st. ~ S. leto. Poštnina pavšaiirana. Posamezne številke 1 Din. V Ljubljani, v nedeljo 21. maja 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D, Oglasi: tMiostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust JUGOSLAl Obvezni izvod Poštniue prosto VseučeJiški knjif„id v Ljubljani. Uredniitvo: 'H. Tetefoti 30* iva: Telefon ne vračajo, priložiti znatni Igovor. Komunistični nemiri na Bolgarskem. BOLGARSKA PROTI VRANGLOVCEM. — SPORAZUM MED ČICE-RINOM IN STAMBOLIJSKIM. — ZEMLJORADNIKI IN KOMUNISTI PROTI MEŠČANSKIM STRANKAM. — REVOLUCIJA NEVERJETNA. Beograd, 20. maja. (Izv.) Listi priobčujejo iz Sofije senzacijonalne vesti o razvoju zadnjih dogodkov v Bolgariji 111 ^ so privedJi do teh do- SOOKov. Tako poročajo med drugim, da n pri vsem tem gibanju najbolj pereče vprašanje sporazum med Cičeri-nom in Stambolijskem, ki temelji v glavnem na tem, da se Wranglovci iz-urajo iz Bolgarije. Kot protiuslugo bi vicerin pristal na to, da bi komunisti Podpirali vlado Stambolijskega. Sedaj Se vrše razgovori ter je bilo doslej iz Bolgarije že iz tiranih 100.000 Wran-glovih vojakov. V Bolgariji je ostalo še 10.000 Wranglovcev in 35.000 dr. beguncev. General Wrangel je ooslal Predsinočnjim bolgarskemu kralju, kakor tudi bolgarski vladi noto, v kateri veli, da bo Bolgarija drago plačala svoje sedanje postopanje napram ruskim beguncem. Kakor se poroča, so* zemljoradniki našli skupne točke s komunisti v borbi proti bloku meščanskih strank. Po vesteh, ki so dospele v Beograd snoči, nameravajo zemljoradniki in komunisti skupno započeti revolucijo proti \Vranglovim vojakom. V Sofiji so komunisti izdali na prebivalstvo poziv, s katerim proglašajo republiko in poživljajo, naj ostane prebivalstvo mirno ter naj se pokorava oblastim, ki jih postavijo komunisti. Vodja makedonstvu-juščih Aleksandrov je s svoje strani izdal proglas, da prisežejo zvestobo kralju Borisu. Zemljoradniška vlada se strinja z gibanjem komunistov ter je na podlagi sporazuma med Cičerinom in Stambolijskem izgnala omenjeno število Wrangiovcev. General Ključkov je bil z mnogimi pristaši izgnan preko me je na Grško. V noči od 18. na 19. t. m. so opažali na naši meji kretanje bolgarskih komitašev. Pristojne vojaške oblasti so ukrenile vse potrebno, da se meja zaščiti. Beograd, '20. maja. (Izv.) Spričo Vesti o revoluciji na Bolgarskem poroča današnja »Tribuna«, da je bolgarskemu poslanstvu v Beogradu znano le toliko, da se je imel snoči ob šestih vršiti komunistični shod v Sofiji, na katerem so hoteli protestirati proti pristašem vojske ruske^ ga generala Vrangla. Poslaništvo misli, da je pri tej priliki prišlo do spopada med bolgarskimi komunisti In Vranglovci, ki bivajo v Sofiji. O kaki revoluciji ni prejelo poslaništvo doslej še nikaklh vesti in tudi ne ve-ruje, da bi se kaj takega pripetilo. Beograd, 20. maja. (Izv.) Tekom današnjega dopoldneva vlada ni sprejela nikakih obvestil svojega poslanika iz Sofije. To najbolje dokazuje, da v Bolgariji ni vse v redu in je verjetno, da so komunisti prevzeli v svojo oblast ves poštni in brzojavni promet. Drugače se ne da tolmačiti, da ministrstvo za zunanje posle doslej ni dobilo nobenih poročil našega poslanika v Sofiji. To ministrstvo je dobilo le zakasnelo brzojavko, ki veli, da se bo med 4. in 8. t. m. vršil v Sofiji velik kongres komunistične stranke, na katerega so pozvani tudi komunisti sosednih držav. SPOPADI MED KOMUNISTI IN OBOROŽENO SILO. Beograd, 20. maja. (Izv.) Iz Sofije je dospela vest, da je bil v petek popoldne ob 18. sklican velik komunistični shod, katerega se je udeležilo okoli 20 tisoč oseb. Hkrati so se vršila zborovanja komunistov po deželi, in sicer kot protest zoper Ruse, ki se nahajajo na Bolgarskem. Orožniki so hoteli shod razbiti, pri čemer je prišlo do spopadov. Ko so se raznesle iz Sofije vesti o spopadih med komunisti in orožniki, so komunistične organizacije po deželi razvile rdeče zastave z napisi »Živela sovjetska republika!«. Razen spopadov z orožniki so komunisti napadali tudi posamezne skupine Rusov. Nemiri še vedno trajajo. Vojaške patrole hodijo po mestu. Nastopilo je tudi vojaštvo s strojnicami in topovi, da vzdržuje po sofijskih ulicah red. Z nekaterih strani se trdi, da so ti dogodki vprizorjeni po Bolgariji sami, da bi se odtegnila plačilu prvega roka vojne odškodnine, tri ga ima plačati te dni. Kakor se glase zadnje vesti, je bolgarska vlada baje sama sklenila odgoditi plačilo odškodnine za dva meseca, nem prometu, veljati tudi za Kasiav. MEDZAVEZNIŠKA KOMISIJA ZA RAZOROŽITEV VRANGLOVSKE VOJSKE. Beograd, 20. maja. (Izv.) Kakor poročajo »Novosti« iz Sofije, je poslala medzavezniška vojaška komisija bolgarski vladi noto, v kateri zahteva, naj bolgarska vlada razoroži Vranglove častnike in vojake. Nadalje zahteva od nje, naj ukrene vse potrebno, da se ruskim organizacijam odvzame vsak vojaški značaj in da se izpremene v zgolj zasebna društva. Povratek minlssra Ninčlša iz Genove, PRfflOD ZUNANJEGA MINISTRA DR. NINČICA. - LLOYD GEOR. GEVO POSREDOVANJE. - BEOGRADSKA VLADA ZA ANGLEŠKI PREDLOG. _ Beograd, 20. maja. (Izv.) Naš zunanji minister dr. Ninčič je obvestil vlado, da pride v ponedeljek ali torek v družbi ministra dr. Krstlja v Beograd, ker je mednarodna gospodarska konferenca v Genovi zaključena in se imajo Pogajanja z Italijo po predlogu angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea vršiti z jugoslovansko vlado, a nje z njeno delegacijo. Beograd, 20, maja. (Izv.) Današnja »Politika« javlja, da je ministrski svet zelo simpatično pozdravil predlog angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea. Jugoslovanska vlada je pripravljena sprejeti ta predlog z gotovimi izpremembami. Kakor se govori, naša vlada ne more pristati na predlog, da bi se kakršnakoli komisija vmešavala v zadevo reške države, ki je bila z rapalsko pogodbo priznana za neodvisno. Beograd, 20. maja. (Izv.) Vlada je o stališču, ki ga namerava zavzeti napram predlogu angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea in ki se nanaša na rešitev reškega in zadrskega vprašanja, takoj brzojavno obvestila ministrskega predsednika Pašiča, ki se nahaja v kopališču Ilidže pri Saraje-vem. Verjetno je, da je Pašič povedal svoje mnenje o tem vprašanju ministroma dr. Kumanudiju in Staniču, ki se povrneta danes v Beograd. INTERVENCIJA BIVŠEGA BANA LAGINJE RADI POGAJANJ Z ITALIJO. Beograd, 20. maja. (Izv.) »Politika« poroča, da je bivši hrvatski ban dr. Matko Laginja včeraj posetil ministrstvo za zunanje stvari, da se informira o poteku pogajanj z Italijo glede rešitve jadranskega spora. Pri tej priliki je omenil, da morajo vse olajšave, ki jih dobi Zadar v obmej- M®*e težil©!© ameriškega posolila GLEDE POGOJI AMERIŠKE VLADE POSOJILA. Beograd, 20. maja. (Izv.) V finančnih krogih se je davi govorilo, da je ameriška vlada glede posojila, ki ga namerava skleniti naša vlada v Ameriki, sporočila nastopno: 1. da ne more dovoliti posojila, predno se v tem oziru med obema vladama ne sklene sporazum; 2. da se s tem posojilom ne sme kriti noben drugi doig, ki je bil popreje najet v inozemstvu; 3. da se v prvi vrsti uredi vprašanje našega vojnega, posojila, ki je bilo svojčas najeto v Ama-tiiCL " ~ ' Beograd, 20. maja. (Izv.) Po vesteh', ki jih je prinesla današnja »Politika«, je ameriška vlada sporočila našemu ministrstvu po posredovanju svojega poslanika v Beogradu gotove pogoje, ki se nanašajo na posojilo ameriških bank. O teh pogojih so danes, živahno razpravljali v tukajšnjih oficijelnih krogih. Beograd, 20. maja. (Izv.) Demokratski poslanec dr. Grga Angjelinovic je predložil narodni skupščini zakonski j predlog, ki se nanaša na izpremembo (.Marini Dalmariifl fla oblasti in alcrožia.^ ZGRADBA ŽELEZmSKffl KURILNIC. Belgrad, 20. maja. (Izv.) Ministrstvo za promet ]e potom naše delegacije pri reparacijski komisiji sklenilo dogovor z neko nemško tvrdko glede zgradbe enajst železniških kurilnic. Te kurilnice bi bile zvezane z delavnicami za male poprave. Razen tega bi nam Nemci dobavili večjo množino cevi za parno napeljavo in kakih 11.000 ton tračnic. Ponudba nemške tvrdke je zelo ugodna. ZAGREB ZA GLADUJOČE V DALMACIJI. Zagreb, 20. maja. (Izv.) Mestni aprovizaciiski odsek je v svoji včerajšnji seji sklenil poslati gladujo-čemu prebivalstvu v Dalmaciji nemudoma vagon moke, da mu priskoči na pomoč v najhujši stiski. Obenem je pozval posestnike mlinov na Hrvatskem in Slavoniji, naj store isto. ČETRTINSKE VOŽNJE ZA UDE-LEŽNIKE KRALJEVE POROKE. Beograd, 20. maja. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je bil pre-čitan program državnih svečanosti povodom kraljeve svatbe v Beogradu. Program še ni odobren. Vlada }e sklenila, da se vsem deputacijam, ki dospo pri tej priliki v Beograd, da se udeleže svatbenih slovesnosti, dovoli četrtinska vožnja pa železnicah in parnikih. Na seji so govorili tudi o vili kneza Win-dischgratza, a se v tem vprašanju ni ničesar določnega sklenilo. ŠTIRJE NOVI VLAKI ZA PORO-ČNE SVEČANOSTI. Beograd, 20. maja. (zv.) Ker bo o priliki kraljeve svatbe velikanski naval ljudi z vseh strani v Beograd, je ministrstvo za promet preko železniške direkcije uvedlo štiri nove vlake, Ivi vozijo od 31. t. m. iz Maribora preko Vinkovcev v Beograd. Iz Maribora bodo odhajali ob eni, prihajali ob osmih v Vinkovce in do-spevali v Beograd ob 23.55. Iz Beograda bodo ti vlaki odhajali proti Mariboru ob 20. Prvikrat bo vlak odpeljal iz Beograda dne 1. junija. AMERIŠKA KOLONIJA V JUGOSLAVIJI PRI POROČNI SLAVNOSTI. Beograd, 20. maja. (Izv.) Ameriška kolonija v Jugoslaviji se želi udeležiti slavnosti povodom poroke kralja Aleksandra. To svojo željo je potem ameriškega konzula v Beogradu sporočila odboru za pripravo slovesnosti Zaprosila je ta odbor, naj ji nakaže poseben prostor pri slovenosti. PAŠIC IN RADIČ. Belgrad, 20. maja. (Izv.) Radikalni poslanci dementirajo vest, da bi bil ministrski predsednik Pašič pozval vodjo hrvatskega bloka Radiča na razgovor. Trdijo, da je želel Radič sam, da bi s,e razgovoril s Pašičem, kar pa je Pašič odklonil, češ naj pride v skupščino, kjer bi se z njim kot vodjo seljačke stranke pogajal. RADIKALSKI KLUB O VOLILNEM ZAKONU. Beograd, 20. maja. (Izv.) Danes dopoldne je imel radikalni klub svojo sejo, na kateri je razpravljal o organizaciji stranke in o volilnem zakonu. Na seji so sklenili, da poslanci ne izdajo ničesar o naziranju, ki ga zastopa’radikalni klub v prašanju volilnega zakona. 20 LETNA POGODBA' MED MALO ANTANTO?, Pariz, 20. maja. (Izv.) Poročevalec lista »Petit Parisien« javlja iz Genove, da je Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš pred svojim odhodom iz Genove razpravljal z našim ministrom zunanjih poslov dr. Ninčičem o pogodbi med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo, ki bi bila veljavna dvajset let. Borzna porodila. Cuvih, 20. maja. (Izv.) Berlin 1.74, Newyork 524.50, London 23.35, Pariz 47.525, Milan 26.95, Praga 9.975, Budimpešta 0.65. Zagreb 1.85, Varšava 0.13, Dunaj 0.0525, avstrijske krone 0.055. Berlin, 20. maja. (Izv.) Dunaj 3.05, Budimpešta 36.45, Milan 1557.05. Pariz Pariz 2752.55, London i344'3o, Newyork’ 303.125, Curih 5792.75.. Beograd, 20. maja. (Izv.) Danes je no-tirala' deviza Pariz 610, Newyork 68, švi-310, Milan 340—350, Praga 131-50, Bcr-22.45, Dunaj 0,70, Budimpešta 8.60, če-;e*l«vaikt Po genovski konferenci. ir- tiral ca 1 lin : JUHcm Qenovska konferenca je veljala Italijo nad 50 rmtijonov irank&v — in odhod inozemskih državnikov in ekspertov pomeni s te strani za Italtjo lepo finančno razbremenitev. Razbremenitve pa, ki so jo v Genovi pričakovali narodi, to je. ureditve gospodarstva in medsebojne pomoči, nam ta konferenca še ni prinesla. Seveda s« v tem oziru ni spričo neštetih težkih vprašanj na gospodarskem polju tudi ni moglo upati na končno reiitev v eni sami sapi. Nekaj nam je pa Genova vendarle koristila: narodi so prišli do jasnega spoznanja, da se vojne strasti morajo poleči in da se mora delati z vsemi, silami na to, da pride do splošne obnovitve mednarodnih vezi. — Rusija je sto* pila zopet v stike s svetom in ti stiki se ne bodo dali pretrgati več. Nadaljevanje, genovske konference v Haagu, kjer se bodo k posvetovanjem zbrali samo go* spodarski strokovnjaki raznih držav, je sicer na prvi utis v primeri z genov* skim sestankom samim manj važno, toda čas deluje po svoje in čas utegne\ roditi blagodejno ublažitev raznih sedaj še zagrizenih sporov. V tem smislu se ie izražal na zadnjih sejah zlasti Lloyd George, ki je v Genovi hotel rešiti, kar, se rešiti da in nadaljevanje zborovanja v Haagu je v največji meri njegova osebna zasluga. Značilno je, da je v Genovi dobila protivojna politika tudi viden znak prišlo je do razkola v antanti. Izdajatelj »Observerja«, Lloyd Georgu jakoK blizu stoječ J. L. Garvin poroča popolnoma dobesedno, da je antanta v Genovi' umrla — a ubil jo je francoski ministrski predsednik Poincare, ki se je postavi^ na diktatorsko kapitalistično stališče, naj Rusija vrne nacijonalizirano imetjii, starim lastnikom, in ki ob enem rožlja s sabljo ter zbira ob Reni okupacijske, čete, ki naj vkorakajo v Nemčijo, če le-ta m plača koncem maja zapadlih od^ škodninskih obrokov. Nesoglasje med Londonom in Parizom se je pokazalo ta mesec tudi na* ipunaj v ostri formi. 13. t. m. je namreč obiskal angleški kraljevski par veliko vojaško pokopališče v severni Franciji, na katerem je pokopanih nad 10.000 britanskih vojakov, ki so padli v Franciji. Predsednik francoske republik% Millerand je hotel iti kralja na francoskih tleh osebno pozdravit — toda ta mu 'ie najuljudneje odgovoril, da tega ne želi in sicer še posebno ne z ozirom nd, politične razmere, kajti sestanek s predsednikom francoske republike bi mu bit mogoč edinole tedaj, če bi bil navzoč pri tem angleški ministrski predsednik' Lloyd George. To je mnogo. Francosko javnost je odklonitev angleškega kralja nemilo zadela in ostrejši listi so naravnost stavili vprašanje, kako pa to,' da je kralj obiskal belgijski dvor brez Lloyd Georgeja. Z opisano odklonitvijo 1ie Lloyd George vrnil milo za drago g. Poincareju, ki kljub vsem vabilom ni maral osebno na genovsko konferenco, ampak je poslal tjakaj samo delegacijo druge vrste, ki ni imela niti obširnejšega pooblastila. To postopanje je pa sma~. tral Lloyd George za osebno netaktnost, kajti ravno genovska konferenca eno najvažnejših državniških dejanj Lloyd Georgejevih. 1 ozirom na to nesoglasje med Anglijo in Francijo je zelo verjetno, da bo, Lloyd George vprašal za sodbo angleški narod, in da bodo zato v kratkem raz pisane volitve. Kakor vse kaže, se bo v tem slučaju Anglija po ogromni večini postavila za politiko sprave in takrat se bo Lloyd George lahko z drugačno., močjo vrgel proti evropskemu imperijalizmu — takrat bo prišlo tudi do malnega konca vojaške antante. Čas deluje in deluje blažilno. Siialen uspeh zagrebške f)MIadostl(*. v Mariboru. Maribor, 20. maja. (Izv.) Koncert, ki ga je zagrebško akademsko pevsko društvo »Mladost« priredilo v veliki Gotzovi dvorani, je sijajno uspel. Številne druge prireditve zadnjega časa so sicer vplivale na obisk večera, tako da je bila dvorana le srednje polna. Krasno ubrani polni glasovi, ki so se pod spretnim vodstvom pe.vovdje vlivali v harmonično celoto, nadvse pričakovanje točno prednašanje in osvajajoča sigurnost, s katero je zbor mahoma pridobil vse navzoče, so od točlfe do točke stopnjevali navdušenje, Ifl je valovalo v dvorani. Po vsaki ki |e občinstvo burno aklamirdliS pevce in njihovega spretnega peven vodjo. — Po koncertu so bili člani pevskega društva »Mladost« gostje tukajšnje Glasbene Matice, nakar so se z večernim vlakom odpeljali V, Celje, kjer je pripravljeno prenoči* šče. V nedeljo priredi »Mladost«' koncert v Celju, jutri zvečer pa odi potujejo pevci v Ljubljano. Japonske zahteve proti Rušili. Pariz, 20. maja. (Izv.) Ruski list »Izvestija« priobčuje zahteve, ki jih je japonska stavila Rusiji. Olase se: Vladivostok naj postane prosta luka, zasebna lastnina naj se načeloma zopet prizna, ribiške pravice Ja- poncev naj se razširijo in Japoncem naj se dovoli, pridobivati si v Rusiji zemlje. Dalje naj bo plovba pb' Amurju prosta. Trdnjave ob Tihem oceanu naj se porušijo. ' jr OGRSKI HUMOR. Budimpešta, 20. maja. (Izv.) Včeraj je bila tukaj ustanovljena nova iredentistična organizacija pod imenom »Liga za Reko«, katere naloga je, vrniti Reko Madžarski. V predsedništvo imenovane lige so bili izvoljeni grof Ludo-vik Batthyany, kakor tudi vsi bivši re-ški guvernerji. ZGRADBA BREZŽIČNIH POSTAJ V JUGOSLAVIJI. Beograd, 20. maja. (Izv.) Družba Societe Generale je stavila naši vladi ponudbo, da zgradi brezžične postaje v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skoplju. Ta ponudba je danes dospela v Beograd. Družba ne zahteva niti koncesij niti povračila za stroške zgradb, temveč samo dovoljenje za instalacijo in obratovanje teh postaj, ki po 30 letih v zmislu dogovora preidejo v last naše države. Družba je pripravljena dati državi pet odstotkov čistega ali 20 odstot. kosmatega dobička. Razen tega bi država dobila 20 odstot. delnic, ki bi jih plačala družba. Verjet-m ie.da vlada, &oyeigia.jU> nooudhčk- OGRSKA SPOMENICA O NARODNIH MANJŠINAH. Genova, 20. maja. (Izv.) V sporne*' nici, poslani genovski konferenci in ti-' čoči se vprašanja varstva narodnih manjšin, prosi madžarska, delegacija; med dr., naj konferenca pri zvezi na-, rodov vpliva na to, da pošlje v dežele, katere je Madžarska odstopila, podkomisije, ki naj proučujejo položaj madžarskih narodnih manjšin na licu mesta in naj o tem poročajo zvezi narodov. RAZGOVORI KUMANUDIJA IN STA-) NIČA S PAŠIČEM. Beograd, 20. maja. (Izv.) Iz Sarajeva je došlo poročilo, da so razgovori a ministrskim predsednikom Pašičeiflf zaključeni in da se ministra dr. Kuma-nudi ter Stanič danes vrneta v Beo*i grad. Beograd, 20. maja. (Izv.) Znani nogorski vojv. Plamenac nam. svoje df ^ lovanje prenesti v Rusijo, ker mu italijanska vlada odklonila nadaljnjo narno pomoč. Hkrati se poroča, da se je glede tega vprašanja sporazumel ■.Cifarinnffv. Odgovor. V žEd vode bi radi utopili g. Peska Evni demokrati — če bi le mogli. 2e 5 kot leto dni se vrši zoper njega sima tična gonja, javno in na tihem. Zadnjega pol leta se vrši zoper nje-koncentrična gonja na gospodarskem Z umazano konkurenco hočejo )ditl Zvezni tiskarni in z blatenjem podlim zavijanjem skušajo diskredi-iti dnevnik »Jugoslavijo«, katerih so-istnik je g. Pesek. Da, da Peska in »Jugoslavijo« je treba uničiti na vsak način in za vsako ceno, saj posvečuje namen sredstva! O republikanskem gibanju v Slove-veniji smo poročali informativno stvarno. Ne da bi se zavzemali za to strujo, smo pokazali na vzroke in posledice tega gibanja. Zato je »SL Narod« cel teden zlival cele golide gnojnice na naš list in g. Peska. Predvčerajšnjem smo poročali, samo poročali, o Radičevem manifestu Slovencem. Istotako je poročalo o njem tudi »Jutro« in nam niti na misel ne prihaja, da bi dolžili »Jutro«, da je sklenilo pakt z Radičem. »Jutro« pa je v svoji »poštenosti« priobčilo včeraj članek, kjer strmečemu svetu razlaga, da je g. Pesek sklenil pakt z Radičem in da radi tega plava »Jugoslavija« tudi v dolgovih g. Peska, da je baje čisto na kantu in ga more rešiti le še Radič, »Če pravočasno odpre mošnjiček«. To so podle klevete, kakoršnih so zmožni edino le demokrati, ki jim je dobrodošlo vsako sredstvo v njihovem obupnem političnem boju. Res je, da sta v sredo 17. t. m. bila v kavarni »Union« v Ljubljani skupaj gg. Pesek in dr. Novačan, res je pa tudi, da je istotam ob Istem času govoril z g. dr. Novačanom tudi g. Dolfe Ribnikar. Bil je navaden brezpomemben slučajen kavarniški pogovor. Če trdite, da je sklenil g. Pesek z dr. Novačanom pakt, lahko z isto pravico trdimo, da je sklenil g. Dolfe Ribnikar z dr. Novačanom pakt, kajti g. Ribnikar je govoril z njim in pri raz-stanku je dejal Novačan Ribnikarju: »Pa kmalo pridi v našo stranko!« in drugo jutro je »Jutro« priobčilo istotako informativno, kot mi Radičev manifest Slovencem. Ali naj gremo sedaj z loparjem nad g. Ribnikarja in nau »Jutro«, kakor je to storilo »Jutro« našemu listu in g. Pesku. »Jugoslavija« je že opetovano izjavila, da ni glasilo nobene politične stranke, da je neodvisen informativen dnevnik. Poročala je o vseh strankah, med tem tudi o NSS, podpirala kar je bilo dobrega in za narod in državo koristnega, ter grajala, kar je bilo državi in narodu škodljivega. Taka bo ostala tudi v bodoče. Gospodje demokrati, delajte koristno za narod in državo, in »Jugoslavija« bo prva, ki Vas bo hvalila. Dokler pa delate tako politiko, ki reže v kri in meso našemu ljudstvu, našemu uradništvu, našemu trgovstvu in obrtništvu, delavstvu in kmetom, nas ne premotijo niti Vaše grožnje, niti Vaše zahrbtnosti, pa tudi ne Vaši milijoni, da bi spremenili smer svojega Hsta. Res, da ni prijetna ta borba za nas, res, da se borimo s silnimi težko-čami, kajti premoč na nasprotni strani Je ogromna, a vstrajali smo in bomo, ker trdno verujemo, da mora biti enkrat tudi te demokratske strahovlade konec. Vse ljudstvo je zoper nje, ves narod jih obsoja, a oni držijo vladno moč samo še z nasiljem v rokah, ker dobro vedo, da je nikdar več ne dobe, Se jo enkrat izpuste. Ta strahovlada zna trajati še pol leta, mogoče še eno leto — do prihodnjih volitev, a tedaj bo obračun tem temeljitejši in sodba naroda tem hujša. — Posnemanja vredno. Ker je občina Ribno pri Bledu z večirio glasov odklonila prispevek za »Dom kraljice Marije«, so darovali v znak protesta: g. Janko Vrezec nadučitelj v p. 400 kron, g. Ivan Justin, obč, svetnik 400 kron in g. Ivan Pangerc obč. odbornik 200 kron. Živeli zavedni da rovalci občine Ribno. — Dalje so prispe vali tvrdka Medič-Rakovec in Zanki v Ljubljani 10.000 kron, g. Hainrihar iz Škof-jeloke 10.000 kron, g. J. Goreč, trg. koles avtomobilov itd. 8000 kron, občina Kamnik 4000 kron, občine Zelimlje 1000 K, »Društvo nameščencev bolniške blagajne« 400 kron. Pred novimi občin, volitvami v Ljubljani. Demokratski režim'je izvršil novo nasiltvo v Sloveniji. Razpustili so ljubljanski občinski svet Ta upravni akt so sicer zavili v plašč zakonitosti, češ, da je nov volilni red. Demokrati ne morejo preboleti poraza, ki so ga doživeli pri zadnjih občinskih volitvah, ko so izgubili iz rok svojo najsilnejšo trdnjavo — Ljubljano. Ker pa so kljub temu še precej močna stranka, so se poslužili sredstva, ki jim naj zasigura večino v ljubljanski občini. Spremenili so volilni red, ki jim naj kot relativno najmočnejši stranki zasigura večino v občini. Demokrati so danes predstavniki režima nasilja, predstavniki gospodarske in politične reakcije. Demokrati nimajo nobenega zmisla za moderno občinsko gospodarstvo, oni nimajo pojma o socijalnih nalogah, ki jih mora izpolnjevati občina. Oni so napram vsem modernim zahtevam časa skrajno zakrknjeni in sabotirajo vsako moderno socijalno stremljenje in če je to še tako skromno. Dolga leta so gospodarili demokrati na ljubljanskem magistratu, ali za ljudstvo se ni napravilo skoro ničesar. Oziralo se je samo na bogataše in na interese liberalne gospode, ki je zmiraj gledala in gleda še danes s preziranjem na ostale plebejce. Gospodia bi rada nazaj na prestoL In brez dvoma je, da se ji bo to posrečilo, če bo ljubljanski proletarijat šel ločeno v boj. Danes se bori proletarijat in naj si pripada katerikoli struji za eksistenco v tej državi, bori se za najprimitivnejše pravice proti pobesneli kliki nasilnežev. Morda ni nikjer tako upravičen klic po enotni fronti proletarijata kakor pri nas. Delavec in uradnik, oba proletarca, tvorita večino ljubljanskega prebivalstva. Ali bodeta pokazala toliko politične zrelosti, da bodeta zmožna nastopiti v enotni fronti pri bodočih občinskih volitvah? Bodoče občinske volitve se bodo vršile v znamenju dveh parol. Ali naj zavlada na ljubljanskem magistratu ljubljanska kapitalistična buržuazija, katere predstavitelj je demokratska stranka, ali pa naj pride občina v roke ljubljanskega proletarijata — delavcev in uradnikov. Danes izbirati samo med dvojim. Pravilna parola za ljubljanske občinsko volitve je le ena, to je enotna fronta ljubljanskega proletarijata proti ljubljanski buržuaziji! Enotna fronta proletarijata pomeni: združitev vseh delavcev in uradnikov in naj bodo potem to komunisti, soci-jalni dem., nar. soc., krščanski soc., fie-strankarji, anarhisti proti buržuaziji. To ne pomeni slogaštva, to pomeni samo enotna akcija ob priliki volitev. Ta enotna fronta mora zmagati, če nočemo, da se posreči nakana demokratov. Ta enotna fronta je potrebna za obrambo pravic ljubljanskega proletarijata. To v premišljevanje vsem ljubljanskim proletarskim strankam! Amnestija. V vseh kulturnih državah in pri vseh’ naprednih in kulturnih ljudeh se spoštuje oni, ki živi za ideje, žrtvuje tem svojim idejam vso svojo eksistenco in se odreka radi svojih idej vsem udobnostim. Kdor je sposoben prinašati idejam žrtve, to je človek, ki kaže, da ima visoko razvit etičen čut, ki stoji visoko nad materijelnostjo vsakdanjosti. Zato so našli ljudje idej vedno največje spoštovanje. In tudi najljutejši nasprotniki so vedno spoštovali ljudi idej, četudi te ideje nasprotujejo njihovim interesom, četudi ogrožajo njihovo oblast, četudi često stoje v nasprotju z obstoječimi zakonu Zato tudi vidimo, da uživajo politični »zločinci« na celem svetu gotove predpravice, da se z njimi čisto drugače ravna, kakor pa z drugimi zločinci, da so ločeni od navadnih zločincev. Ta način ravnanja s političnimi »zločinci« kaže, da se je človeštvo osvobodilo srednjeveškega barbarstva, ko je zažigalo Jana Husa in v starem veku križalo Krista. To kaže, da je svet kul- turno napredoval. Spoštovanje pred idejami, Četudi so blodne! Da, oeio takih političnih zločinov moderna družba ne sodi z istim merilom kakor navadne zločine, kot so politični atentati, ki tako ozko meje na navadni zločin. Kakor je politični atentat blodnja najhujše vrste, je vendar upoštevati, da je zmožen takega čina le oni, ki je pripravljen žrtvovati samega sebe v prepričanju, da bo s tem koristil skupnosti. Motivi čistih političnih atentatov izhajajo iz čistih socijalno etičnih načel ljudi, kateri so čisti idealisti, ki pa žive v zmotni predstavi o društvenih zakonih. Saj je ravno zgodovina slovanskih narodov, zlasti pa Jugoslovanov prebogata političnih atentatov iz nacijonalnih in socijalnih motivov. Razbesnelo je danes javno mnenje v Jugoslaviji. Žalostna zasluga današnjega režima je, da je iz javnega življenja eleminiral ideje in mesto njih postavil na oltar surovo silo — Molo-ha, kateremu žrtvuje vse. Zavladal je skrajni barbarizem in materijalizem, ki pusti svobodno igro samo animalič-nim instinktom. Ta režim ne trpi poleg sebe ničesar duševnega, čistega. Ideje so preklete! In vsi oni, ki žive idejam, so proskribirani, zaničevani. Kdor pa se je celo tako daleč spozabil, da je komunist in to javno priznava, za tega ni kruha, ne eksistence, zanj so ječe in morilna kazen. Kdor je komunist, ta je popolnoma brezpraven, njemu so zaprta vsa javna mesta. Jugoslovanske ječe so polne »zločincev«, ki so živeli za svoje ideje. Mesece in leta že leže ljudje po ječah. Eni so obsojeni radi političnih in vojaških deliktov, drugi radi politične propagande, zopet drugi pa še čakajo dolge mesece v preiskovalnem zaporu, da jih sodijo. Oficirji iz solunskega procesa, vojakidezerterji, Macedonči in tisoči proletarcev komunistov leže po ječah. In zopet drugi sede v inozemstvu v prognanstvu, leta in leta že čakajo, da bi se lahko vrnili. Obznana in zakon za zaščito države je pregnal tisoče delavcev iz mest njihovega dela, ker so osumljeni komunizma. Konfinirani so v svojih domovinskih občinah. Tu čakajo že mesece brez dela, gladu jejo, obupujejo in umirajo pod nadzorstvom in varstvom žendarmerije. Drugod se ravna s političnimi zločinci kot z ljudmi, ki stoje visoko nad vsakdanjostjo. Pri nas pa so izpostavljeni že politični osumljenci najhujšim torturam in rafiniranemu uničevanju. Duševno strti in uničeni zapuščajo ječe. Kdor pa je osumljen, da je komunist, za tega pa ni pardona, ž njim se ravna kakor s steklim psom. In tako je prišlo, da veljamo danes v mednarodnem svetu kot največji barbari poleg Romunije in. Ogrske. Smo dediči caristične Rusije. Povsodi drugod so bile že opetovane amnestije in to za politične zločine, v primeri s katerimi so zločini, ki so jih zagrešili naši ljudje navadne otročarije. Sovjetska Rusija, ona razkričana teroristična rdeča Rusija je amnestira-la vse kontrarevolucionarne zarotnike razen nekaj generalov, četudi so se borili s topovi in mitraljezami proti lastni domovini. In kot zagovornike otvore-nih puntarjev je pripustila inozemske advokate, da jih zagovarjajo pred sovjetskimi sodišči. In kako je pri nas. Imamo monarhijo. Ena izmed najvzvišenejših pravic monarha je pomiloščenje. Ob priliki poroke se misli jugoslovanski kralj po-služiti te svoje pravice v najobsežnejši meri. Akt amnestije mora biti čist. Prost mora biti vsakih nizkih vsakdanjih dnevnih borb. On mora biti izraz spoštovanja pred ljudmi, ki trpe radi svojih idej, 011 mora predstavljati akt odpuščanja v najpopolnejši meri. Toda poročila govore o bojih med radikalci in demokrati radi amnestije, ki jo hočejo zavleči v blato vsakdanjih bojev in jo omejiti na najožji krog. Ni ga danes naprednega in kulturnega človeka v državi, ki bi ne zahteval, da se izpuste iz zaporov vsi politični in vojaški zločinci, da se osvobo-de vsi oni, ki so v preiskovalnem zaporu radi kakega političnega in voja- škega delikta. Pomiloste se naj vsi oni, ki so obsojeni na srmrt, zlasti oni radi političnih deliktov. Ukinejo se naj vse odredbe o izgonih in emigrantom se naj omogoči vrnitev v domovino. Končamo z besedami, ki jih je ob tej priliki že napisal neki ljubljanski dnevnik: »Pomirjenje duhov ne more nastopiti, dokler bodo polne ječe pričale, da so tam še žrtve političnih borb in neurejenih razmer.« Za boljšo bodočnost naše kraljevine« PRED SPREJETJEM USTAVE. Pod zgornjim naslovom je priobčevala zagrebška »Slobodna Tribuna« izpod peresa bivšega voditelja demokratov in podbana na Hrvatskem g. Milana Rojca vrsto člankov, izmed katerih bomo najmarkantnejše ponatisnili v slovenščini, da pokažemo našim či-tateljem, da se najboljši in najpoštenej-ši možje v naši državi popolnoma strinjajo z našim stališčem glede ureditve in razvoja 'naše države. I. Vkljub vsem velikim težkočam, ki se lahko v precejšnji meri smatrajo za posledice vojne dobe niso mnogi naši inteligenti izgubili upanja ravno vsled tega, ker so mislih, da se bodo nepravilnosti v naši državni upravi mogle odpraviti, kakor hitro bo sprejeta ustava. Z ustavo se bo dalo ljudstvu naše države enotno ime, ki bo enako označevalo preko plemenskih imen. Tako bo tudi na zunaj izkazana enakopravnost in izbrisana bo vsaka razlika med plemeni pred državo in njenimi organi, uzakonjena bo enakopravnost in enakost. Z ustavo se bo odredilo izenačenje vseh uradnikov, njihovih kvalifikacij, njihovih prejemkov, njihovih pravic in dolžnosti, odredil se bo sprejem uradniške pragmatike, ki bo na, eni strani zasigurala uradnikom njihov položaj, na drugi strani pa očistila njihove vrste od nekvalificiranih in koruptnih članov. Ustava bo tudi utrdila obrambo proti častikraji, osebno varnost in pravne odnošaje, ustava bo zaščitila svobodo tiska in zborovanja. Ustavno urejena, bo imela država dovolj moči in avtoritete, da razpusti ona prekoštevilna ministrstva, ki so se ustanovila v prvi zmešnjavi pri začasni ureditvi države, katera pa v mnogih slučajih ovirajo delo samih ministrstev in brez koristi trošijo državna sredstva. Ustava bo tudi uredila ona ministrstva, ki bodo preostala po razpustitvi nepotrebnih. Uredila jih bo moderno in potrebam odgovarjajoče. Ustava bo proklamirala in prinesla demokratizacijo v armadi. Ustava bo uredila osredotočenje vse zakonodaje in ustanovila »obširne upravne samouprave«. Z eno besedo: z ustavo postane država ustaljena • in urejena, in kar bi bilo potrebno še naknadno popraviti, to se bo brez pre-nagljenja ali drugih zaprek naredilo po načinu, katerega za tako postopanje predpisuje že sama ustava. Med onimi, ki so tako gledali na razvoj razmer, sem bil tudi jaz, ker sem bil od nekdaj optimist in sem to še danes. No pa jaz nisem optimist, ki veruje na srečen dan ali na božjo pomoč, temveč sem optimist v tej smeri, da smatram, da se dado premagati tudi največje težkoče in da se potrudim, najti jim vzroke in opozorim nato, kako bi se dale popraviti. Zato ni moglo nič v meni uničiti vere v končno konsolidacijo države in družbe, temveč so me težkoče same prislile, da proučim razmere, iz katerih so nastale in če bi se potem ne našli morda oni, ki jih morejo odpraviti. II. Rezultati volitev za ustavotvorno skupščino so na Hrvatskem in v Slavoniji pokazali, kako težko da so že razrvane naše razmere vsled onih nespretnih, nesrečnih in neurejenih upravnih nemogočnostih, ki se v veliki meri dogajajo na vseh poljih državne uprave. Do ustavotvornega dela le bito še nekoliko mesecev časa, tekom kat. rih bi se še moglo kreniti na nova po in preiti v smer poštene uprave ,n vsaj pe kazati in dokazati, da so vladajo-stranke in njihovi eksponenti minist voljni in zmožni odpraviti naprav, *-pogreške in v bodoče zasledovati bo.j- Ša Nudila se je zato ugodna Prilt^ Ravno takrat se je pričelo ono za ur žavo m družbo škodljivo in sramotno izsiljevanje in »plačkanje« po so vseli carinarnicah na Hrvatskem m Slavoniji, po njihovem osobju m carinskih posrednikih. Javnost je kli na pomoč proti temu novemu odiranj . Ko sem se točno informiral o ten pogubnih metodah, sem pričel akcijo osebno intervencijo. Bil sem po vrs pri dveh finančnih ministrih ter sem Jim razložil, za kaj gre. Ravno tako sem se trudil, da bi se vrnil produkcijski davek onim, ki so ga plačali, katerim pa bi ga ne bilo treba plačati. . , Vsi so bili radevolje pripravljeni, zadovoljiti pritožbam, katere so tudi sami pripoznali za upravičene in V resnici so bili tudi storjeni nekateri ko^ raki, ki naj bi uredili te razmere, toda — kakšne so razmere na carinarnicah še danes — to ve Vsak, tudi oni, ki nima z njimi neposredno posla. Glede davka na produkcijo vina se je odredi- lo, da se vrne onim, ki so ga plačali« toda do danes še jim ni bil vrnjen. O vsem tem, kakor tudi o drugih nerednostih v upravi sem govoril sam tudi s predsednikom demokratskega kluba, da tudi njega zainteresiram in da tudi on kaj ukrene za ozdravljenje teh razmer, katere sem že takrat smatral za glavni vzrok, da so se naše politične razmere tako razvijale. Ob priliki nekega takega razgovora mi je rekel, da bi jaz vse to napisal, ker bi potem lažje kaj ukrenil. Ta razgovor me je vzpodbudil, in napisal sem študijo o razmerah na Hrvatskem, katero sem poslal njemu in tedanjemu finačnemu ministru 7. marca 1921. Ker sem bil uverjen, da je v demokratskih državah na takih vprašanjih interesirana tudi javnost, in da je celo potrebna njena podpora tistemu poedin-cu, ki stvar najbolje zagrabi, sem omenjeno razpravo tudi objavil (v znatno skrajšani obliki) v »Novi Evropi« od 1. aprila pod naslovom »Prilike u Hrvat-skoj«. Obenem pa -sem nadaljeval * osebnim interveniranjem. Pokazala se je dobra volja, odposlan je bil inšpektor, da spravi carinarnice v red in da zasliši želje gospodarskih krogov, izdan je bil nov pravilnik za carinske posrednike itd/ Toda okosteneli drž. aparat in nesrečni zakoni so stavili temu stremljenju nebroj zaprek in danes obstojajo vsa ona nasprotstva proti državni upravi v vseh njenih oddelkih in organih in to — na žalost — upravičeno. Poleg tega pa se je pričelo še nasilje, tako, da je nezadovoljstvo z državno upravo danes mnogo dalje in globokejše, kakor je bilo v pričetku 1. 1921. O njem se čuje danes že iz vseh delov države, ne več samo iz Hrvatske. (Konec prih.) Album sl avstrijske strahovlade in jugoslouansbega raobssjenja. Izšel Se album slik, kakoršnega Imajo Cehi in drugi avstrijskega robstva osvobojeni narodi, le Jugoslovani doslej še nismo imeli tega zgodovinsko važnega dokumenta. S trudom in žrtvami je zbral g. B. H. slike ter jih izdal v ličnem albumu. Album obsega 16 slik iz dobe avstrijske strahovlade med svetovno vojno, divjanje avstrijske soldateske, obešanje in streljanje zavednih Čehov, Slovencev in Hrvatov, slike čeških legijonarjeev itd. Drugi del obsega 16 slik jugoslovanskega osvoboje-nja: manifestacije v Zagrebu, na Reki ItcL, prisega Narodnega viječa Jugoslaviji oktobra 1918, jugoslovanska vojska y Zagrebu, na Reki itd. Ta album bi naj imel vsak zaveden Jugoslovan kot spomin na zgodovinsko dobo avstrijske strahovlade in jugoslovan-sekga osvobojenja. Izdala in založila ga je Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena 30 Din. po pošti 1 in pol Din več. Razpošilja se le, če se denar naprej pošlje. Dobiva se tudi po knjigarnah. Trgovci preprodajalci dob* popust. I. jugoslovcn. mlrolslii zlet 12. do 15. avgusta. Vedno hitrejše se bližamo trenutku, ko prihiti iz vseh delov naše države Sokol-•tvo r belo Ljubljano k prvi olimpijadi jugoslovenakega Sokolstva. Dela za priprave tega zleta so v polnem tiru in do 300 marljivih sokolskih rok je na delu, da »vrši vse predpriprave te ogromne prireditve. V pisarni Jugoslovenskega Sokolskega Saveza v Narodnem domu 3e zbirajo dan za dnevom razni odseki k večurnim sejam, po sejah pa se zbirajo zopet posamezni delavci, da izvršijo^ sklepe jodsekov. Na telovadišču za glavnim kolodvorom so začele rasti prve tribune in vidni so le prvi obrisi ogromnega telovadišča. Po vseh društvih naše širne države vlada za zlet veliko zanimanje in zletna pisarna le z največjim trudom in naporom Zadovoljuje različnim željam žup in društev. Pa ne samo med jugoslovenskim So-kolstvom, temveč tudi pri drugih slovan-jakih sokolskih organizacijah je zavladalo Svaliko zanimanje za našo prireditev, v prvi vrati med Češkim Sokolstvom, ki je na prvi poziv, prijavilo 12.000 udeležencev. MttM* .*............................. ruski Sokoli tako, da bo zbrana v Ljubljani skoraj cela slovanska sokolska družina. Od ostalih narodov so prijavili svojo udeležbo Francozi, ki z zanimanjem zasledujejo naše priprave za zlet, tako da se je prijavilo tudi društvo francoskih gim-nastov iz Algira v Afriki. Udeležijo se zleta tudi Belgijci in najbrže tudi Luksenbur-žani. Od ostalih narodnosti dosedaj niso prispele prijave. Veliko zanimanje za zlet je zavladalo med amerikanskim Sokolstvom in naši časopisi v Ameriki prinašajo obširna poročila o zletu. Program zletnih prireditev je sledeči: poleg oficijelnih zletnih dni se vršita še dva predzletna dneva, iq sicer dne 23. julija naraičajski dan. Ta dan je posvečen naši mladini od 6. do 18. leta. Naraščaj mora biti v Ljubljani v soboto 22. julija. V nedeljo, dne 23. julija se vrši zjutraj tekma naraščaja in izkušnja za proste vaje. Po izkušnji se vrši povorka naraščaja po mestu in popoldne javni nastop. Tega dneva se udeleži tudi SSi#- češki naraščaj, ki pride v Ljubljano s posebnim vlakom v številu 6 do 800. V pondeljek, dne 34. ju- in naraščajske akademije, popoldne gledališče in druge zabave. Drugi predzletni dan. dne 6. avgusta je posvečen dijaitvu in vojaštvu. Dijaki srednješolci nastopijo s predpisanimi prostimi vajami in s telovadbo na orodju. Vojaštvo ima ta dan tekme »n popoldne javni nastop. Razen tega se vršijo med r. in 7. avgustom _ razne dijaške prireditve, katerih podrobnejši program bo Se objavljen. Dne It. avgusta se prične mednarodna tekma in tekma članic, dne 12. avgusta nadaljevanje tekme in tekma članov — prihod gostov. Oba dneva zvečer _ se vrše razni pozdravni večeri, koncerti itd. Dne 13. avgusta zjutraj izkušnje za javni nastop, popoldne javna telovadba. Netelovadci se podajo ob 9- ur* zjutraj^ na grob prvega staroste JSS dr. I. Orazna. Razen tega se vrše isti dan dopoldne dve matineji, razni promenadni koncerti, zvečer pozdravni večer, gledališče, itd. Dne 14. avgusta dopoldne skušnje, popoldne javna telovadba, nasjtop vojaštva in naraščaja. Dopoldne se vrše razni koncerti, zvečer gledališče, slovanski yecer, Dne IS. avgusta dopoldne povorka, popoldne javna telovadba. Pri povorki nastopi celokupno Sokolstvo v kroju. Po končani povorki se Sokolstvo razvrsti na Kongresnem trgu, kjer se pokloni mestu Ljubljani. Zvečer se vrši v Tivoli poslovilni večer. Dne 16. avgusta se vrše izleti v razne kraje naše države. Podrobnejši program vseh teh prireditev se objavi pravočasno, Zletni znaki. Člani sokolskih društev, ki so bili člani sokolskih društev s 30. marcem t. 1. dobe za zletne dni t. j. od 12. do 13. avgusta poseben zletni znak, ki ga je izdelal akademični kipar Dolinar. Zletni znak smejo dobiti samo člani sokolskih društev, kakor že preje omenjeno, nikakor ne nečlani. Zletni znak opravičuje člane k prostemu vstopu na telovadišče, k vsem prireditvam dalje k prostemu vstopu v sokolsko razstavo v zletnih dneh v skupna prenočišča in v muzej. Na telovadišču je določena za člane v kroju, ki imajo znak posebna članska tribuna. Cena znaku 20 Din. Poživljamo bratska društva, da če takoj zletne znake za svoje elane. * nar je poslati naprej. Na naročila brez denarja se ne ozira. Blaž Zupanc/ Obrtna prava in zadruge. IIL Obrtne zadruge so javnopravne korporacije in del upravnega organizma s obširnimi pravicami in kot take za-morejo kot juristične osebe posestvo-vati ter opravljati premoženje, one sl zamorejo pridobiti pravice, sklepati obveze, one morejo ustanavljati gospodarska podjetja. Osobito glede svojih članov z31"®” rejo iti zadruge precej daleč če porm" slimo, da se ne more tej dispoziciji odtegniti noben član in da se morejo o po upravni oblasti ugnati eksekutivn0* Zadruga more razglasiti predpis in člani morajo ubogati. One so opravičene svrho nadziranja vajencev nadzirati delavnice. Zadruga je — četudi om®|® — v civ. in kazenskem oziru somšce» ker sme potom razsodišč« »voja . '~M otran « , Gospodarstvo. “b Krajina In nje železništia zueza i morjem - b praui lucf. :»Jugoslavije« od O. ma. .iy22, naletim na . 7 —, mn iia članek v katerem c^nkar pobija Klodič-Hrovat-■ cicevo skupno progo t. j. istočasno zvezo Kočevja in Črnomlja z re- k; me *a gospod nikakor kranjec’ p0 vsebini članka pa L, °. razvidi, da je članek predvsem vdmenjen poskusu razcepitve kočev- *wh in poljanskih občin na eni, ter črnomaljskih občin na drugi strani, prej popolnoma isti namen kot ga jočejo doseči gospodje okoli Musilove sozdne proge. Kam pes taco moli se l ri,boli5em w »a bil to članek takega zairizeneca gataega patnjota bodisi Viničara ali Bo^ečana, _ torej 20pet navadni ^ javijo t f fn ,Vlald gr.adr)ii železnic »red svoin vf n fad imel železnico Simo -T ^ Pa pustimo to in poj-i ir? sarnemu ^ videli bomo nega tom v *n ^rez vs^ega stvar-kar npir J3’'— sPl°h Pa gospod član-One f j * ’ ne Pa ničesar. »ni i Cankar Pravi: kaj imamo siri • železnice iz Kočevja po kocev- in poljanski dolini? Poljanci so nas _ mo nalimali in gospodje naši odbor-m m-iS° ^ tako kratkovidni, da so jim šn x Ueite torej čudež! Sedai 5ele več kot polletnem delovanju skupnega odbora za zvezo dol. žel. iz Ko-r vla *n Črnomlja preko Severina na IfPi z reško progo smo dobili človeka, ’ se ho tč ali nehote pobaha, češ, skodla Slovenija, del Hrvatske in Dal-, lcye, gg. jugoslov. inženerii z g. ing. 'tnfVj- em vred> vsi 4i so Se daIi Prlieti S limanice Poljancem, samo jaz stori® in kažem kot kak baklonosec: tu-U* ie Pot. — Smešno, kaj ne! Poglej-0 torej tiste čudodelne limanice. Prvotni odbor za podaljšanje ko-!S®V$ke ^ železnice po kočevski in po ,*|^nski dolini in pozneje že poprej ome- i leni skupni odbor je dal gg. Ing. poginoma proste roke glede na priklju-nove žeteznia® Proge z reško-Sko progo. Odboru, kot .takemu, je jorej bilo vseeno ali se naj skupna pOga priključi reški progi v Ogulinu, ly Generalskem stolu bi bila velika nesmisel) Vrbovškem ali tudi v Srp-Jskih Moravicah. V tem oziru so imeli Gospodje inženeri, kakor rečeno, čisto proste roke in oni sami so se odločili fljia zvezo pri Vrbovškem na reški progi, fcer to dejanske razmere naravnost za-»tevajo in ker potem proga v resnici si svojemu namenu kot edina vse-insko odgovarjajoča žel. zveza venije z morjem. . Da kaže narava sama kočevski že-Zmci pot po kočevski in poljanski do-™«. ie vsakmur jasno. In ker se tej grogi ~ predpogojno — mora pridru-j*ti še proga iz Črnomlja preko Vinice, podpira ena proga zgraditev druge ^■oge in obratno. Je tu torej enoten "»Črt, ki le enotno zastopan In je tudi oro enotno prodrl. Gospod člankar )ra vendar priznati, da se ta načrt, je v bistvu ena enotna p r o -sL* z dvema vejama, zelo razlikuje od Musilovega (Kočevje-Brod Moravice) ^ Prvotnega Kavčičevega načrta (Cr-fof^i^^c^Ogulin). Kje je torej tu-aK* prevara’ kie kake limanice?: t, rx-x m Pa, da ima gospod inženir Aavčič pred gospodom člankarjem pavico ^ odločiti o svojem prvot-'2®m načrtu, ki je njegovo delo in ne g. ® ankarja. G. ing. Kavčič je ovrgel SELV0** načrtl ^rnomelj-Vinica-ter se je pridružil z tozadevno lavo gg. ing. Klodiču in Hrovatu in !? ^ekel za njiju načrt, ki je tudi po njegovem mnenju zaradi neobhodne t trebe žel zveze Slovenije z mor-edino pravilen in občekoristen. .ato se tudi imenuje Klodič-Hrovat-Kavčičeva skupna proga. In vpra-#1 bi g. člankarja, kje je tista bistvena |«zlika med prvotnim Kavčičevim načrtom in sedanjo skupno progo, ki gre Preko Vinice in Severina po c e I i B e-,°krajini? Ali zato, ker je krajša °tona na Ogulin? Jaz ne poznam tu- t slučaju kršitve obrtnih predpisov ®2novati. V večjih slučajih ima zadru-značaj javn. urada: ona voda matri-5® o članih in zadr. pripadnikih, ona po-riuje ispričevala, izstavlja učna in po-7°Čn. ispričevala, obdržuje preiskušnje s® oblasti zavzemajo zadruge ugodneje blišče kot pa posameznik. Neglede na to, da se mora raznim prošnjam ugoditi, mora obrtna oblast gotovih ozirih zaslišati zadrugo, oz. jjovestiti o svojih ukrepih in konečno pritegniti k uradnemu postopanju. Pravno stališče zadruge sloni na ^rtnem redu. Ta določa pravice ter /užnosti in prava zadruge segajo ta-^ daleč, kot jih ji določa obrtni red. s Zakon določa seveda samo dolžnosti ? ker si moramo pravice povsod iskati hočemo preiskati, kakšnih ugoditi morejo biti zadruge deležne. Pri vf^gifi avtonomnih korporacijah n. pr. - ^ovgkih' zbornicah, pbčinah itd. *— kaj bistvene razlike. Ni res, so Belokranjci proti Klodič-Hrovat-Kavčiče-,vi skupni progi. — Belokranjcev in Vi-ničanov želja in zahteva je, da se zgradi proga iz Črnomlja preko Vinice z reSko progo, nikakor pa ni re9, da se rnora zvezati ravno z Ogulinom. To pribijem v imenu vseh Belokranjcev kot dejstvo. Gospod člankar pravi, 'da se Poljanci in Kočevci samo vsled lastnih koristi poganjajo za Klodič-Hrovat-Kavčičevo progo. Nehote bije pri tem samega sebe v obraz. Le poglejmo nekoliko globlje in v kratkih obrisih. — Splošno znano je, da ima glavna tranzitna Klodič-Hrovat-Kavčičeva skupna progo samo 15“/«0 vzpona, medtem ko ima Musilova gozdna proga — 25°/oo, kar je za tranzitni posebno pa vojaški interes neizmerne važnosti. Novi del obmejne žel. Kranjska gora— Ljubljana—Kočevje—reška proga ne sme pod nobenim pogojem imeti več vzpona kakor obstoječi deL Cim manjši vzpon, tem bolje. To je neizmerne važnosti pri rokadi, glede, čim večje kapacitete pa pri umiku. Proga ne sme biti preblizu meje. Klodič-Hrovat-Kav-čičeva skupna proga odgovarja vsemu temu mnogo bolje kakor pa Musilova. Elektrifikacijo je pri Musilovi progi iz vojaškega stališča izključiti, pri Klodič-Hrovat-Kavčičevi bi se dalo o tem govoriti. Vojaški interes zahteva, da se veže Kočevje z reško progo. Ker temu odgovarja proga Kočevje -Severin -Vrbovško najbolje, je povsem naravno, da se mora tudi proga Crnomelj-Vinica-Severin vezati nanjo, ne pa na Ogulin. Ako se Kočevje ne veže z reško progo, je dotični kraj izgubljen in Ljubljana tudi od juga ogrožena, 1— Prvotna Kavčičeva proga (Cr-nomelj-Vinica-Ogulin) vpošteva le zvezo z Dalmacijo in ignorira KVarner (Reka, Sušak, Bakar itd.), ki je g 1 a v-n o izhodišče za Slovenijo, ker so dalmatinske luke predaleč in pot doli nenaravna. Ignorira nadalje vojaški interes, ki zahteva zvezo Kočevja z reško progo. Prvotna Kavčičeva proga torej ne odgovarja splošnim Interesom Slovenije. Zveza Cmomelj-Vrbovsko sever -Ogulin je res nekoliko slabša kakor prvotna Kavčičeva proga — za Dalmacijo — ali to zaradi velikanske daljave v Dalmacijo ne prihaja v poštev, sicer pa stoji zveza s Kvarnerom v prvi vrsti. Za zvezo na Kvamer je prvotna Kavčičeva trasa slaba. — Klo-dič-Hrovat-Kavčičev projekt ne ignorira kakor Musilov in prvotni Kavčičev projekt enkrat novomeško, drugikrat kočevsko vejo delenjskih žel. Služi istočasno obojim interesom. y primeri z Musilovo je zveza z Dalmacijo po Klodič-Hrovat-Kavčičevi progi mnogo bolja kakor po Musilovi in le malo slabša kakor po prvotni Kavčičevi. Klodič-Hrovat-Kavčičev projekt je glede Kvarnera enakovreden z Musilovim , ^ 'toda ta zadnji je za Dalmacjo slab, prvotni Kavčičev pa za Kvarner. — Klodič-Hrovat-Kavčičeva trasa bode služila v bodonosti tudi zvezi Brežice - Novomesto - Črnomelj, kar je za vojaštvo neprecenjive vrednosti. Musilova proga pa za to sploh ne pride v poštev. — Privlačno območje Klodič-Hrovat-Kavčičevega projekta je malodane trikrat tako veliko kakor ono Musilovega projekta. K Musilovemu projektu pripada le kočevska železnica Grosuplje - Kočevje, — Klodič-Hrovat-Kavčičevemu pa proge: Grosuplje - Novomesto — vsaj do Metlike, Trebnje Št. Janž na Dolenjskem in Novomesto-Toplice; v bodoče še Novomesto - Brežice. — Glede šum je območje Klodič-Hrovat-Kavčičeve proge brez Čabarske doline z Musilovim projektom v razmerju3:2 (upoštevši Ca-barsko dolino 2:3). — Vodne sile je pri skupni progi več kakor ob Musilovi progi. —- Ni res, da bi bila skupna proga dražja kot ostal dve, zato se naj gospod člankar nikar ne razburja. Njegova takozvana Poljanska proga meri 82 km in ima dva mosta, kar pa ne odgovarja resnici. Obe veji, t. j. iz Kočevja ln Črnomlja preko Severina do kjer so po zakonu imenoma navedena prava, je delo jasneje, pri zadrugah pa se je pozabilo povedati pravice ali vsaj to, kakšnih pravic da imajo obrtne zadruge. Zakon zahteva vzdrževanje obrtnih’ zadrug ?n postavlja kot pogoj potrjena pravila. Brez odobrenega pravilnika zadruga ne more obstojati. Pravila morajo obsegati: .1. Ime, namen sedež zadruge. 2. JPravice in dolžnosti članov ier zadružnih pripadnikov. Kot zadružni pripadniki se smatrajo pomočniki in vajenci. 3. Ustroj načelstva in njegov delokrog. 4. Pogoji za veljavnost zadružnega zbora. 5. Postopanje prt volitvaH. 6. Sestava in delokrog zadružnega: načelništva. reške proge merita skupaj 82 km in obe skupaj imata 2 mosta. Ko bi se gospod člankar zavedal, da je glavna stvar pri vsaki progi obratovanje, ker železnica se gradi samo enkrat, obratuje se pa po njej vedno, potem ne bi on prišel na dan s tako plitvimi trditvami, potem tudi ne bi očital 5 km dolgega predora. Predor Lovnik sicer podražuje progo Klodič-Hrovat-Kav-čičevo, toda relativno na km dolžine gradbeni stroški skupnega projekta ne presegajo kilometerskih stroškov Musilove proge, tudi če se ne ozira na to, da teče Musilova proga južno in deloma tudi severno Kulpe v gaološko-sla-bem terenu. Sicer pa je gradba tega predora razmeroma enostavno delo. Trenutni potrošek je pri Klodič-Hrovat-Kavčičevi skupni progi večji, ali zaradi manjšega trenutnega Izdatka izvršiti slabšo ne splošnosti služečo progo, ni y gospodarskem interesu državljanov. V bodočnosti bi se to maščevalo. Za kaj gre torej ?] Za zvezo Slovenije z morjem, to že vrabci čivkajo in zato ni vseeno, kakšna je ta proga in kod gre, kakor se nekam čudno in zelo sumljivo izraža gospod člankar v prilog 25°/oo Musilovi gozdni progi. Zveza Slovenije z morjem se vendar ne gradi zaradi gozdov. In gospod člankar naj si vendar enkrat že zapomni, da ni zveza Slovenije z morjem mogoče samo stvar Belokranjcev, Poljancev in Kočevcev, ampak v prvi vrsti stvar cele Slovenije, oziroma po izjavi g. ing. Šimetova še več — Slavije. Gospod člankar, ki drugim očita lokalne interese, pravi: »Mi »Belokranjci« hočemo zvezo z Ogulinom, tam so sejmi, tam leži naš promet. — Kaj je bolj strogo lokalnega in ozkega značaja kot to? No, resnica je, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Člankar pravi: naš promet in trgovina teži v BosiljevoO?) in Ogulin, deloma tudi v Karlovac. — No, to zopet ni res, pač pa narobe, belokranjski promet teži v Karlovac, deloma pa na Ogulin. Sicer pa, če že hočemo uganjati najhujšo lokalno politiko in se torej ozirati na Ogulin, vidimo, da ima tudi v tem slučaju Klodič-Hrovat-Kavčičeva skupna proga prednost. Iz Vrbovškega je po že obstoječi reški progi treba v Ogulin zelo malo časa. Torej za tisti mali promet z Ogulinom oz. z Liko ni pač nobene razlike. Pač pa mi bo vsakdo pritrdil, da bi v slučaju zveze z Ogulinom šel ves tranzitni promet in to je glavno, po veliko daljši poti preko Vinice In Ogulin a nazaj na Vrbovško, kako pa direktno iz Vinice preko Severina na Vrbovško in od tu na Kvarner — kakor rečeno — glavno izhodišče za Slovenijo. Kakega pomena je to za tranzitni promet si lahko mislimo in to glede na tarife in na čas. Torej ima tudi tukaj besedo vsa Slovenija z ozirom na tranzitni promet, v prvi vrsti pa cela Dolenjska in prava Belokrajina. Iz vsega zgoraj navednega je videti torej jasno izvor, zakaj se je Slovenija izjavila za Klodič-Hrovat-Kavčičevo skupno progo. Medtem ko koristi Musilova gozdna proga samo lokalnim interesom in ravno tako ona na Ogulin, kar gospod člankar nehotč priznava koristi Klodič-Hrovat-Kavčičeva proga celokupni Sloveniji, torej tudi Belokranjcem in Kočevcem. Gospod člankar se naj kar potolaži, ker na podlagi tega lahko vidi, da gospodje odborniki niso bili kratkovidni, ampak nekdo drugi je potemtakem kratkoviden. Pač pa trdim, da so bili gg. odborniki dale-kovidni. Vsakomur je danes znano, da sedanji skupni odbor predstavlja silo, s katero se mora računati, da ima za seboj ogromno večino slov. naroda, vse trgovstvo, železničarje in narodni poslanci v parlamentu so v veliki večini za Klodič-Hrovat-Kavčičevo skupno progo. — Kakšna razlika med prej in sedaj. Kje je tista kratkovidnost, mogoče, ker se je enotno nastopilo? Vsakdo ve, da je ni. Jasno je, da je tisti del skupne proge iz Črnomlja preko Vinice^ na Severin v bistvu izvršeni prvotni Kavčičev načrt, in tudi v resnici najboljši. 7. Pogoji in veljavno sklepanje zadružnega odbora. 8. Delokrog in pravice zaupnikov. 9. Sestava in delovanje strokovnih odsekov. 10. Odmera in plačevanje zadružnih doklad. 11. Dohodki zadruge in določitev članarine. 12. Višina, vpisnina in oprostnina za vajence. 13. Značaj zadružnih 'delegatov in Število istih. 14. Kdo sme imeti in kdaj se vzame pravica imeti vajence. 15. Potrdbno Izkazilo pomožnega delavstva pri nastopu v delo. 16. Pogoji za sklepanje učnih' pogodb. 17. Pogoji za; .veljavnost sklepov za-Sružnega zbora. Z najslabso lokalno politiko se obra* ca člankar proti Klodič-Hrovat-Kavčičevi skupni progi in govori za Musilovo. vemo, kaj je na stvari. Vze*> mimo pa tudi v najboljšem slučaju možnost, da ima člankar čisti namen boriti se za progo na Ogulin in da zato propagira Musilovo progo. Jasno je i po izvajanjih strokovnjakov in po pametnem lastnem prevdarku, da se v slučaju zgraditve Musilove proge pokoplje Klodič-Hrovat-Kavčičevo skupno progo kakor tudi prvotni Kavčičev načrt na Ogulin. Kdo bo verj«l kakor pravi g. ing. Klodič, da bomo Imeli kar tri žel. zveze z reško progo (daljšo preko Karlovca, Musilovo, Klodič-Hrovat-Kavčičevo ali ono na Ogulin)? To je bilo jasno tudi priprostim kmetom od Musilove proge in zato niso glasovali za resolucijo predlagano na zborovanju upravnega sveta dol. železnice, v kateri je bila samo pro forma in na papirju na prvem mestu omenjena proga na Ogulin. — Iz vsega tega vidimo, da člankar in sicer namenoma govori za Musilovo progo, a poleg tega pokopava skupno progo kakor tudi mož- mrr n ost sploh kaitrfiaeeakDU podaljšanja kt Črnomlja preko Vinice. Zato ma odrt* kam Belokranjstvo, na vsak način p« to, da on govori v r*^nu Belokranjcev, ker govori r bistvu za Musilovo progo in s tem pokopava koristi Belokianj* sev 02ir. koristi cele Slovenije. — KaC se tiče Hrvatov mi pa g. člankar tadl ne bo odirekel ljubezni do njih, saj Zdihovo (postajo za Boslljevo ta Pod« kve), Severin, Vrbovško ta Srpsk« Mo* ravice tudi na Hrvaškam. — Da kott-Čam. Skupna proga je res zveza Slo* venije z morjem ta zato In sicer saajuf zato se je Slovenija Izrekla za to pro« go, narodova volja bo pa tudi obvo* ljala. — Iz vsega sledi: V interesu Sto-venije in naše jugoslovanske države ji edino le zgradba Klodič-Hrovat-K&i« čičeve skupne proge. Pravi Belokranjec. fF Jelševa 'drevesa m javni dru* žbi. Jelševa drevesa na travniku v Ko* leziji (Pasjem brodu) se bodo dne 22, maja 1922, to je v pondeljek ob 10, url dopoldne potom javne dražbe odprodala. Prijatelji jelševih drv se vabijo, da se dražbe udeleže. Dnevne vesti. *=-■ Demokratsko nasilje. V spominu je Je s kakimi težavami je prezidal g. Pesek svojo hišo v Wolfovi ulici ter jo preuredil za tiskarno.. Nad leto so mu liberalci zavlačevali dovoljenje. Premazal pa je si-kane in ovire in lani v tem času preselil tiskarno s Starega trga v novourejeno prostore v VVolfovi ulici. »Jugoslavija* je dobila v isti hiši v I. nadstropju 2 sobi za uredništvo. _ Gosp. Ribnikar je takoj zasegel ti sobi in vršili so se prizivi na vse strani, da je uredništvo lahko obdržalo svoje prostore. Tudi »Sl- Narod« in »Jutro« imata uredništvi v bivših stanovanjskih sobah; Narod ima s. Jutro pa 4 sobe, Končno so morali liberalci odnehati in pustiti »Jugoslaviji« njene uredniške prostore. — Zdaj so pa prišli z novim nasiljem. G. Pesek je magistratu brezplačno odstopil pred svojo hišo na Marijinem trgu isti vrt, ki se je odstranil ter napravil lep prostor, ki je vsemu mestu v okras. Na tem prostoru stoji tabla, na katero naleplja upravništvo vsako jutro »Jugoslavijo«, da jo brezplačno bero tisti reveži, ki si je ne morejo kupiti. In to desko hoče mestni stavbni urad klub protestu odstraniti, da bi reveži ne mogli brezplačno čitati »Jugoslavije«. Drugod se nikjer ne more razstaviti »Jugoslavije« občinstvu v brezplačno čitanje. Wolfova ulica je preozka in drugod ni prostora. Tabla z »Jugoslavijo« na Marijinem trgu ni nikomur na potu, ne žali estetskega okusa na potu je le zagrizenim demokratom, zlasti pa menda g. Dolfe Ribnikarju, ki stanuje nasporti črez Ljubljanico ter gleda 8 svojega stanovanja, kako vsak dan na stotine Ljubljančanov brezplačno čita »Jugoslavijo«. Ce ga to tako v oči bode, naj si pa g. Dolfe poišče drugo stanovanje. — Potovanje v Beograd povodom ven-čanja Nj. Veličanstva našega kralja je vezano na posebne legitimacije, katere se bo izdajalo in sicer za osebe, ki stanjujejo v Ljubljani, na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani v predsedstveni pisarni. — Preuranjena vest. Novosadski »Deutsches Volksblatt« je prinesel dne 18. t. m. brzojavno vest, da je grška presto-lonaslednica umrla, vsled česar se poročne slavnosti na našem dvoru odgodijo za najmanj 6 mes-ecev. Vest je bila preuranjena. — Jugoslovani se izseljujejo iz Madžarske. Madžarska vlada je izgnala vse Jugoslovane, ki so optirali za našo državo. Sedaj se je ustnovila v Beogradu posebna komisija, ki bo izgnance naselila v naši državi. — Zakon o orožniatvu in njegovem pokojninskem fondu je ravnokar izšel v lični knjižici, ki velja Din. 4-SO. Naročila sprejema Zvezna knjigarna, Marijin trg v Ljubljani. — Zgodba o dveh oslih. Iz Gor, Radgone je hotel nekdo izvoziti v Avstirijo dva osla, kar pa je c ar jaška oblast zabra-rula, ceš, da izvoz oslov^i,dovoljen. Ljudje sedaj ugibajo, ali so^t/iK v Jugoslaviji tako nenadomestljivi, ali pa jih ima Avstrija ie itak doma preve^. • — Hrvatje v Burgenlandu kandidirajo v dunajski parlament polkovnika Stipe-tiča. —■ Naš obmejni promet na severni meji je sedaj urejen tako, da dobijo prebivalci v 10 kilometerski coni na 6 mesecev veljavne prehodnice, ki morajo biti kolkovane z dvema dinarjema. — Velik sanatorij), za tuberkulozne gradijo v Surdulici v izfo&j Srbiji. Sanatorij bo veljal 80 milijon$5Wfi$inarjev ter bo imel prostora za 500 bOlpffcov. Dosedaj so dograjeni že 4 paviljoni.*' "• — Porotno zasedanje v Novem mestu in Celju se ^meseca junija ne vrsi, ker je premalo slučajev. Par obtožencev iz obeh področij bo sodila ljubljanska porota. .— Pobegla dečka. Iz Varaždina sta izginila gimnazijca Mirko Pongračič in Radej. Ker je Radej Slovenec, se sumi. da se dečka _nahajata_ kje v Sloveniji. Kdor kaj ve, naj sporoči Ivanu Pongračiču v Su-njo ali Varaždin proti odškodnini in nagradi. 18. Sklepanje zadružnega zbora glede humanitarnih in gospodarskih naprav. 19. Oskrba rednega razmerja za vajence in pravica, koliko vajencev sme držati obrtnik brez pomočnikov ter koliko več na vsakega pomočnika. 20. Določila glede preizkušenj vajencev. 21. Razsodišče za poravnavo sporov med zadružnimi člani. 22. Oskrbovanje in uporaba zadružnega premožena. 23. Razsojanje čez redovne kazni in uporaba glob. 24. Določitev kdaj da se vabijo izven zadruge stoječi člani na zadružno zborovanje. 25. Oskrba za uvedbo posredovalnic za delo. i — Državni praznik sv. Cirila in M«» toda. Dne 24. t. m. se praznuje po celi državi god sv. Cirila in Metoda kot dr* žavni praznik. Šole so ta dan pouka proste, vršijo se pa zahvalne maše in nato v Solan primerni nagovori. — Vlom v podlipsko župnišče. Ko J« dne 12. maja g. župnik Franc šmit v Pod-^ lipi delal na vrtu, se je skozi zadnja vratai vtihotapil v župnišče neznan tat in vlomil v župnikovo stanovanje. Vkradel je žup« nikovo denarnico s 400 kronami, dalje 609 kron cerkvene miloščine, 2 vrča mastji vredne 500 kron, s kg mesa, 3 kg šunke* 2 kg slanine, 5 novih moških srajc, ij. žepnih robcev in eno rjuho. Ukradene srajce in žepne rute nosijo monogram F. S. — Nova sekcija Jugoslovanskega novinarskega udruženja se snuje za Bana{ s sedežem v Bečkereku. Dne so. t. m. sd| priredili ondotni novinarji velik bal fla korist novi sekciji. ^Pri tej priliki je iziel poseben humoristični list — Sibirski orjak. V Budimpešti s« tča* že neki Kacaniov iz Sibirije. Mož j« 34 le< star, 2 metra 82 cm visok ter tehta 208 kg. Vsaki dan obeduje po štirikrat ter poviijp 3 do 4 funte mesa, is do 20 jajc ter 3 lw tre mleka. Dobro, da nima lačna Rusija več takih ljudi doma. — Nemško vojaštvo na Ruskem. Po« sledica rusko-nemške pogodbe je tudi da je ruska armada in vojna industrij* skoraj popolnoma pod nemškim vplivom« V Rusiji je sedaj že nad 400 nemških čast* nikov, nad 5000 nemških vojakov in ph tisoč nemških strokovnjakov za izdelovat nje orožja. — Slavnost v Pragi. O priliki 25-leN ne proslave bratske češkoslovaške narodno socijalistične stranke v dneh 2. do 6. jtt« njja t. 1. v Pragi, pohite tudi jugoslovan^ ski narodni socijalisti v Prago, katerih d« legacija bo štela okroglo 30 članov. Vo* leg zastopnikov načelstva NSS iz Ljubija« ne, se udeleže tudi zastopniki Beograd, Zagreba, Siska, Maribora in še nekaterimi večjih organizacij. Jugoslovanski dclegatj.a se odpeljejo v četrtek 1. junija s čehoslo-vaškim brzovlakom. Program velikih slav«« noslnih dni je jako obširen in po doseda« njih priglasih sodeč bo pohitelo o bi^kof štnih praznikih nad stotisoče čeških tcmjr* rišev ^v Prago. Opozarjamo tovariše, ki se hočejo pridružiti jugoslovanski dclegiM ciji, da se priglasijo zadnji dan do 23.'t. In. Y tajništvu NSS. ~ J Ljubljana. — Bitoljska katastrofa. Vsem bo le T živem spominu, koliko gorja je prizad?-* jala našim južnim rojakom eksplozija ▼ Bitolju. Vkljub izdatni podpori, ki jo je naklonila država, grozna beda še ni odpravljena. Dolžnost vseh Jugoslovanov le, po svojih močeh ^ dejansko priskočiti ao«» rojakom na pomoč, kar nam bo tem lažje, ker smo imeli žalostno priliko sami ob« čutiti bedo po potresu razrušenega mesta, Organizacija Jugoslovenskih uacijonali« stov, ki ima s svojim nesebičnim delanj glavni namen lajšati bedo, bo priredila V, četrtek, dne 25. t. m, cvetlični dan v pomoč Bitolju._ Gospodične in gospodje, ki bodo pobirali prispevke se morajo izkazati z legitimacijo, potrjeno od kr. policije in od podpisanega odbora. Cenjeno občinstvo vljudno ^vabimo, <£a dokaže svoje sočutja in resnično bratsko ljubav do svojih bra* tov s čim bogatejšimi prispevki. = t Josipina Vidmarjeva. Nenadoma ie umrla včeraj 20. t. m, na Dunaju gospa Josipina Vidmarjeva, soproga posestnika in trgovca z dežniki in mati g. inženirja dr. Vlad. Vidmarja in prvega slovenskega sokolskega odličnnjaka g. Stane Vidmarja. Blaga pokojnica je bila vseskozi zelo narodna žena in v tem duhu je vzgojila tudi vse svoje sinove. Truplo pokojnice bo« do prepeljali z Dunaja v Ljubljano Pogreb se bo pravočasno naznanil po časopisih. Naj počiva v miru! Ugledni in spoštovani rodbini pa naše globoko sožalje. esn 26. Pravice zadružnega pomožnega osobja. 2/. Kdaj inja zadruga pravico ra-kurza. 28. Uprava zadružnega premoženja. 29. Nadzorovalna in disciplinarna oblast glavarstva. 30. O izločitvi premoženja ln strok iz zadruge. Slučaje od .1 do 25. pravila morajo vsebovati med tem ko ostale zadeve niso obligatne. Zadruge gojijo panoge, kot so to mladeniška cTskrbovalnica, pomočniški zbor, pomočniški preiskuševalni red, mojstrske bolniške blagajne itd. Pano* ge, ki morajo biti vsaka posebej oblastveno odobrena po pravilih, nimajo kot zadruga avtonomnih pravic. To so samo zadružni instituti. — Za slavnostni koncert o priliki kraljeve poroke bo skupna ■vaja za ves mešan zbor v pondeljek 22. t. m. ob pol sedmih zvečer v pevski sobi frančiškansk. samostana. Zadnja izredna seja občinskega 8ve-< M* ljubljanskega se vrii y torek 23. t. m. ob ji. uri dopoldne r mestni posvetovalnici Dnevni red: I. Naznanila predsed* stva. 2. Odobrenje zapisnika zadnje seje. 3- Razprava v smislu § 87 al. 2. občinske* sa reda glede razpusta občinskega sveta, =» Razmere v »Ljublj. proštov, gas. In res. društvu* so postale kakor nam poročajo v zadnjem času skrajno napete in škodljive dosedaj tako discipliniranemu nastopanju omenjenega društva. Pri nedeljskem občnem zboru je društvo izvolilo popolnoma nov odbor, ki v vseh ozirih odgovarja vzvišenemu stremljenju članov. Da ie prišlo do tega prevrata v društvu je bilo vzrok to, da so si nekateri odborovi clam nakazali razne nagrade za njihovo tnali štirimesečno delovanje in sicer kar brez dovoljenja članstva, ki je edino kompetentno za razdeljevanje raznih nagrad. Razven tega se je še nekaj šušljalo o neki umazani manipulaciji povodom zadnjega prijateljskega sestanka gasilcev na Florija-novo nedeljo. Vse te olcolnosti pa še niso podučile prejšnjega odbora, ki nikakor noče izročiti zapisnikov novemu odboru in hoče menda izprazniti blagajne še bolj, kot jih je že (društvena blagajna izkazuje namreč velik deficit). Želeli bi pri tej priliki, da novi g. vladni komisar čimpreje uredi celo zadevo in prime stari odbor pošteno za ušesa, da se vendar enkrat napravi red v tako potrebnem društvu, kot je ravno »Ljublj. proštov, gas. in reš. društvo«. Pri tem pa opozarjamo g. vladnega komisarja še na to: da si namreč pobližje ogleda sposobnost in izvežbanost novega »gasilca«, g. K., ki misli menda, da je on prvi »fajarber« v Ljubljani. Tudi o tem g. K. se šušljajo razne stvari, ki ga nikakor ne usposobljujejo za tako odgovor, mesto. = Pozor! Danes v nedeljo 21. maja v vrtu restavracije Košak Krekov trg, koncert vojnih invalidov iz Čehoslovaške republike iz Prage. Vabi se k obilni udeležbi! = »Bratstvo« priredi v pondeljek, 22. t. m. ob 8. zvečer v salonu restavracije »pri Zlatorogu« intimen častni večer svojemu tamburaškemu zborovodju F. Mikoliču. Člani »Bratstva« so vabljeni, da se večera polnoštevilno udeleže. Predsednik. = »Narcisni dan«. Udruženje koro-Ikih Slovencev in Gosposvetski Zvon priredita na binkoštno nedeljo in pondeljek narcisni dan v prid koroškim beguncem v Jugoslaviji in v propagandne svrhe. Na to se opozarjajo vsa društva in vse občinstvo, da ostaneta binkoštna praznika kakor lani in predlanskim in kakor vs.ako leto v bodoče ohranjena kot cvetlična dneva v goriimenovane dobrodelne propagandne svrhe. = Policijske vesti. Policija ie aretirala Ivana Torkarja iz Zg. Pirnič, katerega ie zasledovalo ljubljansko deželno sodišče zaradi hudodelstva tatvine, izvršene ia leta 1921. Torkar je nameraval odpotovdti v Bosno. — Mestnemu stavbeniku Jaroslavu Brenerju sta bili ukradeni dve konjski uzdi, vredni tisoč kron. Izvoščku Francu Slovša je bila ukradena Konjska ode- i"a vredna 400 kron. — Kancelisra Josipu Lizinu je bilo 18. t. m. ukradeno kolo, vredno 5000 kron. — Kdor izsledi tatu dobi 400 kron nagrade. — Posestniku Ivanu Ferku v Sp. šiški sta bila ukradena dva dežna plašča, vredna 1700 kron. Frančiški Kralj je bil ukraden pled, vreden 1000 kron. — V trafiki Marije Likar na Glincah je dne 18. t. m. razgrajač Ferdinand Štrukelj ubil 80 kron vredno šipo, *skar se bo zagovarjal pre sodiščem. == Poizkušena tatvina. Policija je aretirala Franca Lanija, ki je na glavnem kolodvoru odtrgl zalivko in odprl voz, iz katerega je nameraval krasti seno, katero je bilo pa tako pritrjeno, da je moral svoj namen opustiti. Lanija so izročili sodišču. Maribor. , Koncert narodnega železničarskega glasbenega društva »Drava«. Ponovno opo-aarjamo sl. društva in cenjeno občinstvo, da se vrši prvi letošnji ljudski koncert imenovanega društva nepreklcno dne 1. junija ob 20. uri v Gotzovi dvorani. Nastopijo društven moški in mešan zbor s solisti ter društveni orkester. Iz prijaznosti sodeluje operna pevka gosp. Slava Mezge-ieva. Na sporedu bodo takrat zastopani predvsem štajerski skladatelji. Podrobnejša obvestila slede. Znani »Linhartov dvor« na Tržaški cesti je kupil trgovec in gostilničar g. Ivan Rebec iz Št. Petra na Krasu. Mleka Imamo v Mariboru v Izobilju, ►a kaj ko ga moramo po 10 K plačevati in dobimo najslabše mleko od bližnjih vasic. Najboljše mleko pobira daleč naokrog mlekarna Bernhard in je pošilja vsaki dnn menda v Gradec in na Dunaj. Vsak dan vidimo ,kako vozijo na postajo v avtomobilih vse polno vrčev mleka. C. N. in A. M. Wi!liamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) Zgodba o biserih bi prišla na dan. Ko je tako strmela na ulico, se je zgodilo dvoje. V hiši so zaječala vrata od udarca s kladivom, na cesti pa se je prikazal v dalji avtomobilski izvošček. »Vlomili bodo vrata!« se je zgrozila Klo. »Nič ne de, samo da pride Ellen o pravem času.« Torbico, kjer je imela bisere v tistem rdečem ovoju, je držala v roki. Vzdignila jo je, da bi jo vrgla doli, kakor hitro se pokaže Ellen. Avto je Jel ustavljati — da, baš pred to hišo! To je bila Ellen — ne, moški je stopil na cesto, oziraje se hlastno na vse strani. Kvišku ni pogledal; Klo se je odmeknila, kakor daleč je mogla, ne da bi se odrekla razgledu po ulici. Prišlec je obračal vso pozornost na sivo limuzino, ki je pri-drčala tik za njegovim izvoščkom. Toda veliki avto se je peljal mimo, in njegovi pasažirji (Kloji se je zdelo, da jih mora biti kakih pet) so se živahno razgovarjall med seboj; ozirali se niso, niti se niso zmenili za izvoščka, ko je Obstal. Mož, ki se je pripeljal sam, se je zdel, kakor bi se skrival za svojim avtomobilom, do-čim je plačeval šoferja in z dozdevno skrbjo prešteval drobiž; kakor hitro pa je videl, da se X limuzini ne zme- Prekmurl®. Sv. Jurij p. Rogašovcl. Tu se je ustanovilo društvo Piparski klub, ki si 30 nadelo prelepo nalogo, da spravi na noge komaj ustanovljeno šolsko knjižnico v Svetem Jurju in podpira Jugoslov. Matico ter širi narodno delo ob meji Burgenlanda, kjer je bilo isto stoletja mrtvo. Društvo ima v programu tudi, da začne z igrami, katere so velikega narodnega pomena, posebno ob naši najsevernejši meji. Zanimanje za društvo je zelo veliko in upati je na dobr« uspehe posebno, ker je to društvo kot prvo te vrste v Prekmurju. Ker društvo ve, da znate v ostaii Sloveniji ceniti pomen narodnega dela in šolskih knjižnic ob meji, posebno v Prekmurju, se isto obrača do javnosti, posebno do knjigarn, raznih društev itd., da priskoči društvu na pomoč s kako knjigo ali pa z denarnimi prispevki. To so le male žrtve, posebno še, če pomislimo, koliko mrtvih knjig je, ki ležijo zakopane v prahu po zalogah in omarah brez haska, med tem ko bi tu jako dobro došle in bi se obrestovale stoterb. Treba je le malo dobre volje in več zanimanja za naše Prekmurje, pa gre in nobena žrtev ne bo pretežka. Misliti moramo vedno na mladino, - ki je naš up! Torej na delo! Darove nai se blagovoli poslati na Piparski klub v Sv. Jurju, p. Rogašovci, Prekmurje. Slovenci m Baš sedaj, ko se vračpjo pevci in pevke naše dične Glasbene Matice iz triumfalne pevske turneje po Jugoslaviji, navdušeni in očarani od bratske ljubavi Hrvatov in Srbov, nas poseti elita hrv. akad. miadi.ia s svojim slavnim pevskim zborom »Mladost« iz Zagreba ter priredi v pondeljek, 22. t. m. koncert ob 8. uri zv. v FHiiarmonični dvorani. N;?a narodna dolžnost je, da sprejmemo kar najprisrčnejše braisko pevsko društvo, vračajoč ljubav, kutce ?o b;ii dele:«! r. *i Ma; carji pri naT-a brati► in ?c-strnh ši^cm naše domo/'rie ter poselimo koncert in napolnimo dvorano Filharmonične družbe do zadnjega kotička! Izvajajo prvovrsten in izbran program narodnih in umetnih pesmi, katerega bodo izvajali tudi na svoji turneji po Angleški. Prihod bratskega društva v ponedeljek dopoldne ob 10.41 na južni kolodvor. Občinstvo in akademsko mladino opozarjamo, da naj se v čim večjem številu vdeleže sprejema. Vstopnic je še dovolj na razpolago v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8. I. nadstr. Predprodaja tudi danes od 10. do 12. ure. Sokolstvo. Sokol Koroška Bela — Javornik. Priprave za razvitje prapora se z vsakim dnem izpopolnjujejo. Žletni lepaki so razposlani vsem br. društvom gorenjske sokolske župe. Vabljena pa so tudi ljubljanska društva. Spored prireditve je sledeči: V soboto ob 20. uri je svečana bak-ljada z obhodom skozi Javornik in Koroško Belo, Pevski zbor in godba priredita podokinco kurhici s. Bajželj in br. starosti. V nedeljo 28. je pri jutranjih vla-khi ob 9. uri sprejem gostov na kolodvoru. Ob 11. uri je odhod na slavnostni pro* stor k razvitju in vpisovanju v spominsko knjigo. Ob IS. uri je pričetek javne telovadbe. Nato je ljudska veselica. Pri prireditvah sodelujejo godba kovinarjev, sok. pevski zbor z Jesenic, pevsko društvo »Sava« in pri plesu salonski orkester. Vožnja ji proti izkazilu zletnih izkaznic na progah drž. železnice polovična. Šport m turistka. Službena objava LNP. Prvenstvena tekma Jadran—Svoboda Ljubljana se vrši radi tehničnih ovir mesto na igrišču Špar-ta—Primorje na igrišču Svobode Moste in sicer ob 16.30. Tajnik II. <5IedafSš£e in glasba. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. Nedelja, 21. maja »Marija Stuart«. Gostovanje tragedinje ge. Marije Vere iz Beograda. Izven. Opera: Nedelja, 21. maja »Luiza«. Izven. Ponedeljek, 22. maja zaprto. Torek. 23. maja vojaška predstava »Bajaja«. Izven. Spored koncerta pevskega zbora »Mladosti« iz Zagreba v Ljubljani v pondeljek dne 22. maja v‘ dvorani Filharmoničnega društva. — I. del umetni zbori: I. Manojlo-vič: Prizrene stari. 2. a) Jozefovič: Zdrava Marija: b) Milojevič: Moje Lane. ^3. a) Dev: Kvišku plava: b) Hatze: Večernje Zvono. 4. Bersa: Prvi snijeg (zbor bez ri-ječi uz gusle, harfu i 2 roga). — II. del narodne pesmi: 1. a) Grgoševič: U čas dok se akšam čita. (Bosna); b) Stolzer: Ejde-mo-dimo, idemo. (Medjimurje). 2. a) Kra-šna: Od, dekla, dekla. (Hrv. Zagorje, b) Mokranjac: Mirjamo (Fragment) arange-ment za muški zbor uz orig. uvod od Ca.; c) Konjovič: Pod pendjeri — tenor — (Bosna), a) Canič: Oj jesenske duge noči (Slavonija) (tri varijante); b) Fajgl: Stara ljubezen (Kranjska). 4. Jozefovič: Jadri brode (Istra); b) Dobronič: Jadovanka (Srbija); Bersa: Popunul je tihi vetar (Hrv. Primorje). S. Mokranjac: XI. rukovet (Sr-bija). _ . »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« uprizori dramska sekcija Jugosl. napred. akad. društva »Jadran« v dvorani »Napred. dijaškega doma« (v bivši areni »Narodnega doma«, dohod iz Tomanove ulice) v sredo dne 24. maja ob 20. Vabimo vse prijatelje napredne akad. omladine k obilni udeležbi. Predprodajo vstopnic je prevzela iz prijaznosti ga. Sever (v trafiki, Selen-burgova ulica). Društvene vesti. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 24. maja t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna Waje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12., pritlično, desno. »Jugoslovanski kreditni zavod« za_ trgovino in industrijo je poklonil društvu »Gosposvetski Zvon« 1000 K. Zahvaljujemo imenovani zavod za lepo darilo. Istočasno apeliramo na narodno zavest in domovinsko ljubezen vseh iskrenih in požrtvovalnih rodoljubov: podpirati »Gospo- svetski Zvon« materijelno in idejno, kajti le tako se moremo oddolžiti prevaranim Korošcem. — Gosposvetski Zvon. Društvo sluš. fil. fakultete priredi na uuiverzi v zbornici javno predavanje v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri. Predava gosp. univerz, prof. dr. Z. Hauptman: Priroda in zgodovina v jugoslovanskem razvoju. Vstop prost. Gasilnim društvom! Vsa brat.^ dpo*-štva m prijatelje gasilcev Ce- novno na zlet jugoslovanske g Kamniku. ze, ki se vrši 4. 1922 Kr„,oVo drut Istočasno obhaja tudi domače b štvo 40-letnico svojega obstoja, v n s-nija. po končanem slavju 1 s|. p j Ob tej let v prekrasno Kamniško Bistric priliki bo dana vsem .^letnikom P ^ nost, da si ogledajo lovišče Nj. jjjO lja Aleksandra I. Za zabavo in p vrhIMilllll«» ■■■■■■II »« ——EM Brzojavni naslov: Haesste?wolf, Wien. j H LIJ ALKE IN LASTNA ZASTOPSTVA: GRAZ, PRAGA, BUDAPEST, CHEMMaTL »t d—1<—11—» IM—I ■ Med. univ. Dr. Rudolf Zaletel začel ordinirati v torek dne 23. redno vsaki dan od 9—II ure dopoldne in od 2—4 ure popoldne na Sv. Petra cesti št. 5VII nadstropje desno. Urar I j EL Šteptii j _ LjiiiliiafliUisMtisiU i Velika zaloga w. * ta le optiko, - Puprarila ss o, c izvrtuiejo rtrekiiffla in pud * K Wt- m Cen« nizke. liMiie sredstva zooef slenice ia dri efe ia ..MORANA" kože .in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo ■ ■::0 '' v ‘ ' .t .« $'■ _■«' • • " ' krznarstvo ROT, Ljubljana, Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih cenah — j Sprejema moderniziranje. Parna žaga FRAN RAVNIKAR mestni tesarski mojster e =ag= LJUBLJANA Linhartova ulica štev. 25 kupuje po naivtijih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor r-r— ;■ ... tudi cele gozdne parcele. MORHNA“ temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. o°o Naroča se pri Mar. Škrinjar, Trst, ^ Pri večjih naročilih, popust trgovcem rabat«? Išče se '* ZASTOPNIK za JUGOSLAVIJO. Ponudbe direktno na zgornji naslov. | THHDGO, d. d. • ZAGREB p S Mazuraničev trg 3 9 brzojavi: TRANS3UGO. • 27- 60 Telefon 27-60 • 4» G • PODRUŽNICE: BEOGRAD, Reljina ul. 2. IZPOSTAVE: 9 OSIJEK, Široka ul. 8. % SUBOTICA kod PlukovK I drug ® I SKOPLJE. Dobavlja sij Mso Šalgo, Osijek L, Rorso. najceneje • | \ traverse, železo, žeblje, g tTTT' Naivetji davki. attre platat. Vam nastanejo. aKo na —J .........................efe, zgubit« „a veikrat te ____________________________X IluitroTanlm katalogom tvrdke H. Guttaer (Imetnik Henri Jdalre) v Ljubljani, Mesta! trg 8, Ta Vam zvetuja raanlCno dobre ur«. spe-cijaloe znamke ,.1K0- I* tasta« tvornte« * Svkl. kakor tudi druge dobr« tepne ur«, zapestne ure. svetdn« In stenske uta, veilžlce, prstane, zapestnice, uhane, namizno opodjd. krstna in blm)*ka darila In vso drugo zlatnino ln srabrnlno. pa tudi porubn« predmete, kakor n. pt. Ikarje. noi«. britve, laseetrllne In brivske stroja steklorezca doze za tobak, svaltice In smodke. neligaie ta denatnice kupit* dobro ta ceno pri tvrdki: M. Suttner (imetnik Henri Majrej v Ljubljani žt 8. ODLIKOVANA TVORNICA »MARASKINA I FINIH LIKERA <5. S. MATAVUU KR. DVORSKI UFERftMT ŠIBENIK, DALMACIJA. Brzojavi; DISTELERIJA. (cerade) najboljše kakovosti in v vsaki velikosti razpošilja takoj Poduzeče za tekstilna industriju apno, cement, gips, trstiko, žico, deske in Baasaias ac e aasaacacsga — ves gradbeni materijah : Laneno blago, vreče, motvoz na veliko. Telefon 595. Brzojavi: Makzalgo, Osijek. TmmTTrmfTTTmrTTTnTnfmi V trgovini O. Bernatovič Mestni trg št. 5 se dobe še po jako nizki ceni: moške obleke......... . od Din 160’— naprej moške raglane . , , . , od Din 250'— naprej lo» kipom le! Žice $9 haSslji za električne spoje, cevi in gumijevi frohovi za izoliranje, žice za dinamo, železne žice in cevi (Drahtseile). Najboljše gumijeve cevi za perenospora - brizgalne iz svetske tvornice Felten S Guilleaume, HiBii, Budapest itn. nudi po tovarniških cenah iz svojega bogatega skladišča v ZAGREBU. GLAVNO ZASTOPSTVO: ORBIS d. d., Zagreb, Paromlinska c. 1. Telefon: 10 aN 12- 30. • • Tlgr.: ORSIS, moške hlače damske mantle . . damske kostume , . damske modne obleke damska krila . . . bluze ...... od Din 80 — naprej od Din 150’— naprej od Din 180’— naprej od Din 200 — naprej od Din 60 — naprej od Din 30 — naprej olilrana Dalmatinska Paraa Destilacija v. uma, srar HapdjBM na saim izložbama najadim odlihovanjima. | ~ Spisal sem knjigo, da z njo pokažem milijonom bolnikov edino možno pot k ozdravljenja Ta svet ne stane 'niti vinarja ter ga pošljem vsakomur, ki se čuti bol- ' nega, nerazpoloženega ali obupanega — zastonj. Ta knjiga je produkt SOletnih'študij in 50 letnih izkušanj, ter vsebuje zelo mnogo praktičnih slučajev 'in dovolj dokazov prvih , učenjakov. Kdor se hoče rešiti naj se ravna po mojih načelih, ki so pomagali že tisočim in tisočim, najsi so nastale te bolezni Vsled skrbi, prenapornosti ali lahkomiselnosti in nezmernosti. Vsem tlačenim in dela nezmožnim brez samostojne energije pokažem pravo pot za okrevanje J živčnobolnih, fizično in duševno šibkih, glavobola I in drugih bolečin. — Pišite še danes dopisnico in zahtevajte zastonj, franko mol kažipot. Dopisnico naslovite na: I E. Miram SEM M.. »MMIal! .13. Razpis ponudbenega natečaja« Za linijski urad in za devet uradniških stanovanj nfi-merava mestna občina ljubljanska zgraditi hišo ob artiljerijsld vojašnici na Dunajski cesti. Načrti o tej zgradbi so izpoloŽenl na vpogled v Mestnem stavbenskem uradu med uradnimi uran# od 22. do 27. t. m. Pri tem uradu in v ravnateljski pisarni mestnega doho-darstvenega urada Dunajska cesta štev. 29 je dobiti event nadrobna pojasnila. Ponudbe ie vložiti v zapečatenih ovit* kih do 12. ure opoldne 3. dne junija 1922 p* Ravnateljstvu mestnega dohodarstvenega urada Dunajska C. 29« Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada 18. mala 1922. _______ St©6BBaBt©tB= Rakije svake vrsti — Svetski „Maraschino — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry-Brandy — Cognac !*• Medicina!, prvorazredni produkt — Cognac Dalmatia vieauz, obljubljena marka — Crernes doubles, likeri izvanreene rinoče — Svakovrsni najfiniji likeri — Esencije od punča — Sirupi od voča — Limunade. Cenik na zahteviI •••••• Cenik na zahteviI a za Slovenijo, r. s. zo.lv Ljubljani. en groš — Zadružna centrala za manufakture — en delali l Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki I Skladišče v „KRESIJI“, Lingarjeva ulica 1, prvo nadstropje. Prodajalna na drobno v Stritarjevi ulici štev. 5. Podružnica v SOMBORU (Bačka), Aleksandrova ulica štev. 11. Upoštevajte pri nakupih! ■ a I a I ■ Upoštevajte pri nakupih! 11 ’ ' i .............. ' 1 plavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaja konzorcij dnevnik« »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v 1 Jubilant-