova in gdč. Balohova, Koma nova. Narčeva in Tičarjeva; dobitke srečolova pa je čuvala gospodična Škrjančeva. Kavarno je oskrbel gostilničar v Koleziji g. G r i I. Kakor smo že rekli, se je že takoj zgodaj popoldne razvila prav živahna zabava ob sviranju seksteta. — Nastopilo je nato   pevsko društvo
Slovan« s svojim mešanim in moški m zborom ter želo za svoja vrlo uspela izvajanja splošno živahno pohvalo. Medtem pa BO deklice prav pridno prodajale srečke za srečolov, koriandoli in druge take stvari in pobirale za »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Ko se je znočilo, je zagorel u metal ni ogenj in velik kres. Sploh zabave ni manjkalo. Poset veselice je bil izredno dober, k čemur je gotovo doprinesla predvsem priljubljenost prirejajočega društva, veliko pa tudi novost in mikavost kraja samega. — Posetil je veselico tudi g. župan Hribar s soprogo, videli smo deželnega poslanca Kneza, dr. Novaka in dr. Trillerja, občinskega svetnika Franchettija, Maverja, Primožiča, Rdthla, dr. Šviglja in Trn-koezvja, svetnika trgovske zbornice Rohrmanna itd. Zastopana so bila prav številno tudi druga okrajna društva, kakor dvorsko in šentjakobsko. Prireditev je torej uspela v vsa-
oziru Kar najlepše in le čestitamo društvu na tako lepem uspehu, pred vsem pa predsedniku g. Šiču ter gg. Kocjanu in Smoletu, ki sta aranževala celo veselico. Obenem naj pa izrečemo svoje priznanje tudi gostilničarju g. Grilu, ki je s svoje strani tudi poskrbel za najboljšo postrežbo, in prav toplo priporočamo občinstvu njegovo kopališko restavracijo. »Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo« naj pa le zopet kmalu priredi kaj enakega in sicer ravno tam kakor sedaj in prepričano naj bo, da ga občinstvo ne bo pustilo na cedilu.
— Vrtna veselica naprednega političnega in izobraževalnega društva za kolizejski okraj, katera se je vršila v nedeljo popoldne na vrtu pri »Novem Svetu« na Marije Terezije cesti je jako povoljno uspela. V lično okrašenem vrtu se je zbralo že zgodaj popoldne obilo občinstva, katero se je do večera namnožilo in napolnilo vrt do zadnjega prostora. Oživela je prosta zabava pri omizjih in skupinah in zavladalo je veselje po vrtu. — Ob zvoku krepkih koračnic, lahnih valčkov in priljubljenih naših domačih napevov, katere je proizvajala »Slovenska Filharmonija«, se je videlo zabaveželjnemu občinstvu, da je pozabilo vsakdanje in dnevne, napore in se udalo oživljajoči zabavi. Z godbo, katera je bila burno aklaini-rana in je večkrat ponovno dodala na željo občinstva še drugi komad, so se vrstile razne pevske točke, katere je proizvajalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Izreden in umetniški užitek so nudile posebno nekatere res krasne točke, ki so pričah1 o pridnosti in zmožnosti izurjenih pevcev »Ljubljanskega Zvona«. — Želi so obilo pohvale od zbranega občinstva. Zabavo sta pospeševala šaljiva pošta, pri kateri je igral veliko vloga škrat, nagajivček, in pa srečkanje, katerega so se gostje, v očigled v ozadju vrta razstavljenih krasnih vin vabljivih dobitkov obilo udeležili. Dovršilo se je tudi kegljanje in se razdelili dobitki po M) K, 20 K, 10 K in zadnji šaljivi dobitek. — Vrvelo je in šumelo, odmevalo veselje, godba in petje pozno v noč, da so se razšli gostje, ki so bili gotovo hvaležni društvu na prireditvi veselice, ki jim je nudila, ne sicer hrunme in šumne pač pa jako prijetno in ugodno zabavo.
— Napredno politično in izobraževalno društvo za kolizejski okraj vljudno vabi vse somišljenike in prijatelje na svoj mesečni shod, katerega priredi v četrtek 1. julija ob 8. mri zvečer v vrtnem salonu restavracije »pri Levu« na Marije Terezije cesti. Ker so na sporedu vobče, posebno pa za somišljenike našega društva, jako važne stvari, je želeti zavedne in pol-noštevilne udeležbe. —- Na svidenje!
— Cerele franco - illvrien. Danes ob polu sedmih je zadnje letošnje predavanje v prostorih mestnega dekliškega liceja.
— Kres na Drenikovem vrhu. V sredo, dne 2:5. t. m. ob 8. zvečer se bode žgal na Drenikovem vrhu običajni kres. Na sporedu je godba in 1 »et je. I )obro došli!
— Kresna veselica. Da se računi 0 veselici čini preje zaključijo, se naprosijo vsi dobavitelji, da svoje račune tekom 8 dni predlože. Na kasneje došle račune se ne bo oziralo. Telovadno društvo Sokol v Ljubljani.
— Računski listki družbe sv. Cirila in Metoda bi bili lahko zdaten vir dohodkov, če bi se vsi zavedni rodoljubi posluževal] pri plačilih teh listkov; žal, da je še mnogo tvrdk, ki nimajo teh listkov. Letoviška sezona je tu, gostilničarji po letoviščih, ste že naročili listke?! Slovenci zahtevajte vsepovsod naše listke.
— Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda ima prav lepe, nove, originalne razglednice v zalogi. Pričakujemo naročil! Motiv: »Iz narodnega življenja Slovencev«.
— Družbi svr Cirila in Metoda je poslal Ignac Fock, tovarnar v Kranju 400 K kot prispevek od prodanega mila za prvo in drugo četrtletje. Tudi milo daje lepe dohodke naši družbi. Slovenke, sezite po narodnem milu, s tem pomagate naši družbi in narodnemu podjetju.
— Mirozov godbe »Slovenske Filharmonije« se vrši jutri na kresni večer po sledečih cestah in ulicah: Od »Glasbene Matice« po Vegovi ulici, Kongresnem trgu, Gosposki ulici, Turjaškem trgu, Bregu, Sv. Jakoba trgu, Starem trgu. Mestnem trgu, Vodnikovem trgu, Kopitarjevi ulici, Sv. Petra cesti, Miklošičevi cesti, Sodni jski ulici, Dunajski cesti, Franc - Jožef ovi cesti, Bleiweisovi cesti, Rimski cesti, po Vegovi ulici nazaj v »Glasbeno Matico«. Začetek ob polu 8. zvečer.
Nevaren tat prijet. V četrtek ih>-poldne je bilo Karolu Zenkotu, slugi pri deželni vladi, ukradena iz prvega nadstropja v hiši št. 13 na Mestnem trgu kolo, vredno 160 K. Kmalu po tatvini je na Poljanah službujoči stražnik videl nekega moškega, ki je peljal kolo v neko gostilno na I Ambroževem trgu, kamor se mu je hotel izogniti. Ko je stražnik o tatvi-
ni kolesa obveščen, je šel takoj v že omenjeno gostilno, toda dotičnik je s kolesom že odšel. Pri gostilničarki je stražnik poizvedel, da je neznanec ponujal kolo v prodajo za 50 K, zvečer pa, da se je zopet vrnil in pripeljal seboj več vojakov, za katere je prav pridno plačeval. Ker se je za osumljencem intenzivno poizvedovalo, izsledila sta ga okoli polnoči dva stražnika in aretovala. On je trgovski pomočnik Avgusto Olivo, rojen 1878. 1. v Gorici in tjakaj pristojen. Nastanil se je v nekem prenočišču v Florjanskih ulicah, kjer se je izdal tudi za gostilničarja. Pri preiskavi so našli pri njeni škarje, katere so bile na eni strani odlomljene. To je daio povod sumu, da je on tudi brž-kotne vlomilec v Merosodnih ulicah št. 1, kjer je bilo pokradeno iz podstrešja več zabojev, nekaj obleke in svilnato odejo. Policija je našla namreč na licu mesta tudi odlomek škarij. Olivo je tatvino priznal in se zagovarjal hladnokrvno. Bil je že, kakor sam priznava, zaradi tatvine mnogokrat kaznovan. Noč poprej si* je bil Olivo utihotapil tudi v stanovanje policijskega stražnika Pusta v Ulici na grad št. 7. Ta pa je začul ropot, vstal in preganjal bežečega Olivo na grad, kjer se mu je v temi izgubil v grmovju. Ukradeno kolo je Olivo prodal nekemu vojaku za 40 kron. Izročili so ga deželnemu sodišču.
Izgubljeno. Nočni čuvaj Josip Šubic je izgubil nekaj listin in dve knjigi. — Neka učenka višje dekliške šole je izgubila zlat uhan z diamantom, vreden .'JO K. — Zasebnica Marija Blaževa je izgubila tolar za 5 K. — Učiteljeva vdova Frančiška Svetličeva je izgubila črno denarnico z manjšo svoto denarja. — Vrtnar Friderik Kbber je izgubil nil:-ljasto uro. — Našle so se na veselič-nem prostoru kresne veselice v soboto tri sprehodile palice. Lastniki jih dobe pri tajniku »Sokolovem«, bratu Roglu. Kongresni trg št. 15, pritlično.
Drobne novice.
* Splošno amnestijo za stavkajoče in vse, ki so bili zaprti povodom stavke napravljenih prestopkov, je sprejel francoski senat z 202ma proti 17t i m glasovom.
* Tajna obravnava proti 40tim češkim izgrednikom proti vojaški službi se prične i>od vodstvom vis. dež. sod. svetnika Kasalickcga ;$0. junija v Pragi.
* Pogubonosna goljufija. V gostilni 1. Junga v Erdeviku so igrali
3 fantje poznato igro enoindvajset. Neki Sedlak je oba obigral. Toda pri zadnji igri zapazita, da jih goljufa. Na to očitanje potegne Sedlak samokres in ustreli trikrat na soigralca. Oba je zadel. Ranil je enega v nogo druzega v trebuh, vsled katere poškodbe je dotičnik   drugi  dan umrl.
* Žalostna rodbinska drama. Radi pomanjkanju in revščine se je obesil na Dunaju 41 letni bivši finančni paznik .Jurij Rest sebe in svojo hčerko. Ko se je vrnila njegova žena v soboto s trga, kamor je šla kupit živeža, je našla, ko so šiloma vdrli v stanovanje, moža obešenega na kljuki, ki je bila v stropu za svetilko, skoro dveletno hčerko pa na kljuki sobnih vrat.
* Z letalnim strojem eez atl a niski ocean namerava preleteti znani aeronavt \Vilhur \Vright. Predpriprave za to nevarno in zanimivo podjetje namerava dokončati tekom enega leta. Ce se mu posreči letalni stroj res v toliko spopolniti in nalogo varno in srečno izvesti, bo postal letalni stroj v svoji tekmi z ue-okretnini zrakoplovom jako nevaren in drzen tekmec, ki si bo pridobil tuci i obilo zasluženih simpatij.
Angleški parnik »\Vartburg« je opustil, ko je prišel v vodovje ruske eskadre, potrebne signale. Ruska stražna torpedovka mu je dala znamenje, da naj obstane. Ker \Vart-burg znamenja ni upošteval je izstrelila torjiedovka tri slepe in nato
4 ostre strele, ki so razbili Wartbur-gu parni kotel in ga znatno poškodovali.
Telefonsko h hrzolavnir ponfflo.
Poslanska zbornica. Dunaj 22. junija. Zbornica, ki je izredno dobro obiskana, nadaljuje razpravo o državnem proračunu. O svojem resortu je zelo obširno govoril železniški minister Wrba. Seja bo trajala do polnoči. Prihodnja seja bo jutri.
Proračunski odsek. Dunaj 22. junija. Proračunski odsek je danes nadaljeval debato o italijanski pravni fakulteti. Zadnji je govoril Gosti nčar. Odsek je razpravo odgodi I.
„Slovenska enote". Dunej 22. junaja. Parlamentarna komisija »Slovanske enote« je imela
danes sejo, na kateri je razpravljala o trgovinskopolitičnih predlogah. Debata se bo nadaljevala še jutri.
Konferenca agrarcev.
Dunaj 22. junija. Danes popoldne imajo agraret vseh strank skupno konferenco, da zavzamejo stališče napram trgovinskopolitičnim predlogam.
Gjorgje Nastić v Zagrebu.
Zagreb, 22. junija. V nedeljo po noči se je pripeljal semkaj (ijorgje Nastič, kronski svedok v »veleizdaj-niškem« procesu. Nastanil se je v hotelu »Tri gavrana«. Čuvajo ga detektivi in policaji. Ob polu 5. popoldne je bila napovedana pri predsedniku Tarabocchiji razprava, na katero je bil pozvan tudi Nastič. K tej raz pravi je prišel državni pravdnik Accurti, zagovorniki in grafološka veščaka Roič in Miiller. Časnikarje, ki so došli na razpravo, je dal predsednik vkljub protestu zagovornikov odstraniti iz dvorane, češ, da je razprava tajna — vendar pa ni dal izti-rati poslušalcev na galeriji. Na to je predsednik prečkal dopis državnega pravdništva, s katerim pošilja sodišču original revolucionarnega statuta in drugih dokumentov, ki so reproducirani v Nastičevi brošuri »Finale«. Originali so bili v zapečatenem zavoju, ki ga je predsednik otvori 1. Na vprašanje zagovornikov, kakšen namen ima ta razprava, je predsednik odgovoril, da se ima Nastič izjaviti, ako so dotični dokumenti r»'> originali. V imenu zagovornikov je proti temu protestiral dr. Hinkovič ter zahteval, da se Nastiea o tem zasliši pred senatom in v javni razpravi. Ker je ta zahteva v kazenskem pravnem redu utemeljena, je predsednik moral ugoditi zahtevi ter obravnavo prekiniti. Nastič je čakal na odločitev sodišča v predsednikovi sobi, ne da bi se kje pojavil. Ker je bila razprava prekinjena, je odšel v Spremstvi] stražnikov in detektivov v svoj hotel. Frankovci nameravajo vohunu Nastičtt prirediti velike ovacije.
Kriza na Ogrskem.
Dunaj 22. junija. Ogrski ministrski predsednik dr. VVekerle je imel dopoldne konferenco z baronom Aehren-thalom in baronom Burianom. Ob 1. ga je sprejel cesar v posebni avdijenci, ob 5. pa se vrne v Pešto.
Budimpešta 22. junija. Lukacsova misija se je ponesrečila. Vladar bo imenoval novo vlado iz politikov, stoječih na programu iz 1. 1867,' Na čelu te vlade bo stal Lukacs ali pa grof Khuen-Hedervarv.
Budimpešta 22. junija. Dr. We-kerle bo danes zupustil Dunaj. V nekaj dneh bo cesar sprejal demisijo VVekerlejevega kabineta. Sestavo novega kabineta bo vladar poveril Lu-kaesu ali pa kakčnemu vojaškemu dostojanstveniku. Pričakovati je vlado Fejervarv v II. izdaji.
Budimpešta 22. junija. »Pester Lloyd« javlja, da bo nova vlada enkrat ali dvakrat in, če treba, tudi tolikokrat razpustila parlament, da bo končno v zbornici prišla do veljave prava večina prebivalstva.
Novi denar v Črni gori. Cetinje, 22. junija. Uradni list »Glas Crnogorca« priobčuje knezov ukaz, s kaierim se naroča vladi, naj da nakovati za 800.000 kron srebrnega denarja in sicer 500 000 srebrnih per-perov (kron) in 60 000 tolarjev po 5 perperov. Prva emisija tega denarja se je izročila prometu. Denar je kovan na Francoskem.
Nova banka v Črni gori. Cetinje, 22. junija. V Baru, edinem črnogorskem pomorskem pristanišču so ustanovili »Narodno banko«. Ustanovna glavnica te banke znaša dva miljona perperov.
Porod španske kraljice. Madrid, 22. junija. Kraljica Viktorija je danes povila princezinjo. To je tretji otrok španske kraljevske dvo jice.
Someščan j«!
Dne 27., 28. in 29. junija t. 1. praznovalo bode pevsko društvo „SLAVEC" svojo petindvajset-letuico. V večjo proslavo tega praznika vršila se bode o tej priliki v Ljubljani velika pevska g'avnost, pri kateri se zbero mnogoštevilna odposlanstva slovenskih ter raznih slovanskih pevskih društev nade države.
MeSČanstvo ljubljansko je doslej v podobnih prilikah vedno Se pokazalo, kako mili in dragi so mu slovanski gostje v beli Ljubljani; prepričan sem zatorej, da stori to tudi sedaj s tem, da
kakor bodem tudi jaz na ta način okrasiti dal mestna poslopja.
V Ljubljani, 21. junija 1909.
Župan: JtM JtlBUM, 1. r.
HmBd in Stonufte! ne zORt
Mfte sv. Cirilo In Metodo I
Otročiči: Jed iz Pekatet
je boljša kot med!
1 2C05-2
Zahvala.
Preblag, gospod Ignacij Gruntar, c kr. notar v Ribnici izročil je podpisanemu 20 K in 7 iztisov knjige »Simon Gregorčič, Življenjepis« za tukajšnjo šolarsko knjižnico. Srčna hvala blagemu darovatelju in prijatelju šolske mladine!
Loški potok, dne 19. junija 1909.
Ferdo Wlgcle,
nad učitelj.
žitne cene v Budimpešti.
Do« 22 junija 1909 Term«*
Pšenica za oktober 19oP  za 60 kg K 13 83
Rž za okt. Koruza za julij Koruza za maj Oves     za okt
1909 1910
Efrlfttt*
Trdno.
za 50 kg K 10 37 za 50 kg K 7 84 za 5C kg K 733 za 60 kg K  8 10
iseteeroiosično porodiš,
T *tn» nad morjem 80*-a.  Srednji mračni tlak 786*0 trn-,
Cas i9**** baru-
^    t v mm
Vetrovi
Nebo
21.
22.
9. av.j
7.zj. Z pop.
735-33
733-1 732 1
19 2 brezvetr.
18 9 sr. jzahod 25*5 p. m jzah.
jasno
Srednja  včeraiftnja  temperatura  20 3 norm. 18 4J Padavina v 24 »irah 0*0 mm.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla dne l . junija ob 7 uri zvečer po dolgi, mučni bolezni naša mati, oz. stara mati, gospa
Jttarija Repovš
soproga krojaškega mojstra
v 57. letu svoje starosti
Pogreb drage rajnice bode v sredo
23. junija ob popoldne iz Gosposke ulice št. 3 na pokopališče k Sv. Križu 2i>70 Sv maše zadušnice se bodo služile v stolni cerkvi.
Ljubljana, dne 22. junija 1909.
Žalujoča rodbina Repovi.
Namesto vsakega posebnega naznanila.
Zahvala.
Povodom prežalostne i7gube dne 16. t. m v Ljubljani umrlega našega preljubega sina, oz. brata in svaka,
Milana Szillicha
dijaka 6 razreda na mestni realki v Idriji
izrekamo najiskrenejšo zahvalo za došla vsestranska sožalja za podarjene krasne šopke in številno spremstvo k zadnjemu počitku vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi njegovim cenjenim sošolcem na realki in na c. kr. gozdarski šoli v Idriji in vsemu dobrohotnemu dijaštvu na šolah v Ljubljani, posebno pa cenjenim gospodičnam učenkam ljubljanske višje dekliške šole in sploh vsemu občinstvu, ki je ob tem nepričakovanem dogodku gojilo z nami sočutje. 2367
eioboko žalujoča rodbina Szlllicheva v Ljubljani.
Zahvala.
Podp'sana izrekam srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi stali ob strani v naitežj h urah mojega živjlenj* me ti lazili ob krutem udarcu usode, ki mi je vzela mojega ljubega soor< ga Zahvaljujem se tudi častiti duhovščini, josebno prečastitemu gospodu župniku Bonctljnu ob piiiki podelitve zadnjih svetih zakramentov, potem prečasttemu g. župniku Mar-čiču za obiske in tolažbo ob bolezni in zadnjih trenutkih, gospodom učiteljem za spremstvo rajnka k zadnjemu počitku, bralnemu društvu v Železnikih za ginljivo petje, gasilnemu društvu za trud in udeležbo v Ljubljani in Železnikih
Končno se zahvaljujem vsem darovalcem krasnih vencev in vsem drugim, ki so spremili mojega nepozabnega soproga k zadnjemu počitku.
V Železnikih, 21. junija i909
Seno.
inženir-hidrotekt
663 20
kiMllzacue. liopilBke narave
Konrad £achnik, Ijubljana
Beethovnove Mike štev. 4.
Brzojavi: £achnik-£jabljaaa.
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe saetont)
pekarija
s prodajalno in stanovanjem
se odda tekel aa Predevloevem
sala.
Več pove Elija Pre devic aa Ambroževem trga it 7.     23t4—2
USl^ ¥ LlaMIaal eapre M M SV   daff i11 sicer enonad-
I \|      stropna c lepim *ad ■ MIl^U   n*m   ^n aelemadnim mWmWym  vrtom   Pri   bili je
velik obokan hlev in a vinjak, vse
ob eni najlepših oest, pripravna aa vsako obrt, posebno aa iivoičke ali aa p en sij o ni ste. Vsa druga pojasnila daje Anten Ravnikar, čevljar v Sodai|akik ali* cah it 4 v LfabllaaL        *3vi 1
Kočevske posojilnice
v Kočevja
I. redni iliri zbor
se vrši
t nedeljo, dne 27. junija
ob 10* dopoldaa
v posojilnični pisarni.
1. Poročilo načeistva. s 368
2. Poročilo nadzorstva.
3. Potrjenje letnega računa.
4 Volitev ntčelstva in nadzorstva.
5 Slučajnosti.
Učenec
za pitantvo
ae aprefme taka I aa Martinovi oaatt #t. ia v I»l*hl]anl.      2300 3
Jerebičar
v drugem letu, popolnoma čist, dresiran v sobi kakor tudi na polju po-„Oberlander", se takol CtM predal Vpraianja pod „Jereblćer E"
na upravn. „Slov. Naroda" • 2289—6
Za Sport tal promet.
Zaloga koles
Fich, (Styria), globus, Regent in drugih Specialnih znamk ter posameznih delov.
Jzposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
24   solidno in ceno. 1590
Karel Čamernik
Ijnbljana, Dunajska cesta št. 9.
C
?a 3ame
L
p. JV(agdie
Ljubljeno, no^preti glasne pe£te
priporoča mečezcz, $>(uz?c, ^po^vtja fizita, 3am*>hc» perifo, roftavvce, rurejarice, čtp&c, ovite, ^aci-itiv ivi vc: mećVrni na&it ter fotzefočim z>a Sitnite in fizejače. SofiSne cene.
1951
C. kr. avstrijske  (ffff   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Ve*l|avv7e>m» od
Odhod lx LJubllane (lat. tal.)
7*03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, StraŽo-Toplice, Koče v j e.
0*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Beljak, (čei Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
II-40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
■32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel , Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec
0*23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (Čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
7*40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. ar. drž. žel., Beljak, juž. žel., (Čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
e»42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, dri. žel., Trst, c. kr. dr*, žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
Odhod la L|aMlaaa (driavno ieleaalea) s
7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2«06 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7*IO zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
M. aaaaafaa
10*50 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih)
Prihod v Ljobljano dnine železnice):
7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Beljaka, juž. Žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8*02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11-23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž Žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žel., Jesenic, Tržiča
2*98 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. • *
4*10 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel, Trsta c. kr. dri. žel., Jesenic, Tržiča.
6*40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic.
8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri. Žel., Jesenic, Tržiča.
9"07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža,' Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. dri. Žel, Gorice, drž. žel., Jesenic.
Prihod v L|nhl|ano (eriavne ieleaalea)!
8*48 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10*69 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika. OMO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
f>*56 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
(Le ob nedeljah in prasnikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času.
C. kr. držano-ieleinttko ravnattljstTO » Trsta.
Urarskega pomočnika
eprelme tekel »»-3
H. Suttner, Ljubljana.
¥ vili ped Bolnikom ae odda
lepo opravljena
soba z balkonom
v prvi vrsti za poletne mesece leto-viščnikom. Naslov pove  upravništvo „Sio-venskega Naroda". 2Ć66-1
lice ae za 15. |all lepa
meblirana sobo
v bližini |u stične palače, če mogoče ■ s popolno oahrbo in uporabe kopelL
Nsslov ptv© upravnifctvo „Sloven-skega Naroda" 5362—1
Zaradi pomanjkanja prostora
se razprodajo
kasete pisemsk. papirja
m razne
pisarniške potrebščine
po Izredno znižani ceni.
Jf arodna knjigarna
v LJubljani, Jurčičev trg it. 3.
i", epreten pleeker za vozove. .'.
Josip Kin
U{2aaV z ■•»tllno v Boža bi zu
n|r|| želeemske postaje, parne IH|)U opekarne ia parne žage, v kateri je več let dobro ideča gostilna poleg glavne ceste, z velikim aadnfm vrtoat in n|lvo ter lansko leto sezHano vilo s 6 sobami, ki je prav pripravna za gostilniške prostore in trgovino z mešanim bla gom ali letovičarje, ae proda. V Rožu je edino to za prenočevanje tujoev. Vila se glede finančnih zadev ni popolnoma d delala. V vili je tudi vodovod. Proda se pod jak d ugodnimi pogoji skupno z nad 2 orala trav nika z vsemi gospodarskimi poslopji i in s srenjskimi pravicami proti takojšnjemu plačilu 500 K, ostanek se zamore s 41 , in 5% obresti obrestovati.
Pojasnila daje g Kcmperle v Pedgorjn, železniška postaja Marija
Elead aa Seroikean ali sedanji lastnik Anton Ka šteli c v Logatcu.
2.fcl—1
Odda ae v na|em
restavracija
pri 9>Boben£ku€<
na Glincah pri Ljubllani zaradi bo-lezoi sedanjega naiemnika. Nastop* tako] ali pozaeje. Krasen gostilni*k. vrt, nanovo urejeni gostilniški prostori, acetilenska luč, skoraj popolna oprava itd. Več se izve ravnotam ali pri lastniku na Olicah it. 37. 2*17-4
Vinske sode
ia hrastovega leaa, in sicer: 30 komadov od   6 do  8 hekte 10       p        M   15 „  18 ii 1 komad za 30 bekte
1      ||       ,  50    „ ^ 59
1     hm 60 „
cddaja po primerni oeni
. Rosner in drug
veleiganjarna   alivovke, tropi* novca, dro ini ka ln brinjevca v Llnbliani.
Uinsko trgovino *
ALOJZIJA ZAJCA
2209 7
2
v Spodnji Šiški
se priporoča slavnemu občinstvu in opozarja na 8V0JO veliko zalogo zalamčeno prietnlk raznih vin po znižanih eeaak,
liter ođ 20 vinarjev naprej
prizidek in poprava šolskega poslopja
za deško ljudsko šolo v Crnovem pri 31. Bistrici
proračnnjeno na 10 500 E, se bode oddalo potom favne ponudbene Obravnav e
Pismene, vsa dela zapopadsjoČe ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotk h na enotne oene proračuna, naj se predlože
do 4. julija t 1. do 11. ure dopoldne
pri kralaena iolakem avetn v Trnovem.
Ponudbe, katere morajo b ti kolkovane s kolkom za eno krono, jo doposlati aapečatene a nadpisom: „Ponadba za prevzet|e prezidave ožila prizidka In poprave iolakega poalopja za deiko ljndsko šolo
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da ponudnik pri pozna stavbno pogoje po vsej vsebini ter da se jim ukloni breapogojno. Dodati je vadij 10% strolkov v gotovini ali pa v pnpilarno varnih vrednostnih papirjih.
Krajni Šolski svet kot stavbni odbor si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na viiino ponudbene oene Delo se prične takoj po sklepu Šolskega sveta in mora biti izgotovljeno do lf- eeptombra L 1.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled pri krajnem Šolskem svetu v Trnovem. 2369
J[rajni šolski svat v Trnovem
dne 21. junija 1909
J**« ttrbaftttt, predsednik.
Sprejema
Ueaja po aajrasnorntaejlui pod tako ngodainl pofoJU as sraga cavarovalaiea. Zlata Js urvtvi^t  aa  eaiiT«0« Ia ■anJiajožiMl — rplaCill.
Vsak Um  mm se
-  •   viajtsino isvarovalna banka v Pragi.  .  -  • • . foadl s 41,030.04101 K. lapleOaiie odModame In kepitailje 91,m4A9Q-97 K. Po velikoeti drugo VMjomoa aavajrovaisioa naše države
e veee»Ml sd#
aaaet f^serna ^ee « ieamei kananaj kili
Zavaraj« poalopja Ia
19 »roti
dkoa* —u\mi9 takaj ia UUva  aajbenii  •!•▼•>. k
pealaj*.
Dovajaj« ia ektaga   aaaieaa taaata«
Izdajatelj in odgovorili nrednik Raato P a a t o a 1 e m i e k.
Laatalaa In tlak »Naredao tlataraoz.