Leto XXII., št. I04
Ljubljana, žetrttfc 7. mafr 1942-XX
Cena erat. 70
Uprmnufc»©. Ljubljana, fMtMiiw
Tdetoo k. »1-22. 51-23. »1-24 laseracni oddelek : Lfnbijana Pnccmfleva *
ca » - Telefon fc. »1-25 »1-26 Podruiruc» Novo multo» Uablpttuka cesta 42 8atout ca Ljubljansko potentino po pote» fekoroem taTodo fc- 17.749. ca ostale bajt Ita Iii r Servilo Conti Co» Po« No ll-»llg
IZKJLJUCNO iAJ> 1OPSIVO za oglase i* Kr.
Itali»« m (OOKClOStTf lilij Umnn« "uhhlirtti fr*Ban» S. A MILANO
Izhaja vtil dao tacco ponedeljka NitofiiBi naia atuca« Ik 12«—»,
pa Iii Z2M
Uro d o i It v os Pacam fera olici to». 9. ker. »1-22. »1-23. »1-2«
Rokopisi se a« »ta čaje_
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicità di provenienza italiana ed esteta : Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
II bombardamento di Malta
Le tempeste di sabbia hanno limitato Fattività sul fronte
Cirenaico
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 6 maggio 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 704:
Sul fronte Cirenaico tempeste di sabbia hanno limitato l'attività da entrambe le parti.
Azioni di bombardamento condotte da formazioni aeree Italiane e tedesche si sono susseguite sulle basi navali e sugli aerodromi di Malta; la caccia germanica ha abbattuto un «Spitfire».
Bombardiranje Malte
Peščeni viharji so omejili delovanje na cirenaiškem
bojišču
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih SU je objavil 6. maja naslednje vojno poročilo St. 704:
Na cirenaiškem bojišču ao peščeni viharji omejili delovanje na obeh straneh.
Italijanski in nemški letalski oddelki so nadaljevali v zaporednih valovih bombardiranje pomorskih oporišč in letališč na Malti. Nemški lovd so sestrelili letalo tipa Spitfire.
Nemško vojno poročilo
Uspešni boji na vzhodu — Bitka z angleškimi rušile! v Rokavskem prelivu — Letalski napad na Falkestone
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. maja.
Vrhorao poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodu so bili naši napadi uspešni. Teč krajevnih napadov sovražnika je bilo odbitih.
V	severnem odsekn vzhodne fronte so nemške čete v drznem, po načrtu pripravljenem napadu vzpostavile zvezo z važnim oporiščem, ki ga je sovražnik obkolil: Posadka tega oporišča pod poveljstvom generalnega majorja Schörerja se je od 21. januarja 1941 v hudih obrambnih bojih upirala z odlično hrabrostjo mnogoštevilnim napadom sovražnikovih sil, ki so bile v premoči.
V	Petrogradu so nastali med obstreljevanjem oboroževalnih tvornic dolgotrajni požari.
V	Kaledjn vzhodne fronte so bOe uničene na raznih mestih oborožene boljševiške tolpe.
Boji na Laponskem in na fronti ob Mnr-mansku se nadaljujejo. Po zavrnitvi sovraž-nikoiiih napadov so prešle naše čete v mnogih mestih v protinapade.
Bojna letala so z dobrim učinkom bom-' bardirala vojaške naprave v Sevastopolju, na polotoku Kerču in v kavkaškem zaledju.
V	severni Afriki je bila na obeh straneh zaradi trajnih peščenih viharjev le manjša izvidniška delavnost.
Napadi na La Valletto in na letališča na otoku Malti so se nadaljevali z dobrim uspehom.
V	noči na 5. maj so prešle v Rokavskem prelivu nastopajoče lahke pomorske sile v borbo s petimi angleškimi rušilci, izmed katerih so bili nekateri poškodovani s topniškim ognjem.
Lahka nemška bojna letala so včeraj nspešno napadla železniške in tvorniške naprave v angleškem mestu FoJliestone.
Angleški bombniki so podvzeli v noči na 6. maj breznačrtne motilne polete nad južno Nemčijo. Posamezne na manjša mesta in podeželske občine odvržene bombe so povzročile manjšo škodo. Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 3 napadajoče bombnike.
Poročnik Koppen si je priboril včeraj na vzhodni fronti 85. zmago v zraku.
Qperadje sa skrajnem evropskem severa
Ogrsžene dobave vojnih potrebščin sovjetski vojski
Berlin, 6. maja. Kakor so pričakovali, ee je v zadnjih dneh težišče operacij na vzhodnem bojišču postopno preneslo na skrajni sever, na Laponsko, na področje Murmanska in na obaìe Severnega ledenega morja. Zima je tako rekoč povzročila pravo zamrznjenje vojne v tem oddaljenem odseku, sedaj pa vojna poročila zopet govore o sovjetskih napadih, kl so jih hrabro zavrnile čete generala Dietla. Večjega pomena kakor operacije na kopnem pa so tu pomorske tn letalske operacije, ki se osredotočujejo okoli luke v Murmansku. Äe drugič v 30 dneh so Nemci ponovno napadli v* *k anglosaški konvoj, ki je vozil vojne potrebščine Rusiji. Potopljenih je bilo 6 ladij v skupni tonaži 37.500 ton, med tem ko je bila pognana na dno tudi neka težka britanska križarka. Ta epizoda je zelo značilna za sedanji strateški položaj. Pomorska pot v Murmansk je bila za zaveznike najprimernejša za oskrbovanje Rusije, doslej pa ni bilo znano, katera izmed treh poti za dobave Rusiji je bila najbolj izpostavljena udarcem osnega orožja. Pot v Vladivostok je zaradi vstopa Japonske v vojno skoro povsem blokirana, pot preko Aleutskega otočja pa je še ne-gigurna tn je brez pravega oporišča. Če je namreč res, da lahko letala iz Zedinjenih držav preko Aljaske prihajajo na polotok Kamčatko, je na drugi strani prav tako res, da se te kratke poti ne morejo posluževati po morju. Pot preko Perzijskega zaliva, je bila v tistih mesecih nedvomno koristna, toda z bližanjem japonskega brodovja v Indijskem oceanu, nI več povsem varna ne glede na to, da Je za ameriške ladje izredno dolga. Razen tega železniške in cestne zveze Irana niso v takšnem stanju, da bi dopuščale nagli prevoz težkega vojnega materiala.
Zato Je razumljivo, da so Angleži ln Američani videli v pomorski zvezi preko Murmanska najbližjo oskrbovalno pot za dobave Rusiji, ki bi jo bilo po njihovem mnenju tudi najlažje braniti pred sovražnimi napadi. Tako se je v poslednjih petih tednih glavni del prevoza za Rusijo usmeril po tej poti naglic nekaterim izredno hudim nemškim udarcem, povzročenim sovražnim konvojem.
Kako ta zveza posluje. Je precej znano. Angleški ln ameriški konvoji, ki odhajajo z atlantske obale Zedinjenih držav in Kanade ter iz luk na škotskem in v Ulstru, plujejo najprej proti Islandiji, kjer se ustavijo in založe z gorivom. Nato se v močnem !3premstvu vojnih ladij in v delu poti tudi v spremstvu letal usmerijo proti severu, ploveč med Severnim rtom in Spic-fcerškim otočjem, nakar usmerijo pot severno od norveške in finske obale proti zalivu luke Murmansk. . Kakor vidimo, pripada v tej oskrbovalni službi izredna vloga Islandu, kar nam po-jasniuje, zakaj so se anglosaške posadke na tem otoku v zadniem času povečale.. Kako znano, ao ta otok. ki je bil po posebni zvezi zvezan z Danske zasedli najprej An-gleSt. ki so tam Izkrcali neko kanadsko di-rtžijo in izkrcevalne fiete britanske mornarice. Kmalu pa so jih zamenjale ameriške čete in sicer najprej ameriški delavci, ki
so bili pozvani, naj izvrše razna pristaniška dela v luki Rejkjaviku, da bi povečali njeno sposobnost, za njimi pa še mornarji in končno vojaki ter naz^pje vedno večje število ameriških vojakov. Dobre tri mesece pred vstopom Zedinjenih držav v vojno, je bilo na Islandu že nič manj kakor 5000 ameriških vojakov. Sedaj se je število ameriških čet na otoku, ki šteje kakih 120 tisoč prebivalcev, ceni na 3 divizije ali na približno 40.000 mož, kar predstavlja točno tretjino prebivalcev. Čete so po večini sestavljene iz državljanov severnih držav ameriške zveze in iz kanadskih oficirjev Ojačene so z nekaj pehotnimi bataljoni mož z Aljaske, po večini znanih trgovcev s kožuhi. Tako so te posadke sestavljene iz več ali manj homogenih oddelkov, ki jih tvorijo izredno močni in odporni možje, vajeni na mraz in na druge vremenske nezgode, nekako podobni našim planinskim oddelkom. Vsekakor pa njihova naloga ni samo v tem, da prezimujejo na Islandu, temveč bi utegnili biti uporabljeni tudi za borbe na kopnem, na kakem periferičnem področju celine, kakor n. pr. na Japonskem Morda gre celo za čete, ki naj bi po znanih anglosaških načrtih ustvarile tako zvano drugo bojišče, o katerem so toliko govorili, morda tudi za čete, ki naj bi podprle morebitno sovjetsko ofenzivo na skrajnem evropskem severu. Tega za sedaj nihče še ne more točno ugotoviti, gotovo je le, da Nemci tudi na tem področju budno straži jo. (Corriere della Sera)
S finskega bojišča
Helsinki, 6. maja. a Uradno poročilo o vojaških operacijah ugotavlja:
Na bojišču vzhoine Karelije, v odseku Louši, so finske čete z nezmanjšanim junaštvom še nadalje odbijale neprestane sovjetske napade. V zadnjih 24 urah so boljševiki pustili na bojišču nad 500 mrtvih. Na istem odseku so Sovjeti utrpeli velike izgube tudi zaradi močnega delovanja nagega topništva, ki je z uničevalno natančnostjo zadelo sovražne kolone, zbirališča in baterije v neposrednem sovražnem zaledju. Na drugih odsekih bojišča nič novega.
Pomanjkanje ladijskih
posadk v Ameriki
Stockholm, 6. maja. s. List »Aftonbladei« doznava od svojega dopisnika iz New Yor-ka, da so ameriške paroplovne družbe, ki jim primanjkuje posadk, najele agente, ki skušajo sedaj pridobiti švedske mornarje, slučajno bivajoče v Ameriki, da bi zapustili svoje službe in vstopili v ameriško trgovsko mornarico, za kar jim ponujajo zelo visoke zneske. Kakor računajo, je ostalo v inozemskih, po večini ameriških lukah, zaradi potopitve ladij okoli 7.000 inozemskih in nevtralnih mornarjev.
Cenzurni urad v Kanadi
Lizbona, 0. maja. d. Iz Ottawe v Kanadi javljajo, da je predsednik vlade Mackan-zie King nagavll ustanovitev posebnega csnzurnega urada za Kanado. Za prsdaed-nika urada, Čigar delokrog še ni točno znan, je bil postavljen neki Bigger.
PREDAJA TRDNJAVE CORREGIDOR
Po izkrcanju japonskih čet na obleganem otoku in silovitem bom' bardiranju utrdb je ameriška posadka opustila nadaljnji odpor
Lizbona, 6. maja, d. Bo Informacijah ls
Washingtjcna je treba pričakovati vsak čas padca poslednje ameriške postojanke na Filipinih, trdnjave Corregidor, ki se je od pričetka vojaških operacij na Filipinih upirala zmagovitim japonskim napadom. Včerajšnje ameriško vojno poročilo nam reč objavlja kratko obvestilo poveljnika ameriških čet na Filipinih, generala Waln-wrighta, da so japonske čete pričele iz-krcevalne operacije na otoku Corregtdorju. V zvezi s tem sporočilom ameriškega poveljnika je službeni zastopnik ameriškega vojnega ministrstva včeraj predstavnikom tiska izjavil, >da se boji, da se hrabra borba posadke Corregidorja bliža svojemu koncu«. V zvezi z vo;nim poročilom, ki prinaša vest o pričethu izkrcavanja ia-ponskih oddelkov na Oorregldorju, je bila objavljena tudi poslanica, ki jo je predsednik Roosevelt poslal generalu Wain-wrightu, v kateri se poveljniku ameriških in domačinskih čet zahvaljuje za odpor, ki ga je nudil zadnje tedne japonskim silam.
Tokio, 6. maja. d. O pričetku japonskih izkrcevalnih operaicij nau otoku Oorregidorju v Manilskem zalivu ni bilo mogoče na pristojnem mestu v Tokiju do srede opoldne dobiti nobenega pojasnila ali izjave. Iz Manile je v sredo dopoldne dospela edinole vest, da so japonska letala izkoristila, zelo ugodno vreme, ki je vladalo nad Ma nilskim zalivom v ponedeljek, in izvršila nov silovit bomb niš ki napad na corregidorske utrdbe. Razen tega poročila v Tokiju zaenkrat nI mogoče dobitJ nobene informacije o trenutnem stanju borbe za corregidorsko trcìntavi
Šanghaj, 6. maja. d. Iz Melbourna Javljajo, da je danes avstralski glavni stan službeno objavil, da se je trdnjava Corregidor v Manilskem zalivu predala Japoncem.
Bangkok, 6. maja. s. Po vesteh Iz Melbourna je bilo objavljeno uradno poročilo
•Jutro"
300 <,00 500
generalnega štaba, da se je trdnjava Corregidor predala Japoncem.
Buenos Aires, 6. maja. .s Ameriško vojno ministrstvo objavlja, da so se ponoči japonske čete izkrcale na Corregidorju.
Japonci prodrli Iz Birme v Junan
Silni letalski napadi na kitajska mesta
šanghaj, 6. maja. d. Japonske čete so po naglem prodiranju v Birmi in po likvidaciji čungkinških obrambnih oddelkov stopile na kitajska tla v zapadnem delu pokrajine Junan. I l ,čr.sno, ko so japonski oddelki prodrli preko Birme na Kitajsko, pa je japonsko letalstvo izvršilo vrsto silnih bombniških napadov na posamezna mesta v pokrajini Junan. Kakor javljajo v srgdo iz glavnega mesta pokrajine Junan, Kuhminga, so bili japonski letalski napadi v torek usmerjeni predvsem na Kunming in Paosan v zapadnem delu pokrajine Junan. V Kunmingu so japonska letala bombardirala vojaške naprave v mestu in širši okolici. V mestu Paošanu pa so bili napadi japonskega letalstva usmerjeni v prvi vrsti na industrijske naprave. V vseh napadih so sodelovali zelo močni oddelki japonskih bombnikov.
Tokio, 6. maja. d. Iz šanghaja javljajo, da so japonski bombnišld oddelki včeraj v zgodnjih jutranjih urah izvršili enega Izmed najsilnejšlh letalskih napadov na glavno mesto pokrajine Junan, Knnming. Po semkaj Iz Kunmlnga dospelih vesteh ao se japonskim bombnikom posrečili direktni zadetki na važne vojaške objekte ln naprave v Kunmingu ter v okolici. S pristojnega vojaškega mesta javljajo nadalje, da Je druga skupina japonskih bojnih letal Istočasno silovito bombardirala mesto Paofian v zapadnem dein Junana.
Japonci v Akyabu
Tokio, 6. maja. (Domei.) Japonski glavni stan objavlja, da ao japonske oborožene sile, ki operirajo na bojišču v Birmi, po zlomu sovražnikovega odpora zavzele letališče Akyab, Id leži na meji med Birmo In Indijo. Mesto je bilo v ponedeljek trdno ▼ japonski posesti. Akyab je zadnja Inka v Birmi, ki je doslej ie služila britanskim silam za oskrbo.
Tokio, 6. maja., a Uradno objavljajo, da ao japonske kopne oborožene alle v Birmi zasedle letališče Akyab v Bengalskem zalivu.
Tokio, 6. maja. s. Glede na zasedbo letališča v Akyabu pripominjajo v tukajšnjih vojaških krogih, da leži to oporišče kakih 500 km v zračni črti od Kalkute. ki je tako prešla v akcijski radij japonskega letalstva.
Podružnice japonskih bank na Javi
Tokio, 6. maja. (Domei.) S pristojnega mesta v Surabaji na Javi se je zvedelo, da so japonske oblasti vsem vodilnim Japonskim bančnim zavodom dovolile otvrv-riti pcdružnice v raznih mestih otofca. Na ta način je bil zopet napravljen eden 1»-med končnih korakov k obnovi normalnega gospodarskega življenja na otok» Javi
Japonske letalske akcije v Kjangsiju
šanghaj, 6. maja. d. Japonska izvidniška letala so bila včeraj izrelno aktivna nad vzhodnim delom pokrajine Kjangsd na Kitajskem. Japonski bombniki so med dragim hudo napadli tudi mesto Ivšan. ki leži blizu meje pri čekjangu na železniški progi, ki teče iz čekjanga v Kvangsi. NadaHe so oddelki japonskih bombnikov naoadli tudi važno železniško postajo Hengang.
Počastitev padlih Japonskih vojnih dopisnikov
Tokio, 6. maja. (Domei.) T Hlibyi se bodo 11. maja pričele svečanosti v poča-
stitev 65 vojnih dopisnikov, ki so Izgubili življenje v sedanji veliki vzhodnoazijski vojni, kakor v mandžurskem incidentu ln kitajskem sporu. Svečanosti bodo pod skupnim pokroviteljstvom japonskega vojnega in mornariškega ministrstva ter no. vinarskega udruženja. Spominske svečanosti bo otvoril sam ministrski predsednik general Tojo, navzoč pa bo tudi mornariški minister šigetaro šimada. Na svečanosti bosta govorila načelnika tiskovnih oddelkov armadnega ln mornariškega ministrstva, polkovnik Jahagi ln polkovnik Hiraide.
Dar Notranje Mongolije japonski vojski
Tokio, 6. maja. (Domei.) Vladq, Notranje Mongolije je darovala fondu za izgradnjo japonskih oboroženih sil milijon jenov a priporočilom, naj se za to vsoto zgrpde armadna in mornariška letala. S pristojne japonske strani pripominjajo, da je vlada Notranje Mongolije Izrazila s tem svojo hvaležnost za odločnost Japonske, da nadaljuje borbo za osvoboditev vzhodne Azije izpod angleško-ameriškega gospod-stva.
Tudi iz Hongkongs prihajajo poročila o dotoku novih sredstev v fond za japonske vojne napore. Znani japonski draguljar Walch je daroval 1000 dolarjev «a japonske oborožene sile. Japonske oblasti prejemajo tudi prispevke od malih uslužbencev. Tako na primer ao včeraj prejela manjšo vsoto od 5 indijskih delavcev, zaposlenih v poštnem uradu v Kowloonu.
Izkrcanje angleških čet na Madagaskarju
Vichy, 6. maja. s. Svoj glavna napad na otok Madagaskar so Angleži usmerili na pomorsko oporišče Diego Suarez. ki je sposobno prevzeti v svoje okrilje velike pomorske edin ice. Angleži 90 izvršili napad na oporišče z morja, istočasno pa so se izkrcali v bližini, da bi mestu prišli v hrbet Največje izkrcanje se je izvršilo v zalivu Cour-rier. Razume se samo po sebi, da angleški napad na Madagaskar ogroža tudi Kornor-sko otočje in otok Reun ion. ki leži kakih 200 mMj od angleškega otoka Sv. Mavricija. Maršal Petam in admiral Darlan sta poslala posebno poslanico četam, ki branijo otok, ▼ kateri obsojata novi angleški napad in počivata prebivalstvo k odpora.
Tokio, 6. maja. (Domei.) Na današnji tiskovni konferenci je službena zastopnik informacijskega urada Tomokazu H ori odklonil vsak komentar o položaju na otoku Madagaskarju. Kakor znano, javljajo razna poročila, da so se na otoku Madagaskarju izkrcale britanske sile, ki jim francoske oborožene »Me nudijo odpor. Na vprašanje predstavnikov tujega tiska, kakšen utegne biti položaj na Madagaskarju, it Hori samo izjavil: »O tem sdužbeno se nismo informiram.«
Berlin, 6. maja. d. Vest o napadu britanskih oboroženih sài na francoski otok Madagaskar 90 vsi berlinski listi objavili v svojih jvtrnjih izdajah od srede na naslovni strani, toda brez slehernih komentarjev. Vsi berlinski listi pa v nasikmh podčrtava jo. da M j« tudi Amerika iajavüla soglasno • to nov« britansko agresfvno akcijo
Lizbone, 6. maja. d. Ameriški poslanik pri francoski vladi admiral Leahy, ki se iz Vichy ja vrača v Zedinjene države, je v
torek ponoči dospe! v Lizbono. V Lizboni bo ostal do odhoda prvega »Clipperja«. s katerim bo ameriški poslanik odletel v New York. Krsta s truplom njegove soproge je bila medtem shranjena v kapeli britanskega pokopališča v Lizboni in bo najbrže prepeljana s švedskim potniškim pomikom »Drottningholm« v Zedinjene države. Parnik »DrottninghoHin« je najela ameriška v<a-da za izmenjavo ameriških diplomatov iz Evrope z diplomati držav osi. ki odhajajo iz Amerike.
Vojna na morju
Lizbona, 6. maja. d. Iz Washingtons javljajo, da je snoči ameriški mornariški urad objavil potopitev treh nadaljnjih trgovskih ladij ob vzhodni ameriški obali v razdobju komaj 24 ur. Tretji izmed potopljenih parnikov je bila neka norveška tovorna ladja, ki jo washingtonsko poročilo označuje kot parnik srednjega obsega. V washigtonskem poročilu je še rečeno, da so se preživeli člani posadk izkrcali v neki ameriški luki na vzhodni obali.
Buenos Aires, 6. maja- s. Norveška ladja srednje tonaže, ki je bila v službi Zedinjenih držav, je bila napadena s torpedi in potopljena v bližini atlantske obale.
Pomanjkljivo sodelovanje angleških oboroženih sil
Stockholm, 6. maja. d. Po informacijah iz Londona je v debati na včerajšnji seji zbornice lordov padla ostra kritika zaradi slabega sodelovanja britanskih oboroženih sil. Tako je lord Denman v svoii kritiki komiteja šefov posameznih angleških vojnih štabov, — predsednik tega komiteja je Churchill, — zagovarjal načelo, da bi bil temu odboru potreben za svetovalca kak aktivni oficir. Predlagal je, naj bi se določil »general za načrtno vojno«, čigar položaj bi bil sličen onemu, ki je že obstojal, ko je bil vojni minister še Hore Belisha. Lord Swinton je v debati, ki je dosegla že zelo ostre oblike, izjavil, da sicer ni namen lordov, delati vladi ne-prilik in se ne soglašati ž nio glede njene pristojnosti, naglasil pa je, da je zaradi slabega poslovanja zvez med posameznimi skupinami britanskih oboroženih sil za Anglijo nujna potreba najti pripravnega človeka, ki bi znal organizirati tako soöelo-vanje.
Naraščanje angleških vojnih izdatkov
Stockholm, 6. maja. d. Po Informacijah iz Londona je bil tamkaj preteklo noč objavljen finančni pregled, lz katerega je razvidno, da so vsakdanji Izdatki Velike Britanije za vojno v teku preteklega tedna narasli na več kot 18 milijonov funtov šterlingov. V celoti je po tem poročilu Anglija v preteklem tednu izdala za vojno nad 127 milijonov funtov šterlingov, 38 milijonov funtov več kakor v tednu prej.
Nove omejitve porabe
bencina v Ameriki
Lizbona, 6. maja. d. Ameriški urad za kontrolo vojne proizvodnje v Washingtonu je objavil, da je odbor za vojno proizvodnjo sklenil v 17 vzhodnih državah ameriške unije za 50% zmanjšati potrošnjo petroleja ln bencina. V zvezi s tem se je nadalje lz Washingtona zvedelo, da so bile dobave petroleja in bencina za vzhodne države unije že prej znatno reducirane. Nove omejitve stopijo v veljavo 16. maja.
Smrtne obsodbe v Bagdadu
Ankara, 6. maja. d. V torek dopoldne je vojaško sodišče v Bagdadu obsodilo na smrt tri nadaljnje pristaše bivšega iraškega predsednika Rašida El Ghailanija. Na smrt so bili obsojeni polkovnik Fašmi Said, general Mahmud Šaman, bivši poveljnik iraških letalskih sil in Yunus Sa-lauci, bivši Iraški prometni minister. Vsi trije iraški častniki so bili že jusfcificlranL Dva druga častnika ln sicer Ali Mahmud In Bekrl Suliman sta bila obsojena na 5 odnosno 7 let ječe. Glede na veliko razburjenje in ogorčenje, ki so ga te nadaljnje justifikacije zbudile v iraški javnoeti, je skušala Iraška vlada v posebnem po radiu razširjenem poročilu pomirjevalno vplivati na prebivalstvo, pojasnilo pa je le še bolj jasno pokazalo, do kolikšnega obsega Je že naraslo nezadovoljstvo proti sedanjemu Iraškemu režimu.
Zastopstvo Rdečega križa ▼ Hongkocgu
šanghaj, 6. maja. d. Iz Melbourna javljajo, da bo po informacijah, s katerimi razpolaga avstralski Rdeči križ, posebna delegacija mednarodnega Rdečega križa sredi maja obiskala Hongkong. Avstralsko poročilo pravi, da je delegacija Rdečega križa že dobila dovoljenje japonske vlade za obisk. Komisija bo v Hongkongu proučevala vprašanje vojnih ujetnikov.
Gradnja novih cest v Bolgariji
Sofija, 6. maja. s. Bolgarska vlada je sklenila mobil&irati 25.000 delavcev za gradnjo novih cest v vsej Bolgariji, zlasti pa na osvobojenem ozemlju.
Vojno ministrstvo je poverilo bolgarskemu Rdečemu križu organizacijo zbirke volne za vojafltve.
Trgovski minister Je določil, da ae mera 1. Junije t. 1. Izvršiti splošno štetje glav živine in pregled vseh Živilskih zalog v Bolgariji.
\
Hitlerjeva pooblastila kot seta države
Podreditev dolžnosti
Berlin, 6. maja. List »Frankfurter Zeitung« | polemizira s sovražno propagando glede podtikanj v zvezd s pooblastili ki jih je Hitler dobil od državnega zbora, in dodaja nekaj zanimivih ugotovitev, ki prikazujejo pomen splošnega sklepa nemškega državnega zbora v pravi luči ter ustavno važnost novega Hitlerjevega položaja.
List pripominja, da pred 150 leti, ko so se ideje francoske revolucije zmagovito razširile na pod sveta, nihče ni smatral za čudno, če te ideje niso bilie v skladu s tradicionalnim pojmovanjem državne oblasti, ki dotlej ni poznala načela o človeških pravicah, o narodni suverenosti, o demokraciji itd. Zato se moramo čuditi, da naletu jejo danes ideje in manifestacije nemške revolucije v 20. stoletju na nerazumevanj^ med pristaši demokracije in demokratičnih režimov, ki zlasti v anglosaškem svetu nočejo razumeti nemške avtoritarne države. Ker se ti ljudje ne morejo iznebiti miselnosti, ki izhaja iz njihovih nad sito let 9tarih pojmov, bi bilo povsem odveč razpravljati z njimi o novi obliki državnega življenja v Nemčiji. Važno se nam zdii le to. da ugotovimo, da s »potrdilom oblasti«, kakršnega je izglasoval državni zbor. ni bilo izvršeno nikako revolucionarno dejanje, temveč samo nadaljevanje političnega stanja, ki je v bistvu de iure že obstajalo.
Oblika, s katero je državni zbor potrdili Hitlerju določeno oblast kot šefa naroda, vrhovnega poveljnika oboroženih sil, šefa vlade in vrhovnega inspiiatorja izvršne oblasti ter vrhovnega gospodarja pravice in šefa stranke, je samo- vnovič potrdila, da Hitler združuje v svojih rokah vso navedeno državno oblast. Delitev oblasti, kakršno poznamo v liberalnih režimih (zakonodajna, izvršna m sodna oblast), je v Nemčiji prenehala z nastopom narodno-social ističnega režima. Medtem ko je ta delitev za demo-
skupnosti
kratsko doktrino «uma po sobi razumljiva, je za narodno-sociail istično državo nepojmljiva. Prav zato, ker združuje Hitler v svoji osebi vso oblast z vseh področij javnega življenja, gre lahko v vsakem posameznem primeru mimo obstoječih določb ali pa jih lahko nadomesti z novimi. Nihče razen Hitlerja nima v Nemčiji te oblasti Kdor kodi bi bil, pa naj bo oseba a&i organ, Lahko izvršuje svojo oblast le na osnovi posebnega pooblastila. Ni treba seveda še posebej pripominjati, da se vsaka odločitev sklene šele po skrbni in vestni proučitvi vsakega posameznega primera.
Takšnega ustavnega prava, zaključuje löst svoj članek, ni seveda v nobeni drugi državi na s/vetu. Ono predstavlja originalno tvorbo nairodno-socialistične revolucije in mu prav nič ni do tega, da bi zbujalo spoštovanje aH časrt v liberalno-demokratskem sestavu. To pravo je namenjeno samo nemškemu nairo-du, ker ustreza njegovi naravni ureditvi Smisel Hitlerjevih izjav v državnem zboru je v tem, da se mora mora dolžnosti vsakega poedinca do skupnosti prilagoditi žrtvam bojevnikov na bojiščih, kakršne izhajajo iz pretekle zime. (Piccolo)
Hitler in Italija
Lausanne, 6. maja. s. List »La Gazel» de Lausanne« objavlja daljša dopis iz Berlipa pod naslovom »Hitler in Italija«, v katerem opozarja med drugim na odstavke iz Hitlerjevega govora, posvečene Italiji, v katerih ;e Hitler opozoril na velike napore Italije v borbi proti sovražnikom v Sredozemlju in v Afriki. Italijani pripominja list, so praktično v vojni že 30 let, namreč od leta 1911., ko je bila odločena libijska kampanja Vstop Italije v vojno je zato predstavljali izredno drzno dejanje, toda Italija je hotela vstopiti v borbo za boljša usodo in sreča se smaeje samo drznim.
Pojemajoče navdušenje za novo bojišče
Angleško-ameriška invazija na evropsko celina odstavljena z dnevnega reda
Bern, 6. maja. Se vedno odmevajo bombastične izjave, ki so sledile obisku šefa ameriškega generalnega štaba generala Manschalla in Rooseveltovega zaupnika Hopkinsa v Londonu ter klici po prehodu vseh zavezniških narodov iz defenzive v ofenzivo. Povsod so govorili o tako zva-nem drugem bojišču kot o dogovorjeni stvari. Doba porazov, so zatrjevali v svojem navdušenju, je minila in v bodoče bomo priče samih zmag.
čfim sta oba Američaia odpotovala, se je v Londonu to razpoloženje kmalu spremenilo. Tako zvano drugo bojišče se je omejilo samo na nekaj tajnih nočnih izkrcanj do največ kakih 50 mož, ki sta jim sledila takojšnje vkrcanje in povratek. O invaziji na evropsko celino govore sedaj samo še kot o zelo oddaljenem načrtu, ki ga za sedaj zamenjujejo bolj nujne in zgolj obrambne skrbi Tudi v sami Ameriki so se prelahki optimizmi zmehčali in v Angliji, kjer 3o kritično gleiali na ameriške pobude za tveganje nevarnih pustolovščin, ugotavljajo to z vidnim zadovoljstvom, švicarski list »Neue Zürcher Zeitung« piše v nekem svojem dopisu iz Londona med drugim:
Angleška javnost doznava sedaj od britanskih opazovalcev v Zedinjenih državah, da je prejšnje navdušenje za ustvaritev tako zvanega drugega bojišča nadomestilo bolj objektivno tehtanje pogojev, ki bi bili potrebni za izvršitev takšne akcije. Sedaj so tudi v Ameriki mnenja, da se ne smejo prehitevati odločitve vojaških poveljništev in da se ne sme ustvarjati takšno javno mnenje, ki bi podcenjevalo, kar se dejansko izvrši, namreč operacije britanskega letalstva, ki da že dejansko predstavljajo tako zvano drugo bojišče.
Lorda Beaverbrooka, ki velja za pristaša tako zvanih hipnih ofenzivnih operacij, napada sedaj del angleškega tiska, med tem ko je vrednost njegovih poslednjih izjav
zmanjšala tudi vlada sama v spodnji zbor-, niči, kjer jim je bol pritisnjen pečat izključno zasebnih mnenj moža, ki je k stvari hotel povedati tudi svoje stališče.
Londonski poročevalec lista »La Suisse« piše, da so se v zadnjem času pojavili v Angliji tudi glasovi, ki zahtevajo ustanovitev skupnega zavezniškega generalnega štaba, zlasti po razgovorih Hitlerja in Mus-solinija v Solnogradu, ki so zlasti po razgovoru zastopnikov nemškega, in japonskega generalnega štaba prepričali ves svet o najtesnejšem sodelovanju in popolni enotnosti vojaših smernic na strani sil trojnega pakta. Namen ustanovitve enotnega zavezniškega generalnega štaba pa naj bi ne bil ta, da bi vzporedile posamezne akcije na raznih bojiščih, temveč izključno političnega značaja. Prepričal naj bi Ruse, da imajo kot soielavci v tem generalnem štabu vpliv na vojaške odločitve zavezn!kov, kakor tudi; da je rusko bojišče sestavni del enotnega bojišča vseh zavezniških narodov.
Nasprotno pa v Londonu na splošno ugotavljajo, kakor pripominja dopisnik švicarskega lista, da je rusko bojišče neodvisno od ostalih bojišč na svetu. Zato ni pričakovati, da bi bil predlog ustanovitve enotnega zavezniškega generalnega štaba upoštevan. To je tudi povsrm razumljivo, kajti Angleži so že dosegli svoj namen, da se namreč Rusi bore samj, poskušajoč pripraviti se za bližnji veliki spopad, med tem ljo nimajo Angleži v katastrofalnem razapadanju svojega imperija nobene druge možnosti, kakor, da se osredotočijo v obrambi matičnega ozemlja. Razen tega se nekateri vprašujejo, čemu naj bi služil enotni zavezniški generalni štab, odkàr se lahko tudi Kitajska smatra za osamljeno in v glavnem že izločeno iz borbe, med tem ko morajo ameriške čete braniti ameriška ozemlja in pomagati Avstraliji, kjer se v kratkem pričakuje japonski napad. (Stampa Sera.)
Vzroki japonskih uspehov na PadSiku
Tesno sodelovanje japonskih oboroženih sil na kopnem,
na morju in v zraku
Tokio, 6. maja. Admiral Carlo Balsamo, pomorski ataše pri italijanskem veleposlaništvu v Tokiju, se je te dni vrnil v japonsko prestolnico po daljšat plovbi po južnih morjih. Admiral Balsamo je bil, kakor znano, vrhovni poveljnik italijanskega brodovja v Abesiniji v prvi dobi sedanje vojne. O svojem pravkar zaključenem potovanju je podal za list »H Popolo d'Italia« naslednje izjave:
Zasedba Malajskega polotoka in južnega otočja je bila posledica začetnega udarca na Havajsko otočje in potopitve britanskih oklopnic »Prince otf Wales« in »Repulse«. Japonci v svojih akcijah niso prezrli, da tvorijo našo zemljo tri četrtine morja in 3amo četrtina kopnega. Zato so dali tej svoji sedanji vojni pretežno pomorski značaj. Skrbna priprava izkrce-vanj, sodelovanje letalskih, kopnih in pomorskih oboroženih sil, napadalni duh in izredna hrabrost japonskih vojakov so samo nekateri izmed bistvenih činiteljev, ki so pomagali Japonski v tej vojni Ostali elementi, ki so vplivali na japonske uspehe in ki jih Japonci lojalno priznavajo, pa so bili v tesnem sodelovanju med oboroženimi silami Sil trojnega pakta, ki ae je izkazalo od vsega začetka vojne, čeprav sta bili bojišči Japonske ln velesil osi med seboj ločeni kakor sta ločeni tudi še sedaj.
Približno polovica ameriške pomorske oborožene sile je še vedno osredotočena na Atlantiku, medtem ko je vse angleško vojno brodovje razvrščeno na področju med Atlantikom in Sredozemljem. Izmed 14 britanskih velikih bojnih ladij jih je bilo do pred nekaj tedni nič manj kot 12 na zapadu. Navzlic temu pa je sramotno, kako so Angleži izgubili na vzhodu. Samo neozdravljiva in nepopravljiva moralna kriza nam lahko razloži, zakaj so se obrambne sile v Singapuru in na Javi s takšno lahkoto predale, ki bi bila na evropskih bojiščih nepojmljiva. Isto velja tudi o pomorski bitki pri Javi, ki se je prav tako sramotno končala za Angleže in Američane, saj so tedaj nasprotniki Izgubili 5 križark in 9 rušilcev, ne da bi
bili Japoncem zadali en sani udarec. Natakarji v »Hotel des Indes« v Bataviji so pripovedovali zelo pikantne zgodbice o neprestanih sporih, ki so poveljnikom britanskih, nizozemskih, avstralskih in ameriških oboroženih sil onemogočali soglasje v vodstvu vojne. Ti spori so bili baje v času tako živahni, da gostje v hotelu niso mogli niti spati Heterogenost teh poveljništev in anarhija v pogledu smernic sta prav gotovo pripomogli k nasprotni katastrofi na Javanskem morju.
Nizozemska Indija je pravi zemeljski paradiž. Krajev, kakršen je Bandeng, ki leži kakih 600 metrov visoko v čudovitem gorovju, je tam več in nas vsi spominjajo na našo Cortino d'Ampezzo. Kdor, ni videl Jave, ne more razumeti ogromne vred. ® nosti te zemlje, ki nudi posebno možnost 1 za aklimatizacijo Evropcev. Dejstvo je, da so si mnogi belci kot nizozemski upokojenci, čeprav že v visokih letih, izbrali Javo kot svoje dokončno bivališče za preostali del svojega življenja. Na Javi živi nad 32.000 Nizozemcev belcev in okrog 200.000 nizozemskih državljanov mešane krvi, ki predstavljajo celo težek problem za bodočo ureditev na otoku. Izredno bogastvo Jave ni le v rodovitnosti tal tn v bogastvu zemlje, temveč predvsem v izredno nizki ceni delovne sile.
Nizozemci so na Javi kakor Američani na Filipinih izvršili sistematsko poruše-nje vseh vojaških in industrijskih naprav, medtem ko so veliki spomeniki civilizacije ostali nedotaknjeni. Navzlic temu so se Japonci na Javi polastili tolikšnih bogastev, da se s tem postavlja na glavo vsa gospodarska zgodovina svela.
Glede možnosti nadaljevanja sovražne ofenzive na vzhodnem bojišču je po mnenju admirala ni mogoče izključiti Vendar pa pomeni vsak dan, ki mine, vedno večje obrambne možnosti za Japonce na zasedenih ozemljih in sicer v geometrijskem razmerju glede na sovražne možnosti. Morda ni pretirano reči, da pomenijo izgube prednjih anglosaških oporišč na vzhodu izgube, ki jih ni mogoče nadomestiti v celi generaciji (H Popolo d'Italia.)
Imenovanje zaupnikov
FfliBrtlčiiih	j
Ekac. Tajnik Narodne fašistične Stranke je na predlog Zveznega Tajnika imenoval naslednje hierarhe:
Fašista Otona Caasana, letnika 1891, člana PNF od 24. m. 1921., skvadrista, profesorja za zaupnika Fašističnega združenja za osnovne šole.
Fašista Salvatorja Spadara, letnika 1892, člana PNF od 3. UL 1925., profesorja za zaupnika Fašističnega udruženj i za srednje dole.
Fašista Cumlna Josipa, letnika 1903' člana PNF od 1. IV. 1921., za zaupnika Fašističnega udruženja poštnih in brzojavnih uslužbencev.
Izpopolnitev učnega razporeda tehnične fakultete
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, smatrajoč za potrebno. da se dopolni učni razpored tehnične fakultete tukajšnje kr. univerze tako, da se ustanovita zavod in laboratorij za električne stroje, na predlog akademskih oblastev kr. univerze v Ljubljani:
Ci 1. V členu 17-3 uredbe bivšega jugoslovanskega prosvetnega ministrstva z dne 17. aprila 1935. št 15042 s poznejšimi spremembami se dodajeta seznamu zavodov z zaporedno številko 33 zavod za električne stroje in v seznamu laboratorijev z zaporedno številko 33 laboratorij za električne stroje.
Cl. 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko Ljubljana dne 1. maia 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Dve obs&dbi vojaškega sodišča
Vojaško vojno sodišče II. armije, odsek Ljubljana, je na svojem zasedanju z dne 28. aprila 1.1. izreklo naslednjo obsodbo proti Intibarju Francu, pok. Andreja ln Ane Hučič, roj. na Krvavi peči pri Velikih Laščah 25. VIT. 1911, kmetu, istotam bivajočemu, in proti Intlharju Ivanu, sinu Josipa in Alojzija Hribar, roj. v Bukovici pri Velikih Laščah, 26. XII. 1909, kmetu, istotam bivajočemu.
Oba sta bila obdolžena v smislu čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941 soudeležbe pri oboroženem krdelu, nadalje zločina po čl. 2 iste naredbe. ker sta brez dovoljenja imela strelno orožje (1 piStolo in municijo), razen tega pa sta v smislu čl. 110 575 k. z. dne 3. novembra 1941 v Purkarčah pri Turjaku s strelnim orožjem in z udarci povzročila smrt Antona Leniča z obtežilnimi okoliščinami po čl. 576 in v zvezi s čl. 61 in 577 k. z. Zločini so bili ugotovljeni 9. novembra 1941.
Iz gornjih razlogov vojno vojaško sodi-, šče II. arpiije, odsek Ljubljana, proglaša za kriva Intiharja Franca in Intiharja Ivana obtoženih zločinov z Izjemo umora ter ju obsoja na dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami.
Sodišče obenem odreja, da se ta sodba po enkrat v izvlečku objavi v »Piccolu di Trieste« in v »Jutru« v Ljubljani na stroške obsojencev.
Ljubljana, 28. aprila 1942-XX.
Slede, podpisi •
Vojaško vojno sodišče n. armije, odsek Ljubljana, je na svojem zasedanju dne 29. aprila 1.1. izreklo naslednjo obsodbo proti Majcnu Milanu, pok. Ivana in Marije Fre-lih iz št. Janža na Dolenjskem, roj. 17. H. 1914, nahajajočemu se v begstvu, obdolže-nemu umora, ker je v družbi s sedaj pokojnim bratom Marjanom in drugimi neznanci dne 29. julija 1941 v Ljubljani povzročil smrt desetnika šoferja nemške vojske Rabensteinerja Josipa s strelom iz revolverja, pri čemer je obtežilno, da je bilo dejanje premišljeno.
Vojaško vojno sodišče H. armije, odsek Ljubljana, proglaša Majcna Milana za krivega obdolženega zločina ter ga obsoja v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami.
Obenem odreja sodišče, da se pričujoča sodba po enkrat v izvlečku objavi v »Piccolu di Trieste« in v »Jutruc v Ljubljani na stroške obsojenca. Zaplemba municije je bila odrejena.
Ljubljana, 29. aprila 1942-XX.
Slede podpisi
Naše Gledališče
D R A-M A
četrtek, 7. maja: ob 17.30: Zaljubljena žena. Red Četrtek Petek, 8. maja: zaprto
Giovanni Cen zato: »Zaljubljena žena«. Igra o zakonskem trikotniku, v katerem se borita žena in ljubica za ljubezen zakonskega moža, ki neodločen koleba med obema. Delo je življenjaka komedija umerjenega značaja. Njen cilj je, da pokaže, kako lahko reši sodobna, čustvena žena na pameten način zakonsko krizo. Igrali bodo: Sereno — Severjeva, Fabrizia — Nakrst, Eleno — V. Juvanova, Ano — Nablocka, Agna — Gregorin, Alleo — J. Boltarjeva, Cortinija — Peček, Antonellija — Brezi gar. Režiser: prof. Sest, inscena-tor: inž. E. Franz.
OPERA
Četrtek, 7. maja: ob 17.: Don Pasquale.
Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Petek, 8. maja: ob 15.: Indija Koroman-dlja. Mladinska predstava. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Gaetano Donizetti: »Don Pasquale«. Komična opera. Peli bodo: Pasquala — Be-tetto, Malatesta — Janko, Ernesta — Sla-doljev, Norino — Mlejnikova, notarja — Jelnikar. Dirigent: Anton Neffat, režiser: Robert Primožič,, zborovodja: R. Simonitl.
Lehar: »Indija Koromandija«. Opereta za velike in male. Z glasbo, petjem in plesom povezane dogodivščine dveh lenih čevljarskih vajencev v deželi požeruhov, Indiji Koromandiji. Delo obsega osem slik, Id se godijo: v neznanem, pri čevljarju Kneftraču, v krčmi, na poti v Koroman-dijo, v Koromandiji, na vrtu, na poti nazaj in doma.
Opera pripravlja letošnjo uprizoritev Bt-zetove opere »Carmen« z gostom Elzo Kar-lovčevo v naslovni partiji Pela jo je Se z velikim uspehom na našem odru. Lik njene Carmen je bil pevsko in igralsko enovit, z njim je ustvarila po mnenju kritike in občinstva novo, polnokrvno kreacijo.
Pomen Birme za oskrbo Indije z mineralnim dljem
Birma, ki je bila šele 1. aprila 1937. izločena iz državne zveze Bratske Indije, ima za celotno gospodarstvo Indije velik pomen, kajti iz Birme je Indija doslej krila polovico svoje potrebe mineralnega olja ln vso uvozno potrebo riža v višini letnih 1 milijon tem.
Celotna proizvodnja nafte v Birmi in Indiji je znašala zadnja leta 1.43 milijona ton; od tega je odpadla na Birmo 1.08 milijona ton in na ostalo Indijo 0.35 milijona ton. Izven Birme ima Indija le dve majhni področji nafte, in sicer v pokrajini Asam v skrajnem severozapadu, prav tako ob vznožju Himalaje. Toda pretežni del te proizvodnje odpade na Asam.
Celotna potrošnja nafte v Indiji in Birmi pa je znašala leta 1939. 2.2 milijona ton, tako da je proizvodnja Birme in Indije krila 1.43 milijona ton ali 65°/», uvozna potreba pa je znašala 0.77 milijona ton ali 35*/«.
Po zasedbi južne Birme se je položaj docela spremenil. Ce izločimo Birmo, kjer je lastna potrošnja znašala komaj 100.000 ton, vidimo, da potrebuje ostala Indija vsaj 2.1 milijon ton mineralnega olja, medtem ko znaša lastna proizvodnja komaj 0.35 milijona ton. Tako mora sedaj Indija z uvozom kriti kar 85*/» svoje potrošnje. Ker je uvoz iz Nizozemske Indije in iz brit-skega dela Bornea nemogoč, bo morala Indija potrebno količino mineralnega olia uvoziti iz Bližnjega vzhoda, to je iz področja ob Perzijjskem zalivu, za kar pa potrebuje znatno število tankovskih ladij, ki morajo vrhu tega pretežno voziti v vzhodno Indijo skozi Bengalski zaliv, kjer japonska mornarica plovbo stalno ogroža Potrošni center mineralnega olja je namreč na vzhodu v industrij aliziranem zaledju okrog Kalkute. Verjetno je, da Indija ne bo mogla z uvozom kriti vse potrebe in da bo treba potrošnjo precej omejiti, pri Čemer pa bo trpelo predvsem preprosto prebivalstvo, na katero odpade v obliki petroleja za razsvetljavo polovica celotne potrošnje Indije.
Mesečne prijave zalog gradbenega lesa
V	številki z dne 23. aprila t. 1. smo objavili vsebino okrožnice Pokrajinske zveze delodajalcev o obveznosti vodenja registra prejema in oddaje gradbenega lesa v smislu naredbe o proizvodnji in razdeljevanju tehničnega lesa z dne 25. marca t. 1. Po tej naredbl morajo tvrdke ln osebe, ki so dolžne voditi register prejema in oddaje gradbenega lesa. mesečno prijavljati svo-'e zaloge ter gibanje prejema in oddaje. Pokrajinska zveza delodajalcev je sedaj izdala še okrožnico, ki se tiče teh mesečnih prijav. Iz te okrožnice posnemamo naslednje:
Ponovno opozarjamo, da so dolžni voditi register prejema in oddaje gradbenega lesa: 1) vsi lesni trgovci brez ozira na obseg poslovanja; 2) vsa žagarska podjetja, industrijska in obrtniška, brez ozira na obseg poslovanja in na to ali obratujejo za lasten ali za tuj račun; 8) vsa industrijska podjetja, ki proizvajajo pred_ mete, za katere tvori les bistveno surovino (tvornica pohištva, lesne galanterije in slično); 4) ona ^obrtniška (rokodelska) podjetja, pri katerih tvori les bistveno surovino (mizarski mojstri, ofortne lzdelo-valnice lesne galanterije In podobni obrati), ki zaposlujejo pomožno osebje, to je vsaj enega pomočnika ali vajenca; 5) V3a stavbna podjetja pooblaščenih lnženjerjev, graditeljev in tesarskih mojstrov; 6) vsi zakupniki gozdnih sečen j za proizvodnjo gradbenega lesa; 7) val lastniki gozdov z več kakor 10 ha površine, ki gozd sami izkoriščajo, to je sekajo na lasten račun.
V	smislu gornjih pojasnil pa niso dolžni voditi register oni obrtni proizvajalci lesnih predmetov, ki nimajo pomožnega osebja. nadalje zidarski mojstri, prevzemniki gozdne sečnje, ki proizvajajo le bukov les za celulozo ln za oglje, kakor tudi lastniki gozdov z več kakor 10 ha površine, ki prodajajo les na panju. Lastniki gozdov z manj kakor 10 ha površine pa niso dolžni voditi registra, ne glede na to, ali gozd sami izkoriščajo ali pa prodajajo les na panju.
Podjetja te osebe, ki morajo voditi register, morajo tudi mesečno prijavljati svoje zaloge gradbenega lesa na predpisanem obrazca. V primeru, da nimajo nobene zaloge gradbenega lesa, morajo prav tako predložili prtjavo na predpisanem obrazcu s pripombo »negativno«. Mesečne prijave se morajo vložiti ločeno aa vsak okraj, obrat ali skladišče, kjer se nahajajo zaloge lesa. Prijave se morajo sestaviti v 3 izvodih ter se morajo nanašati na stanje zadnjega dne v mesecu, na katerega se prijava nanaša.
Prijave morajo industrijel, trgovci ln obrtniki poslati najkasneje do 5. dne vsakega meseca neposredno na naslov: Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine, Združenje industrijcev in obrtnikov, Ljubljana, Beethovnova 10. Gozdni posestniki ki so dolžni voditi register, pa morajo prijavo vložiti preko občine, kjer dobe tudi potrebne tiskovine. Okrožnica še opozarja, da se mora prijaviti ves les, Id ga ima prijavitelj na svojem skladišča aH v svoji zalogi tudi če je ie prodan, pa še nI od premi jen.
Gospodarske vesti
« Zamena sekvestra Zanatske banke.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo odločbo z dne 14. maja 1941-XIX odločil, da se Zanatski banki Kraljevine Jugoslavije d. d. v Beogradu glede njenega poslovanja v Ljubljanski pokrajini postavlja za sekvestra dr. Silvij Alesani namesto cav. uff. dr. Carla Scala.
= Pred nadaljnjim povečanjem italijanske proizvodnje umetnih tekstilnih vlaken. Iz Rima poročajo, da je znašala lani proizvodnja umetnih tekstilnih vlaken pri 3 velikih italijanskih koncernih »Snia Viscosa«, »Cisa Viscoßa« in »Chatillon« okrog 200 milijonov kg (umetne svile in celulozne volne). Te tri družbe, ki imajo 45 tvor-nic za umetna tekstilca vlakna, kjer je zaposlenih 38.000 delavcev, so lani izvozile preko skupnega izvoznega podjetja »Ital-viseosa« za U milijarde lir umetnih tek-
stilnih vlaken. Pri podjetjih vseh treh kosv-cemov pa so v teku nadaljnje investicije za povečanje produkcijskih naprav, ki bodo omogočile v kratkem času povečanje proizvodnje na skupaj 300 milijonov kg, od česar bo prišlo na podjetja družbe Snia Viscoßa 196.5 milijona kg, na podjetja družbe Cisa Viscosa 69 milijonov kg in na družbo Chatillon 30 milijonov kg. Od predvidene celotne proizvodnje 300 milijonov kg bo odpadlo 205.5 .milijona kg na celulozno volno (Snia 144, Cisa 49.5, Chatillon 12) in na umetno svilo 100 milijonov kg (Snia 52.5, Chatillon 28.0, Cisa 19.5).
=■ Likvidacija bivših jugoslovanskih državnih denarnih zavodov. O tem vprašanju pofoča »Pester Lloyd« med drugim naslednje: Pred kratkim so bila uvedena mednarodna pogajanja, da se pospeši likvidacija bivših jugoslovanskih denarnih zavodov, kj imajo značaj državnih zavodov. Najnujnejše je sedaj, da se postavijo bilance in da se razdelijo aktiva na posamezne nasledstvene države. Posebno težavna je ta naloga pri Privilegirani agrarni banki in pri Državni hipotekami banki, ki sta poslovali na vsem področju bivše Jugoslavije. Madžarska vlada je kakor druge nasledstvene države izvršila takoj popis premoženja, pa tudi popis terjatev, zlasti nasproti Poštni hranilnici Nadaljnje poslovanje podružnice Državne hipotekarne banke v Novem Sadu je bilo pod kontrolo oblastev poverjeno ravnatelju novosadske podružnice madžarskega Nacionalnega kreditnega instituta. Vodstvo poslov Privilegirane agrarne banke, pa je prenešeno na madžarski Deželni zemljiški kreditni zavod. Sedaj je madžarska vlada izdala še uredbo, s katero se vsi madžarski posli Državne hipotekarne banke poverijo madžarskemu Nacionalnemu kreditnemu, institutu d. d., ki prevzame tudi premoženje Državne hipotekarne banke na madžarskem področju. Likvidacija na Madžarskem bo toliko olajšana, ker je uspelo najti vse potrebne listine, ki se nanašajo na terjatve in premoženje v Bački in Bar an ji, medtem ko je bil arhiv centrale v Beogradu ob priliki bombardiranja uničen.
= Udeležba zavoda Deutsche Banke pri dunajskem zavodu Kreditanstalt. Te dni je bil občni zbor dunajskega zavoda Kreditanstalt-Bankverein, na katerem je predsednik Hasslacher med drugim poročal o spremembah glede lastništva delnic. Zavod ima važno nalogo, udejstvovati ae v deželah Jugovzhodne Evrope in si zasi-gurati neposreden vpliv na posle v teh deželah. Doslej so bile tri četrtine delnic zavoda Kreditanstalt-Bankverein v rokah berlinskega zavoda Deutsche Bank in državnega finančnega podjetja VAG (Vereinigte Industrieunternehmungen A_ G.). Po sporočilu predsednika Hasslacherja se je sedaj zavod Deutsche Bank odločil, primerno prispevati za financiranje poslov v Jugovzhodni Evropi Zato pa je državna finančna družba VIAG odstopila zavodu Deutsche Bank nadaljnje delnice dunajskega zavoda Kreditanstalt-Bankverein, tako da ima sedaj berlinski zavod Deutsche bank 51% vseh delnic dunajskega zavoda (Kreditanstalt Bankverein, Državna finančna družba) VIAG bo nadalje obdržala 26°/o delniške glavnice in se je obvezala, da bo to preostalo udeležbo v prihodnjih letih odstopila primernim Interesentom iz Avstrije. Na drugi strani pa se je berlinski zavod Deutsche Bank zavezal, da bo samostojnost zavoda Kreditanstalt-Bankverein ohranil tudi v bodoče.
Kazni za prestopke
obrtnih predpisov
Kr. Kvestura je od 16. do 30. aprila t. i kaznovala zaradi prestopkov veljavnih določil glede povišanja cen in nedovoljene špekulacije naslednje trgovce in obrtnike:
Zaradi navijanja cen: Poljšak Elizabeta, gostilničarka, Šmartinska 18, 500 lir globe; Zaplatil Angela, trgovka, Galjevica 9, 500 lir globe; Zaplatil Viljem, stavec, Galjevica 9, 200 lir globe; Pogačnik Ivan, trgovec, Poljanska 18, 200 lir globe! Martine Josip, posestnik. Rudnik 53, 2000 hr globe in 10 dni zapora; Marinko Marija, posest-nica, Vevče štev. 2, 200 lir globe, 2 dni zapora; Trtnik Ivana, prodajalka, Zg. Kašelj, 200 lir globe. 7 dni zapora; Cerin Ivana, prodajalka, Stepanja vas 32, 500 lir globe, 2 dni zapora; Tomšič Franc, gostilničar, Bleiwedsova 15, 100 Ür globe, 2 dni zapora; Uršič Julija, trgovka, Frančiškanska 3, 1000 ür globe, 2 dni zapora in 30 dni prekinitev poslovanja; Gačnik Uršula. trgovka, Zadružna 9, 500 lir globe, 5 dni zapora; Palma Marija, zasebnica, Zadružna 9, 200 lir globe, 2 dni zpora; Snoj Terezija, trgovka, Verdijeva 2, 500 lir globe.
Ker ni imel javno označenih cen: Cerne Jernej, gostilnéčar, Dalmatinova 15, 200 lir globe.
Ker je kuhal meso v prepovedanih dneh: Kovačič Rudolf, gostilničar, Ambrožev trg 1, 500 lir globe, 2 dni zapora in 10 dni prekinitve obrata.
Ker je opustila prijavo nakupa prašičev* Hrasta r Alojzija, hišnica. Tavčarjeva 1, 500 lir globe in 10 dni zapora.
Ker je prodajal kruh brez živilskih izkaznic: Polajnar Leopold, kavarnar, Sv. Petra 2, 200 lir globe
Ker je tihotapil presno maslo: Petkov-šek Franc, mehanik, Florjanska 31, na 500 lir globe, 5 dni zapora, blago se mu je zaplenilo in oddalo Prevodu.
Zaradi nedovoljenega nakupa in prodaje masti: Kavčič Marija, služkinja, Dalmatinova 15, 200 lir globe; Cerne Frančiška, gostilničarka, Dalmatinova 500 lir globe.
Ker je neopravičeno prejela živilske nakaznice: Resman Marija, šivilja, Galjevica 7, bila je aretirana in oddana sodišču; Božič Alojzija, gospodinja, Galjevica 72, bila je aretirana in predana sodišču.
Zaradi skrivnega zakola enega teleta in zaradi navijanja cen Dobnikar Franc, mesar, .Ježica 27, bil je aretiran in predan sodišču.
Zaradi samolastnega zmanjševanja količine mleka pri prodaji na drobno, ker j€ takisto samolastno z namenom špekulacije izpremenil način prodaje mleka in zaradi navijanja cen mleku Robežnik Ivan, posestnik, Vič 401. Bil je aretiran in predan sodišču.
Vsakdanji pogledi v stare čase
IIL
Za razliko od Grkov, katerih ženske so morala ostajati donna, medtem ko so bila moški zmeraj na ulici ali v družbi, je bSlo pri Rimljanih zelo razvito družinsko življenje. Žena je bila v vseh razdobjih rimske zgodovine tovarišica in sodelavka svojega moža ter mu je bila v bližini tudi pri sprejemih in pojedinah, kar hi se Grkom zdelo kar sramotno. Z možem si je delila oblast nad otroki in sužnji in z njim vred je nastopala v javnem življenju. Ce je bila na obiskih, je za razliko od moža sedela, ne ležala v vzleknjeni drži; tudi ni pila vina, marveč pijačo z imenom muteum. Vzgoja moških in ženskih otrok je bila skupna, tudi osnovno šodo bo obiskovali skupaj. Šele po tej šoli so dekleta nastopila svojo posebno pot in so se pod vodstvom »praeceptores« uvajaile v latinsko in grško literaturo ter se učila igranja na citre, petja in plesa. Pri vsem tem pa so dekleta se bavila z gospodinjskimi opravili, nadzorovala sužnje in vezfla aih predila. Znan je napis ma nekem sarkofagu, ki takole označuje vrlino rimske žene: bila je čista, skrbela je za dom Ln predla volno
Možitev dekleta je za visela skoraj izključno od staršev, ki so imeli navado, da so deklico še kot otroka zaročili z dečkom iz znane rodbine Za flirt in podobne ljubezenske zadeve dekleta niso imela prilike Ženska si je pridobila neko svobodo življenja in gibanju šele s poroko. Rimske matrone niso živele v klavzuri kakor grške; mogle so se presto gibati, se vzajemno obiskovati. hoditi po trgovinah ki nakupovati. Zvečer so spremljale može na pojedine in se vračale z njimi pozno v noč.
Prostor nam ne dopušča, da bi posneli po Paoliju podatke o tem, kako so se sklepali zakoni in kako so praznovali ženi-tovanja; tudi v tem aziru so imeli razne stare običaje, ki so jih vedno spoštovali in ki kažejo, da je slonel rimski zakon na zdravi osnovi in rodbinski nravnosti, česar ne nxire izpodbiti še tolikanj poudarjena razuzdanost, ki se je zlasti v dobi propadanja imperija razpasla med višjimi plastmi tedanje rimske družbe.
Posebno poglavje je posvetil Paoli suženjstvu v Rimu — pojavu, ki je socialno iti gospodarsko zelo značilen im ki si brez njega ne moremo predstavljati življenja starih narodov. Število sužnjev je stalno naraščalo. Otrokom rojenih sužnjev so se pridružili številni vojni ujetn ici, ki jih je država prodajala zasebnikom, dalje otroki, katere so ugrabili gusarji, in jih potlej postavili na trg, pa tudi očetje so imeli pravico, da prodajo svoje otroke. Sužnji so postajali tz kaznjencev in zapravijivcev, ki so jiim upniki lahko vzeli svobodo. Čim bolj so se. širile meje imperija, bolj je naraščalo števiilo sužnjev. V večjih mestih se jih je dobilo na trgu poljubno število obeh spolov, raznih ras in premnogih lastnosti. Prodajali so grške izobražence, pa godbenike. arhitekte, sluge, izurjene kuharje, plesalke. pritlikavce itd. Kupčevanje s sužnji je bik javno dovoljena trgovina in prodajalci so imeili na trgu poseben lokal, v katerem je bilo to človeško blago razstavljeno z listki (titulus), na katerih so bili najvažnejši podatki. Cena je bila zelo različna. Tako je bil neki gramatik (profesor) prodan za 700.000 »esitereij, kar je bilo že oelo premoženje. Paoli pravi, da se je cena poviševala v razmerju z inteligenco in učenostjo; izobraženi sužnji so bili najdražji. Šele na dumgem mestu je bik lepota. Ateneo poroča, da so imeli mnogi Rimljana 10.000 do 20.000 sužnjev, pri čemer pa so všteti dekvci na njihovih ktifundijah. v industriji itd. Večje število stalnih delavcev je zahteval že tedanji način življenja, saj je bilo treba opraviti doma premnoga dela, ki jih današnja civilizacija nudi Ugotovljena ali ki se opravljajo čisto mehanično'. Sužnji so spremljali otroke v šolo, rtmsrrv-wkrk v iavTtO knmialTŠČe Si1? v urad. na trf; od njih *e skratka hffl odvisen ves ustroj tedanjega socialnega in gospodarskega življenja. Rimsko pravo je uvrščalo sužnje med stvari (res), vendar pa s tem ni rečeno, da bi se v razmerju med inteligentnimi gospodarji in inteligentnimi sužnji ne pojavik človeška čustva, izključujoča zlorabo sile, krutost in nepotrebno strogost. V zadnjih stoletjih so zakoni vedno bolj urejevali položaj siužnjev in spreminjali brezpravnost v pravni red. Tako je plemeniti cesar Mark Avrelij prepovedal, da bi se sužnju vzela njegova rodbina, če preide v posest drugega gospodarja. Vrhu tega je postajalo vedno več sužnjev svobodnih. Krščanstvo je nedvomno prispevalo največji delež k odpravi te ponižujoče in sramotne socialne institucije starega veka.
Zanimivi so podatki o intelektualnem življenju v starem Rimu. O šolstvu si po-ročik raznih avtorjev nasprotujejo. Gotovo je dsi je bik takrat vzgojna naloga staršev mnogo obsežnejša kakor danes Prvi in največji učitelj je hil svojim sinovom oče. Nekateri so pošiljali otroka k posebnim učiteljem ali pa v javno šolo. V dobi Imperija je obsegalo rimsko šolstvo tri stopnje: prvi dve označujeta pouk literatorja m v nadaljnjem razvoju gramatiko; ti stopnji sta podobni današnji ljudski in srednji Soli. Na visoko šolo spominja šok. v kateri je poučeval rhetor. V ljudski šoli, kjer je poučeval »ludi magister«, so se učili brati in pisati. Nato so prešli k računstvu in stenografiji Na visoki šoli so gojili predvsem govorništvo. Posebnih šolskih poslopij niso poznali. Učitelji so poučevali v navadnih sobah v najemniških hišah ali pod malim nebom. Šolsko leto se je začelo v marcu ob prazniku Minerve. Prosti dnevi so bili na praznik in vsakega devetega dne. Ni povsem jasno, ali so imeli tudi poletne počitnice. Pouk je trajal šest ur na dan, in sicer dopoldne in popoldne. Šolska soba je bila opremljena zelo preprosto. Mize niso imeli, učitelj je sedel v naslanjaču (cathedra), učenci pa na pručicah; na koUenu so imeli ploščice in so na njih pisali. Poznali so pero in črnilo. Šolske kazni, zlasti pretepanje, so bile najsplošnejša vzgojna metoda.
Po osnovni šoli je prevzel grammaticus »gimnazijski« pouk. Pri bogatih je prihajal na dom, revnejše je poučeval skupaj na svojem stanovanju. Poučeval je grški in k-tinski jezik, literaturo, Zlasti pesnike in da-t jal učencem osnovne pojme iz zgodovine, zemljepisa, fizike in astronomi:e Mnogo so čitali tekste raznih pisateljev in Paoli pripominja, da so se ohranila samo dek tistih
„Otok	divjih prašičev"
—^^ ^-,, -tj,'- ; -......-^-y^.'mt' '
'Vr v-, •
i'r <:: A f -	k", .i ■•■<>;..M : •'•V*:	4- A .	..,	; f.
t	f :>:. ;	r- ., • •■;> > ,
. . v■,:: : >^i ■ ";■••	' ■•■■•■ vv-" ' * .-7: " ''
. 'ió - - : i■ ./ . ■ .	.	' -f : ' ' • .■ s. ' •-:;>.' ;
>	i ■ s < -,	^
.	V
Il mausoleo del presidente del consiglio Rainilarinoni a Madagascar Grobnica ministrskega predsednika Bainilairinonija na Madagaskarju
Izkrcanje na Madagaskar ju je nov člen v neprekinjeni verigi kršitev mednarodnega prava, ki si jih dovoljujejo Angleži v sedanji vojni. Protesti vichyjske vlade so na Angleškem in v Ameriki izzvali samo neko potvorjeno začudenje in presenečenje, ki je prav značilno za anglosaško miselnost in za oni politični nazor zapadnih demokracij, glasom katerega je kršitev mednarodnega prava nekaj samoumevnega, kadar to služi koristim Britanskega imperija.
Otok Madagaskar, ki so ga Britanci potegnili v vojno, leži ob vzhodni obali južne Afrike in spada v kolonialno pose3t Francije. To je podolgast otok, ki meri od severa proti jugu 1615 km, na najširšem delu pa od vzhoda proti zapadu le 550 km. Njegova površina znaša 625.000 štirijaških km, prebivalcev pa ima preko 3,600.000. Madagaskar je gorat in se pogorja vlečejo od severa proti jugu, srednja višina znaša 600 m, najvišja točka na otoku pa dosega 2600 m. Reke teko večinoma proti zapaiu, kjer so se na obali stvorile velike lagune.
živalstvo in rastlinstvo Madagaskarja se prav močno razlikuje od cvetane in živane na celini ter kaže razločno zvezo, z azijsko in avstralsko p rirodo, iz česar se sklepa, da se je otok v pradavnim odtrgal od celine, ki je v prejšnjih geoloških dobah ležala menda na mestu sedanje Oceanije. Zanimivo je vsekakor, da tudi prebivalstvo do neke mere spominja na azijsko sorodstvo, saj spada četrtina otoškega prebivalstva k malajskemu plemenu Hova. Vendar je do-gnano, da so se ti Malajci priselili še v zgodovinskem času, razmeroma zelo pozno, in sicer v dobi od 10. do 14. veka našega štetja.
Domačini imenujejo otok Nosin D am bo, kar pomeni »otok divjih prašičev«. Razen 900.000 pripadnikov malajskega plemena biva na Madagaskarju še okoli 20.000 Francozov, 2.000 drugih belcev, istoteliko mešancev ter kakih 10.000 Azijcev, zlasti Kitajcev in Indijcev. Madagasi, kakor pravijo Francozi domačinom, so nekaka zmes prastarih pritlikavih zamorskih rolov, ki so se popolnoma stopili s kasnejšimi priseljenci, iz zamorskih plemen mlajše priselitve, ki so ponekod plemensko še nepome-šani, iz negroidnih Sakalabov, neznanega pokolenja, najmlajši doprinos pa tvorijo
Arabci, lfi so se naselili na severozapadni in na vzhodni obali otoka. Od slednjih prihaja tudi znaten muslimanski vpliv v verskem pogledu. Med Madagasi je krščanstvo precej razširjeno: 150.000 vernikov šteje rimska cerkev, dočim so sd reformirane misijonske družbe pridobile pol milijona pristašev.
V zgolovinakem pogledu je bii otok znan Arabcem davno preden se je njegovim obalam približala prva evropska ladja. Imenovali so ga Džezire el Komr, t. j. Otok meseca. Kot prvi izmed Evropcev ga omenja naš slavni rojak Marko Polo, v začetku 16. veka pa so ga odkrili Portugalci in ga imenovali Otok sv. Lovrenca, pa se ime ni obdržalo. Ob koncu 16. veka so ga mimogrede posečali Nizozemci, L 1642. pa ga je Francija proglasila za svojo posest. Sredi 19. veka je bil Madagaskar svoje vrste senzacija, ker se je za cesarja na njem proglasil poljsko-madžarski pustolovec grof Benjovski, čegar »vlada« pa seveda ni dolgo trajala.
Značaj prave kolonije je bil Madagaskarju priznan šele leta 1897., ker je dotlej Anglija vedno posegala po tem otoku in delala Franciji razne zapreke in težave, pa tudi malazsko pleme Hova je pošdjalo razna odposlanstva po svetu in se skušalo otresti francoskega varuštva. Sedež francoske kolonijalne uprave je v Antananarivu in gubernatorju stoji ob strani kot posvetovalni organ 24 francoskih in 24 domačinskih sosvetnikov. Vojna luka je Diego Suarez, kjer stoji večja posadka belih in črnih Čet. Glavna trgovska luka pa je Tamatava.
Madagaskar je zelo pomemben za francosko kolonialno gospodarstvo. Ima znatno rudno bogastvo (zlato, srebro, nikelj, baker, svinec, železo itd.), dasi v tem pogledu še ni temeljito raziskan.
Uvoz na otok je predstavljal leta 1935. vrednost 500 milijonov zlath frankov, izvoz, ki je šel večinoma v Francijo in nje kolonije, pa le nekoliko manj. Izvozno blago z Madagaskarja je v glavnem: živina, meso, čer es lo, rčž, koruza, manioka, kava in sladkor, uvažajo pa se na otok izdelki francoske industrije: bombaževina, obleke, pijače in stroji. Cest v našem smislu je le kakih 3000 km, želeaiic pa 694 km.
Nagradno tekmovanje za pridelovanje semenskega krompirja
V Ljubljanski pokrajini je brez dvoma krompir najvažnejša poljska rastlina, najvažnejša v toliko, da z malimi izjemami povsod dobro uspeva m daje kmetu največje kosmate pa tudi največje čiste dohodke. V tem krompir gotovo presega vse ostale kmetijske rastline. Kljub ugodpim naravnim pogojem pa krompir pri nas vendar ne daje tistih pridelkov, ki bi jih po vsej pravici mogli od njega pričakovati. Vzrok je poglavitno v tem, da kmetovalci v mnogočem z njim napačno ravnajo, tako na njivi, kakor v shrambi in pred saditvijo. O tem je bilo v zadnjih letih mnogo pisanega in govorjenega in kmetje so polagoma začeli vpoštevati tozadevna strokovna navodila. Manjka pa tudi dobrega in zdravega semena, deloma iz gori navede-
nih razlogov, deloma zaradi raznih bolezni, ki se ponekod širijo, največ pa, ker so kmetovalci doslej premalo vpoštevali, da je treba odbirati krompir za seme že na njivi. V Ljubljanski pokrajini je bilo sicer nekaj naprednih kmetovalcev, ki so po navodilih kmetijskega oddelka smotrno od-biirali krompir na njivi, vendar je bilo teh odbiralcev mnogo premalo, da bi mogli odločilno vplivati na kakovost semena v vsej pokrajini
Da bi se povečalo zanimanje za uspešno in pravilno pridelovanje semenskega krompirja, je Visoki komisariat izdal pravilnik o nagradnem tekmovanju za najboljše pridelovanje semenskega krompirja. Kmetovalci, ki se bodo javili za to tekmovanje, bodo prejeli posebno denarno nagrado, ako
bodo svoj tunart krompirja dobro---
vali in ako bo pridelani krompir v vsakem aziru sposoben za seme. Nagrade znašajo od 300 do 3000 L. Cim bolj bo pridelani ifffiT»<»«"fc1 krompir po svojem poreklu, po zdravju rastlin na njivi in po vsej oskrbi ustrezal zahtevam, lei jih stavimo na dobro semensko blago, tem večja bo nagrada. Tekmovanje bo vodil kmetijski oddelek Visokega komdsariata v soglasju s kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani. Prijavljeni nasadi bodo pregledani na mestu samem, nato pa bo sestavljen seznam tekmovalcev po vrstnem redu. Pri sestavljanju seznama in določevanju vidine nagrad se bo vpoštevalo naslednje:
L stopnja odpornosti proti boleznim, zlasti proti, viroznim;
2. čistost in kakovost dotčne sorte;
S. izvor in predkalenje semenskega krompirja;
4. posebna pazljivost kmetovalca pri pridelovanju semenskega krompirja
Razen tega se bodo vpoštevale izpopolnitve gospodarskih pripomočkov (orodje, stroji itd.), zlasti kolikor se to nanaša na skranjevanje semenskega krompirja
(shramba).	.
Iz tega je razvidno, da bodo nagrajeni le sortno popolnoma čisti nasadi onih sort, ki v naši pokrajini dobro uspevajo in ki so za nas gospodarsko važne. Ce so na njivi tudi rastline drugih sort, nasad ne more biti nagrajen. Krompir mora biti med rastjo kolikor mogoče zdrav, ker je to najboljše jamstvo, da bodo od takih rastlin pridelani gomolji dali naslednje leto zopet zdrav nasad. Ako izvira predmetni nasad od sortno čistega, zdravega, rodovitnega semena, je seveda njegova vrednost tem večja Najbolj gotovo bomo pridelali zanesljivo dobro seme, ako smo dali krompir pred saditvijo nakalit Zelo važno vlo-gp ima dalje shramba m način shranjevanja Poleg navedenega pa je končno eden najvažnejših pripomočkov za zboljšanje krompirjevega semena odbira rastlin na njivi, kajti da pridelamo vsestransko dober semenski krompir, nikakor ne zadostuje, da odbiramo za seme le gomolje, ker lahko »pride na ta način med seme mnogo lepih in zdravih gomoljev od slabih rastlin. Zato moramo opazovati krompir med rastjo in zaznamovati s količki vse najbolj zdrave in krepko razvite rastline ter njihove gomolje jeseni, že pred drugimi, ločeno izkopati. Za seme od beremo le pridelke onih rastlin, ki imajo dosti veliko število zdravih gomoljev. Ce je vmes več drobnih in gnilih aH pa drugače bolnih gomoljev, če so n. pr. rjavo lisasti od krompirjeve plesni, pridelek dotične rastline izločimo. Vsak kupček spravimo ločeno in ga zaznamujemo s številko, da bomo prihodnje leto posadili pridelke posameznih rastlin vsakega v posebno vrsto in da bomo opazovali, kakšno je potomstvo posameznih rastlin. Ako je potomstvo kake rastline zdravo, krepko in rodovitno, ga bomo pust'Ii za seme, ako ne, bomo celo dotično vrsto izločili.
Tako bi moral selekcionirati krompir vsak naprednejši kmetovalec, predvsem pa oni, ki se javi za tekmovanje. Najmanj, kar moramo storiti, če hočemo zboljšati svoje seme, pa je negativna selekcija, ki obstoji v tem, da odstranjujemo med rastjo vse virozno bolne rastline in rastline, obolele po stebelni bakteriozi in po obročkasti bakteriozi. Več o teh boleznih glej v »Oraču« št 2. in 4. letošnjega leta.
Kdor pravilno prideluje Semenski krompir, ga smotrno oskrbuje in zlasti kdor ga selekcionira, opravlja nadvse koristno delo ne samo zase, ampak tudi za celokupno kmetijstvo. To je tudi imei pred očmi Visoki komisariat, ko je izdal pravilnik o nagradnem tekmovanju. Želeti bi bilo torej, da bi se kmetovalci v svojem lastnem interesu in v interesu vsega našega gospodarstva poslužili te ugodne prilike za zboljšanje naše proizvodnje krompirja. Ker poteče za vlaganje prošenj določeni rok že 31. m^ja, naj se prošnje, naslovljene na Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino — kmetijski oddelek, takoj vlo-že pri pristojnem okrajnem glavarstvu odnosno mestnem poglavarstvu v Ljubljani. V prošnjah je treba poleg imena, očetovega imena in naslova prosilca navesti še, če je tekmovalec lastnik ali zakupnik zemljišča, dalje število in površino onih kosov zemljišča, ki so določeni za semenski krompir in se prijavijo za tekmovanje, in površino, ki jo zavzemajo posamezne sorte. Najmanjša površina semenskega krompirja, ki se pripusti k tekmovanju, je 3000 kv. metrov ali 30 arov.
Obnovite naročnino!
Bojmo se mah!
s prvimi toplejšimi pomladanskimi dnevi se pojavlja tudi nevarnost, da se muhe pre--»«/ne razmnože m ne prineso vebke nesreč« s to ah ono kužno boleznijo. Kakor drufie zdravstvene oblasti je tudi ljubljanska mestai fizdkat vsako leto že na pomlad opozarkl prebivalstvo na snago, ki je najučinkovitejše orožje, da se muhe ne razmnože. Tako tudi letos še o pravem času opominja vse prebivalstvo, da se mora zavedati velike nevarnosti muh, ker prenašajo najraznovTstnejse kali in tudi kali najbolj nevarnih kužnih bolezni. Naše prebivalstvo je sicer že dobro poučeno, kako neva-me so muhe za zdravje prebivalstva in tudi za zdravje živine, zato pa preganja nadležno muho ki drugi mrčes z vsemi sredstvu
Kjer ne brišejo vsak dan prahu in redko umivajo tla, ne menjajo pogosto posteljnega in drugega perila, kjer so dvorišča nepo-metena in nepospravljena, posebno pa tarn, kjer razni odpadki ali celo gnoj leži ob hišn kar pod milim nebom, tam, kjer so stranišča zanemarjena in umazana pa seveda tudi tam, kjer se svinjaki m hlevi skbo zapirajo in malomarno snažijo, tam imajo polno muh, ki pomenijo največjo nevarnost za vso okolico. V nesnagi, smeteh in odpadkih ter v gnoju se rede muhe ter se razmnože v takih množinah, da ogražajo zdravje ljudi in živali.
Na človeških in živalskih odpadkih, pljunkih. gnojiščih m na mrhovini si muhe onesnažijo tanke dlačice na nožicah in trebuhu, prav tako pa tudi tipalke, sesalo in zlasti črevje z raznimi bolezenskimi kalmi ki jih je na razpadajočih snoveh ogromno. Komaj muha z okuženega bkta ali izmečka odleti, že spet sede na hrano, na kruh, maslo, sladkor ali sadje ter z okuženim sesalom sesa mleko in dTuge pijače Okuženje je na ta način prav lahko. Ker pa muhe prav rade nadlegujejo bolnike, kaj kmalu kužne kali preneso na zdravega človeka.
Zanimive dokaze, kako nevarne so muhe za zdravje, je objavil dr. Cox iz Liverpoola po dolgotrajnem raziskavanju. Muhe iz zanemarjenih okrajev mesta so nosile na sebi ali v svojem òrevju do 500 milijonov kali, med temi pa do 333 milijonov takih, ki so navadno v človeškem in živalskem blatu. Tiste muhe pa, ki jih je nalovil v snažnih krajih mesta, so imele povprečno samo po 21.000 do 100.000 kali, a med temi kalmi je bilo samo po 100 do 10.000 takih, ki jih nahajamo navadno v človeškem ali živalskem blatu. Samo z enim poletom, torej samo ena muha Lahko prenese nad 300 milijonov za zdravje nevarnih kalil Z najvestnejšo snago pa preprečimo, da se muhe sploh ne razmnože, a še te nosijo s seboj malo kali, da zdravju skoraj niso več nevarne.
Drugi raziskovalci pa so spet ugotovili, da muha khko leti poldrag kilometer daleč ter tako iz okužene hiše prenese bolezen na drugo stran okraja tudi v najbolj snažno hišo. Še celo iz oddaljenih krajev muhe lahko zaneso kužno bolezen po železnici, vozovih in živalih.
Iz ene same muhe se pa lahko v enem poletju zaredi na milijone muh, ki spet vse prenašajo nalezljive bolezni, zlasti pa črevesne nalezljive bodeqjnd, kakor grižo in razne tifuse, posebno pa še črevesni katar, ki poleti pobere precej dojenčkov. Tudi nekatera vnetja očesnih veznic lako preneso muhe, če srebajo gnojni očesni izcedek bolnikov ter sedajo zdravim na oči.
Muha je stalna velika nevarnost za našo zdravje, zato pa ne smemo trpeti nesnage. Na omarah, pod posteljami in za pečmi ne sme biti smetno, posebno pa mora biti snažna kuhinja, kjer nikdar ne smemo puščati ostankov in odpadkov hrane Seveda je treba stranišče tesno zapreti, gnojne jame in gnojnice pa morajo biti popolnoma pokrite. Okolica hiše, drvarnice in hlevi morajo biti počejeni in snažni. Okna v shrambah. straniščih in hlevih naj bodo zamrežena z gosto mrežo. Živila pokrivajmo z mrežico ali s steklenim pokrivalom, vsaj a prtom, da jih muhe ne morejo okužiti.
V kupih gnoja khko jajčeca in ličinke uničimo s premetavanjem, da spodnja pkst vročega gnoja pride na vrh. Zgornji sloj, kjer je zalega, tako pride v notranjost kupa, kjer se vročina pogosto zviša na 50 do 60 stopinj CeL ter pokonča zalego. To pa tudi pokončamo, če posipamo gnoj z apne-nim prahom ali s prstjo. Za pokonča vanje» muh po stanovanjih imamo pa polno naj-raznovrsitnejših pripomočkov, vendar pa je najcenejše in najučinkovitejše sredstvo zoper muhe — snaga.
S prvimi toplimi dnevi se muhe začno razmnoževati, zato je pa sedaj čas, da jim razmnoževanje čim najbolj preprečimo z j najnatančnejšo snago.
pisateljev, ki so bili čifcani v šolah. Ko je učenec dovršil to šolo, je znal dovršeno ktinski in grški, dva jezika, ki jih je moral tedanji izobraženec obvkdati perfektno. Zato je bilo rimsko izobraženstvo dvojezično. Tudi ženske so se učile grščine. — Rhetor je bil profesor govorništva; morali so ga obvladati vsi, ki so hoteli v javnem življenju kaj pomeniti. Obstajal ie cel sistem, ki je zajemal vase tudi višji študij literature in segail v filozofijo. Po strogih pravilih urejene diskusije so obravnavale vprašanja z dveh nasprotnih stališč. Take diskusije so bile javne. Iz njih so se pozneje razvik javna predavanja, ki jih nekateri stari avtorji hvalijo, drugi pa smešijo.
Rimljani, ki so bili mojstri v graditvi cest,
so radi potovali, čeprav je bilo potovanje v tedanjih časih vse kaj drugega kakor dandanašnji. Velikih hotelov takrat še niso poznali. Kdor ni imel zasebnih zvez, je moral med potjo prenočevati v obcestnih krčmah, kamor so prihajali sumljivi ljudje in kjer niso skrbeli ne za udobnost in ne za snago. Krčmarji so bili na glasu kot lopovi (perfidus hic caupo, pravi Horacij). Kdor ni potoval službeno in se mu ni bilo treba kazati s togo, je nosil na poti lahko tuniko. Najpogosteje so potovali na tovorni živini, ki je nosik tudi prtljago. Odličniki so potovali v nosilnicah, ki so jih nosili sužnji Poznali pa so tudi že tri vrste vozov, ki pa niso uživali takega ugleda in takih pravic kakor dandanes.
Zamujena obletnica
Pred 25 leti — sredi svetovne vojne — smo prejemali zrelostna spričevala tedaj, kadar je kdo mogel priti panj. Bili smo razkropljeni na vse vetrove in samo peščica najmlajših je še ostala v toplem gne-zlecu in pričakala ta slavnostni dan v šolskih klopeh. Zaradi tega smo prvo in zadnjo desetletnico mature praznovali 7. maja 1927, čisto drugače, kakor je bila tradicija od nekdaj in kar tako nekega lepega majskega večera.
Toda ni vsega tega vredno pripovedovati na dolgo in široko. Takih in podobnih sestankov je bilo že mnogo, ne samo med nekdanjimi maturanti, temveč med prijatelji in neprijatelji vsake vrste v razne namene. Vsi so se začeli z običajnim pričakovanjem in predolgim pozdravljanjem, ss potem nadaljevali ob bogato obloženi mizi s popolnim sporedom od uvodne čašice piva do res zadnje skodelice črne kave ter se
zaključili nekje v temni stranski ulici v razgovoru zadnjih dveh udeležencev večera, ki le še nista obnovila slehernega spomina na zlata študentovska leta.
Tudi v vsem tem ni nič novega razen čudnega naključja, da bo zdaj te dni spet enkrat 7. maja ali 15 let pozneje od onega večera, ali z drugimi besedami, da mi praznujemo te dni kar mimogrede svojo 25-letnico mature. To je vsekakor pomemben dan in vzbuja vsaj pri nas prizadetih zelo mešana čustva. Kako je sploh mogoče, .da smo oni dan leta 1917. — bil je pod streho one rumene gimnazije blizu Tivolija, okrog katere je bilo takrat toliko zelenjave, danes pa jo obdajajo skoraj sami sivi zidovi — še sukali v rokah klobuke in vojaške čepice in čakali na pismeno potrdilo o slovesu iz srednje šole, potem pa 10 let pozpeje sedeli za dolgo miao in si veseli pripovedovali, kako smo storili nekaj prvih korakov v življenje, jutri ali pojutrišjem pa bo minilo celih 25 let, odkar smo zadnjič trepe-
tali pred profesorji. In vendar je bridka resnica ta; čas teče, mi pa se bližamo samim jubilejem.
Pa tudi to ni tisto, kar sem hotel povedati, niti tega ne kaže objavljati urbi et orbi, da letos naše proslave ne bo. Kdor se zanima zanjo, si lahko sam misli, da smo sploh zamudili vse potrebne priprave ln ta čas tudi ni najbolj prikladen za jubilejne prireditve. Zato sem mislil poživiti samo spomine na ono edino, ki smo jo utegnili prirediti dozdaj.
Mi smo to takrat storili — kakor se spodobi za vsakega prireditelja Napisali smo toplo okrožnico in pribili v njej, da bodi sestanek ta in ta dan nekje sredi Ljubljane, da naj vsak poskusi, da ga brez potrebe ne bo manjkalo in naj si, kolikor ga morda tiščijo zakonske vezi, izprosi vsaj 14 ur nekdanje svobode. Potem smo stopili do neposrednih mojstrov v teh zadevah, do lastnika dobre kuhinje in še boljše kleti ter vse pretehtali in preizkusili — za še tako razvajenega nezadovoljneža. No, in slednjič sano stopili še na policijo in Se tam uredili vse, da je bilo prav.
Težak kamen se nam je odvalil od srca, ko je bilo storjeno še to, potem pa smo čakali na prijave in pohvale. In bo ree začele prihajati...
Stvar je lepa in hvale vredna je dejal prvi," toda vi, ki sedite v Ljubljani, lahko računate po svoj«, mi pa, ki nas je usoda vrgla drugam, ne moremo zdoma, kadar bi hoteli. Premaknite proslavo, ali pa — m«ne vsaj — ne bo nanjo.
Pridem sigurno, je prijavil drugi, In sicer kar za dva dneva skupaj, ker je prav za prav vaša zasluga, da sem dobil od svojega angela varha odsotnosti kar za 48 ur.
Slavni pripravljalni odbor, tako nas je imenoval našle inji, imenitno ste uredili vse to, toda jaz sem predaleč od vas, da bi
vam mogel dajati obvezne obljube. Zaradi evidence vas obveščam obenem, da ženske še nisem vzel nobene, vsaj za zmerom ne.
Kam se vam tako mudi, je začel svojo razpravo nadaljnji, saj je vendar doba 10 let prekratka za tako slavnost in bi bila po 15 letih vse pomembnejša. Sicer pa, kakor veste, jaz ne bom kvaril družbe in veselja.
Ker je kritizirati laže kakor delati, si jemljem to pravico — tako se je razkoračil najmanjši — in ugotavljam: 1), 2), 3), vsega v šestih zaporednih točkah. V ostalem pa vem, kaj je disciplina in prilem rad tudi to pot, ker mi je že prirojeno praznovanje, če treba tudi po dvakrat na vsakem.
Udeležim Se zanesljivo in z največjim veseljem — je odgovoril tovariš in pravnik, imam pa tehtne pomisleke proti Ljubljani kot kraju prireditve Postavimo svojo veselico kamor koli, ali pa uredite vsaj, da bo dvorana, v kateri bomo zbrani mi, zaprta in nedostopna za vsakega tujca vsaj vso noč in še en dan povrhu. Posvetujte se, bratci, to je zelo važno.
In tako ln podobno smo poslušali lekcije vse do veselega večera, toda mi smo ostali trdni kakor skala. Dva dni po končani proslavi smo čitali v »Jutru« kratko beležko, v kateri je nekdo objavil iz Ljubljane: V soboto so maturanti L drž. gimnazije iz 1. 1917. skromno proslavili svojo desetletnico mature v udobnih prostorih pri »črni mački«. Bilo je mnogo lepih besed in Se več ganljivih prizorov. Skupni račun, ki smo ga prejeli v roke samo prireditelji, je obsegal 25 postavk, ki so bile razvrščene od najnižje — za slatinsko vodo — vse navzgor do najvišje — za stekleaice rajne kapljice iz najstarejše zaloge. Za letoe je že pvepozno!	la.
(KULTURNI PREGLED
Onkraj obzorja
V naših mladostnih doživetjih Je bfk» obzorje domačega kraja združeno z občutkom nečesa skrivnostnega, z vabljivim klicem daljav, s sanjami o neznanih deželah in neskončnih morjih, s pravljičnimi možnostmi neizmerne svobode in prešerne sreče. Obrisi »injih gora na obzorju, daljna linija ravni, s katero se združuje nebo, slikoviti barvni nadihi ob jutrih in večerih un široko razpeta jadra belih oblakov ob poletnih dneh — vsi ti pojavi so dajali obzorju' značaj skrivnostnega prizorišča, na katerem se lomijo črte resničnega in sanjskega sveta Kaj je onkraj obzorja? Kakšen nov svet z neizmernimi novimi pojavi se skriva za rahlo zastrtim obodom kroga, v katerem se menjavajo dnevi in noči, sončni vzhodi in zahodi nastopi lune in veličastnega polja zvezd nad molčečo zemljo? Vsa neutešena hrepenenja in vse zastrte skrivnosti so se dotikale obzorja.
Na takem osnovnem mot noi je zgradil irski dramatik E. O' N e i 11 svojo dramo »Onkraj obzorja«, ki jo je nedavno uprizoril Teatro delle Arti v Rimu in katere italijansko besedilo priobčuje v celoti majniški zvezek časopisa »I! Dramma«. Po obsežni drami »Lutto si addice ad Elektra«, ki je izšla lani in v kateri je obdelal 0'Neill na snovi iz sodobnega življenja in s psihoanalitičnimi prijemi antični motiv Elektrine maščevalne mržnje do lastne matere je to že druga velika O'Neillov» drama, ki jo j* objavil ▼ svojih rvsakih »II Dramma«. V treh dejanjih odnosno v šestih slikah j« ta »genio trionfatore del teatro« kakor imenuje O'Neiilla torinski obzornik v uvodni besedi, segel spet v kompleks mladostnih do-
živetij in ga osvetlil s svojimi prodornimi psihološkimi pogledi.
Ena izmed glavnih oseb te drame, ki je v italijanščini dobila naslov »Oltre l'orizzonte«:, Robert Mayo, je sin dokaj premožnega farmer j a. Za razliko od svojega robustnega, korenito zdravega in kmečko natur-nega brata Andreja je bil Robert zelo rahlega zdravja. Za mladih nog se nd mogel dolgo časa sam gibati; sedel je pri oknu in sanjaril, kakor se sam izpoveduje Ruthi:
— In tedaj sem zrl skozi okno ven na polje, tja proti bregovom (pokaže na obzorje) in ko sem se takole zagledal tja, sem cesto pozabil zlo. ki me je mučilo in sem jel sanjariti. Vedel sem, da je zadaj za bregovi bilo morje — tako so mi pravili — in sem se vpraševal, kakšno neki je morje, ter sem si ga skušal v svoji domišljiji predstaviti. (Se nasmehne.) Vse skrivnosti sveta so bile zame zaprte v to besedo: morje, dalmo morje... in so v nji še vedno. Morje me je klicalo tedaj, prav kakor me kliče sedaj. (Kratek presledek.) Druge krati sem zasledoval z očmi tole cesto, ki se je vijugasto izgubljala v daljavi tja proti bregovom, kakor da bi tudi ona šla iskat morje. In obljubljal sem si, da pojdem tedaj, ko bom večji in močnejši, po tej cesti in oba, cesta in jaz, najdeva morje...
Hrepenenje človeka, ki je prikovan na tesen prostor, po prostem gibanju in za neizmernimi morskimi daljavami je kakor transpozioija bolezenskega občutja v Ideal zdravja in moči, ki tako značilno prežema rs« delo večno bolehnega Nietzscheja. Hrepenenje je mati neštetih sani in v hrepe-nenjski potrebi brezbrežnega prostora ki od-
krivanja daljnih m skrivnostnih obzorij so psihoanalitiki spoznali sproščajočo se libido, medtem ko so pesniki že pred njimi zaznavali v nji nežno prhutanje večnega Erosa O'Nedll je ta hrepenenjsJci motiv, podoben glasbenemu motivu, ki se razpleta v slikovito melodiozn« variacije, krasno združil z ljubezensko dramo Roberta in Ruthe.
Robert je kmečki
sin, vendar je njegova narava drugače stkana, prepletena z mnogo rahlejšimi nitmi, kakor jih sme imeti človek, ki živi z grudo. Imel je duševne potrebe, ki jih nista razumela ne oče In ne brat. Bolezen je povečala njegovo rahločutnost in sanjavost, ki sta imeli z materine strani že dedno podlago. Robert je vedno tičal v knjigah in je kljub bolezni dovršil višje šole.
— Ti si Mayo — pravi Robert bratu Andreju —, ves in v vsem si pravi Mayo. Privezan si na zemljo,
ki jo obdeluješ. Sam si pridelek te zemlje, prav kakor žitni klas ali drevo. In tudi oče je prav kakor ti. Ta pristava je delo vsega njegovega življenja. Srečen je, ko ve, da bo drugi Maya, navdihnjen od njegove lastne ljubezni, prijel za delo tam. kjer ga bo on izpustil iz rok. Razumem tvoje gledanje, prav kakor očetovo; vidim, da je to prelepa stvar, polna iskrenosti Toda jaz... no, jaz nisem tako ustvarjen.
Materin brat, stric Dick Scott, je pomorski kapitan. Ko se čuti Robert najbolj zdravega in trdnega, sklene, da pojde z njim v svet, na triletno potovanje po širni zemlji, po daljnih morjih, v zasanjane vzhodne dežele. Vse je že pripravljeno. Tedajci pa nastopi tik pred odhodom popoln preobrat, ki mu je dal 0'Neill rahle, a prepričevalne draimatsJce akcente to značilno psihološko ozadja
Na poslovilnem srečanju s hčerko sosedne farma ri ce Ruth Atkinsovo. ki je bil vanjo zaljubljen Andrej in na tihem tudi Robert,
razodene Ruth Robertu, da ljubi njega, ne Andreja. To odkritje zadošča, da v Robertu na mah utihne kJVic daljav in morja; življenje se mu tudi r svoji idealni podobi zoži na nuijhnd prostor tokšaj obzorja Ljubezenska sreča zadošča za od »vet; njeno hrepenenje razžene vse druge üuzije.
Ruth:... Nihče ne želi, da bi odšel tako daleč. Prosim te, Roberti Tako srečna bova oba v tem kraju, kjer je vse tako naravno in ki ga vsi tolikanj poznamo. Reci, da ne pojdešl...
Robert: ...Ne pojdem. Ruth... Nemara je imel Andrej bolj prav, kakor je sam vedel, ko je dejal, da bi bü mogel jaz najti na teh naših tleh vse tiste reči, ki jih pojdem iskat v svet Skrivnost, čar... vse to bo ustvarila DÄ.JM1Ä ljubezen. Nemara je to, kar me je klicalo onkraj bregov, bila ljubezen... skrivnost, ki je onstran slehernega obzorja. In ker se nisem sdm napotil k ljubezni, je zdaj ljubezen stopila k meni. (Se strastno stisne k Ruths.) Oh, Ruth, prav imaš! Najina ljubezen je slajša od vseh teh sanjarij o daljavah. Ona daje pomen vsemu življenju, celemu svetu. Nebeško kraljestvo je v nas samih!
Tu se začenja O'NeMJova drama dramatiki stopnjevati. Kajti sreča prav za prav ni v dosegi smotra; ljubezenske izpolnitve prinašajo prav taka razočaranja kakor zasanjani daljni kraji. Odsev nedosežne sreče je v hrepenenju, v sanjah o sreči in neskončni sproščenosti. — Robert ne gre na pot. Andrej takoj spozna, da mu je brst prevzel zaželeno Ruth in med obema bratoma, ki sta se zmeraj vzorno razumeta, nastane konflikt, v katerega poaeie oče. Andrej se na-gloma odloČi, da pojde namesto Roberta na morje. Oče varohni. zakaj Andrej je zanj pravi kmet, človek zemlja Ves cCetov bes pa nič ne izda: Andrej gre v svet. Robert ostane na očetovi zemlji.
A tudi Ruth je kakor zemlja: trda, težka in preprosta v svoji prvinski naravi Ko mine prva opojnost čustev in se — kakor vedno *— pokaže za penami ljubezenskih iluzij hladna življenjska stvarnost, se začenja zakon nevarno krhati. Ruth spcxzna, da je prav za prav ljubila Andrej«, ki je človek njenega tipa. Robert se kot kmet ne obnese. Ko umrje njegov oče, začneta obe kmetiji propadati. Tudi Robert spozna, da mu sila, ki ga je prikovala k zemlji, ne daje življenjskega zadovoljstva. Vse gre navzdol. Ko se po treh letih vrne Andrej, spozna Ruth, da se je razbila tudi njena tiha nadeja: Andrej je ne ljubi, on je ne bo mogefl več dvigniti, ne nje m ne posestva Andrej je praktičen človek, ki ne pozna poezije daljav kakor Robert, zato pa odkrije v Argentini možnost obogatitve in se vrne tja Ko se spet pojavi doma. se je dirama Roberta in Ruthe nagnila h koncu: Roberta je izgrizla sušača in umira na propadli pristavi z željo, da bi Andrej vzel Ruth. Andrej čuti, da mu je Ruth tuja. Šele ob bratovem truplu najde do nje pot, ki ni več pot ljubezni, marveč pot življenjske stvarnosti, spoznanja o Ruthini žrtvi in trpljenju ter pot osebne odpovedi.
V tem spoznanju izzveni O'Neillova drama »Onkraj obzorja«. Eros hrepenenja in ljubezni ne daje človeškemu srcu miru; morda je naša naloga v tem življenju samo ta. da se nečesa trdno primemo in da brez navdušenja in brez lepih iluzij spoznamo življenjsko stvarnost ter izpolnimo svoje mesto v nji. Ko prenehajo klici daljav in varljive vabe ljubezni, se začenja sivo. toda stvarno in resnično življenje — Robert tefa ni raaumal; njegov« rahla narava, mjegonr občutljivi, med knjigami izoblikovani duh s» ni mogel sprijazniti z Rutho — zemfljo. Umrl je. hrepeneč za daljavami in iztezajoč roke za soncem, ki je vzhajalo nad ju-örnjäm
Prstni odtisi so ga Izdali
V dunajskih listih beremo kriminalno Zgodbo, ki sliči napetemu detektivskemu romanu. Nekega večera, kmalu po osmi uri, je priMtel sluga Leffler ves zmeden na policijsko stražnico, kjer je sporočil, da se je pravkar vrnil domov in našel svojega gospodarja Pöschla mrtvega. Zdi se mu, da je bil umorjen, ker ima okrog vratu vrvico in je krvav na glavi.
Nekaj stražnikov se je z Lefflerjem nemudoma poi alo na stanovanje trgovca Pöschla, ki je bil samec in je bival sam s svojim slugo. Res so ugotovili, da je bil Pöschel umorjen. Obvestili so kriminalni oddelek policijske direkcije, četrt ure kasneje je v trgovčevo stanovanje že prispela komisija, ki jo vodi komisar Ladenburg. Pöschel, sivolas mož kakih 60 let, je ležal na tleh svoje delovne sobe. Okrog vratu je imel zadrgnjeno tanko vrvico, na glavi pa sledove močnega udarca. Šipa na njegovi zapestni uri je bila razbita, ura sauna pa je kazala 7.20. Očividno je obstala, ko je neznan' morilec trgovca pobil na tla. V sobi policija ni našla ničesar sumljivega, pač pa je na pisalni mizi ležala sveža vizitka z imenom nekega draguljarja. V žepih umorjenega trgovca so našli sveženj ključev, cigaretno dozo in poleg ostalih drobnarij še denarnico s približno 300 markami v bankovcih. Ničesar ni kazalo na roparski umor.
Komisar Ladenburg je najprej podrobno zasliševal slugo Lefflerja, krepkega moža, starega okrog 40 let. Ugotovil je, da je bil Leffler nekaj mesecev v službi trgovca, ki je bil že pred leti opustil svojo trgovino in živel sedaj od obresti svojega znatnega premoženja. Na komisarjevo vprašanje ali je Pöschel pričakoval ta večer kak obisk, je sluga odvrnil, da je naročil nekega draguljarja, ki naj bi mu ocenil prejšnji dan kupljene dragulje. Bil je to trgovec, katerega vizitko so našli v delovni sobi.
Sluga je potem pokazal komisarju skrito železno blagajno, ki je bila vzidana v steni. Ko jo je komisar odprl s ključi, najdenimi v umorjenčevem žepu, je ugotovil, da je popolnoma prazna. Izginili so iz nje vsi dragulji, ves denar in drugo, kar je bilo kaj vredno.
Komisar je sedaj še naprej zasliševal Lefflerja. Ta mu je pripovedoval, da je malo pred sedmo uro odšel od doma, ker je bil dogovorjen z nekim prijateljem Theis-som. Ta mu je posredoval nakup motornega kolesa, dobila pa sta se ta večer v četrt ure oddaljena gostilni. Ostala sta v gostilni do osmih, nakar ga je Theiss še spremil do njegove hiše, kjer sta se razšla. Ko je prišel domov, je našel svojega gospodarja mrtvega.
Komisar Ladenburg Je nemudoma poiskal navedeno gostilno in ugotovil, da je Leffler govoril resnico. Poleg gostilničarja in natakarja sta potrdila njegove podatke še dva gosta, ki Lefflerja osebno poznata. Leffler zato ni mogel priti v poštev kot morilec, ker je bil zločin storjen vsekakor po 7. in pred 8. uro.
Se istega večera je Ladenburg poiskal draguljarja, katerega ime je stalo na vizitki. Ko mu je povedal, za kaj gre, mu je draguljar dokazal, da on ni mogel biti pri
Pöschlu, ker je bil ves dan odsoten in se je šele zvečer ob poldevetih vrnil v mesto. Ako je Pöschel res zahteval naj ga obišče, je brčas šel k njemu njegov poslovodja Grund.
V draguljarjevem spremstvu* se je odpeljal komisar na Grundovo stanovanje. Vidno zmeden ju je Grund sprejel in priznal komisarju, da je bil zvečer res pri Pöschlu. Ker pa mu ni nihče olprl, je zopet odšel. Pri nadaljnjih komisarjevih vprašanjih je postajal Grund vedno bolj nervozen in nemiren. Komisar ga je zato pozval, naj gre z njim na policijo. Ves prestrašen ga je začel Grund prositi, naj ga vendar pusti doma, ker je bolehen. Naposled je priznal, da je našel vrata v Pöschlovo stanovanje, ko je prišel tja, odprta in da je vstopil v stanovanje. Ko pa je videl v Pöschlovi sobi mrliča na tleh, se je prestrašil in hitro zbežal. Na vprašanje, zakaj ni svojega odkritja sporočil policiji, je Grund odgovoril, da se je bal sitnosti in tudi nevarnosti, da bi utegnil sum pasti na njega. Komisar je imel sicer vtis, da govori Grund resnico, pa ga je iz previdnosti kljub temu aretiral.
Naslednji dan je dobil komisar poročilo daktiloskopskega oddelka, ki je preiskal ali niso na najdeni draguljarjevi vizitki kaki prstni odtisi. V njegovo presenečenje se je glasilo poročilo, da so na vizitki ugotovili prstne odtiske starega policijskega znanca Gartla, ki je bil šele prei pol leta izpuščen iz kaznilnice. Komisar si je dal iz fotografskega arhiva poiskati Gartlovo sliko, nato pa si je dal privesti iz preiskovalnega zapora poslovodjo Grunda. Ko je temu pokazal Gartlovo sliko, jo je res takoj spoznal. Povedal je, da je bil Gartel pred par dnevi pri njem v trgovini in si pustil pokazati nekaj prstanov. Kupil ni nobenega, temveč se je izgovoril, da bo prišla naslednji dan njegova nevesta in si izbrala onega, ki ji bo najbolj ugajal. Prosil je še, naj mu dajo naslov trgovine, nakar mu je Grund izročil, kakor je bilo to običaj, draguljarjevo vizitko z naslovom in telefonsko številko draguljarja.
še isti dan je policija ugotovila, kje se Gartel sedaj zadržuje. Ker pa je sumila, da ima kakega kompliea, ga ni takoj aretirala, temveč so ga nekaj dni «opazovali. Nekega večera so ga videli, da se je na bližnjem kolodvoru sestal z nekim moškim. Prijeli in aretirali so oba. V Gartlovem tovarišu so ugotovili slugo Lefflerja.
Zločin je bil sedaj kmalu pojasnjen. Leffler in Gartel sta bila že stara znanca in ko je prišel Gartel iz zapora sta se kmalu spet sestala in tako je Gartel izvedel za zaklade v Pöschlovi skriti blagajni. Nagovoril je Lefflerja, ki ni bil še nikdar kaznovan in je do takrat živel pošteno, naj mu pomaga okrasti Pöschla. Po dolgem oklevanju je Leffler končno pristal na Gartlo-ve načrte. Ko mu je onega usodnega dne gospodar naročil, naj pokliče za zvečer ob sedmih kakega draguljarja, je Leffler takoj obvestil Gartla. Po njegovem nasvetu je Leffler naročil draguljarja ne za sedmo, temveč za osmo uro, da bi lahko med tem Gartel izvedel svoje temne načrte. Gartel je takoj pohitel v draguljarjevo trgovino in si tam znal preskrbeti njegovo vizitko. Zvečer mu je Leffler odprl stanovanje, ga
Africa settentrionale: Giovani Fascisti ln linea al pezzo anticarro — Severna Afrika:
Mladi Fašisti ob protitankovskem topa
poroki gMpodvJn ta M
dovoljenje, da za eno uro odide, na kar j* gospodar rad pristal, da bi bil z draguljarjem bolj nemoten. Pöschel in Gartel ata ostala sama. Ko se je Garthi zdelo, da Je sluga že dosti časa odsoten, Je napadel trgovca, ga pobil na tla in nato še zadavil z vrvico. Izropal je potem blagajno In • plenom odšel. Vrata je pustil nalašč odprta, da bi na ta način zavrnil sum na draguljarja, kar bi se mu bilo skoraj posrečila Pri sodni razpravi Je Ml Gartel obsojen na smrt, Leffler pa na 15 let težke ječe.
Zaupna posvetovalnica
Kupon za odgovor v >Zaupni posvet»? valnici« dobite v nedeljski številki >Jutrac.
D. D. Imate lepo dušo in ste v mnogo-čem že samostojni, prevelika mladost pa, iz katere izhajata neuravnovešeno^, tn nepoznavanje same sebe, vam še ne daje možnosti si izbrati primernega poklica. Zato počakajte.
Brez poklica. Ker imate značaj in sredstva, vam svetujem, da se posvetite umetnosti, če ste le dovolj nadarjeni in imate, kakor pravite, veselje. Potrebno bi pa tudi bilo, da dovršite gimnazijo, kar lahko dosežete z zasebnim učenjem. Za dosego svojih ciljev pa se boste morali oborožiti s trdno voljo in vztrajnostjo.
Neodločena. Da ste ostali v 32. letu sami, naj vas ne škrbi. Narava je poskrbela. da je ženska prav med 30. in 35. letom najbolj privlačna. Osamljenosti je vzrofr samo strah pred samoto. Ženske vaših let se navadno lz " strahu oprimejo še tako slabega ali celo poročenega moškega, zato ie osamljenost nujna posledica njihovega nespametnega, neuvidevnega ln sebičnega ravnanja. Moškemu je najbolj všeč ženska, ki se samote ne boji in zna ohraniti tudi v še tako težkem položaju svojo samostojnost ln dostojanstvo.
999. Priloženi rokopis izdaja praktično, preudarno, mirno osebo. Vi ste pa pravo nasprotje in ekscentrični. Zakaj ne poka-žete, da jo ljubite? če hočete biti ljubljeni, morate liubiti.
Roža — Bežigrad. Na videz poznam deklico. ki mi 1e všeč, a ne vem, kako bi jo spoznal, ker ne vem, kako ji je ime In kje stanuje. — Boeme, res zamotana zadeva! Pomilovanja vredni ste. Sem pa uverjer, da bomo tudi ta primer uspešno rešili. Po_ i čakajte svojo izvoljenko (pazite, da vas j ne vidi!) in ji sledite iz previdnosti v pri-i memi razdalji, da vas ne lopne. Ce ima dežnik ali käfc drug napadalni predmet v roki, zasledovanje opustite in počakajte lepšega vremena. Nu, ko ugotovite, kie stanuje, stopite v izvoljeno hišo (prej se morate seveda prepričati, da je ni doma) in v veži boste na seznamu stanovalcev nedvomno našli tudi sladko njeno ima. Kadar boste s to pridobitvijo obogateli, se bo klobčič sam cd sebe odviial.
Strašna negotovost. Popolnoma prav imate. Da si ne boste imeli kaj očitati, se posvetujte z zdravnikom specialistom. Skrb za bodočnost otrok ie na mestu. Imate vse lastnosti, ki jih mora imeti do bra žena in mati.
Nana 2124. Vajina značaja še nimata, dokončnih oblik, doživela bosta znatne spremembe. Vi še nimate pravega pogleda na svet, ste materialistični, vendar razumsko tako močni, da čedalje bolj obvladujete negativne lastnosti. On je neodločen in skromen. Harmonija težko dosegljiva.
Influenca. AH je res ali ni res, da se tudi živali lahko prehladi jo? — Ni dvoma. Naj navedem samo kokoši, ki so prehladu zelo izpostavljene. Zoologi so celo ugotovili, da se, poleg mnogih drugih živali, prehladljo tudi opioe. V zooloških parkih so med opicami zabeležili mnogo prehladov.
Spoznajva se! Vi ste: svojeglavni, vročekrvni, muhasti, prekanjeni in podzavestno doživljate boj med razumom in nagonom; on je: samozavesten, preudaren, tu pa tam zapade čustvom, vendar se zna obvladovati.
Vršič. Kakor vsakdo v vaših letih, si zelo želite tovariša, kar je povsem razumljivo. Obenem pa se bojite, da ga ne boste našli. Zaradi tega postanete nehote nedostopni in odbijate. Spremenite obnašanje v mejah dostojnosti. Bodite z vsemi prijazni, prisrčni in veseli in dosegli boste, kar želite.
Razočarana kuharica, V nekem listu sem brala, kako se iz enotne moke in jabolk, brez jajc, naredi jabolčne cmoke, ki mi pa ne držijo skupaj. — Kolikor enotne moke toliko na kocke zrezanih jabolk mo-
Fronte russo : In nn campo italiano d'aviazione i caccia si accingono a partire per m missione di guerra. — Z ruske fronte: z italijanskega letališča odhajajo lovska letala
na vojni polet
rate v posodi dobro premešati la zmes politi s kropom, nakar cmoke izoblikujete. Kuhati jih morate četrt ure v slani vodi. Kuhane zabelite z maslom tn potresite s sladkorjem. Ta jed je res okusna ln najprimernejša za jesen, ko so jabolka poceni
Uspulnon. Nadaljujte učenje do mature. Analiza obeh značajev je preuranjena. Bodita previdna, ne naaedajta lepim in zapeljivim besedam ljudi, ki jih dobro ne poznala, čuvajta si zdravje in ravnajta se po dobrih nasvetih.
2268. Z vami je podobno kakor pri »Vršiču«. Ker ste še mlajši, je primer enostavnejši, z druge strani pa še bolj zanimiv. Krivi ste seveda sami. Morda preveč zahtevate? Ravnajte se po nasvetu, ki sem ga dal vaši tovarišici.
Arabsko kavallrstvo
Neki raziskovalec Bližnjega Orienta pripoveduje, da je vročega dopoldneva zalival rože na oknu sobe, v kateri je stanoval. Po nesreči mu je ušel curek hladne vode na cesto in pljusknil naravnost v obraz Arabcu, ki je ležal v senci pod oknom na hrbtu in lenaril. Presenečen Arabec je razjarjen skočil kvišku in iskal z očmi po oknih. Ker ni nikogar opazil — Evropec se je seveda previdno umaknil, — je na ves glas zakli-cal;
»če si starec, te zaničujem, če si starka, ti odpuščam, če si mlad mož, te preklinjam. če si pa mlada ženska, se ti zahvaljujem.«
Radio LJubljana
ČETRTEK, 7. MAJA 1942-XX 7-30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in napevi — v odmoru (8.00): napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Klavirski duo Seifert-Demšar. 12.40: Tipični orkester Brugnoli. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Orkestralno glasbo Izvaja Radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. šijanca 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Simfonični orkester vodi dirigent Armando La Rosa Parodi s sodelovanjem tenorista Hijacinta Prandellija. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.10: Prenos iz gledališča Kraljeve Opere: Prvo dejanje iz opere Rossini-Wiljem Teli 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi vojnega časa. 20.40: Prenos iz gledališča Karlo Felice v Genovi: Wagner: Leteči Holandec. V odmoru: predavanje v slovenščini.
Po šofi del® na poljih
Helsinki, 6 maja. s. V zvezi z vladnim ukrepom o ob verni delovni službi za moške in ženske v starosti od 14 do 70 let so oblasti poskrbele, da. bo v bližnjih šolskih počitnicah 16.000 deklic aapoélemih pri pcrfj-skih delih po vsej državi.
Adamson se ne bo več mučil z okenskim zastorom
s.
Kronika
•	Podtajnik Stranke v Poli. Nepričakovano Je prispel v sredo v Polo podtajnik Stranke Mario Farinesi, da izvrši inšpekcijo v Zvezi borbenih fašijev. Po ogledu strankinih ustanov je govoril vsem članom zveznega direktorja, ki so mu poročali o položaju v pokrajini. Ogledal si je tudi nekatera središča v pokrajini
•	Smrt admirala Zalazarja. V Napoliju je v torek zvečer umrl nagle smrti eskadr-ski admiral Edouado Zalazar, senator. Pokojnik je bil rojen v Napoliju 6. maja 1868. Bil je član senata Kraljevine od 1939 dalje in veliki prior vladarja, odlikovan z Malteškim redom.
•	Nenavadna poroka. V splošni bolnišnici v Tarantu je župnik Mariano izvršil poroko bolnika Josipa Corvaglie, ki se je moral podvreči za njegova leta nevarni operaciji slepiča Corvaglia je pred davnimi leti opustil zakonsko življenje s svojo ženo zaradi zakonolomstva, nakar je živel v nedovoljeni zvezi z neko Terezijo Rusco. V novem divjem zakonu je imel Corvaglia 14 otrok, od katerih je še 11 živih. V zadnjem letu je prva Corvaglieva žena umrla in vest o tem je dobil bolnik v bolnici. Takoj je poklical župnika, da pozakoni dosedanje njegove odnošaje s Terezijo Ruscovo. S tem je bilo pozakonjenih tudi vseh 11 še živih otrok, toda Corvaglia ni dolg;o preživel poročne ceremonije. Operacija se ni posrečila In oče mnogoštevilne družine je umri.
•	Operater je s svojo krvjo rešil bolnici življenje. V bolnišnici sv. Uršule v Bologna je ležala na operacijski mizi slabokrvna žena, ki ji je mogla le takojšnja transfuzija krvi rešiti življenje. Ker v trenutku ni bilo nikogar, ki bi žrtvoval svojo kri, se je operater prof. Fagiani odloČil darovati umlraloči ženi svojo kri. Transfuzija in operacija sta dobro uspeli in je žena že izven nevarnosti za svoje življenje.
•	Novi nemški pionirji dela. Na majski narodni praznik so bili v Nemčiji svečano proglašeni za pionirje dela posamezni voditelji velikih obratov, ki opravljajo najvažnejše naloge v nemškem vojnem gospodarstva. Tudi letos je bila taka svečanost v novi nemški kancelarski palači v Berlinu. Dvorana je bila okrašena s 75 zastavami narodnosocialističnih vzornih obratov iz vse države. Pridružilo se je še 13 zastav tistih obratov, ki so bili letos proglašeni za vzorne. Za nove pionirje dela so bili imenovani trije znani nemški industrij ci in gospodarstveniki: Ernest Heinkel, gospodarski minister Walter Funk in Ferdinand Porsche. Adolf Hitler je poslal brzojavno poslanico o pomenu nemškega dela v sedanji vojni Pionirji dela in vzorni obrati so prejeli posebne diplome.
DR. FEDRAN GREGOR
ZDRAVNIK
STIČNA — HUDO
ZOPET REDNO ORDINIRA
•	Nemško-Japonska družba je bila ustanovljena v Monakovem ob priliki obiska japonskega poslanika generala Ošime. Ustanovna skupščina je bila v monakov-skem Umetnostnem domu. Govoril je predsednik Lorenz, ki je naglašal številne zveze, katere vežejo Monakovo z japonskimi državljani, živečimi v Nemčiji Častno predsedstvo je prevzel državni namestnik vitez Epp, predsednik pa je rektor mona-kovske univerze in standartni vodja SS prof. dr. Wüsit.
*	Nemško-slovaška kulturna pogodba Je bila te dni podpisana v slovaškem zunanjem ministrstvu. Podpisala sta jo nemški poslanik Ludin in oddelni šef generalni konzul Nödeke za Nemčijo ter prosvetni minister Sivak in pooblaščeni minister dr. Plojak za Slovaško. Pogodba ugotavlja raznovrstne odnošaje na kulturnem področju med obema narodoma.
*	Od doma sta odšli v torek popoldne 12-letni deklici Ivanka Smerajčeva in Frida Zgončeva. Ivanka ima s seboj kovčeg s perilom in oblekami ter temno usnjeno torbico, oblečena pa je v opekastordeč plašč. Njena tovarišica Frida nosi temnomoder plašč. S seboj imata okoli 900 lir in tri živilske nakaznice. Kdor bi o njima kaj vedel, se naproša, da takoj sporoči najbližji Karabinjerski postaji
•	Nova številka »Sadjarja hi vrtnarja«. Pred dnevi je izšla dvojna številka glasila Sadjarskega in vrtnarskega društva »Sadjar in vrtnar« za maj in juni Uvodni članek o negovanju mladega sadnega drevja čez poletno dobo je napisal znani sadjarski strokovnjak M. Humek. Inž. S. Goriup razpravlja o italijanskih umetnih gnojilih in sredstvih za zaščito rastlin. Sledi sestavek
o zunanjih znakih pomanjkanja ®ovi ki jäh rastline neogibno potrebujejo. Andrej Skulj je prispeval članek »Pospešujmo rodovitnost z letnim gnojenjem«. O švicarski vzgoji drevja piše Franc Garibaldi, A. Flego pa je prispeval daljši članek o našem domačem kostanju. M. Humek se oglaša s poučnim prispevkom »Sadni zajedavci v poletju«. V dobi saditve fižola bo vsakdo s pridom prebral članek inž. I. Zaplotnika o naših preklarjih. Cita Hribarjeva priporoča sajenje zdravih in močnih sadik, da bo čim več pridelka. Inž. Fr. Janežič opisuje sovke kot zoprne zajedavke na vrtninah. O shranjevanju zelenjadi za zimo in zgodnji pomladni čas piše Anica šuštaršičeva, Mira Barletova pa je prispevala sestavek o pravilnem izkoriščanju in pripravljanju zelenjave v kuhinji. I. Stupica je napisal članek »Mesečne jagode«, urednik inž. Ciril Jeglič pa nas seznanja z mačehicami ali siroti carni. Sledi urednikov prevod iz Cap-kove knjige »Ukradeni kaktus in druge zgodbe« in navodila, kaj bomo delali v maju in juniju, številko zaključuje drobiž in društvene vesti Vsakdo bo v »Sadjarju in vrtnarju« našel dovolj poučnega in koristnega gradiva, zato ga toplo priporočamo.
IZ LJUBLJANE
u— Nova grobova. V visoki starosti je dotrpel policijski agent v pokoju g. Jakob Grčar. Dragega pokojnika bodo na zadnji poti spremili v petek ob 17. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v torek 12. t. m. ob 7. v cerkvi Marijinega Oznanjenja. — Preminil je g. inž. Josip Petri č. K večnemu počitku so ga položili včeraj popoldne na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojnima bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Poroka. Poročila sta se v cerkvi sv. Cirila in Metoda privatni docent g. dr. Sve-tozar Ilešič in gdč. cand. iur. Meta Zužko-va. Želimo obilo sreče!
u— Komisije za sprejemanje radijskih aparatov bodo današnji četrtek 7. t. m. v II. nadstropju stare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40 začele prevzemati aparate že ob 8. uri zjutraj ter bodo brez opoldanskega odmora poslovale dò 20. ure zvečer. Tako bodo komisije poslovale vse delavnike, zadnji dan za oddajo, v nedeljo 10. t. m. bodo pa prevzemale aparate samo od 8. do 14. ure. Lastnikom radijskih aparatov je že znano, da je nedelja zadnji dan za oddajo aparatov, na kar jih še posebno opozarjamo. Kdor torej še »ima dovoljenja, da sme aparat obdržati, ga mora oddati do nedelje ob 14. uri. saj ga bo takoj dobil nazaj, kadar predloži dovoljenje Kr. Kvesture in potrdilo, ki mu ga mestna občina da za sprejeti aparat.
u— Danes za Moste - Zeleno jamo, Jarše
-	Tomačevo m Bežigrad - Stožice, jutri pa za Barje in Stepa njo vas bodo zdravniki mestnega fizikata cepili otroke zoper koze po naslednjem razporedu: današnji četrtek 7. t m. bo že ob 16. uri cepljenje v ljudski šoli na Smartinski cesti za okraj Jarše
-	Tomačevo, ob 17. uri se pa začne cepljenje v bežigrajski šoli ža okraj Bežigrad
-	Stožice, posebno pa opozarjamo starše, ker jih nismo včeraj opozorili, da je današnji četrtek 7. t m. ob 17. uri cepljenje tudi v meščanski šoli v Mostah za otroke iz Most in Zelene jame. Jutrišnji petek S. maja se pa že ob 16. uri začne cepljenje v barjanski ljudski šoli za Barje, ob 17. ari pa v salonu Kregarjeve gostilne za Stepanjo vas. Mestni fizikat je staršem sicer razposlal še posebna vabila, vendar se pa lahko pripeti, da ga ta ali orti ni dobil, toda to nikakor ne more biti opravičilo, da bi ne dal svojega otroka cepiti. Zato pa spet opozarjamo na lepake, nalepljene na občinskih oglasnih deskah, na cerkvenih vratih itd. Z lepakov so razvidne vse podrobnosti obveznega cepljenja, zlasti pa tudi posledice, če bi kdo neopravičeno ne dal svojega otroka cepiti. Razen tega je pa na lepakih tudi objavljeno, katere dneve morajo starši sedaj cepljene otroke spet pripeljati na pregled, če so se koze prijele. Javno cepljenje je brezplačno.
n— Propagandni teden »Učite se glasbe«, ki ga prireja Glasbena Matica ljubljanska v proslavo 60-letniee obstoja šole Glasbene Matice, se bo začel jutri v petek 8. t. m. ob 18. url v mali filharmonični dvorani s predavanjem, ki ga bo imel Karel Mahko-ta pod naslovom »60 let šole Glasbene Matice«. Predavanje bodo pojasnjevale tudi številne skioptične slike. Vstop k predavanju je prost.
u— Literarni večer Cvetko Golarja bo nepreklicno v ponedeljek, 11. maja 1942 ob 18. imi v frančiškanski dvorani. Golarjeve
V visoki starosti 82.le* Je umrla ▼
Medvodah daleč naokrog znana delavka Marija Debevčeva, ki je bila polnih 62 let zaposlena v tovarni celuloze. Dolga leta Je oskrbovala zdravniško sobo in Je marsikateri delavki in delavcu nudila pomoč. Pogreba ae je udeležilo vse tovarniško delavstvo in še mnogo drugega občinstva. Ob grobu Je govoril tovarniški ravnatelj Hauser.
r =	—
obzorjem. V svetu izkušeni kmet Andrej pa je razumel, kaj še ostaja, ko propadejo vse zasnove in ko ni nič več vabljivega ne to-kraj in ne onkraj bregov našega vsakdanjega obzorja.--
Joso Martinčevič
(Pismo iz Zagreba)
živimo v viharnem in velikem času, ko so ustvarja zgodovina sveta in oblikuje nov svet. V takem času niso važni posamezniki, njih usoda in njih osebnosti, osebni naj>ori in bolesti. Tako 3e zdi v prvem trenutku, vendar ni tako. Zakaj ljudstvo obstoji samo od ogromne skupine posameznikov. Zaradi tega ni treba prezreti vrednosti posameznega človeka, zlasti ne Se takega, ki s svojim delom koristi Skupnosti. A umetnik ji vsekako koristi, če Je požrtvovalen, iskren in nadvse pošten. Skratka: če je pravi ljudski umetnik.
Tak ljudski umetnik je vsekako Joso Martinčevič, sedanji zagrebški igralec, ki je nedavno praznoval 251etnico igralskega delovanja. Prišel je iz ljudstva in je doslej delal predvsem za ljudstvo, šel je skoz. težko šolo življenja in se mukoma prerival kvišku. Bil je dolga leta član mnogih preziranih potujočih gledališč, preden se je povzpel na deske prvega gledališča v svoji hrvatski domovini, t. j. preden je postal član zagrebške drame, na katere odru Je ondan praznoval svoj umetniški jubilej.
Joso Martinčevič je začel svojo umetniško pot v rodnem mestu Varaždlnu, v tamošnjem Mestnem gledališču. Bilo Je 1. 1915. V tem starodavnem hrvatskem mestu so začeli umetniško kariero tudi mnogi drugi, danes že zelo znani igralci, n. pr. JZvoöimir Rogoz, August Cilič, Ančica Ml-
trovič, Hinko Tomašič i. dr. Toda pot Jose Martinčeviča od nekdanjega varaž-dinskega gledališča do zagrebške drame je bil dolga in mučna; prevalila je številne ovinke in se vila preko mnogih težkih izkušenj in ovir. Toda Joso Martinčevič jo je vztrajno prehodil. Od 1. 1938. je član zagrebške drame, v kateri zavzema ugleden položaj nadarjenega igralca in ustvarjalca značilnih karakternih vlog.
Kot gledališki umetnik je Joso Martinčevič dobro znan tudi slovenski kulturni javnosti. L. 1920 je sprejel angažiban pri Narodnem gledališču v Ljubljani, kjer je igral skoraj vse glavne vloge v Cankarjevih dramah. Iz Ljubljane je moral k vojakom, potlej pa je dobil službo v Osijeku, kjer je prebil kot igralec in režiser polnih šestnajst let. V tem času se je nekajkrat mudil v študijske nameöET v inozemstvu. Naposled so ga poklicali v Zagreb na oder vodilne hrvatske Drame.
Tu Je sedaj dočakal svoj prvi zaokroženi jubilej: petindvajsetletnico delovanja na odru. Za to priliko si je bil izbral naslovno vlogo v satirični komediji slovaškega književnika Ivana Stodole »Joško Pučik in njegova karijera«. Kdor dobro pozna to igro, more priznati, da je izbira srečna. Je to uspela satira na lažnivi humanizem in težka obsodba hinavske morale, zoper katero se donkihotski bori Jožko Pučik, ta tako zvanl mali človek ln stoprocentnl naivni idealist naših dni.
V vrsti številnih uspelih kreacij, izmed haterih so nam ostale nekatere (tako na pr. baron Lenbach) v neizbrisnem spominu, sodi ta Martinčevičeva vloga med najboljše. Vsa njegova interpretacija Joška Pučika, posebej še finale drugega dejanja, kaže, da Je ustvarjena po resnem ln
pesmi bodo brali: pesnik «m. g. Milan
Skrbinšek, član drame, ki g. Vaclav Držaj. G. Angel Jarc bo pa zapel nekaj pesmi Vse v predprodaji kupljene vstopnice za objavljeni večer v februarju so polno-veljavne.	j
u— Zmerom več njiv sredi mesta. Poleg i delovati še vrsto polod ovitih kotičkov po mestnem središču. Travnik ob rDami je tudi že obdelan, zdaj obdelujejo gredice pred palačo Pokrajinske hranilnice v Puccinijevi ulici in druge javne parcele Kmalu ne bo neobdelanega koščka zemlje. Mestna periferija se je že vsa spremenila v plodne njive. Tudi vse cvetlične vrtove so obdelali pridni meščani.
u— Delo na cesti Cestna dela v novi Su-bačevi ulici so nenehoma v teku. Odkar je zavladalo toplo vreme, ?tevilni delavci zasipavajo novo cestišče in težki parni valjarji utrjujejo kamenje. Zemlja pa se še zmerom vdira. Posebno na desni strani od Selenburgove ulice proti Viktorja Emanuela cesti se cestišče stalno niža. tako da bo treba še mnogo kamenja, preden bo dosežena ni velaci j a. — Nova Muzej sKa ulica pred blokom stanovanjskih palač Pokojninskega zavoda je že utrjena in urejena. Kadar bo doseženo isto v Subičevi, bosta obe novi ulici asfaltirani. Zaradi nove Muzejske ulice so morali spodnji del Nunske ulice znižati. — Razrvano in kotanj asto Tržaško cesto so delavci in stroji AASS v nekaj dneh utrdili in ugladili.
u— Razdeljevanje riževih otrobov za živinsko krmo. K razglasu pod tem naslovom sporoča Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za ljublj. pokrajino, da se bodo razdeljevali riževi otrobi za živinsko krmo v prostorih Kmetijske zadruge v Majstrovi ulici St. 10 le vsak torek in četrtek. V ostalem velja glede razdeljevanja riževih otrobov razglas, priobčen v dnevnikih dne 3. o®. 4. t. m.
u— Nesreče. Pri cepljenju drv je izpod-letela sekira 601etoi ženi delavca Uršuli Surekovi Ponearečenka ima hudo poškodbo na levi nogi. Levo nogo sd je zlomila 51etna hči posestnika Marija Prekova iz Tomdšlja. Na cesti je padel 901etni mestni ubogi Janez Vičič in se potolkel po glavi. Z lestve je omahnil in si pri padcu na tla zlomil desno nogo 381etni delavec Jože Vidmar z Viča Z drevesa je padel in si zlomil desnico lOletni sin čevljarja Franc Ložar iz Ribnice. Ponesrečenci so dobili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici
Iz N©vega mesta
n— Delovanje GILLA. V kinu Krki je novomeški GILL priredil štiri predstave za novomeško dijaštvo in šolarje. Poleg žurnalov LUCE-ja so bili na sporedu krajši kulturni filmi, med katerimi je zbujal največje zanimanje kratek film o delih Leonarda da Vincija. Poleg šolarjev in učiteljskih zborov posameznih šol so prisostvovali predstavam tudi politični tajnik g. Va-rini in Podpoveljnik Gilla g. dr. Lupi.
n— živinski sejem. V torek je bila na Loki v Novem mestu vsakomesečna sejmi-ca, ki je bila prav živahna. Izredno lep sončni dan je zbral v mestu veliko množico prodajalcev in kupcev, med katerimi je bilo opaziti posebno številne nove naseljence iz kočevskega okraja in črmošnji-ške okolice, ki so se v glavnem zanimali za prašiče za rejo. Na sejem je bilo prignanih skupno 790 glav živine, od tega 310 svinj in 233 prašičev. Med prašiči jih je bila večina za rejo, najtežji med njimi so tehtali 40 do 50 kg. Cene prašičem so občutno padle in so se sukale od 300 do 2.100 lir. Nekoliko dvignile pa so se cene pri goveji živini, katere je bilo prignane skupno 199 glav, in sicer 94 volov, 68 krav mlekaric, 20 juncev in 18 telic. Največje zanimanje je vladalo za vole montafonce, ki so se prodajali par po 8.000 do 14.000 lir. Manjše zanimanje je vladalo za krave mlekarice, ki jih je bilo prodanih samo 32 glav po 2.500 do 6.000 lir, dočim so bil junci prodani po 1.500 do 4.000 lir, telice pa po 1.200 do 3.500 lir. Znatno podražili so se tudi konji, katerih je bilo pripeljanih skupno 49
n— življenje in smrt. V aprilu je bilo v kapiteljski ln šmihelski župniji rojenih 39 otrok, od tega samo 16 deklet in 1 par dvojčkov fantov. V primeri z marcem Je bilo rojenih 5 otrok manj. — Umrli pa so: Marinček Roza, Mikolič Ferdo, Skoporc Marija, Sintič Rezi, Piškur Valentin, Godec Marija, Pust Marija, Kastelic Frančiška Jeriček Anton, Mede Jože in Znane Janko.
n— Dražba gramoza. V pisarni novomeškega okrajnega cestnega odbora bo 15. maja ob 9. dopoldne druga javna ustmena zmanj Sevalna dražba za dobavo voženj gramoza za pokrajinske ceste, subvencionlra-
zrelem odrskem umetniku, ld čuti vso odgovornost svojega umetniškega poklica ln dela.
Omenjeno Stodolovo satiro je zelo dobro zrežiral g. Tomislav Tanhofer, sedanji režiser in igralec zagrebškega gledališča, sicer Martinčevičev prijatelj in nekdanji tovariš iz osiješkega gledališča. Tanhofer je tudi priobčil v gledališkem tedniku »Hrvatska pozornica« pregleden in topel članek o Martinčeviču.
Poleg Martinčeviča so nastopili v tej slovaški igri Bela Krleža (soproga znanega književnika) v vlogi predsednice dobrodelnega društva »Humanitas«, dalje Maks Furjan kot ravnatelj Rochaty, Jo3lp Da-neš kot preiskovalni sodnik, Via sta Dr-yak (soproga režiserja Ferda Delafca) v vlogi Kačičkove, predsednice dobrodelnega društva »Benevolencija«. S svojo skladno, solidno in dobro igro niso samo doprinesli k uspehu tega Martinčevičevega večera, marveč tudi k temu, da sodi ta vprizoritev med nafboljše v repertoarju zagrebškega gledališča. Joso Martinčevič Je potemtakem res dostojno proslavil svoj jubilej in je tako ostal tudi v tem zvest samemu sebi.	—
ZAPISKI
Prva italijanska tiskana knjiga
»Primato« prinaša v pravkar iziSli Številki članek »II primo libro stampato in italiano«, ki razpravlja o vprašanju, katera knjiga Je bila prva natisnjena v Italijanskem Jeziku. Vprašanje je sporno. Kakor stoje stvari sedaj, gre to prvenstvo beneški izdaji Petrarcovega »Canzoniera«. ki jo Je natisnil Vindelino da Spira in ki
ne ceste ln za dovoene ceste k železniškim postajam. Podrobni pogoji so na razpolago interesentom v pisarni okrajnega cestnega odbora. Do določenega dneva se bodo sprejemale tudi pismene ponudbe za dobavo voženj gramoza, ki pa morajo biti pravilno kolkovane.
n— Dela na mestnih ulicah. Mestne ulice so bile v poslednjem času že v zelo slabem stanju. Zdaj sta jih cestni razdelek in mestna občina pričela temeljito popravljati Z gramozom nasipajo jame in jarke, da bodo v d oglednem času vse ulice dobro popravljene. V še slabšem stanju kakor mestne ulice je glavna prometna žila skozi Novo mesto, vendar pa so oblastva že ukrenila potrebno, da se bodo tudi na tej važni prometni žili izvršile temeljite poprave.
S Spodnje štajerske
življenje in smrt. Na majski narodni praznik sta se v Celju poročila celjski urednik mariborskega dnevnika Herbert Erker, po rodu s Kočevskega in dekliška voditeljica Jerica Radlova. Poroka je bila svečana. — V Mariboru so umrli : 84-letna staroupokojenka Marija šlandrova, 37-let-ni Martin Trstenjak, bivši urar iz Mihov-cev, 16-letna dijakinja Pavla Ulblova, 84-letna hišna posestnica Marija Skolibrova in 62-letna posestnikova žena Antonija Ki-tekova.	#
Simfonični koncert mariborskega gledališkega orkestra je dobro uspel. Dirigiral je prof. Rudolf Moralt z dunajske državne opere. Odlikovala sta se zlasti violinista solista Poljanec in Petrovič.
Prvo delavno taborišče na Spodnjem Štajerskem. V Vrbju pri Žalcu se je v domu za kmetijsko službo nemške mladine zbralo v nedeljo 30-mladeničev, ki so se obvezali, da bodo letos pomagali pri kmetovanju v Savinjski "dolini. To je prva posada, ki bo opravljala kmetska dela na Spodnjem štajerskem.
Na sadjarski in vinogradniški šoli v Maribora je bil včeraj poseben tečaj za pouk o obdelovanju strmih vinogradov s pomočjo strojev. Dopoldne je bil teoretični pouk o uporabi takih strojev, popoldne pa so uporabo praktično kazali v vinogradu. Prispevek je bil majhen in je prišlo v tečaj lepo število vinogradnikov.	. '
V celjskem okrožju je zdaj 30 posvetovalnic za matere in otroke. Pretekli mesec so sestre pomočnice obiskale 1237 družin. Bilo je 16 posvetovanj z materami. V prvih dneh aprila so v Celju odprli 10 novih otroških vrtcev.
Z Gorenjskega
Nemški zdravstveni vodja dr. Conti je ob svojem obisku v Celovcu predaval pripadnikom zdravstvenih poklicev in je rekel, da kaže naraščanje porodov v preteklem letu nezlomljivo moč nemškega naroda. Prvič je dr. Conti sporočil javnosti, da je bilo v Nemčiji preteklo leto 1 milijon 528.000 porodov. To število je le nekoliko manjše od števila porodov v letu 1940, ko so v Nemčiji «zabeležili doslej največji prirastek. Kljub težkim vojnim nalogam, je izvajal dr. Conti se razvoj nadaljuje, kar je mogoče preceniti le v primerjavi s številkami iz let 1932. In 1933. Takrat je bilo Število porodov pod milijonom. Narodnosocialistično vodstvo, je zaključil dr. Conti, si prizadeva, da bi bili otroci, darovani narodu v vojni dobi, obvarovani pred vsemi tegobami. Skrb za njihovo blaginjo in za blagor nemških mater je zadeva vsega nemškega naroda — Preteklo soboto se je odpeljal dr. Conti v spremstvu gauleiterja dr. Rainerja čez Jezersko na Golnik, kjer ga Je sprejel šef dr. Samonigg. Nato je obiskal .bolnišnico v Kranju. Nadaljeval je pot na Jesenice, öez Korensko sedlo se je vrnil na Koroško, kjer je obiskal Smohor, Laze in Spital, nakar se je vrnil v Berlin.
Pogreb po nemških narodnih obredih. Kakor smo poročali je na gradu pri Mengšu umrla baronica Liehtenbergova Njen mož, poslednji svojega rodu, je umrl že 1916. Bil je svojčas deželni poslanec in namestnik deželnega glavarja. Baronica Liehtenbergova je dosegla visoko 3tarost 84 let ln je bila, kakor pravijo listi, zelo navdušena za Ideje Adolfa Hitlerja kar je izpovedovala že v bivši Jugoslaviji. Pokopali so jo na njeno poslednjo željo po nemških šegah. Ko so jo ponesli v grobnico v Komendi je mladinski zbor zapel pesem »Deutschland, heiliges Wort«. Nad katafalkom je ležala nemška zastava » kljukastim križem Nastopila sta dva govornika in položen je bil venec generala Bülowa, ki je poeinovljenec pokojne baronice. Z nemškima himnama je bil pogrebni obred zaključen.
ima datum 1470. Knjžlca obsega 180 ne-numeriranih listov in je danes seveda zelo redka ln dragocena. Izšla Je nekaj več kakor sto let po pesnikovi smrti. »Canzoniere« seveda nI prva knjiga, ki je bila natisnjena v Italiji, ker so pred njo natisnili nekatere latinske; je prva s katero je bil ljudski jezik (volgare) deležen časti tiska, tega takrat še sorazmerno novega izuma. »Canzoniere« so 1. 1471 natisnili v Rimu, 1472 pa v Padovi. Od te izdaje do L 1500 jih je izšlo še nekaj, po L 1500 pa vse polno tja do naših dni.
Tako bi bil z 1. 1470. datiran začetek Italijanskega knjižnega tiska. Ob koncu prejšnjega stoletja so ga datirali z 1. 1461, omenjujoč dva foljanta, kl da ju je natisnil tega leta izumitelj premičnih črk Pen-filo Castaldi v Capodistria. Toda domneva nI dokazana ker teh dveh knjig ni nihče videl. Takisto se upravičeno dvomi, da bi izšel že 1 1462 tisti fragment sedmih listov »Kristusovega trpljenja«, ki ga je odkril nemški bibliograf Konrad Halbier in mu prisodil po vsej verjetnosti prezgodnje rojstno leto. Med podmene sodi tudi mnenje, da Je neka izdaja Apoka-lipse sy. Janeza izšla v Rimu pred 1. 1470.
»Canzonieru« beneške izdaje 1. 1470 je sledU L 1471 pri Valdarferju v Benetkah natisnjeni »Decamerone« ln neka neapeljska izdaja istega dela, ki Je izšla morda Se pred 1. 1471., dalje tako zvano Maller, mijevo Sveto pismo (Benetke, Vindelino, 1471) in Se neka izdaja Sv. pisma, katere prevajalec ni znan (Benetke, Adamo di Ambergau, 1471). Med nadaljnjimi knjigami 1. 1471. in naslednjega leta so nekatera dela Boccaccia in tri izdaje Dantejeve Divine Commedie, katerih ena je izšla v Fallgnu, druga v Mantovi in tretja v Jesi.
Zvesto srce
Zbogom, Gregorjeva Johana, zvesta notranjska duša! Najsi sem že dolgo vedel, da mora kmalu priti tako, me je vendar danes brzojavna vest o Tvoji smrti zadela kakor puščica. Nikdar več ne bom videl Tvojih zvestih in samo iz nesebične ljubezni karajočih oči, nikdar več ne bom slišal iz Tvojih onemelih ust zaskrbljenih vprašanj: »Kako živiš, Ivan? Ali je žena zdrava? Kaj počno otroci?« Ob prvem prihodu pomladi je nehalo utripati Tvoje zvesto srce. Ni mi bilo dano, da bi Ti bil smel zatisniti oči. nisem slišal, kako padajo grude na Tvojo krsto.
Morda je bolje tako. Zmeraj boš še laglje živela v mojem spominu kot tista skrbna Gregorjeva Johana, moja druga mati in skrbnica...
Naj se nihče ne čudi ko pišem skromni dekli te vrste v spomin. Kot mlado dekletce je prišla Johana Molkova služit z žiberških hribov na kmetijo mojih staršev pred več kakor šestdesetimi leti. Videla je umirati, rasti, spet odhajati in vnovič rasti rodove Četrti rod že vodi gospodarsko krmilo na gruntu, Johana pa je ves čas, od prvega koraka v hišo do zadnjega diha ostala zemlji in rodu zvesta. Tako je bila zraščena v Hotedršici z zemljo, kjer je tudi meni tekla zibel. da je ni že nihče več poznal pod njenim pravim Imenom, ampak so ji vsi rekli samo Gregorjeva Johana Po domačem hišnem imenu.
Devet nas je bilo otrok, devet nas Je izpestovala, šest jih je spremila do groba. In ko mi je desetletnemu pred skoraj štirimi desetletji umrla mati, je Johana junaško prevzela njeno mesto. Skromna dekla ni zahtevala nobenih pravic, ampak je poznala samo dolžnosti in žrtve. Zato boste razumeli, da ji pišem v spomin.
Ti pa Johana, Ti moja stara, dobra, ko-ščenotrda in voščeno mehka Johana, Ti spiš. Ali še kaj veš, kako si se kakor jezna koklja zaprašila, kadar so strupeni jeziki jeli glodati Tvojega miljenca, Gregorjevega Anžeta? Od ust si sli pritrgovala za moje zabave in razvedrila, vse moje sence si z ognjevito vero v mladost skušala preliti v sončno luč Kadarkoli sem zdrknil v življenju, si bila med prvimi, ki je skušala to razumeti, vselej pa prva, ki je vse odpustila.
Johana, bila si mi druga mati. Se sedajle slišim, kako sva Te z bratom Franceljnom prosila dobro leto po materini smrti, da stopi z očetom-vdovcem v zakon. Dolgo si premišljevala, drugo jutro pa si mi prišla povedat, ko sem še ležal: »Rada te imam in ker te imam rada, nočem nikoli postati tvoja mačeha Danes tega ne razumeš, ker si še otrok, kasneje boš videl, da sem ravnala prav.«
Takrat tega res nisem raztanel z leti pa se mi Je bolj in bolj j eia razgrinjati veličina Tvoje preproste, pa vendar tako plemenite duše
Johana, nemara se niti sama nisi zavedala, koliko dobrega in plemenitega si mi dala v življenju. Bila si zakladnica naših starih šeg in sporočil, bila pa tudi posoda neomajne vere v življenje Oboje si prelila vame. Johana. Hvala, iskrena hvala Ti za ta dragoceni dar.
S svojo nepokvarjeno preprostostjo in skalovito vztrajnostjo si mi vedno in vedno iznova oživljala često usihajočo vero v človeka. Draga Johana. hvala Ti tudi za to.
Kar je mati začela oblikovati v men', pa ji je dele prerezala smrt, to si požrtvovalno nadaljevala Ti Johana. Nikoli se Ti nisem mogel oddolžiti za Tvoje plemenite dobrote. Vem, da Ti tega nisi nikoü zahtevala in ne bi bila v življenju nikoli sprejela. Vem pa tudi, kaj Ti dolgujem. Na marsikaterem mojem ženskem liku po-blesteva Tvoj odsev. Ako mi usoda dovoli še kako večje delo, bo prvo Tebi v spomin, Johana. To zaobljubo Ti za venec polaga na grob Tvoj Gregorjev An že.
Zbogom. Johana! Naj Ti bo dobro v pokoju, Johana, Ti zlata notranjska duša!
Ivan Albreht.
Potres v Romuniji
Bukarešta, 6. maja. s. Seizmografska
opazovaližča v Bukarešti so zabeležila včeraj zjutraj ob 6.58 potres v jakosti 12 stopnje. Domneva se, da je bil epicenter potresa 160 km vzhodno oi Bukarešte.
Od i 1473 dalje Je število knjižnih tiskov čedalje večje; izdajanje se je posebno razmahnilo v Firencah, v Neaplju in v Milanu. -
».Poslednja, trijada.«■ S tem naslovom je izdal znani hrvatski pesnik Vladimir Nazor v Zagrebu izbor svojih prevodov iz Carducci ja, Pascoli ja in D'Annunzia. Izdaja je opremljena s prevajalčevo obsežno študijo o tej trojici velikih italijanskih poetov.
Francoska zbirka italijanske proze. Pariški italijanski dnevnik »La. Nuova Italia«, ki ga vodi Pietro Solari je začel objavljati serijo zvezkov z deli sodobnih italijanskih pripovednikov. Zvezki bodo izhajali v lep« opremi in v najboljšem francoskem prevodu ter ilustrirani z risbami. Prvi zvezek prinaša spis Alessandra Pavoiinija «Levrice d' Irun«. v nadaljnjih pa bodo objavljena dela Antonia Baldina, Bontempellija, Vittorinija, Pa-pinija, Brancata ja. Cecchija, Rossi ja, Soffici ja itd.
V inen za Cardarelli ja »Poesie*, izbor najnovejših pesmi enega izmed predstaviteljev sodobne italijanske lirike, nagrajenega nedavno z nagrado Italijanske Akademije za poezijo, so izšle pri Mondadotiju kot prvi zvezde nove zbirke »Poeti del nostro paese«.
Velika zbirka filozofske literature. Garzanti je začel nedavno izdajati novo zbirko »I filosofi«, ki bo izhajala po enotnem načrtu. Iz31o bo šestdeset knjig, ki naj pokažejo največje sisteme in največje tokove v filozofskem mišljenju od orientalskih in grških mislecev do modernih pojavov. Zbirka se j* začela s Paci jevim izborom Nie-teseheja in je dosegla že sedem zvezkov, med katerimi sta Campanella in Bruno. Napovedujejo se Sokrat v obdelava Banfija, Hume v izboru Baratona„ Vofltaiire v prireditvi Anoeschija it dr.

\
Liguria	24	8	6	10	33	42	22
Fiorentina	24	8	5	11	37	42	21
Atalanta	24	8	5	11	29	32	21
Livorno	24	7	6	11	28	43	20
Modena	24	5	6	13	18	43	16
Napoli	24	4	7	13	23	43	15
SPORT
Ali bodo vendarle trije?
Borba za naslov nogometnega prvaka Italije postaja od nedelje do nedelje bolj
ogorčena
K nedeljskemu kolu prvenstvenega tekmovanja v nogometu po italijanskih terenih bi bilo po izčrpnejših virih, kakor smo že vajeni, dodati še nekatere splošno pripombe in pa objaviti pregled v tabelah, ld najbolj kažeta, kako je gneča za odločitve zmerom večja, bolj ko se bliža konec te dolgotrajne in razgibane konkurence.
Izmed napovedi, da bodo preteklo nedeljo odigrane tri igre velikega pomena, se je uresničila samo ena in še tista samo za malenkost, saj je Genova z enim samim golom razlike zmagala nad Torinom. Ostali dve igri sta se končali tako rekoč brez dogodkov, ker Roma ni znala prebroditi niti tako skromne ovire, kakor je bilo moštvo Triestine, in tudi enajstorica Milana ni podrla zadnjega upanja Venezie, da bo morda le še prišla do najboljšega naslova v tej družbi. Kakor kaže sedaj, so namreč dane še vedno vse možnosti, da bo Venezia še igrala vlogo tretjega nezaže-ljenega partnerja, ki bo posegel med oba vodilna kluba — Romo in Torino.
V ostalem je zadnja nedelja pomembna še po Igri Lazi a na igrišču v Bologni, najzanimivejšo partijo pa je gotovo nudila Modena, ld je čisto gladko zmagala nad Livornom. Do srečne zmage je v Napoliju prišla milanska Ambrosiana iz nekoliko dvomljive enajstmetrovke, vendar se je s to edino zunanjo zmago zadnje nedelje rešila vsake nevarnosti izpada. Enako velja za Atalanto iz Bergama, ki je to pot odpravila Fiorentino.
Ostale podrobnosti o trenutem stanju med 16 kandidati, ld se med sto in sto italijanskimi klubi kot najvrednejši poganjajo za naslov prvaka Italije, kaže najbolj prvenstvena tabela, ld je v tej najboljši seriji takale: Roma	24 12 8 4 35 18 32
Torino 24 18 6 ' 5 40 29 32 Venezia 24 11 7 6 30 19 29 Genova 24 9 10 5 38 26 28 Lazio	24 9 8 7 41 31 26
Juventus 24 10 6 8 37 32 26 Milano 24 10 5 9 45 36 25 Bologna 24 10 4 10 38 29 24 Triestina 24 7 10 7 22 24 24 Ambrosiana 24 7 9 8 27 32 23
Malo novega
je prinesla 24. zaporedna nedelja v diviziji B, kjer je bilo sicer nekaj zgovornih rezultatov, ki pa na razpored sam niso imeli vidnega vpliva. Najbolj značilno je prav zaprav samo to, da je vodilna enajstorica Barija imela tudi na tujem igrišču prvo besedo in se je upirala domačemu nasprotniku tako uspešno, da je spet rešila dragoceno točko. Največji delež zase je to pot potegnila Novara, ki je gladko »nesla« Padovo in jo obenem odrinila z drugega mesta v tabeli. Posebej je treba omeniti med tekmami one nedelje srečanje med Pescaro in Lucchesom, ki je bilo 3 minute pred koncem prekinjeno pri stanju 4:3 v korist Pescare, in sicer zaradi tega ker je po ustreljeni enajstmetrovki razburjeno občinstvo vdrlo na igrišče in onemogočilo nadaljevanje igre. (Ta tekma v tabeli ni upoštevana, ker bo zadnjo besedo o njej še izrekla nogometna zveza.) Pomembna sta tudi rezultata, kl sta jih dosegli moštvi Siene ln Udinesa v srečanjih z razmeroma nevarnimi nasprotniki.
Tabela sama pa kaže naslednjo sliko:
Bari	25	10	7	4	33	20	35
Vicenza	24	11	11	2	37	10.	33
Padova	24	13	6	5	38	16	32
Novara	24	13	6	5	35	16	32
Brescia	24	12	7	5	40	23	31
Pescara	23	12	6	5	33	18	30
Spezia	24	10	5	9	30	25	25
Alessandria	24	10	5	9	27	31	25
Fanfulla	24	10	4	10	33	31	24
Pisa	24	10	4	10	32	41	24
Udinese	25	9	6	10	23	31	24
Pro Patria	24	7	7	10	27	29	21
Siena	24	8	4	12	29	31	20
Savona	24	8	4	12	30	33	20
Fiumana	24	6	6	13	36	41	17
Prato	24	5	7	12	19	38	17
Reggiana	24	3	9	12	14	32	15
Lucchese	23	2	3	18	14	68	7
Dodatki k italijanski nedelji
Atleti
V bogatem športnem sporedu pretekle nedelje so zavzemale velik obseg tudi številne atletske prireditve, med katerimi jih je bilo pet večjih, od teh pa so na treh startall tudi skoraj vsi znani mednarodni tekmovalci. Med kopico dobrih rezultatov, ki so jih zabeležili atleti že ob prvem poskusu na terenu, sta najbolj vredna omembe dva, ki ju gotovo ni nihče pričakoval v tej zgodnji sezoni. Tako Je v Firenzi dolgoprogaš in maratonec Padovani pretekel 25 km dolgo progo v času 1:23:21.4 ter s tem zboljšal dosedaj veljavni državni rekord na tej progi za več kakor dve minuti. Druga atletska senzacija te nedelje je bila v Savoni, kjer sta zadela drug na drugega Tosi to Consolini v metu diska. Kakor znano, je slednji lansko jesen dosegel znamko, vredno novega svetovnega rékorda, v nedeljo pa ga je gladko pustil za seboj nadarjeni Tosi, kl je zmagal z metom na 48.28 m, medtem ko je ostal Consolini drugi s 47.86 m.
Med ostalimi, kl so se že pri tem prvem nastopu pokazali v prav dobri formi, je omeniti Montija, ki je zmagal pred Mariani jem v teku na 100 m v času 10.9, dalje Lanzi ja, ld je na 800 m prišel na 1:54.4 in Compagnera, kl je skočil v višino 1.88 m, kar je tudi zelo lepo za začetek sezone. Znani zaprekaš Facchini, ki se je letos že postavil v Bolzanu s časom 10.6 na 100 m, je to pot pretekel 110 m preko zaprek v času 15 sekund. Conchi je ob palici prišel na 3.80 bolje od Romea, medtem ko je metalec kladiva Taddla dosegel svojo razmeroma povprečno znamko 48.17 m.
Na ženskem mitingu v Torinu so gledalci predvsem opazili atletinjo Franco, ki je skočila v daljino 5.11 m, dalje dobro Jan-noni, ld je dosegla v skoku v višino 1.50 m in izvrstno Bal laben iz Triestea, ld je zalučala kopje do 41.85 m, kar ni mnogo manj od državnega rekorda.
Kolesarji
Prve vesti o izidih tretje dirke za vojno vožnjo po Italiji, in sicer za vožnjo po Toscani, ki smo jih objavili v naši torkovi
številki, so bile brez naše krivde deloma netočne. Vrstni red najboljših dirkačev, kakor smo ga objavili, je bil sicer pravilen, glede časov pa smo prve podatke ujeli samo približno. Dejansko je zmagal neodvisni dirkač Ortelli, ki je prevozil progo v 7:30:45 ali s povprečno hitrostjo 33.79S km na' uro. Drugo mesto je zasedel Bar-tali, ki je zaostal za 2:33 minut, tretje Servadei, ki je zaostal za zmagovalcem za 3:54 minut, četrto Vieini, peto Coppi in šesto Bini, ki so vsi trije prišli na cilj za 8:53 minut za najboljšim. Do 10. mesta so se še plasirali: Leoni, Canavesi, Bresci in Conte Oreste.
V	skupni oceni je vrstni red po tej tretji dirki za vojno vožnjo po Italiji naslednji:
v splošnem: 1. Leoni, 2. Bailo, 3. Ortelli (vsi trije 8 točk), 4. Bartali 7 točk, 5. do 9. Bizzi, Chiappini, Coppi, Favalli, Servadei 6 točk itd.;
v skupini neodvisnih: 1. Ortelli 11 točk, 2. Marangoni 8 točk, 3. Toccaceli 7 točk itd. • * •
Da ne bomo preveč zaostali, beležimo na kratko še nekaj nogometnih izidov s Hrvatske in z one strani severne meje.
V	hrvatskem nogometnem prvenstvu so bile zadnjo nedeljo odigrane tele tekme: Gradjanski-železničar 3:0, Concordia-Zago-rac 3:1, liajduk (Osijek) : Radnički 3:1, Gradjanski (Osijek) : Zemun 1:1, HBŠK (Banjaluka) : Djerdjelez 0:0.
Med štajerskimi izidi zadnje nedelje so vredni zabeležbe: Celje : Sportklub (Gradec) 6:3, Kapfenberg : Rfpid (Maribor) 2:0, štajerska : Koroška 3:2.
Na Dunaju so zadnjo nedeljo igrali takole: Viena : Post SG 5:0, Rapid : F AC 4:3, Fe Wien : Sportklub 1:0, Admira : Wacker 2:0.
Redkev
Žalne barve
V večini dežel je danes črna barva žalna. Vendar ni tako na vsem svetu. Na Kitajskem in Japonskem nosijo bele žalne obleke. Na Turškem žalujejo v sinjih oblekah. Sploh so žalne barve že od nekdaj Jako različne. Na francoskem dvoru je dolga stoletja veljala violičasta barva za uradno žalovanje. Kraljice so se v srednjem veku v žalovanju oblačile kostanjevo rjavo, samo če so žalovale za kraljem, so bile belo oblečene. V Benetkah je v dobi dožev veljala temnordeča barva za žalno barvo.
Redkev ljubijo vai sloji naroda, boga-1 in siromašni, ker ni samo okusna jed, temveč tudi razmeroma poceni. Jemo jo vedno ne-kuhano, navadno le malo osoljeno, brez vsake druge začimbe ali priprave. Le zre-zani zimski reikvl prikanemo nekoliko olja, če ga imamo, nujno pa tudi to ni. Redkev pospešuje prebavo in jo zdravniki priporočajo bolnikom, katere mučijo žolčni kamni. Vsebuje pa tudi dosti vitaminov in je zaradi tega ravno zimska redkev dragocena hrana za zgodnjo pomlad, ko še ni sveže zelenjave.
Pri pravilni setvi lahko imamo redkev skozi vse leto na mizi. Spomladi in poleti takozvane mesečne redkvice, pozimi in pozno v pomlad pa črno zimsko redkev.
Vzgoja redkve je kaj preprosti. Seme se pose je na dobro pripravljeno gredo in se z grabljami zagrebe. Ce je setev pregesta jo treba prepleti Pri mesečnih sortah to itak sproti "delamo, ko nabiramo plode ve za mizo. Nadaljnja nega sestoji v večkratnem oplevljenju in okapanju. V suhem vremenu jo moramo zalivati, sicer postane redkev v suši trda, zal eseni in dobi neprijeten ter oster okus.
Jesenske in zimske vrste zrastejo precej debelejše kot poletne. Ko jih v jeseni izkop-Ijemo, Jih bomo pravilno shranili za zimo, ako jih pred mrazom izkopljemo in vložimo v vlažen pesek v kleti, v kateri se nam ni bati škode od zmrzovanja. Zimske vrste redkve dajejo na površino razmeroma ze-o velik donos. Zato se izplača gojenje te redkve tudi za prodajo.
Sadjarjeve naloge
V	maju cvete že vse sadno drevje, pojavijo pa se tudi razne bolezni in sadni škodljivci, ki jih sadjar že prej ni uničiL Zato je v tem mesecu pridno nadaljevati s škropljenjem proti glivičastim boleznim. Sadjar imej vedno pripravljene škropilnice, škropilo pa je pripraviti tik pred uporabo. Najprimernejše škropilo je nospro-sen, ki nadomešča modro galico in arsenik ter se ga vzame 1 in pol kg na 100 1 vode. S tem škropljenjem se prepreči črvivost.
V	tem mesecu se zelo razmnožujejo listne ušice. Izločaje sladek sok, ki prija mravljam, zato je vedno polno mravelj na drevju, kjer so ušice. Listne ušice se silno hitro množe in delajo škodo po sadnem drevju. Listje in mladi poganjki, ki jih zasedejo ušice se začno kriviti in prenehajo rasti. Ce jih sadjar ne uniči, se začno vršički sušiti od vrha navzdol. Prve ušice se izležejo iz zimskih jajčec takoj, ko se pokaže prvo zelenje. Jajčeca, ki so pritrjena na mladike, so podobna črnemu zrnju in prevlečena s trdo kožo, da jih ne uniči še tako huda in ostra zima. Vse ušice, ki se spomladi izvale, so samice in imajo lastnost, da kote žive mladiče, in sicer same samice. Ena sama samica se razplodi v milijone. Poleg samic brez kril se rode tudi samice s krili, ki letajo in kote zopet žive mladice-samice in skrbe, da se rod širi z drevesa na drevo in iz sadovnjaka v sadovnjak. V jeseni pa se skote samci in samice, ki so drugačnega živita. Te samice nastavijo jajčeca po mladikah in poginejo.
Dokler je še malo ušic, se lahko zatirajo. Jajčeca na mladikah se uničijo z 10-odstotno raztopino arborina. Najvažnejše uničevalno sredstvo pa je tobačni izvleček n tudi mazavo milo. Na liter vode vza-meš vsakega malo žlico. Mazavo milo je treba najprej raztopiti v vroči vodi in potem tej raztopini priliti tobačnega izvlečka. Uporablja se na ta način, da se poma-kajo ali potapljajo ušive mladice v raztopino. Kjer pa mladic ni mogoče pripog-niti, ji je treba z brozgo obrizgati in to tako temeljito ,da zadeneš vsako uš. Tudi gosenice, ki jih sadjar pri zimskem zatiranju ni opazil in zatrl, je treba poiskati in uničiti. Ta mesec letajo tudi lubadar-ji, ki jih pokončuješ z mazanjem debel in vej z 20 do 30odstotnim arborinom.
Motociklist onemu ▼ prikolici, kl se je odtrgala: »Ne tja, prijatelj, semkaj za ovinkom!«
Obnovite naročnino!
Službo dobi
*»eda l .60. tibi M ■ «aianjc aaslova al) iifto t 3.—.
. Dobro kuharico
z dobrimi priporočili za vsa dela v gospodinjstvu išče miren dom. Naslov v vseh posi. Jutra. 5696-1
Izvežbano uradnico
za odvetniško pisarno sprej mem za par mesecev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Par mesecev«
5897-1
Služkinjo
sprejmem v stalno sluibo za takoj. Hrana dobra in obilna. Rožna dolina c. III št. 6.	5890-1
Raznašalko
cvetlic sprejmem takoj. Na slov v vseh posi. Jutra.
5889-1
Brivskega
pomočnika
dobrega sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop po dogovoru. Juvanc Bogomil, frizer, Ribnica na Dol.	5885-X
Kontoristinjo
z znameni italijanščine takoj sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna«	5906-1
Starejšo hišnico
vajeno vrtnega dela sprejmem. Naslov v vseh posi. Jutra.	5912-1
Službe išče
Reseda I --W taksa —JbC '» fatante naslova «B » štfto l t.—.
Mlada vdova
vajena vseh hišnih del išče zaposlitve kot postrežnica za dopoldanske ure. Tram-puž Lojzka, Rož. dol., cesta XVII-6.	5902-2
Vajenci (-ke)
Beseda l -.60. caksa --6C <s datarne aaslova tli u šifre t 8.—.
mm
>eseda l -.60. caksa -M. fatante aaslova ali '* Wro L J.—.
Moški plašč
spomladanski skoraj nor prodam za 1000 lir. Sv. Pe tra cesta 48.	5877-6
Grah po 9 lir
ližol za itročje 14 Ur. buč-nice 16 lir in mesečne ia-gode, ki rode te prvo leto nudi Sever & Komp . Ljubljana. _ »870-6
Razprodajamo
dalne oaileoSih vrst. Oego nije, gladiole tn druge cvet ne gomohe Zahtevajte cenik ! Sever & Komp., — Ljubljana.	5631-6
Prodamo
kauč, otomane, spalnico, kuhinjsko opremo, posamez ne kredence, trgovske pulte, preprogo, 2 starejši pisalni mizi, otroške železne postelje, gostilniške vrtne stole, usnjen kovček, razne mize in drugo. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.
5892-6
Kupim
Beseda L -.60. caksa -.60. '* lajanje naslova ali za šifro t ».—.
Otroške vozičke
kupite, prodajte ali zameni ate pri tvrdki Promet, — nasproti križanske cerkve, telef. 43-90.	5882-7
neseoa i «c. taksa -m, t» fatarne aaslova «U n iifro L S*—.
Otroške vozičke
športne m globoke, moderne lahko takoj prodaste za gotovino, če iih ponudite Novi trgovini »Ogled« — Mestni trg 3, vhod skozi vežo.	5831-7
Bicikelj plašče
stare, zračnice in karbid— kupimo vsako količino. — Plačamo dobro. Generator delavnica, Ljubltana. Tyr-ševa cesta 13, levo dvorišče. tel. 29-27 5905-7
151eten deček
se želi izučiti za kuharja, odnosno v pekovski ali slaščičarski obrti ali kaj podobnega. Ponudbe generalnemu varuhu na sodišču, soba 31.	5861-44
INSERIRAJ V „JUTRU44!
Športni voziček
dobro ohranjen kupim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voziček«	5901-7
2 blazini
perja al« pernico kupim.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mehko« 5899-7
Wertheim blagajno
rabljeno kupim. Simandl,— Dvofakova 3.	5914-7
BMW motor
200 ccm supei sport model * odličnem stanju, ie prnavljen. zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica Tyrieva 13, levo dvorišče. tel. 29-27. 5908-10
Kolesa
rtesetìa I 60. cakas — M.
• ti laMova ali •> Uro l
Pozor kolesarji!
podjetniki, trgovci, obrtniki. delavci. Izdelujemo nove vrste tricikliev za 950 lir nosilnost do 200 kg, kateri tečejo lahko kot navadni bicikli. J. šušteršič, special na delavnica za tricikle, — Tyrseva 13, Figovec, levo dvorišče, tel. 29-27.
5907-11
Pohištvo
ßesed» l l.— caksa -j6G rt fatarne aaslova «V *» Uhr I ».-
Moderno spalnico
jesen in kuhinja, novo poceni prodam. Naslov v poslov. Jutra.	5865-12
Posest
beseda L -.60, uksa -.60 '» fatante naslov» ali ta šifro L 3.—.
Hiše, parcele
prodaja, kupuje realitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10., tel. 3486 (nova tel. številka).
5915-20
600 4« 700 a2 UavuflVo
sli gozdno ▼ okolici Log. Cesta dveh česancr kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«
3904-20
Stavbne parcele
v severnem dela mesta naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra.	>916-20
Sobo odda
tteseda t -Mi. taks« -JbC. ■> fatante naslova Ut n iifro t 3.—.
Sobo
s posebnim vhodom, z npo rabo kopalnice oddam gospoda ali gospodični za takoj. Kolezijska ul. 23-1.
5891-23
Prazno sobico
v bližini tramvaja oddam takoj. Naslov v vseh posi. Jutra.	5913-23
Sobe išče
Beseda L -.60. uksa -.60, •» faianje naslova ali ca iifro t 3.—
Garsoniero
(samsko sobo s kopalnico) iščem. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »čimpre-jec	5896-23a
Živali
Beseda L 1.—. taksa -.60. za dajaaie naslova tli ta
«tfro t 3.—■_
Papagajček
je ušel. Oddati ga proti nagradi Pugljeva 16. Ko-deljevo.	5898-27
Zalivala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam lajšali bol ob bridki izgubi naše srčno ljubljene mamice, gospe
Josipine Meden
ter na kateri koli način počastili njen spomin, naša najprisrčnejša hvala.
ŽALUJOČI OSTALI
ZAHVALA
Vsem, ki so se trudili za ozdravljenje
ZORE CIBER
požrtvovalnemu gospodu dr. Arku, bolnidnim zdravnikom, čč. sestram, gg. kolegom ter prijateljem Iskrena hvala.
G. p. Metodu za poslednje olje in zahvala vsem darovalcem cvetja, spremstvu, Čitalnici, prijateljem, znancem in sorodstvu, ld so ustvarili tako lep pogreb.
Žalujoči DR. CIBER FRANC s sinom in sorodniki
Dotrpel je naš dragi soprog, dobri oče, stari oče, praded, brat, stric in tast, gospod	•
Jakob Grčar
policijski agent v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 8. maja 1942, ob 5. uri popoldne z žal, kapele sv. Jakoba na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo ga v molitev.
Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 12. maja 1942 ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. .
LJUBLJANA, dne 6. maja 1942.
Žalujoči ostali
E- Salgarit
50
Crai
Roman
Preden pa so se predali počitku, so najprej odstranili travo, zaradi strupenih kač, ki se jih v ve-nezuelskih gozdih nikjer ne manjka.
Ob nenadnem nastopu teme je zavladala v gozdu popolna, skoraj strahotna tišina. Ptice in četve-ronožci, vse je utihnilo. Kar koli ie nosilo perje ali kosmat kožuh, je za nekaj trenutkov utihnilo, kakor bi bilo izginilo ali umrlo. Mahoma pa je izbruhnil tak peklenski koncert, da je Carmaux, ki ni bil vajen nočevanja v pragozdu, razburjeno planil kvišku. Bilo je, kakor bi se bila naselila v vejevju tolpa psov, kajti od zgoraj se je začulo lajanje, tuljenje in zategni eno cviljenje, spremljano od čudnega vrišča in škripanja, kakor bi se vrtilo na tisoče vreten.
»Moj Bog!« je vzkliknil mornar in pogledal kvišku. »Kaj pa je? Človek bi mislil, da so vsi psi te dežele na mah dobili ptičje peruti in mačje kremplje! Kako so neki prišli na drevesa? Kaj meniš, prijatelj črnuh?«
Namesto odgovora se je črnec tiho zasmejal.
»In kaj 1e spet to?« je nadaljeval Carmaux. »Slišati ie takisto, kakor bi hkratu navijali va© vijaka vesoljnega sveta! Menda niso opice?«
»Ne,« je odvrnil Moko. »vse to delajo žabe!«
»Te znajo tako lepo peti?«
»Da, prijatelj!«
»In kaj je to? Slišiš? Kakor bi na tisoče kovačev tolklo po vseh Belcebubovih kotlih hkratu!«
»To so tudi žabe!«
»Strela! Ko bi mi pravil kdo drug, bi mislil, da me ima za norca ali pa je sam znorel! Je to morda kakšna nova vrsta?«
Tedajci pa je mogočno mijavkanje, ki mu je sledilo tuljenje, preglasilo ves ostali hrup v pragozdu. Se žabji koncert je mahoma utihnil Črnec je oprezaje dvignil glavo in hitro prijel za puško — kretnja, ki je izražala očitno strah.
»Ali je ta tulež nemara tudi žaba?«
»O ne,« ie vzkliknil črnec, »jaguar je!«
»Strela božja! Tista strašanska zver?«
»Da, boter!«
»Rajši bi si dal trikrat zaporedoma razparati trebuh, kakor da bi imel opravka s takim ljudo-žerom! Pravijo, da je hujši od indijskega tigra!«
»In od vseh afriških levov, stric!«
»Prekleto! Če nas napade, ne smemo niti streljati!«
»Zakaj ne?«
»Ker bi guverner in njegovi spremljevalci slišali streljanje! Takoj bi vedeli, da smo jim za petami. in vzeli podplate pod pazduho!«
»Menda se ne misliš lotiti jaguarja z nožem v roki?«
»Sai lahko vaamatno sablja!« »Rad bi te videl!«
»Nu. tudi jaz si ne želim, boter črauk!«
Novo, še močnejše tuljenje se je razleglo po temni goščavi. Črnec je poskočil. Tudi Carmaux je postal nemiren:
»Stvar postaja resna!« je zamrmral.
Tedaj je črni gusar odpel svoj plašč in vstal.
»Jaguar ie?« je mirno vprašaL
»Da, kapitan!«
»Ali je še daleč?«
»Ne, podoba je celo, da se nam bliža!«
»Kar koli bi se zgodilo, streljati nikar!«
»A zver je zmožna, da nas poda vi in požre!«
»Misliš,« je rekel z nasmeškom. »To bomo še videli!«
Skrbno je zgrnil plašč, ga obesil čez levi komolec in izdrl meč.
»Z onele strani je bilo slišati tuljenje, poveljnik.«
»Dobro! Počakajmo!«
»Naj zbudim Spanca in Stillerja?«
»Ni treba; mi zadostujenlo! Bodita tiho in netita ogenj!«
Zdaj se je skozi drevje razločno slišalo tisto posebno renčanje, ki je lastno mačkam in jaguarjem, in kdaj pa kdaj je zašumastilo v suhem listju. Zver je bila očitno zaduhala ljudi in se ie previdno bližala.
Gusar je stal negibno prisluškujoč pri ognju, stiskal v roki meč in upiral oči v bližnje grmovje, da bi prehitel roparico. ako naskoči Carmaux in črnec sta stala za ni im. eden z gusarsko sulico, drugi s puško. Id k) te držal s kopitom navzgor, da bi mu služila namesto sekire
Sumastenle le traialo še aekai časa Jaguar se 1a menda le počasi bližal Zdald pa 1e utihnil vsa-
kršen šum. Gusar ae je nagnil naprej, da bi bolje slišal. Ka je spet dvignil glavo, so njegove oči srečale dve svetli točki, ki sta žareli skozi grmovje. Bili sta nepremični in sta se svetili z zelenkastim bleskom.
»Evo ga!« je zamrmral Carmaux. >Napasti nas misli!«
»Pričakujem ga!« je mirno odvrnil gusar.
»Ta hladnokrvnost!« je pomislil fflibustir. »Samega peklenščka in njegovih pogubljenih angelov se ne Pi ustrašil!«
Kakih trideset korakov od skupine je jaguar obstal. Videti je bilo, da se ne more odločiti. Ali ga je plašil ogenj, ki je gorel ob vznožju drevesa, ali gusarjev odločni nastop? Negibno, z očmi srepo in grozeče uprti mi v nasprotnika, je več trenutkov stal v goščavi; nato sta svetli točki mahoma izginili. Vejevje ie zaprasketalo, listje ie še nekajkrat zašumastilo — potem je vsak šum utihnil.
»Izginil je!« se je oddahnil Carmaux. »Hvala Bogu! Da bi ga krokodili požrli!«
»Bolj verjetno je, da bo on požrl krokodile, prijatelj!« je rekel črnec.
Gusar je stal še nekaj minut na mestu, ne da bi pobesil meč. Ko ni bilo ničesar več slišati, ie mirno spravil orožje, se spet zavil v svoj plašč in znova legel.
»Pokličita me. če se vrne!« Ie rekel, kakor da gre sa nekal samoumevnega.
Carmaux la črnec sla sedla k ognju. Zdaj «ta strati la s ped volano Daziti vostlo kalti bil« sta orlčana da rvar n) dokončno teglnila.
Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren LJubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.