Leto V., itev. 70 Ljubljana, petek, 21, marca 1924 Cena 2 Din [ftiaf ob 4 zjutraj. Stane tr.e3ečno 20-— Din -a isjiitmstvo 30-— . neobvezno Oglasi po tarlfu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. IG/L T-jlefon it. 72. • : mm m ®Sf tel m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: L|ubljaua, Prešernova ul. št 54. Telef. št. 3G. Podružnici: Maribor, Barvarska ul. 1 Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov« zavodu itev. 11,812. Ljubljana, 20. marca. Ko je v Londonu socialistična ftranka pod Maedonaldom vzela državno krmilo v roke, je marsikdo mis-da se stari svet popolnoma preobrne. Funta jo padala, ker jo bežal kapital iz dežole, Nemčija jo dvigala fiavo, indijski samostalei so so veselo nadejali, da je njihov trenotek tu. A prišlo je drugače. Gospod Macdonald in tovariši so sodli za mizo svo-jili prednikov in začeli podpisovati žo koncipirane akte. Indijskim nacionalistom so brž odz^onlli in tudi Nemči-ia že uvideva. da se Parizu ne more napovedati šah mata preko Londona. Xasprot.no: Socijalistična vlada je r-i-oer ustavila izgradnjo defenzivne loke Singaporu, a bolj iz stvarnih, nego i! načelnih razlogov, odredila pa je kolosalne manevre britanskega bro-dovja v Sredozemskem morju. Gosp. Mussolini je ravno hotel poleg Jadrana krstiti tudi Sredozemsko morje za iinaro nostro>, a ta hip je gosp. Mac-donald poslal vso bojno floto, ki je vsled poraza Nemčije na severu po-ftala nrosta, na ogled gosp. Mussoliniju. Union Jacka jo med Gibraltarom, Malto in Suezom toliko, da je een o mare nostro zaenkrat odložen. Gosp. Macdonald jo istočasno odklonil znižanje števila stalne vojske v Angliji ter predložil veliko pomnožitev vojt:,-mornarice, zlasti pa vojne zračne flote. ~*a tudi na finančnem in socijalnem polju je gosp. Macdonald moral primati, da so socijalistični programi samo sredstvo, da se pride na vlado, da I a jih je treba tedaj dati v knjižno omaro. Prorokovalo in obetalo so je cb volitvah, da prinese delavska ftranka tri velike reforme: odreditev minimalnih mezd na višino iz 1. 1914, i idaio premoženja in odpravo glavnih indirektnih davkov. Vse to jo ostalo iloma in vlada se na vso moč trudi, tuj bi jo še v poslednjem trenotku pori* nava med lastniki rudnikov in pre-mogarji razrešila dolžnosti, da predloži zakon o minimalnih mezdah. O odpravi indirektnih davkov ni videti nič, kar so pa premoženjske oddaje 'iče, je moral, ko jo funta začela padati, g. Macdonald izjaviti prav hitro, d.i vlada niti zdaleka ne kani kapital obre-Mti, ampak ga vljudno vabi, naj ne boži v Ameriko. Isti, ki so upali pora-liti frank preko Londona, morajo danes opazovati, kako jo stvar ispatLa vse drugače. Število štrajkov v Angliji raste. Gosp. Macdonald se je s svojimi tovariši podal v kraljevsko palačo. Oblekli so bele nogavice in kratke liku"i ce. Noge v šolnčkih, obleka pisana, na glavi pa sivolase baroke — tako so TOijaklemokratski ministri postregli Nj. Vel. kralju pri vstajanju iz postelje po starodavni šegi . , . Gosp. Macdonald je včeraj, stavcu angleško žurnalistiko, priznal, da javnost ž njim in njegovo vlado ravna še dosti usmiljeno in popustljivo. In zares, angleški protivniki socijalistov so velepotezno popustljivi: oni puščajo dado g. Macdonalda, naj sc v praksi izkaže, kar se je prej pretiravalo. Konservativci in liberalci glasujejo za vse vladine predloge, ki niso socijalistični I ožjem smislu te besede, ampak dr-Mvni in nacijonalni, in vlada še živi. A mnogi menijo, da jo popustljivosti dovolj. Gosp. Churchill, ki so o njem prerokovali, da postane vodja liberal-Jokonservativne koalicije, ki zruši Macdonalda, sicer kot samostojen kan didat v okraju Westrninstcr včeraj ni Prod-1, a ogromno število glasov, ki jih je dobil zmagoviti konservativ v Kicolson, in skoro enako število glasov za borbeno antisocljalističnoga Churchilla pomeni porast desničarskih sil.. Nevarnost, da pride v parlament Ptesumptivni vodja koalicije, ki zruši -Mac-lonalda, jo po slučaju odgodena, II takih vodij že nekaj sedi v parla-iner.tu, a ne smatrajo še, da se ie Mae-•lonaldov sistem dovolj obrabil in izigral, da bi bil zrel za volilni poraz. Danes se lahko že reče, da jo angleški narod nastop socijalističnoga režija prebil brez večjega potresa za svoj gospodarski sisti.m. In svojo svetovno J10?. Ta režim je bil enkrat potreben, d* se pokaže v praksi. Modro in državniško obnašanje socialističnih šefov Pod vodstvom v vsem narodu spoštovanega Macdonalda, je premostilo glavne težave. Imperijalizom ima za-psno rdečo zastavo. UBLAŽITEV SPORA MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARSKO. .London, 20. marca. r. Sofijski dopisnik lista «Tlmes» javlja, da je spor med Jugoslavijo ln Bolgarsko omiljen, ker smatra lufeoslovenska vlada aretacijo nekaterih komltašev za dokaz dobre vol|e bolgarske vlad«. V PONDELJEK KRITIČEN DAN? — VLADA ŽE DANES V MANJŠINI. - RAČUNI IN PROTlRACUNI. Beograd, 20. marca. r. Vsi poslanci opozicioualnih skupin so brzojavno pozvani, da pridejo v pondeljek polnoštevil-no v skupščino. Ta poziv se spravlja v zvezo z namero opozicijo, da vrže na seji v pondeljek vladi rokavico. V nekaterih opozicionalnih krogih so jo pojavil načrt, da se vržo vlada s pomočjo radičevccv pri razpravi o finančnem zakonu, kov so v njem tudi določbo o ku-luku in veleposostvih. Itadičevci zagovarjajo ta načrt zato, ker bi odprava ku-luka tvorila zanjo izvrstno sredstvo za agitacijo. Toda ostala opozicija zatrjujo, da bi morala nova vlada, ako bi Paši-čeva padla, nadaljevati budžotno razpravo, s čemer pa bi bilo radikalom omogočeno, da sprožijo vprašanja, ki bi lahko ogrožala slogo v bloku. Zato so v teh opozicionalnih krogih razmišlja o načrtu, da so po proračunski razpravi odgodi skupščina za mesec dni, no da bi bil kabinet g. Pašiča vržen. Ta čas pa bi se uporabil, da so stori nov čvrst program opozicijskega blokn. Opozicija zatrjuje, da je situacija po-vsom v njenih in ne več v Pašičcvih rokah ter pri tem računa, da je vlada danos že dejansko v manjšini. Radikali razpolagajo po tem računu z največ, 122 glasovi, opozicija šteje 92 glasov ožjega bloka, 20 radičevcev, 11 zomljoradnikov in 2 socialista torej 125 glasov, no računajoč nekatere posamoznlkc, niti Nemce, kl so baje trdno odločeni nastopiti proti vladi. Radikali priznavajo, da jo padec njihove vlade neizbežen, vendar trdijo, da jo prevzetje vlade s strani sedanjega opozicijskega bloka nemogoče. Kritičnost položaja jo najbolj razvidna iz komentarjev, ki se stalno širijo iz ra-dikalskega vira o nekaterih dogodkih zadnjega časa. Predvsem se z radikalsko strani naglasa, da je mogoča le ena realna solucija, namreč ona, pri katori bodo oni (radikali) sodelovali. To je mogoče, pravijo nekateri s kombinacijami »tu in onstran Sotlc«, kar so razlaga tako-le: ako demokrati odklonijo, potem bodo radikali napravili zvezo s klerikalci. Z drugo (seveda tudi radikalsko strani) pa, so zatrjuje, da g. Pašič sploh nima nobene skrbi več. Najnovejšo Radičovo izjave da so mu znatno olajšalo položaj /h koalicija s Pribičevičovlin krilom demokratske stranko da jo gotova stvar. Demokratski desničarji da so stavili sicer gotovo težke pogoje, katero pa jo Pašič sprejel in jih tudl še izvršuje. Som da spada uklnjonjo dosedanjih ozkih odno-šojav z Nemci, nadalje sistiranjo kulu-ka, predvsem pa tudi spremenjeno stališče vlado napram uradniškemu vprašanju. Res je, da je min. svot Pe pred 14 dnevi stal na stališču, da so morali uradniške zahf-evo v celoti odkloniti in da jo zlasti znižanje draginjskih doklad po uvedbi novih plač neobhodno potrebno. Ites je, da jo nepričakovana sprememba v stališču vlado napram uradniškemu vprašanju vzbudila mnogo pozornosti. TE2KOČE RADIKALSKE STRANICE. Beograd, 20. marca. p. Radikalni poslanci iz Vojvodino so na podlagi sklopa od 19. marca izročili predsedniku vlado Pašiču pismeno prod'tnvko. v kateri prosijo, da ministrski svet in predserlni-štvo narodno skupščino čimpreje ukreneta, da so zakon o eksptopriaciji velo-posostov in o kolonizaciji stavi na dnevni red narodne skupščine takoj po spro-jetju budžeta. Svojo prošnjo utemeljuje z neznosnim stanjem v Vojvodini. TRI NOVE POVERILNICE IZROČENE. Beograd, 20. marca. p. Posl.' Pešič jo danes izročil predsedništvu nar. skupščino poverilnice posl. Josipa Vandokara, Vinka Lovrekoviča in Franjo Pantorn. Poprej sprejote poverilnice jo predsedni-štvo šele danes izročilo verifikacijskemu odboru. Churchill pri volitvah propadel KONSERVATIVNI KANDIDAT JE ZMAGAL Z VEČINO 44 GLASOV. RAZDVOJENOST MED LIBERALCI. London, 20. marca. 8. Pri nadomestni I zapado njegov kandidatski depot v ne- volitvi v spodnjo zbornico v Westmln stru (središče Londona) jc bil z 8187 Klasovi izvoljen za poslanca konservativec Nlcolson. Churchill, 1:1 je nastopil kot samostojni kandidat, jc dobil 8144, kandidat delavske stranko Brockvvcb 6150 ln liberalni kandidat Duckers 291 glasov. London, L'0. marce, h. Slučajna zmaga konservativnega kandidata Nicolsona z majhno večino 43 glasov pomeni veliko srečo delavsko stranke. Ako bi bil Churchill dobil le par glasov več, bi mogla imeti ta malenkost velike posledice za parlamentarno situacijo. Pod vodstvom Churchilla bi se bila stvorila nova stranka, ki bi bila delala težkoče delavski vladi. Liberalci so očividno vsi volili Churchilla 1. 1922., ko so zadnjič v tom volilnem okrožju postavili svojega kandidata, so dobili devetkrat več glasov kot danc^. Ker liberalni kandidat ni dobil niti eno osminko vseh oddanih glasov, sku 150 tuntov. 20.000 ljudi jo v Londonu z nestrpnostjo pričakovalo na costi na proglasitev volibiega izida. London, 20. marca. s. Vedno bolj se kaže, da ho v liboralni stranki prišlo do razcepa v dve frakciji, od katorih se bo ena priključila konservativcem, druga pa delavski stranki. I/, glasovanja v spodnji zbornici glode vprašanja gradmo petih novih križark, izhaja, da jo 90 li-ijeralcov glasovalo proti, 24 pa za vlado. PREO STAVKO NA TRAMVAJIH IN OMNIBUSIH. London, 20. marca. j. Danos so se vršila odločilna pogajanja v transportni stroki med delodajalci in delojemalci. Ako ne bo prišlo do sporazuma, se prične jutri stavka cestnih žoleznic. in oni-nibusov. Berlinska razkritja — proste falzifikacije OGORČENJE V PARIZU VSLED NEMŠKE INTRIGE. - ITALIJAN! SEVEDA VERUJEJO. - FALZ1F1KATOR .IE GROF FORGACH. Borba za verifikacijo OSTER PROTEST OPOZICIJE PROTI ZAVLAČEVANJU SEJE VERI-FIKACIJSKEGA ODBORA. - GROŽNJE Z REPRESALIJAMI. Beograd, 20. marca. p. Odlaganje seje vcrifikacijskega odbora, ki bi imela ovc« roviti radičevske mandate, jo povzročilo Seja ni mogla biti sklicana iz tehničnih razlogov, ker za to ni bilo časa. Sklical pa da jo bo čimpreje. Posl. Pcčič jc ugo« v krogih opozicijc veliko razburjenje, tovil, da ima vtis, da seja sploh ne bo Danes je dr. Spaho prejel iz Zagreba še eno povcrilnico Radidcvcga poslancu Jo< sipa Vandckara (okrožje Split«Dubrov« nik). Šefi opozicijc so dopoldne dclegi* rali posl. Pcčiča, da v imenu opozicijc protestira proti zavlačevanju verifikaci« jc radičevskih mandatov. V to svrho je Pcčič posetil predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanoviča ter mu jc izjavil, da je verifikacija poslanskih mandatov najbolj pereča in nujna stvar od vseh poslov v parlamentu. Opozicija zahteva, da se verifikacija nemudoma sprovede. Ako predsednik v najkrajšem času ne skliče seje varifikacijskega od> bora, bodo poslanci opozicijc, ki so čla» ni verifikacijskega odbora in imajo v tem odboru večino (11 glasov) sami sklia cali sejo in rešili to vprašanje. Predscd« nik Jovanovid je uveraval g. Pečiča, da radikalci seje ne zavlačujejo namenoma. sklicana. Jovanovič je odgovoril, da na vsak način skliče sejo v nekaj dneh. Izjave skupščinskega predsednika sc smatrajo za popolnoma nezadovoljive. Ko se jc vrnil posl. Pcčič so imeli šefi bloka gg. Davidovič, Korošec in Spaho konferenco po kateri so skupno posetili predsednika skupščine Jovanoviča, pri katerem so odločno protestirali proti od* Iašanju verifikacijo Radičevih mandatov. Ljuba Jovanovič jc obljubil, da bo kon« zultiral predsednika verifikacijskega od< bora Marka Gjuričiča ter je šefe bloka zaprosil, da ga posetijo jutri dopoldne, ko jim bo mogel dati točen odgovor. Nocoj sc jc v parlamentarnih krogih govorilo, da bo seja verifikacijskcga od« bora sklicana žc jutri popoldne ob 16. V slučaju, da sc sklicanje zavleče bo blok pričel z energičnimi rcprcsalijami. Pariz, 20. marca, a. Senzacijonalna rBerlincr Tageblatta> o tajnih vojaških pogodbah med Francijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo so vzbudile v Parizu najprej veselost, ker se je smatralo, da jo kdo omenjeni list je sinoči objavila sledečo izjavo: cPoročilo »Berliner Tage-blatta> o dozdevni tajni pogodbi med Francijo in Češkoslovaško jo v vseh točkah popolnoma izmišljena. Med obema državama obstoja samo pogodba z dne j 25. januarja, ki jo t"a objavljena in predložena tudi Zvezi narodov>. Pariz, 20. marca. b. Razkritja «Bcrlincr Tagcblatta» o francosko« češkoslovaški pogodbi sc smatrajo v tukajšnjih poli« tičnih krogih kot manever z nemško strani, da bi sc motili odnošaji med nn« tantnimi državami in da bi sc cvcntu« alno vplivalo na eksperte, ki sc sedaj posvetujejo v Parizu. Pripominja sc v tej zvezi, da jc bilo v Parizu žc več časa znano o tem nameravanem razkritju, ki jc nastopilo, kar je značilno, obenem z novim napadom nemških baissc «špekulantov na francoski frank. Pogajanja z Italijo Boograd, 20. marca, p. Danes popoldne od 18. do 20. se jo vršila seja sekcije naših in italijanskih delegatov za trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Italijo. To je bila prva seja po daljšem zastoju, ki je nastal radi lega, ker se je pojavilo nesoglasje med našimi tu italijanskimi delegati, tako da sta delegaciji morali zahtevati novih navodil svojih vlad. Ker sta obe delegaciji ta navodila prejeli, so se razgovori nadaljevali. Italijanski delegati so sprejeli nekaj predlogov našo delegacije, a sedaj predlagajo s svoje strani novo formule, ki jih naša delegacija šo proučava. JUGOSLAVIJA IN RUMUNIJA. Beograd, 20. marca. p. Kakor jc znano v vprašanju razmejitve med Jugoslavijo in Rumunsko, med obema delegacijama ne vladajo baš prisrčni odnošaji. Terensko razgraničenjc povzroča mnogo težkoč. O tem vprašanju sta danes od 12. do 13. konfcrlrala rumunski poslanik Emandi In pomočnik ministra zunanjih poslov Panta Oavrilovlč. TURNEJA STANKOVIČA. Beograd, 20. marca, r. Pevsko društvo «Stankovič» odide 8. aprila na turnejo v Dalmacijo, kjer bo imel več koncertov v Splitu, Dubrovniku, Kotoru, Mostaru, Sarajevu, Sibeniku In na SuSakuj Pogajjanja med grškimi republikanci i monarliisti Rim, 20. marca. j. General Metaxns, ki je od monarhistov pooblaščen, da se pogaja z republikanci, je danes r.a svojem potovanju v Pariz pasiral Rim. V Brhidisiju je imel z dvema zastopnikoma kabineta Papanastasia sestanek, na katerem jima je pismeno sporočil pogoje, pod katerimi bi bili roja-listl pripravljeni sodelovati z rcrr. kanci v kabinetu sprave. Metasas ho čakaj na odgovor grške vlade v Parizu. CARIGRAJSKI DIPLOMATI SE MORAJO PRESELITI V ANGORO. London, 20. marca. r,. Mustafa Kemal paša jc pozval poslaništva tujih držav, naj so preselijo v Augnro. Državni podtajnik turškega zunanjega ministrstva, ki je dosedaj funglral v Carigradu kot posredovalec med poslaniki in an-gorsko vlado jc bil odpoklican. Na njegovo mesto jc prišel podrejen uradnik, ki ima nalogo, da v bodoče sprejema eventualne spise tujih diplomatov. PODPREDSEDNIK MADŽARSKEGA PARLAMENTA. Budimpešta, 20. marca. h. Za podpredsednika madžarske narodne skupščine Ic bil izvoljen poslancc Zsltvay, Rim, 20. marca. j. Vtis berlinskih razkritij je bil v tukajšnjih krogih zelo velik, dočim so razni detnantiji ostali brez vsakega vtisa. Urednik lista «Uiornalo d' Italia» jc vprašal tukajšnjega češkoslovaškega poslanika za njegovo mnenje o teh razkritjih. Češkoslovaški poslanik jc izjavil, da so vesti gole izmišljotino In da si češkoslovaška politika kar naj-prlsrčncjšc želi odkritosrčnega prijateljstva z Rimom. Praga, 20. marca. s. Objava dozdevne tajne pogodbo med Češkoslovaško in Francijo v cBerlincr Tageblattu> je v tu-Kajšnjih krogih povzročila veliko pozornost. Prevladuje mnenje, da gre za prosto ponnredbo in intrigo. V tem soglašajo tudl nemški poslanci. Dr. lleneš jn v razgovoru z novinarji namignil, da sumi kdo je falzifikator teh dokumentov. tCeške Slovo» s danes izraža jasneje ter izjavlja, da je talzilikator znani Forgach. Dunaj, 20. marca. s. Dunajski listi se v splošnem izražajo zelo rezervirano o raz kritju »Bcrlincr Tagcblatta». Lc krščan« sko«socialni list eMcuigkcits \Vcltblatt». ki jc pa vsled svojih zvez z državnim kancclarjcm navadno dobro informiran, izjavlja, da nc verjame v pristnost do« kumenta. Širši publiki jc premalo znano, da živi na Dunaju več kot ducat ljudi od tega, da trgujejo s takimi dokumenti.- Nemška državnika na iu Dunaj, 20. marca. s. Nemški državni kancelar dr. Mane, ki sc, kakor znano, mudi od srede na Dunaju, jc danes do« poldne v spremstvu zunanjega ministra dr. Strcscmanna obiskal urad zveznega knncclarja, kjer sc je vršil daljši razgo« vor, kateremu sta prisostvovala od av« strijske strani tudi podkancelar dr. Frank in zunanji minister dr. Griinbcrger. — Opoldne sc je vršil na čast gostom za« juterk, katerga sc jc udeležil tudi avstrij ski zvezni predsednik. V raznih razgo« vorih z novinarji jc državni kancelar dr. Man: ponovno povdarjal, da gre lc za formalni protiposet na obisk avstrij« skega kancclarja leta 1922 v Berlinu. BENEŠ POSETI DUNAJ. Praga, 20. marca. s. « Češke Slovo«, ki jc v zvezi z zunanjim ministrstvom, poroča k vesti o nameravanem potova- ■ nju dr. Bcncša na Dunaj, da ic ta vest i v toliko preuranjena, ker bo za sedaj odšel na Dunaj lo minister Dvoraček, v! svrho trgovinskih pogajanj. Ostali češki listi pravijo, da bo dr. Bcncš posetil Du-: naj šole prihodnji mesec. Ta poset jc zamišljen kot protiposet oficijclncga obiska dr. Seipla leta 1922. v Pragi. RUSKO-RUMUNSKA POGAJANJA. Dunaj, 20. marca. s. -lntri zvečer dospejo na Dunaj rumunski delegati za pogajanja z Rusijo. V soboto dopoldne jih I bo sprejel avstrijski zunanji minister dr. \ Griinbcrger, kl bo tudi otvoril konfcrcn-co, ki sc prične v pondeljek s pozdravnim nagovorom. NOVI KALIF SKLICUJE PAN-ISLAMSKO KONFERENCO. Jeruzalem, 20. marca. s. Kralj In kalil Husein je sklenil imenovati odbor za proučevanje vprašanja kalifata ter sklicati svetovno konfcrcncu inohamedaiiccv k| se bo izvila s splošnimi vprašanji. FRANCOSKE VOLITVE. Pariz, 20. marca. s. Volitve v zbornico so določene za U. ma]. ZAUPNICA BELGIJSKI VLADI. Bruselj, 20. marca. s. Zbornica .ie z 92 : 69 glasovom izrekla vladi zaupnico. ANGLEŠKI KREDIT NEMČIJI. London, 20. marca. s. Kakor poroč i »Daily Telcgraph« je angleška banka otvorila novi nemški zlato-krcditni ban kl kredit petih milijonov funtov šteiiin- Inozen?ske borze 20. marca: CtlRlIT: Beograd 7.175, Ne\v-York 578.50, London 24.S1, Pariz 20.25, Milan 24.80, Praga 10.7750, Budimpešta 0.0085, Bukarešta 3.05, Sofij > 4.15, Dunaj 0.00815« DUNAJ: Devize: Beograd 8G8 do 872, R.riin 15.50 do 10.10, Budimpešta 0.01 do 1.01, Bukarešta 3G9 do 371, London 304.800 rlo 305.800, Milan 3081 do 3080, Ne\v-York 70.035 do 71.185, Pariz 3502 do 3008, Praga 2051 do 20GI, Sofija 503 do 507, Curih 12.285 do 12.335; valute: dolarji 70.800 do 71.200, funti 303.000 do 804.000, lire 3070 do 3090, dinarji 8(15 do «71; deliti (v tisočih): Juli-Sild 518, An-globnnk 314, Bankverein 1G4, Liinder-bank 202, fcvnostenskfi 805, Alpine 570, Poldihtittc 070, Skoda 1100, Trbovlje G5U, Daimler 33, Trgobnnkn 43.5, llrv. hipotekama 70. llrv. Eskomptna 138, Jugosln-venska 11(1, Jesenice 1800, Zenica 1GOO PRAGA: Beograd 43.45, liim 152.75, Pariz 180.25, London 150.175, New-York 34,05, Curih G08.50. BERLIN': Beograd 5.18, Dunaj G.08, Milan 17.00, Praga 12.21, Pariz 21.35, London 18.05, Nc\v-York 410, Curih 72.72. LONDON: Beograd 845, Berlin 18.75, Pariz, 84.05, Milan 98.75, Švica 24.20, Ncw-York 420.25, Dunaj 305.000, Bukarešti 270.000, Praga 118.G2, Varšava 80.000. NEW-YORK: Beograd 122.75, Berlin 22.50, London 430.31, Pariz 518.50, Švica 1730, Milan 432.75, Dunai 14.12, B^dimpe-šlu 15, Pjrgga 289.25. Izseljeniška debata v skupščini INTERPELACIJA DŽEMIJETA O POKOLJU V METOHIJ1. Beograd, 20. marca, p. Se]a narodno skupščine je bila otvorjenn dopoldne ob 9. Po izvršenih formalnostih je temljo- radnik Voja Lazič stavil vprašanje predsedniku narodne skupščine o tem, zakaj sploh ne posluje odbor za reševanje in ureditev agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Ljuba Jovanovič mu jo odgovarjal, da bo interveniral v tem smislu. Nato je skupščina prešla na dnevni red: Interpelacija posl. Vujlda o izseljevanju naših državljanov v Ameriko. Vujič je podrobneje govoril in utemeljeval svoje interpelacije. Naglašal jo veliko pomanjkanje, ki vladn v posameznih krajih našo driave in ki sili prebivalstvo, da so izseljuje in to predvsem v Kanado ter Ar-gentlnijo. Tamkaj pa je njihovo življenjo skrajno bedno. Izseljenci žive tam kot pravi sužnji. Naša vladi ni doslej ničesar storila, da so olajša stanje jugoslovonskih izseljencev v Ameriki zlasti ne, da pariia vpliv iz inozemstva. Toprej jo vršil posle izseljevanja izseljeniški komisarijnt v Zagrebu. ltadi nezakonitosti, ki so jih tamkaj odkrili (?), je lil komisarijat ukinjen in njegove funkcije izrečeno ministrstvu socijalne politike, ki pa Je v to poslovanje pritegnilo same strankarje. TI strankarski uradniki zlorabljajo svojo uradno moč, zlasti pri izdajanju potnih listov. Vujič je citiral imena beograjskih advokatov,! ki so sprejemali 80 do '10 tisoč za posro-1 dovanje pri izdajanju potnih listov. Daljo jo kritiziral splošno delo ministrstva socijalne politike. Ob 11. dopoldne je bila ssja prekinjena, da bi vlada in poslanci mogli prisostvovali perastosu po pokojnem Milenku Vesuiču. Seja narodno skupščine so je nadaljevala popoldne ob IG. Ponovno so je oglasil k besedi poslanec Vujič, ki jo končno predložil parlamentarno anketo, ki bo pregledala vse dosedanjo poslovanje instanc in oblasti, ki so vodile akcijo izseljevanja. Odgovcrjal je minister socijalne poli« tikc dr. Pclcš, ki je razložil zgodovino brse! jeniškega vprašanja. Po vojni je vc« lik de! našega naroda ostal brez hiš in zemljišč in je bil radi tega primoran, da se izseljuje. Minister jc podal statistične primere emigracij v Srbiji in Črni Gori. Govoril je o praksi, ki sc sedaj izvršuje v vprašanju izseljevanja. Dalje jc govo« ril o propagandi, ki jo je ministrstvo socijalne politike skušalo razviti med našim emigranti v Ameriki, in citiral imena nacionalnih dclavcev, ki so bili v to svrho poslani v Ameriko. Pojasnjeval ie razmere, v katerih žive naši ljudje v Ameriki in pri/na!, da imajo tamkaj ze< Jo težavno stališče, ker so njihove živ« lienske prilike zelo neugodne. Za tem jc prešel na vprašanje izdajanja potnih Ii« stov. Ugotovil jc, da je to poslovanje jako komplicirano. V ministrstvu soci« nine politike obstoji posvetovalni odbor sestoječ iz treh oseb, in sicer višjih urad nikov, enega iz ministrstva zunanjih del, enega iz ministrstva notranjih del ln ene go iz ministrstva socialne politike. Ti trije uradniki pregledujejo in kontro« lirajo s pomočjo referentov in načelni« kov potne liste, izdane od velikih žu« panov. Za tem je govoril o korupciji, ki jo očitajo ministrstvu socialne politike. Priznava, da je bilo nekaj brezvestnih uradnikov, toda on jih je odstavil. Kon> cem svojega govora se je povrnil na živ. Ijenje naših Izseljencev v Ameriki in govoril o njihovih kulturnih razmerah. Za njim jo govoril klerikalec Gostin« čar, nato pa zcmljoradnik Kokarvovič. Posl. Vhida Miletič (rad.) je predlagal prost prehod na dnevni red. Ko jc po« novno govoril minister dr. Pelcš je vc> čina Izglasovala prost prehod na dnevni red. Za tem je skupščina prešla na inter« katl Je treba, prvič, aH se bo Radlčeva stranka sploh udeležila državnih poslov ln drugič, ali bo Štefan Radič svojo naklonjenost napram nemški stranki za-mogel uveljaviti tudi nasproti svoji koaliciji.. + Tudi «Hrvat» v Radlčovl nemilosti, Radlčev »Slobodnl Dom» prinaša pikantno beležko pod naslovom: »Mar hoče tudi »Hrvat» slediti «Obzorr?» Radič zameri »Hrvatu, znani članek »Sporazum ali clganlja?», kl smo ga citirali tudi ml, In Jc dobro poslužll radlkalske-mu tisku za nenadne alarme o nesporazumu v opozicijskem bloku. »Slobodnl Dom. proglaša »Hrvatov, »članek za "gosposko vznemirjenje, in poedlne njegove navedbe za »Gosposke magnrl.ic (oslovščlne)., Radič torei anatcmlzlra in obglavlja zagrebške žurtiale kar po pre-kem sodu — in zdaj se tudi »Hrvat, navzlic polofleljozni uslužnostl, kl jo stavlja na razpolago radičevskemu štabu, približuje usodi, da ga Radič — izključi »iz hrvatskega naroda-. »Hrvat, so slccr brani, da gre za nesporaziimlje- pclacijo džemljetskega kluba nn ministra j nje in zastrnn »gosposke magarije. re-notronjih del o spopadih med Srbi in l signlrano citira: Onod llcet Jovl non 11- Turki v Južni Srbiji. Interpelant Ferad beg Draga jc imel daljši govor, ki je bil mestoma zelo žaljiv za Srbe.. Nastalo je živahno prerekanje med njim in demo« krati. Opozicijonalni poslanci so mu oči« j tali zlorabe, ki jih vrši džemijet. Ferad beg Draga je zaključil svoj govor s tur« škimi stavki, ki jih ni nihče razumel. Odgovarjal je minister notranjih po« slov Vujičič, ki jc obširno razpravlja! o razmerah v Južni Srbiji in o težavnem položaju tamošniega življa, ki trpi od ka fakov. Našteval je odredbe, ki so bile izdane, da se iztrebijo kačaki, od mini« stra Draškovitfa pa do danes, knčakov se stalno zmanjšuje. Z fjzirom na interpelacijo jc izjavil, da bo vlada vse te slučaje preiskala in postopala strogo po zakonih. cet liovl. Samo težko ie razločiti, koga »Hrvata. aH Radiča — Je v tem konfliktu smatrati za Jupitra in koga za — vola.. + Edina vojska na Balkanu — ju-goslovenska. Macdonald Jo poslal dva višja oficirja na potovanje po Balkanu, da sc Informirata o razmerah v posameznih državah. Oba oficirja sta bila že v Romuniji, na Bolgarskem in Grškem in sta prišla sedaj v Beograd, kjer sta odscdla v hotelu Palače. Zelo sta rezervirana In nočeta govoriti o politiki in podobnem, ali polkovnik Carslegh jc ven-Stevilo i dar izjavil, da se nahaja sedaj — v Jugoslaviji —- najbolj organizirani In najbolj trdni državi na Balkanu. To svoje mišljenje bazira angleški oficir na naši vojni organizaciji In pravi, da na Balkanu obstoji samo ena vojska: jugosloven- Demokrat Magovčevič je imel lep pa triolskl govor, ki jo napravil na vse na-! ska. vzočo poslance globok vtis. Pripovedoval! + To- ali onstran Sotle ... Dopis-jo o mukah, kl jih trpLnaš narod s strani »'ku zagrebških »Novosti, je v sredo 1.7-kačakov, prijateljev Ferad bega Drage.' iavil neki radikalski politik: »Po našem Brat Ferad bega Drago je še danes ka- i računu opozicijski blok ne more Imeti čak, ki neprestano pobija našo ljudi.' večine, četudi vsi radlčevci dospejo v Srbom in kristjanom v Južni Srbiji no preostaja ničesar druzega, kakor da se ponovno dvignejo proti Turkom. Posl. Magovčevič je predlagal dnevni red, v katerem se obsojajo protidržavno in anaci-jonalr.o delo džemijetskega kluba, kakor tudi vlada, ki trpi tako počenjanje džemi-jeta. Govorili so 5e džomijetovec Hakim Ah-meil ter demokrata Kujundžič in Vuko-savljcvič. Oba sta s citati dokazala nnacl-.ionnlno delovanjo džemijeta. Radikalee Matič jo predlagal prost prehod na dnov-ni red. 2s je izgledalo, da bo vlada ostala v manjšini. Iz taktičnih razlogov pa je nekaj opozicijonalnih poslancev zapustilo skupščinsko dvorano, nakar je bil sprejet prost prehod na dnevni red. Seja jc bila zaključena nekaj minut čez poluoč. SKS v zemljoradniški stranki in konzorcija Zemljoradniška stranka, katere sestavni člen je po nedavni fuziji slovenska SKS, resno nagiba k hrvatski republikanski ssljaški stranki stremeč predvsem za taktično kooperacijo na osnovi razredne borbe, končni cilj pa naj bi bil dosežen s popolno strnitvijo. Poročila o dosedanjih pogajanjih med zemljoradni-ki in predstavniki radičevcev izražajo največji optimizem, ki dobiva posebno potrdilo z Radičevo izjavo, koja pripisuje medsebojnemu zbližanju »veliko važnost za razvoj političnih razmer v Jugoslaviji, in najavlja »skupen nastop obeli strank, ki bo v novi skupščini ustvaril socijalno in napredno silo,. Radič ne taji, da je taktična kooperacija usmerjena predvsem k skupnemu nastopu pri volitvah. Knko bo izgledal pakt, menda za enkrat še visi v zraku; a že danes se v izredno čudni luči zrcali ne-hanje slovenskega krila zemljoradniške Stranke, naše 'SKS. Nikdar tako, kakor sedaj, so voditelji SKS obviseli med dvema stoloma. V Beogradu brez sleherne ingerencc, doma na milost in nemilost izročeni krožku radikalskih avanturistov, ždijo v pn-stem fatalizmu in vdano prenašajo nesramno izigravanje. Evo, tri tedne že njihovo konzorcijalno soglasilo pod uredništvom njihovega eksponenta prinaša Izpade proti Radiču in opozicijskemu bloku, hoteč prelustriratl »omahljivost, demokratov — paktiranje zemijoradnlkov z Istim Radičem pa ne smo registrirati niti v informacijo čltajoče publike, dasi ie ravno organizacijam SKS konzorcij poveril glavno nalogo, da naročnike skupnega glasila pridobi med kmečkimi sloji. In nal so dnevni Izpadi »Narodnega Dnevnika, proti Radiču (»demago-gu», »ljudskemu trlbunu., »vclcizdajal-cu. Itd.) šc tako obrabljeni, naivni, staromodni In z eno samo tendenco: da podvalijo demokratom strahoto taktične opozicijsko formacije s pomočjo Radičeve skupine, — tem izdatneje padajo baš po hrbtih »samostojnih, konzorcijalccv, kl so ob Ljubljanici uklonjenl pod radl-kalsko-banklrsko nagajko, v Beogradu pa privezani ob zcmljoradnlško prlpre-po. kl vozi k Radiču. In ravno včerajšnji »Narodni Dnevnik, z našemljeno pate-•tičnostjo oznanja: ... pride čas, ko bo Javnost zvedela za vse ln tudi za demokratske koncesije predsedniku hrvatske £lovečanske republike«. t Poučneišcga pa tudi boli žalostnega primera, kam vodi netopirska politika, menda slovenska javnost ne potrebuje. Samostojni generali, zvezani med dva stola, so prva žrtev, dočlm so drugI priveski že tudi na vrsti, da Jili bankarska klika prostituira in nato vrže na ccsto, če tega ne bodo storili volilci sami. i- Narodna fronta v Mariboru. Radi nevarnosti, da pride mariborska občina pri letošnjih občinskih volitvah v nemške roke radi večinskega načela občinskega volilnega reda, so se že vso zimo pogajale slovenske stranke razen socljalistov za enoten nastop pri občinskih volitvah. Te dni se je tozadevni odbor zastopnikov udeleženih strank končno zedinil ln ie bil podpisan sporazum. Podlago pogajanjem in končnemu sporazumu so tvorili rezultati zadnjih skupščinskih volitev v Mariboru. S tem sporazumom Je zaslgurano slovensko licc mesta Maribora tudi za bodočo triletno ero občinskega gospodarstva. Nemci so so torej prezgodaj veselili svoje zmage na ruševinah slovenske razcepljenosti. + »Kmetijski list« ie zopet poln napadov na demokrate. So pa tako dolgočasni, da se ne Izplača odgovarjati. Samo to pribljemo, da je način, kako sc napada napredno delo n. pr. na Ježici od strani SKS, na las enak klerikalnemu. Zlasti ogabni so osebni napadi na g. Hvastljo. Za vzor pa sc kmečkemu ljudstvu stavlja finančni vodja SKS g. Jatnnlk. Ta gospod bi bolje storil, da bi ne hodil na solnce. »Kmetijski list» hujska proti »Domovini., ker so demo-kratjo »kapitalisti in bankirji.. In to si nam upa reči stranka g. Jamnika, ki se razume na kupčije z vilami. Res Jc: kogar hoče Bog pogubltl, mu najprej zmeša v glavi. To stanje Jc nastopilo v zeleni'gcneralltctl. Skoda pristašev, kl jih taki ljudje vodijo. + Radič ln naši Nemci, Novosadskl »Deutsches Volksblatt. priobčuje razgo-vor Stelnackerja, znanega nemškega vo-dltclia v bivši Ogrski, z Radičem, kateremu je predložil tkzv. hatzfeldskl (žom-boljski) nemški program tn ga pobaral za mišljenje glede kulturnih In nacijonal-nih teženj nemške manjšine v Jugoslaviji. Stlpa Radič, uslužen na Dunaju kakor tudi sploh, jc zatrdil, da vse nemške zahteve, kl jih obsega »posebni del hatzfeldskega programa, priznava za povsem upravičene In da je s svojo stranko pripravljen jih resno podpreti... To- skupščino. Nam radikalom po današnjem razmerju manjka kvečjemu še dvajset glasov za absolutno večino. Te pa bomo našli!. — Kje neki? ga ie vpraša! dopisnik. — »Našli jih bomo, naj že bo to-ali onstran Sotle!« To je Jasno namiga-vanjc, da radikalski upi na klerikalce šc niso izumrli. AH se pri g. JanJIču še vedno popoldne servlra črna kafa?... Ez demokratske stranke KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM IN PO-VERJENISTVOM JDS! Oblastno tajništvo JDS za ljubljansko oblast prirodi od 12. aprila do inkl. 16. aprila 1024. IV. politično šolo za gojen-co iz vse oblasti! Opozarjamo vse k. o. in poverjeništva JDS na tozadevne okrož niče, ki so bile razposlano žo pred pol meseca, da pravočasno nanje odgovore v kolikor šo tega niso izvršili, ker jo zadnji rok do 30. marca 1924. Dosedaj jo že veliko prigtesov, tako da bomo v slučaju zakasnitve morali vsem zamudnikom udeležbo v tem tečaju odkloniti. Priglase je poslati na tajništvo Jugoslovanske demokratske Btranke v Ljubljani, Narodni dom I. Dan prihoda in kraj, kjer ee bodo predavanja vršila bo tajništvo sporočilo vsem priglašenim udeležencem pravočasno pismenim potom. PREDAVANJA ZVEZE KULTURNIH DRUSTEV. METLIKA. Pretekli četrtek se jo vršilo ob obilni udeležbi v Metliki predav.v njo g. Cimermaria »O davkih in taksah, ter o obrtnem pravu. Po intoresantnih izvajanjih predavatelja se je razvila živahna debsta, ki je bila. veliko koristi za vso udeležene«. Predavanje jo priredila Zveia kulturnih društev na prošnjo čitalnice. Sestanek je vodil g. predsednik Om.m, davčni upravitelj istotam. ŠIŠKA. Zveza kulturnih društev je priredila predavanje g. dr. Cadeža »O skrivnosti elektrike«, ki jo vzbudilo veliko zanimanje mod poslušalci. Udeležba, ki jo bila precejšnja, bi ob pravočasni razglasitvi in ob večji zavednosti naših prijateljev mogla postati šo večja! Navzoči so h koncu obljubili za prihodnjič pod-vzetl vse korake, da prido k sličnlm pro-potrobnim predavanjem čim več udeležencev. BEVKE. V nedeljo se jo vršilo v Bev-kn.li predavanje »O sadjarstvu«. Predaval je g. nadzornik Crnagoj, kateri jo številno navzočim prednašal kako jo ravnati s sadnim drovjem, da ima Človek haselt od njega. Poslušalci so g. predavatelju za njegova izvajanja s splošnim pritrjevanjem izrazili priznanje. ŽUŽEMBERK. Občni zbor krajevne organizacije JDS v ŽUŽEMBERKU v nedeljo dne 16. t. m. jo bil prav dobro obiskan. Zastopane so bile tudi zunanje občine zlasti Zagradcc, podobčina Šml« hel in občina Dvor. Izvoljen jo bil nov poslovni odbor, kl mu predseduje kmo« tovalec Ignacij Mrvar iz Smihela. Isto« časno so je konstituiral tudi širši odbor v kojem so zastopani kroji Smlhel, Dvor, Ajdovec, Zagradcc in Ambrus. Sprejeta je bila tudi sledeča resolucija: «Krajev« na organizacija za sodni okraj žužem« berk je na svojem sestanku v nedeljo dne 16. t. m. z globokim obžalovanjem začula o priklopitvi naie Reke h kralje« vini Italiji. Protestira proti aneksiji in pozdravlja delo jugoslovenskih naciona« telesenje Jugoslaviji.« Zborovanje je bi« lo zaključeno ob vsestranski zadovoljno« sti in navdušenju prisotnih in s trdno voljo, voditi delo za demokratske ideje do končne zmage. , svetu — Novi francoski vojni zakon. Novi francoski vojni zakon predvideva 82 divizij, od katerih jili bo 6 pod tremi ar-madnimi poveljstvi v renskem področju. Nova organizacija armade bo omogočala Franciji, da razpolaga lahko vsak trenutek z močnimi četami ob desnem bregu Reno. — Oboroževanje na morju. Po angleškem oficieluem poročilu je sedaj na vsom svetu v gradnji 218 vojnih ladij vsoli vrst; od teli 24 angleških, 75 japonskih in 45 francoskih. Med japonskimi jo 28 rušilcov in 33 podmornic. — Rusko - angleška konferenca v Londonu. Sredi aprila ee prične v Londonu angleško - ruska konferenca, ki bo trajala okoli 4 tedne in razpravljala o po litlčnih in gospodarskih vprašanjih. Prvi seji bo predsedoval Macdonald, nakar se bo razdelila konferenca v dve delegaciji: politično bi gospodarsko. Vsaka delegacija bo obstojala iz 12 članov. Vodja ruske bo Rakovski, angleško piv Sidney Gregorj-. — Prelom med Kino ln Rusijo. Londonska »Daily Maii« javlja iz Pekinga, da .ie kitajska vlada pozvala sovjetskega poslanika Karakann, naj takoj zapusti Kino. Kitajska vlada utemeljuje svojo odredbo 8 tem, da. je sovjetska vlada poslala Kini ultlmatum, v katerem ji stavlja tri dni časa, da službeno prizna sovjetsko vlado. Zato jo prišlo do zelo napetega položaja in pričakuje so, da pride do rosnih dogodkov. Prelom med Kino in sovjetsko Rusijo bi mogel ogrožati svetovni mir. — Vclelzdajniškl proces v Kijevu. Bolj-ševiško oblasti v Ukrajini so obtožile okrog 00 profesorjev in docentov kijev-sko univerze, da so vovarili proti sovjetski vladi in iskali stikov z ruskimi monarhisti v izgnanstvu. Vsi obtoženi, na čelu jim znana profesorja Smirnov in čermakov, se bodo morali zagovarjati prihodnji teden pred izrednim sovjetskim sodiščem zaradi veieizdaje. Po dosedanjih izkušnjah bo proces končal brez dvoma s smrtno obsodbo vseh, ali vsaj večine obtoženih. — Albanski katoliki hočejo svojo republiko. Po vesteh iz Bara je v Skadru izbruhnil upor. Uporniki sestavljajo večje čete in nameravajo marširati proti Tirani. Cilj upora je, da se albanski katoliki oddvojijo v posebno »republiko«. V Tirani pripravljajo upornikom neprijeten sprejem. — Poslanik Dimitrij Popov t. Bivši bolgarski poslanik Dimitrij Popov, ki jo bil 20 let član bolgarsko delavsko stranko in je stopil zadnjo časo v komunistično stranko, jo te dni umrl na Dunaju. — Dozdevne ameriške korupcljske afere med vojno. Ameriško časopisje razkriva vedno nove korupcijske afere. Tako jo bilo bajo mod svetovno vojno naročenih za 4 in pol milijona ameriških vojakov 40 milijonov parov čevljev in okoli 150 milijonov mesnih konserv, kar ni bilo v nikakom razmerju z dejanskimi potrebščinami. Za tovarne za smodnik in razstroljiva so bili izdani milijoni dolarjev, ne da bi tovarno dobavilo kaj smodnika aH nitrata. Daljo se jo izdalo 4 milijardo za gradnjo ladij, ki se niso nikdar uporabljalo. |ji a v jili ibaiiM ,. • 1 U" uviu ju|(iniutuuwiH uavivuo- da Nemci so skeptični ln pravijo:. »Poča-1 listov za bodoče nieno oavobojenjc in u« Zakon o zaščiti dece in mladine 2-1. junija 1922. 1. je bil razglašen v »Službenih Novinah« zakon o zaščiti dece in mladine (Uradni list št. 83 z dno 9. avgusta 1922). Ne prej ne potem ee pri nas ni razpravljalo o tem zakonu in vsa javnost jo s tem pokazala, kako malo jo zanima to vprašanje, čeprav bi bilo potrebno, da bi se bili oglasili naši zdravniki, juristi, vzgojitelji in praktični delavci na polju zaščite dece in mladine. Ker pa noben zakon nima večnega obstoja, je opozoritev nanj vedno na mestu in dobro bi bilo. da bi ga kritično premo-trili oni, ki jim je sooijalna dobrobit nagega naroda na srcu. Sedaj veljavni zakon o zaščiti dece in mladine je v mnogih ozirih pomanjkljiv. Ali niti ta pomanjkljivi zakon ni izveden, čeprav je v veljavi že nad poldrugo let.o. Nasprotno, kršil se je, kakor da je krpa starega papirja. Ode-ljenje za zaščito dece in mladine pri ministrstvu socijalne politike so je kratkomalo pretvorilo v odvisen odsek odeljenja za invalide, s katerim nima prav nobene notranje organifine zveze. Zakon določa tudi, da mora biti v vsaki občini krajevna zaščita. Koliko teh zakonito določenih zaščit imamo no poldrugoletni veljavnosti zakona? Zakaj se ni izvršil zakon o zaščiti dece in mladine? Ker ga čuvarji zakonov niso smatrali za resno državno zadevo in ker ni bilo odeljenjo ministrstva v stanu, da ga izvode. Odele-nje ministrstva flo bavi z deloim, ki pripada mesnim zaščitam, prenatrpano jo z brezmiselnimi birokratičnimi na-vlakami, a za biivstvo dola ni časa ne sposobnih ljudi. Oblastne zaščite životarijo, primanjkuje jim denarja, inici-jat.lve direktiv od zgoraj, brez urejenih budžetov koleba.io v delu od menica d« mesca, ne vedoč, da 11 jim bo motfoče x Mibodniem mescu nadaJife. vati to, kar eo bile pričele prejšnji m«, sec. Vse njihovo delo nosi znak nesl. gurnostl. Upravna in programatjčna stran dr. žavno zaščite dece in mladine kriči po razčiščenju, po globokih reformah, Odelenje pri ministrstvu bi moralo imeti v prvi vrsti dovoljno število sposobnih ljudi, osvoboditi se mora dola, ki gre podrejenim organom in dobiti mora ono moč, da bo vsaj dobre strani sedaj veljavnega zakona izvršilo po vsej državi. Zakon mora dobiti pravil, nik, izvršilno naredbe, kar je bilo sicer obljubljeno žo v zakonu, a po poldni, gem letu jih ni še nikjer. Pritegniti jo treba občine in resna privatna društva k intenzivnemu sodelovanju, ali ne nj ta način, da se zahtevajo od njih le iz. vestja, temveč tako, da se jim poveri del poslov državne zaščite, da se upo. štovajo njihovi predlogi in da se jim dado na razpolago materijalna sred. stva. Toda zakon sam ovira v nekom po. gledu delo. Najbolj nesmiselna in neredna jo njegova določba, da mora bitj v vsaki občini krajevna zaščita. Ali imamo v vsaki selski občini toliko spo. sobnih ljudi, ki bi tvorili pn zakona določeni odbor? Dovoli bi bilo, da h| imeli po srezili zaščitj in po krajih, ki ima jo nad 10.000 prebivalcev posebna občinske urade za zaščito dece in mladine, ki naj bi hili vezani z odborom kot posvetovalnim organom. DdočM za sestavo odborov pri mestnih zašči-tah so po današnjem zakonu za vse občino enake. Beograd naj se ravna pri zaščiti dece in mladine tako. kakor gorska občina pod Triglavom, ki ima 400 prebivalcev in se razteza na kakih 50 hiš! Taka mala občina je po zakonu obvezana, da ima krajevno za. ščito, in ta zaščita je obvezana, da ima dispanzer, kupatilo, igrališče itd., itd. Ko bi hoteli strogo in no črki izvršiti zakon, bi se izpostavili zasmehu. Re-vizija zakona vsaj z izvršilno naredho je nujno potrebna, toda revizija, ki bo upoštevala taktični položaj naše zem-lje. Po reviziji pa takojšnja ln dosledna izvršitev, katere glavno načelo bi moralo biti: najprej stroga centrali«-eija in navzdol široka decentralizacija. Da imamo tako življenju tuj zakon o zaščiti dece in mladine, izvira iz tega, ker so je delal pri zeleni mizi. V petih lotili obstoja državne zaščit« dece in mladine ni ministrstvo niti enkrat čutilo potrebe, da skliče vse za to delo odgovorne činitelje na konferenco « namenom, podati jim direktive za delo, seznaniti jih o medsebojnem delil in z delom poedinih oblastnih zaščit in slišati njihove praktično izkušnje in nasvete, vsaj takrat, ko se je ustvarjal zakon. Vse, kar ie bilo v zvezi i zaščito dece in mladine, se je omalovaževalo in zato je danes državna zaščita dece in mladine velik kaos: odelenje pri ministrstvu je postalo mesna zaščita za Srbijo, po zemlji so pravo mesne zaščite tako redke, kakor beie vrane, oblastne zaščite so desorijenti-rane in vedo druga o drugi toliko, kakor zemljani o Martovih prebivalcih. Oblastne zaščite občujejo med seboj tako, kakor da deluje vsaka v neki tu-ji državi, ki ima posebne zakone, posebne predpise itd. Državni uradi za zaščito dece in mladine niso s privatnimi organizacijami za zaščito dece v nikaki zvezi, kajti v petih letih ni prišlo ministrstvo do spoznanja, kako neprecenljive vrednosti je prostovoljno, požrtvovalno, inieljativno in mnogo gibčnejše delo teh organizacij m vso zaščito dece in mladine in kolikšnega pomena je zainteresira.nje najširše javnosti za krepek razvoj našega podmladka. Najbolj potrebno bi bilo, da bi sklicalo ministrstvo socijalne politike anketo vseh. ki imajo teoretsko znanje o tej panogi sooijalnega dela in praktične izkušnje. Ta anketa bi imela nalo-trn, da izdela pravilnik k zakonu o zaščiti doee in mladino, ki bi vsaj_ nekoliko realnejšega življenja vdahnil zakonu, a potom bi se morala lotiti * vso resnostjo de,la za nov načrt za-It ona. Maša vojska Kakor je razvidno iz letošnjega proračuna vojnega ministrstva, šteje naša vojska 0538 oficirjev, in siceT 8 vojvode, 103 generale, 395 polkovnikov, 509 podpolkovnikov. 745 majorjev. 2077 kapetan ov, 1120 poročnikov in 1411 podporočnikov. Za avance-ment v tekočem letu je predvideni 1913 oficirjev. Narednikov je 3320, podnarednikov 3400, kaplarjev 9530. redovov pa 92.723. V podoficirskiti šolah jo 2770, v vojni akademiji r« 980 gojencev. Vojna mitzika Šteje 1570 niuzikantov in pripravnikov. V budžetu vojnega ministrstva znašajo stroški 1.491,300.696 Din. 7j> vpoklic rezervni!) oficirjev na orožne vajo je predvidenih stroškov 2.784.00C dinarjev, za manevre 9,000.000 Bliža razsvetljavo vojašnic 9.848.870 Din, za vojaško izobrazbo v inozemstvu 1,851.400 Dln, za avljatiko 32,170.000 dinarjev in za prenos posmrtnih ostankov v vojni padlih vojakov 1.000.000 dinarjev. Proračun za vzdržavanje vojne mornarico znaša 117,109.808 Din, za bi" droavijatiko 0,500.000 Din, za nabav« plovečih edinic pa 25,000.000 Din. Za obmeine čete znaša proračun 81,232.000 Din. Ob tretji obletnici aneksi je Primorja Vgeraj popoldne jo priredila ljubljanska akademska omladina pred poslopjem univerze manifestaeijsko zborovanje, kjer si je zopet osvežila spomin na žalostno obletnico aneksijo Primorja po Italiji. Pred univerzo se je zbralo nekaj sto akademikov, da tako dokumentirajo svojo nacijonalno lavest in bol radi izgube velikega dela naših najboljših rojakdv. Zborovanje je otvoril predsednik akadomske podružnice Jugoslovanske Matice, filozof Franjo B a š, ki jo uvodoma poudarjal, da so jo akademska omladina ob tretji obletnici aneksije Primorja zopet složno zbrala, da poda izraz svojega sočustvovanja, in obrnem bodrilo našim rojakom, ki bivajo že tri leta- pod tujim jarmom. Teii-iiik Ljubo J u r k o v i t je naglašal, da mora biti vso delovanje omladine usmerjeno v tem pravcu, da se popravijo napake, ki so jih storili diplomati, kajti tudi pogodbe se morajo izpro-meniti, ako to zahteva volja in sila naroda. V markantnem govoru je nato filozof Fr. V a t o v e c. orisal diploma-tično borbo, iti so jo vršila med Jugoslavijo in Italijo za rešitev jadranskega problema. V živih besedah jo opisal vso neizprosno imperialistično politiko naših sosedov Italijanov, ki so po z zvijačami ln intrigami polastili našega najkrasnejšega ozemlja in podjarmili našo najzavednejše brate in sestre. Njegovo iz srca prihajajoče besede so napravile na vso zborovalce mogočen utis. Ob sklepu so zborovalei soglasno sprejeli resolucijo, v kateri ja zahteva, da vlada ukrene vse potrebne korake pri italijanski vladi, da . Društveni predsednik dr. Dereani je v daljšem nagovoru poročal o delovanju v prošlem letu. Društvo Ima 42 članov. Redni sestanki društva se vrše vsak torek ob 8. uri v posebni sobi restavracije pri cSio-nu». Ti sestanki so koristni in važni, ker se poroča na njih o vseh novostih in o premembah na filatellstičnem polju ter se izmenjavajo ondi mis" in tudi znamke. Krožek za izmenjavo znamk jo dobro deloval. Po poročilu tajnika in načelnika krožka jo dobil dosedanji odbor absolutorlj ter so Vlomilski praznik Ljubljana, 20. marca. Praznik kranjskega patrona so praznovali v našem mestu vlomilci s podvojenim delom in so sc udojstvovali skoraj na vseh koncih mesta. Ko so bili ljudje zvečer še v najprijet.no,jših pogovorih po domačih in okoliških lokalih, so se okrog njihovih domov plazile temno sence in prežale na ugodne trenutke, da po svoje zag os podarijo v stanovanjih in drugih prostorih. V več slučajih sc jim je to tudi posrečilo. Včeraj, okoli 3. zjutraj, je stražnik v Fkniianski ulici zadel s čevljem ob neki kovinasti predmet. Ko je pobral malo stvarieo, je držal v rokah — vi-trih. Ko se je ozrl nato na hišna vrata št. 4 gostilne Kajfež, jo opazil, da so ista, samo prislonjona. Menil je, da je svedrovec še v hiši in stopil zato v vc- šISKA. Prisrčno godovanje je praznoval v sredi svoiih mladih in sovrstnih prijateljev naš ljubljeni starešina Josip Soldl Šiški Počastil ga je pevski zbor s krasnim petjem. Med odmorom so čestitali razni govorniki želeč svojemu somišljeniku, odličnemu podporniku revne-ga ljudstva, članu in podporniku mnogih | nacionalnih in kulturnih društev, da živi I So mnoga leta v zadovoljstvu med niimi. Z. G. JF2ICA. Za soboto dno 22. marca prijavljeno predavanje «0 prvi pomoči« odpade, ker želimo, da so vsi posetniki naših predavanj udeleže tega dne ob 7. uri zvečer skioptičnoga protialkoholnega pre davanja, ki ga priredi »Društvo za gojitev treznosti« s sodelovanjem županstva v Dništvenom domu. Predavanje jo namenjeno le odraslim, ker se vrši pozneje sporazumno s šolskim vodstvom o predmetu še posebej mladinsko predavanje. Vstop je vsem prost. — Na praznik dne 25. marca ob 3. uri popoldne pa predava vsemu sokolskemu naraščaju br. okrož ni načelnik Capuder »o vedenju in zdrav ju mladine*. Picdavanjo, Ii kateremu vabimo tudi drugo mladino, so bo vršilo v šoli. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. V nedeljo sta s prijetnim sporedom naša sokol-ska deca in članstvo nudila občinstvu pravo sliko sokoiskega delovanja in napredka.. Ubrano petje malčkov in dokla-macijo so razveselile srca poslušalcev. Zlasti mala Danica r deklamaciji »Moja piška« ter Micika s Francelnom v »Cici-bančku» so bili kaj prekani. Igra »Cista vost», uprizorjena istotako po naraščaju, jo bila kar najprimernejša in prav ljubka. Zahvaljujemo se za trud sestrama Bu kovčevi in Cirili Murnovi. V drugem delu programa pa so so z vzorno disciplino in tehnično dovršilvijo izvedlo nekatere prosto vajo članov, članiu ter deco in po članih vajo na konju pod vodstvom našoga neumornega delavca načelnika br. Decpiala, kateremu gro z ozirom na toliki napredek v telovadnem uboni vso priznanjo in posebna zahvala. KRANJ. Kranjska podružnica .Sli) ima svoj občili zbor dno 28. marca ob pol 8. uri zvečer v bralni sobi Narodno čitalnico v Kranju. BLED. Podružnica CMD na Bledu ima rodni občni zbor v nedeljo dne 23. marca v dvorani Blejskega doma ob 2. uri popoldne. Rodoljubi, ki se zavedalo trpljenja bratov v Biižuosti, pridite brez t/.-jame. Julija dr. Forjančičeva, predsednica. — Dragica Repe, tajnica, BLED. Preteklo nedeljo so jo tukajšnja sokolska dvorana do zadnjega kotička napolnila s starši in prijatelji otrok, ki so z veseljem prišli k voseliei šolske mladine. Telovadila, dokiamacije in petje, vse jo spravilo občinstvo v veselo razpoloženje. Med posameznimi točkami jo igral učiteljski godbenl klub. Dva nedo-statka pa jo treba omeniti: likoreninila so je razvada, da so nobena veselica no prično pravočasno. Istotako naj bodo šolske prireditve vedno popoldne no pa zvečer. Izgovor, da veselica popoldne no bo obiskana, no velja. Saj ne gre toliko za material, kakor za moralen uspeh. Nikakor pa no gro, da pridejo otroci ob 11. tiri ponoči trudni in zaspani doume. RIBNICA. V torek in sredo pojioldno jo priredila tukajšnja Narodna čitalnica tragedijo v treh dejanjih »Golgato«. Nastop naših igraleov nas jo naravnost or.i-ral, pomnoženi zl>or naših diletantov pa nas je dvignil visoko nad vsakdanjost. Moralni uspeli jo bil popoln. Igralcem in igralkam čestitamo, ("'italnlel pa kličemo: Naprej po tej poti! Želeli hi lc, da bi tudi druge kulturno in prosvetne organizacijo tekmovalo v medsebojnem resnem prosvetnem delu, no pa v zavisti in oviranju vsakega razmaha. RIMSKE TOPLICE. Prostovoljno gasilno društvo v Rimskih Toplicah priredi dne 4. maja v kopališču veliko ljudsko veselico povodom izleta sosednjih prisilnih društov. Kopelj režijska. Slavno oli-činstvo in tov. gasilci sc uljudno vabijo. UBOJE. Tvrdka Ing. Pavlin i dr. pre. mogokopua družba v Ljubljani jo naklonila iz svojega premogovnika v Zaliukov cih osnovni šoli v Libojah 40 stotov premoga. Za velikodušni čin so firmi kakor tudi obratovodji g. Lažni ku v imenu kraj nega šol. sveta Iskreno zahvaljuje Fort. Jolovšek, šol. vodja. MURSKA SOBOTA. Tukaj po Prek-murju so pridno pojavljajo radičevi agent je, ki agitirajo in pripravljajo teren 7.1 volilno kampanjo. Hodijo po krčmah iu požrtvovalno zabavljajo čez državo. Kakor se čuje, misli nu radlčovemu programu kandidirati sobočki Ilartner, to jo listi mož, ki so ga lansko lito zeleni generali postavili za svojega kandidata. Izdaja tudi časopis — seveda v madžarščini — akoravno šteje Prekinurje po zadnjem ljudskem štetju lc 13 odst. Madžarov. Vsled nesramnega obrekovanja po časopisju, je bil te dni obsojen na občutno denarno globo; druga zadoščenja še pridejo v kratkem. Tudi klerikalcem je ljudstvo že obrnilo hrbet, ker so ljudje uvideli, da so s puhlimi frazami klerikalnih tigrov nič ne doseže. Demokratska organizacija prav lepo napreduje. MURSKA SOBOTA. Dne 15. marca jo priredil tukajšnji Sokol javno predavanje v svojih čitalniških prostorih. Predaval je br. Orožen o duševnih individua-litotah značajev. Predavatelj je znan kot dobor govornik in jo bilo predavanje zelo zanimivo. Obisk jo bil dober. Hvaležni sino br. Orožnu, ki jc obenem tudi marljiv izobraževaloc naraščaja. Vsako nedeljo popoldne ima v Čitalnici po 30 do 40 naraščajnlkov in gojenk predavanje, kjer jim predava iz kulturne zgodovine, o estetiki, o morali in drugih stvareh, kar pač mora vedeti vsak narašča j-nik, da postano zaveden Sokol L11 zaveden Slovan. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Petek, 21.: Zaprto. (Oeneralna vaja.) Sobota, 22.: »Cezar in Kieopatra«. Pre- inljera. Izv. Nedelja, 23.: »Cezar In Kieopatra«. Izv. Pondeljek, 24.: Zaprto. Ljubljanska opera. Petek, 21.: »Manon«. B. Sobota, 22.: »Poljub«. A. Nedelja, 23.: »Carmen«. Ljudska predstava. Izv. Pondeljek, 24.: Zaprto. . Šentjakobski oder v Ljubljani. Nedelja, 23.: »Te modre oči«, »Ljubosumnost«. Mariborsko gledališče. Petek, 21.: Zaprto. Sobota, 22.: «Hanice pot v nebesa««. A. Celjsko mestno gledališče. Petek, 21.: .Vzgojitelj Lanovec«. B. Nedelja, 23. ob 16.: »Mamzcllc Nltouche« »Cezar In Kieopatra* na ljubljanskem odru. Premijera angleškega pisatelja Bernarda Shawa veliko historične komedije •Cezar in Kieopatra* bo v soboto 22. toda meseca, prva repriza pa v nedeljo 23. 'ega meseca. Dejanje se vrši 47. in 48. leta pred Kristom v Egiptu, ko se mudi lam Cezar ln poslavlja na egiptovski pro- v 6voj repertoar in jo bo kmalu uprizorila. Tolstega »Moč teme* na zagTebškom odra. V zagrebškem dramskem gledališču je sedaj na repertoarju Tolstega tragedija »Moč teme*, Iti se uprizarja z velikim uspehom. Zbrano dela Branislava Našima. Založništvo »Polet* v Zagrebu je sklenilo izdati zbrana dela pisatelja Branislava Nušiča v dveh serijah; v prvi izidejo prozaična dela, v drugi drame. Prvi zvezek prve kolekcije je že izšel in nosi naslov »Listič*. Nagrajen pesnik boograjske »Misli*. ' Beograjska revija »Misao* jo razpisala večjo nagrado za nnjboljšo pesem svojih sotrudnikov. Nagrada se je priznala Gustavu Krklecu. Kdo se je še poleg njega udeležil tekmovanja, ni znano. Novo delo hrvatskega skladatelja Do-broniča. Anton Dobrouič, čigar prvi kvartet se je nedavno izvajal tudi v Ljubljani, je pravkar dovršil svoj drugi kvartet ler ga je izročil Aranyjevi skupini v naštu-dlranje. Beethovnova »Missa Dolcinnis* se bo izvajala tekom meseca maja v zagrebški katedrali s sodelovanjem pevskega društva »Lislnski* in Zagrebške Filharmonije pod vodstvom knpelnlka ICrešimira Bara-noviča. Nova premijera v Splitu. V splitskem unr. gledališču, kjer je pred kratkim slavil 251elnico svojega gledališkega delovanja igralec Spirldinovič, se pravkar pripravlja premijera Henry Bataillove »Nago žene*. Sujct za dramo jo zajet iz življenja umetnikov. Konccrt pesmi mladih jugoslovanskih skladatelju*. V dvorani zagrebškega konservatorija se je te dni vršil koncert pesmi najmlajših jugoslovanskih komponistov. Produkcija jo več ali manj nosila pečat skladatelja Dobroniča, pod katerega protektoratom so je vršila soareja. Po- J leg Dobroničevih del so se peli komadi sledečih komponistov: Ambra Novaka, Jakova Golovca, Marka Tajčevlča iu Zlat-ka Grgoševiča. Pesmi je pela ga. Maja ■ Strozzi, na klavirju pa jo je spremljal g. Bela Pečič. Moštrovičcv Slrossmajer. Rektor za- , grcbSke umetnostno akademije jo pravkar dovršil kip biskupa Strossmayerja, ki jc pravo rcmek-delo mojstra naše plastiko. Vtis, ki ga zbudi kip v gledalcu, jo dojeni, da sloji pred duševnim velikanom, Mcštrovio je upodobil samo Strossmayer-jevo veličino, ono, kar je bilo na tem geniju večnega. Kritika primerja vtis Meštrovičevega Strossmaycrja vtisu, ki ga naprav lja na gledalca Michelangelov Mojzes. Kip učinkuje skladno in harmonično, dostojanstveno in originalno. Ma-jesteličnosli ne moli r.obena banalna, teatralna ali konvencijonn? a gesta; poze za publiko ni v nobeni črti, pač pa diha ia divno celoto velika misel, duh Stross-mayerjev in kiparjeva genijalnost. Večer moderne muzikn v Zagrebu. Zagrebški kvartet Miranov-Žcpič je s sodelovanjem gdč. Fine Schapirovc 14. mar« ca izvajal dve znameniti deli moderue komorne glasbo: Jougenovo »Serenado* iu klavirski kvintet Angleža Goossensa. Jongen je belgijskega pokolenja. Danes ja uvaževan skladatelj, močan v invenciji in mojstrski v koncepciji komornih glasbenih del. Goossens razvija svoj sili na podlagi debussvzmn in poslane pozneje samonikel. V marsičem se sklada s Hin-demlthom. — Koncertna produkcija je , bila prav lepa ter je tudi pri občinstvu naletela na popolno razumevanje. VIGRED IN ŠE KAJ. Poglejmo danes v koledarje: 21. marec. prvi pomladanski dan, toda letos samo v koledarju. Okrog Rožnika jo ie ped snega, vreme šo sproti kisavo in Ljubljančani nahodni — mi pa si hvala Bogu prihranimo slavospev, ki bi ga tudi sicer opravili s pripomočjo slovenskih narodnih pesmi, veselo pa tudi žalostno žgolečih: PriSia bo pomlad, vigred se povrne, travnik je že zelen, na okno trka ptič drobila. — o jcmine, te tratico, cvet-Jičice, solnčico, ptičice, pulila ljubav, vzdihljaji in mladi in stari grohi! Naj se gredo solit pornladarji, zaljubljenci, sentimentalni poeti, naj gredo rakam žvižgat lažnjivi pratikarji, vremenarji, politikastri! — To bi rad Ljubljani povedal letošnji prvi pomladanski dan, ker se po narobečnem vremenskem razmerju zadnjega tedna splošno zdi utemeljena sumnja, da so najbrž tudi že klimatifno razmere prešle v resort kakega Tadikalskega ministra. Če jo tako. resigniramo, in urno poglejmo, i vsekakor prej oglejte blago in kroje v moaneui ateljeja konfokoljike Industrij* 3 Drago Schisab, Ljubljana, i X Tuberkuloza v grlu ozdravljiva. Z Dunaja poročajo, da je asistent na ta-mošnji medicinski fakulteti dr. Vesselv našel način uspešnega zdravljenja tuberkuloze v grlu posredstvom posebno močnih žarkov. Svetloba dospe v pacljento-vo grlo skozi usta, od koder Jo vodijo na razboljena mesta kovinska zrcala. Ta načiu zdravljenja je baje uspešneišl od operativne procedure, ki jc bila doslej v navadi. slovanskem svetu Senzacija v švicarskem Davosu Davos ie ljubko planinsko zdravilišče za tuberkulozne in obenem znamenito zlmsko-sportno torišče v švicarskem aip skem raju. Ker se zdravljenje In športno razlgravanje po novih receptih imenitno ujemata za tiste pacljente in pacljentke plutokratsklh slojev, ki so osoblto zdravi na valuti, mrgoli po Švici vse leto dragih gostov iz obljubljene dolarske dežele. Naša slika predstavlja dve mladi dolarski princesi, ki v Davosu vzbujata senzacijo s tem, da se kurirata na san-kallšču — v ljubkih plavalnih kostumih. Novinarjem, kl si ju naravno ob nedeljah tudi prihajajo ogledovat, Izjavljata, da si tako utrlata telo k čim večji od- pornosti. Za svojo originalno metodo imata hvala bogu dnevno obilo občudujoče publike. Razni pacijentl, športaši in ostali gostje v Davosu namreč dnevno prihajajo občudovat »trening, na sanka-llšču in zaenkrat samo vneto debatirajo o zdravilni metodi obeh teli vročih Američank, posncmalec pa se žal nl javil še nobeden... V drugem oziru pa bosta imeli lepi princesi brez dvoma boljši uspeh. Njuni sliki romata po celem svetu, prinašajo iu vsi ilustrirani listi. In ni vrag, da bl se ne našli kavallrskl športniki, ki bodo pripravljeni nagraditi razposajeni Američanki z roko In srcem. Prvi kongres slovanskih geografov , Ze meseca maja 1914, ob priliki kon« gresa vseh slovanskih geografov in zdrav nikov v Pragi, je prof. Jovan Cvijič v ožjem krogu povdarjal potrebo kongre« sa vseh slovanskih geografov ln etno« grafov. Po svetovni vojni, ko so ai tudi oni slovanski narodi, ki ao živeli pod tujo oblastjo, priborili državno »vobo« do, so za Slovane nastale povoljnejše razmere, da ae brez ovire lahko ude« leže tekme za pospeševanje znanosti. V svojih razgovorih, s češkimi znan« stvenimi delavci je profesor Cvijič se« daj ponovno sprožil vprašanje oinenjc« nega kongresa. Cehi so to idejo prijazno sprejeli in tako se bo početkom meseca junija letos vršil v Pragi prvi kongres slovanskih geografov in etnografov. U» deležili se ga bodo zastopniki vseh alo« vanakih narodov. Izmed ruskih znanstve nlkov se bodo kongresa udeležili satno oni, ki žive v emigraciji. Seveda bodo tl kongresi svoj pravi in polni značaj dobili še le tedaj, ko nastanejo normalni odnošaji z Rusijo in ko bo ogromno o« zemlje ruske države odprto Študiju slo« vanskih znanstvenikov. Glavni cilj prvega kongresa bo pač ta, da sc udeiežnikl pobliže seznanijo z rc« zultati, kl so se dosegli v stremljenju za proučavanjem alovausklh dežel in naro« dov. Na ta način bodo spoznali tudi po« sebnoati teh dežel in narodov ter glavna znanstvena vprašanja, ki se rešujejo v posameznih deželah. Prvi kongres bo služIl torej v prvi vrsti vzajemnim in« formacijam; udeleženci se bodo temelji« tejše poučili z vsemi glavnimi vprašanji ..lovanske geografije in etnografije. Te vzajemne informacije bodo vodile do nadaljnih rezultatov, ki bodo poseb« no karakteristični. To informacije bodo mnoge znanstvenike dovedle do tega, da bodo vprašanja, s katerimi se bavijo, motrili tudi z novih vidikov; metode nji« hovega dela bodo postale ostrejše in raznovrstnejše. Geografska znanost sc žo več deeenij čvrsto razvija in ravno zato se v njej otvarjajo novi vidiki ter se pojavljajo nova vprašanja. Razmotri« vanja o slovanskih deželah in narodih bodo uplivala na splošne znanstvene metode in rezultate. Poleg teh temeljnih, načelnih vprašanj ki bodo vzbudila pozornost vseh znan« stvenikov, pa se bodo zapadni in vzhod« ni Slovani bavili tudi s svojimi lastnimi vprašanji. Južni Slovani, teritorijalno lo« čeni od omenjenih alovansklh narodov, žive sicer v deželah, kl imajo drugačne geografske posebnosti, a prišli so, četudi so ločeni od ostalega slovanskega sveta, v drugačno geografsko sredino, prišli v dotiko z drugimi kulturami in z drugi« mi narodi, vendar pa so ohranili svoje osnovne posebnosti, ki so jim skupne g posebnostmi ostalih Slovanov. In tako se bodo pojavila mnoga važna vprašanja na katerih bodo vsi slovanski strokov« njaki lahko skupno delovali. Slovani se danes, žal, medsebojno le malo poznajo. Za to medsebojno 8po« znavanje sc mora čim intenzivneje delo« vati in na tem polju morajo prednjačiti znanstvoni in kulturni delavci. Znano je, kako važnim splošnim interesom «o služi nn ta način. Zato pa je nujno po« trebno, dn se naši strokovnjaki v čim večjem številu udeleže praškega kon« gresa. Kaistava fcikega narodnega nivoja. Od 80. maja do 10. julija bo v Pragi ras-stava čeJkogn narodnega razvoja. Iatočaa-no se bodo vršili razni ahodi in predavanja, ki naj dvignejo pomen obsežne razstave same, katero program je na kratko tale: 1.) Celotna situacija češkoslovaškega naroda in češkoslovaške republike. 2.) Narodno češkoslovaško delo v republiki sploh in v narodno namcSfenili ozemljih posebej. 8.) Tuj enarodno manjšine ia kolonije v Češkoslovn&ki republiki. 4.) češkoslovaške narodne manjšino in kolonije izven republike. 5.) Slo. vanslvo. Poljedelska akademija na Moravskem. V Pferovu nn Moravskeni bodo v najbližjem času ustanovili prelzkuSevalni zavod za gojenje gopodarskili rastlin in poljedelsko akademijo. Nezaposlenost t Rusiji. Petrosrojska (leningrajska) jo uradno Izkazala koncem februnrja 134.028 nezaposlenih, okoli 7000 več nego koncem januarja. Prirastek izvira večinoma iz vrat <črnih delavcev* (dninarjev, težakov), delomn pn tudi iz vrst kovinskih delavcev, ki so bili odpuščeni. Podporo zaradi nezaposlenosti pa dobiva samo tako zvnna 1. kategorija delavcev — 34.260 oseb, 09talih 78.000 no dobiva ničesar. Novosti iz bolgarskega slovstva. Bob garska literatura, ki sc nahaja zadnja leta v stagnaciji, je letos obogatela za par lepih del; med njimi jc posebno o> meniti dva novelista, D. Ncmirova in T. Pavlova. Prvi jc avtor povesti »Bedni Luka«, proze, ki je prevedena tudi že na francoski jezik. Drugi jc napisal »Enodnevnico«, v kateri je podal kos delavskega življenja. Prvi avtor obdelu« jo problem obubožanja malega obrtnika, drugi moralno propadanje delavke, ka> tero je delodajalec vrgel na cesto. — »Bedni Luka» se ne proda skušnjavi, kt ga vabi, da bi nečastno obogatel; rajši trpi brez izhoda iz revščine in podleže gmotni stiski. Pavlova delavka pa pade brez borbe. Obe deli sta markantni in kažeta , da išče mlada literarna Holga« rija novih idej in potov. Omembe vred« na sta daljo pesnika, Vladimir Rusaljev avtor »Rudarjev«, pesnik toplega čuvstva in mojster energičnega, vitalnega stiha, ki vpliva zelo neposredno, ter Emanuil Dimitrov, aanjač, fantast, ki mu je re« alnost popolnoma tuja. Dimitrov se naj« rajše mudi v sferah pozabnosti, mistike, v prošlosti in religioznosti. Njegove pe« sml so veličastne vizije, katere jc avtor izdal pod naslovom »Korabi». Dr. T. M.: Kako sem postal bolgarski špijon Kot dobrovoljec sem Imel dovolj prilike, da sem spoznal in vzljubil Srbijanca-vojaka. Želel sem si zato ves čas, da ga »Poznam tudi na njegovem domu v rodnem selu. In tako sem odkrito pozdravil vest, da sem začasno premeščen v Niš, kjer sem sedaj že par tednov. Kakor po celi Evropi, je zima tudi pri nas podaljšala svoje bivanje In se še sedaj noče odpraviti. Tovariš Iz Slovenije, ki ga je usoda kmalu za menoj zanesla k nam, je bil bridko prevaran v nadi, da najde na jugu toplo solnce ln zgodnjo pomlad. Pri prvem koraku na niška tla, ga je pozdravila burja, kl mu je nasuta cele kepe snega za vrat. Ker Je bil tovariš namenjen kmalu odpotovati, sva hotela porabiti zadnjo nedeljo za Izlet ob Moravl, da sl ogledava nlško kotlino tudi od zahoda. Mahneva io peš ob železnici mimo pravoslavne-sa pokopališča, kl je sllčno pokopališčem po celem svetu v tem, da deli zetu liane tudi po smrti v dve kategoriji: v »božne z zapuščenimi podrtimi grobovi 'n v bogate »Nlšllje« s prekrasnimi spomeniki. Po bregu nad pokopališčem skaklja čreda ovac, malo višje od nje sedi pastir in svlra monotone zvoke na Tuli (pastirska plščal) kakor bi hotel sviratl žalostlnfte padlim junakom. Pot Baiu vede mimo vojašnice. Za zidom sedi na kamnu mlad vojak, pred seboj ima kovček, na njem pisemski papir, podpira si glavo in naju niti nc opazi. Bog ve, kje za gorami romajo njegovi spomini. »Sta radiš brate?« Začudeno naju pogleda in ne odgovori. »Odakle si?» »Iz Štajerske.« Pristopiva, bliže. »Tako iz Štajerske? Vas ic več Slo-vtncev tu? Kako se vam godi?. Preko zamišljenega še pol otroškega obraza mu šine žarek veselja, ko čuje domačo govorico. Krepko nama stisne roke. »Okrog 50 nas je tu. Ore nam še dosti dobro. Par dni nam je bilo seveda težko, pa človek se privadi. Hrana še gre, tudi oficirji niso najhujši. Z jezikom je šlo spočetka težko. Slovenci smo sicer razumeli vse. Srbi pa nas bolj malo. Zdaj gre Ze boljše. Pišem domov — iu pokaže na papir pred sabo — ker v kasarni nimam miru. Iskreno se posloviva in ga prepustiva sladkim mislim na dom. Pot sc vije po klancu navzgor. Burja sc upre v naju z vso silo, a zavihava sl ovratnike, potlačiva klobuke ln io mahneva naprej. Prekrasen pogled se nama odpira na Niš in okolico. Mesto je obširno in prostrano; morda večje od LJubljane, a seveda je ogromna večina hiš pritličnih, enodružinskih. Obdano jc s hribi, na žalost z golimi. Tam na Jugovzhodu se dviga s snegom pokrit greben Suve pla- nine. Na zapadu pod nama se vije Morava, na obeli straneh stoje male vasice sredi drevja. Spustiva sc navzdol. V kratkem času sva pri prvi vasi. Male hišice, zgrajene iz lesa In blata, se skrivajo med sadnim drevjem, med katerim prevladujejo slive. Ze od daleč opaziva sredi vasi gručo ljudi, slišiva vrisk in petje. Srbska pustna nedelja je danes. Zadnji dan pred postom, ki se prične v pondeijek in ki ga drže baje v tukajšnji okolici zelo strogo. Dekleta in žene so v pestrih narodnili nošah, moški v temnorujavi obleki s pisanimi nogavicami in oppnkami in seveda z neizogibno šajkačo na glavi. Pristopiva In pozdraviva: »Za.što ne Igrate?« »Čakamo na muzikante,« se odzove nekdo iz gruče. Obstopl naju kopa deklet in mladih fantov, kl naju ogledujejo radovedno in vprašujoče. Spustiva se v pogovor. Najbližjo deklico vprašam, zakaj Imajo nekatere na glavi s cvetjem okrašene rute, a druge ne. «E to niso več devojke, to so mlade žene, mc smo šc proste, pa ne nosimo ničesar.. »Kako lepe obleke Imate, posebno jc-leče (telovnike)! Kje vse to dobite?. «Satne napravimo, saj Imamo vse doma. A od kod ste, da tega ne veste?. »Slovenca sva. Veste kje jc Sloveni-ia?» «Pa znamo, kako ne!» sc samozavestno odreže mlad kmet. Tam kjer so Lahi (RumunO.i »Ni res, to so Prečanl, Svabi na nemški meji,, ga prekine drugi. »Kakšni Svabi, Jugoslovena sva kakor vi vsi.» »JugoslovenI? Pa ml smo Srbi! se jih začudi par. In pripovedujeva jim o Sloveniji, o narodlču, na severu skupne domovine, ki ima tudi svoja polja, svoje pesmi, gore višje od Suve in Stare planine, pokrite z bogatimi gozdovi. »Sume so pri vas? Tega ml nimamo, to je naša nesreča. Turki so nam uničili vse ln mi šc nismo tnogll popraviti. Tako je Suva planina res suva (suha), ker na njej ni nlkakcga drevja. Mi pa sl moramo kupovati drva zal drage novce. Imamo pa zato dovolj sadja in vina. Poglej na brdo okrog brate, same vinograde vidiš. Vinska kapljica Je to, da nikjer boljše!. Tako govorimo dalje prijateljsko in domače. Ko godcev le ni in nI, hočeva naprej. Tu pa čujeva za sabo mrk glas; »Cekajte, pokažite legitimacijo!. Ozreva so in opaziva inoža srednjih let, dosti visoke postave, kl se bliža počasi naši skupini. Mladina mu napravi pot lu on pristopi k nama. Človek temnega obraza je, mrkega pogleda, z zavihanimi brki, v temnorujavi kmečki obleki, s šaburo (kožuhovinasto kapo) na glavi. Kakčno nasprotje med njegovo tnrko prikaznijo ln stnejočo se mladino okrog nasl »Pokažite mi legitimacije!, sc oglasi Se enkrat »A kdo ste, da zahtevate od naju legitimacije? S kakšno pravico?, vpraša prijatelj. »CutI čete,. Vse okrog naju utihne in pričakuje kai bo. Nihče nama ne odgovori, ko vprašujeva kdo Je možak. Prijatelj mu pokaže železniško legitimacijo za državne uradnike s fotografijo, pisano v latinici. Mož Jo vzame v roke, ogleduje In ogleduje. Vidi se mu, da težko čita. Naposled sl prečita s težavo na štamplljl Ime Zagreb. Njegov obraz potemni šc boli. »Zagreb?!« To ne valja. Zakaj ni Beograd«? in vtakne legitimacijo v žep. In ti? se obrne k meni. »Nc pokažem ničesar, dokler nc zvem kdo ste.« »Čuti čete.« Obrneva se zopet k mladini In se hočeva razgovarjati dalje. No ljudje postajajo vedno boli redkobesedni, boječi. Drug za drugim se izgublja. Naposled pozove mož par fantov In naju rezko povabi: »Pojdita z nami.« Radovedna kaj bo, greva žnjlmi. Ljudje naju ogledujejo za oglom in sc pomenkujejo. Ujameva par stavkov; »Med seboj drugače govorita kot z nami. Da nista kaka bolgarska ogleduha?. »Zdaj pa imaš!« ml šepne smeje tovariš. »Se zaprli naju bodo.» Ustavimo sc pred hišo sredi vasi. Možakar potegne Iz žepa ključ, odpre vrata In vstopi. DrugI za njim. Orcmo skozi nekako predsobo v drugI prostor, ki Ima skromno »lika Pisarne. Dve mizi, na njih Pomen žitne produkcije Zadnje ojačenje našega dinarja v tu« jini temelji zlasti na jesenski dohri letini v naši državi. Izvoz poljskih pridelkov iz naše države je jako živahen in zatr< juje se celo, da je naša trgovinska hi. laca aktivna. Sedanji ugodni vpliv letine pri tako skromno razvitem poljedelstvu, kakor je v naši državi, nas vodi do razmišlja« nja, kakšnega pomena bi bila letina za našo državo, ako bi bilo pri nas polje« delstvo na višji stopnji razvoja. Pred svetovno vojno so določali smer agrarni politiki veicagrarei, ki so imeli velik strah pred večjo poljsko produk« cijo. Videli so svoj blagor le v visokih cenah in majhni produkciji, ki jc te vi« soke cene povzročala. Razne države so na ljubo veleagrarccm zapirale svoje meje tujemu zrnju z visoko carino. Ta« ko zaščiteno poljedelstvo ni imelo po« trebc in tudi nc volje, da bi zboljšalo način obdelovanja zemlje, da bi videlo v boljšem donosu zemlje svojo korist. Zato ic ostal povprečni donos zemlje posebno v Avstro>Ogrski skoz desetletja skoraj neizpremenjen. Posebno ogrski del bivše monarhije je imel nizki donos zemlje. Taka politika se je krvavo ma« ščevala posebno nad Avstro^Ogrsko in Nemčijo, pa tudi nad Francijo. Vojna \c pokazala pomen in potrebo razvitega poljedelstva z visokim odnosom. Pet let je že, ko jc kmetovalec dal orožje iz rok in prijel zopet za plug in motiko, toda svetovna kmetijska pro« izvodnja šc ni povsem zadostna, ali vsaj ne nastajajo pomembne zaloge. Trajalo bo šc dokaj let, preden bo svetovna že« tev tako izdatna, kakor bi lahko bila. Svetovna vojna jc deloma uničila, dc« loma jako oslabila obdelovanje polj. Na« dalje narašča konzum žitu gotovo tudi sedaj, kakor jc naraščal pred vojno. Iz« pred vojne jc znano, dn jc znašala v letih 1906 in 190S 87 kg in leta 1911 in 1912 pa žc 94 kg. Poraba pa narašča v večji meri nego proizvodnja. Naraščajoči konzum pri zaostajajoči proizvodnji seveda mora držati cene pre tej visoko. Lanska ugodna svetovna že« tev je precej zadrževala cene, kar sc obeta tudi letos, ako nas sedanji ugodni izgledi posevkov nc bodo prevalili. Korist poljedelca samega zahteva, da se dvigne povprečni donos /emljc. .Mi proizvajamo povprečno innogo premalo. Ni slaba naša zemlja, vsaj ne slabša od nemške ali francoske, tudi ne od češko« slovaške, in vendar pridela češkoslova« ški poljedelce dvakrat toliko kakor ju« goslovanski, nemški in francoski pa dva in polkrat več. Z nizozemskim in dan« skim sc niti primerjati nc moremo. Ta dva pridelata trikrat toliko. Trudijo pa se vsi enako. Kateri poljcdclcc ima večjo korist od svojega dela? Vzemimo na pomoč številke. Pridelek pšcnicc v naši državi jc znašal (zaokroženo): 1920 1921 1922 (v milijonih q) 11.70 14.10 12.10 (na 1 ha se je pridelalo q) 7.77 8.09 7.03 Ako bi na naši zemlji pridelali toliko, kolikor pridela češkoslovaški kmet na svoji, bi dobili za svoj pridelek šc enkrat toliko vrednot. Številke nam najbolj ja« sno povedo, kakšnega pomena bi bilo za našo državo in naš narod, ako bi bil do« nos naše zemlje večji.. Zahteva p a tudi varnost države, da je poljedelstvo na visoki stopnji razvoja. Videli smo v zadnji vojni, da nc zmaguje samo dobra oboroženost, nego tudi plug in motika. Omenimo še nekaj. Ko se bo razvila redna svetovna trgovina, takrat bo spo« soben konkurence na tržiščih tisti, ki bo proizvajal z manjšimi stroški, tedaj tisti, kojega delo bo porajalo največ sadu. Pridemo zopet na to, da bo le veliki donos zemlje donašal pravo korist. Fr. Z. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (20. t. m.) j Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odstotna, : 4 vagoni .132.5; baška, pariteta Zcnta, 2 | vagona 330. Turščica: baška, 81.5 vagona 247.5 do 255. Moka: baza«0s», duplikat kasa, 1 vagon 500; «0ss», pariteta Novi Sad, 1 vagon 520; «2», 1 vagon 440; «6», 1 vagon 325; «7.25», 1 vagon 260; «7.5», 1 vagon 245. Otrobi: v papirnatih vre« čah, Novi Sad, 100 odst. kasa, 1 vagon 220. Tendenca nespremenjena. Dunajski živinski sejem (20. t. m.) — Goveja živina: Dogon 504 komadi; od tega 80 iz Jugoslavijo. Cene za kg žive teže (v tisočih aK): voli 11.5 do 16, kra« ve in biki 11.5 do 14.5; slaba živina 7 do 11.5. — Svinje: Dogon 63 komadov dc« belih svinj, ki notirajo 2-1.000 do 25.000 aK za kg žive teže. = Udružonje izvoznikov v Beogradu ima dno 80. marca, redno lotno skupščino v Eskontni banki v Beogradu, kjer «o nahaja, tudi pisarna udružonja. Na dnevnem redu so poleg drugo tudi razprave o vseh važnih vprašanjih, ki se nanašajo na naš izvoz. = Trgovinske zveze z Južno Srbijo. Opozarja se, da so gospodarski krogi no spuščajo v trgovinsko posle s tvrdkamt v Južni Srbiji prej, dokler so niso informirali o legalnem obstoju zadevnih tvrdk Informacijo dajo brezplačno s priloženo znamko za odgovor Trgovačko - industrijska komora v Skoplju. = Srbsko - Italijanska banka v Beogradu. V Beogradu so je ustanovila Srbsko - italijanska banka z glavnico 200 milijonov lir. Pri novo osnovanom denarnem zavodu so udeleženi mnogi znani bcogTairki privredniki. -- Tovorni promet po naših rekah. Brodarski sindikat jo objavil, da ?e je začel vršiti promet s kosovnim blagom na vseh linijah po plovbnem redu 7. dno 15. oktobra 1923. Prvi zbirni brodovi pričnejo s prometom dno 23. marca. — Ugodno stanje posevkov v Vojvodini. Iz Subotiee javljajo, da jo stanjo po-revkov v Vojvodini jako ugodno in da se obeta ugodna žetev, ako ne bo nadaljnjih vremenskih neprilik. t— Prenos sedežev dveh industrij v Zagreb. Industrija olja, d. d. v Koprivnici in Koprivnlčki paromlin, d. d. v Koprivnici imata 30. marca glavni skupščini, na katerih so bo sklepalo o prenosu sedežev obeh družb v Zagreb. = Koulturzni oltllc. Konkurz je ra?.-glašen o imovini Ivana Sege, trgovca j Mariboru. Prvo zborovanje upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru jc dne 12. aprila ob pol devetih. Oglasitveni rok traja do Sli. aprila. Narok ra ugotavljanje jo 17. maja ob pol devetih. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana Kramarja, trgovca v Ka saz&h pri Pet.rovčah Narok za sklepanje poravnave je pri okrožnem sodišču v Celju dne 17. maja. Rok za oglasilov do 1. maja, najkasneje pa do 18. maja. r= Razvoj svilnrstva v Dalmaciji. Da bi so Bvilarstvo v Dalmaciji, ki največ zaradi vojne propada, ponovno razvilo, je ministrstvo za poljedelstvo in vode začelo zadevno akcijo. Tako je izbralo in poslalo 10 mladoničev na dvomesečni svilarski tečnj v Novi Sad. Tečaj se je to dni že zaključil. Ti gojenci s« nameravajo poslati še na dvomesečno prakso v Francijo v okolico Marsclja. Po po-vratku bi potem morali delovati v Dalmaciji za razvoj svilnrstva. Razen tega daje ministrstvo hrezplačno semo v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini ter v Črni gori. = Dobave ln prodaje. Pri intendantu-ri Dravsko divizijske oblasti v Ljubljani so vrši dne 31. marca ob 11. uri dopol-dno ofortalna licitacija glede dobave 1200 zabojev za prepečence. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotiei se vrši dne 11. aprila ofertalna licitacija gle- de dobavo 20 železnili omar za karte in gledo dobave materiala za zgradbo žo-lozniškega tira. — Glavna carinarnica v Ljubljani proda dno 10. aprila ob 10. url dopoldne v garaži firmo »Balkan« v Ljubljani luksuzni avto znamko »Itala«. Natančnejše se izve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. = Stabilizacija avstrijske krone. Z Dunaja poročajo: Na glavni skupščini Avstrijske nacionalno banke jo izjavil generalni svetnik dr. Schwarzwald, da bi bilo želeti, da bi so zakonito določila obveznost Avstrijsko nacionalno banke, držati tečaj 14.400 papirnatih kron enako oni zlati. Možnost špekulacij v avstrijski valuti se mora odstraniti. Dr Schwarz wald jc daljo ugotovil, da stabilizacija krone jii delo Zveze narodov in sanacijsko akcijo, nego je bila omogočena z delavnostjo Avstrijsko nacionalno banko, ki je dovršila srednjeevropski finančni vo ločin. Dr. Schwarzwald je končno nagla-šal, da eo jo za okrepitev vaiutarične pozicijo Avstrijsko nacionalne banke zahvaliti v prvi vrsti avstrijskemu kapitalu ki so jo vrnil iz inozornstva. — Obtok bankovcev v Madžarski so jo po zadnjem izkazu zmanjšal za 98.5 milijarde na 1.3 bilijona mK. Nazadovanje novčanic prihaja od vplačil prisilnega poročila. DomaČe borze 20. marca: ZAGREB. Na elektnem tržišču Je tendenca nespremenjena. Od bančnih papirjev so čvrste delnico Eskomptne in Srp-ske. Prašlediona je popustila. Precejšnje zanimanje je vladalo za Etno. Nn tržišču z industrijskimi papirji so bili tečaji v glavnem na včerajšnji bazi. Nekoliko večje zanimanje Je vladalo za Slavonijo In Eks-ploataeijo. Gutmann so trguje brez opcijsko pravice na novo delnice po 100 dinarjev nominale; danes je bil zaključen po 1000. — Na deviznem tržišču se je začelo s čvrsto tendenco. Ker Je včeraj popoldne v svobodnem prometu vladalo pomanjkanje blaga, ki se je mnogo iskalo, so na današnjem borznem sestanku pod tem dojmom pričeli precej visoki tečaji. Tekom sestanka se je medtem pojavilo dovolj blaga in tečaji so zopet nazadovali. Tako je bil Dunaj v početku zaključen po 0. 11625, a je končal i 0.1158, Italija je od 356 popustila na 851. Samo Švica Je obdržala čvrstočo pri tečaju 1420. Promet jo bil precej velik, a največ se je trgovalo v devizah na Italijo in Dunaj. Noti-lale so devize: Amsterdam 3010 do 3040, Dunaj 0.11514 do 0.11714, ček 0.1149 do 0.1169, Bruselj 827.5 do 332.5, Barcelona 1094 do 1100, Bukarešta 41.75 do 44.75, Italija izplačilo 353 do 356, ček 351.0 do 35-1.9, Kopenhagcn 0 do 1200, Krislijanija O do 1125, London izplačilo 851.25 do 351.25, New-York ček 81.7 do 82.7, Pariz 407.5 do 412.5, Praga 237 do 240, Stockliolm 0 do 2175, Švica 1415.5 do 1425.5; valuto: dolar 80.625 do 81.625, aK 0.1145 do 0.1165, belgijski franki 322.5 do 327.5, Kč 283 do 236, francoski franki 397.5 do 402.5, mK 0.08 do 0, lire 350.5 do 353.5; efekti: Banka Primorje 101 do 0, Trgobanka 50 do 5 1, Brodska 69 do 70, Eskoinptna 165 do 166, Kreditna Zagreb 147 do 148.5, Hipotekama 86 do 89, Jugoslavenska 137.5 do 138, Ljubljanska kreditna 241 do 245, Obrtna 95 do 96, Praštedionn 010 do 955, Etno 128 do 182, Slavenslta 112 do 114, Srpska 150 do 152, Eksploataclja 154 do 160, Šečera-nn Osijek 1380 do 1450, Isis 62 do 65, Narodna šumska 124 do 120, Nihng 132.5 do 185, Gutmann 1000 do 1050, Slaveks 0 do 800, Slavonija 148 do 154, Split 1050 do 0, Strojno 150 do 0, Trbovlje 750 do 0, Union 0 do 1000, 7 odst. investicijsko 67 do 69, Vojna škoda 160 do 163. BEOGRAD. Na današnjem borznem sestanku so bile vso devize slabše, izvzemši Italijo in Dunaj, ki naraščata. Vso povpraševanje Jo s podporo Narodne banke pokrito. V terminih je istotako bilo povpraševanje pokrilo. Nollrale so devize: Amsterdam 8030 do 8045, Dunaj 0.1157 do 0.1159, Budimpešta 0.10 do 0.11, Bukarešta 43.25 do 43.75, Ženeva 1417 do 1419, London 352.75 do 353, Milan 352 do 352.5, New-York 82.15 do 82.8, Pariz 400 do 402, Praga 288.25 do 238.50, Solun 132 do 140, Sofija 58 do 59; valuto: dolnr zaključek 82, levi 50 do 58, leji zaključek 42.75; etekti 7 odst. investicijsko 66.5 do 67, Vojna škoda zaključek 61. Sokol Vaje za skupne nastope in tekme v letu 1924 Gorenjska sokolska župa, ki nima svo« jega župnega vestnika, je izdala vse vaje in predpise za tekme v letošnjem letu v posebni brošuri na 44 straneh. Knjiga vsebuje štiri sestave prostih vaj za čla« niče in štiri sestave prostih vaj za čla« ne, od teh so druge precej lahke in se jih bodo člani kmalu priučili. Tudi za moški naraščaj je predpisanih pet pro« stih vaj. Za ženski naraščaj pa so dolo« čcnc tri sestave na dveh gredeh, ki so natisnjeno v knjigi. Dečki in deklice bo« do nastopale letos v GSŽ v skupinskih vajah in sicer bodo izvajali dečki vaje z zastavicami, deklice pa istočasno vaje z okrašenimi obročki. Za prostimi vajami sledijo predpisi za tekme članov, članic in moškega ter ženskega naraščaja z vsemi predpisani« mi vajami. Tekme za člane bodo jako obsežne, tekmovali bodo na drogu, na bradlji, na konju na Sir z ročaji, v pro« stih vajah, v skoku na višino, v skoku ob palici v višino, v triskoku, v metanju krogle, diska in kopja, v teku na 100 y in v dviganju bremen in sicer v dveh od« delkih, to je v višjem in nižjem. Članice i imajo tekme na bradlji, konju na šlr, j v skoku v višino, v skoku v daljino, v ! metanju žoge, v teku na 75 m in v pro« 1 stih vajah. Za moški naraščaj so pred« pisane tekme v dveh oddelkih in sicer i proste vaje, dva preskoka črez konja vzdolž brez ročajev, skok v daljino, : skok v višino, plezanje na hitrost, me« tanje žoge, tek na hitrost, skok v da« ljino, skok v višino, dolgo kolcbnico, gred in proste vaje. Iz navedenih določil jc razvidno, da se je tehnični odbor GS2 odločil tudi za panoge, v katerih se jc doslej pri nas ie redko kje tekmovalo, vrhu tega jc na ložil tekmovalcem prcecj gradiva, ki ga morajo predelati, čc se hočejo spustiti k tekmi. Tudi ta izdaja naj dokazuje, da jc tehnično vodstvo GSZ povsem sa« mostojno in avtonomno predpisalo cilje, ki jih naj dosežejo člani tc župe in da stavi velike zahteve nanje, zavedajoč se da jih bodo tekmovalci zmogli. Pohval« no jc omeniti tudi to, da je predpisanih za tekmo več panog iz lahke atletike in bodo s tem telovadci prisiljeni vežbati tudi pod milim nebom. Izdaja tiskanih vaj pa jc vsekako lep napredek za GSZ. kupi aktov, črnilo in par držal, na steni slika kralja in kraljice. Mož stopi za mizo In naju povabi: »Izvolite sesti. Jaz sem predsednik občine in zahtevam, da mi pokažeto svoje dokumente.«"" Iz žepa potegne tovariševo legitimacijo, primerja fotografijo ž njim, počasi prečita ime. Vse le v redu, samo Zagreb, ta nesrečni Zagreb! Zakaj ni Beograd ali Niš! To mu ne gre v glavo. »Ne valja!« se odreže končno. Tu ie Srbija in za nas velja samo Beograd. Imate drugo legitimacijo?« »S seboj je nimam,« odgovarja tovariš.« Kdo bl mislil da je 100 km od meje potrebno toliko legitimacij.« »In vi?« se zopet obrne k meni. ' Malo se je žc izpremenii, začel naju je vikati. Pokažem mu legitimacijo vojaške oblasti. Cita jo počasi. »Ne val|a. Zakaj ni pisana v cirilici in srbski, zakaj Ljubljana In nc Beograd?« Tolmačiva mu, da sva Slovenca, a nič ne pomaga. Zupan nič ne govori, temno gleda pred sebe in premišljuje. Vidi se mu na obrazu, da je v dvomu, ako nisva morda vendarle bolgarska ogleduha. Pokažem mu še par dokumentov, a brez uspešno. »Moram vaju zadržati tu, ali pa vaju poslati s stražo v Niš« Bal sem se, da tovariš ne bl mogel pravočasno odpotovati, ako naju zadrži preko noči v vasi, zato sem zahteval, da naju pošlje Jimpreje v Niš, čeprav g žandarji. »Piši!« se obrne k mlademu fantu, kl sedi poleg njega. «Poglavaru sreza nlškog!« In počasi kakor se spodobi županovi časti narekuje sprovodnl list. Ko konča, vzame akt v roke, ga prečita, nekaj popravi, se lepo podpiše, ga vtakne v kuverto in zapečati. »Pozovi dva človeka, da jih odvede-ta!» zapove dečku. »Pušita?« In naina ponudi cigarete. Zopet mu govoriva k srcu, pripovedujeva mu o naši skupni državi. Mnogo bol) prijazen jc, a še vedno nezaupen In v dvomu. Očivldno se boji prevelike cdgovornosti, ako bi naju izpustil, pa bi se pozneje izkazalo, da sva bila vendarle ogleduha! V tem prideta dva kmeta. Nekaj se izgovarjata, a nič nc pomaga. »Ne govorita, hajdltal« In kmeta molčita. Zupan ima dobro disciplino v vasi. Dvigneva se tudi midva. Zupan nama poda roko in se nama pol prijazno pol Ironično nasmehne: »Srctan put! Prldl-ta še, samo z objavo, pisano v cirilici, potrjeno v Nišu ali Beogradu, pa mi bosta dobrodošla gosta!« «Hvala lepa!« se mu nasmejiva. Nič več ne govori, molče naju spremi Iz hiše. Priznati moram, da ml je imponiral njegov mrki, a dostojni nastop. Ves čas nI izustil psovke, niti česa drugega, kar bl naju žalilo. Najina spremljevalca imata težke okovane palice. Vprašujoče se spogledava s tovarišem. Eden izmed kmetov opazi najin pogled, sc nasmeji In zamahne s pallc.o po zraku; «To Jc za volkove, ni izključeno, da jih v noči srečamo.« Odpravimo se v temo in burjo. Spremljevalca nista videti nič neč nezaupna in živahno se pomenkujemo. Predno smo se nadejali, smo bili v uro oddaljenem Nišu. Sama kaževa pot na srezko glavarstvo, kjer se prijateljsko poslovimo. Stopiva v pisarno. Službujoči uradnik pregleda dokumente, jih seveda takoj potrdi ln naju odslovi. Ta hip pa pristopi orožnlškl narednik, kl naju je že ves čas pozorno ogledoval. »Ne mere« (ni mogoče)! pravi. Ako jc predsednik občine napisal, da sta sumljiva, je treba najti človeka v Nišu, kl ju pozna. Kaj mislite, to je vendar silna moralna odgovornosti« Nasmehneva se njegovim pojmom o morali, a nič ne pomaga. Pisar se mora ukloniti orožniku. Povem ime svojega šefa In orožnik ga gre iskat. K sreči ga dobi doma, v četrt ure je v pisarni in naju oprosti iz komičnega položaja, ki pa bi utegnil postati prav neprijeten, ako bi naju bili prijeli v kaki planinski vasi daleč proč od Niša. Tako je končal najin prvi poskus oglodati si srbsko selo. V slabo voljo naju '•sečno ni spravil, In sklenila sva porabiti prvo priliko, da greva med ljudi, jih spoznava in jim dava priliko, da spoznavajo tudi oni nas. Mnogo dela ln medsebojnega spoznavanja bo še treba, da Izgine to nesrečno nezaupanje. Sokolsko društvo v Celju je prirc« dilo v pondeljek, dne 17. t. m. v Narod« nem domu članski sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan. Načelnik prosvetne« ga odseka br. dr. Štcmpihar je predaval o potrebi kontinuitete sokolske zavesti in aktivnega dela ter poročal o predlo« gih načelne važnosti, ki so prijavljeni za sabor. Govoril jc nadalje o spopolnitvi sokolske notranje organizacije. Razvila sc je nato prav živahna in stvarna de« bata, v kateri sc je razpravljalo o obi« sku prireditev v nemški hiši in o poli« tičnem udejstvovanju sokolskih funkci« jonarjev. Glede prvega vprašanja ni pri« šlo do nobenih novih sklepov, v drugem jc prevladalo skoraj soglasno naziranje, da prevelika politična eksponiranost vse kakor kvarno vpliva na večji razmah or« ganizacije. Mirna in z ljubeznijo do So« kolstva prežeta debata jc pripomojU mnogo do popolnega razčiščenja poj, mov. Taki članski sestanki se sot ared. stvo za povzdigo zanimanja za lokol. ska vprašanja toplo priporočajo. Šport Sprejem Gradjanskega v Turčiji, Ministrstvo zunanjih poslov je dobilo po-ročilo o prihodu Gradjanskega v Carl-grad. Sprejem naših nogometašev naca-rigrajskem kolodvoru je bil zelo prisrčen. Veliko število turških športnikov ter članov Jugoslovanske kolonije s tajni-kom našega poslaništva In našim pod. konzulom je pozdravilo Oradjanskega. 14. t. m. zvečer se je vršil na čast naših športnikov svečan banket. Potovanje članov našega državnega prvaka sc Jc Iz. vršilo brez Incidentov. Le na bolgarskem ozemlju so morali pretrpeti nekoliko kan od strani bolgarskih oblasti. — Bog zna, ali bo naša vlada, ki je dosedaj po. kazala tako malo zanimanja za važne nloge, ki jih morajo naši športniki vršiti ne le glede vzgoje naše mladine, temveč tudi v svrho propagande v Inozemstvu, vendarle enkrat opustila svoje odklanjajoče stališče proti športu. Morda znači prvi korak na boljše, že dejstvo, da si je pustilo zunanje ministrstvo poročati o potovanju Gradjanskega iu njegovem sprejemu v Carigradu. Iz zbora nogometnih sodnikov. V poverjeništvo za izpite nogometnih sodnikov so izvoljeni sledeči gospodje: dr. Pandakovič, Kauders, Somjaš in Sclincl-lcr iz Zagreba, Inž. Kodžič Iz Beograda In B. Horvacki lz Subotiee. Naslov tajništva zbora ie sedaj: Ante Schneller, Zagreb, Boškovlčeva ulica 34./III. S. K. Ilirila v Ljubljani. Nogometni In lahkoatletični trening danes, 21. marca ob pol 18. uri na igrišču. LNP. — Trening reprez. skupine za medmestno tekmo v petek, 21. t. m. ob pol 18. url na prostoru S. K. Ilirije. — Kapetan. Varaidinskl S. K., kl nastopi v nedeljo 23. t. m. proti Iliriji, je prvak hrvatske province. V zaključni tekmi za prvenstvo Zagr. nogometnega podsave-za je podlegel Gradjanskemu šele po trdem odporu. Iz prošle jesenske sezone zazuamujc nekatere lepe uspehe, n, pr. proti graškemu Sturmu 2 : 1 in 1 : 0 ter proti Rapidu (Maribor) 4 ; 0 in 4 : 1. Kolesarska dirka MIlan - San Remo. Prošlo nedeljo se je s klasično tekmo Milan - San Remo (286 kin) otvorila letošnja kolesarska sezona v Italiji. Prijav ljcnih Jc bilo izredno mnogo dirkačev, predvsem domačini, poleg njih pa tudi mnogi prvorazredni francoski in belgijski dirkači. Pričakovali so zmago znanega dirkača Costante Girardenga, ki pa je mogel zasesti le tretje mesto. Prvi jo bil Florentincc Pictro Linari, ki je prevozil progo v 10:50. Pol kolesa za nJim je dospel Gactone Bclloni, zopet pol kolesa za njim pa Girardcngo. Končni boj jo bil zelo ljut, saj je vozilo tik do cilja skupno okrog 20 dirkačev. V zaključnem »spurtu« si jc nato Linari izvojeval zmago. Njegova povprečna hitrost na uro znaša 26.5 km. Turnir v Newyorku. Senzacija tretjega kola je bila zmaga dr. Laskerja nad Aljohinom. Dr. Losker je odklonil dam-eki gambit, otvoril takoj močen napad in ogrožal s kraljico in s tekači nasprotnika z malem. Aljehin se je nato po !'6 potezah udai. Tarlakovvor je porazil Yatosa, Bogoljubov Marshalla po 56 potezah. Par tiji Oapablanca - Edvard Lasker ter Mar-oczv - Reti sta končali remis. Tiafcs:! ^ir Od srede na četrtek je prenočilo v Ljubljani 122 tujcev in sicer v hotelu: UNION 36, med njimi: Avramovič Dera, trgovec, Beograd; Bonokj Lajoš, trgovec, Beograd; Benedik Salnmon, in« dustrijalec, Zagreb; Basilisso Armido, trgovec, Trst; Cluha Josip, stavbenik, Trbovlje; Faber Julij, trgovec, Stuttgart; Fcldmann Emil, trgovec, Zagreb; Frisch Siegfried dr„ trgovec, Dunaj; Grob Mo« ses, trgovcc, Dunaj; Grener Matija, tr« govcc, Petrinje; Hay Adolf, trg., Subo« tica; Jovanovič Gjuro, trgovec, Beograd Lang Gcorg dr., inženjer, Beograd; A!« fred Leoncini, zdravnik, Rim; Nathan« sky Paul, inženjer, Dunaj; Pollak Adolf, potnik, Gradec; Pollak Izidor, tovarni« ški direktor, Varaždin; Seppcle Federi« no, trgovcc, Trst; Šutej Ante, industri« jalcc, Zagreb; Schvvarz Adolf, inženjer, Dunaj; Toriik Mirko, trgovec, Sarajevo; Walther Alerin, tovarniški direktor, Konigs\vintcr; Weiner Ignacij, trgovec, Maribor; Weiss Evgcn, potnik, Dunaj; Zudse Fricdrich, inženjer, Drcsdcn; Al. Z\vehl, direktor, Zagreb. SLON 31, med njimi: Angicari Gio« vam, trgovec, Caldiero; Antonijevič Vi« tomir, trgovec, Valjevo; Bračič Savo, trgovce, Mitrovica; Bolf Ante, trgovcc, Delnice; Del Favero Angelj, uradnik, Tolmezzo; Durdcšič Duro, trg., Zagreb; Fcstnor Karlo, trgovec, Trst; Gotzel M„ potnik, Dunaj; IIary Herman, trgovec, Varaždin; Jost Ileinrich, trgovcc, Trst; Kanaeky Vlado, trgovec, Vršac; Kovač Karol, trgovec, Stari trg; Križ Miroslav, trgovcc, Čabar; Pirclli Luigl, trgovcc, Bussolengo; Prcdojcvič Jovan, trgovce, Nova Gradiška; Recar Štefan, lesni tr« govec, Trst; Tomaslni Gluseppc, trgo« vee, Udine; VVinkelsberg Lco, tehničar, Brno; Vitkovisch Vladimir, trgovec, Manchester; Witrofsky Marko, trgovcc, Dunaj; Werli Anton, trgovec, Cerknica; Zverina Emanucl, mehaniker, Dunaj. JU2NI KOLODVOR 13, med njimi: Zentner Anton, trgovec, Maribor; Dc« motrio Marko, trgovec, Trst; Gall Hilar, bančni čivnovnik, Zagreb; Milanovič B., posestnik, Libno; Neudaucn Josip, teh« ničar. Gornja Radgona; Pintcrič Franc, trgovec, Bcdnje; Selimbegovič H. Muh., trgovec, Prijedor; Subic Ivan, trgovec, Ziri. LLOYD 5, med njimi: Agamaga Sčsto trgovec, Banjaluka; Gregi Vinko, trgo< vee, Brcžice. SOČA: Gregi Vinko, trgovec, Brežice. TRATNIK 2, med njima: Batsch Wal< ter, potnik, Pfosheim. ŠTRUKELJ 14, med njimi: Bcranič Anton, trgovec, Cirhonec; Gergolet Jos., trgovec, Doberdob; Hassenteufel Alojzij potnik, Sušak; Lorego Girolamo, trgo« vec, Locco; Rošck Rihard, trg., Sušak; Skobcrne Anton, trgovec, Maribor; Vi« žin Franja, trgovka, Skofja Loka; Va« lambello Silvio, trgovec, Riese; Ziger V„ trg. potnik, Ormož. Poleg tega v gostilnah: Dc Schiava 5, Stari tišiar 12, Ravnik 3, Kajfež 2, Amc« rikanec, Češnovar in Kovač po 1. •prc[|qnfq a -p -p 'enra^si; ajfttuiofl spi.l •j i a o t o i g m j njupojn jnjoaosro •jozuo>i [[8)i:ttip7j u; J[jnisr[ Jože Pahor, „Medvladje" (Socialen roman. Trst 1028.). Skoraj ga ne poznamo. Stal je nekje v ozadju ia zbiral svoje moči. Ne vem, koliko let ima za sabo in kakšna so bila. .Slutim pa, da jih je preživel Intenzivno. (,'e tako kot žive ljudje, ki pravijo, da so mnogo doživeli. Intenzivno živi oni, ki more nekega dne z enim samim pogledom objeti obzorja in z eno samo dolfo dozorevajočo mislijo posvetiti do dna. Za lak pogled in tako misel je treba čimbolj rgolčevati intelektualno, moralno in in-luitivno moč. Avtor romana najbolj zagrabita. Slakova hčerka Stana je ženski tip, kl sa jo rodil v ozračju poštenih, zdravih, inteligentnih delavcev; tip, ki naj v našem narodnem življenju nadomesti od posnete kulturo že otrovana meščanska dekleta. Tovarnar Rojnik, izprvu edon izmed naše cjare gospodo, so dvigne nad gnilo ozračje in ozdravi od Stanlne kreposti. V Grudnu vidimo tip našega intcllgenta, kakor jo padel izpod valjarjev avstrijsko birokracije; ne moreš mu oporekati, toda veš, da je fosilni ostanek, da njegovo oportunost, previdnost in umska suho-pnrnost ue spadajo v našo dobo. Gruden Jo izrazit tip našo parvenijske buržoazije, takisto ludi Mirko Slak. Grudnova družinska tragedija je eden izmed znanih simptomov, ki razkrajajo našo meščansko družino. V Albertini je Pahor podal našo gospo Bovarjrjevo. V učitelju Osojcu vidimo najizrazitejšega in najplemenitejšega predstavilelja našega nacionalizma. Toda voliti imamo med Ivanom Slakom in Osojcem. Kateri tip idealista se bo ustalil v naši družbi: Slak ali Osojec? Roman ) se ne ime rabiti za prepisovanje kolkov, temveč mora stati nadpis višjo od prilepljenih kolkov. Kdor bi ne prilepil in prepisal kolkov na ta način, se kaznuje tako, kakor da bl kolkov splob ne prilepil, t. j. s trikratnim zneskom pripadajoče takse, pa bi moral povrh toga plačati še vedno takio za prizuanico in kazni (najmanj 30 Din). Kako so prilopljnjo kolki, če se izplačuje plača po podpisanem ali uepodpisa-nem seznamku, ni izrccno nikjer določeno, nedvomno pa Je, do se morajo kolki prilepiti no seznnmek in prepisati tako, da jc zopetna uporaba kolkov izključena. Dokler ne izide kako posebno določilo v tom oziru, priporočamo, da se prilepijo kolki za ves seznnmek, na podstavi katerega io posamezno izplačilo plač izvrši, •kupno na koncu vsakega seznamka in da se propiSejo z navedbo skupnega zne-Flta plač v dotičnem seznamku. Kolkovanje preodkazlla plačo'na tekoči račun so mora izvršiti tako, da se prilepijo in uničijo kolki bodisi v blagajniški knjigi podjetja nll v knjigi za tekočI račun ali podobno. V taksnih predpisih nI za ta primer nič posebnega določeno, zato bo sme stvar urediti tako kakor podjetju bolj kaže. Glavno jo, da sc more vsak čas kontrolnim organom dokazati, da so so kolki prilepili in docela uničili. Stanovanje luna »>»*» b.a.da «0 pu Ba .OoplaovanJ.- In .»eni«*«" m raf.nna vaaka b.a.da 1 Din. — Prlobfnjejo »e la mali oglaal, kl (a plataai v sapraj. FUit a* labko tudi » marokah N« vprašanja odgovarja uprti,» la. Ca Ja vpraianju prllotena anamka •a odgotor ter maotpulaoljalla pristojbina (3 Din). v srrdinl mesta, obstojeCe ll 3 sob, se mmenja b 4—b (rabam!. tUdI T aredinl mesta. Ponudbo pod „VefJe etnnn-vanjo". C024 Opremljena m«s. soba s posebnim vhodom In elektr. razsvetljavo, ae odda a 1. apr. Naslov pove uprava „Jutra". 5029 (dobe) Modistka se takoj sprejme. — Naslov povo uprava ,,Jutra". 6923 1 kontoristinja lo 1 poclrer, se sprejmeta. Pismeno ponudbe na naslov: -Tovarna sa ločenje kovin", Sp. SlSka 231. 6930 Samostojna gospodinja lščo mesta pri samostojnem gospodu. Gro tudi na orožn. postajo. — Cenj. ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Samo-stojna 650". 6073 Brivski pomočnik mlad, se sprejme takoj. — Kamnik. Trgovski vajenec želi vstopiti v večjo trgovino z mešanim blagom, s stanovanjem ln hrano v hiši. — Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod „Marljlv učenec". 6903 Srdar, 6908 Izučena šivilja lz provlnclje, ISče mesta, po možnosti s hrano. — Naslov I povo uprava „Jutra". 6883 — I „ADRIA" vanilijin-sladkor in pecivnl prašek x Pošteno, snažno dekle staro do 80 let, kl razumo vsaj nekaj kuhe ter Je ubogljiva, se sprejme k majhni boljfil družini. Naslov pove uprava MJutra". 6916 Izven mesta «e ISče pridno in pošteno dekle h kravam. — Ponudbe b zahtevo plačo na naslov: Ljubljana, poštni predal 114. 6920 Blagajničarka sprejme takoj v restavraciji na glavnem kolodvoru v LJubljani. Oziralo se bo sa-na ono, kl Je v tej stroki Jo isvežbana ln kl Ima dobro spričevalo. Starost ne zpod 20 let. Predstaviti se jo osebno, dnevno dopoldne istotam. 5891 Dve sobarici za sezono, z dežele, kot $rva ln druga moč, Iščeta mesta. Gresta tudi posamezno. Cenj. ponudbe pod „Po5tcue" na upravo „Jutra". 6860 so kot najstarejši izdelki, najboljši ia najbolj priljubljeni; Službo vzgojiteljice Iščem. Zmožna sem slovenskega, nemškega ln hrvatskega jezika, pomapam pri pouku IjudskoSolshih predmetov, poučujem klavir ln razna moderna ročna dela. — Event. dopisi na naslov: A. Stark, Vitanje pri Celju. 6927 Pohištvo Rabljene kasete dobro ohranjeno, se poceni o x 12, z ozkim robom, ku-proda na Starem trgu 19/1. , pim. Ponudbe s cenami na 6925 t Upr. „jutra" pod ..Kaseta". ----------------6921 Okasion slamniki od 10 do 100 dinarjev, razprodajam samo od 20. do 30. marca. — Horvat, modistka. Stari trg 21. 5177 r Močan železni štedilnik železno peč ter otročji voziček, prodam. — Ogleda ae: j Invalidski dom, II. nadstr., i soba Št. 46. 5882 j Par uhanov in 1 prstan z briljantl, kupim. Ponudbe pod ..Uhani" na upr. .Jutra*. 5819 Kompletna oprava za prodajalno, se proda za 2500 Din. Pripravno za krojače. — Naslov pove uprava „Jutra". 5894 Otroški voziček «lep, popolnoma nov, so ceno [proda. — Naslov pove upr. !„Jutra". 5880 kupujejo jih vse našo gospodinje z največjim in zasluženim po veren jem. m Hladita (KUhler) za Stonskl tovorni auto ,,Spa", rabljen pa v neoporečno dobrem stanju, se kupi. — Ponudbe pod ,,Auto-hladllec" na upravo „Jutra" 5900 Rabljene vreče kupujem. Naslov pove uprava „Jutra". 5865 Magnet za odtrsralno vžlganjo (Ab-reiszttndung) kupim. Oražcm, Poljanska cesta 69. 6824 Iščem lovca jt! bl bil tudi dober ribič. — Prednost imajo oni, kl so obenem vešči gozdarskih del verzlrani v nakupu stotega lesa. Ponudbe z vn-v*dbo spričeval pod ,,Lovec" upravo „Jutra". 6896 Uradnica z večletno prakso, ISče mesto. Ponudbe pod ,.Z. K." na upr. , .Jutra". 6835 Vajenec v trgovino »mešanim blagom, se sprej. toe; zdrav, krepak dečko z Jtovrfienim 5- razredom ljud. |f}le. Z enim razredom sred-«.e gole imajo prednost. — ponudbe pa nasov: Leopold Jfnez, Radovljica. 5872 (iščejo) Perfektna šivilja otroke, ee priporoča. — Ponudbe pod fiifro ..ftivllja" na upravo „Jutra". 6922 Mesta natakarice N začetnic!, ISče dvoje polnih in pridnih deklet. — "MIot povd Uprava ..Jutra". 6909 Zobotehnica z daljšo prakso, lščo mesta. Govori slovensko In nemško. Cenjene ponudbe z navedbo zahtev ln plače pod ,,Zobotehnica" na upravo ,,Jutra". 6862 Trgovski sotrudnik z večletno prakso, želi službe v mešani stroki, najrajo v mestu ali na deželi. Dopise na upravo ,,Jutra" pod šifro „Pošten". 6829 Absol. trg. šole zmožna strojepisja, stenografije, slovenske In nemške korespondenco, ISče mesta v pisarni. — Naslov povo uprava ..Jutra". 5197 Sliko xa legitimacije Izdeluje najhltrejo fotograf Hugon Hib ler, Ljubljana, ValvazorJeT trg. 804 Star svinec I kupujem po dnevni ceni. — [Ponudbe z navedbo cene in [množine na naslov: Ivan Re-bek, Celje. 5719 Izgubil sem frno-bell svilen šal 20. t. m. na poti v tramvaju od deželne bolnice do pošte. Najditelj so prosi, da ga izroči v upr. ..Jutra" proti nagradi. 6902 25.000 Din posodim onemu, kl ml odstopi stanovanje, obstoječe lz sobo, kuhinje ln pritiklin. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro ..Posojilo za stanovanje". 6687 Državni uradnik miren, Išče opremljeno skromno sobico. aH bi bo priselil k šo enemu r 1. apr. Ev. z oskrbo po zmerni ceni. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „200". 6876 Šivilja i kl bl ml izgotovlla 12 srajc lepo In poceni, raj vpošlje svoj naslov In ceno za eno srajco brca ovratnika, pod ..Srajce" na upravo ..Jutra" 5914 INSERIRAJTE : : V «JUTRU»! Izšel je t knjigi Taksni in pristojbin ski pravilnik Kdor plafnje takse /n pristojbine potrebuje poleg zakona tndi pravilnik, ki zakon razlaga iu pojas-nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 48'50 in so naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ul. 54. Motorno kolo 3 in pol IIP, znamke ,,Wan-dorer", v popolnoma dobrem stanju — za vožnjo pripravljen — preizkušen z vožnjo na grad, ro po ugodni ceni proda. Istotam se proda popolnoma novo kolo znamke ,,Waffenrad". — Naslov pove uprava ,.Jutra". 5905 Tračnice. Imam naprodaj 700 m tračnic z 2 kretnicama, 1 Puchov motor, 6 plato-vagončkov in trugo zn šoder. Ponudbe poslati na upravo ..Jutra" pod ..Tračnice". 5822 ADRIA-izdelki osvojili so vsled svoje izborne kakovosti vso Jugoslavijo, iv Stanovanje išče zakonski par brez otrok v Krnnju aH predmestju za takoj sil pozneje, proti nagradi. Pismene ponudbo je poslati na upravo ,,Jutra" pod šifro ,,Miren zakonski par". 5868 Gostilna ali bufet se išče v najem aH na ra- j čun. Ponudbe pod ,,Gostilna" na upravo „Jutra". 5910 11 Vinska klet v sredini mesta, primerna za vinsko trgovco na debelo, so odda o posodo do 120 hI vsebine, v najem. — Istotam .se odda mocečna soba z dvema posteljama, eventuelno tudi brano, dvema boljšima gospodoma (trgovcem). Plsino-na vprašanja na upravništvo ..Jutra" pod ..VInska klet" 6915 SEMENSKI OVES »<"/" s posestva poljedelske visoke šole v Zagrebu, 16 do 18 % rudninski superfoafat po Din 120—, 40 do 42 •/. kalijevo sol, 98 do 99 % modro galico, prvovrstno bana&ko moko po najnižjih cenah nudi blagovni oddelek Zadružne zvese v Celju. Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči priljubljene romane „JUTRA" mnnsss»tttti Nakup lesa. j Iščemo vsako množino rezanega lesa. Detajllrano oferte franko meja, Izvoz prost na: ,,Juvnvum", Holzlndustrlene-sellschaft m. b. H., Salzburg, osterreleh. 6120 Pozor! Meso pitan 111 volov po znatno znižani ceni, prodaja od sobote dalje na Pogačarjcvcm trgu v J e s 1 h o v i mcsnlcl I. vrnto po 23 dinarjev k