OKTOBER J N 18. poblnk. J p Angeli varuhi 5 T Terezija J s FraniiSek Aela. f ^ Placid ' J Brunon + ® JJ_jeji. ,y. R, v. | N 19 pohink. in £ Lndovik, Bert. T Frančiiek Borg. JJ f Mater. B. Dev. " C Kolumbov dan« {! J Edvard + iijSJCalilt_ " N 20. pobink. 16 P Gal, opat amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI Geslo; NAJSTAREJS* IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI; LIST V ZDRUŽENI« DRŽAVAH AMERIŠKIH, ^T-rTr"^^^"5 ' ' " ———i i m ..............i ■ if 195- CHICAGO, ILL., SREDA, 11. OKTOBRA — WEDNESDAY, OCTOBER 11, 1939__LETNIK (VOL). XLV1H< Sovjeti podpirajo Hitlerjev predlog - Idija zahteva svoje i»i i i. ■ i1 °vietsko vladno glasilo poziva Anglijo in Francijo, naj računate z dovršenim dejstvom in prenehate z vojno. — Vojna proti hitlerizmu, pravi člankar, pomeni po-vratek v srednji vek. — Poljska se ne bo obnovila. Moskva, Rusija. — Sovjet-a Rusija je očitno stopila na £an in pritisnila pečat odo-tttve na Hitlerjev mirovni redlog, izrečen zadnji petek nemškim državnim zbo-V listu Izvestia, ki je gla-sovjetske vlade, je v po-redeliek izšel članek, v kate-se žigosa sklep Anglije in rancije, da se Vodi vojna, j.°*ler ne bo hitlerizem iztreb-en> kot nekaka zločinska ne-in "povratek v srednji Kakor nine opazovalci tov M izrazajo n3e, pomeni ta glas sovje- Hu; bolj opravičilo za zasedbo a Poljske, ki ga je izvršiila ^ SlJa, kakor pa resnični na- ^.en> da bi pregovorili zapad- državi, naj pristanete k mi- ' To se lahko sklepa iz na- ^jega besedila v omenje- jj ^ članku, kjer se povdarja, v Je nagli razpad poljske dr- j Ve dokazal, da ta država ni ^ e'a dovolj žiivljenjske silei, ^ bi bila upravičena do ob- j. Ja> in tako njen konec tu-Ul c" 0(tstranja vzrok za nadalje- nje vojne. "Celo slepec lah-Vidi/' pravi list, "da se J«ka država ne more upo-^ 'ti v svoji prejšnji obliki in lu 8vojem prejšnjem ozemlju, j? veiidar se < d Anglije in Polije še vedno vodi vojna geslom upostavitve Polj- U ^ Prvem bojnem geslu za-v fiih držav, namreč, da ste (jj^0^! v svrho iztrebljenja a erizma, pa pravi člankar, VPRAŠANJE POSREDOVANJA Predsednik nima namena,vmešavati se v spor. Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt sam sicer v tej zadevi ni podal nobene izjave, vendar pa se izražajo neuradna mnenja, da predsednik ne bo podvzel nikakega posredovalnega koraka med evropskimi bojujočimi se državami, vsaj ne takoj. Zadnji teden so namreč naziji izdali v svet neuradne govorice, da bi z odobravanjem vzeli na znanje, ako bo hotel Roosevelt ponovno zastaviti svojo besedo k dosegi miru. Iz državnega de-partmenta pa se nasprotno trdi, da ne bo Amerika ničesar podvzela v tem oziru, dokler ne too dobila kakega uradnega apela. Hitlerjev govor se ne smatra urajdnim, češ da je bil namenjen le nemškemu državnemu zboru. PRESELJEVA NJEJjEMCEV Hitler poklical domov Nemce v baltskih državah. Berlin, Nemčija. — Nekaj podobnega, kakor pred par mesieci v (Italijanskem delu južne Tirolske, od koder so se morali vsi pravi Nemci ali izseliti, ali poitalijaniti, je podvzel Hitler ta teden tudi za Nemce v treh baltskih državah, Litveniji, Latviji in Estonski. Vsi tamkajšnji Nemci, katerih število se računa na okrog 120,C00, so dobili poziv, da se presele v Nemčijo. Z omenjenimi državami se bodo vodila posebna pogajanja glede odškodnine za posestva, ki ga bodo ti izseljenci pustili tamkaj. Ker je ta odredba prišla takoj po kontroli, ki si jo je Rusija pridobila v omenjenih državah, se mora sklepa-* ti, da je Hitler definitivno prepustil to ozemlje pod rusko interesno sfero, kakor je prej južno Tirolsko priznal Italiji. "vodi nazaj v te'mni v^Ji vek, ko so se uničujoče j, s*e vojne vršile z name-in ,! se iztrebijo neverniki drugih religij," ter z ebiti kako idejo ali mnenje Ijj^jem in mečem," na kar nfi|d,aljuje: "Posameznik hiti sP°štuje ali sovraži $jS|.erizem ali pa kateri drugi ža(j6ftl Političnih mnenj. To je ^ti6Va 0^US£1, Toda vojno za MALE DRŽAVE SE RAZOROŽUJEJO Bukarešta, Rumunija,. — Tri jugovzhodne države, namreč Jugoslavija, Rumunija in Ogrska, so se odločile, da bodo poslale del svojega mobiliziranega vojaštva domov. Predlog za ta korak je stavila Jugoslavija. Točasno imate Jugoslavija in Rumunija vsaka okrog pol milijona vojakov pod orožjem, Ogrska pa nad 300,000. v svrho uničenja hitleri pa Pomeni toliko kakor Polypi zločinsko Neumnost v Končno člankar iz-s0 vltU(*i dvom nad tem, ali itlp,adaioči razredi v Angliji ^a res tudi iskreni, ko b^Jo. da vodijo vojno le 1 "Hitlerjevemu duhu," ali se ne skrivajo za ljj ^ besedami kaki drugi ci- ti. vlad Pr. utrditev svetovne e. vPliv bi imele te besede kak iv )6tj "a zapadni državi, sov-niso pričakovali in ljf0 Se lahko smatrajo bolj %anda kakor kaj druge-StaVj] J'e. da je Rusija zala | besedo v prid Hitler-&oto] v. zato, da ga nekoliko ^a v zaradi izgube presti- V Baltiku, Me kjer sovjeti zad 0j- -- sumljivo razširjajo Ho sicer najbolj rav- dni LOUIS ADAMIČ IMEL PREDAVANJE Chicago, 111. — Na zborovanje chicaškega odseka narodne organizacije -judovskega ženstva, ki se je vršilo v ponedeljek popoldne v Medi-nah klubu, je bil povabljen kot predavatelj tudi slovenski pisatelj Louis Adamič. Predmet predavanja1 je bil "Vsi Amerikanci naj se amerikani-zirajo." Dostop k predavanju so imele samo članice omenjene organizacije. o--- DIESOV ODBOR POROČA O VLOMU Washington, D. C — Preiskovalni direktor Diesovega kongresnega odbora, J. B. Matthews, je v nedeljo javil policiji, da je bilo v noči' prej vlomljeno v urad ttjga od^-or". in, da je vlomilec preiskal listine, ki so tam shranjene. Ni se moglo ugotoviti, ali je bilo kaj vzeto. Urad leži v petem nadstropju in je moral biti vlomilec torej precej izurjen, kajti splazil se je v sobo skozi okno. -o- NA FRONTI POSTAJA ŽIVAHNEJŠE „ Pariz, Francija. — Vz gibanja nemškega vojaštva na zapadni fronti se more sklepati, da pripravljajo Nemci bojne operacije v večjem obsegu. Dočim je bila nemška armada doslej po večini le v defenzivi, je pa zadnje tri dni preteklega tedna postala aktivna in je v nedeljo ob Moselle reki vpri-zorila več napadov. Kakor trdi francosko poročilo, so bili ti napadi povsod odbiti. ARMADA SE VEŽBA Z NOVO IZNAJDBO Chicago, 111. — V Grant parku na 12 cesti je artilerija točkah. Državi ste poslali vsa- KRIZEMSVETA — Berlin, Nemčija. — Vsi hišni posestniki v tukajšnjem mestu so dobili v nedeljo povelje, da morajo pohiteti z graditvijo protiaeroplanskih zavetišč, da bodo ta do prihodnje sobote v najboljšem stanju. — London, Anglija.—Redni potniški zračni promet med Londonom in Parizom, ki je bil prekinjen, ko se je pričela vojna, se bo znova uvedel, bržkone še ta teden, vendar pa v omejenem obsegu. — Bayonne, Francija. — Med Francijo in Španijo so se pričeli razgovori za natančno določitev meje na nekaterih NADLEGA ZA ANGLIJO Indijski vod.'telji stavili zahtevo, da prizna Anglija njih ozemlju samoupravo. —Anglija v zagati. London, Anglija. — Iz Indije je ta ponedeljek prišel glas, da bodo tamkajšnji voditelji stavili Angliji odločno zahtevo po dovolitvi samouprave za'tamkajšnje ozemlje in za 300 milijonov ljudi, domačinov, kateri so točasno le angleški kolonisti. Ta vest je za angleško vlado skrajno neprijetna, kajti prišla je ravno v času, ko potrebuje Anglija skupno podporo vseh svojih ozemelj, in očividno so indijski voditelji tudi nalašč izbrali ravno ta kritični čas. Morala pa se bo Anglija jasno izraziti, kaj namerava storiti, kajti to bo glavno vprašanje, s katerim se bo bavil vseindijski kongres, ki se je v ponedeljek sešel k zasedanju. Anglijo spravlja ta položaj tem bolj v zagato, ko vodi v Evropi vojno v imenu obrambe demokracije, dočim se je illinoiške narodne garde za ta torek priredila zanimivo predstavo iz boja proti aeropla-nom Pri (tem se je posluževala tudi nov^ iznajdbe, s pomočjo katere hjhko natančno ugotovi, kako j visoko leti aeroplan, in druge; priprave, ki pove, s kako hitrostjo se 'aeroplan premika. Z novimi protiaero-planskimi topovi se potem dokaj uspeišno lahko vodi boj proti letalom,kajti ti topovi so zmožni streljati do pet milj visoko. račun Nemčije. Dobra ^ t 91 ute£ne prepričati, Ultyj Poprave niso naperjene tU(ii tUJemU- Enako obstoji pa v t m.°žnost, da skuša Rusija nici Prepričati svet, da vodi Anglija nepravično vojno in, da zato ni vredna simpatij. To bi utegnilo opravičiti more-bitno kampanjo proti kakemu angleškemu ozemlju, na pr proti Indiji. FRANCIJA ZAPRLA KOMUNISTIČNE VODITELJE Pariz, Francija. — V Franciji ni uradno več nikakega komunističnega gibanja. Koncem tedna je dala vlada zapreti vse uglednejše voditelje in med njimi tudi komunistične poslance parlamenta. Ker pa so po zakonu poslanci nedotakljivi, se je vlada izognila kršitvi s tem, da je parlament enostavno razpustila. Tako ni na vodilnih mestih nikjer več nobenega komunista, niti v osrednji vladi, niti v lokalnih in mestnih upravah. -o- TIBETANCl IMAJO NOVEGA "PAPEŽA" Lhassa, Tibet. — Tibetanc^ in Mongolci, ki pripadajo verski sekti lamai/ma, so zadnjo nedeljo dobili novega vrhovnega verskega poglavana, i;: sicer v osebi nekega šest let starega dečka. Ta vrh'.vni poglavar, ki nosi naslov "dalai lama," je za nje neka.i podob oega, kakor oapr/ za katoličane. Glavra razlika jc v tem, da se ta "papež" ne voli, marveč ga svečeniki poiščejo med otroci. Pripadniki te vere namreč verujejo, da se prejšnji dalai lama vtelesi v kakem novorojenem otroku, in na svečenikih je nato ležeče, da tega otroka najdejo. Točasno s-o ga našli v neki kitajski vasi. ka svojo delegacijo na lice mesta v to svrho. -o-- NEMČIJA MOBILIZIRA CELO PSE Berlin, Nemčija. — Lastnik' psov inteligentnejših pasem s.i dobili povelje, da morajo svoje živali prijaviti pri armad-nefm poveljstvu. Te pse namreč namerava Nemčija vzeti v vojno službo in jih izučiti za prenaševalce poročil v bojnem ozemlju. -o- ♦ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Mz Jugoslavije Družine vojaških vpoklicancev, ki nimajo sredstev za vzdrževanje, dobe državno podporo; vlada bo plačala tudi rekvirirano živino. — Važni ukrepi za poslušalce radia. — Druge vesti. ,, ' Važni sklepi vlade Beograd, 20. sept. — Pod predsedstvom predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča je bila danes seja ministrskega sveta, ki je trajala od U do 2 po poldne. Po končani vladni seji je časnikarje sprejel minister brez listnice dr. Konstantino-vič ter jim sporočil vse sklepe, ki so bili sprejeti pri seji. Ministrski svet se je na seji pečal z raznimi vprašanji, predvsem gospodarskimi. Tako je v načelu sprejel načrt uredbe o pobijanju draginje ki ga je izdal in predložil minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisav-ljevič. Uredba obsega celo vrsto predmetov, katerih cene bodo kontrolirane Pod to uredbo bodo spadale vse življenjske potrebščine, jedila, pijače, za tem hrana, za živino, obleka, obutev, kurjava, razsvetljava, poljedelsko orodje in doslej upirala na vse kriplje, sredstva za poljedelsko proda bi demokracijo dovolila in- izvodnjo, ' pogonski material, dijskemu ljudstvu. Ako pa se gradben material, stanovanja bo Anglija upirala zahtevam jn lokali ter vseh predmetov,ki Indije, — in položaj dominijo-|so potrebni ter ne predstavljana bo najmanj, kar bo ta zah- j0 razkošja tevala, — potem voditelji groze, da nima pričakovati nika-ke pomoči iz Indije. To pa bi bil za Anglijo udarec, kajti v zadnji vojni je dobila od tam pol milijona vojakov in blaga v vrednosti nad pol miljarde dolarjev. --o- Oglasi v "Am. Slovencu" imajo vedno uspeli! MNENJA DELJENA Oster boj se točasno vodi v federalnem senatu glede vprašanja, ali naj Amerika izvaža orožje bojujočim se državam, ali ne. Na levi na gornji sliki je senator Pittman, ki je vodja skupine, katera zahteva dovolitev izvoza, na desni pa vodja nasprotne skupine, senator Borah. Na predlog finančnega ministra dr. Šuteja je ministrski svet v načelu sklenil, da se cena soli zniža, in sicer cena živinski soli od 1.25 din na 50 par, cena soli za ljudsko prehrano od 2.50 na 1.50 din, morda celo na 1 din. O tem bo prihodnje dni izdana posebna uredba. Efekt tega znižanja bo znašal okoli 160 mi-lij, din v korist konsumentov; v primeru, da se bo cena soli znižala na 1.50 V primeru pa, da se bo cena soli znižala na 1 din, bo pa efekt v korist naroda znašal okoli 200 milij. din. Ministrski svet je nadalje sklenil., dal bodo družine obveznikov, ki so pozvani na vojaške vaje in ki nimajo sredstev za vzdrževanje,dobile potrebno državno podporo. Ministrski svet se je postavil tudi na stališče, da se prav tako vsem poljedelcem, ki bi morali oddati svojo živino na razpolago vojski, vsa ta živina plača. Končno je ministrski svet na predlog notranjega ministra Mihaldžiča sprejel uredbo, s katero bo lahko odstavljal občinske odbore in predsednike občin, odnosno postavljal komisarje za mesta Belgrad, Zagreb in Ljubljano. Za banovino Hrvatsko bo oblast namesto notranjega ministra izvrševal ban banovine Hrvatske. -o- Prepoved javnega radijskega sprejemanja Ljubljana, 21. sept. — Da se na vsak način in brezpogojno zagotovi manifestacija na še popolne nevtralnosti, je bila izdana odredba za radijo poslušalce, po celi državi. Ta ko je policijska uprava v Beo- gradu prepovedala sprejema« nje tujih radijskih vesti v jav-. nih lokalih, na ulicah in trgih ali pri odprtih oknih zasebnih stanovanj. Kakor nam poročajo iz Zagreba, je sedaj slično odredbo za Hrvatsko banovino izdala tudi banska oblast v Zagrebu. Na prostem v javnih lokalih in v zasebnih prostorih z odprtimi okni je prepo« vedano sprejemanje vseh onih tujih radijskih vesti, predavanj in glasbe, s katerimi se vrši propaganda v korist ali škodo te ali one vojujoče se države. -o- Nesrečen padec V ljubljansko bolnico je bil pripeljan Jože Ležak, sin posestnika iz Rodne pri Brezovici. Peljal se je s kolesom in tako nesrečno padel, da se je močno pobil po glavi. Zdravniki so ugotovili, da si je hudo' pretresle možgane. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Klara Baloh, učiteljica. — V Dubra-vi pri Zavrču je umrla Ema Mihelčič, soproga veleposestnika!, vzorna žena in gospodinja. — V Orlici pri Ribnici na' Pohorju je umrla Julija Grogl, rojena Kresnik. -o- Jubilej Dne 2. oktobra se je v Beogradu slavila stoletnica osnovanja prve moške gimnazije v Beogradu. V to gimnazijo je pohajal v svoji' mladosti tud^ pokojni kralj Peter I. -o--i Avto ju je podrl Na kirurški oddelek' ljubljanske bolnice je bila pripeljana 51 letna Ivana Ušenični-kova in 33 letni laborant Filip Ranzinger iz Medvod. V oba se je bil zaletel neki avtomobi-list in jima prizadejal občutne poškodbe. -o-- Zločin Čevljar Krunislav Zekovič iz Aleksinca je ubil svojo ženo in jo nato vrgel v reko Moravi-co. Ko so potegnili truplo iz reke in spoznali v njem pone-srečenko, je začel tarnati in jokati, toda kljub temu so ga orožniki prijeli in dognali, da je sam ubil svojo ženo in jo vrgel v reko. Prišel je domov pijan in ker ga je žena kregala, sta se udarila. Žena je pobegnila, on za njo, jo dohitel in ubil. Nesreča Tam pri Velikih Laščah so prekladali hlode, pa je pri tem zadela nesreča Toneta Modica, sina delavke iz Pre-lesja pri Velikih Laščah. Težak hlod ga je močno pritisnil in so ga morali oddati v bolnico. -o- Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. ^ Sreda, 11. oktobra 1939 ■to..* AMERIKAN5KI SLOVENEC Nesreča rojakinje Cleveland, 0. — Mnogi® poznana rojakinje Mrs. Mati* da Miklus, ki je že meseca aprila nesrečno padla, in Pr! tem zlomila nogo, je že prec®J okrevala, toda zadela jo Je nova nesreča. Ko je šla te dn1 v klet, ji je na stopnicah spodrsnilo da je padla in si Pr tem zlomila roko, odpeljali so jo v mestno bolnišnico. vzdržali sunke nemških sil na frontah prvo leto, potem se bo šele polagoma začel oprijemati Nemcev, ki danes še slepo slede svojemu diktatorju, obup. Treba je časa, da bodo Nemci sami sprevideli, da je njihov boj in položaj brez upa zmage. Potem se bo še le začelo rušiti. In takrat bo padla tudi Hitlerjeva glava. Dogodki Iaifl Starend j/m MU Amerikanski Slovenec ftvi m najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in Amerioa, Ustanovljen leta 1891, EltaK?8l?e1 i?1, J.__Published by: Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- 1 * .Jeljkov in dnevov po praznikih. Issued daily, except Sunday, Mon- , day and the day after holiday«. Izdaja in tisba: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST-PUBLISHING GO. Nasflov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naroininai Subscription: Za celo leto ....««„...._____________________$5.00 For one year----------------------------$5.00 Za pol Ha__________________2.50 For half a year ----------------------2.50 Za četrt leta _______________________________ 1.50 For three months -------.------------ 1-50 Za Chicago. Kanado in Ev*opo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto__________________$6.00 For one year------------------?6.00 Za pbl leta________3.00 For half a year--------3.00 Za četrt leta _________________1?75 For three months------------1.75 JPosanrt^tia številka....................- 3c Single copy ------------------------------------ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ _ Radio koncert Chicago, 111. — V nedeljo ^ 22. oktobra bo v Pilsen Sokol Hall na 1814 S. Ashland Ave. velik koncert s plesom, kate- J< rega prireja Mr. Marchan za šesto obletnico "Prve jugoslovanske radio ure." Mr. Marchan je agilen Jugoslovan, ki ^ se pred šestimi leti ni ustrašil v truda ter je začel s tedenskimi s radio programi in uspel. Nje- j gova Jugoslovanska radio ura r se je silno priljubila, rojakom r in hi jo zelo pogrešali, če bi 1, je naenkrat zmanjkalo. — Za h omenjeni koncert pričakuje s Mr. Marchan velike udeležbe, s Začetek je ob 3 uri popoldne, i Vstopnina 35c. z — j Tragedija slovenske družine J Cleveland, O. — Pretekli te- I den v torek so našli na njih i domu na E. 160th St. mrtva t Antona Kolenca, starega 50 1 let in njegovo 9 letno hčerko j Rose Marie. Nesrečo je po- 1 vzročil' plin, ki je prihajal od i I peči, ki ni imela odvodne cevi. ' I Zapušča soprogo, štiri sinove i in eno hčer ter več sorodni- j kov. Doma je bil iz Mirne na i Dolenjskem, kjer zapušča' več : sorodnikov. Iz domovine 1 Barberton, O. — Iz stare - domovine, kjer je bila na i obisku, se je te dni vrnila Mrs. i Jennie Ožbolt. ) — Poroka Mrs. Mary Oblak sporoča - iz Ely, Minnesota, da se je 23. septembra poročila njena hčer - Miss Mary Oblak z Mr. Frank - Mantz, ki je Slovenec. — Bilo 1 srečno! ^ ljubezni do svojega bližnjega, i Jasno nebo pa je zrlo na te 2 prošnje in na molitve človeških B duš. V odprtem božjem hramu '! je kraljevala radost, saj je to 1 zahtevala nedelja, katero smo romarji povzdignili v veličastni " praznik. Tudi narava sama je pripomogla k temu veličastvu, a pred vsem lepo vreme, a izvan-e redno lepi hrasti za jesenski čas " so se videli v ozadju lurške vo-* tline kakor mogočni slikani za-0 stori v božjem hramu za veli-n kim oltarjem. '' Beseda božja se je razlegala ;t po Lemontskem hribu, ljudstvo jo je verno poslušalo in še z več-a jo gorečnostjo molilo, saj to d ljudstvo se zaveda, da visi nad ->• svetom brezverna oblast, ki žu-ga kot strupeni plini, uničiti r~ kar je božjega. Onečaščujejo se ir in zapirajo že cerkve, v katere 50 je tako rado hodilo ljudstvo k raznim pobožnostim. Kam bo šlo ali hodi sedaj to ljudstvo? Starejši rod toči solze za lepši-mi časi in med štirimi stenami v skuša spolnovati nauke mlajših m let, med tem ko bo mlajši rod hitro pozabil Boga in cerkev in si bo iskal veselja in vrednosti il do življenja v manjvrednih okolji nostih. — Pri takih mislih sft Vesti iz Argentine Buenos Aires, Argentina-V nedeljo 10. septembra je M v cerkvi na Avellandi z°Pe ^ sprejet v katoliško cerkev rojak Jožef Emešič, iz Sv. LXATUHE SYNDICATE. Inc.! Kralj Phorus je zopet in zopet prosil M«nofro, naj vendar pristane na to, da pusti Tarzana in njegove prijateljt prosto oditi. "Poslušaj me draga", je začel sladko prigovarjati. "Nič, poslušaj", je odvrnila Menofra; "ti ničvredne ž, morilec! Samo naj jaz položim svoje roke na te, boš že videl." "Toda, tnoja najslajša Menofrica mala, poslušaj, .da ti razložim." "Ne kliči me 'najslajša'!" se zopet ujezi Menofra. "Pojdite in vrzite jih veni'' "Ne," kriči Phorus; ''stojte zunaj! Jaz sem kralj in to je moje povelje.'' "Jaz sem kraljica," vpije Meiiofra; "pojdite mi notri in rešite kralja." i "Toda jaz ne maram biti rešen!" odločno odvrne kralj od znotraj, kajti bal se je maščevanja Menofre, katero je menil, da jo je z mečem ubil. Da se stvar razčisti, svetuje poveljnik straže, da se pokliče prvega ministra Kandosa, o katerem je- veljalo, da jo bil moder v svoji zvijačnosti, Ni preteklo dolgo in ie je bil prvi minister Kandos pri vratih. Po kratkem zaupnem pogovoru s kraljico Menofro, je stopil k vratom in nagovoril Tarzana: "Vse je vrejeno. Ti in tvoji prijatelji bote prosti ob svitu. Lahko gre kralj ■/. vami do meje, kot poroštvo varnosti," Nato je pokimaj Jcrajjici, __________^______. ________ ' V Zadnji petek je nemški diktator Adolf Hitler objavil v, pred nemškim parlamentom svoje pogoje za mir. Metoda, s Id se jo Hitler poslužuje v takih slučajih je ta, da eno- b. stavno pripravi potom svojih nazijskih svetovalcev svoj govor, istega pred svojim nazijskim parlamentom, v ka- ° tereni ne sedijo resnično pravi zastopniki nemškega naro- c da, marveč le tisti, ki trobijo v Hitlerjev rog. Pred tem z v nazijskem duhu traniranem parlamentom prebere mo- 0 gočno z vsemi grozečimi gestami Hitler svoj govor. Nazij- b ski parlament, ki ne predstavlja in tudi ne sme predstav- ti ljati nič drugega, kakor le Hitlerjevo mnenje, kajpada ® vsak njegov govor z velikim hruščem sprejme in odobri. v Nihče ni vprašan, če se strinja s Hitlerjevim programom s ali ne. Kdor bi izrazil kake ugovore, bi bil najbrže že v drugi dan za glavo krajši, ker Hitler se pač razume na 1< čistko, kakor Stalin v Moskvi. Na tak način je objavil t svetu Hitler tudi zadnji petek svoj govor in ponudil An- ^ gliji in Franciji mirovne pogoje. Stvar je že tragična v ^ tem, kakor Hitler nastopa, ki jasno kaže, da je vse odvisno g od njega samega, ne pa od kakih ljudskih zastopnikov. r Dalje je pa Hitler tudi znan kot človek, ki danes nekaj iz- r javi, jutri to pozabi in ravna ravno nasprotno, kar podpi- « še in kar obljubi. Kaj in koliko mu naj svet še zaupa? ^ Svet vendar še ni pozabil, kaj je obljubil, ko je zasedel ^ Nemško Avstrijo, svet še ni pozabil, kaj je obljubil, ko je • dobil po monakovskem sestanku Sudete, kaj je obljubil, ko j je zasedel Češko. V vsakem slučaju je na dano besedo in } obljubo pozabil in napadal in razkosaval naprej slovanske i države, kakor volk, ki je zadovoljen le toliko časa, dokler 1 je sit. Kaj mu naj svet še zaupa? Kdor je Hitlerja opazoval zadnje tri leta, ta ne more , imeti posebnega spoštovanja do njega. S svojim ravna- ] njem, ki bi bilo nevredno in nečastno še za zadnjega krav- š jega mešetarja, je zgubil posebno še kot državnik in vodi- J telj naroda vsak rešpekt. Radi tega svet tudi več ne jem- J lje njegovih izjav resno in stvarno. Trenotni položaj je torej silno kritičen za vso Evropo in ves svet, osobito pa za vse demokratične države v svetu, kolikor jih je še. Ni dvoma, da bi Anglija in Francija rade sprejele količkaj ugodne mirovne pogoje. Ampak od koga jih naj sprejmejo? Od Hitlerja? Ta jih bo jutri zopet prevaral, zopet bo prelomil kar bo obljubil danes? Kaj koristi sklepati mir z njim? Nič drugega kakor to, da bi si zavezniki z popuščanjem napram Hitlerju skopali prav gotov grob. Ce Evropa danes sklene mir z verolomnim Hitlerjem pomeni to le, da si bo Evropa zredila na lastnih prsih še večjega in še bolj nevarnega gada, kakor si ga je redila doslej, da je tolerirala Hiterja kakor ga je. Kaj pa preostaja Evropi potem? To je seveda težavno vprašanje. Dejstvo je, da s Hitlerjem ni moč več ba-rantati. Proti njemu je na mestu samo boj. Onemogočiti ga je treba. Vreči ga je treba z oblasti, njega in njegovo blazno nazijsko ideologijo, ki vodi nemški narod v nevarnost in siguren propad. Tu pa more govoriti samo sila in sila. Zato v Londonu in Parizu pripravljajo dolgotrajno kampanjo proti Nemčiji. Ta borba zna trajati leta in leta. Nemčija je pač zemljepisno tako situirana, da ji je težko takoj priti do živega. Njena obrambna linija ob Keni bo zahtevala ogromnih žrtev, predno bodo imeli zavezniki kaj bolj vidnih uspehov. Angleži in Francozi se zdi, da to razumejo, zato tudi nič preveč ne hite z napadanjem na nemško linijo ob Reni^ Zdi se, da Anglija iz-popolnuje počasi blokado okrog Nemčije, ki se bo izkazala za uspešno še le v doglednem času, ne pa takoj. Posledice blokade bo Nemčija začela čutiti resneje šele enkrat v prihodnjem letu. Letos je Nemčija nagrabila ogromne množine materiala v Češki in na Poljskem. Ogromne množine surovin, žita in drugega. Toda v drugem položaju se bo znašla n, pr. prihodnjo spomlad, ko bo treba saditi, sejati in proizvajati več in več za doma in za fronto. Blokada bo pa večino tesnejša. Takrat bodo še le začeli Nemci ču-' jtit* prve posledice bokade. Potem, če bodo zavezniki TARZAN IN SLONOVI LJUDJE . (81) lii • \ i Iff > o ; ; p V j : t * Si i B * * i i * % t ! ills |Sh H t* I I! j ! ffl NAŠA NAROČNICA IZ PUEBLE Pueblo, Colo. Prosim za nekoliko prostora v cenjenem listu, da ta moj 1 dopis zagleda beli dan. — Hvala Bogu, da imamo še Mrs. Meglen med nami, da poroča novice, kar se jih zgodi tukaj med nami v Puebli, 'da bralci Amerikanskega Slovenca, vedo, da še živimo. List Amer. Slovenec, dragi naročniki, je kakor lepa dišeča vrtnica, ki, ce ji ne prilivate, bo usahnila in se posušila. Tako cenjeni naročniki, treba da dopisniki in poročevalci prilivajo list z važnimi novicami iz naselbin. S tem pomagate listu, da se bo še bolj razširil med nami. Z zanimanjem berem lepe opise obiskovalk stare domovine. Vse so prav zanimivo opisovale, toda v vseh dopisih zaman iščem, da bi katera omenila Dobrepolje, o kateri bi tudi rada nekaj slišala, kajti je moja rojstna vas in je nisem videla že štirideset let. Morda da so v tem času ceste vse drugod speljali in tako niste imele priliko Dobregapolja Videti. Toda, povem vam, da ko pojdem jaz v domovino, bom samo od Dobrepolja pisala in od 'paucarije.' — Ko si Mrs. Blai, pisala, kako te je prašiček motil med sv. mašo, si me spomnila kako smo pri nas vsaki večer molili rožnive-nec. Brat je molil naprej in je enkrat med češčenomarijo zinil: "Glih zdaj se Stržanov stric peljejo." Stržanov stric je bil namreč naš sosed in se je vsaki teden peljal v Ljubljano k sestri, nas otrok pa seveda pri tem ni nikdar pozabil in smo ga vselej težko pričakovali, ker nam je pripeljal sladkorčkov ali pa kaj dateljev. Tako je bilo tisti večer z našo molitvijo, prav kot s tvojo mašo, Mrs. Blai. Le še kaj napiši, saj radi beremo. In v Lemont nas vabiš, na medeni piknik. Ko bi ne bilo tako daleč bi jaz gotovo prišla saj med silno rada ližem -ir medene potice tudi rada jem Vsako zimo pa tudi kupim medu po dva galona, da ga rabi mo za zdravila in za potice ■ pa moram pripoznati, da j< ' tudi tukaj sladek. Blizu men< i namreč živi mož, ki se peča s i čebelorejo. Sedaj pa še par besed zi ( Mr. Straha iz Eveletha, Minne sote. Veš, Mr. Strah, jaz bi t 1 kar naravnost povedala ime 5 pa naj te le še malo "firbec' krtači, vsaj tako dolgo,da bo - uganil iz katere hiše sem ušla . Moja rojstna hišica je pogore : la. Leta 1902 je bila št. 4. Ta NOVI PREDPISI PRI POŠI- « LJANJU DENARJA V JUGOSLAVIJO Po novih predpisih Ministrstva financ Kraljevine Jugoslavije, od 23. junija t. 1., No. 37840, zabranjen je vsak unof v Jugoslavijo efektivnih dinar- ™ skinovčanic v denarnih pismih. Ustanovljeno je, da naši izse- 22 ljenci pošiljajo svojim rodbinam H; v Jugoslaviji v denarnih pismih ve efektivne dinarje. To menda iz- re vira iz tega ker jim je še nepo- šei znana gornja prepoved. va Poštni uradi v Jugoslaviji ta- ch ke denarne pošiljatve v pismih se lz inostranstva zadrže in jih tri pošljejo Narodni banki, kjer se, ra po naredbi ministrstva financ gc od 10. marca t. 1. 7492/VIII se stavljajo na blokirani račun na in ime pošiljavca. .'e Iz pisarne 01 Generalnega konzulata Kra- M • ljevine Jugoslavije v New z York-u. V --o- IZ MEDENEGA LEMONT-SKEGA PIKNIKA di Chicago, 111. (j Ko je predzadnjo nedeljo pr- ^ va slabotna jutranja zarja po- j€ rdečila nebo nad chicaškim me- jj stom, sem jo že opazovala v tež- v; [ kem pričakovanju, kakšno vre-, p me se nam obeta. Mesto Chrca-12 . go je počivalo še v globokem jr . spanju, ko sem zgodnje jutro ^ ; opazovala ih premišljevala, ka- j t ko se bodo naši chicaški romar- S( , ji odločili: pojdejo ali ne pojde-; jo v Lemant. Sleherni mi je bil L namreč prejšni dan povedal, da Se bode premrzlo ali deževno, (j ! da ne bo šel. V tem slučaju bi 0 morala torej že v zgodnji uri j preklicati naročilo avtobusa. Ko pa se je začelo solnce dvigati izza chicaških hiš, dobila sem zaupanje v njega, in sem sama se- i be potolažila: o, saj bo. s In res, takoj ob 9. uri so za- I čeli prihajati naši pridni Chica- I žani in mi v naglici napolnili s ° bus do zadnjega kotička. V ve- : selem razpoloženju smo "odraj- j žali" k Mariji Pomagaj v Le-a mont in ko smo tam dospeli, je imelo solnce že dosti moči da je ( r nas ogrevalo. Bilo je modro, • e ostro, jasno jutro in zdelo se mi ^ u je kot da si veter in solnce ,klu- t u bujeta. Ko smo se na Lemont- ^ skem hribu pomikali proti Lur- ^ ; ški groti, kakor hitro je nam j g nasproti zavel ostri veter, že je } nas hitelo solnce ogrevati, men- , t_ da želeče nas ohraniti pri dobri j j. volji. — LaSalleski romarji so , »i nas prehiteli, bilo jih je že tam j r_ lepo število, tako tudi od drugod, j n. pr. znanci iz Jolieta, iz West 2 Allisa, Kenoshe, Milwaukee, rj Waukegana, našega sosednega 0j Berwyna, Cicero in morda še od in kje drugod, pa da mi ni znano, -jj Sv. mašo na hribu so darovali l0 č. pater Ciril, rojeni v Sheboy-jz ganu, pridigovali pa so č. pater e> Aleksander. V lepih besedah so ki pov^arjali potrebo, zlasti v da-0_ našnjih časih, skupnosti, vza-e_ jemnosti, prave krščanske lju-ie bežni med posamezniki, med na-v rodi; kakor se pridna čebela v njenem samonekaj tedenskem a, življenju trudi od jutra do mra-0- ka, vse za svoj rod in svojo kra-0- ljico, tako naj. bi se človek učil od nje da bi živel v nesebični Stran 3 &eda, 11. oktobra 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC NE BO TI V ŠKODO - CE ZVES! Gilpin, gave a large bottle of Colgate's "Vision of Flowers" Toilet Water and many others, especially local mer chants, will donate various articles within the next week We ask all WSA members and friends to please make note and remember the folks in the future who helped us on this Turkey Party. OKTOBERSKA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA" DENVER ACTIVITY CLUB Pinochle In Full Swing The pinochle branch of the Club started a tournament which is to last for ten weeks. A larger tournament is expected to be in operation at the beginning of the year. * The present league is composed of eight mejn divided into four teams. The teams have adopted the names of the four WSA units in Denver, as folows: St. Martins will play under the colors of St. Martins lodge with Anthony Jersin and George Mirosla-vicli; Queen of Holy Rosary lodge team is Anthony Lunka and John Trontel; Trail Blazers lodge is Matt Grum and John Peketz; United Comrades in Joseph Shaball and Joseph Snyder. The first series of games was played at the home of Mr. and Mrs. Matt Grum. The next series will be played at the home of Mr. and Mrs. Trontel. All WSA members in Denver and vicinity are urged to attend the next meeting of the Activity Club on Wednesday, October 18, at the Slovenian Hall. Would you like to see and be interested in some activity of your choosing? Hereafter the Glee Club will rehearse e.very Thursday evening at 8 p. m. sharp at thč home of the director, Ferdinand Cain, 4747 Sherman. Experienced singers and beginners alike are welcome. Call Main 3023 for information. UNITED COMRADES JUVENILE BRANCH NO. 1 Denver, Colo. No reports are available as yet on the special membership drive and contest to be held during the remaining months of the Victory Campaign. We trust that the members of your branch are taking steps to make this contest a success. It will be necessary for the Committee appointed and the Branch officers and the Supervisors to work hand in hand on this idea. All these conerned as well as all the members must keep in constant touch with the supervisors who will be willing and very ■glad to help you. Commissions, prizes and the credits for juvenile delegate will be yours for every new member we get through your efforts. Work hard! Your meetings are held every fourth Sunday in the afternon. The next meeting will be on Sunday, October 22. At this meeting, and every meeting in the future, a "question-answer game" and spelling bee, as well as other such interesting and educational games, will be held in addition t< whatever else may'lie ail the program Prizes will be given. "Z.S..Z. nudi zavarovalnino za celo vašo družino 1" Oglas; v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspehi DENARNE POŠILJATVE Denar v Jugoslavijo je mogoče poslati. Le radi vladne odredbe proti uvažanju dinarjev v državo, je to dvignilo valutni kurz dinarju. Začasno, dokler se to zadevo kako drugače ne preuredi, je mogoče poslati denar v Jugoslavijo po sledeči ceni: JUGOSLOVANSKI DINARJI Za $ 2.75 ................ 100 Din Za $ S.25 ................ 200 Din Za $ 7.75 ................ 300 Din Za $10.25 ......;......... 400 Din ' ' Jia $12.75 ................ 500 Din Za $24.50 .....U....1000 Din Za $48.00 ................2000 Din V ITALIJO: Za $ 6.30 ...;........ Lir 100 $ 12.00 ............ Lir 200 $ 29.00 ............ Lis 500 $ 57.00 ............ Lir 1000 $112.50 ........... Lir 2000 $167.00 ............ Lir 3000 Vse poliljatve naslovit« na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road. CHICAGO. ILL. THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION THE BEST HOME SAFEGUARD Help The Organization That Helps You. It is your loyal duty to take an active part in all affairs of YOUR Association. Read below how you may help yourself, your lodge and the Association. Victory Campaign Ending on December 31,1939. t ^ j FREE MEDICAL EXAMINATION Medical examination fees for adult applicants will be paid by the Supreme Office. No medical examinations are required for juvenile applicants, excepting in the State of Ohio which will be paid by the Supreme Office. COMMISSIONS 50c commission will be given for each juvenile applicant, accepted, providing such applicant pays at least three monthly assessments. New juvenile members will not be required to pay the first month's assessment, but a few month's dues should be collected^ For new adult applicants accepted, and providing they pay at least three monthly assessments, the following amounts will be paid: $1.00 for every new member insured for $ 250.00 $2.00 for every new member insured for $ 500.00 $3.00 for every new member insured for $1000.00 $4.00 for every new member insured for $1500.00 $5.00 for every new member insured for $2000.00 SPECIAL PRIZES The lodges of the Association are evenly divided into three separate groups. Each group will participate in the following prizes in accordance with the terms stated herein. One (1) credit will be given for every new adult applicant accepted, providing they pay at least three monthly assessments. One-half O/2) credit will be given for every new juvenile applicant accepted, providing they pay at least three monthly assessments. Twenty-five (25) extra credits will be given to any person who organizes a new lodge. Such credits may be given to any lodge by the recipient of the same. FIRST PRIZE of $150.00 to the group that secures the most credits, providing a quota of 250 credits is obtained. SECOND PRIZE of $125.00 to the group that secures the second most credits, providing a quota of 200 credits is obtained. THIRD PRIZE of $100.00 to the group that secures the third most credits, providing a quota of 150 credits is obtained. The Division Manager will divide the prize money, won by his group, among his lodges in proportion to the credits they obtain. A lodge must obtain at least 10 credits before it is eligible to share in the division of any prize. A Grand Prize of a GOLDEN GAVEL will be presented to the lodge that secures the most credits in the Victory Campaign, and the "Championship Trophy", properly engraved, will pass into its temporary possesion. Said trophy becomes permanent property fo lodge winning three consecutive membership campaigns. A beautiful WRIST WATCH shall be given to any person who organizes a new juvenile branch of not less than 15 juveniles, providing such person sees that said branch is fully active and properly supervised with at least 15 members on the rolls for the period of one year. ADDITIONAL CREDITS According to the rules in the Special Contest to select juvenile delegates, credits will be allowed for all new members secured in this Victory Campaign as soon as applicant completes one year of membership. These credits may be secured by the juveniles themselves, or by adults who may transfer credits to some worthy juvenile. Naznanilo in zahvala Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prežalostno vest, da je po 10 dnevni bolezni, previden s sv. zakramenti, dne 9. septembra 1939 mirno v Gospodu zaspal naš drugi in nad vse ljubljeni soprog, oče in sin, Joseph Frank Yurglich Pokojni je bil rojen 18. avgusta 1903, v Leadville, Colo., in js 1 bil star ob njegovi smrti 36 let in 22 dni. Njegov pogreb se je vršil iz hiše žalosti dne 13. septembra v I slovensko župno cerkev Marije Pomagaj, kjer se je vršila sv. ma- 13 ša zkdušnica, katero je daroval naš častiti župnik, Rev. Anthony I Roitz, ki se mu prav lepo zahvalimo. Ob tej priliki se najlepše zahvalimo sorodnikom, prijateljem 1 in znancem iz sosednjih naselbin za lepe vence in za sv. maše, ki I so jih darovali za pokojnega, kakor iz Canon City, Salida, Lead- I, ville in Walscnburg, Colo. Nadalje se zahvalimo sorodnikom, prijateljem in znancem iz 1 Pueblo, Colo., ki ste darovali krasne vence, in pa tudi darov.tl- J *cem sv. maš. Ne bomo imenovali vsakega posebej, ker vas j" 1 preveč in se tudi bojimo, da bi katerega ime ne izpustili. Bog naj I vam poplača, kar ste storili za pokojnega in za nas v tej žalostni { uri. Prisrčna hvala klubu Slovenec za tepo petje v cerkvi in na j pokopališču, hvala lepa tudi društvom, h katerim je on spadal, za | krasne vence in nosilcem krste in vcncev, ki so bili od dveh dru- j štev, Zapadne Zvezde, ZSZ. št. 16, in od dr. Pomoč. Končna hvala vsem, ki ste prišli pokojnega kropit in na pogreb in tudi vsem, ki so hodili 8 dni molit rožni venec za pokojnim v kapelico na Bessemerju. Žalujoči ostali: MRS. ANGELA YURGLICH, soproga; JENNIE in MARY, hčere; MRS. FRANCES YURGLICH, mati; RUDOLPH, brat, in JOE VERBICH, očem; MR. in MRS. ANGELA SKERJAN EC, teta; MR. in MRS. JOHN KRISTON, MR. in MRS- JOHN ŽELEZNIKAR, MR. in MRS. ANTON GABER, MR. in MRS. JOHN, LOUIS in MARTIN KENICK in MR. JOHN MIŠMASH. 1: T - 7 lt\ v ; Tako nam srce govori da zqpet ] < ' vid'mo v raju se nad zvezdami. ..... " , , znal si je pomagati Neki zbiralec avtogramov (lastnoročnih podpisov odličnih osebnosti), ki je bil dober prijatelj ravnatelja petrograjske 0-pere, je imel samo eno željo: dobiti podpis Petra Cajkovske-ga, ki je njegovi zbirki še manjkal. Cajkovsky pa za , take reči ni imel razumevanja. Nekega dne pa je ravnatelj opere dejal, da bo dobil zaželjeno. Naslednji dan je bilo v časopisu naznanilo: "Evgen Onjegin", glasba od Rimskij-Korzakova. Samo par ur je preteklo po izidu časopisa, in že je dobil ravnatelj opere od Čajkovskega divje pismo, v katerem ga vprašuje, če ne ve, da je on (Cajkovsky) skomponiral "Evgena Onjegina". Pismo je bilo seveda lastnoročno podpisano in tako je dobil omenjeni zbiralec avtogram Čajkovskega. Fueblo, Colo., 4. oktobra 1939. , ---------------- ------- < i Zapadna i I Slovanska ^jp ^ Veza j DENVER, COLORADO | Naslov in imenik glavnih uradnikov ! 1 1 UPRAVNI ODBOR: ; I ^edsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. ; 1 f°dpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Wil- ] ! , tarns St., Denver, Colo. 1 f; Podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. ! ^ajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. ^Jagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. I "fhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: I I^dscdnik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. I nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: ^cdsednik: Frank Glach, 1096 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 1 1 Porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. * Porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. Porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. 5- Porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. URADNO GLASILO: I "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L I Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavna tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-?nie za sprejem v odrasli c-ddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi b°'niške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika, ! . 2. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-' narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. i Mor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-| stva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede !>stanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila [ ln Potrebne listine. ! SLOVENCT pristopaTTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO 1 g dopisi lokalnih j J društev < ___J« 1 ^"""^muMuiiiuDuiminiifMiirwiiiinMiuifliiHt^ j društva svoboda št. 36, zsz. t ^ So. Chicago, 111. J četrtek 12. oktobra je \ ^ft mesečna seja v dvoram 1 v[| Obratu tajniku M. Popo- ' Seje imamo vsaki četr-toda kakor bi sodil po tih ^ članstva na sejah, ve- ( Ja članstva našega društva , ivl.ne zna, da ima društvo oje sseje. Ali pa morda tega JU eio znati. Sicer res nima-0kdovekaj posebnega, za ■ i^otrivati, toda včasih pa l)ride kaj takega, kar bi za-vse članstvo. Vsaj rao-. bi zalnimati, pa se cenje-v čustvo tega morda ne za-[(! ute, pa bi bilo dobro da bi U sedali in se tu pa tam u^ali na seji. — Jesen je Waj> zima se bliža. Dobro bi I,0'Če bi naše društvo spravi-J^Paj kako prireditev. Ni t^ n prireditve ravno fina-^ uspeh, dasi ga tudi ne za>~ st atllo, ker bomo denarna ž^j . a rabili za priprave bli-£v°Ce se konvencije, naše I6t^e> ki bo kot vam je znano dtj; !941 v Chicagi. Namen i^ditve naj bi bil zlasti, da Sk vsaj enkrat na leto se-v^ftio vsi skupaj,da se spolno in se navdušujemo za napredek društva. C bratJ'e in sestre, pridite v It^j k 12. oktobra na sejo, da krenemo tudi glede pri-oij1 Ve- Seja se začne točno ^ uri zvečer. .)0J clni je bil operiran sobrat . Strubel, že večletni ^ Našega društva. Želimo *0h bi skoro okreval in se Podal na delo. —Velika ^ovaina kampanja naše se bliža svojemu koncu, dobra dva meseca Svoje časa, da kaj storite za dobro in skrbno organi-■ ■ 8if Tatenbah ZGODOVINSKA POVEST Spital Dr. O. Ilaunlg r Usoda nesrečne Monike je tudi njemu sla k srcu, saj jo je poznal od njenega rojstva, jo pestoval kot dete ter se veselil, ko se je razvijala kakor rožica. Da je postala žrtev strasti nečimemega grofa Thurna, ni mogel pozabiti, saj je bil tudi sam oče ter je imel hčer Ciliko, s katero je dosti občevala nesrečna Monika. Vedel je tudi, da je dosti kriv tiste nesreče grof Tatenbah, ki je dal svojemu prijatelju sredstva za izvršitev zločina, saj tako je slišal govoriti mestnega pisarja Jakoba Kodra. Vsled tega je razumljivo, da Jožef Krpan ni maral grofa Tatenbaha, še manj pa njegovega slugo, lokavega Boltažarja Ribla, o katerem je vedel, da je nekak zaupnik svojega gospoda v vseh ljubezenskih in drugih zadevah in je gotovo tudi imel svo)a prste vmes, ko je grof Thurn stegnil svoje roke po pisarjevi hčeri. Z mestnim biričem sta bila mestna nočna čuvaja Andrej Rebernik ter Ivan Frank. Bila sta srednje velike postave z dolgo brado ter zaduhlega obraza. Temu se ne more čuditi, ker njuna služba je taka, da morata biti na straži, dočim drugi v svojih posteljah sladko spijo. Bedenje zmanjšuje človeške moči, in da se te zopet poživijo, je najboljše zdravilo čaša vinca rujnega ali pa požirek dobre žganjičke. In teh zdravil, hvala Bogu, ni manjkalo. Po svojih poslih sta prišla v vse gostilne gledat, ali je vse v redu in ali se gostilničar drži policijskega časa. Da li so se takratni gostilničarji strogo držali svojih predpisov ali ne, o tem nam kronika ne poroča. Zunanja podoba mestnih nočnih čuvajev pa je pričevala, da sta obadva bila stroga v spoštovanju policijske ure ter uradno poslužna v izpraznjevanju kozarcev, da ne bi prekoračenje policijske ure trajalo predolgo. To noč je bila posebiib Hipoma služba, ker je s ptujskega polja vlekel mrzel veter, poleg tega sta naletavala dež in sneg, da sta bila mokra do kože. Zato jima je bilo po godu, da ju je povabil mestni birič na kocke za merico vina. Dobro sta vedela, da Krpan ni stiskač ter rad plača, če tudi kaže rezultat igre na drugega plače-yalca. Sedeli so v skritem "kotu, da jih ne bi zapazil kak gospod, ki je znan z mestnim sodnikom ter bi mu morda povedal, kje opravljajo čuvaji mestnega reda in miru svojo službo. Pred njimi je stal vrček dobrega Pekerčana in da so imeli primerno podlago za alkohol, so prigriznili nekoliko mesa, ki jim ga je podaril mesar Matija Kebrič. Temu sta namreč pomagala vjeti divjega bika, ki je ušel njegovim pomagačem, ker se mu ni ljubilo iti v klavnico. Stara ura na sajasti steni se je vzbudila in kukavica je zakukala sedmo uro; bil je torej čas večerje. Navadno je bilo v tem času v gostilni prav živahno, kajti proti večeru so prihajali meščani, posebno obrtniki v prvo sobo, da si odpočijo od dela in truda ter zopet okrepijo zrahljano zvezo med dušo in telesom. Navadno so prihajali ti-le: Peter Paumgarten in Andrej Felber, ki sta vlivala zvonove; z njima se je družil kovač Matija Anthauer, zlatar Arnold Just ter medar Franc Golob. Tudi poštar Ivan Feret, ki je kot prvi izvrševal to službo v Mariboru, je prišel po dovršenem poslu kaj rad sem in vedel vsak dan povedati, kakšna gospoda se je vozila danes od Trsta in Ljubljane skozi Maribor proti Gradcu in Dunaju. Njega so radi poslušali, ker je znal povedati vse do zadnjih podrobnosti in še tako neznatno novico opisati tako zanimivo, da so nekateri pozabili zapreti usta, ko je pripovedoval to in ono, bodisi resnično ali pa izmišljeno. Tudi učitelja Martin Pistor ter Nikolaj Storf sta dostikrat prišla da oplakneta šolski prah, če tudi je bila plača bolj pičla. Gostilničar Pahernik je ravnokar sedel k mizi, da zavžije malo večerjo, ki mu jo je dala njegova žena Tona skozi malo odprtino v steni. Za danes večer je vedel, da ne bo več gostov, zato si je hotel malo od-počiti ter si je natočil kozarec Jeruzalem-ca, da ga malo pogreje, ker je vino bilo dosti hladno. V tem trenutku se odprejo vrata sobe in vstopil je Boltažar Ribi, ravnokar odšlo vi j eni sluga grofa Tatenbaha. Ko ga gostilničar zagleda, se takoj dvigne, privzdigne zelno čepico ter pozdravi došlega gosta z vso spoštljivostjo. Ostal je zvest hvalevredni navadi, če tudi je bil bogat, da je rad sam postregel gostom, posebno duhovnikom in plemičem, če je imela natakarica brhka Lonka preveč posla. Danes pa je šla obiskat bolno mater in tako je moral sam streči gostom. "Dobro došli, gospod Boltažar," pozdravi Pahernik z vso vljudnostjo, ki je pri-rojna pravemu krčmarju, "kako me veseli, da vas zopet enkrat vidim v svoji kleti, že dolgo niste bili pri meni. Le kar sedite, danes je prostora dovolj. Še nekaj polen vržem v peč, da bo bolj toplo, za pijačo in prigrizek takoj poskrbim. Recite mi, iz katerega soda naj vam natočim, da vam bo bolj dišalo?" "Danes mi prinesite žolča mesto vina," reče Boltažar čemerno, "ta bi bil bolj primeren za moje razpoloženje." "E, kaj pa se je pripetilo," vpraša krč-mar sočutno, poišče velik vrč s pokrovom iz omare ter ga postavi pred Ribla, "kaj pa je, da se moj ljubi gost, komorni sluga Njegove Svetlosti grofa Tatenbaha, tako kislo drži, kakor bi ocet pil?" "Nič več sluga, ne komorni, pa tudi ne nekomorni," zagodrnja Boltažar, prime stol, si ga postavi k mizi ter krepko potegne iz vrča, napolnjenega s Pekerča-nom, "nimam nobenih časti več, gospod Pahernik, konec je gosposke službe za vedno." Stari krčmar je stal kakor odrevenel. Se le čez Hekaj časa pride do sape ter vpraša: "Kaj mi pravite, gospod Boltažar, osebni in najbolj čislani sluga Njegove Svetlosti grofa Erazma Tatenbaha, vendar ni-ste • • • "Odslovljen," poseže vmes Ribi, "da, tako je, gospodar Simon. Ivan Boltažar, osebni sluga grofa Erazma Tatenbaha, je odpuščen." "Nemogoče," vzklikne krčmar ter sklene roki, "vas, ki ste bili desna roka gospoda grofa, brez katerega skoro niti sprehoda ni napravil, vas bi bil odpustil, pa kako*je to prišlo tako naglo?" RAZNOTEROSTI STRAHOTEN DOŽIVLJAJ V GORAH Veliko nevarnost sta srečno prebila tržaška alpinista Comici in Brovedani, ko sta se vračala preko nekega pobočja z visoke gore v Dolomitih. Bila sta sredi poti, ko sta zaslišala nad svojima glavama nenadno grozovit truše. Kakšnih tri sto metrov od sebe sta opazila, da se je razpo-čil vrh gore Pomagagnon. V podobi ogromne, 100 m široke in 40 m debele pahljače se je rušil vrh proti njima. V zadnji sekundi sta utegnila skočiti za neki skalni pomol, velikanske množine kamna in grušča so zgrmele poldrug meter od njiju v globino. Turista sta se stiskala več nego eno uro za svojo skalo, ko se je kamenita toča ustavila, sta se vrnila hitro v Cortino d' Am-pezzo. Comici, ki je v svoji desetlet-I ni praksi kot planinar doživel že ' mnogo nevarnosti, je izjavil, da v svojem življenju še nikoli ni bil tako blizu smrti kakor v tem primeru. Takšni gorski fenomeni se dogajajo v ostalem morda enkrat vsakih sto let. Po nesreči pa je bila medtem pozabila spet na naslov knjige. Knjižničarji so pregledovali vsepovsod, niso pa mogli najti knjige, ki bi v njej tičal bankovec. Čez nekoliko dni je prišel v knjižnico nekdo, ki se mu je mudilo, in je knjižničarja prosil, naj mu izbere kakšno knjigo. Dobil jo je, malo jo je prelistal in iz nje je padel bankovec. Knjižničar je sedaj lahko pozabi j ivi ženski vrnil denar, o katerem je že mislila, da je za vedno izgubljen. VROČINA SE ZOPET POVRNILA Kansas City, Mo. — Preko Kansasa in zapadnega Missouri je zadnji teden vladala taka vročina, da bi delala čast vsakemu poletju. Ponekod je živo srebro skočilo na 100 stopinj, dočim je bila temperatura 95, 97 in 98 nekaj navadnega. Pisano polje J. ML SREČO JE IMELA V londonskem predelu Shore-ditehu je šla neka gospodinja popoldne nakupovat. Spotoma si je v javni knjižnici izposodila neko knjigo in med njene strani vtaknila bankovec, da bi ga imela pri nakupovanju bolj pri rokah. Komaj je zapustila knjižnico, ji je šinila v glavo misel, da bi si rajši izposodila neko drugo knjigo. Vrnila se je in knjigo zamenjala, pri tem pa pozabila na bankovec. Sele v trgovini je v svojo grozo opazila, da ga nima. Medtem so bili knjižnico zaprli in šele naslednji dan še je lahko vrnila I tja, da pogleda za bankovcem. poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure de-poldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. ZOBOZDRAVNIK FRANK PAULICH, D.D.S., M.D.S. Dentist-Orthodontist (izravnava zobe) 2125 So. 52nd Avenue CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 — in — Marshall Field Annex 25 E. Washington Street CHICAGO, ILL. Tel. Central 0904 URE: V Cicero vsak dan, izvzem-ši sred, od 9. zjut. do S zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-žkem uradu vsako sredo. ČISTIMO ženske in moške klobuke PO NAJNOVELJŠEM NAČINU. VITWL LEBEN 1904 W. Cermak Rd. Canal 8682 Chicago, 111. PO NAROČILA PRIDEMO NA DOM IN IZGOTOVLJENA PRINESEMO NAZAJ. naznanilo Zopet prihaja čas. ko si boste poželeli dobrih domaČih krvavih klobas Dobili jih boste lahko pri nas ob "koncu vsakega tedna. Na razpolago imamo tudi dobre mesene klobase, želodce in druge vrste mesa domačega dela. Ajdova moka se bo tudi kmalu dobila - SE PRIPOROČAMO - R. JERIN 1952 W. 22nd PI. Tel. Canal 4974 Chicago, 111. Iveri. Ko je šlo za Čehe, ni počil niti en strel. Neki so Čehe hudo hvalili, da so izobraženi, ker so se s tem izognili krvo-prelitja. Pri danih razmerah res ni kazalo drugače. Ampak v Moskvi so bili pa le hudi, češ, Čemu se niso borili, mi bi jim bili prišli na pomoč z vsemi miljonskimi armadami. Poljaki so morali vedeti že naprej, da proti nemški vojni mašini in brezobzirnosti ne bodo mogli upati na noben izdaten uspeh. Ali bi ne bilo bolje, da bi se bili kratkomalo podali in se tako izognili potokom krvi? Kolikor jim utegnejo Angleži s Francozi pomagati, pokaže šele bodočnost, vojaško jim niso pomagali, priznajmo, niso mogli pomagati. In Moskva? Pomagala jim je z nožem v hrbet. Pa za zdaj zatisnimo oči, ker Moskva je pri tem govorila o "bratih," in to bratstvo obsega Beloru-se in Rusine, o kakih poljskih bratih ni ničesar videti. Ampak brati sem ali tja. Moskva je rekla, da je v bistvu njene politike, da ščiti vsak napaden narod. Dobro vem, da so danes pri sedanji "morali" besede, pogodbe, dogovori, pakti, podpisi, .poceni kakor kamenje na cesti, ampak prav ta Moskva bi bila hudo zavijala oči, če bi se Poljaki ne bili branili, češ, sami niste se branili, čemu naj mi vas branimo, kakor je bilo tudi pri Čehih. Snejo besedo in vse, pa se močno sklicujejo na 'besedo. Sam ksindel je na svetu. Caristična Rusija je na Poljake in tudi Rusine prišla,kadar je prišla nad nje z nadutim in tiranskim pravoslavnem. Pravoslavje je izginilo. Molotov je povedal svetu, da so Moskoviči začeli marširati, ker so hoteli zaščiti "brate" Beloruse in Rusine. Ako so jih iztrgali iz nemškega žrela, bi jaz iz narodnostnega in slovanskega vidika ne imel ni-česalr zoper to marširanje. Ampak prej sem že izrazil bojazen, da utegne brezbožna miš mišiti mesto pravoslavja. International News Service poroča iz Budimpešte o hudem tfjkem in brezbožnem miše-nju. * Ko so se naši senatorski očanci zbrali radi embarga, je oster opazovalec med vrstami lahko razbral, da se jim pred Hitlerem hudo tresejo hlači-ce; tako so bili previdni, da bi ne užalili Hitlera. Oni in vsa Amerika pa do'bro ve, da ima od embargo dobiček edinole Hitler, ker so ga leta prej zalagali z vsem, kar je potreboval za "Blitzkrieg," podomače za navadno morijo zen otrok. Kakor vidim, so se malo zganili. Morda jih je ^ rija v Varšavi nekoliko sunil« v rebra. Kadar zadivja vojska, se P * kazuje od obeh strani na P*® vsak uspeh. Nemci so izgoD baje do 150 tisoč na mrtvih i ranjenih na Poljskem. Male' kost pri milj onih,. Dalje so gubili do 250 letal, toliko1 tolikov letalcev, Angleži,F*1"' cozi in tudi Nemci P°r0^j.j da so uničili pet, sedem, tri bombnike itd. Bivši kanci« knez Starhenberg bo sestav, iz prostovoljcev, ki so se ho v Madridu in so zdaj na Fr»j coskem, cel regiment zoP Hitlera, inozemski Čehi so P zvani pod orožje, Čehi im®^ toliko in toliko pilotov, lepo. Mnogokaj je P& prepozno, ali najmanj hudo vrlo mi- pozno, ker vsaj Nemci so ^ slili na vse že naprej, nare mesečno do 1000 letal, so 28 J ženi z vsem za leta, so si z . li odpreti vire v Rusiji. Dr so 'mislili le na mir, na aPea ^ ment, Nemci le na vojsko- ^ na vsak način bo vzelo ker so drugi zamudili ' Nemci ga niso. Način bor ^ ali namen borbe ne pride poštev, ko je borba šteje nole uspeh. atfOt6 senat določil gorostasne Mendal bo naš amerika*11 no s v Ed1' za obrambo. Proti ko"1« v nole proti Hitleru in kvec^ se proti Japoncu. Ampak ^ bargo pomaga le tema «v in prej so ju zalagali, i" jUerj. zalagajo. Nemcem so A*0 kanci prodali patente za , koplove, Nemci so jih sP°'erj. nili, zdaj določujejo ^ ^ kanci velikanske svote z^. obrambo proti lastnim Pa tom. Izgleda, kakor bi reS .,,) mole Nemci imeli nekaj ^ kapo za svoje namene, > nimajo tam dosti soli. ^ Zveze s starim kraj«5 POŠTA: Na mnoga vpraša'1)*^ govarjamo, da poštna zveza z jfj, Ttoi;;™ r^rlno funko slavijo in Italijo redno fu" gll>i. nekoliko počasnejše sicer, toda - . 0, Piše se lahko od tukaj tja m tam sem. ^ POTOVANJE: Italijanska^ vzdržuje reden promet med Nevv v0. kom in Trstom, oziroma ^ (ja V Njen vozni red parnikov seS'? lal1' januar 1940. Kdor ima potni 'v5»* ko potuje v stari kraj, ako 11 i način hoče. jjj STARO - KRAJSKI POS^^jni smo v stalnem dopisovanju s ,0|iia krajem in tudi od tam raz' jj, poredno prejemamo. V starokrajs^ s,„. slih srno Vam radi v pomoč. čaju potrebe, se obrnite na: LEO ZAKRAJšEtf General Travel Service, ^ 302 E. 72nd Str.. New York, ' Naročila za stenske koledarje Amerikanskega Slovenca za 1.1940 SPREJEMAMO DO 1. NOVEMBRA 1939. Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanskega Slovenca" svojim domačim, ali prijateljem in znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko pošljete v Money 0rdru, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov ki ko bo koledar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, N . Chicago, Illinois OTAJTE 'GERMANSKEM SLOVENCA" VSAK DAN! Jesen sevbliža, in za njo pride kmalu zima. Dolgi večeri in časa za čitanje bo dovolj na razpolago. Medtem pa se novice in razni dogodki tako hitro pojavljajo, kakor še nikoli odkar obstoji svet. Edino zanesljiv in dober list vas more o vsem spi'oti poučiti. Zato tisti, ki danes ne bero dnevnega časopisa zgreše veliko, veliko, kar drugi zvedo iz časopisa sproti vsak dan. Naročite si za poskušnjo vsaj za pol leta dnevnik "Amerikanski Slovenec". Stane letno $5.00, pol leta $2.50. Za Chicago in inozemstvo pa letno $6.00 in za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, __ Chicago, Illinois Dr« Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedelj11'1 po dogovoru. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027 i^y tv^-ji-vB/ity^i lys^-t u-« tysy ivtu tisw tvsfj yswustii liS^tiSi-. IMSM tvsy-1 t^KJi^aSKiKS^Ji^^l MiuiunnaismiinniiuiH^ ROJAKOM JUGOSLOVANOM se priporoča za obisk edina jugoslovanska gostil113 TRIANGLE TAVEB* MIKE POPOVICH, lastnik f1 9510 Ewing Ave., Corner Ewing Ave in Avenue v Priznano SCHLITZ pivo vedno sveže na čepu. — Prodajamo v steklenicah po in pol galona. — Velika dvorana za partjM ' south chicago, illinois Phone Saginaw 9032 Sojiuinpiniiiiuiiim«...................................................