Chris Foss by Jeff Love

Jašubeg en JeredJašubeg en Jered  
Novice iz Drugotnosti                                        39Novice iz Drugotnosti                                        39 


fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti .  ISSN 1855-6434  . letnik IX . junij 2016 


SPEKULATIVNE ZGODBE: 
Tanja Mencin: LUNARIS 
Bojan Ekselenski: RELOAD 
Frank Roger: POLET BA-425   



2 

4 

6 

8 

10 

12 

14 

16 

18 

20 

22 

24 

26 

28 

30 

32 

34 

36 

38 

40 

42 

44 

46 

48 

50 

52 

54 


  
  
  
  
NOVOPEČENINOVOPEČENI  
  
..  Kje ste novi avtorji?Kje ste novi avtorji?  


Verjamem, da je v Sloveniji precej lju-biteljev in ljubiteljic fantazije, znans-tvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Z al nimamo nobenega periodic nega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jas ubeg en Jered torej orje ledino.  
..  Kaj lahko pričakujete? Kaj lahko pričakujete?   


Vsako delo bo s lo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vse-binsko pretresanje. Ne bomo iskali na-pak, temvec  kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejs e zgodbe. Objavili bomo zgos c eno oceno vsakega prispelega dela, pri c emer bomo avtor-jem svetovali, kako naprej.  
..  Kam poslati umetnine? Kam poslati umetnine?   


Svoje umetnine pos ljite na e-naslov: 
bojan.ekselenski@gmail.com 


Jašubeg en Jered - novice iz Drugotnosti 
ISSN 1855 – 6434           Fanzin za fantazijo,  znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti  
 
Izdajatelj in urednik: Bojan Ekselenski, Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje 
+386 40 642 356 / bojan.ekselenski@gmail.com / pisatelj.net 
Sourednik in oblikovanje: Andrej Ivanuša, Borštnikova 33, 2000 Maribor 
+386 41 732 342 / andrej@andros.si / www.andros.si 
Naslovna slika: Chris Foss - Great Western Railway Atomic Train 
 
Copyright © 2015 drus tvo Zvezdni prah Maribor, Stritarjeva 24, 2000 Maribor, www.zvezdni-prah.si 
Vse pravice pridrz ane. Besedila, slike in oblikovne res itve je prepovedano kopirati na kakrs enkoli nac in brez dovoljenja izdajatelja. 


PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI        



V tej s tevilki pric enjamo z Uvodnim modro-vanjem, nato sledi prikaz naslovne ilustra-cije in njenega avtorja. Nadaljuje se s plane-tom Humor in s spekulativnimi novicami O vesolju, z ivljenju in sploh vsem (hvala Dou-glas Adams!). 
. Več na straneh od 3 do 9. 
V rubriki Poroc amo se je Bojan Ekselenski lotil prikaza najvec je in najstarejs e SF&F konvencije na Balkanu, torej Sferakon 2016 Zagreb. Potem je bila s e Zagreb Fantasy Convention. 
. Več na straneh od 10 do 21. 
V tej s tevilki smo spras evali Andreja Blatnika in prebrali njegov priroc nik za pisanje kratkih zgodb. 
. Več na straneh od 22 do 27. 
Rubrika Pogledi prinas a razpravo Andreja Ivanus e o nordijski mitologiji. Pokukajte kaj vse raste na kozmic nem drevesu Yggdrasil in kaks na bo usoda sveta po mis ljenju Vikingov. 
. Več na straneh od 28 do 33. 
Spekulativne zgodbe v tej s tevilki prihajajo izpod tipkovnic treh avtorjev. Preberete lahko Bojana Ekselenskega zgodbo RELO-AD, Tanja Mencin je napisala LUNARIS, iz angles c ine pa smo prevedli zgodbo Franka Rogerja POLET BA-425 (originalni naslov  RIDINGRIFT). Tukaj so tudi tri pesmi Tanje Mencin, ki smo jih skupno poimenovali Groza. 
. Več na straneh od 34 do 55. 
Na koncu je razpis za objave zgodb v nasle-dnjem zbiru Zvezdni prah. 



3 

5 

7 

9 

11 

13 

15 

17 

19 

21 

23 

25 

27 

29 

31 

33 

35 

37 

39 

41 

43 

45 

47 

49 

51 

53 

55 


UVODNO MODROVANJE 



Pomlad je c as brstenja, rasti in konven-cij. To velja zlasti za Hrvas ko, ki je glede organiziranega ljubiteljstva spekulativne fikcije in literarne produkcije svetlobna leta pred Slovenijo. Nekaj strani naprej preberite reportaz o z najpomembnejs e regionalne konvencije Sferakon, ki je pomembna tudi v evropskem in svetov-nem merilu. A spomladi ni samo Sferakon. Sredi Istre je v Pazinu Istrakon, z e nekaj c asa drugi aprilski vikend, ki je vc asih otvorila sezono pomladnih konvencij. Letos je k tej pomladni beri svoje dodala tudi Slovenija. V Jesenicah smo imeli Meteorito in igrac arski Goblicon (reportaz a v prejs njem JeJ). Meteorita je bila letos prvic  in upajmo v ponovitev let-nik 2017. Maja se nadaljuje s tridnevnim Sferakonom, kjer se obiskovalci merijo v tisoc ih, a sredi junija je nova konvencija Zagreb Fantasy convention. Obe konven-ciji sta popisani  nekaj strani naprej. 
Tez ava slovenske spekulativne fikcije niso konvencije. Tu pac  na novo odkriva-mo pot, ki je ugasnila ob razpadu bivs e drz ave (s e pomnite Eurocon 1983 v Can-karjevem domu?). 
Nas  najvec ji problem je na avtorskem podroc ju. V javnosti in z al v znatnem delu strokovnih krogov velja prepric anje, da je spekulativna fikcija namenjena predvsem zabavi otrok in najstnis ke mladine in zato ni vredna strokovne in financ ne podpore. Prav dolgoc asen sem z e s tem svojim mnenjem. Celoten razvoj slovenskega ustvarjanja je odvisen od prostovoljnega dela in denarja nekaj redkih avtoric in avtorjev. Vse skupaj je pris lo tako dalec , da mnogi ljubitelji trdijo, da je slovens c ina neprimeren jezik za pisanje spekulativne fikcije in slovenska dela privzeto zavrac a-jo. Nekaj je k temu prispevalo tudi obc e stanje, saj so skoraj vsi literarni projekti plod samozaloz nikov in majhnih, kadrov-sko in financ no podhranjenih zaloz bic. To se odraz a na slabs i obrtnis ki izvedbi vec i-ne izdanih del. Raziskava o prepoznavno-sti avtorjev ZF&F&H kaz e, da je najbolj prepoznavnega domac ega avtorja pozna samo majhen del tistih, ki poznajo najbolj prepoznavnega tujega avtorja. Na nas ih konvencijah sploh ni stojnic resnih zaloz b. Pravzaprav z e nekaj let sploh nimamo resne zaloz be za spekulativno fikcijo. Zaloz nis ki atelje Blodnjak je do pred nekaj leti vse skupaj vsaj nekako drz al nad vodo, a so knjige te zaloz be enostavno predrage in nedosegljive v obic ajnih knji-garnah. Pac  zac aran krog previsokih cen in c udas kega slovenskega knjiz nega trga, ki ples e po taktih skoraj monopolista. 
Kje iskati izvirni greh za taks no stanje? 
Najprej je treba poc istiti pred lastnim pragom. Prva stopnica je sama avtorska scena. Ta je, tipic no slovensko, pasivna in nikoli ne prevzame pobude. Vsi samo c akajo in sami nic esar ne naredijo za pro-mocijo sebe in svojih del. Samo majhen del avtorjev (-ic) ima svojo spletno stran, da ne govorim s e o drugih nac inih spletne prisotnosti. Nas a ljubiteljska skupnost ne bo nic esar storila za avtorje, c e ti sami nic esar ne migajo. Na edinem resnem forumu sem tako edini domac i avtor, ki se oglas am. Vsi drugi c akajo in niti ne pomis-lijo, da bi ljubitelje obves c ali o svojem delu. Druga, mogoc e s e tez ja cokla, pa je odnos kulturnis kih institucij in zlasti vseh, ki odloc ajo o razdelitvi javnih sredstev za literarne projekte. Resne zaloz be ob tem skoraj popolnoma ignorirajo domac e avtorje in se raje posvec ajo prevajanju tuje literature in s tem utrjujejo prepric a-nje, da domac i avtorji niso vredni pozor-

nosti. Ti prevodi so marsikdaj narejeni levoroc no in izbor ni vedno dovolj kako-vosten. Tudi na podroc ju revijalnega tis-ka je spekulativna fikcija precej revna. Imamo samo ta amaterski magazin, a vsa druga periodika je precej specific na. 
Tudi z zbirkami kratke proze se ukvarja samo drus tvo Zvezdni prah in tiskane izdaje nam uspejo samo vsakih nekaj let in s e te so financirane iz zaseb-nih z epov. Seveda z jamranjem ne pride-mo dalec . Niso krivi ljubitelji, ki c islajo tuje avtorje in zabavajo c ez slovens c ino v ZF&F&H, niti ni kriva drz ava ali knjiz ev-na javnost. Avtorji sami moramo poc istiti pred svojim apatic nim pragom. Konven-cije z moz nostjo predstavitve imamo, samo priti je treba, saj ne bo nihc e niko-gar pripeljal za rokico in ga posadil v soj z arometov pozornosti. 
Najprej se je treba otresti pasivnosti, zatem pokukati k razvitejs im od nas in dobre prakse prilagoditi nas im razme-ram. 
Imejte se fino in si naberite moc i za naporno jesen. Zac ne se z Liburnikonom v Opatiji, se nadaljuje z NMN v Ljubljani, potem je Rikon v Reki. S e dlje v prihod-nosti pa se poc asi materializira Vec er fantazijske knjiz evnosti ... 


POMLAD JE ... 
Modroval Bojan Ekselenski 



Chris Foss je rojen leta 1946 na Guernseyu, ki je britanski kanalski otok in je bliz je Franciji kot Veliki Britaniji. Je eden najbolj znanih britanskih ilustrator-jev ZF. Njegova dela so inovativna in domiselna. Nekatera so imela velik vpliv na druge avtorje. V njih slavi stroje bodoc -nosti in konstrukcije neverjetnih razsez -nosti, kjer je c lovek le drobna mravlja izgubljena v svetu super-tehnologije. Prve ilustracije je objavil v zgodnjih sedemde-setih letih in kmalu so se zanj zac ele zani-mati razlic ni knjiz ni in revijski zaloz niki, med drugimi Panther, Coronet (Hodder & Stoughton) in Granada. Tako je kmalu ilu-striral naslovnice ameris kih klasikov kot so Lensman, Asimov, James Blish in Philip K. Dick. Vec ino del je ustvaril v tehniki air-brush. Druge je naredil v olju in s pomoc jo klasic nega c opic a. Rac unalnis ke tehnolo-gije ne mara in jo uporablja le za pos iljan-je e-pos te. 


NASLOVNA ILUSTRACIJA 



GREAT WESTERN RAILWAY ATOMIC TRAIN 
CHRIS FOSS 






PLANET HUMOR 





Če me poljubiš se bom spreme-nila v prečudovi-tega princa! 


Eh, raje bi imela govore-čo žabo! 


Če me že ravno vprašaš, bi raje imela šopek vrtnic! 





BREZ BESED 


Zadnji model imperialnega samohoda! 





 



12. FESTIVAL FANTASTIČNEGA 
FILMA IN VINA GROSSMANN 
12. – 16. JULIJ 2016, LJUTOMER 
Ljubitelje SF&F&H opozarjamo na Grossmannov festival v Ljutomeru. Predvsem velja za tiste, ki imate s e posebej v c islih grozljivke. Nikakor ne pozabite v svoj pametni telefon zapisati opomnik in se sredi poc itnic odpraviti v srce Prlekije. 
Festival so lansirali leta 2005 ob sto-letnici slovenske kinematografije v Lju-tomeru, v kraju, kjer so nastali prvi metri slovenskega filma izpod roke dr. Karola Grossmanna. Ob izbranem in nekonvencionalnem filmskem progra-mu je bila od samih zac etkov na festiva-lu prisotna tudi vec ina avtorjev prika-zanih filmov, kar je za slovenske razme-re skoraj nepredstavljivo. Spremljeval-ni program festivala nudi s tevilne vin-ske degustacije, umetnis ke razstave, koncerte, delavnice, okrogle mize in tradicionalni zakljuc ni mnoz ic ni dogo-dek. Na festivalu podeljujejo nagrado »hudi mac ek«. Od leta 2010 je festival c lan Evropske federacije festivalov fan-tastic nega filma (EFFFF). 
Seznam gostov je res impresiven: 
. Igralci: Sir Christopher Lee (VB); Franco Nero (ITA); Udo Kier (NEM); Carlos Are-ces (S PA);   

. Rez iserji, producenti, scenaristi: Roger Corman (ZDA); Menahem Golan (IL); Jose Mojica Marins (BRA); Enzo G. Cas-tellari (ITA); Ruggero Deodato (ITA); Brian Yuzna (ZDA); Richard Stanley (JAR/FRA); Jo rg Buttgereit (NEM); Jaume Balaguero  (S PA); Lloyd Kaufman (ZDA); Djordje Kadijevic  (SRB); Jane Kavc ic  (SLO); Krsto Papic  (HR); Slobodan S ijan (SRB); Goran Markovic  (SRB); Franci Slak (SLO); Dinko Tucakovic  (SRB); Uwe Boll (NEM); Tom Six (NL); Trent Haaga (ZDA); Alex Chandon (VB);  

. Drugi: Simon Boswell (VB), skladatelj filmske glasbe; Laibach (SLO/NSK), ume-tnis ki kolektiv; Anatoly Karpov (RUS), UNICEF-ov regionalni ambasador dobre volje in nekdanji svetovni s ahovski prvak. 


Letos nji gost je:  
Žal v času izdaje JeJ še ni bilo objavlje-no kdo bo letošnji gost festivala. Tako vas lahko le napotim na njihovo interne-tno stran, kjer to preverite:  
www.grossmann.si 





O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM 


NOVO – IZŠLO MAJA 2016 
POEZIJA MAGIJE IN MISTIKE 
Ob pripravi romanov, zgodb in novel iz sage Vitezi &  C arovniki) je avtor Bojan Ekselenski zapisal tudi kaks no pesem, ki je del besedila. Ob tem se mu je porodilo s e nekaj drugih in jih je zato zbral v pesnis ki zbirki Poezija magije in mistike. Za njihovo pripravo v posebni zbirki se je odloc il zaradi pozitivnih odzivov na branjih poezije in na objave v literarnih revijah. Izdal jo je v samozaloz bi in knjiz ico mistic nih pesmi brezplac no prilaga ob nakupu njegovih drugih knjig ali ob razlic nih priloz nostih. 
Njegova mistic na poezija zelo odstopa od trenutnega mainstreama v slovenski poeziji.  


PadecSvetih_150.jpg
NOVO – IZŠLO MAJA 2016 / PADEC SVETIH 
Padec svetih (Povesti iz sage Vitezi & C arovniki) je osrednji del t.i. Trilogije o Vesoljnem carstvu. V osred-njem delu sage avtor Bojan Ekselenski omenja Vesoljno carstvo pred dobrimi 2300 leti. Tako se je odloc il, da tudi o tem zanimivem obdobju napis e krajs o trilogijo. Zgodba pripoveduje tragic no zgodbo o znamenitem Begunstvu. Med obleganjem prestolnice Svetovnega cesarstva se je zgodil s e zadnji dvorni udar. Mladi polvi-linski dedic  Timeus Simidal je bil prisiljen v beg. Sprem-lja ga stric Geor, orc ji zvodnik, »princ« tatov, tihotapcev, dezerterjev. Z zadnjimi pripadniki kaste fanatic nih varu-hov se poda na tvegano in s tragedijami posejano pot. 
CENA: 9,90€+1,00€ pos tnina.  Ob naroc ilu avtor doda brezplac no e-knjigo Vzpon Elejle. www.samozalozba.eu 



Barcelona 2016
Eurocon BCON 2016, 4.-6. november 2016 – Barcelona, Španija  



Redno preglejte http://scifiportal.eu/- SF&F novice iz vse Evrope! 


POezija magije in mistike


Pretekli mesec je izpod peresa nas ega c lana Marka Vitasa izs la nova leposlov-na knjiga z naslovom Rimska cesta. Prva predstavitev knjige je bila 26. maja letos v borovnis ki Galeriji Barje. 
Povest nas povede v prvo polovico 9. stoletja, v c as nekaj desetletij po Pre-s ernovem Krstu pri Savici. Zgodba romana je tako postavljena v c as velikih odloc itev plemena Karniolcev. Vojna nevarnost je vsakdanje stanje in najpo-gosteje se pojejo himne bogu vojne Jari-lu. Omenjeno obdobje predstavlja mor-da najbolj hermetic no, temac no dobo c loves ke zgodovine. 
Upor je ponovno v zraku in Karniolci se pridruz ijo vstaji Ljudevita Posavske-ga. Ta vojna je moc no zaznamovala politic no usodo krajev, ki lez ijo na oze-mlju danas nje Slovenije, Balkana in tudi s irs e v Evropi. V ozadju, poleg verske nestrpnosti, tli spor glede fevdalne ure-ditve. Frankovska oblast z eli uveljaviti grofovski ustroj nad plemenskim. Glav-ni junak, kosez Amun, se med uporom izpras uje o smiselnosti svojega poc etja in globoko v dus i ga najeda dvom. 
Marko je ljubiteljski pisec, ki mu leposlovje predstavlja posebno strast. V z ivljenju je ljubitelj zgodovine in nara-voslovja, saj je ubranil doktorat znanos-ti. Rimska cesta je njegovo peto izdano prozno delo. 
Najprej je leta 2010 izdal zgodovin-sko obarvan prvenec Vetrovi stepe. Gre za literarizirano biografijo legendarne-ga hunskega kralja Atile. 
Drugo prozno delo, izdano leta 2011, je znanstveno fantastic ni erotic ni triler Prometheus, ki je bil podpisan s psev-donimom Z ivko Ivanc ic  
V tretjem proznem delu je avtor leta 2012 z distopijo 2084 ponovno posegel v znanstveno fantastiko. Zgodba nas povede na konec 21. stoletja, 100 let po dogajanju, ki ga je George Orwell opi-sal v slovitem delu 1984. 
Predzadnja knjiga Marka Vitasa je leta 2013 izdana zbirka kratkih erotic -nih zgodb Pozna trgatev. 

Rimska cesta predstavlja svojevrstno nadaljevanje Pres ernovega Krsta pri Savici, saj je dogajanje umes c eno nekaj desetletij po uporu za c asa kneza Hoti-mirja, ki je v tistem c asu vladal Karan-taniji. Kljub temu, da dogajanje okoli upora Ljudevita Posavskega s e ni bilo opisano v slovenski knjiz evnosti, pred-stavlja obdobje selitve narodov in zgod-nji srednji vek priljubljeno temo v slo-venski literaturi. 
Na tem mestu naj omenimo, poleg drugih manj znanih, s e vsem znano delo Frana Saleškega Finžgarja Pod svobodnim soncem. Leta 2014 je  bila na odru SNG Drame v Ljubljani uprizor-jena drama Tugomer od Josipa Jurčiča in Frana Levstika. Za vec ino del, ki posegajo v omenjeno obdobje, so zna-c ilne aluzije na sodobni c as.  
Tako vsebuje tudi povest Rimska cesta nenavadno moc ne vzporednice z danas -njim nemirnim c asom. Prav s tem pa pri-poved ne odlikuje samo jezikovna lepota, temvec  tudi aktualna nota. Ta spontano kaz e tako na globlje razumevanje prete-klosti, kot na vec na bivanjska vpras anja.  
O njih se spras ujejo kosezi, hodec  po Rimski cesti in se z enako silovitostjo porajajo tudi v danas njem c asu. V tem pa je tudi najvec ja moc  Vitasovega pisa-nja. Preko zanimivih dialogov se nam odkrivajo s e globlje filozofske razlike med vero pris lekov in rodovnim nazo-rom, s katerimi se srec ujejo junaki v romanu. Pisatelj nas preko zgodovinske fikcije sooc i z z ivljenjskimi odloc itvami, ki so jih sprejemali nas i pradedje v zgo-dnjem srednjem veku. 
Zgodovinski okvir pripovedi je seveda resnic en, znotraj tega okvirja pa je imel pisatelj Marko Vitas veliko moz nosti, da je prikazal in povedal marsikaj zanimive-ga tako za mlajs e kot starejs e rodove in za vse ljubitelje slovenske in hkrati nas e skupne evropske zgodovine.  
Knjiga Rimska cesta je izs la v samo-zaloz bi v 110 izvodih po ceni 19 evrov in bo predvidoma dostopna tudi v jav-nih knjiz nicah. Predgovor je napisal pisatelj Ivan Sivec, spremno besedo pa Nejc Petrič iz drus tva Staroverci. 


 



UPOR JE BIL PONOVNO V ZRAKU 
Za vas povzemal Bojan Ekselenski 



Marko Vitas

O Življenju, Vesolju in sploh Vsem 
www.andros.si/vesolje/ 
 
. podroben opis Sonca in planetov Osonc ja,  

. nastanek in mehanika galaksij, 

. rojstvo, z ivljenje in smrt zvezd, 

. bigbang, struktura vesolja in njegov konec, 

. o moz nostih z ivljenja na razlic nih planetih, 

. potovanja na Mars, izza meja Osonc ja in s e dlje, 

. pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule. 





O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM 



Na prvi predstavitvi knjige  v galeriji Barje v Borovnici pri Ljubljani. (foto Jože Pristanc—Joc) 



 





Sferakon je najstarejs a, najobsez nejs a in s e v kaks nem oziru naj konvencija nam ljubih z anrov. Med nami je z e od kamene dobe, torej od daljnega leta 1977 in bo drugo leto praznovala c astitljivo 40. obletnico. Torej v 39. s tevilki opisuje-mo 39. Sferakon. 
Odvrti se vsako leto v Zagrebu, zadnja leta obic ajno drugi majski vikend. Orga-nizira jo drus tvo Sfera, eno najvec jih tovrstnih evropskih drus tev.  
Konvencija je zaradi svoje s irine in obiska razpotegnjena od petka do nedel-je, letos konkretno od 13. do 15. maja na Fakultetu elektrotehnike i računars-tva, Unska 3, Zagreb. Konvencije se ude-lez i nekaj tisoc  ljudi vseh starosti. 
Konvencije sem se udelez il v soboto, saj je to najudarnejs i dan z najvec  obis-kovalci in meni osebno najzanimivejs imi predavanji. Osredotoc il sem se na pisa-teljske vsebine. 
 
PROGRAM 
Urnik je obs iren in nemogoc e se je vsega udelez iti. Osrednji dan, sobota, je  bil dejansko »poln do vrha«. Poleg klasic -nih predavanj, panelov je bilo nekaj kvi-zov, delavnic, projekcij, predstav in tek-movanj. Pomemben del so predstavljale razlic ne igrac arske prireditve, kar je obi-c aj na taks nih konvencijah. 
 
ČASTNI GOSTJE 
Na resnih konvencijah organizatorji vedno poskrbijo za c astne goste. Obic aj-no seznam c astnih gostov predstavljajo zanimivi avtorji(-ice), pomembni organi-zatorji scene in zasluz ni za razvoj speku-lativne fikcije. Gostje so obic ajno domac i in tuji, pri c emer se vedno poskrbi za uravnotez enost. 
Tokrat so se predstavili: 
Tanja Radman Jambrišak – prevajal-ka, urednica, pisateljica, pesnica in pet-kratna dobitnica nagrade Sfera. 
Calypsen Cosplay – zanimiv cosplay projekt mlade Poljakinje Marte Nowak. Cosplay postaja pomembna umetnis ka veja spekulativne fikcije. Za svoje kostu-me je z e nekajkrat pobrala prva mesta na raznih tovrstnih mednarodnih srec anjih. 
Shane Turgeon – S e en zanimiv gost, tokrat iz Kanade, kjer ima lasten 

posel. Shane je pisatelj, zbiratelj, ljubi-telj tetovaz , organizator dogodkov in s e vec . Skratka, gre za s e eno zanimivo osebnost s scene. 
(Več na http://sferakon.org/pocasna-gosca-tatjana-jambrisak/; http://sferakon.org/pocasna-gosca-calypsen-cosplay/; http://sferakon.org/pocasni-gost-shane-turgeon/ in http://shaneturgeon.com/). 
 
STOJNICE IN SODELUJOČI 
Najvec  c asa sem porabil na stojnicah s knjigami.  
Na prizoris c u je bilo ogromno stojnic. Znaten del je predstavljala knjiz na ponu-dba zaloz b, knjigarn in antikvariatov. Nadalje so se predstavljala razlic na ljubi-teljska drus tva – organizirani ljubitelji vseh pomembnih domis ljijskih svetov. Bili so tudi gostje iz Poljske. 
Hrvas ki knjigarnarji in zaloz niki izda-jajo veliko prevodov in lastnih domac ih del (Algoritam, Hangar 7, Izvori, ...) in velik del tega je bilo na stojnicah zaloz b in knjigarn. Tudi zase sem nas el, kar sem iskal. Na eni od stojnic sem nas el celo knjige nas ega Mihe Remca. Mnogi ude-lez enci niti niso omenjeni na seznamu v bros uri.  
Evo, tu je seznam: 
. Udruga »USS Croatia« – to je drus tvo ljubiteljev Zvezdnih stez. Drus tvo se je Sferakona prvic  udelez ilo leta 1999. 

. Udruga Albus iz Pazina je ljubiteljsko drus tvo za promocijo ZF&F in organi-zira lastno konvencijo Istrakon. 

. Zagreb Fantasy Country je c isto sve-z e drus tvo, saj je bilo ustanovljeno leta 2016. Z e ime pove, da gre za drus -tvo ljubiteljev(-ic) fantazije. Med dru-gim se ukvarjajo s cosplayem. 

. Almarenska družina je bila ustanov-ljena 2006 in zdruz uje ljubitelje(-ice) Tolkiena in tudi fantazije. 

. Ichidan udruga zdruz uje ljubitelje japonske popularne kulture (mange, anime, ...) in deluje od leta 2008. 

. Mos Croatia Spaceport – Udruga ljubitelja Zvjezdanih ratova je drus -tvo ljubiteljev Vojne zvezd. Drus tvo deluje od leta 2002 in se ukvarja z vsem, kar je povezano s priljubljeno fantazijsko frans izo. Drus tvo ima naj-vec jo ljubiteljsko skupnost v ex YU (obmoc je bivs e Jugoslavije, kamor je sodila tudi Slovenija). 

. Društvo za promicanje kulture i umjetnosti Cygnus je bilo odgovorno za vse promocijske aktivnosti. Deluje od leta 2008. 


Sodelovalo je tudi precej umetnic in umetnikov ter razlic nih geekovskih trgo-vin z obiljem zanimive robe. 
 
TEKMOVANJA IN NAGRADE 
Na Sferakonu se odvija vec  vrst tek-movanj. Najpomembnejs a je razglasitev nagrad Sfera. To nagrado je pred »davnimi« leti (beri: v c asu Jugoslavije, ako s e kdo pomni ta c as) dobil tudi nas  pesnik in pisatelj Miha Remec. Nagrade se podeljujejo od leta 1981. Sfera je nagrada za najpomembnejs i dosez ek na podroc ju ZF-ja (znanstvena fantastika, fantazija in nadnaravni horor). 
Kategorije in dobitniki-ce za dosez ke v letu 2015 so sledec i: 
. Miniatura – Goran Glus ic  - Staklo; 

. Roman – Milena Benini – Prodavac  snova; 

. Otros ki roman – Morea Banic evic  – Demon s kolske knjiz nice. 


Vc asih podelijo nagrade s e v drugih kategorijah, kot je kratka zgodba, teore-tic no delo, ilustracija, strip, ipd. 
Za primerjavo, v Sloveniji smo samo leta 2012 na Si.Conu  v Celju podelili 

podobno zastavljene nagrade, imenova-ne Drejc kova nagrada (imenovanje nagrade z dovoljenjem dr. Vida Pec ja-ka), a smo se spric o odziva dela scene odloc ili, da do nadaljnjega prenehamo. 
Vsako leto se podelijo tudi Sferice, nagrade za najmlajs e, kajti na Hrvas -kem ni nic  nenavadnega, c e se projek-tom spekulativne fikcije pridruz ijo jav-ne s ole. V okviru te nagrade je zanimiva razstava del osnovnos olske in srednje-s olske mladine, kjer je res videti precej zanimivih del. Letos je na natec aj pris-pelo kar 1400 likovnih in literarnih del, kar dokazuje, da je Sferina prireditev zelo pomembna za hrvas ke izobraz e-valne ustanove. Saj vsi vemo – brez spodbujanja in izraz anja domis ljije ni dolgoroc ne ustvarjalnosti in s tem povezanega razvoja. 
C e se spomnim hladne prhe v Celju, ko sem pred leti nekaterim s olam pred-lagal podoben natec aj ... 
. Literarna dela (v vec  starostnih kate-gorijah za osnovne in srednje s ole); 

. Likovna dela (v vec  starostnih kate-gorijah za osnovne in srednje s ole). 


Sfere in Sferice se razdelijo na Svec a-ni skups c ini Sfere, ki se obic ajno odvija v soboto ob 20 uri. 
Zaradi popularnosti cosplaya podel-jujejo tudi nagrade za najboljše cosplay kostume. Kategorije so bile splos na - skupina, splos na – posamez-na, SF Cops & Robbers – skupina in SF Cops & Robbers – posamezna. 
Dejansko je bilo na prizoris c u polno raznih likov iz nam ljubih ZF&F frans iz. Mogoc e je bilo med otroci najvec  padawanov in vsak je hotel pokazati svoje ves c ine s svetlobnim mec em. 
 
SFERAKONSKA ZBIRKA 
Vsako leto je objavljen natec aj za Sferakonsko zbirko, ki je redni gost z e od leta 1994. 
Drus tvo vsako leto objavi natec aj, na katerega pride ogromno razlic nih zgodb. Komisija ima obic ajno precej zahtevno delo, da izbere zgodbe, ki ugledajo luc  dneva v zbirki. Zbirko dobi v roke vsakdo, ki se prijavi in plac a kotizacijo. Ko bom nas el c as, bom zgod-be z uz itkom prebral. 

POVZETEK NEKATERIH  
PREDAVANJ 
Sferakona sem se udelez il, kot sem z e zapisal, v soboto. Takrat je bilo veli-ko predavanj in panelov, namenjenih zlasti pisateljski javnosti. 
Najprej nekaj splos nih opaz anj. Na hrvas ke konvencije hodim z e skoraj 10 let in spremljam zlasti odnos fandoma do domac ega ustvarjanja. 
Na Sferakonu z e od nekdaj dajejo velik poudarek domac emu ustvarjanju in domac a pisateljska srenja ima z e od zac etkov pomembno vlogo. Avtorice in avtorji aktivno sodelujejo na konvenci-jah in prireditelji obic ajno dajejo pred-nost domac im avtorskim imenom. 
Opazil sem precejs en napredek v izdajateljski dejavnosti, saj so nekateri specializirani zaloz niki (npr. Hangar 7) precej okrepili svojo navzoc nost na zaloz nis kem podroc ju in razs irili svoj izdajateljski portfelj. 
Vc asih je bilo romanov komaj kaj in so prevladovale zbirke krajs ih proznih del. V zadnjih letih se je okrepilo tudi izdajanje romanov. Veliko podporo ima hrvas ka spekulativna fikcija tudi s stra-ni drz ave, saj praktic no vsaka zbirka in roman izidejo s taks no ali drugac no javno financ no podporo. 
Seveda tudi na hrvas kem literarnem prizoris c u ni vse c udovito. C utiti je pot-rebo po iskanju novih smeri, novih izzi-vih in zlasti aktivnejs i promociji doma-c e literature. Na nekaterih prejs njih konvencijah sem slis al tudi kaks no o stagnaciji kakovosti. 
Ljubiteljska dejavnost je, podobno kot v drugih drz avah z daljs o neprekin-jeno tradicijo organiziranega ljubitelj-stva, precej enakomerno razporejena med vsemi starostnimi skupinami. Tako ni bilo nic  c udnega videti starejs e ljubitelje in ljubiteljice, nekatere tudi »zamaskirane«. V drus tvih delujejo tudi ljudje 60+, kar je posledice kontinuitete delovanja in razvoja fandoma od 70-tih let. Na Hrvas kem ZF&F ni zgolj stvar lahkotne zabave otrok in mladine, tem-

vec  polnopravni sestavni del kulturne-ga z ivljenja. 
 
PA GREMO V AKCIJO ... 
Na predstavitvi ponatisa fantazijsko zgodovinske knjige Republika kamena mlade avtorice Tanje Radman se je pred-stavilo ozadje zgodbe, ki temelji na alter-nativni Dubrovnis ki republiki. V njej se resnic na zgodovina mes a s c isto fantazij-skimi elementi. Knjiga je na Hrvas kem precejs nja uspes nica, saj tamkajs nja ljubi-teljsko obc instvo v obilju popularne preve-dene literature rado vzame v roke domac a dela, ki se dogajajo v domac em okolju.  
Takoj sem potegnil vzporednice s popularnostjo odlic ne vampirs c ine Izvr-s itelji nauma gospodjeg, ki jo je napisal prijatelj iz Reke, Zoran Krus var (intervju z njim je bil objavljen v enem od prvih JeJ). Poleg Tanje sta sodelovali s e Dubra-vka Jakovljevic  (lektura in korektura) in Ana Boric , ki je prispevala doz ivet pred-govor. Intervju s Tanjo lahko pric akujete v naslednji s tevilki. 
 
Udelez il sem se predstavitve prijatelja Davorina Horaka, ki ga poznamo kot gonilno silo obnove legendarnega Siriusa (2-kratnega dobitnika Eurocon nagrade za najboljs i evropski magazin) z imenom Sirius B (torto na prvi obletnici izhajanja je razrezal svetovno znani pisatelj Tim Powers, intervju z njim je objavljen v Euroconski s tevilki JeJ, letnik 2012).  
V JeJ 21 (2011) smo pisali o zagonu te revije in priobc ili naslovnico prve s tevilke. Poleg Davorina so sodelovali s e David Kelec ic  (zbirka Imago ultima), Ivana Delac  (YA) in Ed Barol (Izgnani in Vrelo tame), predstavili so s e nekatera dela, ki bodo v kratkem izs la v zbirki Solaris (Hangar 7).  
Davida Kelac ic a omenjam zaradi pred-stavitve zanimive Istromancer: zbirka pric a o Davoru S is ovic u. Davor je legen-darni, to lahko rec em,  organizator, ured-nik, novinar in predan ljubitelj SF iz Pazi-na. Z e vrsto let je pomembno, c e ne osred-nje gonilo Albusa, Istrakona in zlasti med-narodnega Festivala fantazijske knjiz ev-nosti (FKK) Pazin. V tej zbirki je sodeloval tudi Ed Barol in mnogi drugi najboljs i hrvas ki pisatelji in pisateljice, da so se tako poklonili prijatelju. O FFK 2012 in predstavitvi Istromancerja smo pisali v JeJ 24 (2012). 
 

Zatem sem se udelez il s e zanimive predstavitve Pet priča, koje morate pročitati. Naslov je predstavljal izhodi-s c e debate o literarnih biserih. V glav-nem je s lo za domac e avtorje in avtori-ce, c eprav ni izostalo tudi kaks no tuje delo. Aleksandar Z iljak, Milena Benini in meni neznani avtor (zamudil sem prvih 10 minut) so predstavili svoje »the best of« in utemeljili svoje odloc it-ve. Zanimivo mi je bilo zaradi omembe Blodnjaka in Bojana Meserka, ki je do pred 10 leti s svojimi Blodnjaki skrbel za vsaj minimalno miganje slovenske kratke spekulativne zgodbe in je pogle-dal tudi preko bodec e z ice. 
Na koncu, priznam, z e precej utrujen, sem se udelez il s e zanimive debate, ki sta jo vodila Davorin Horak (Hangar 7) in Aleksander Z iljak (urednik pri reviji Ubiq). Okrogli mizi je bilo ime Domac a fantastic na knjiz evnost - utopija ili dis-topija. na vsakem Sferakonu zadnjih let je na seznamu debat tudi pogovor o domac em ustvarjanju. 
Zbrano je bilo precejs nje s tevilo ure-dnikov, zaloz nikov, avtoric in avtorjev. Debatiralo se je o stanju in prihodnosti hrvas kega ustvarjanja na podroc ju spe-kulativne fikcije. Poudarjal se je pomen mednarodnega sodelovanja na jezikov-nem obmoc ju, ki ne zahteva medseboj-nega prevajanja (Hrvas ka, Srbija, C rna gora, BiH). 
V vseh teh drz avah, zlasti v Srbiji, se v zadnjih letih zelo krepi produkcija in s tem tudi izmenjava s sorodno govore-c imi drz avami (kos c ek te izmenjave zastopa tudi nas  JeJ). Bilo je debate o tem, c e je dobro pomemben del prosto-ra v revijah in zbirkah prepus c ati gos-tom iz tega jezikovnega bazena. Na koncu je prevladalo prepric anje, da se s tem bogati in krepi tudi domac a ZF ustvarjalnost. Pojavila se je tudi ideja, da bi se znova organizirale delavnice 

pisanja, saj so dober nac in za pridobi-vanje novih kvalificiranih avtorskih imen. 
Malce sem se v debato tudi sam vkljuc il, saj je udelez ence zanimalo, kako je s tem v Sloveniji. Z al tu nisem mogel podati c esa pomembnega, razen zbirke Zvezdni prah in Jas ubeg en Jere-da (tiskane izvode imam vedno s sabo). Zadeve, ki so izven domene Zvezdnega prahu, nisem omenjal, da ne bi zapis, ki ga berete, povzroc il kaks nih neprijetnih odzivov. 
To je bilo vse. Na poti domov sem za las us el nalivu in v svojo zbirko knjig dodal nekaj zanimivih naslovov. 
 
REZIME 
Vedno je treba narediti zakljuc ek. Neprestano se mi je vsiljevala primerja-va med nas o in hrvas ko pisateljsko sce-no. Z al med njima ni primerjave, zato je niti ne bom delal. 
Na Hrvas kem obstaja moc na stroko-vna podpora, izhaja nekaj revij, knjige in druge ZF&F izdaje so redno delez ne javne financ ne podpore in s tem pove-zane profesionalne obdelave. Na kon-vencijah sta domac a in tuja literatura pomemben element same organizacije. Sodelovanje drus tev, organizatorjev dogodkov in pisateljske scene je precej tesno in soodvisno.  
Hrvas c ini si nihc e ne drzne postaviti pridevnika »neprimeren« v kontekstu pisanja spekulativne proze in poezije, zato tudi branje v domac em jeziku ni neko neobic ajno poc etje. 
Samo v bliz ini Slovenije so s tiri veli-ke konvencije – Istrakon (april), Sfera-kon (maj), Liburnikon (avgust) in Rikon (oktober). Nadalje je vsakega avgusta tudi Festival fantazijske knjiz evnosti v Pazinu, kjer se zberejo izbrani avtorji(-ice) Balkana. Na vsakem od teh dogod-kov se praviloma izda tematska zbirka zgodb. 
Mogoc e s e nekaj za na rob dogajanja. 
Na konvenciji sem se srec al tudi z Wolfom von Wittingom, znanim itali-janskim ljubiteljem, zelo aktivnim na evropski sceni in izdajateljem precej priljubljenega fanzina CounterClock v angles kem jeziku. Malce sva pokomen-tirala nas o sceno, si izmenjala nekaj daril in postal sem c lan evropske drus -c ine Sigma TC z zaporedno s tevilko 4679. 


38. SFERAKON 2016, ZAGREB, HRVAŠKA 
Za vas se je potepal, poslušal in fotografiral Bojan Ekselenski 



POROČAMO 


Podroben urnik na www.sferakon.org) 






 




     FUTUR CRNI (Bodoc nost c rna) je 22. SFeraKonska zbirka 13 zgodb. Ta s tevilka se ukvarja predvsem s SF&F kriminalkami in vohunskimi tez avami. Naslovnico je ilustriral Tihomir Hrlic . Urednici Ivana Delac  in Tatjana Jambris ak pravita: »Obstaja tudi tretji glagolski c as – mrac en, temen, ubijalski – c as kriminala in detektivov.«  
     Objavljene so zgodbe – Anita S taudinger: Nevena; Dejan Frankovic : O sterKorp; Doris Pandz ic : Tko je Anna Merz?; Jelena Crnjakovic : Srce agencije; Juraj Belos evic : Ciao, bella; Kristijan Novak: Sluc aj z eljezne djevice; Mile-na Benini: Uspavana ljepotica, Zlatokosa i tri Vuka; Robert Injac: Planet sardina; Tatjana Jambris ak: Imas  kuc a, nema dom; Tilia Rujan: Duhovi raja; Tomislav S krl-jac: Inspektor Pro Plus; Toni Juric ic : Kos marnik in Tvrt-ko Validz ic : Nekromantova ostavs tina. 



POROČAMO 



 








Tanja Radman 



POROČAMO 





 






POROČAMO 



Popravek in opravičilo 
V JeJ, s tevilka 38, na strani 17, druga vrstica, se mi je zgodila neljuba povrs nost. Napisal sem: »Zlasti drus tva Ampus in Gil-Galad sta pripravila predstavo.« 
Zapisati bi moral: »Zlasti drus tvo Ampus je pripravilo predstavo.« 
Gres il sem z omembo Slovenskega Tolki-enovega Drus tva Gil Galad, ki se formalno ni udelez il Meteorite, c eprav je bilo tam precej njihovih c lanic in c lanov, kar me je zapeljalo v greh napac ne navedbe. 
Vsem prizadetim se opravic ujem. 



 




S prijateljem Andrejem sva se podala na prvo konvencijo fantazije (ZFC). Lokacija prizoris c a je lahko dostopna, saj se dobesedno zapeljes  do nje brez nepotrebnega ovinkarjenja in bojevanja z zagrebs kimi enosmernicami. To je pomemben plus za vse, ki nismo iz Zagreba ali bliz nje okolice. Kot boste prebrali kasneje, ima ta lokacija nekaj neprijetnih lastnosti ... 
Udelez ila sva se sobotnega dela. A najprej nekaj osnovnih podatkov, pob-ranih s FB profila (spletna stran je zara-di tehnic nih tez av nedosegljiva, kar ni ravno dobro za komaj zac eto konvenci-jo z e dan po zakljuc ku). 
 
SPLOŠNI PODATKI IN DOGAJANJE 
Kraj dogajanja: Zagreb, Buena Vista Club Zagreb, Savska 120. – Kdaj: 11. in 12. junija 2016. – Organizator: Zagreb Fantasy Country. 
Dogajanje je bilo razporejeno na sle-dec i nac in: 
. Castle Keep (Prva dvorana, tj. Dvori-s c e) so namenjene vites kim in lokos-trelskim drus tvom. 

. Lands of Middle-Earth (S esta dvora-na/1. nadstr.) je namenjena drus -tvom, ki so vezana na dela J. R. R. Tolkiena. 

. Larp Cave (Tretja dvorana) posvec ena je LARP-u. Dva dni boste lahko izkus a-li, kaj vam lahko ponudi Terrible Crea-tions (delavnice, predavanja). 

. Dwarven Hall (Sedma Dvorana/Main Hall 2. nadstr.) je center konvencije. Tukaj so bila drus tva iz cele Hrvas ke. Sodelovanje na cosplay tekmovanju prinas a kar lepe denarne nagrade. 

. Tinkers Lair (Peta dvorana/1. nad-str.) je namenjeno predavanjem in delavnicam. 

. Dungeon Land (Prva dvorana/1. nadstr.) je namenjena turnirjem in drus tvom, namenjenim Pathfinderju in namiznicam. 

. World of Gaming (Tretja dvorana/1. nadstr.) je namenjen turnirju v Heartstone-u, raznim Blizzardovim videoigram in razvijalcem videoiger. 

. Hobbit Hole (Osma dvorana/podroc je "Rush-a") je namenjeno otros kim delavnicam. 



Prva ZFC je bila namenjena Tolkienu. To se mi zdi odlic no, kajti Tolkien je zac etnik sodobne fantazije, ki je zlezla iz plenic otros ke in najstnis ke literature ter se podala na pot odras c anja in odra-slosti. Na konvenciji so sodelovala tudi drus tva iz tujine, vendar uradno nobe-no iz Slovenije, sem pa opazil tri c lanice slovenskega Gila Galada. 
 
O DRUŠTVU  
ZAGREB FANTASY COUNTRY 
Drus tvo je novega datuma, saj je nas-talo konec februarja letos njega leta, torej gre za nekajmesec no dete. Zdru-z uje ljubitelje predvsem fantazije in z e prvo leto delovanja so postavili spodo-bno dvodnevno konvencijo. Pohvalno. 
Glavnino drus tvenega delovanja predstavlja s irjenje kulture fantazije, izdelava cosplay kostumov in ukvarjan-je z animacijo in videom. Skratka, gre za kreativno delo, ki osmisli ljubiteljstvo. 
 
MISIJA ZAGREB 
V zadnjem mesecu je bila to moja druga zagrebs ka konvencija. V roku enega meseca sem torej obiskal najsta-rejs o in najvec jo konvencijo ter naj-mlajs o. Konvenciji imata razlic en kon-cept in deloma drugac no ciljno publiko. Sferakon je namenjen spekulativni fik-ciji kot ljubiteljstvu in ustvarjanju, a ZFC je bolj namenjen fantazijskim fran-s izam. Literarne zadeve so tu v ozadju, vsa predavanja so bila bolj ali manj namenjena fantazijskim frans izam. Ob konvenciji ni bilo nobene namenske literarne zbirke, publika je bila malce mlajs a in prevladoval je cosplay. 
Skratka, konvencija je dovolj razlic na od Sferakona, da nudi c isto svojo izkus -njo in upravic i obisk. Z e kmalu sem dobil obc utek, da gre za prireditev, pri-merljivo z nas im NMN. V glavi se mi je zapeljala misel CRO NMN. 
Kaj je bilo videti? 
Predvsem ogromno ljudi v kostumih. Zastopane so bile vse nam ljube popu-larne fantazijske frans ize, kot so Warcraft, Star Wars, Gospodar prsta-nov in druge. Imeli so Dartha Vaderja, Witch-kinga, Thorina in obilje drugih. Na vsakem koraku vilinci in vilinke. Edino orkov nisem opazil. Na slikah je nekaj primerov, s e vec  pa na FB strani Jas ubeg en Jereda. Spos tovanja vredno! Mnogi so bili res fascinantne kreacije. Je pa slovenski Witch-king malce bolje izdelan od hrvas kega. 
Na stojnicah sem malce poklepetal s starimi znanci in znankami (Davorin in 

Ivana iz Hangara 7, Tanja iz Trec eg Zmaja, ...). Ravno pri kramljanju s prija-telji sem zaznal prvo resno pomanjklji-vost prostora prireditve. Hodniki in prehodi so bili silno ozki in motec e temac ni. »Come to the Dark side« v z ivo, samo brez pis kotov. 
V oc i, dobesedno, je namrec  udarila s e druga slabost – nekatere stojnice so bile v mraku in se sploh ni dobro vide-lo, kaj ponujajo. Ker so bile na ozkih koridorjih, se na njih skoraj ni dalo ustavljati. Najbolj so se mi smilile sto-jnice z drobnim nakitom. 
Ko pa sva z Andrejem vstopila v zgornjo dvorano, me je dobesedno pokosila neznosna vroc ina. Dvorana je namrec  silno slabo ventilirana in je kot taks na neprimerna za ta letni c as. Ljud-je na stojnicah so se mi resnic no smilili. Tudi cosplayerji so s vicali kot za stavo. 
Zanimala me je knjiz na ponudba in ta je bila v primerjavi s Sferakonom bistveno manjs a. Bila sta Hangar 7 in Algoritam. Bilo je s e nekaj stripov, a vec ina stojnic je predstavljalo razlic ne zanimivosti, zlasti kreacije rokodelstva. Omislil sem si denar Prvega galaktic ne-ga imperija, tako za vsak sluc aj, c e me kdaj zanese na obisk h generalu Huxu (kupil bi mu obesek z Jodo) ali bi hotel spiti kavo v imperialni kantini. Baje 

imajo odlic en ekspresso in tudi pivo Dark side lager je odlic no. 
Od predavanj sva se najprej udelez ila zanimivega predavanja o Istarih, to so c arovniki Srednjega sveta. Andrej se je poc util s e posebej domac e, saj je prouc il nordijsko mitologijo za esej v tej s tevilki. 
Kasneje sem se zabaval z Orc jim den-tistom. Igra je bila s e v zgodnji fazi, zato bi bilo grdo podajati sodbo o izdelku. Ponujajo tudi izobraz evanje za nadobud-ne ustvarjalce igre. Na eni od stojnic so recimo iskali alfa preizkus evalce za igro v nastajanju. Spisek kandidatov sicer ni bil dolg, a noc  je bila s e mlada. 
Omizja za igranje namiznih iger so bila polna. Tovrstna oblika zabave je v razmahu in tako je prav. Naj takoj pouda-rim, da te igre niso namenjene otros ki zabavi, temvec  zahtevajo odrasle ljudi. 
Drugo predavanje, ki sva ga obiskala, je bila predstavitev urednika, kritika, ilustratorja in avtorja Aleksandra Z ilja-ka. To predavanje je bilo precej manj obiskano od predavanje o Istarih. Pred-stavil je svoje zbirke zgodb. Prebral nam je zanimivo zgodbo o Volc jem dekletu. Gre za priredbo legende iz okolice Varaz dina. Podobne legende obstajajo tudi ponekod v Sloveniji. 
 
Zanimive so bile tudi delavnice za otroke. Lepo je bilo videti najmlajs e, kako ustvarjajo. Po s e enem ogledu vse-ga sva se odpravila proti Sloveniji. 
 
ZAKLJUČNICA 
Tudi o tej konvenciji je treba rec i nekaj dokonc nega. Za prvic  pohvala mlademu drus tvu mladih ljudi (razen vilincev, zanje ne vemo, koliko so v res-nici stari). Kar se tic e geografije, je lokacija dobra, a je z al neprimerna za taks en dogodek. Vroc ina, tema in ozkost nekaterih prizoris c  je predstav-ljalo hudo coklo doz ivetjem. Ljudi je bilo precej. Dobra poteza je bil prostor za razvijalce rac unalnis kih iger (ne samo za PC). In seveda – GRRRR – »gulas  od vepra« je zmanjkal, s e preden je odbila druga ura. 
Za drugo leto jim predlagam primer-nejs i prostor. Temac ni hodniki, vroc ina in ozki koridorji niso primerni. Med preda-vanji sem trpel, saj sem se temeljito oko-pal v lastnem potu. Nadalje sem pogres al osrednji prireditveni prostor. WC in gar-deroba sta bila skoraj isti prostor. 
Omenil sem, da me je prireditev spo-minjala na nas  NMN. Nas i konvenciji se vidi, da ima vec  izdaj in s tem postaja vse pomembnejs i dogodek za ljubitelj-sko skupnost. Organizacija je odlic na in moral bi biti res nadlez en nergac , da bi se lahko pritoz eval. 
ZFC je popolnoma svez a prireditev in seveda upam v ponovitev in seveda odpravo nas tetih pomanjkljivosti. More-biti sem pogres al zastopstvo kaks nega slovenskega ljubiteljskega drus tva. Saj Zagreb le ni tako stras no dalec . 
S koda, da ni bilo sooc enja slovenske-ga in hrvas kega Witch-kinga. 
 
<> 


ZAGREB FANTASY CONVENTION (ZFC) 
Popisal, pofotkal Bojan Ekselenski in dofotkal Andrej Ivanuša 



POROČAMO 






 









POROČAMO 




 



Zac el bom klis ejsko, da bolj ne morem. Kdaj ste napisali svojo prvo zgodbo in o c em je govorila? Je konc ala v kos u ali kaks ni reviji? 
Uf. Tudi to je bilo klis ejsko. Delo je imelo nek natec aj za osnovnos olski spis in napisal sem zgodbo z naslovom Pomlad na našem vrtu, o cvetoc i c es -nji in take rec i, bila je objavljena. C e se prav spomnim, sem imel osem let. Prva prava zgodba pa je nastala za srednje-s olsko literarno glasilo, vendar je bila zanj preostra, mentorica jo je predala tedanjemu uredniku revije Problemi-Literatura Mihi Avanzu, bila je objav-ljena tam, kasneje pa s e v zborniku Mlada proza in moji prvi knjigi, to je zgodba Kako sem dobil vojno.  
Vas  ustvarjalni opus je podoben veli-ki in pisani kos ari. To vpras anje bom posvetil temu, c esar ni v kos ari. Ste se kdaj preizkusili v poeziji? Kar tako, zaradi izziva. 
Pisal sem besedila za svoj pank bend, ko sem imel petnajst let, to je bila neke vrste poezija. Potem ne vec , c eprav me nekateri prepric ujejo, da so zelo kratke zgodbe, ki jih pis em zadnje c ase, prav-zaprav poezija. Ugovarjam: imajo ose-be, interakcijo med njimi, dogodke v vzroc no-posledic nih povezavah, torej lastnosti proze. Vendar so se zac ele v teh zgodbah pojavljati notranje rime ... 
Kdaj ste doz iveli prvo objavo in kak-s ni obc utki so to bili? Saj veste, prve nikoli ne pozabis . 
S e pred prej omenjeno zgodbo je izs la ena v Sodobnosti, njen naslov je bil V dvojni podobi. Bil sem komaj pol-noleten, v prvem letniku 'komparative', in mislil sem, da je to zac etek literarne slave, vsaj med sos olci in sos olkami. Seveda se je hitro pokazalo, da vec ino-ma ne berejo osrednjih literarnih revij! Je pa zbudila kar nekaj zanimanja v profesionalnih literarnih krogih, takrat se je objave v revijah bralo bolj resno kot danes knjige, se mi zdi. V glavnem, kmalu sem imel zgodb dovolj za prvo knjigo, ki sem jo objavil z e pri dvajsetih. Zdaj zmeraj poudarim, da je to zelo pre-zgodaj.   
Vas e literature je precej prevedene v tuje jezike. Kdo se je odloc il za prevod in objava – tuji zaloz nik, morebiti kak-s na izmenjava? 

Kljub nasprotnim prepric anjem nepoznavalcev resne zaloz be ne delajo po sistemu izmenjav. Prve knjige so izhajale zaradi ponudb prevajalcev, potem se pojavi nekaks en uc inek snez -ne kepe – uredniki, ki preberejo tvojo knjigo v angles c ini, jo sklenejo objaviti s e v kakem drugem jeziku. Za avtorja, ki je preveden v deset ali vec  jezikov, se pac  prej verjame, da je vreden prevoda, kot za kaks nega, ki sploh ni preveden. Prevod v angles c ino tu zelo pomaga. V turs c ini so mi izs le tri knjige, vse so prevedene iz angles c ine, tudi zaloz bo za prevode v nems c ino sem dobil potem, ko so zame slis ali prek ameris ke objave. Na zac etku vsakega prevoda pa je prevajalec, ki verjame v besedilo in je pripravljen narediti vsaj vzorc ni pre-vod in ga ponujati ustreznim zaloz bam. Ne pis em knjig za na letalis c a, zato se bolj splac a nagovarjati zaloz be, ki takih knjig ne izdajajo, in seveda le take, ki sploh objavljajo prevedeno knjiz evnost. 
Kaj vas je peljalo na pot knjiz evnika in uc itelja pisanja? 
Od nekdaj sem rad bral in zdelo se mi je, da bi znal tudi kaj napisati, kar so odmevi potrdili, sicer najbrz  ne bi nadal-jeval. Tudi glasbo sicer rad poslus am, vendar se mi zdi pametneje, da elektric no kitaro igram samo takrat, kadar nikogar ni zraven. Z e v tem je zelo veliko uz itka.  
Pisanje sem zac el pouc evati, ko se je zdelo vsem to s e huda ameris ka modna muha. Zdaj, ko kar nekaj mojih delavni-c arjev ne le objavlja hvaljene knjige, ampak tudi dobiva literarne nagrade, mi smisla tega poc etja ni vec  treba utemelje-vati vsakic  znova. To seveda ni edina pot do dobrega pisanja, vendar pot skrajs a.  
Uc ite zaloz nis tvo na Filozofski fakul-teti v Ljubljani. Kako bi na kratko opisa-li svoje predmete? 
Zajemajo marsikaj, od osnov literar-ne teorije in zgodovine prek prikaza delovanja knjiz nih vsebin v popularni kulturi z glasbo in filmom vred do temeljnih znanj o zaloz nis kem polju, v predmetu tik pred magisterijem Ured-nis ke tehnike pa se uc imo tudi konkret-nih del z besedilom ali ob njem. S tudij-ski proces se trudi podajati c im s irs i vpogled v knjiz no z ivljenje in okolis c i-ne, ki ga spremljajo, diplomanti se vec i-noma tudi zaposlujejo v knjiz nem okol-ju, ne le v zaloz bah, tudi v knjigarnah, knjiz nicah, literarnih in kulturnih orga-nizacijah.  
Bi znali oceniti stanje na slovenskem zaloz nis kem podroc ju? 
Ni dobro. Ampak kje pa je? (Na kate-rem podroc ju v Sloveniji? In na kate-rem zaloz nis kem podroc ju? Knjigi gre na bolje samo v Indiji, kjer pismenost s e raste, trenutno je na 70%, in ima kulturni kapital s e veljavo.) Velikokrat ponavljamo, da imamo vec  piscev kot bralcev, morda je tudi zaloz nikov z e vec ? Zlasti pa je v zaloz nis tvu veliko ega in zato manj sodelovanja in empatije, kot bi ju potrebovali. 
Pred c asom sem dobil vpogled v stan-je samozaloz nis tva in podatki kaz ejo, da je s tevilo samozaloz nis kih knjig v zadnjih letih drastic no padlo. Najvec ji padec je ravno pri e knjigah, kar je glede na vso E-manijo nenavadno (med nama – verjetno samo moje knjige predstavljajo skoraj pol E-izdaj). C emu bi to pripisali? 
S tevilo samozaloz b ni padlo, le pre-selilo se je k zaloz bam, ki izdajajo vse, za kar avtor plac a. Za uspeh e-knjig pa je slovens c ina premajhna, da bi delale posel. Lahko koristijo avtorju, ki si z eli s iriti svojo vsebino (vendar si mora ime ustvariti kako drugac e), ali pa dopol-njujejo tiskano ponudbo. 

V Sloveniji izhaja kar nekaj razlic nih literarnih revij. A velika vec ina najbrz  ne bi ugledala luc  dneva brez javnih financ -nih sredstev. Zakaj v Sloveniji verjetno ni revije, ki bi se lahko pokrila s trz nimi dejavnostmi in prodajo? (Za ilustracijo – leta 2014 sem na SKS za drobiz  prodajal tudi literarno revijo Vsesledje, a ni bil nihc e pripravljen zanjo dati niti 1€. Ko sem jo razdelil med ljudi na stojnicah, so jo vec inoma pohvalili). 
Vsi smo se nekako navadili na brez-plac no pridobivanje knjiz nih, pa tudi medijskih vsebin. Drug razlog pa je, da so zac eli ravno intenzivni bralci, torej humanistic na inteligenca, najbolj izgub-ljati vire prihodkov. Tisti, ki berejo, si knjige vec inoma izposojajo. S tem na kratki rok ni nic  narobe, vendar so vsi nas i poslovni modeli naravnani na pro-dajo izdelkov in znanj na trgu, tako da na dolgi rok morda dotoka kvalitetno pripravljenih knjiz nih vsebin na trg ali v knjiz nice ne bo vec , c e ne bomo ustre-zno prilagodili modelov. 
Zdaj se bova s e malce bolj pribliz ala temu, po c emer vas poznam. Vas a delav-nica je z e tradicionalna in izbor je dovolj zahteven, da nanjo tez ko pride nekdo, ki nima pojma o pisateljski obrti. Mislite, da bi bilo pametno nabor delavnic razs iriti, recimo z delavnico za popolne zac etnike? Mislite, da bi ljudje plac ali vsaj za osnov-ne stros ke, c e bi razglasili, da bo delavni-ca ta in ta vikend? 
Seveda bi bilo pametno zac enjati od zac etka in kolikor vem, obstaja nekaj plac ljivih delavnic. Pri LUD Literatura pa zagovarjam koncept, ki ga uporab-ljamo, iz osebnega prepric anja, da ne smemo povsem popustiti trz nim zapo-vedim in moramo c im vec  rec i obdrz ati brezplac nih. Pa tudi iz praktic nih razlo-gov: c e je delavnica brezplac na, lahko sprejmem tiste, za katere se mi zdi, da bodo napredovali do odlic nih rezulta-tov, drugi pa naj poskusijo drugje. Na mojo delavnico se prijavi 70-80 piscev, tako seveda ni mogoc e delati. Tisti, ki pridejo, so zelo blizu lastnim knjigam, ki bodo ob delavnici seveda boljs e kot brez nje. 
Najprej c estitke za prevod priroc nika Pisanje kratke zgodbe, po hrvas c ini s e v makedons c ino. Pisanje kratke zgodbe sem zajemal hlastno in z veliko z lico, je idealen za popolnega zac etnika in tudi malce izkus enejs emu mec evalcu peresa lahko ponudi obilje zanimivega in korist-nega. Dejansko se posvec a temeljnim in elementarnim stvarem. Najprej banalno vpras anje – zakaj ste se odloc ili napisati taks en priroc nik? V primerjavi z drugimi slovenskimi knjigami, ki imajo v kontek-stu vsebine besedno zvezo kreativno pisanje, je precej drugac na in zaradi osvez ujoc ega sloga podajanja vsebin uporaben predvsem za ljudi brez knjiz e-vne ali literarne izobrazbe. 
Najprej zaradi udomac itve. Verja-mem, da obstajajo nadobudni pisci, ki take knjige kupujejo v sebi ljubi spletni knjigarni – vendar je uc inkovanje tujih knjig v Sloveniji opaziti s ele takrat, ko se znajdejo v vec ini resnih knjigarn in knjiz nic. Ker pa sem sam prebral teh uc benikov na desetine, lahko dodam s e bolj oseben vzgib – niti eden med njimi ni bil dovolj zahteven ali dovolj prep-rost, dovolj odrezav ali dovolj nedolo-c en, skratka, niti eden med njimi se mi ni zdel tak, da bi se na njega podpisal. Na tega se lahko. 
Se strinjate, da je pisanje najprej obrt in s ele potem umetnost? 
Glede na to, da sem v uvod k trikrat razprodanemu zborniku Šola kreativ-nega pisanja dal Delacroixov citat 

»Najprej se nauc i biti obrtnik, to ti ne bo preprec ilo, da bi bil genij«, tez ko ugovarjam!   
Kaks na je kondicija slovenske kratke zgodbe? Je z anrsko dovolj raznolika? Glede kolic in objave in same avtorske baze smo vsaj pri spekulativni fikciji (znanstvena fantastika, fantazija in nad-naravna 'grozljivs c ina') v precej nezavid-ljivem poloz aju. V primerjavi s sosednji-mi drz avami imamo tu precejs en deficit na urednis kem, zaloz nis kem in tudi ustvarjalnem podroc ju. C e imate mnenje, c emu bi to pripisali? 
Leta 2013 sem v Literaturi objavil daljs i tekst Slovenski popularni žanr: misija nemogoče? Za zdaj je ta teza s e opremljena z vpras ajem. Problem z z anri v Sloveniji je odsotnost tradicije, s e vec ji pa odsotnost bralstva, ki bi bilo pripravljeno podpreti svojo bralno strast tudi s kupovanjem knjig. C eprav imamo npr. zelo solidne kriminalke Avgusta Dems arja, ki je z anr dobro pos-lovenil (ga, med drugim, pomanjs al, z e vsi zloc ini so bolj miniaturni, ...),     se zdi, da recimo bogati pravniki njegovih knjig ne berejo in ne kupujejo. No, ta tekst razlaga, da vsaka drz ava, tudi slo-venska, temelji na znani maksimi »kri, znoj in solze«, to pa so vse z anrske prvine – da torej nismo pravi narod, c e nimamo nacionalne z anrske literature.  
Da se navez em na prejs nje vpras an-je. Ker imate tudi nekaj opravka z z anr-skim daljs im leposlovjem (Stephen King), me zanima, zakaj po vas em mne-nju slovenske zaloz be raje vlagajo v tuje prevode in skoraj poponoma igno-rirajo domac e avtorje? 
Zelo preprosto: ker so tuje blagovne znamke bolj uveljavljene. In ker je slo-venski bralec do domac ega avtorja nezaupljiv, vec inoma upravic eno, saj, kot sami ugotavljate, ne gre skozi ustre-zne selekcijske postopke. 
Mislite, da imajo pri nas uredniki revij in knjig dovolj pomembno vlogo pri nastajanju literarnih del? 
To je odvisno od posameznega avtorja in posamezne zaloz be. Literar-no polje je precej prepustno, rezultati so temu primerni. A tez ko je prisiliti zaloz bo, naj se urednik tri mesece ukvarja s knjigo, ki se bo prodala v dve-sto izvodih. Ne bo pokrila niti lastnih stros kov, kaj s ele stros kov urednis kega dela. Poslus al sem Karla Oveja Knaus-garda, ki je razlagal, da je mesece in mesece vsak vec er klical svojega ured-nika in mu bral, kaj je c ez dan napisal, urednik pa je z njim govoril tri ali s tiri ure. Tako je nastala ena najvec jih pre-vodnih uspes nic zadnjih let Moj boj.  
Na drugi strani pa je precej mladih, ki poz irajo knjige, a predvsem v angles -c ini, in vihajo nos nad slovenskimi knji-gami in tudi avtorji. Na eni od okroglih miz je nekdo izjavil, da je slovens c ina neprimerna za doloc ene z anre. Se lahko s tem strinjate? 
Odstotek slovenskih bralcev, ki bere-jo samo v angles c ini, bo zagotovo nara-s c al. Doloc enih z anrov v slovens c ini skorajda ni in potem se seveda Sloven-cem zdi, da gre za tez avo jezika. Pa gre samo za to, da se mora vsebina zmeraj udomac iti v obliki, z anr v jeziku, in da tu kvantiteta preide v kvaliteto. C e s tem nimata vec  tez av slovenski film in rap glasba, ga tudi z anri ne bi smeli imeti predolgo.  
Pris la sva do klis ejskega zakljuc ka. Iz ZDA (tam je pac  vec ina denarja za film-ske projekte) pridejo strici s kupom denarja in bi radi posneli film po vas em romanu Plamenice in solze (ne verja-mem, da ima kdo v Sloveniji dovolj 

poguma za vas  roman, ki ni ravno kli-s ejska zgodba z obiljem paradiz nikove mezge, preklinjanja in seksa). Koga bi z eleli za rez iserja in kdo bi lahko najbo-lje odigral vlogo Konstantina Woy-novskega?  
Moja najljubs a rez iserja, ki delata v ZDA, sta Ridley Scott (seveda ne z Marsovcem) in David Cronenberg, to z al ni knjiga za brata Coen. Scott bi se bolj drz al zgodbe, Cronenberg pa bi, c e bi mu s lo dobro, najbrz  naredil bolj izzi-valen film.  
Kot malce zmedeni Woynovski bi bila John Malkovich ali Nicholas Cage zelo prepric ljiva. Woynovski ne bi smel biti premlad ali prelep! Ampak c e bi z e kdo ponudil ameris ki denar za sloven-sko vsebino, sem pripravljen napisati scenarij za Krst pri Savici. To bi bilo res treba naredit visoko-prorac unsko. Predstavljajte si ta uvodni prizor, ko Valjhun preobrac a tisoc e mrlic ev, ki jih z e 'papcajo' ujede, in is c e C rtomira, ta pa prelit s krvjo drugih 'zvizne' ljubico iskat. Na to lahko prikljuc imo vso kas-nejs o slovensko zgodovino in vec ino etic nih vpras anj danas njega sveta. 
Kdaj ste bili nazadnje v kinu in kaj ste si ogledali? 
V kinu gledam skoraj samo s e sloven-ske filme. Imam pa doma platno, ki ga raztegnem c ez knjiz ne police (v tem je nekaj simbolike!) in na vrsto pride veliko filmov zelo razlic nih z anrov. Zadnje c ase so mi bili vs ec  Spotlight (odlic no postav-ljanje likov vse do absolutno prehitro-poteznega razpleta), Sicario s kruto in hladno kamero za kruto in hladno vsebi-no, pa The Act of Killing z neverjetno zasnovo, ki nam zelo plastic no pokaz e, zakaj smo, kjer smo. 
Za konec s e en klis e – kaj bi priporo-c ili mladim avtorjem in avtoricam? 
Naj spet ponovim za Dragom Janc ar-jem:  
»Na zac etku pisanja je branje.« 
Za vnaprej vam z elim obilje ustvar-jalnih uz itkov, uspeha in seveda vsega dobrega. Hvala. 



Andrej Blatnik  
Foto: Mateja J. Potočnik 


KAKO PISATI?! 
ANDREJ BLATNIK 
Spraševal Bojan Ekselenski 



JEJ INTERVJU 



 




JEJ INTERVJU 



 






www.zvezdni-prah.si 
Kar ni mogoc e najti v tej s tevilki, je zagotovo na nas i spletni strani. Tudi stare s tevilke Jas ubeg en Jered od prazgodovine (beri: od prve s tevilke) do danes in to v PDF! 
Ob tem vas vabimo, da se nam pridruz ite. Pogoj je, da lahko pokaz ete svoje delo s podroc ja spekulativne fikcije. Torej, c e ste narisali sliko, napisal pesem ali zgodbo ali morda izdali svojo lastno knjigo, se nam pridruz ite! Ponujamo vam druz enje z istomis ljeniki, promocijo v tujini in pomoc  pri izdaji naslednje knjige. 



Skozi moje roke je s lo z e kar nekaj literature, ki se ukvarja s pisanjem. Oni dan sem si omislil priroc nik dr. Andreja Blatnika z jasnim naslovom – Pisanje kratke zgodbe, s podnaslovom: od prvo-pisa do natisa. 
Dr. Andreja Blatnika mnogi poznamo kot voditelja delavnic pisanja kratke pro-ze. Poleg tega je obseg njegovega literar-nega dela preobs iren, da bi vam kradel c as z nas tevanjem. 
Knjigo sem kupil bolj ali manj na sle-po, saj sem pred tem obdelal z e nekaj domac ih knjig, ki se kitijo z besedno zve-zo »kreativno pisanje«, a v njih nisem nas el tega, c emur rec em napotki za obrt-nis ko uporabo pisateljskih orodij. 
No, s to knjigo nisem zgres il. Andrej se je vsebine lotil natanko tako, kot pric aku-je nekdo, ki se z eli spoznati s c isto obrt-nis kimi zadevami in se pri tem noc e spo-tikati ob strokovnih definicijah in podob-nem. 
Knjiga je napisana tekoc e, razumljivo in logic no. Avtorju se vidi, da ima s tem ogromno prakse in je v knjigo prelil to, kar potrebuje vsakdo na zac etku svoje pisateljske poti. Seveda je knjiga dobro-dos la dodana vrednost tudi za avtorje(-ice) z malce vec  kilometrine. 
V knjigi sem naletel na nekaj iskrih domislic (prvopis, gledis c e, ...), kar je pohvalno. Posebej bi izpostavil uc inkovi-to podajanje in logic no organizacijo vse-bine. 
Zraven so, kar je obic aj pri tovrstnih priroc nikih, razlic ne vaje in jih priporo-c am tudi izkus enejs im. Mnoge so dober izziv. 
Odlic en je tudi seznam priporoc ljivega branja na koncu. Ni samo suhoparno nas tevanje, ki bi dokazovalo, kaks en fra-jer je avtor, temvec  podaja kratek povze-tek. 
Seveda sem v priroc niku pogres al nekaj drobnarij, a to je samo moj osebni pogled. 
Knjigo priporoc am vsem, ki bi radi ali z e pis ete krajs a prozna dela. C eprav je poudarek na krajs i prozi, boste tudi sedanji in morebiti bodoc i romanopisci in romanopiske v njej nas li precej korist-nega. Ker je knjiga priroc nis ke navade, vam, c e se imate za resnega avtorja(-ico), odsvetujem zgolj izposojo, saj zna vec -krat prav priti. 
C e bi vsakdo, ki se poda na trnovo pot pisanja proze prebral ta priroc nik, bi bilo veliko manj podpovprec nih in povprec -nih zgodb. Mogoc e zna koga zbosti cena 25,00€ za mehko vezano knjigo, a kvali-teta pac  ima svojo ceno. 
Moja ocena: PRIPOROC AM NAKUP. 


PREBRANO ZA VAS 


PISANJE KRATKE ZGODBE: 
OD PRVOPISA DO NATISA 
Dr. Andrej Blatnik (prebral Bojan Ekselenski) 





 



NORDIJSKA MITOLOGIJA 
Pripravil Andrej Ivanuša 


Nordijski svet naseljuje mnogo vrst bitij in njihova kraljestva so postav-ljena okrog središča, kjer raste koz-mično drevo Yggdrasil (drevesna vrs-ta jesen, njegov les se uporablja za izdelavo vesel).  
SESTAVA KOZMOSA 
Kozmos je postavljen v treh nivojih in sestavljen iz devetih dez el (heimr). Dve dez eli sta brez bitij po nas em pojmovan-ju in tako obstaja sedem vrst  bitij.  
Na gornjem nivoju, do katerega je mogoc e le s hojo preko mavrice (most Bifrost), so: 
. Muspelheim (Mu spelsheimr) je svet ognja in lave, torej je to Ognjena dez ela.  

. Ljosalfar (Ljo sa lfheimr) je dez ela vilincev ali s kratov svetlobe (A lfar).  

. Asgard (A sgar.r) je dez ela vojnih bogov in zmagovalcev (Aesir). To so bogovi, ki upravljajo svet in so pre-magali Vanirje v medsebojni bitki na zac etku c asa. Kasneje so sklenili pre-mirje in se tudi poroc ali z njimi. 


 
Na srednjem nivoju, ki ga predstavlja Zemlja kot ravna plos c a, ki jo obkroz a svetovni ocean, so: 
. Vanah (Vanaheimr), ki je dez ela bogov blaginje (Vanir). Te bogove povezujejo z naravo, znanjem, magijo in zmoz nostjo videnja bodoc nosti. Tukaj z ivijo tudi personificirani ele-menti Vesolja, na primer Sonce (boginja So l), Mesec (bog Ma ni), Zem-lja (boginja Jo r.), Dan (bog Dagr) in Noc  (boginja No tt). 

. Midgard (Mi.gar.r) je dez ela ljudi (Menn). 

. Jotun ali Utgar (Jo tunheimr, U tgar.r) je dez ela velikanov, trolov in demonov (Jo tnar). Tudi velikani so bogovi in so poimenovani, c e predstavljajo narav-ne sile. 


 
Na spodnjem nivoju, pod zemljo, pa so: 
. Nidavelir ali Svartal (Ni.avellir, Svarta lfaheimr) je dez ela palc kov ali s kratov teme, torej s kratov, ki v pod-zemnih rudnikih kopljejo rude. 



. Helheim (Helheimr) je mrac no in hladno podzemlje, kjer prebivajo mrtvi brez c asti (Nair) in vlada tem-na boginja (valkira) Hel. 

. Niflheim (Niflheimr) je dez ela ledu in snega. Torej je to Ledena dez ela. 


 
ŽIVALI NA YGGDRASILU 
Na drevesu Yggdrasil prebivajo razli-c ne z ivali. Omenil jih bom le nekaj: 
. Tukaj z ivi veverica Ratatoskr, ki je z aljiv in aroganten boz ji sel.  

. Na vrhu drevesa je neimenovani orel in med njegovimi oc mi poseda sokol Ve.rfo lnir ali ugas evalec vetra.  

. Na drevesu se pasejo in obirajo listje s tirje jeleni Da inn, Dvalinn, Duneyrr in Dura.ro r.  

. Na koreninah pa z ivi lintvern ali kac -jeliki zmaj Nidho ggr.  

. Na Zemlji lovi plen ogromen volk Fenrir ali Fenris.  

. Jormungandr je morska kac a navita okrog sveta.  

. Tukaj sta dva krokarja Hugin in Mugin (misel in spomin), ki obves c a-ta glavnega boga Odina o dogajanju v vseh svetovih. 


POSMRTNO ŽIVLJENJE 
V Nordijski mitologiji je posmrtno z iv-ljenje kompleksnejs e, kot ga poznamo iz drugih mitologij. Ljudje, ki so z iveli nec a-stno, morajo oditi v podzemlje v dez elo Helheim, kjer vlada temna boginja ali valkira z enakim imenom Hel.  
Valkire pa c astne ljudi odpeljejo v Asgard. Tam jih namestijo glede na to, kje in kako jih je doletela smrt. Vojs c aki gredo v vojas ko dvorano Valhallo, kjer jih gosti bog Odin. Pomembnez e sprej-me pod svoje okrilje boginja Freyja in bivajo v dez eli Fo lkvangr.  
Kdor se utopi v viharju na morju, postane del skupine za katero skrbi boginja Ra n. Boginja Gefjun pa posebej poskrbi za dekleta in fante, ki so umrli kot device ali devic niki.  
 
VÖLUSPÁ 
NASTANEK IN KONEC SVETA  
Nastanek in moz ni konec sveta opi-suje pesem Vo luspa  (slovensko Edda ali Sibilina prerokba). Vo lve ali sibile so bile v nordijskem in germanskem svetu napovedovalke prihodnosti. V nas i mi-tologiji jim pravimo vidinje. 

V Vo luspi je glavni bog Odin priklical duha mrtve vidinje. Ukazal ji je, naj mu razkrije preteklost in prihodnost. Sprva se mu je upirala: »Kaj hoc es  od mene? Zakaj me skus as ?«, saj se kot mrtva Odi-na ni bala in se mu je posmehovala: »Kaj, bi rad vedel vec ?« Odin je vztrajal da mora izpolniti dolz nosti kralja bogov in med nje sodi tudi posedovanje vsega znanja. Na koncu se je vidinja vdala in se po razkritju skrivnosti vrnila v pozabo. 
 
NASTANEK SVETA 
Na zac etku sta bila svet ledu Niflhe-im in svet ognja Muspelheim, med kate-rima je bila Ginnungagap ali zijoc a raz-poka brez z ivljenja. V njej sta se srec ala Ogenj in Led. Ogenj je obliznil Led in tako sta se izoblikovala prvotni velikan Ymir in velika krava Audhumbla, ki je s svojim mlekom hranila Ymira. Krava je z lizanjem ledu ustvarila prvega boga Burija, oc eta Bora. Borov sin je bil prvi Aesir (bog) Odin, ki je imel s e dva brata Honirja in Londurja. Ymir je bil dvos-polnik, zato je lahko sam ustvaril ostale velikane. Odin, Honir in Londur so zatem ubili Ymira ter iz njegovega tele-sa ustvarili svet. 
Prvi c loves ki bitji sta bili Ask (jesen) in Embla (brest). Bili sta izrezljani iz lesa, oz ivili pa so ju prvotni bogovi in bratje Odin, Honir in Londur.  
 
NOČ IN DAN 
Bogovi urejajo prehajanje dneva, noc i in letnih c asov.  Sol, hc i Mundilfari in Gle-nova z ena, je boginja Sonca. Vsak dan potuje preko neba na svojem bojnem vozu, ki ga vlec eta konja Alsvid in Arvak. Ta prehod se imenuje Alfrodull ali »slava vilincev«. Sol vsak dan zasleduje volk Skoll, ki jo z eli poz reti. Ob sonc em mrku jo skoraj ujame. Sol je usojeno, da jo bo nekoc  Skoll vendarle ujel in pojedel, ven-dar jo bo zamenjala njena hc i.  

Solin brat Mani je mesec. Njega lovi drug volk z imenom Hati.  
Zemljo pred vroc ino Sol varuje Sva-linn, stojec a med Sol in Zemljo. Svetlo-be ne daje Sol, temvec  ta izhaja iz griv Alsvida in Arvaka. 
Vidinja nato opisuje veliki jesen Yggdrasil in tri Norne, boginje neizpro-sne usode. To so Urd (Ur.r) - prete-klost, Verdandi (Ver.andi) - sedanjost in Skuld - prihodnost. Boginje pod dre-vesom tkejo niti usode. Sledi opis tudi prvobitne vojne med Aesirji in Vanirji ter umor Baldurja, drugega sina Odina, ki ga je imel z boginjo Frigg.  
 
KONEC SVETA - RAGNARÖK 
Sedanji c as je nenehna borba med dobrim in zlom. Vendar bodo na koncu sile zla in nereda prevladale nad boz an-skimi in c loves kimi varuhi dobrega in reda. Loki bo s svojimi pos astnimi otro-ki potrgal vezi in mrtvi bodo odpotovali iz Helheima, da bi zavladali nad z ivimi. Heimdall, c uvaj bogov, bo s svojim rogom sklical bogove. 
Tedaj se bo zac ela konc na bitka med dobrim in zlim – Ragnaro k (zaton bogov). Bogovi bodo zbirali najboljs e vojs c ake imenovane Einherja rr, vendar ne bodo mogli preprec iti, da se bo svet vrnil v nered. Odina bo poz rl volk Fen-rir (Fenrisulfr, Fenris), ki se osvobodi verig s katerimi, ga je Odin priklenil. Volka ubije Odinov sin Vidar. Psa Garm/Geri in Tyr/Freki ubijeta drug drugega. Nato Surt poz ge cel svet. Bogovi bodo izgubili, zmagalo bo zlo, saj tako narekuje usoda. 
A nastal bo nov svet, ki bo drugac en od nas ega. Odinova sinova Vidar in Vali bosta prez ivela, saj ju ogenj ne bo sku-ril. Pris la bosta tudi Torova sinova Modi in Magni, od mrtvih bosta vstala Balder in Hodr. Res ena bosta dva c love-ka, Liv (Z ivi) in Leiftrasir (Z ivljenje), ki bosta obnovila c loves ko raso na novih temeljih. 
 
DVOJE BOŽJIH PLEMEN 
Imamo dve skupini bogov: Aesirje, bogove vojne, in Vanirje, bogove blagin-je, zdravja in plodnosti. Njihova imena in imena mitic nih z ivali so v razlic nih sagah lahko razlic na. Med seboj so se dolgo vojskovali, toda nobeni niso mogli zmagati. Zato so se odloc ili skle-niti premirje in spustiti talce.  
Aesirji so dobili Njorda in njegove otroke, Freyra in Freyo ter Kvasira, naj-pametnejs ega velikana. Vanirji so dobili Henira, ki bi moral biti dober vojskovo-dja, in Mimira, ki ga je o vsem pouc eval 

in brez katerega se Henir ni znas el. Ko so Vanirji ugotovili prevaro, so Mimiru odsekali glavo in jo poslali Aesirjem. Odin jo je uspel zadrz ati pri z ivljenju s pomoc jo razlic nih trav in c arovnij, ta pa mu je v zameno povedala mnoge modrosti. 
 
Aesirji: 
. Odin – vrhovni bog, najstarejs i in najmoc nejs i med vsemi bogovi. Je zas c itnik plemic ev, vojs c akov, pogu-mnih ter modrih. Jezdi na osmero-nogem konju, ki ga nic  ne ustavi. Spremljata ga dva krokarja Hugin in Mugin (misel in spomin), ki mu pri-nas ata informacije iz vseh svetov. Ob nogah ima psa Garma/Gerija in Tyra/Frekija. 

. Thor (tudi Vignir) – bog groma in najstarejs i Odinov sin. V rokah ves c as vihti in vrti tez ko kamnito kladivo. 

. Balder – »Ta pametni« je bog lepote in pameti ter je najbolj priljubljen med bogovi, sin Odina in Frigg, Nan-nin moz , Forsetijev oc e. 

. Vidar – (Henir, Vali) sin Odina in veli-kanke Grid je drugi najmoc nejs i bog ob Thoru. Oc etovo smrt v Ragnaro ku bo mas c eval z umorom volka Fenrira. 

. Bragi – sin Odina in Gunnlo g, hc ere velikana Suttunga. 

. Heimdall (tudi Hallinskidi ali Gul-lintanni) – bog mostov, bil naj sin devetih mater, ki so med seboj sestre. 

. Tyr – bog vojne. 

. Forseti – bog meditacije in pravic nosti, 

. Hodr – bog slepih (tudi sam je slep), 

. Londur – (Vili) Odinov polbrat in vrhovni podbog, 

. Idun – boginja jabolk mladosti, 

. Loki (tudi Lopt ali Hvedrung) – prav-zaprav ni bog, temvec  ognjeni velikan. Najvec ji uz itek mu je, ko povzroc a nered. Mitic ne pos astne z ivali so nje-govi otroci z razlic nimi bitji. Na pri-mer, gigantski volk Fenrir je njegov sin, ki ga ima z velikanko Angrbo.r. 


 
Vanirji: 
. Frigga (ali Hlin) – Odinova z ena, mater mnogih bogov, boginja mod-rosti in prerokovanja (uvedla je rune za prerokovanje). Oblec ena je v plas c , ki je videti kakor oblaki in lah-ko menja njegovo barvo glede na razpoloz enje. 

. Freyja (tudi Mardell ali Syr) – bogin-ja ljubezni, spolnosti, lepote, plodnos-



ti, zlata, s amanizma, vojne (kraljica Valkir) in smrti. Obic ajno jo prikazuje-jo s parom kril. Sicer to predstavlja plas c  nevidnosti iz sokoljih peres. Je lastnica c udodelne jantarne ogrlice Brí singamen. Njen voz vlec eta dve mac ki. Ob vozu dirja merjasec Hildi-sví ni, ki pa je dejansko zakrit Ottar Enostavni, ki je graditelj njenega kam-nitega templja. Z moz em O .rom ima dve hc eri Hnoss in Gersemi. 

. Freyr – (tudi Frö, Atridi in Men-glad, vc asih celo Yngvi), bog sonca in dez ja, dvojc ek Freyje. 

. Njord – boginja morja, prinas alka srec e. 

. Ull – bog zime; Sifin sin in Torov pas-torek, ki je najboljs i je drsalec in strelec. 

. Elli – boginja stare dobe in dednosti, 

. Skadi – bog destrukcije in zato mora z iveti loc eno od drugih. 


 
Pregledali smo osnove nordijskih mitologij, ki so jih mnogi avtorji korist-no uporabili v svojim pesmih, zgodbah in romanih ter filmih. Vsekakor je naj-boljs i med njimi J.R.R. Tolkien. Bil je predavatelj nordijske mitologije na fakulteti in se je vse z ivljenje ukvarjal z njo. Rezultat je mitsko delo Gospodar prstanov, ki se v svoji osnovi v celoti naslanja stare mite 
Mnogi so jo prenesli v Ameriko in kmalu so nordijski bogovi zasijali v novi luc i, saj vsi heroic ni stripovski junaki kot so Superman, Spiderman, Thor, ipd. svoje moc i in dejanja gradijo na osnovi severnjas ke mitologije. 
Vsekakor pa se temu niso mogli izog-niti niti avtorji sodobnih rac unalnis kih iger, ki obilno zajemajo iz s tevilnih nor-dijskih sag. Teh je po sedaj znanih podatkih vec  kakor s estdeset. Drugi vir pa je preko sto runskih kamnov. 



Kozmično drevo Yggdrasil 



POGLEDI 



Lintvern ali kačjeliki zmaj 



 




Bog Buri, prvotni velikan Ymir in velika krava Audhumbla 



POGLEDI 



Norne, boginje neizprosne usode. To so Urd  - prete-klost, Verdandi  - sedanjost in Skuld - prihodnost.  



 





Levo: Volk Fenrir se osvobodi verig in požre vrhovnega boga Odina, ki ga je uklenil. 
Desno: Velikan-bog Loki in njegovi otroci, ki jih ima z različnimi bitji. To so svetovna kača Jormungandr, osmeronogi konj Sleipnir in gigantski volk Fenrir, ki je njegov sin in ga ima z velikanko Angrbo.r. 



POGLEDI 




Odin, vrhovni bog, najstarejši in najmočnejši med vsemi bogovi in Freyja, boginja ljubezni, spolnosti, lepote, plodnosti, zlata, šamanizma, vojne (kraljica Valkir) in smrti.  



Najprej smo se opremili in zatem zapustili postojanko.  
Ozrl sem se okoli sebe. Oba sonca sta skoraj idilic ni naravi dajala zanimiv pridih. Poleg Joz ice in Francija sem se poc util varno. Zlasti njeno vihtenje mec a nas je res ilo mnogih nadlog. Kdo bi si mislil, da so z enske roc ice sposob-ne taks nega vihtenja mec a. Kar srec no smo se prebijali iz ene v drugo posto-janko. Malce sem jezen sam nase, ker sem namesto v kondicijo vloz il v tez ji oklep. Tako sem vse bolj c util, kako me tez a tis c i k tlom. 
»Borut,« me je Franci zbudil iz razmis -ljanja. »Koliko je do jezerske obale?« 
Skomignil sem z rameni: 
»C e me spomin ne vara, s e kaks ne pol ure.« 
»C e nas vmes kaj ne naskoc i,« je odloc no dodala Joz ica. 
Mi o volku, volk iz ovc je koz e. Pred nami se je zvrnilo velikansko drevo. Zrak je napolnil grozljiv trus c  rjovenja. Iz oc i v oc i smo se znas li pred pos astjo neznanega imena. Joz ica prva izvlec e mec . Franci ji sledi in zavihti oba tez ka mec a. Pametno je vloz il v golo moc . Na koncu sem se s e sam pripravil. Segel sem v malho in otipal prijetno topli krogli. Zver na s tirih nogah s s tirimi rokami, osmimi oc mi na smes nih pec-ljih in usti, iz katerih sika dolg jezik s kislo slino, znova divje zarjuje. Joz ica zaklic e: 
»Naredi mi dober dan za moj EXP!« 
Zver zamahne z dolgim repom, zad-kom ali karkoli je z e z ostrim z elom na koncu. Franci komaj odskoc i in zverini z dvema zamahoma zaseka v debelo koz o. 
»Ima pa debelo koz o! Tole zna trajati!« 
»Umaknita se, naj mu malce podku-rim!« sem zaklical in izvlekel krogli. Hitro ji namenim ognjeni urok: 
»Naredimo si zverinic no pec enko!« 
Natanc no sem zaluc al obe pripravlje-ni krogli. Slepec a bliska sta se pomes ala s presunljivim krikom zverinic inih zve-rinskih bolec in. 
Joz ica je zacvilila: 
»S e mene je malce opeklo. Drugic  vzamem paket z odpornostjo na ogenj, pa naj se kuri, kolikor je potrebno za potes itev piromanskih navdihov.« 
Zverina se napihne. Franci je zaskrb-ljeno zaklical: 
»Tole bo poc ilo! Bez imo!« 
»Skrijta se za mano, naredil bom dez nik!« in oba sta stekla k meni. S kretnjo sem ustvaril urok s c ita. Konc no mi je pris el prav. 
Zver se je razletela. Z al nismo bili delez ni pakiranj mesa in drobovine, temvec  mnoz ice bizarnih s korpijonov. Iz ene zverine smo imeli pred sabo nekaj deset zverinic. Joz ica je skoc ila iz zas c itnega dez nika: 
»Tole bo zabavno!« 
Utrujeno sem vzdihnil: 
»Tole bo naporno.« 
Znas la se je pred s korpijonom svoje vis ine. Najbrz  je nasprotnika malce podcenjevala. Zamahnila je, a s korpijon se je izmaknil in proti njej izstrelil z elo. Komaj se mu je izognila. 
Tudi Franci se je zapodil proti sve-z im nasprotnikom: 
»Naredi mi ta dan zabaven!« je zakli-cal in zavihtel mec . 
Ker sem moral varc evati s kroglami, sem izvlekel palico in proti s korpijo-nom proz il elektric ne uroke. Izkazali so 

se za pres ibke. Franci je bil s svojima dvema megamec ema uspes nejs i. En zamah, ena s korpijonska glava manj. Brez glave so grdavz i hitro izdihnili ali karkoli z e poc nejo ob smrti. 
Proti meni sta se napotila dva s kor-pijona. Oc itno sta me hotela stisniti ob drevo. Levi se mi je zdel nevarnejs i. Vanj sem izstrelil strelo, zatem s e eno in s e eno. Zver je trznila. Desni s korpi-jon se je silovito pognal proti meni. Tvegal sem in palico napolnil z zamrzo-valnim urokom. Skoraj sem z e vohal smrad zveri, ko sem izstrelil urok. Zver je v hipu zmrznila. Potem sem se posve-til s e omamljenemu levemu nasprotni-ku. A sem se us tel. Urok se je prepoc asi polnil. Presneto, pred zac etkom sem se premalo posvetil hitrosti polnjenja mane. S korpijon me je dosegel. Oklep ni pomagal proti z elu. 
Tup in znova sem se znas el na zac et-ku. Joz ica in Franci sta me grdo gledala izpod c ela, saj sta morala z mano nazaj na zac etek. Tako pac  je. Reload velja za vse enako. Kaj sem lahko naredil? Sko-mignil sem z rameni. S e en reload v moji z ivljenjski zgodbi. Ni ne prvi, niti zadnji. Zdaj sem se opremil za tisti paket izzivov. 
Ponovili smo vajo z veliko zverino in potem s korpijoni. Nabildal sem si hit-rost polnjenja in moc  ognjenega uroka. Za dobro mero sem si dodal s e moc nej-s i zamrzovalni urok. 
Po konc anem pokolu smo zadovolj-no pobrali plen. Ni ga bilo malo. V nas-lednji varni his i bo zabavno. Samo Joz i-c ina rana je zmotila idilo nabirke. Sicer sem jo pokrpal, a sem imel premalo zdravilne zeli. Z al ima malha konc ni volumen. 
Konc no smo dosegli jezersko obalo. Spogledali smo se in takoj nas li soglasje – zasluz ili smo si malce poc itka. Morali smo si povrniti nekaj z ivljenjske energi-je. Zleknili smo se na zlatorumni pesek. Toplota je dobro dela. C util sem, kako se mi vrac ajo moc i. V daljavi sem ugle-dal postojanko. Tam bomo na varnem delili nagrabljen plen. Pot do tja je var-ljivo c ista in mirna. 
»Kaj mislis ?« sem se obrnil k Franciju. 
Skomignil je z rameni: 
»Tole je sumljivo premoc rtna pot.« 
»Gremo!« je rekla Joz ica in odkrevsa-la po pesku. S Francijem sva se spogle-dala in ji sledila. 
Pozornost nam je poc asi kopnela. Rav-no tedaj se je zgodilo. Iz gozda so nad nas planili nekaks ni jekleni skeletniki. Franci in Joz ica sta izvlekla svoje mec e. Prejs njo tis ino zamenjajo zvonki udarci kovino ob kovino. Franci mi je zaklical: 
»Presneti jeklenc ki! Bolj so mi vs ec  jelenc ki, od njih dobimo golaz . Pri Diab-lovem zlodeju, daj jih z elektriko!« in divje vihtel mec e. Nic  ni kazalo, da je delal kaks no s kodo. Tudi Joz ici ni s lo dobro. Pod pritiskom sivih okostnjakov se je poc asi umikala proti mirni vodni gladini. 
Palico sem napolnil z elektric nim urokom. Sproz il sem proti jeklenc kom, ki so Joz ico potisnili samo kaks en meter od vode. Napaka. Udarec elektri-ke je s e povec al hitrost jeklenega okost-njaka. Hitro sem hotel menjati elektriko za zmrzal. C as je tekel. Ko so oba sobor-ca stisnili v res zoprni poloz aj, so se posvetili s e meni. Ritensko sem se umi-kal proti vodi. S palico jim nisem mogel parirati. Ogenj in ledenje sta jih samo upoc asnila. Presneto, kaj bi dal za kis-linsko brizgo! 
Tedaj me je zagrnila tema. Zvezdno nebo se je zavrtelo okoli mene. Vedel sem. Znas el sem se na nuli. 

Stresel sem z glavo. Preklinjal sem zaradi nemarnosti. Znas el sem se pred dilemo. Znova moram dovolj dalec  nazaj in si pridobiti dovolj toc k in ple-na. In s e nekaj! Aha, spomnil sem se. Vec  moram vloz iti v spomin. Zakaj sem tu? Kaj z e moram vzeti? Pogledal sem na rac un. Hm, teh sto pik sem enako-merno razporedil med ogenj, elektriko, zmrzal in, naj bo tokrat zraven kislina. V kosteh in na vodi sem c util, da mi zna prav priti. Franci in Joz ica zagotovo glasno preklinjata, ker sem mrknil. 
 
Odloz il sem VR c elado. Pomez iknil sem in pogledal na zaslon. Virtualna resnic nost me je malce opijanila. S e srec a, da obstaja reload. Moj virtualni Borut se pobere v varni his i, malce tla-c ani za pike in se obnovi. Smrt je samo izguba c asa in nekaj virtualne valute. 
Pogledal sem na uro. C as je za kosilo. 
Na ulici me je presenetil za ta letni c as precej hladen dan. Iz z epa sem potegnil svojega pametnjakovic a in se povezal z igro. Med potjo sem si lahko natanc no skalibriral Borutov lik. Zatop-ljeno sem tipkal po zaslonu in vlekel drsnike. C udno, ker me soigralca s e nista poklicala. 
Tako zatopljen v Borutove statistike nisem videl, da sem brez obveznega pogleda levo, desno in levo zakorac il na prehod za pes ce. 
Ne vem, kaj je bilo prej? Tup ali vrtenje sveta okoli osi? V trenutku obc utka brez-tez nosti sem dojel. Igra je izginila. Borut je izpuhtel. Zagledal sem svetlec i tunel. Zaplaval sem proti koncu ... A tam je? 
 
Mobilnik je padel na tla. Na srec o je bil odporen na padce z deset metrov vis ine in potop v petmetrsko vodo. Aplikacija se je resetirala in na zaslonu se je pojavil napis: 
»RELOAD?« 
»Y / N« 
<< Konec >> 
 
A ne zame ... 


 



RELOAD 
Bojan Ekselenski, Slovenija 



SPEKULATIVNA ZGODBA 



 



Vesoljski dnevnik 234567, lunar-na baza Lunaris, 6.00 po zemeljskem srednjeevropskem času, leto 2300, petek, 12. februar. 
 
»Vstani z e lenoba!« je nejevoljno zarenc ala Eva v Robija, ki se je s e slad-ko pretegoval v trdi postelji. »Na Zem-ljo bo treba poslati nove meritve.« 
Robijeva leva noga je smuknila izpod odeje, da so se pokazale napete mis ice. 
»Ja, ja, ne tec nari Eva. Vso delo bo narejeno, kot je bilo doslej.« 
»Zamujas !« 
»Rekel sem z e, da me ne prebujaj tako grobo.« 
»Grobo gor ali dol. Predsednik Komi-sije za vesoljske raziskave bo spet neje-voljen, c e bodo poroc ila zamujala.« 

Robi se je posmejal z rahlo raskavim glasom. 
»Tako ali tako je vedno slabe volje.« 
»In kloni se bodo spet pritoz evali, da smo leni.« 
»Pa naj se!« 
Postava z jeklenimi mis icami se je dvignila. Eva je vedno obc udovala tak-s na telesa, c eprav za z ensko tudi sama ni bila slaba. Bila je v odlic ni kondiciji. 
»Obleci se in pridi v Bunker!« je uka-zala z neuc akanim glasom. »Vsi smo z e tam.« 
Robi se je pric el oblac iti in pri tem mez ikati z oc mi, kot bi ga slepilo sonce. 
»Saj z e grem,« je odvrnil v spravlji-vem tonu. 
Bunker je bil opazovalna komora, opremljena z najmodernejs imi prestre-zniki signalov, teleskopom in vrhunsko zmogljivimi rac unalniki. Robi se je ved-no c udil temu s kaks no matematic no natanc nostjo rac unalniki opravljajo svoje delo. Bili so bolj precizni kot povrs inski roboti, ki so zbirali vzorce luninih tal in iskali z ivljenje drugih bitij. 
Dobrih pet minut zatem je bil oble-c en in umit. Vse je delal z vojas ko preci-znostjo in naglico. Na to je bil ponosen, saj je na Lunarisu veljal kot eden naj-sposobnejs ih vodij znanstvenega oddel-ka. Nekoliko so mu s li v nos izpopolnje-ni kloni, vendar se jih je sc asoma nava-dil. Vsekakor pa je bil c lovekoljub, zato svojih navadnih ljudi ni zanemarjal. Prav nasprotno, vedno jih je podpiral in zagovarjal, c e ga je kdo kje polomil. 
Eva ga je mirno c akala. Ko je videla, da je urejen od glave do pet, ji je us el topel nasmes ek. 
»Spet si podoben samemu sebi,« je veselo navrgla. Robi je ujel njene kosta-njeve oc i in se zasmejal. 
»Vedno sem taks en. Greva?« 
Eva je pokimala in mu sledila iz sku-pne spalnice. 
V sosednjem prostoru, ki je premo-gel zemljino gravitacijo, sta se oblekla v skafandre s kisikom in sloz no zapustila bele sterilne prostore. 
Bunker, ki je bil v resnici observato-rij, je bil proc  kakih tristo metrov. Lez al je na majhni vzpetini na vrhu luninega kraterja Maria v obmoc ju Mavric nega zaliva. Robi je z e od dalec  zagledal belo kroglasto streho, ki se je razpirala in klone, ki so, bog si ga vedi zaradi c esa, tekali sem in tja. Ob pogledu nanje se mu je c elo s pagetasto nabrazdalo.  
»To bo verjetno zaradi tega, ker še ni spil svoje jutranje kave,« je pomislil sam pri sebi. Le kako naj zjutraj trezno raz-mis lja brez kofeina v sebi. To se mu je zdelo skoraj nemogoc e. Prisilil se je h koraku in hitro dosegel zgradbo slono-kos c ene barve. 
V Bunkerju je bilo z ivahno. Z Evo sta s la najprej v kompresijsko komoro, da se telo navadi na umetno zemljino atmosfero, potem pa vstopila na oder dneva. Tu so ju z e c akali. 
»Kaj novega?« je takoj vrgel vpras an-je v c rnolasega, vedno tihega, Evalda, ki je bols c al v rac unalnis ki LCD ekran. Le ta mu je privos c il spos tljiv pogled. 
»Je,« je pokimal Evald. »Ves c as opa-zujemo krater tam spodaj. Teleskopi so ujeli nekaj nenavadnega.« 
Robi se je napel, kakor da nec emu prislus kuje. 
»Pa z e veste za kaj gre?« 
»Samo predvidevamo lahko, vendar pa si nekateri z e umis ljajo, da smo blizu odkritju.« 
»Kaks nemu odkritju?« 
»Prebivalcev Lune.« 
Robi je bil vajen vsega, vendar je tokrat osupnil. 

»Kaj? Odkrili ste lunarne domorodce?« 
»Nic  s e ni gotovo. S e vedno se zadeva preiskuje.« 
Zamahnil je z dlanjo, odloc no in kot se ju je zdelo, malce prevec  energic no. 
»Zanimajo me stvarna dejstva, Evald, ne samo gola sklepanja!« 
»Kot sem z e rekel, zadevo s e vedno preiskujemo. Na teren smo poslali tri klone.« 
»In kje ste opazili te domnevne domorodce?« 
»Na dnu kraterja Maria.« 
»Naj me strela! ... Ste poslali v krater klone?« 
»Ja.« 
Eva, ki je molc e stala poleg, je z oc mi preletela gomazec o mnoz ico. Po neki c udni logiki jo je obs lo domotoz je. Z e dve leti je bila na Luni in v tem c asu je doz ivela marsikaj. Vendar pa se v Bun-kerju ni rada zadrz evala. Raje je imela Lunino povrs je. 
Splos no sprejeta teorija o nastanku Lune pravi, da je Zemljo proti koncu njenega nastajanja zadel komet v veli-kosti Marsa. Iz rus evin, ki so nastale, se je v nekaj mesecih izoblikovala Luna, ki jo deloma sestavlja zemeljski material. Te rus evine so bile spoc etka od Zemlje oddaljene le 20.000 kilometrov, zaradi bibavice pa se je razdalja povec ala do danas nje. 
»Dol grem!« je zdaj nenadoma kar bruhnila. »Dol grem v krater.« 
Robi se je zdrznil in zasukal glavo. 
»Sama ne gres  nikamor. S teboj grem. Itak moram s e opraviti nekaj meritev na ledu.« 
»Prav,« je pokimala Eva. 
Krater Maria je izoblikovala lava. Ko se je strdila je na luninem povrs ju verjetno moc no dez evalo. Na dnu kraterja so nam-rec  odkrili zaloge ledu, kar je znak z ivljen-ja na Luni. Temperature na Luni so drasti-c ne, ponoc i se temperature spustijo na minus sto dvajset, podnevi pa narastejo na plus sto dvajset. Sonce je tu neusmilje-no. In c etudi je Luna z Zemlje videti kakor svetlec  objekt, je v resnici zelo temno telo. 3470 kilometrov velika Lunina krogla odbije samo sedem odstotkov svetlobe, ki pade nanjo. Luna tudi nima svoje atmosfe-re, vsaj ne taks ne kot jo poznamo na Zem-lji, zato Sonce tu kroji svojo usodo. 
Robi se je zasukal in se dotaknil Evi-nega komolca. 
»Pridi, greva. Do poldneva morava biti nazaj.« 
»In poroc ilo?« 
»Bo moralo poc akati, dokler se ne vrneva.« 
»Okej.« 
Vrnila sta se v slac ilnico, kakor so imenovali sobo, kjer so hranili skafan-dre s kisikom in se namenila ven iz Lunarisa. 
Pot se je kmalu prevesila navzdol, v sam krater. Lunino povrs je je bilo nekaj metrov na debelo prekrito s prahom in grus c em. Sestava je podobna zemelj-skim bazaltnim kamninam, kakrs ne nastanejo ob vulkanskih izbruhih. Zani-mive so majhne, steklu podobne masne zgostitve. Nastale so zaradi ogromnih temperatur, do katerih pride ob udaru meteoritov. 
»Kaj bova spodaj?« je vpras ala Eva in pogledala Robija. 
»Vzel bom vzorec ledu.« 
»Samo to? Ne bova iskala domorod-cev?« 
»C e so, naju bodo sami prvi zagleda-li,« je odvrnil v nasmehu. 
Potem sta srec ala dva klona, Alfo 21 in Delto 34. Povedala sta, da v kraterju nista opazila nic  nenavadnega in da se vrac ata v bazo. 

Robi je postal pozoren, kajti tretjega klona ni bilo z njima. 
»In kje je Beta 11?« je vpras al. 
»Spodaj vaju c aka. Iz baze so nam sporoc ili, da prihajata.« 
»Aha. No, prav. Vrnita se v bazo.« 
Poslovili so se. Robi je naredil korak naprej, Eva pa je stala kakor vkopana v tla. Opazila je, da izza horizonta z e leze sonce. Spet do peklenska vroc ina, je pomislila. Kot vedno. 
»Kaj? Bos  kar stala?« je vanjo prilete-lo vpras anje, da se je zdrznila in zavzdi-hnila. 
»Pohiteti morava,« je odvrnila. »Sonce.« 
»Se tega s e nisi navadila?« 
»Ne povsem.« 
Potem sta pohitela v sam krater. 
Na dnu se je kakor biserna plos c ad svetila ledena ploskev. Robi je vzel vzo-rec ledu, ga spravil v za to izdelano posebno epruveto z zas c itnim ovojem in jo zapec atil. 
»Tako,« je rekel. »To je zdaj za nama.« 
Eva je z oc mi premerila konfiguraci-jo terena. Iz vzhoda sem se jima je prib-liz al klon Beta 11. Ko je pris el c isto bli-zu, ju je resnobno pozdravil in pokazal nazaj na vzhod. 
»Tam je votlina,« je dejal. 
Robi je osupnil. »Votlina? Od kje se je pa tako nenadoma vzela?« 
»Votlina?« je prav nemarno zazijal z usti. »Kaks na votlina?« 
»Tla so se udrla. Oc itno je pod luni-nim povrs jem pravi labirint podzemnih hodnikov.« 
»Si bil v votlini?« 
»Nisem bil. Nisem primerno oprem-ljen.« 
»Pojdi v bazo in se vrni sem dol z nekaj znanstveniki.« 
»Prav,« je pokimal klon in ods el mimo njiju. 
Eva je bila na novo povsem razgibana. 
»Votline na Luni?« je rekla bolj sebi, kot Robiju. »In pravi podzemni labirinti!« 
»Logic no, ne,« je v ironic en posmeh navrgel Robi. »C e se domorodci kje skrivajo, se prav gotovo pod luninim povrs jem.« 
»Poglejva.« 
Robi je odloc no dvignil desnico. 
»Ne! Tu bova poc akala ostale. Si pozabila, da odgovarjam zate?« 
Ne, tega ni pozabila, pa vendar jo je zdajle spreletelo nekaj vesoljskega. Nekaj tako vznemirljivega, da je komaj-da zatrla navdus enje. Pomisel na domo-rodce ji ni dala miru. In kaks no odkritje bo to za c loves tvo! Odkritje neprecenlji-ve vrednosti! 
Eva je uprla pogled v sonc no kroglo, ki se je poc asi pomikala izza horizonta. »Vsak c as bo,« je pomislila. Vzhodni del Lune se bo praz il v Soncu, zahodni del pa ledenel v noc i in mrazu. 
Lunin tir je nagnjen proti ravnini ekliptike, proti ravnini Zemljinega tira okrog Sonca, za pribliz no pet stopinj. Zato Sonce, Zemljo in Luno redko sre-c amo na isti c rti in temu primerno so redki tudi lunini oziroma sonc evi mrki. Poleg tega je lunin tir ekliptic en, torej ni kroz nica. Zemlji se lahko pribliz a na 400.000 kilometrov in od nje oddalji do 406.700 kilometrov. Za eno obkroz enje Zemlje potrebuje 27,32 dneva. Luna se vrti tudi okrog sebe, za ta vrtljaj potre-buje natanko toliko kot za obkroz enje Zemlje. To se imenuje vezano vrtenje. 
Nenadoma pa jo je obs la stras anska omotica, da se je opotekla. Z nekaj krat-kimi vdihi in izdihi je premagala slabost in ujela zaskrbljene nanjo motrec e Robijeve oc i. 

»Dobro mi je,« je rekla v klavrn zagovor. 
Robi je odkimal. 
»Vrni se v bazo!« 
»Ne! Saj nisi resen, c e mislis , da bom votlino prepustila samo tebi.« 
Potem se je c udna slabost vrnila. Eva je obc utila, kako mlahave noge ima in kako so ji v zavesti zarohnele misli: »Sale en dhara.« 
»S-sale en dhara,« je presunjena zajecljala. 
Robi je bil v hipu pri njej in jo podprl. 
»Eva?!« 
Potem je pris la vizija, kratka, hipna, bez na, a z iva. Eva je ugledala v zavesti nekaks no bitje, katerega koz a je spomi-njala na c loves ko ribico. Potem se je podoba razblinila. Hlastnila je za zra-kom. 
»Tu so!« je nenadzorovano vzklikni-la. »Domorodci so tu! Opazujejo naju!« 
Robi je razprl oc i, da je bil videti pod skafandrom kakor velikanski kus c ar. 
»Opazujejo naju?« 
»Ja. Tu so.« 
Ozrl se je okrog sebe, a ni videl nikogar. 
»Nikogar ne vidim.« 
»Oni vidijo nas. Spremljajo nas.« 
»Eva, bledes !« 
»Ne! Tu so! ... Vem, da so tu!« 
»Pridi, vrniva se v bazo. To je ukaz, Eva!« Eva se je nerada vdala, vendar je sledila Robiju po ravnini kraterja in rahlo navzgor. Toda pomiriti se ni mogla. Predvsem zaradi tega ne, ker je bila po dus i znanstvenica, biologinja po poklicu, zato so zanjo s tela preverjena dejstva. Pa vendar se je zdaj obnas ala tako iracionalno! 
Nazaj grede sta srec ala dva znans-tvenika, geologa in fizika kvantne mehanike. Spremljali so ju trije kloni Beta 11, Alfa 21 in Delta 34. Izmenjali so si nekaj besed in se poslovili. Robi jim je ukazal naj se vrnejo v bazo s e pred poldnevom in da se naj ne izposta-vljajo kakrs nikoli nevarnosti. Fizik je dvignil desnico v pozdrav in krenil nav-zdol za ostalimi. 
Eva in Robi sta se vrnila v observato-rij. Robi se je takoj povezal z Zemljo in poklical predsednika Komisije za vesoljske raziskave. Poroc al mu je o najdis c u ledu in to, da so v ledu odkrili bakterije, ter celo fosil, ki spominja na pomanjs ano ribo mec arico. 
Predsednik KVR je bil debelus kast moz akar z debelimi naoc niki na nosu. 

Bil je strog, vendar korekten. Njihova z ivljenje na Luni je spremljal z e dve leti, od samega zac etka. 
»Za kaks ne bakterije gre?« je takoj z vnetim zanimanjem vpras al Robija. 
Robi si je s el z desnico skozi goste rjave lase. 
»Saj ne gre samo za bakterije,« je odvrnil. »V ledu smo odkrili tudi prep-roste enocelic arje. Kako prez ivijo tako ekstremne razmere s e ne vemo.« 
»Poroc ajte mi, c e boste odkrili kaj novega.« 
Eva, ki je stala poleg Robija in poslu-s ala moz akarja, se je skoraj do krvi ugriznila v ustnico. Toliko, da ni blekni-la nekaj o na novo odkriti votlini. Ven-dar se prenagliti ni smela, prav lahko bi se osramotila z ugibanjem ali so na Luni Lunarniki ali ne. C e pa so, c e se bo v bodoc e izkazalo, da je Luna z e posel-jena, je to pomenilo samo eno – na Luno bodo zac eli mnoz ic no prihajati vsi mogoc i ljudje in kloni. Kdo ve, c e bi bilo to Lunarnikom vs ec . 
»Poroc ali vam bomo,« je slis ala v odgovor rec i Robija. »Bodite brez skrbi.« 
Potem se je zveza prekinila. Robiju je us el mukotrpen zdihljaj. 
»Tako, inkvizicija je zdaj za nami. Posvetimo se votlini ... Evald! Alice! Poizvejta kaj se dogaja na terenu ... na dnu kraterja!« 
Evald je pokimal, da bo poizvedel. Alice je v rokah drz ala skodelico kave. Robi je stopil do nje, ji vzel skodelico iz rok in naredil poz irek. 
»Hvala, Alice. Danes s e nisem pil kave.« 
»Robi!« 
»Saj si lahko gres  po drugo kavo, kajne?« 
»Ja, no ... res lahko.« 
»Hvala. Zelo si prijazna.« 
Potem se je oglasila druga rumena zveza, kar je pomenilo novice s terena. Alice je preusmerila vojas ki sprejemnik na zvoc nik, Robi je skoraj zatulil: »Poroc ajte!« 
Oglasil se je Phill. Povedal je, da so nas li votlino in da so se spustili vanjo. Od tu naprej pod lunino povrs je vodijo rovi. 
»Kako veliki rovi?« je zanimalo Robija. 
»Vis ina odraslega c loveka.« 
»Pojdite v notranjost in poroc ajte c ez pol ure.« 
»Sprejeto.« 
Potem je zveza oglus ela. 
Evo je neka sila premaknila z mesta. Odloc ila se je, da gre za njimi. Tiho se je izmuznila vrvez u, pohitela v slac ilnico in ven na plano. Pohitela je do roba kra-terja in se preveznila c ez rob v globino. Sonce je z e bilo povsem na obzorju, vendar v vesoljskem skafandru iz trpe-z nega azbesta vroc ine skoraj ni c utila. Potem je stekla, kolikor je bilo mogoc e tec i v vesoljski obleki. Ko je pritekla do dna, do same ledene plos c e, se je obrni-la na vzhod. Slabih deset minut pozneje je pred njo v tleh zazevala s iroka luk-nja. Votlina! 
Eva je osupnila spric o spoznanja, da navzdol vodijo nerodne stopnice. Priz -gala je roc no svetilko in se spustila v globino. 
V rovu v katerem je lahko hodila s poravnano hrbtenico je bilo temno kot v rogu. S iroki snop luc i iz svetilke je osvetljeval plasti vulkanskih kamenin. Povsod se je stena krus ila in Eva se je za trenutek zbala, da se bo zrus ila nan-jo. 
Ni vedela v katero smer vodi rov, niti tega kako dolgo z e hodi. Orientirala se je po obc utku in izkus njah in upala, da bo kmalu ujela ostale. Toda rov se je 

nenadoma razcepil v dva kraka. Eva je obstala in ugibala, kam naj gre, levo ali desno. Ker je bila levic arka se je odloc i-la za levo smer. Svetilka je oplazila na steni kos kamna, ki je bil c udno obliko-van. Ogledala si je kamen od blizu in ugotovila, da gre za nekaks en hieroglif, znamenje s katerim naj bi se nekdo sporazumeval. Morda Lunarniki? 
»Hej! Je kdo tu?« je zdajci zavpila povsem instinktivno, a njen glas je zadus il skafander. Z grozo je ugotovila, da njenega vpitja nihc e ne slis i in da je v tej temi tu spodaj povsem sama. Zasu-kala se je nazaj, da bi se vrnila tja od koder je bila pris la, ko je za njenim hrb-tom hus knila podolgovata senca. Vsaj zdelo se ji je tako. Bliskovito se je zasu-kala nazaj v smeri hieroglifa. 
»Hej! Je kdo tu?« 
Odgovorila ji je gluha tis ina. 
Ods la je naprej. 
Potem je hodila s e kake pol ure in nale-tela na nov hieroglif, prav tako c uden, kot je bil prvi. Eva je z roko zdrsnila po ume-telno oblikovanem kamnu. Novo znamen-je. Ampak znamenje za kaj? 
Nenadoma se je poc utila ujeto. Hie-roglifi na nestabilni kamnini so je malce spominjali na stare sumerske »c rke«, vendar, ker je bila biologinja, sumerske abecede seveda ni poznala. S e sanjalo se ji ni kaj znaki pomenijo. Je mogoc e, vsaj v nekem delu, da so v davnini Lunarniki kdaj obiskali planet Zemljo? Na Zemlji so zasuti z zgodbami iz dav-nih c asov in pripovedkami o obisku tujih ras. Je na tem kaj resnice? 
In s e – zakaj je Luna tako pusta in navidezno prazna? Samo zaradi podne-bja, ki ni pravo podnebje? Zaradi tem-peraturnih razlik? Ne, ne more biti samo to. C e so v ledu prez ivele bakteri-je in preprosti enocelic arji, ter so nas li celo fosil ribe, potem je bila mogoc e Luna, kdaj civilizirana in naseljena. C e je kdaj bilo v resnici tako, kaj je botro-valo taks nemu pustos enju, kateremu je bila zdaj pric a? Nov meteor, ki je tres c il v Luno in unic il z ivljenje, kot so ga poz-nali Lunarniki poprej? Meteor, ki je tres c il tudi na Zemljo in povzroc il novo ledeno dobo in izumrtje dinozavrov? 
Ampak naj bo tako ali drugac e. Na Luni so prebivala bitja, bitja, ki so izkle-sala stopnice v votlino in bitja, ki so se sporazumevala s hieroglifi. Vsega tega ni izoblikovala c loves ka roka z Zemlje. 
Potem je hodila s e kako debelo uro in zaprepadeno obstala, kakor solnat steber. Zakorakala je v votlino brez odmeva. Bila je visoka kakih dvajset metrov in s iroka vec  kot sto metrov. S op svetlobe je zdrsnil po visokih zido-vih. Vsepovsod je bilo polno hieroglifov in izklesanih podob in slik. Pogled so ji pritegnile tudi c udne votlinice, ki so bile nanizane ena nad drugo.  
»Kaj se skriva tam notri?« je pomisli-la. Pribliz ala se je eni od taks nih jam v steni in odrevenela. Luc  se je ujela v gromozansko velike c rne oc i, ki so bol-s c ale vanjo. Glava bitja je bila podolgo-vata in skoraj prosojna. Eva je pritajeno kriknila in skoraj izpustila svetilko iz rok. Z nekaj kratkimi vdihi in izdihi je pomirila napet z elodec, kjer se je dviga-la kislina in se malce pomirila, ter posvetila nazaj v odprtino v steni. A bitja ni bilo vec . 
Evi je us el zdihljaj zmagoslavja. Naposled je zmagala biologinja v njej. Pravkar je odkrila z ivo lunarno bitje, bitje za katerega Zemlja s e ni vedela. 
»Sale en dhara!« je zavpila. »Sale en dhara!« 
S e sama ni vedela zakaj se obnas a tako otroc je, vendar se je spomnila tiste 

slabosti od zjutraj in c udne vizije, ki je tres c ila vanjo. V zavesti je jasno videla z ivo bitje s prav taks nimi oc mi, kot je bols c alo vanjo iz odprtine v steni. 
To mora povedati Robiju, je pomisli-la. Kaks no odkritje! Pravo razodetje! 
Zasukala se je nazaj proti rovu in pohitela nazaj. Dve uri je porabila, da je dosegla povrs je, kjer je sonce v vroc ini poz iralo vse. Pohitela je iz kraterja pro-ti observatoriju. 
Tu jo je dohitel vihar besed. Robi je bil besen kot ris, ker je ods la brez dovo-ljenja in so jo zaman skus ali priklicati. Povedala mu je, da je bila pod povrs -jem, kamor radijski signal verjetno ni segel. 
»In kaj c e bi se ti kaj zgodilo?« je tulil vanjo. »Si lahko predstavljas  svoj grob tu na Luni?« 
Eva se je uprla. 
»Moj grob? Pretiravas !« 
»Prav nic !« 
»So se ostali z e vrnili?« 
»Z e. Nic  niso odkrili.« 
Eva je poz rla debelo slino. Le kako naj mu pove, da je sama odkrila lunar-no bitje, da je odkrila dragoceno in pra-vo z ivljenje na Luni. Vendar vsega tega ni izrekla na glas. Imeli bi jo za noro. Sprva ji ne bi verjeli, potem pa bi vsi planili v tisto dvorano in hoteli videti bitje s koz o c loves ke ribice. Kaj ne bi bil to grob poseg v naravno okolje Lunar-nikov? Saj znanost ne bi ostala samo pri ogledih. Z Zemlje bi hitro pris el ukaz naj primerek ujamejo in nekam zaprejo. Vse za dobrobit znanosti na Zemlji. To se je Evi z e od nekdaj upiralo. 
Ne. O svoji najdbi bo raje molc ala kot grob. 
»In ti?« je vanjo spet zasekal Robijev glas. »Si sploh kaj odkrila?« 
Eva je pogledala v tla. 
»Nic  nisem odkrila,« se je zlagala. »Samo temac en rov je. To je vse.« 
»Res?« 
»Ja. Lunino podpovrs je je oc itno podobno Zemljinemu.« 
»Pojdi zdaj na kosilo!« 
»Z e grem.« 
Pogovor je bil konc an. 
Eva je pohitela v sosednji prostor, kjer je bila jedilnica in si izbrala nekaj konzervirane zelenjave in sojin polpet. Vse je pojedla z veliko slastjo. Potem si je privos c ila kavo. 
Pozneje se je umaknila na drugo stran baze, v skupno spalnico in v nagli-ci skicirala bitje, ki ga je imela v spomi-nu. Belez ko s skico je skrila pod trd jogi. 
Potem je poiskala klone. S tirje so se zadrz evali v svojih prostorih v zahod-nem predelu baze ostala dva pa sta kro-z ila z lunamobili po bazi. 
Med kloni so jo sprejeli namrgodeno. Oc itno so bili zaradi nec esa zelo slabe volje. Eva je k sebi poklicala Beto 11. 
»Rada bi vedela ali ste med obiskom votline odkrili kaj nenavadnega?« je odkrito vpras ala. 
Beta 11 jo je pogledal navzdol. Bil je velik kakor gora in mis ic ast kakor bik. Imel je ps enic ne lase in pravilne poteze obraza. Kot mos ki zelo privlac en. 
»Zakaj bi to rada vedela?« 
»Biologinja sem. Tu sem z namenom, da odkrivam vse oblike z ivljenja.« 
»Hm, pomembno delo, vendar ne, nic  kaj taks nega nismo odkrili. C e ods tejem seveda tisti stalagmit.« 
»Stalagmit? Ste odkrili vodo?« 
»Zdi se z e tako. Jutri bo Robi poslal skupino.« 
»Z vami grem. To je pomembno odkritje. Kje je voda, tam so komplek-snejs e oblike z ivljenja.« 
»Tam so Lunariki,« je pomislila, a tega ni izgovorila na glas. 

»Potem se vidimo jutri ob zori.« 
Pokimala je in se poslovila. 
Vrnila se je v observatorij, kjer so se nekateri kratkoc asili z igranjem kart. Robi se je jezil, da lenarijo, a so ga sme-je zavrnili c es , da je prenapet in naj se malce sprosti. 
Stopila je k Robiju. Njene oc i so se jezno uprle vanj. 
»Zakaj mi nisi povedal, kaj so odkrili v votlini?« je hladno vrgla v vpras anje. »Bila sem pri klonih.« 
Robi je prekriz al roke v naroc ju. 
»A mislis  tisti stalagmit?« 
»Ja. Oba dobro veva, da stalagmite in stalaktite izoblikuje tudi voda, ki od nekod kaplja. C e smo odkrili vodo, potem jo moramo raziskati, ... potem je fosilna riba povsem na mestu in uradni pric evalec, da je na Luni z ivljenje.« 
Robi je v nasmehu pokazal brezhib-ne bele zobe. 
»Vedno biologinja, kajne?« 
»Z al pac  to sem, ja.« 
»Odloc il sem se. Jutri s e pred zoro odides  s skupino v votlino. S el bom z vami. Pri taks nem odkritju hoc em biti zraven.« 
»Meni je prav.« 
»S est nas gre. Dva klona, geolog, arheolog in midva.« 
»Phill Collis in Bob Brown?« 
»Ja. In dva klona, Alfa 11 in Gama 5.« 
Odobravajoc e je pokimala. 
»Dobro, da gre zraven Alfa 11. Vodil nas bo. On pozna pot so stalagmita.« 
»Z e vidim,« se je spros c eno namuz-nil,«da ti je Alfa zelo pri srcu.« 
»Kaj? Ah, daj no! Samo praktic na sem.« 
»No, potem se ujemava.« 
Ni ga povsem razumela: »Ujemava?« 
»Ja. Jaz vodim, ti me dopolnjujes . To dvoje se lepo ujema.« 
Eva je dvignila obraz kvis ku. Bila je za glavo manjs a od Robija in c eprav je imela atletsko postavo, se je ob njem zdela kakor majhna deklica. 
»Robi, me mar zafrkavas ?« 
Robi se je zasmejal. 
»Tako lepo in vneto biologinjo si ne bi upal.« 
»Zdaj mi pa z e laskas . Oziroma, da se popravim – s prilizovanjem ne bos  pri meni dosegel nic esar.« 
Robi se je vnovic  pres erno zasmejal. Uf, kako jo je jezila ta njegova brezbriz -na lahkotnost s katero je znal oc arati. 
Potem ju je zmotil rac unalnic ar Bojan Cvetkovic . Povedal jima je, da bo c ez nekaj dni sonc ni mrk in da bo tu z Lune iz Mavric nega zaliva videti c udo-vito. 
Sonc ni mrk nastopi tedaj ko Luna zakrije bles c ec o Sonc evo ploskev. To se lahko zgodi samo ob mlaju, ko je poleg tega Luna v enem svojih vozlov. Pri popolnem sonc evem mrku se okrog temne Lunine ploskve pojavi Sonc eva korona. Nekoc  so mislili, da gre za Luni-no atmosfero, pa se je izkazalo, da gre za del Sonc eve atmosfere. Drugac e pa je sonce, nam najbliz ja zvezda, malodane ogromen fuzijski reaktor. Globoko v njegovi notranjosti vlada temperatura 15 milijonov stopinj in velikanski pri-tisk. Sonce vsako sekundo sez ge s tiri milijone ton materije in jo pretvori v energijo. Vendar zaloga sonc ne energije ni neskonc na. Ko bo sonce zac elo umi-rati c ez nekaj milijard let, se bo spre-menilo v supernovo. 
Robi je z e pokroviteljsko kimal. 
»Ogledali si bomo mrk skozi teles-kop. O tem obvesti tudi ostale.« 
Bojan je priprl oc i. 
»Nekatere sem z e obvestil.« 
»Okej. Zdaj pa nazaj k delu.« 

Bojan je odbrzel proc . Eva je strmela za njim. Bil je visok preklast suhec z dolgimi s trenastimi lasmi in srebrnimi oc ali na nosu. O njem se je s iril glas, da je rac unalnis ki genij. Pravzaprav ni bilo zadeve, katere ne bi znal opraviti. Vdre-ti v najbolj varovane drz avne sisteme je bilo zanj mac ji kas elj. Srbska vlada ga je predlagala mednarodni Komisiji za vesoljske raziskave ravno zaradi teh hekerskih sposobnosti. 
Pod vec er, ko je sonce ugasnilo in so se na nebu priz gale zvezde, in je bila lepo vidna zvezda Vec ernica ali Danica oziroma Venera, so v observatoriju pri-redili zabavo. Kanadc an Phill Collis je praznoval svoj petintrideseti rojstni dan. Skupno so mu zapeli Happy birthday to you in mu podarili torto v obliki luninega prvega krajca. Seveda klonov ni bilo poleg. Vedno so se zadr-z evali sami zase, kakor da so jim ljudje kuz ni. Kljub tej hibi pa so bili enkratni varuhi in c uvaji. 
V prvi koloniji Lunaris jih je bilo s est klonov in dvajset znanstvenikov. Komi-sija za vesoljske raziskave je na Luno poslala biologinjo Evo Bizmark, arheo-loga Boba Browna iz Zdruz enih drz av Amerike, tri geologe, Philla Collisa iz Kanade, Jamesa Cooperja iz Velike Bri-tanije in S kota Boba McPhersona. Potem so bili tu s e trije rac unalnis ki geniji Evald Braw iz Irske, Bojan Cvetkovic  iz Srbije, Alice Holiday iz Avs-tralije, vodja Lunarisa Robi Vidmar iz Slovenije, s tirje astronavti in dva meha-nika iz ZDA, zdravnica Renata Genscher iz Nemc ije, psihiater Ludwik Chiesevski iz Poljske, dva fizika kvantne mehanike Otto Werner in Luigi Paganini, oba iz S vice in Indira Sadhana iz Indije, ki je bil po poklicu geograf in je prebijal svo-je dneve na Lunarisu v vec ni meditaciji. Vsi so ga klicali Videc, kajti kadar je prerokoval je po navadi zadel. Zadeval je stvari, ki jih ni mogel vedeti. 
Tega slovesnega vec era je bil Videc bolj zamis ljen kot po navadi. Ko je se izognil prvemu navalu praznovanja je poiskal Evo in jo potegnil bolj na samo. 
»Sanjal sem c uden sen,« ji je bil rekel. 
Eva, ki je z e spila merico s ampanjca je bila malce bolj spros c ena. 
»In? Kaj tvoje sanje pomenijo?« 
Vanjo so se zavrtale c okoladne oc i. 
»Kakor se vzame. Lahko dobro, lah-ko pa tudi slabo.« 
»Govori bolj jasno, nic  te ne razu-mem.« 
»Sanjal sem Lunarike.« 
Eva je prebledela, a je zakas ljala, da odstrani neprijeten cmok v grlu. 
»In?« 
»Jaz verjamem, da nismo sami. Pa ti?« 
»Ne vem.« 
»Ne ves ?« 

»Ne. O tej stvari si s e nisem na jas-nem.« 
»Tega ti pa ne verjamem. Videl sem tvojo skico, katero si poskus ala skriti.« 
Evi je za trenutek vzelo dih. C udno se je zagugala naprej in nazaj. 
»Vohunis  za menoj ali kaj?« 
»Ne. Sluc ajno sem te videl. Ko si ods la, sem poiskal tvojo skico. Tudi sam sem sanjal nekaj podobnega.« 
V Evi je zavrelo. 
»In? Bos  zdaj to nesel vsem na uho?« 
»Bi moral?« 
»C e zines  samo eno, te spremenim v krastac o!« 
Videc je prhnil v potuhnjen smeh. 
»Mar mislis , da sem toliko neumen, da bi ogrozil civilizacijo domorodcev?« 
»Okej, morda res nisi c vekac .« 
»Dalec  od brbljivca sem. C e si mogo-c e pozabila sem Budov sledilec in budi-ste so svoj c as zelo preganjali. Vsaj kar se Kitajcev tic e.« 
V Evi je narastel cinic en upor. 
»Vem, da so vas svoj c as Kitajci pre-ganjali. Upam samo, da te ne bodo tudi tukajs nji domorodci.« 
Potem ga je pustila samega. 
Vrnila se je k ostalim, kjer jo je pre-stregel Robi. S e vedno je bil nekoliko jezen nanjo in zabic al ji je, da nikoli vec  ne sme baze zapustiti povsem sama. Eva je nerada obljubila, da tega ne bo vec  poc ela. 
Stopila je k ogromnemu teleskopu in pogledala skozenj. Videla je nez no migetajoc  pas na nebu imenovan Rim-ska cesta. Gre za videz milijard zvezd, povezanih v sistem s s tevilnimi megli-cami in zvezdnimi kopicami, ki skupaj sestavljajo nas o Galaksijo. Sonce s svo-jimi planeti je na njenem robu, dalec  od sredine. Sicer pa je nas a galaksija spi-ralna, saj zvezde potujejo po neskonc -nih s irjavah vesolja. Rimska cesta je pozimi videti temnejs a, ker gledamo proti robu Galaksije, poleti pa svetlejs a, ker gledamo proti sredis c u Galaksije. 
Potem jo je zmotil klic. Eva se je odmaknila od teleskopa in zasukala glavo. Klicala jo je zdravnica Renata Genscher iz Nemc ije. Eva je stopila pro-ti njej. 
»Lep vec er, kajne?« je brezbriz no navrgla. 
Renata je bila, tako kot vedno, brez-hibno urejena. Bolj je delovala kot manekenka kot zdravnica. Na obrazu ji je visela temac na senca. 
»Eva, govorila bi s tabo,« je odvrnila. »Saj ves , da te zelo cenim. Mislim, da si tu ena od najtreznejs ih oseb.« 
Eva se je podzavestno napela. 
»Je kaj narobe?« 
»Ne vem s e. Saj ves , da tu skrbim za zdravje vseh.« 
»Ja, vem. Svoje delo odlic no opravljas .« 
»Hvala ... Pa vendar se bojim, da ne bi nekateri zboleli.« 
»Ne razumem te.« 
»Vas a misija v votlino in iskanje vode. Kdo ve ali je voda s c im okuz ena, c e jo seveda najdete ... Ne bi rada, da nam kaj pobegne iz laboratorija.« 
Eva je zac utila nujo, da bi z ensko potolaz ila, ji povedala, da jim jutri ne grozi nobena nevarnost. 
»Jutri bo vse v redu. Votlina ni nevarna.« 
Pa res ni? Kaj c e niso Lunariki dobro-namerni? Kaj c e jih tam spodaj nenado-ma napadejo? Kaj c e kdo od znanstve-nikov umre? 
Ob tej pomisli jo je neprijetno zmra-zilo. Odgnala je te temne misli in se pri-silila k kislemu nasmes ku. Renata jo je preiskujoc e opazovala. 
»Ves  mogoc e kaj, c esar ne vem?« je vrgla nenavadno vpras anje. 

Eva se je zdrznila in malce prevec  ognjevito odkimala. 
»Ne, nic  taks nega ni. Jutri bodo zade-ve bolj jasne in lahko ti zagotovim, da bomo izven vsake nevarnosti.« 
Renati je us el glasen zdihljaj. 
»Upam, da imas  prav.« 
»Razumem tvojo skrb Renata. Sama sem biologinja, zato mi zdravje ni s pan-ska vas. Lahko mi zaupas .« 
»Prav.« 
»Jutri se bo vse dobro izs lo.« 
Dve uri kasneje se je zabava konc ala. Polegli so k poc itku, kajti vstajali so zgodaj, nekateri celo ob s tirih zjutraj po srednjeevropskem c asu. 
Nad prvo lunarno kolonijo Lunaris je naposled padel spokoj. 
A Eva ni mogla spati. Ves c as se je premetavala z levega na desni bok in obratno. Ko je naposled zadremala, je sanjala c uden sen. K njej je pris lo bitje z koz o c loves ke ribice in ji reklo naj se vrnejo nazaj domov, naj zapustijo bazo in odletijo nazaj na Zemljo. Eva je z e hotela nekaj odgovoriti, ko se je v suhih dolgih rokah s tremi prsti zasvetil rdec i kristal. Svetloba se je razlila prek obzorja in pogoltnila vse, pokrajino, bazo, ljudi in klone ... Potem se je pre-budila. 
Njena prva pomisel je bila, da jim Lunariki, c e sploh obstajajo, niso naklo-njeni. Bile so opozorilne sanje, to je jasno c utila. Z roko je segla po risbi, katero je skrila pod trd jogi. Skica je bila s e vedno tam. Oddahnila si je. 
Vstala je in zapustila spalnico. Ods la je v kopalnico in si obraz splaknila z vodo. Z vodo so morali varc evati. Z Zemlje so jim pripeljali zalogo vode in hrane vsake tri mesece. Ker ni mogla spati, se je odloc ila, da se sprehodi po bazi. Smuknila je v skafander in se namenila ven. Zunaj je naletela na klo-na Delto 34, ko je straz il pred observa-torijem. 
»Ne morem spati,« mu je rekla, ko je videla kako zac uden jo gleda. »Sprehodila se bom.« 
Klon je razumevajoc e pokimal. 
»Ne hodi iz baze.« 
»Ne bom ... obljubim.« 
Potem jo je pustil samo. 
Zasukala je obraz v nebo. Vsepovsod so migotale svetle zvezde. Zaz elela si je doma. Zemeljskega doma. A kaj ko bo tu morala prebiti s e pol leta. Pogodbo s Komisijo za vesoljska raziskovanja je podpisala za dve leti in pol. Potem lah-ko odide na zasluz en dopust. 
Stopila je v korak in zakroz ila okrog Bunkerja. Povsod je vladala globoka tis ina. Pomislila je na ptice. Se sploh s e spominja njihovega z vrgolenja? Verjet-no se, a kaj ko je zdaj ptice lahko poslu-s ala samo iz cede predvajalnikov. 
Z e je mislila stopiti na sam rob kra-terja, ko je za svojim hrbtom zaslis ala s um. Bliskovito se je zasukala.  
Pric akovala je klona Delto 34, a je skoraj klecnila, ko je v slabo osvetljeni luc i, ki je odsevala iz observatorija, zagledala c udno prikazen. Bitje je imelo podolgovato glavo, velike c rne oc i, dol-ge suhe roke s tremi prsti, dolge z abas-te noge in skoraj prosojno koz o. Evi je vse bolj drevenela kri, vendar je potla-c ila prvinski strah. 
»Nic  ti noc em,« je rekla c udnemu bitju. 
Prikazen je stala in jo opazovala iz varne razdalje. Poskusila je znova. 
»Sale en dhara! ... Sale en dhara!« Potem se je sklonila in na lunino povrs -je narisala edini hieroglif, ki se ge je zapomnila iz votline. 
Bitje je strmelo vanjo s svojimi izbul-

jenimi oc mi v katerih ni odsevalo nic e-sar. Nenadoma pa se je zganilo, stegnilo desnico in z kazalcem, prvemu od treh prstov, pokazalo na observatorij. 
»Od tu opazujemo Luno in vesolje,« je takoj odvrnila. Seveda ni niti upala, da jo je bitje razumelo. »Znanstveniki smo. S planeta Zemlja.« 
Bitje je zdaj c udno zagrgralo, kakor da glasno prede velikanska mac ka. V drugi roki se je zables c ala rdec a svetlo-ba. Eva je hitro ugotovila, da z ari rdec  kamen, kak poseben kristal morda. Prav tak, kakrs nega je sanjala. In kaj c e je z arec i kamen nekaks no oroz je in jih lahko vse upepeli, kakor v sanjah. 
Toda svetloba je s e bolj zaz arela, kot da ne misli nikoli vec  ugasniti. Okrog Lunarika se je zgostilo mlec no polje energije, potem je izginil, kot bi se vdrl v zemljo. Eva je od zaprepadenosti klec-nila.  
Tedaj jo je ujela moc na roka. Bil je Robi. 
»Zakaj me nikoli ne poslus as ?« je rekel v narejeni jezi. 
»Jaz, ... jaz sem pravkar videla …« Ni dokonc ala. 
»Videl sem.« 
»S e dobro, da tega ni videl klon. Lah-ko bi ga prestras il.« 
»Mislim, da sem ga prestras il jaz sam ... Imela si prav. Luna je skrivnost-nejs a, kot smo si to lahko kdajkoli pred-stavljali. Upajmo pa, da ni tudi nevar-na.« 
Eva je zagrebla prste v njegovo laket. 
»Robi, obljubi!« je nenadoma bruhnila. 
»Kaj?« 
»Da tega, kar sva videla, drugi ne bodo izvedeli, dokler ne bo za to ugo-den trenutek.« 
»Eva, znanstvenika sva. Vse opcije moramo raziskati.« 
»Ne, Robi, poslus aj. Obc utek imam, da s e zdalec  ne vemo vsega. Ne prenaglimo vse. Saj ves , kaks ne ukaze bomo dobili z Zemlje, c e se prenaglimo. Saj vendar ne mores  bitja ujeti in ga secirati!« 
To o c emer je govorila Eva je bilo res. Komisija za vesoljske raziskave jim bo zabic ala, da morajo bitje ujeti in ga razi-skati. Po potrebi tudi ubiti. Kar pa je bilo tudi zanj povsem nesprejemljivo. V najhujs em scenariju pa bodo na Luno poslali vojsko. In prav to se ne sme zgo-diti. 
Pogledal jo je navzdol in skrivenc il ustnice. 
»Okej, o tem bova za zdaj molc ala.« 
»Hvala ti. Vedela sem, da bos  razu-mel.« 
»Zdaj pa se vrni v spalnico.« 
Eva je ods la mimo njega. Robi je s e dolgo gledal za njo, dokler jo ni pogolt-nil del baze. Pravzaprav se je spet majc -keno jezil nanjo. Z e od prvega dne mu je bila vs ec , zato ji je rad popus c al. Samo ugibal je lahko, kako dolgo bo s e preizkus ala meje njegove psihic ne vzdrz ljivosti. Nekako c util je, da Eva zlepa ne bo odnehala. Stopila bo v bran Lunarikom. In ta pogum pri njej ga je oplajal kakor sonce poz ene cvet v raz-cvet. Pravzaprav jo je ljubil, vendar ji tega ne bi hotel priznati za nobeno ceno. 
S krajem oc esa je pogledal c ez rob proti temnemu z relu kraterja. 
»Le kaj jih c ez nekaj ur c aka tam spo-daj?« je pomislil in dolgo stal in gledal brezdus no praznino pred seboj.   
 
 
 
 
 
        <> 


LUNARIS 
Tanja Mencin, Slovenija 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 





SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 




 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA  POEZIJA 


KRATKA 
 
Trdi udarci 
v 
zveriz eno truplo 
ris ejo 
v mlaki krvi 
zadnji zdihljaj 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
O, TI POPOTNIK 
 
Hrom in nem, 
brez glasilk v grlu, 
hlepis  po odres itvi 
o, ti popotnik, 
ti, norec novega c asa! 
 
Jedkanje dus e vedno boli. 
Ne vzdihuj, 
ne kolni prividov, 
ki ti sledijo, 
vse je razz rta praznina - 
umri, ti pravim! 
Umri! 
Vetrovi z e od zac etka c asov 
razbirajo pepelnate sledi. 
 
 
 
 
 
 
 
 
BREZDUŠJE 
 
Brezzobi smehljaj 
je utonil v 
solzah; 
kric e gre rabelj 
od c loveka do c loveka, 
ko senca Brata 
upogiba nam hrbtis c a - 
inkvizicija solnih ran 
ne pus c a vnemar, 
je vsak le suz enj 
nic  vec  gospodar. 


GROZA 
Tanja Mencin, Slovenija 






 



POLET BA-425 
Frank Roger, Belgija (prevedel Andrej Ivanuša) 


DAN 0 
Letala ne izhlapijo kar tako. 
Lahko izginejo z radarja, padejo v mor-je, nekatera zgrmijo z neba, vendar nikoli ne izhlapijo brez najmanjs ega sledu. 
A to letalo je izhlapelo in moj stric Adrijan je bil na njem! Z letalom je poto-val prvic  v svojem z ivljenju in namenil se je, da me obis c e. Saj ne morem verjeti, kako se lahko usoda poigra z nami! 
Naj nas tejem dejstva iz uradnega poroc ila: 25. aprila je letalo na poletu BA-425 iz letalis c a Washington Dulles, ZDA, na letalis c e London Heathow, Velika Bri-tanija, izginilo z radarja nekaj minut prej preden bi naj pristalo v Londonu. Pilot ni poroc al o nobenih tehnic nih tez avah. Vse je bilo videti v redu. Le v nekem trenutku je letalo izhlapelo. 
Ni izginilo le z radarja! Ni padlo v Atlantik, saj je bilo z e nad kopnim. Nikjer v juz ni Angliji ni nihc e poroc al o padcu letala. Preiskava na terenu ni nas la nobe-ne sledi. Sicer pa je ta del Anglije tako gosto poseljen, da bi o nesrec i in padcu letala gotovo kdo kaj javil. V Veliki Brita-niji se kaj takega zagotovo ne bi izmakni-lo nadzoru. 
Kakorkoli z e, letalo je izhlapelo in z njim tudi moj stric Adrijan. A dokler ne najdejo razbitin in z rtev nesrec e, ne bom dal miru in ne bom verjel, da je moj stric Adrijan mrtev. Res me vse skupaj, milo rec eno, zelo skrbi. To ni samo neka maj-hna nezgoda, ki bi jo lahko enostavno pometli pod preprogo. Moj stric Adrijan je znan po tem, da je odlic en res evalec problemov, a to-le verjetno vsaj malo presega njegove zmoz nosti. 
Vse kar lahko storim je, da skrbno spremljam novice in upam na najbolje. 
  
 DAN 3 
S e vedno ni nobene sledi o izginulem letalu. Neuradno veljajo vsi potniki in c lani posadke za mrtve. Uradno bodo to razglasili s ele, ko bodo nas li ostanke leta-la in c loves ka trupla. Ko in c e jih bodo nas li. 
Moji domac i z e z alujejo ob izgubi stri-ca Adrijana, a sam s e vedno mislim, da ni mrtev. To dejstvo bom sprejel, ko bom dobil uradno potrditev. Kolikor vem, moj stric Adrijan ni med tistimi, ki se predajo kar takoj. Morda si samo zatiskam oc i pred resnico. Pa naj bo! 
  
DAN 6 
Nas li so ostanke letala blizu letalis c a v Barceloni. C udno, saj tam ni bilo poroc ila o nobeni letalski nesrec i. Kmalu so vsi c asopisi poroc ali, da gre za dele pogres a-nega letala BA-425 – nikakor za celo leta-lo. Ob tem so nas li s e zoglenele c loves ke ostanke treh oseb. Vendar so nas li pri enem od njih c itljivo osebno izkaznico in ta oseba je bila definitivno na seznamu potnikov za polet BA-425. Ostale bi naj prepoznali s pomoc jo DNK testa, kar bo s e trajalo nekaj c asa. 
Najdba je odprla s e vec  vpras anj kakor je ponudila odgovorov. Kako je del letala konc al v S paniji. Kje je preos-tanek letala? Kaj je z drugimi potniki in s c lani posadke? Kaj, pri hudic u, se tukaj dogaja? 
Zame je bila najslabs a novica, da dru-gih potnikov s e niso nas li, ne z ivih in ne 

mrtvih. To je dalo malo upanja, da bi bil moj stric Adrijan s e z iv. 
A kljub temu s e niso nas li njegovega trupla, to pa mi je dajalo nekaj upanja. S e posebej, ker ni bilo znano, kaj se je zgodi-lo s preostalim delom letala. Predstavljal sem si, da ga bodo nas li nekje pri Heathrowu ali da je celo varno pristalo. 
  
DAN 11 
Zgodilo se je nekaj popolnoma neraz-loz ljivega. Dele letala in sedem trupel so nas li blizu letalis c a Chennai pri mestu Tamil Nadu na jugu Indije! Tudi tam, kakor pri Barceloni, ni bilo nobenega poroc ila o letalski nesrec i, tudi nobeno letalo ni poroc alo o tehnic nih tez avah ali da bi sploh pogres ali kaks no letalo. 
Preiskovalci so presenec eni ugotovili, da so ostanki najdenega letala deli letala iz poleta BA-425. Sedem trupel je bilo oz ganih do neprepoznavnosti. Ko so naredili DNK teste, so ugotovili da je to dejansko pet potnikov in dva c lana posadke s tega poleta. Moj stric Adrijan ni med njimi. 
Oblasti ne dajejo nobenih izjav za jav-nost kljub velikemu medijskemu viharju. Kako sta lahko dva dela izginulega letala padla na zemljo na tako razlic nih koncih sveta? Zakaj je minilo pet dni med obema dogodkoma? Nihc e si ni upal postaviti niti najbolj drzne teorije. 
Vendar so v lokalnem c asopisu ponu-dili zanimivo idejo. Nekdo je napovedal, da bodo kose letala obc asno nas li na raz-lic nih koncih sveta. Morda bodo kje nas li s e kaks nega prez ivelega, ki bo lahko povedal, kaj se je zgodilo. Njegovo pric e-vanje pa bi morda vsaj malo osvetlilo skrivnost padca letala BA-425. 
Sam sem si z ivo predstavljal, da bo eden od njih prav moj stric Adrijan. Nje-govo pric evanje bo razkrilo, kaj se je v resnici dogajalo na poletu BA-425. Nestr-pno sem c akal na naslednje novice. Vedel sem, da nas stric Adrijan ne bo pustil cedilu. Do tega trenutka nas ni s e nikoli! 
  
DAN 14 
Naslednji kosi letala so se znas li blizu letalis c a Ezeiza pri Buenos Airesu v Argentini. Jasno, nihc e ni poroc al o kak-s nem padcu letala. Preiskovalci pa so s e v tretje ugotovili, da pripadajo letalu s poleta BA-425. Med ostanki je lez alo osem oseb. S est jih je bilo mrtvih, dva pa sta s e bili z ivi. Vendar sta bili prevec  zmedeni in prestras eni, da bi lahko kar-koli povedali. Takoj so ju prepeljali v lokalno bolnis nico na intenzivno nego. Preiskovalci upajo, da si bosta opomogli, da se jima bosta povrnila spomin in zavedanje. Vsi so upali, da bodo dobili informacije, ki bi pomagale pojasniti to nenavadno skrivnost. 
Da bi bila zadeva s e bolj nenavadna, so testi DNK pokazali, da so dve osebi z e identificirali pri Barceloni. Ponovili so teste, ker so menili, da so prvic  naredili napako. A ti so brez dvoma pokazali, da so dve osebi nas li dvakrat. Prvic  v S paniji in drugic  sedaj v Argentini. Bili sta identi-c ni kopiji iste osebe. 
Zdaj so utihnili s e najbolj drzni teoreti-ki. Tabloidi in rumeni tisk pa se je na s iro-ko razpisal o vseh mogoc ih teorijah, ki so bile vedno bolj fantastic ne in bizarne. 
Mojim sorodnikom sem dejal, da sedaj upam, da se bo stric Adrijan kmalu poja-vil z iv in zdrav na eni od lokacij, ki jih bodo s ele nas li. Mnogi med njimi menijo, da se mi je zmes alo. Vendar je vse skupaj tako ali tako zmes ano in noro. 
  
DAN 18 
Imel sem prav! C ez s tiri dni se je zgo-dilo. Moj stric Adrijan je nazaj. Saj sem 

vedel, da bo tako! To sem ves c as c util v svojih kosteh, nekje na dnu mojega z elodca. A na z alost s e ni z nami in je malo verjetno, da bo kaj kmalu.  
Naj pojasnim! 
Naslednje ostanke letala na poletu BA-425 so nas li v bliz ini rimskega letalis c a Fiumicino. Ob njem je bilo pet oseb, od tega tri mrtve (ena od njih je identic na kopija osebe, ki so jo nas li v Indiji) in dve z ivi. Ena od obeh je bil moj stric Adrijan. Po TV poroc ilih je videti, da je utrpel le manjs e pos kodbe in je bil pri zavesti. Odpeljali so ga v bolnico, oskrbeli so ga in takoj zaslis ali. Drugi prez iveli je z al v nezavesti in njegovo stanje je zelo nesta-bilno. Zanj je zelo malo upanja, da bo prez ivel, so povedali. 
Ne morem opisati olajs anje v moji druz ini, ko smo strica Adrijana videli z ivega na televiziji. Hoteli smo takoj sto-piti v stik z njim, se ga dotakniti in objeti, a niso dovolili niti, da bi ga poklicali po telefonu. Niti nas a vlada ni mogla poslati veleposlanika, da bi ga pozdravil. Vse se je vedno zakljuc ilo s sporoc ilom, da nje-govo stanje ni taks no, da bi karkoli dovo-lili na tej toc ki. Saj ne vem o kaks ni toc ki je beseda. No, mi zdaj nestrpno c akamo, da slis imo kaks nem glas o njem. 
Na TV samo poslus amo razprave znanstvenikov vseh vrst, ki poskus ajo podati razlago teh bizarnih dogodkov. Eden izmed njih je podal teorijo (»pravzaprav le teoretic ni model, ker v tem trenutku s e ni nobenih zanesljivih dejstev«) o tem, kako je letalo potovalo skozi razpoko v c asu-prostoru in konc alo »razsuto skozi razlic ne sekcije c asovno-prostorskega kontinuuma.« C e sem prav navedel, ne vem? S e vedno mi ni jasno, zakaj so se nekateri ljudje vrnili dvakrat? In kaj, pri hudic u, je c asovno-prostorska razpoka?  
Vendar boljs e razlage do sedaj s e nisem slis al. No, najpomembneje je, da je moj stric Adrijan spet nazaj iz tega konti-nuuma ali kar z e. Seveda smo v druz ini naredili zabavo ob njegovi vrnitvi. Malo nam je bilo z al, da ga ni bilo med nami. Ampak naslednjic  bo zagotovo pil z nami in nazdravljal svoji dogodivs c ini. 
 DAN 23 
V zadnjih petih dneh se je zgodilo neverjetno s tevilo dogodkov. 
Najprej so pri Bruseljskem letalis c u v Belgiji nas li nekaj naslednjih ostankov poleta BA-425. Tukaj so nas li naslednje s tiri osebe. Dve osebi sta bili z ivi. A pre-senetljivo je, da sta bili njuni prvi kopiji pri Barceloni mrtvi in poogleneli, da so jih morali prepoznavati po DNK in po zobeh. To je bilo pravo olajs anje za njune sorodnike, si mislim. Med preostalima mrtvima, pa je bil eden, na nas e velikan-sko zac udenje, nas  stric Adrijan. To nas je zelo potrlo, c eprav smo vedeli, da je oni »prvi« stric Adrijan s e z iv in zdrav. 
Saj, ta prvi stric Adrijan si je med tem popolnoma opomogel in okreval od trav-matic nih izkus enj in je svojo zgodbo povedal tako oblastem, zaslis evalcem kakor tudi tisku. 
Povedal je, da je bil polet c isto norma-len. Ko so se zac eli bliz ati Londonu, pa se je nenadoma vse zac elo bles c ati v moc ni svetlobi in videl je, kako letalo okrog nje-ga in vsi potniki poc asi bledijo. Ko se je zavedel, je bil na tleh med kadec imi ostanki letala, c udez no nepos kodovan. 

Kako je pris el tja in koliko c asa je bil brez zavesti, pa ni znal pojasniti. Vse pa se mu je zdelo dolgo le nekaj minut. 
Zelo smo veseli, ko vidimo, da je nas  stric Adrijan zares nazaj in cel. Slis ali smo, da je sprejel filmske agente, ki mu menda ponujajo zajeten s op denarja, da jim proda ekskluzivne pravice za film, ker je to menda »najvec ja senzacija v civilnem letalstvu do sedaj in zagotovo bo to senzacionalni film«. Vendar so mu oblasti v Rimu odloc no prepovedale pod-pisovati kakrs nokoli pogodbo, dokler uradna preiskava ne bo konc ana. 
Ob tem so odvetniki filmske industrije zahtevali, da moj stric Adrijan igra same-ga sebe. To pa zato, ker obstaja s e njego-va identic na mrtva kopija med ostanki zrus enega istega letala na poletu BA-425. S pravnega stalis c a obstaja le eden legal-ni Adrijan – vendar kdo je to? DNK obeh kopij je identic en, kdo je torej original in kdo kopija? Takega precedensa v zgodo-vini forenzic ne medicine s e ni bilo. 
  
DAN 30 
Minilo je teden dni. V tem c asu so se odprla vrata pekla in planetarno obc ins-tvo je vedno bolj prestras eno. Najdbe kosov letala na poletu BA-425 so bile ob s tirih letalis c ih: Vancouver v Kanadi, Berlin v Nemc iji, Lima v Peruju in Atene v Grc iji. Ob tem so nas li vec ino c lanov posadke in potnikov. Vse so uspes no identificirali. A dvoje c lanov posadke s e vedno pogres ajo. Niso se pojavili na nobenem mestu. Po drugi strani je veliko potnikov najdenih po dvakrat ali celo po vec krat. Nekateri so v prvem primeru mrtvi, v drugem pa so prez iveli. Nekateri so najdeni mrtvi po dvakrat, nekateri pa so z ivi in podvojeni. 
A ne morete si misliti, kako smo zijali, ko se je moj stric Adrijan ponovno poja-vil z iv. Tretji kopiji ni bilo nic , skoraj je namahal bolnic arje, ki so ga z eleli poslati v bolnico. Takoj je z elel prodati ekskluzi-vne pravice filmarjem. 
Vsi prez iveli so zdaj v nekaks ni karan-teni ali v bolnis nicah, odvisno od njiho-vega zdravstvenega stanja, in morajo sodelovati v preiskavi. Vsi bi radi domov, vendar jih ne bodo spustili, dokler preis-kovalci ne zakljuc ijo dela, kar pa bo traja-lo s e nekaj c asa. Vedno vec  znanstveni-kov ponuja svoje teorije, drugi spet proti-teorije in tretji proti-proti-teorije. Ven-dar ne obstaja nek splos en zakljuc ek ali neka ideja, ki bi pojasnila, kaj se je prav-zaprav zgodilo, oziroma se s e dogaja. 
V tem c asu so nas li praktic no vse dele letala in vsi upajo, da sedaj ne bo vec  novih najdis c  letalskih delov. Morda enkrat ali dvakrat in potem bo konec. S ele potem bi se menda znanstveniki resno lotili dela. 
S tevilni TV programi pa so se med tem oprijeli teze o razpoki v c asovno-prostorskem kontinuumu in iz c udnih razlag ustvarjajo razlago, ki nima nobene osnove v do sedaj zbranih dokazih. 
Mi zdaj c akamo, da nas stric Adrijan konc no pride obiskat. Pravzaprav nam je vseeno, kateri od treh bo to. Obenem pa za vsak sluc aj z alujemo za umrlim, ker morda je pa ta res nas  pravi stric Adrijan. Poc akajmo in bomo videli! 
  
DAN 45 
Zdaj so si vsi prez iveli potniki opomo-gli in oblasti so napovedale, da bodo vse spustili iz karantene, da se vrnejo ali domov ali v kraj kamor so bili namenjeni pred poletom. 
Vendar se je pred konc no odloc itvijo pripetilo nekaj zares neverjetnega. 
Danes, ob 7:35, petins tirideset dni po pric akovanem pristanku letala na poletu 

BA-425, je to isto letalo, katere dele so nas -li na razlic nih koncih sveta, nenadoma zasijalo nad jasnim nebom nad letalis c em Heathrow pri Londonu in varno pristalo v odlic ni kondiciji, z vsemi c lani posadke in z vsemi potniki na krovu. Naredilo je to, kar bi moralo narediti pred natanko 45 dnevi. Seveda so letalo, potnike in posadko takoj spravili v karanteno. Njim ni bilo nic  jasno, saj niso mogli razumeti, da so pristali 45 dni kasneje. Za njih ni bilo nobene spremembe. 
Tako so na zac etku imeli preiskovalci tez ke razprave s potniki, ki niso razumeli zakaj ne morejo prevzeti prtljage na leta-lis c u in zakaj jih izkrcavajo z letala ob spremstvu do zob oboroz enih specialnih policijskih enot. 
Na tej osnovi je eden od znanih znans-tvenikov dodal razlago k svoji prvotni tezi. Zdaj trdi, da je letalo pres lo skozi razpoko v c asovno-prostorskem kontinu-umu in se nato ujelo v »c asovni mehur-c ek«, ki ga je prestavil skozi c as ter ob tem ni pretrpelo nobene s kode. Tisti letalski ostanki in vsi, vec krat ponovljeni mrtvi in z ivi potniki, pa so posledica valo-vanja c asovno-prostorskega kontinuuma. Podobno, ko vrz emo kamen v ribnik in njegova povrs ina vzvalovi. Ko se bo valo-vanje umirilo, bodo te z ive kopije tudi pomrle, oz. na nek nac in izginile. 
Mogoc e imamo opravka s povratnimi valovi »z obale c asovno-prostorskega kontinuuma« in to valovanje bi se nadal-jevalo toliko c asa, dokler se ne bi povrni-lo »originalno« letalo, (c e je to pravi pojem). Zdaj, ko se je, pa se bo zadeva nekako uredila. Pa se ni! Vse te kopije ljudi so s e vedno tukaj in znanstvenika nic  ne motijo, saj meni, da je njegov teo-retic en model pravilen in ga je potrebno le s e malo dopolniti. 
Letalska druz ba je podala uradno izja-vo, da je to »originalno« letalo in da so na njem c lani posadke in potniki prav tako »originalni«. Vse ostale, ki so jih nas li po vsem svetu, so oznac ili za »kopije« in jim onemogoc ili, da bi zahtevali kakrs nokoli ods kodnino od letalske druz be. Seveda se je moj stric Adrijan s tremi ali s tirimi kopijami postavil po robu tej razlagi. Z e vidim, kako si odvetniki gladijo aktovke za spise in novinarji c istijo rac unalnis ke tipkovnice. 
  
DAN 60 
Pravne borbe so se neverjetno raz-plamtele. Sedaj uradno ni bilo nobenih z rtve, ker so vsi pris li v London z ivi, res da z majhno zamudo. Vendar, kdo bi s tel dneve? Ampak, kaj so potem mrtvi potni-ki iz vsega sveta? Ali niso zares mrtvi? Nemrtvi, ali kaj? Bi jih bilo potrebno pokopati? Kaj pa potem naj naredimo z dedis c ino in njihovimi testamenti? Kaj pa naj s tistimi, ki so jih nas li dvakrat ali celo vec krat mrtve? Kaj pa tisti, ki so jih nas li z ive, pa spet mrtve, kot je na primer moj stric Adrijan? Se je potem potrebno samo na nek nac in znebiti mrtve kopije mojega strica Adrijana in se delati, da ga nikoli ni bilo? Kaj naj naredimo z »neuradnim« mojim stricem Adrijanom in s e z drugim »neuradnim« mojim stricem Adrijanom? Bi se jih bilo potrebno znebiti? Ali pa morajo imeti vsi enake pravice? Kdo bo lastnik njihovih lastnin? Kaj pa z ene, moz je in njihove druz ine? Sicer pa, kako sploh razlikovati med identic nimi kopija-mi iste osebe? Katera je »original« in katera »kopija«? 
Nihc e ni s e poznal taks nih problemov, nihc e ni imel izkus nje s c im podobnim in nihc e ni imel niti najmanjs ega pojma, kako vse skupaj res iti. Samo odvetniki so si veselo meli roke in v mislih z e ses teva-li denarce. 

No, nas i druz ini so dovolili, da se po telefonu pogovarjamo z »originalnim« stricem Adrijanom, torej tistim, ki je pris-tal na letalis c u Heathrow. Samo ta stric ni z elel prodati svoje zgodbe filmarjem, saj je tudi trdil, da nima o nic emer karko-li za povedati. Nikakor ni razumel ves ta cirkus, saj se po njegovem ni med pole-tom zgodilo c isto nic  nenavadnega. Le teh 45 dni zamude nikakor ni znal pojas-niti. Zaradi tega se je zapletel v spor s svojimi »kopijami« in na koncu je »zaradi ljubega miru«, kot je rekel, popustil in postal sopodpisnik prodaje avtorskih pravic o celotni zgodbi. 
  
DAN 70 
Po tistem pristanku so prenehala poroc ila o najdbah novih ostankov letala na poleti BA-425. Zdelo se je, da se bo vse uredilo in pomirilo. 
»Originalno« letalo je konc no in nac e-loma s »pravimi« potniki in c lani posad-ke pristalo na Heathrowu 45 dni kasneje nepos kodovano. Vse tiste razbitine in mrtve ter z ive »kopije« vedno bolj posta-jajo nekaks en stranski efekt nekaks nega odmeva ali valovanja c asa in prostora. 
Zdaj nam kar pogosto dovolijo, da se po telefonu pogovarjamo z nas im »originalnim« stricem Adrijanom. Bilo bi lepo slis ati s e njegove »kopije«, vendar te uradno niso nas  stric Adrijan. Seveda se te s tem ne strinjajo in seveda tudi ne nji-hovi odvetniki. Pred nami je nova prav-nis ka bitka. 
  
DAN 90 
Sej ne morem verjeti! Nihc e ne more verjeti! Danes se je na radarju letalis c a Dulles pri Washingtonu nenadoma poja-vilo letalo. Takoj so ga prepoznali kot letalo na poletu BA-425. Kako? Po toli-kem c asu, ko je s 45 dnevno zamudo sicer pristalo na Heathrowu? Zdaj pa po naslednjih 45 dnih znova v ZDA, ampak z nujnim sporoc ilom kapitana letala! 
Ta je sporoc il, da je pris lo do manjs ih pos kodb na letalu zaradi nenadne moc ne turbulence. Zaradi varnosti potnikov se je odloc il, da letalo obrne nazaj na izhodi-s c no letalis c e, da ga pregledajo in po pot-rebi popravijo. 
Tako je letalo z vsemi c lani posadke in z vsemi potniki pristalo tam od koder je poletelo pred devetdesetimi dnevi. Je to nastalo zato, ker je obstajala dvojna razpoka v c asovno-prostorskem kontinuumu? 
Ha! Kaj zdaj to pomeni za vse potnike in c lane posadke? So tudi ti »originalni«? Mislim, da so vsi zbegani, le odvetniki po vsem svetu se tolc ejo po kolenih od vese-lja in hitijo preko interneta nakupovati nove varnostne sefe za svoje pisarne in za vedno vec je kolic ine lahko zasluz ene-ga denarja. 
Meni vse to ni nic  mar. Zelo se vese-lim, da me obis c ejo vsi moji strici Adrija-ni. Mislim, da bo tudi ta moj stric Adrijan hitro podpisal ekskluzivno prodajo pra-vic za film. To bo kmalu jasno! 
A najpomembneje: je to res konec zgodbe? Ali pa se bo letalo znova in zno-va pojavljalo vsakih 45 dni z vso posadko in z vsemi potniki na krovu? Zelo se bojim, da bo tako? Zato prosim vse, ki bi vedeli, kako se zapre c asovno-prostorska razpoka v kontinuumu, da se mi javijo. Skupaj bomo z e nekako zmogli. Ob vsem mojem spos tovanju do mojega strica Adrijana, zdaj si ne z elim s e vec  njegovih kopij, pardon originalov. 
Tudi filmarje svarim, da naj se le pazi-jo, da bo film res dober. Ker zelo dobro poznam mojega strica Adrijana. Ne glede na to, kateri od njih bo dobil pravdo na sodis c u.                                                             <> 



SPEKULATIVNA ZGODBA 



 





SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



ZADNJA STRAN 



ZVEZDNI PRAH - tretji planet 
zbir slovenske fikcije 


RAZPIS ZA OBJAVO  
SPEKULATIVNIH ZGODB IN PESMI 3 
 
 
Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb in pesmi ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikcije. Druga zbirka 
ZVEZDNI PRAH -DRUGA GALAKSIJA je izšla novembra 2015.  
 
Drus tvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH 
Maribor, razpisuje netekmovalni natec aj za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za zbirko spekulativnih zgodb  
 
ZVEZDNI PRAH - tretji planet - zbir slovenske fikcije. 
 
Namen natec aja je pridobiti kvalitetna dela za objavo.  
Zakljuc ek 3. natec aja je: 30. september 2015.  
ROK JE PODALJS AN DO: 30.  september 2016. 
 
 
Zbirka bo izs la predvidoma sredi leta 2017. Na natec aj pos ljite vas o zgodbo ali pesmi s podroc ij znanstvena fantastika, fantazija, horor (grozljivka) in/ali kriminalka. Zgodba naj bo dolz ine najvec  24.000 besed (ali 96 strani ali 6 avtorskih pol ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi naj bodo najvec  tri, poljubne dolz ine. Besedilo pos ljite v elektronski obliki (DOC, DOCX, ODT, ipd.) in naj bo pripravljeno skladno s standardi, ki so objavljeni na internetni strani www.zvezdni-prah.si. Tric lanska komisija sestavljena iz c lanov drus tva, bo ocenila vse prispele zgodbe ali pesmi in se odloc ila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odloc itev pritoz ba ni moz na. Avtorji prejmejo kratko sporoc ilo o izboru/neizboru v roku 30 dni od dneva zakljuc ka natec aja. Z izbranimi avtorji bomo sklenili ustrezno pogodbo/dogovor o brezplac nem odstopu besedila. 
 
 
Gradivo pos ljite v elektronski obliki na e-naslov: 
info@zvezdni-prah.si  
ali v drugi digitalni obliki (USB kljuc ek, CD) na naslov: 
Društvo ZVEZDNI PRAH 
Borštnikova 33, 2000 Maribor.