advertise in
the best slovene newspaper
Cominerical Printing of All Kinds
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
^[^^XXXDC. — LETO XXXIX.
Zadnje vesti
Čiiatelji v: CHICAGL NEW YORKU, DETROITU,
sploh po in izven Amerike
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (t'ONEDELJEK), JUNE 4, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 109
taJno na splošno po Ame endar se zdi, da gremo v b( biin'"'* '»olje. Popoldne naj neie	jutri zopet hlad-
najvišja tempe-piBj^^ bo 64. najnižja 50 sto-
Columbia
Okkh^ . ^ Mijo poplav. V •"adov	včeraj več tor-
le da	človeških žrtev,
cej veStl	poslopjih pre-
^^i^sednilc Jugoslavije, mar-Sfob T obiskal v Moskvi kosita	sosednji grob
Stalina se ni niti ozrl. ®^pstvo*	nahaja za
v XT	^
J Yorku
kve.	pravoslavne cer-
Poknii.	ali spomin na
Hieg llf	Stalina res
^4sov I^Klnja, je bil odgovor ta, da je to res.
^	Yorku,
celotnp ' da sta v posesti govora, ki ga je imel '^®4vuiiie4^ občnem zboru ruske fto, jg ,. stranke. Kot zna-I! . ® ^ zasedanje tajno, javo te ^weta s celotno ob-k tMs^ govora jutri, že danes Sževa ^ bile obtožbe Hru-hujše kot je bilo
sporočeno.
N'a --
^^^^rodnem polju so V ®^'ednji dogodki:
Sestoj J^^burgu sta se danes Ske у1ад	zapadno nem-
^	Adenauer in
Ц. gornik francoske vlade Mol-^ končno pogodbo o M kdaj naj se ta dežela, stvojv, ^ francoskim nadzor-1оад	nazaj Nemčiji. V
posvetuje angleški *a 0^. Harding, ki je komisar 'P®'« kakšna naj bo bo-%Wa te angleške posto-® v Sredozemlju.
^oldju na Japonskem so 'V jali v parlamentu o šol-
4ad * ,
^™erišld general 1>0ђ8ЈЈ je» ko je bil na Ja-šole razumljivo pod
Rojo
i^Soji in o državni kontroli Amerišlđ
japonsko vz-®ај preveva nov duh. Ali
ostane ali ne? Ja PHŠIo	so bili deljeni, je
3o 1® pretepa, je bilo kakih ћјеђц^ 4cev težje in lažje ra-Polijjjj! ^ korala priti na pomoč ^ ' končno je večina skle-^ bistvu ostane japonsko ® Pod kontrolo kot je.
civjjj * ®®®reče in zločini niso po-»ђођ/ Vasi Erslđne, blizu Ed-v Kanadi je bila umor-krajevnega poslanca ^Цђдд /^^ka, štirje otroci in dva k Gosta. Kanadska polici-ri ^ bil morilec mož ve pa za
jo	Johna Clarka išče-
feč ђј Kanadi, doma ga nam-
hegJ^^^^^Polisu so našli 29-let-^'■letn	Allena in njegovo
Njjjjj, ^^ио Beatrice mrtva, ^ац. to* v j® ostal nepoškođo АЦеђ ® sumi, da je Virgin Pa §_ ^jprvo ustrelil ženo nato ^Пацп Sebe. Oba sta bila lia§u v huda alkoholika in so Wh	mnogih praz-
je ђд, . v katerih se je pre-^ *^^0 žganje ali pa vino.
v Angliji se je ley g ^^'^Poročeni par Curdish-Ste^^l	svati, devet po
Нођ ^ ^ ^^omobilu tipa Sta-V atvob^^^ Avtomobil je zadel ^јеђх	devet ljudi v
^ђса«.* J ™rtvih. Novoporo-■^»»»MaSevpWnloHeM.
DNEVI PRIMARNIH VOLITEV; NAJVAZNEJSA-ULIPORNIA
Danes v ponedeljek se vršijo primarne volitve v lowi. V torek dne 5. junija se vršijo primarne volitve v Califor-niji, enako v South Dakoti in v Montani. Politično zanimanje je obrnjeno na izid volitev najprej na Californijo, za njo pa enako na lowo in Montano, oziroma South Dakoto.
V Californiji je registriranih-*-—-
3,059,873 demokratov. California pošlje na konvencijo demokratske stranke, ki se bo vršila meseca avgusta v Chicagu in kjer bo šlo poleg drugih za demokratskega predsedniškega in podpredsedniškega kandidata,
68 delegatov. Za te delegate se potegujeta Adlai Stevenson in senator Estes Kefauver. Napoved je ta, da ima več upanja na zmago Adlai Stevenson kot pa Estes Kefauver. Primarne strankarske volitve v Floridi, ki pošlje na konvencijo stranke 28 delegatov, je zmagal Stevenson in bo imel za sebe 22, Kefauver pa šest delegatov. S tem dejstvom agitira volilni štab Ste-vensona tudi po Californiji. če bo Stevenson zmagal v Californiji, gre lahko e prepričanjem,
da je močan kandidat, brez pravega tekmeca, vendar vprašanje zadostne večine glasov ostane še
vedno odprto na konvencijo stranke.
Država Iowa, ki voli danes, je znana farmarska država. Ko je prišla v Ameriko ruska delegacija kmetijskih strokovnjakov, se je ustavila ^^iprej v lowi, odkoder jo^i. jjiisel prvi poziv za ta obisk, lowa je znana po vzreji prašičev in odličnem pridelku koruze. Ali bodo farmarji pokazali kak protest zoper sedanjo politiko do farmarjev, kakor jo vodi Eisenhower? Objavili smo vest, da se je v lowi nahajaj ravno pred primarnimi volitvami federalni tajnik za kmetijstvo Ezra Benson, ki je pohitel z izjavo, da ni prišel na politično agitacijo, marveč, da se je hotel le prepričati kako je s farmarji. —Tudi za primarne volitve v South Dakoti in v Montani gledajo politični krogi na izid z istimi očmi.
V VRTINCIH NAŠEGA ŽIVLJENJA
v Woodmere je policijski predstojnik Charles Vajner zasledoval voznika v avtomobilu, ki je prehitro vozil. Pri tem je povozil 14 letnega Alexa Kozmo, ki je ^aznašal na biciklju časopise. Službo raznašalca časopisov je Kozma nastopil šele pred tremi dnevi, Vajner ju јб epodneslo in je Vajner sam dobil poškodbe in se je moral zateči v bolnico.
Timothy Greenrod, star dve leti in pol, je hotel preko ceste Cook Ave., Lakewood; onstran ceste je stala njegova šestletna sestrica Anna Marie. Po Cook Ave. je privozil policijski stotnik Robert Corbin, pa se je vse skupaj vršilo v taki naglici, da Robert svojega avtomobila ni mogel ustaviti in je Timothija podrl do smrti.
Dne 24. junija 1955 je bil povožen na Canal Road, Valley View osemletni Berry, voznik tovornega avtomobila, ki je dečka povozil, je bil Gene Gengg, zaposlen pri družbi DeWitt Motors iz Akrona. Pred sodiščem v Cleve-landu se je vršila razprava o odškodninski tožbi, katero so zoper podjetje DeWitt Motors vložili starši otroka Berrya. Otrok je namreč postal paraliziran. Porota je priznala rekordno odškodnino v višini $300,000, podjetje DeWitt Motors v Akronu pa je šlo v konkurz. Pravi, da te visoke odškodnine ne premore, pripravljeno bi bilo plačati $110,-000.
Donald Johnson, star 23 let,
sicer visokošolec, doma iz Lake-wooda se je pripravljal na nadaljevanje študij, pa je pomagal nalagati kovčke svoje zaročenke v Ohio State University. Pri tem ga je zadela srčna kap in prene-šen v bolnico je bil proglašen za mrtvega. Njegova zaročenka Richardson bo promovirala na
univerzi Ohio State ta petek.
*
V Fort Worth, Texas se je Edward Voss, ki dela v državni službi, zagledal v dve ženski. Pr-Iva je živela z njim v najetem' zapor.
stanovanju, druga v trailerju, ki je stal v bližini. Prvo ženo je Voss dobil na svojem potovanju po Srednji Ameriki, drugo v Californiji. S prvo je živel dobrih pet let, ko si je vzel drugo lanskega decembra. Obe ženi sta ga imeli radi in Edward je rad imel obe. Vendar pa je drugi prišlo na misel, da to življenje ne bo šlo in je poskušala s samomorom. Vsa stvar se je obravnavala pred oblastmi, ki je vse tri pozaprla. Voss je obtožen dvo-ženstva, za razpravo se lahko pripravlja na svobodi, seveda proti visoki kavciji $5,000.
v Franciji poznajo izvršitev smrtne kazni na ta način, da se obsojeni na smrt vleže na mizo, pa spustijo na njegov vrat sekiro, ki je znana pod imenom giljotina. Giljotina naj bi odsekala glavo dvema obtoženima, ki sta bila v ljubavnem razmerju, pa je bil napoti otrok, ki ga je imela 30 letna Denise Labbe z drugim moškim. Bila je to deklica stara dve leti. Denise se je zagledala v 26 letnega poročnika Jackquesa Algarrona, ki je, tako je trdila obtožba, Denise pregovoril, da je svojo hčerko izven zakona utopila. Obtožba je vzbudila splošno ogorčenje po celi Franciji. Oba Denise in Jackques sta bila aretirana pred 18 meseci. Preiskava je bila vsekakor dolga pred-no je prišlo do sodne obravnave. Francosko časopisje, ki je pisalo o zločinu, je pisalo o obeh ljubimcih, kakor o dveh hudičih. Končno je padla sodba, da je dobila mati Denise Labbe dosmrtno ječo, njen ljubimec Jackques Algaron pa 20 let strogega zapora s trdim delom.
Francosko občinstvo s to sodbo ni bilo zadovoljno. Okrog sodne hiše v Bloisu, kjer se je vršila razprava, je bila zbrana množica kakih tisoč ljudi. Ko so peljali oba obsojenca iz sodne dvorane nazaj v ječo, je ta množica vpila ^jima, da sta zaslužila giljotino, da bi torej morala iimreti, ne pa iti v navadni
ŽIVIMO v ČASU. KO GRE ZA—KAM S ČASOM?!
Ena najnovejših ameriških statistik pravi, da povprečni Amerlkanec, ki je seveda zaposlen, ima na leto 2,200 ur prostega časa ali 200 več, kakor jih porabi ali v podjetju, ali v uradu, sploh kjer je nastavljen^ Te številke dokazujejo, da se je življenje v Ameriki res spremenilo, pa je nastalo vprašanje kam s tem prostim časom.
Amerika je veiika država, pa gre vse v visoke milijone. Čas zabijejo s tem, da igrajo karte, gredo ribarit, radi čolnarijo, radi kegljajo, radi prisost\'ujejo raznim šport-skim igram, tudi konjskim dirkam, radi popravljajo doma in okrog doma, fotografirajo, se ukvarjajo z vrtom, celo z ročnimi deli in nič čudnega, mnogo milijonov je takih, ki se doma ba-vijo z muziko. Največ časa zabije jo z igranjem kart.
Tisk je v Ameriki zelo razširjen. Lepa slika je ta, da je 70 milijonov Ameri-kancev, ki berejo magazine, 56 milijonov takih, ki berejo dnevnike, 50 milijonov takih, ki gredo v kino vsak teden; pa tudi 61 milijonov takih, Id potujejo, si privoščijo počitnice! Zop^ rekord, da gre v te namene na leto 33 milijard dolarjev, samo za konec tedna pa Ameri-kanci na leto potrošijo posebej 10 milijard dolarjev na leto.
Zopet doma
Poznana Mrs. Anna J*enko, pevka in zapisnikarica ter poročevalka zbora Triglav, se je po srečno prestani operaciji na nogi vrnila zopet na svoj dom. Najlepše se zahvaljuje vsem za darila, cvetlice in voščilne kartice, ki jih je prejela, posebno pa še zboru Triglav. Prijatelji jo sedaj lahko obiščejo na domu.
Redne seje
Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Slovenske Sokoli-ce št. 442 S.N.P.J. v navadnih prostorih. Ker je seja zelo važna, se prosi vse članice, da se je gotovo udeležijo.
Redna seja podr. št. 14 S.Ž.Z. se vrši v torek zvečer ob 7.30 uri v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vabi se članice, da se je gotovo udeležijo.
Na obisku
V Clevelandu se je ustavil za par dni dr. Dolfe Medvešek, ki je prispel v Ameriko kot zdravnik na jugoslovanski ladji, ki je pripeljala tovor v New York. Dr. Medvešek je bil tudi v Chicagu, kjer je obiskal svojega brata Milana Medveška, upravnika "Pro-svete," ,v Clevelandu pa bivata njegova brata John in Joseph Medvešfek. Njegov oče je poznani Ludvik Medvešek, dolgoletni javni delavec v Clevelandu, ki že mnogo let živi v domovini. Dr. Medvešek je ravnatelj bolnišnice v Splitu v Dalmaciji.
Sporočilo iz domovine
Mrs. Frances Glazar iz 2931 Bishop Rd., Wickliffe, O., ima sporočilo iz stare domovine za Antonijo Zadnik, rojena pri sv. Ivanu v Trstu, in sicer od njenega brata Borisa Zadnik. Lahko se zglasi na temu naslovu ali po-I kliče WI 3-1670.
TITO IN KARDELJ NA OBISKU V MOSKVI; SEPKOV NOVI ZUNANJI MINISTER MOSKVE
dva važna načeljujeta
TUDI TITO JE V MOSKVI OBSODIL REŽIM STALINA
V komunističnem bloku st-a se dogodila dogodka. Jugoslovanska delegacija, kateri predsednik maršel Tito in podpredsednik Edward Kardelj, se nahaja v Moskvi. V Sovjetski zvezi ostane tri tedne. Prav za prihod jugoslovanske delegacije je sovjetska vlada izvršila važno spremembo, da je na mesto dolgoletnega sovjetskega zunanjega ministra Vjačeslava Molo-tova imenovala za novega ministra Sovjetske zveze Dimi-trova Šepilova, ki je bil glavni urednik lista Pravde, ki je glavno glasilo ruske komunistične stranke. Dimitrij Šepi-lov je osebni prijatelj Tita.
Jugoslovanska delegacija je-^
bila v Moskvi sprejeta s pravim pompom. Sprejeli so jo tako člani sovjetske vlade, kakor glavni predstavniki stranke in Rdeče armade.
Tito, ki je govoril v ruščini, je pozdravil idejo "kolektivnega vodstva" in tudi s svoje strani obsodil osebni režim pokojnega Josipa Stalina, ki je bil leta 1948 Tita nagnal iz Kominforme. Tito je nadalje naglasil vedno večje prijateljstvo med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.
Razumljivo je, da se svetovni tisk peča z jugoslovanskim obiskom Sovjetski zvezi. Ugibanje ameriškega tiska gre za tem, ali se bo Jugoslavija, ki je dobila od Amerike več kakor milijardo dolarjev podpore, v bodoče bolj naslonila na komunistični blok,
na Sovjetsko zvezo, ali pa ostala nevtralna.
O novem sovjetskem zunanjem ministru Demitriju Šepilo-vu se je pisalo o njegovi vlogi v zunanji politiki takrat, ko je Sovjetska zveza začela zelo aktivno delati na Srednjem vzhodu,
posebno še v Egiptu. Ta dela je vodil Šepilov in se je namigovalo, da postane kaj kmalu celo sovjetski zunanji minister. Odstop-Molotova je bil le logičen;
Molotov je bil Stalinist.
■*T-

Glavni odbor Prog. Slov.
članice glavnega odbora Progresivnih Slovenk 80 prošene, da se gotovo udeležijo seje v torek zvečer ob 7.30 uri >v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Obenem so prošene tudi članice odbora za Imigracij-ski muzej, da se udeležijo, ker bo več važnih zadev na dnevnem redu.
Na obisku
Iz Seattle, Wash., je prišel na obisk Mr. Frank Strazz (Straži-šar) s svojo ženo in sicer k sestri Mrs. Uršula Branisel na Trafalger Ave. V Barbertonu, kjer se nahaja za par tednov sedaj, ima brata John Stražišar, s katerim se nista videla 37 let. Isto bo obiskal sestro Mrs. Agnes Oblak v Little Falls, N. Y. Dobrodošla v slovenski naselbini!
Letna seja zbora "Ivan Cankar"
Jutri, v torek, 5. maja ee vrši letno zborovanje dramskega zbora "Ivan Cankar" v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek točno ob & uri. Vabi se vse člane in članice, kakor tudi vse one, ki se zanimajo za dramatiko, da se gotovo udeležijo. Če se hoče obdržati dramatiko, je nujno potrebno, da se seje udeleži čim več. Po seji bo nekoliko razvedrila in prigrizka.
ANNA JURATOVAC
V	Euclid-Glenville bolnišnici je včeraj zjutraj nagloma preminila Anna Juratovac, stara 76 let, stanujoča na 955 E. 218 St. Doma je bila iz čuzna na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1906.
Tukaj zapušča soproga Blaž in mnogo drugih sorodnikov. Pogreb se vrši iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St.
JOSEPH KUCINICH
V	Marymount bolnišnici je umrl včeraj zjutraj po šestmesečni bolezni Joseph Kucinich, rodom Hrvat, stanujoč na 15912 McCracken Rd., Maple Heights, O. Star je bil 60 let. Doma je bil iz sela Batnaga pri Cetingradu na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 43 leti. Delal je pri Republic Steel Co.
Tukaj zapušča soprogo Anno, rojena Mavračič, sina James, hčer Mrs. Molly Konja, vnuke in brata Paul, v starem kraju pa dve sestri in več drugih sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 10. uri iz Louis Fer-folia pogrebnega zavoda na Hill-
crest pokopališče.
*
JOSEPHINE BIELPETROVICH
Nagloma je podlegla poškodbam, ki jih je dobila včeraj zjutraj ko jo je zadel avtomobil na Broadway in E. 78 St., Josephine Bielpetrovich, stara 36 let. Stanovala je na 8007 Jones Rd.
Tukaj zapušča^ soproga Boga-dan, sina Pvt. Robert, ki se nahaja pri vojakih v Fort Carsen, Colo,, hčeri Joanne in Kathleen, brata Alex in Lee ter sestre Mrs. Eva Mirich, Mrs. ^ Peggy Kissel in Mrs. Julia Navin. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz Louis Perfolia pogrebnega zavoda v cerkev Holy Name na Broadway Ave. ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
*
JOHN PRIJATEL
V	petek zvečer je po daljši bolezni umrl v Mt. Sinai bolnišnici John Prijatelj, star 52 let, sta nujoč na 1368 E. 52 St. Rojen je bil v Clevelandu in je bil sin pokojnega John Prijatel, ki je umrl leta 1933, in pokojne Jennie, ki
je umrla leta 1949. Družina Prijatel je dolgo let bivala na Norwood Rd. in Edna Ave. Služil je v ameriški armadi od leta 1928 do leta 1929.
Tukaj zapušča dve sestri, Mrs. Jennie Sernel in Mrs. Mary Gornik ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
*
FRANK MICKOVIC
Na svojemu domu je preminil v petek popoldne Frank Micko-vic, star 57 let, stanujoč na 15329 Lake Shore Blvd. Doma je bil iz sela Otrovanec, kotar Be-lovar, občina Petromac na Hrvatskem. V Ameriki se je nahajal 50 let. Delal je zadnjih 32 let pri New York Central železnici. Bil je član društva Collinwood Camp št. 119 W.O.W.
Tukaj zapušča soprogo Frances, rojena Cerar, brate Wesley, Peter, John in Gilbert, sestro Mrs. Ann Nestick in več sorodnikov. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
MARY BRADAČ
Nagloma je preminila v soboto popoldne, zadeta od srčne kapi, Mary Bradač, rojena Gros, stanujoča na 18101 Marcella Rd. Njen mož John je umrl pred štirimi meseci. Doma je bil iz Višnje gore, Kamno Brdo, kjer zapušča brata Joe in John ter sestro Frances Stupar. V Ameriki se je nahajala 55 let in je bila članica društva Collinwood Hive št. 283 T. M., podr. št. 41 S.Ž.Z., Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete in društva Srca Marije (staro).
Tukaj zapušča sinove: John, Stanley in William, hčer Mrs. Mary Turk, brata James Gros v Geneva, O., dva vnuka in več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary.
*
JOHN BLASETIC
Na domu hčere na 13624 Lake Shore Blvd. je preminil John Blasetic, star 73 let. Doma je bil iz vasi Mihovo, pošta Št. Jernej na Dolenjskem. Bil je član društva sv. Vida št. K.S.K.J. Soproga Ursula je umrla leta 1951.
Tukaj zapušča hčer Mary Blaze tic, dva vnuka in tri pravnuke. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
V zadnje slovo
članice društva Collinwood Hive—št. 283 T. M. so prošene, da pridejo nocoj ob sedmih v Že-letov pogrebni zavod na E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mary Bradač, jutri pa, da se po možnosti udeležijo njenega pogreba.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
u
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Prfnting & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1 5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)_______
For Six Months — (Za šest mesecev)_____
For Three Months — (Za tri mesece)_____
.$10.00 . 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year — (Za eno leto) _ "_
For Six Months — (Za šest mesecev)________
For Three Months — (Za tri mesece)____
-$12.00 . 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26lh, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
POGAJANJA Z JEKLARNAMI
Ameriški jeklarji so začeli pogajanja za novo delovno pogodbo. Železo, jeklo—ta industrija se smatra za temelj modernega gospodarstva. Po produkciji jekla se ceni gospodarska moč kake države. Mi v Združenih državah imamo možnost, da produciramo na leto 120 milijonov ton jekla. To je ogromna številka, ki pomeni, da smo gospodarji jekla na svetu, ne popolni, vendarle glavni. .Za Ameriko se je postavila na drugo mesto v produkciji jekla Sovjetska zveza in se javlja, da je njena kapaciteta v produkciji jekla okrog 40 milijonov ton na leto. Na tretjem mestu je že Zapadna Nemčija. Nemci torej pred Angleži in Francozi in tudi pred Japonci.
Industrija jekla je sama na sebi zelo zanimiva, njena zgodovina prav branja vredna in kdor bi jo znal opisati v ljudski obliki, bi se v resnici brala, kakor roman. Jeklo je pa tudi najbolj praktičnega pomena. Vsled jekla je postala naša Amerika to kar je. Industrijska Amerika ima danes 325 topilnic! Torej 325 tovarn, kjer se pripravlja končna snov za jeklo.
Amerika ima kakih 1,200,000 jeklarjev, delavcev v jeklarnah. Tudi ta številka pove, da ko gre za industrijo jekla, gre res za ogromno industrijo.
Dolga je vrsta jeklarn in če izgovarjamo United States Steel, ali Bethelehem, ali Republic Steel, imamo še dalje National itd., itd. Ameriška industrija jekla med glavnimi industrijami, ki naj v letu 1956 na novo investi rajo preko 30 milijard dolarjev.
Jeklo nas spremlja iz dneva v dan, od zibelke do groba. Po navadi si jeklo predstavljamo, ko gledamo na že lezniške vagone, opazujemo svoj lastni avtomobil in nam je čisto jasno, da je v tem avtomobilu mnogo jekla. Na jeklo mislimo, ko zidamo razne stavbe, hiše in tovarne, na drobnarije vsakdanjega življenja pa ne toliko. Vendar pa so potrebe po jeklu, s tem pa tudi raba in poraba jekla rastle višje, kot pa recimo prebivalstvo. Jeklo je postalo gospodarsko vzeto bistveni del gospodarskega standarda življenja. Prebivalstvo naše Amerike se je v zadnjih 40 letih pomnožilo približno za 70 odstotkov, poraba jekla pa kar za 1,100,000 odstotkov. Ko uživamo hrano, ko se oblačimo, ko opremljamo naša stanovanja, ko pišemo na pisa ne stroje, pa malo pomislimo kaj vse rabi^mo, četudi gre le za igle, ali žlice, povsod bomo naleteli na jeklo.
Ko potujemo, pa naj bo prevozno sredstvo to ali ono, sestavni deli, četudi ne vsi, so iz jekla.
Jeklo je važno za mednarodno gospodarstvo. Jeklo je važno za narodno obrambo, za vojevanje, v jeklu se daje pomoč vojaškim zaveznikom. V vojnem času je vojaško politična strategija ta, da sovražnika udarimo po glavi s tem, da ga hočemo odrezati od jekla.
Jeklo je važno v mednarodni trgovini. Gre za uvoz in izvoz gotovih produktov iz jekla, za uvoz in izvoz surovin, ki so potrebne za jeklo. Ta notranja in mednarodna trgovina je naravnost ogromna in če beremo številke, se nam zdi, kakor da plešemo v neki omotici.
Jeklo z jeklarnami je važno za gospodarstvo posameznih ameriških držav. Naša Ohio bi se ne razvijala tako industrijsko, kakor se, če bi ne bilo železa, jekla in jeklarn. Ohio se v produkciji jekla res postavi in je privlačna točka za delavstvo, ki hoče delati v industriji jekla.
Jeklo je merilo industrije po republiki na splošno. Tisti kraji, kjer so jeklarne in železni rudniki, so središča ameriške industrije.
Jeklo druži druge industrije in je tak predmet, da si brez jekla ne moremo zamisliti našega gospodarstva. V Ameriki je skoraj 40 odstotkov vseh služb v tovarnah, ki da]je proizvajajo dobrine, ki jih človek potrebuje, pa so prav posredno, vsaj pa neposredno odvisne od produkcije jekla.	'
Smatrali smo za potrebno predstaviti našim prijateljem to sliko, ko preidemo na drugo vprašanje, za katero iSre-y-pogajanja za novo delovno pogodbo, nove mezde in nove cene jeklu.	L. Č.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
CHICAGO, 111.—Dne 20. aprila je umrl Frank B. Sedey, star 68 let, doma iz vasi Hotavlje nad Škofjb Loko. V Ameriko je prišel leta 1906. V prvi svetovni vojni je bil v ameriški armadi na bojišču v Franciji, kjer ga je zadel strupeni plin kajzerjeve armade in od tedaj ni bil več zdrav. Pokojnik je bil član SNPJ. Zapušča soprogo Helen, rojeno Jenich, hčer Anne Blan-dovski, sina Franka Sedeya in sedem vnukov, sestro Mary Remic v Exportu, Pa., brata Josipa v Elgenu, 111. in več sorodnikov v stari domovini.
MILWAUKEE, Wis. — Na Mondalaku, 111., je umrl član SNPJ Andrej Marn. Zapušča 4 sinove, 2 hčeri.
—Dne 17. maja je umrl Joseph A. Bashell mL, star 46 let. Rojen je bil v Milwaukee ju. Bil je član SNPJ. Zapušča soprogo Mary, otroka Williama in Joanne, starša Mr. in Mrs. Joseph Bashell st. ter druge sorodnike.
COOPERSTOWN, N. Y. — Dne 12. aprila je tukaj umrl August Klepej. Rojen je bil v Laškem, Slovenija. Star je bil 77 let. Zapušča ženo, sedem hčera, enega sina in devet vnukov.
ARMA, Kans.—Tukaj je po parletni bolezni umrla Frances Zafuta, prej Preložnik, dekliško ime Močnik. Stara je bila 60 let. V Ameriko je prišla leta 1912 in je bivala ves čas v tukajšnji okolici. Bila je članica SNPJ. Zapušča soproga, očeta, 4 brate in eno sestro.
—Po večletni bolezni je dne 19. aprila preminil Paul Kumer, član SNPJ. Rojen je bil nekj? na Koroškem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912 in sicer tu na Breezy Hill. Bil je dolgoletni predsednik društva št. 65 SNPJ. Zapušča soprogo, 2 hčeri, 3 sinove in več vnukov.
ST. LOUIS, Mo.—Dne 19. aprila je' umrl na svojem domu 68 let star Martin Petrovich. Doma je bil iz Bereče vasi pri Metliki na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred več kot 40 leti. Bil je član ABZ, KSKJ, samostojnega društva Edinost. Zapušča soprogo Katarino, sestri Margaret 2vanut in Kata-no Starman, sinova Jana in Martina, hčere Katarino Simo-,i:k, Marie in Ann Petrovich, deset vnukov in vnukinj, v stari lomovini pa več sorodnikov.
SLOVAN, Pa.—Dne 15. maja je za posledicami možganske kapi nagloma umrl Frank Anžlo-var, doma iz Št. Vida pri Stični. 3il je član SNPJ. Ob smrti je bil 3tar 65 let. V Ameriki se je na-'.lajal od leta 1907. Žena mu je imrla leta 1942. Zapušča 3\sino-/e, 3 hčere, 4 vnuke, sestro vai olino Papesh in več sorodnikov, v Jugoslaviji pa enega bra-ia in eno sestro.
BUTTE, Mont.—-Dne 26. apri-a je po šestmesečni mučni bolezni preminila Carolyn Mc-arath, dekliško ime Propp. lojena je bila v Butte, stara 37 et. Bila je članica SNPJ. Zapu-jča soproga, štiri mladoletne )tokc, starše in več sorodnikov. 3ila je iz družine Charlesa Pro-)rotnika in soproge.
NEW YORK, N. Y.—Mary iursich je dobila od svojega )rata iz Iga pri Ljubljani spo-očilo, da mu je umrla žena Ton-.ka Rcpar. Prod tremi leti jima • :o v.mrl mlajši sin. Od tistega 'asa Tončka ni bila nikoli več :drava. Pokojna ima nekje v Barbertonu brata. Doma je bila 7. Selimlje pri Ljubljani.
BARBERTON, Ohio — Dne TI. maja bos'a v Slovenskem lomu v Kcnmoru praznovala %lato poroko John Jankovic in soproga. Slavnost bo začela ob 4. uri popoldne. Slavljenca živita na mali farmi, ki je zasenčena z raznimi drevesi.
FRONTIER, Wyo. — William Juvan je prejel iz starega kraja žalostno vest, da mu je v Zagor-
ju ob Savi umrl brat Otmar. Star je bil šele 49 let. Domači izdajalci so njega, Ernesta Ko-žela, Karla Kusa in Maksa Tra-tarja trpinčili na Martinovo nedeljo leta 1942 in bi jih gotovo ubili, da jih partizani niso pravočasno rešili. Pokojni Otmar zapušča v stari domovini soprogo, 3 sinove, hčer in sestro, v Ameriki pa brate Williama, Maksa in Leota.
BRIDGEPORT, Ohio Dne
21.	maja je utonil v vodi blizu domače hiše član mladinskega oddelka SNPJ Richard Krahel. Zapušča očeta in 'mater, brata, staro mater Mary Straus, starega očeta ter staro mater Krahel.
NORTH CHICAGO, Ill.--Dne
22.	maja sta odpotovala na obisk v staro domovino, in sicer v Verd pri Vrhniki, Anton in Rosie Mesec.
"PROSVETA" poroča z dne 25. maja: V New Yorku je 48 let izhajal hrvaški časopis "Hrvatski svijet." Lastnik in urednik je bil Antoi) Tanaskovič, ki je naznanil, da bo list združil s "Hrvatskim glasom," ki izhaja v Kanadi. Z drugimi besedami, naročnike Hrvatskega s vi j sta bo prevzel Hrvatski glas. V svojem obvestilu čitateljem lista Tanaskovič pravi, da je 17 let vodil usodo časopisa, vendar mu zaradi zdravja in starosti ni mogoče nadaljevati dela. Omenil je tudi zvišane stroške tiskanja; stare stroje v tiskarni, ki niso več uporabni, izumiranje starih naročnikov itd. Hrvaški časopisi, kot vsi tujejezični, imajo v Ameriki velike težave. Sedaj v Ameriki izhajajo še trije hrvaški tedniki. Hrvatski svijet je izhajal dvakrat na teden na štirih straneh. Bodočnost ne obeta nič dobrega tujejezičnemu časopisju v Ameriki, posebno malim časopisom, ki se nahajajo v finančni stiski, ali pa nimajo zmožnih ljudi, ki bi jih vodili.
BROOKLYN, N. Y.—Pauline Stark je prejela žalostno vest iz Eveletha, Minn., od Joseph Ster-bentza, da ji je 12. maja umrl brat Jurij Zeisser.
—Mary Maurin, Glendale, N. Y., pa je dobila poročilo iz Slovenije, da so ji v Jelen j i vasi umrli mania; pisali so se Kobe.
SAN FRANCISCO—Dne 12. maja je umrla Mary Clemens, roj. Zvetko. Doma je bila iz Ihana pri Domžalah. Zapušča soproga Johna, hčer Mrs. Mary E. Nemanic, sina Johna v Sacra-mentu, Calif., ter sestro v Ljubljani.
DETROIT, Mich.—Tukaj sta зе poročila Frank Tehovnik, tajnik društva 518 SNPJ, in Carolyn Homel.
WAUKEGAN, 111. — Anna Mahnich je prejela iz starega kraja žalostno vest, da ji je na Vrhniki v Domu onemoghh umrl v starosti 92 let oče Matevž Kaueič. V mladih letih je bil preko morja sem in tja 16-krat. Pred mnogimi leti je bil član SNPJ. V svoj rojstni kraj so je vrnil pred 35 leti. Pred 30 leti mu je tu umrl edini sin Valentin. Zadnjih pet let je imel zelo mučno življenje, ker je popolnoma izgubil vid. Tu zapušča poleg hčere Anne, 6 vnukov in 3 vnukinje ter 13 pravnukov in 4 pra-vnukinje.
SPRINGFIELD, 111.—Dne 14. maja je v bolnici Memorial umrl Anton Per, član SNPJ. Rojen je bil 5. maja leta 1S83 v Mengša pri Kamniku. Dne 18. aprila je po nesreči padel po stopnicah v. kleti in se poškodoval po glavi. Odpeljan js bil v bolnico.
PUEBLO, Colo. — Tukaj je umrl John Jatsko. Bolan je bil tri tedne. Spadal je k pevskemu zboru Prešeren. Zapušča soprogo Ano in druge sorodnike. ■
JOLIET, 1:1.-—Umrla je Mary Škerjanc, rojena Avsec. V Ameriko js prišla še kot otrok in je bila doma iz vagi Šmartno pri Litiji. Soprog Martin je umrl pred več leti m starejši sin, Martin Jr., tudi pred par leti. Zapušča enega sina, Robert; dve hčeri, Mrs. Helen McTee in Miss
Mary; pet vnukov ter enega brata, Louis (Lape) Avsec. BUa je članica KSKJ.
—Umrl je nanagloma John L. Kostelz, star 61 let. Zjutraj je odšel na delo, pričel se je počutiti slabo in se je vrnil domov. Odpeljan je bil takoj v bolnišnico in je po par urah izdihnil. Podlegel je srčni napaki. Bil je pod zdravniško oskrbo zadnje leto. Rojen je bil v Jolietu in je bil sin pokojnih Johna in Apolo-nije Kostelz. Bil je veteran prve svetovne vojne. Bil je uposlen 43 let pri Universal Head Co., bivša Heggie's. Zapušča soprogo Amelia, roj. Ursich; eno hčer, Marianne; brata Frank Kostelz; dve sestri, Mary Spelich, Angela Markelz, vsi v Jolietu; več sorodnikov. Bil je ustanovitelj Post No. 2199 VFW; ta organizacija je tudi opravila vojaške obrede, in član KSKJ.
—Umrl je John Zbačnik Sr. V Jolietu je živel kakih 25 let. Uposlen je bil pri E. J. & E. Railroad, od leta 1946 pa je bil upokojen. Doma je bil iz Loškega potoka. Zapušča soprogo Mary; pet sinov. Frank, John Jr., Joseph, Ludwig in Louis; štiri hčere, Mrs. Allie Zelinski, Mrs. Louis Barbie, Mrs. Anthony Kolenc in Mrs. Marion Scheffler v Chicagi. Bil je član KSKJ.
—Umrl je Joseph Zalokar, star 76 let. Pokojnik je bil doma iz Šmarjete in je živel v Jolietu zadnjih 51 let. Delal je pri General Refractories 33 let, leta 1951 je bU upokojen. Soproga Mary je umrl 1. 1941. Zapušča sina William v Owosso, Mich.; tri hčere, Marie Wicevic; Genevieve Wisniewski; Miss Angela, vsi V Jolietu; tri vnuke; dve sestri ter več sorodnikov v domovini. Bil je član KSKJ, Družbe sv. Družine, Northwest Recreation Club in American Slovenian Home.
—Mr. Louis Lukancich je prejel iz stare domovine vest, da je umrl njegov stric Rev. Jakob Žust, župnik in duhovni svetnik v Cerkljah ob Krki; bil je zlato-mašnik in ob smrti 82 let star.
JOLIET, 111.—Umrla je Mary Kochevar. Zapušča tri sinove, Frank Polden v Chicagi, Joseph v Evropi in Anthony Kochevar v Jolietu; 9 vnukov in 7 pravnukov; eno nečakinjo v Clevelandu.
—Umrl je Frank Duša. V Ameriko je prišel 1. 1905. Star je bil 67 let in je bil doma iz Šmarja pri Grosuplju. Dolga leta, skoro do smrti, je imel gostilno v poslopju poleg farne dvorane. Bil je zadnji izmed starih slovenskih gostilničarjev. Bil je član društva KSKJ in je bil velikokrat delegat na konvencijah. Zapušča soprogo Louise; dva brata, Anton v Jolietu in John v Michigan; več sorodnikov.
—Miss Nancy Culik, hčerka Mrs. Antoinette Culik in pokojnega Johna, učenka Joliet Township High School, je prejela Expert Speed Av/ard za shorthand, kratkopisje. Izdelala je 140 besed v minuti. Sedaj poizkuša 160 besed na minuto, kar ni še noben učenec ali učenka dosegel v tej šoli.
AVTOMOBILSKA STRAST?
Clevelandsko sodišče ima opravka z Williamom Gabele, ki se bo pred sodiščem moral zagovarjati radi napačne vožnje. Vozil je napačno vkljub temu, da mu je bilo odvzeto vozno dovoljenje.—V North Branfordu, Conn, se je pripeljal na svojo obravnavo neki Edward Cote, ki je bil Ž3 obsojen na $100 globe, kor ni pravilno vozil. Odvzeto mu je bilo vozno dovoljenje. Na novo razpravo je prišel z avtomobilom, zopet vozil napačno in kl jub temu, da ni imel voznega dovoljenja. Sodnik mu je naložil (jg. narno globo $225. Morda bo visoka globa pomagala. Navadno se ta globa suče do $10 kadar gre za kazen radi napačne vožnje.
DVOSTRANKARSKA ZUNANJA POLITIKA V VOLILNEM LETU
Skoraj nepotrebno je omeniti, da je letos v Združenih državah leto splošnih volitev, to se pravi leto, ko bodo volili predsednika in člane kongresa. Vprašanja, Jti bodo obeleževala volilno borbo, so že ostro začrtana.
Eno izmed teh vprašanj je, kakor vedno, vprašanje zunanje politike, to je vprašanje vodenja ameriških odnosajev z ostalim svetom. Razprave o tem predmetu bodo enako živahne, kakor o drugih vprašanjih. Prišlo bo do napadov in protinapadov. Demokrati bodo kritizirali republikansko vlado, vlada pa bo napadala demokrate. Argumenti se bodo poostrili, čim bolj se bo bližal 4. november. Nepoučeni opazovalec bi utegnil sklepati, da se o zunanji politiki ne moreta strinjati niti dva Američana, ne samo dve stranki.
Takšni argumenti so v volilnem letu seveda nekaj običajnega in se ne tičejo nujno osnovnih načel, na katerih temelji zunanja politika Združenih držav. Če jih analiziramo, pridemo običajno do zaključka, da gre samo za vprašanje načinov, kako izvajati načela.
Pravilna izbira poti in načinov izvajanja zunanje politike je samo po sebi resna stvar. Izčrpna razprava o tem je na mestu. Lahko celo rečemo, da bi smeli biti zaskrbljeni, če v volilnem letu do takšnih razprav ne bi prišlo. To seveda ne predstavlja ni-kakega življenjsko važnega nesoglasja v mišljenju ljudi, kar se tiče osnovnih namenov ameriške zunanje politike.
V	zadnjih mesecih so se vprašanja dotaknile tri vodilne politične osebnosti. Predsednik Eisenhower je na nedavni tiskovni konferenci omenil, da bi morala biti "osnovna načela in politika, ki ureja zunanje-politične odnosa je, na vsak način dvostran-karska zadeva . . . nad politiko." Zunanji minister Dulles je dejal, da smo obvezani, da vodimo v bistvu dvostrankarsko politiko, ki se je razvila v zadnjih desetih letih.
Značilno je, da je načelnik senatnega zunanjepolitičnega odbora in eden izmed najstarejših članov demokratske stranke senator George pripomnil, da ne vidi razloga za mišljenje, da obstoji med strankama bistveno nesoglasje o prekomorski politiki. Podobne izjave so dali tudi drugi člani obeh strank.
V	zadnjem času je ameriška zunanja politika sama dokaz tega obojestrankarskega duha. Med Američani je kaj malo nesoglasja n. pr. 6 nujnosti varnostnih zavezništev z drugimi svobodnimi narodi. Splošna podpora, ki jo uživa sevemoatlantska pogodbena zveza, je eden izmed dokazov tega gledanja. Nadalj-Jiji dokaz pa je bila splošna odobritev vladnega predloga v marcu 1955, naj bi na morebitni napad na področju Formoze odgovorili s krepkimi obrambnimi | ukrepi.	I
Nobenega velikega nesog 8^ tudi ni v pogledu potrebe pO r moči tujini. Vprašanja se poJ' Ijajo samo o tem, koliko d^D naj odobre vsako leto in ^ kakšnimi pogoji ter naj takšna pomoč traja. N" nega osnovnega nespor^ tudi ni o nujnosti razorožit^'®^ o potrebi po mednarodne®® zorstvenem sistemu, ki bi ' resnici učinkovit. Predvsem P obe stranki priznavata "miroljubnega urejevanja) r trebo po tem, da se obstoj krivice popravijo s pogaja^JJ^ s pomočjo vpliva svetovnega] nega mnenja.
Ta verovanja so stebri ške zunanje politike in o nji pomembnega spora. Amer' ^ so se v tej kritični dobi, nesporazumov, pričeli celo v lilnem letu zavedati svojih » vornosti do osnovnega sm"
16#
d'
o katerem obe stranki i®' ^ da ga je treba doseči, ker P stavlja državni smoter: ^ pravico po vsem svetu.
Common
CoUĐ'
icil
NASLEDNIK GEORGE^
Senator Mike Mansfield pa V senatu v Washington^ tano. Mansfield je že sedaj ^
važnega zunanjepolitičnega .
bora v senatu. Sedanji n&c ^ tega odbora je senator George, ki odhaja v pokoj-se, da bo njega nasledil Mansfield iz Montane.
. za^
Senator Mansfield 3® ^ stopati v ospredje. Ko je ameriško pomoč Indiji, je P lagal, da naj se Indiji reS P" ga nekako tako, da bo IndiJ® stala močna, pa ker smo ' bili Kitajsko, bomo ohrani dijo.
Vsemogočni
Današnja doba se ne samo doba nezaupanja,
ija, ko gre Za življenje me" žavami, marveč tudi doba '
HcLZe.	, vrt
» *1 Jo
Ameriški državni tajniK Foster Dulles je bil pred kra v Ottawi v Kanadi in se J® . pripravil, da govori pred ka skim parlamentom. Razu^^ ie bilo, da se je ob Ottawo najprvo ustavil na riškem poslaništvu v Dulles je imel svoje govore s no pripravljene in jih je da . noč zakleniti v "safe," ki poslaništvo. Naslednje hotel Dulles papirje vzeti posebne železne blagajne,
bilo ključev. Nobeden na „ji škem poslaništvu ni znal to železno omaro in DulleS J® ^ prisiljen, da govori KanadŽa^'j prosto. Po govoru je Dulles i^_^ kanadskemu zunanjemu stru Pearsonu skrivnost s k Л, blagajne na ameriškem štvu. Pearson mu je "Škoda, da nisem vedel tega preje: naši kanadski odprli železno omaro brez Ijnega."	^
Dulles je pripombo gladko pojedel, brez besed- %
ZAVAROVANJA NA VSE STRANI
Kdo bi si bil mislil pred časom, da bo zavarovanje tako splošno, pa to ne samo privatno, marveč kar pride v poštev za ameriško delovno ljudstvo v pogodbah Va novo mezdno pogodbo, prispevke pa plačujejo eni, kakor drugi?
Po koncu druge svetovne vojne so začeli ustavljati v nove delovne pogodbe določila o zavarovanju za slučaj bolezni, pa tudi a starost. Ta zavarovanja so od leta 1945 rasla in rastejo danes. Leta 1945 je bilo kakih pol milijona unijsko organiziranih delavcev, ki so imeli v delovnih pogodbah, ta zavarovanja; leta 1948 jih je bilo že tri milijone,
leta 1954 11.290,000 in lanskega leta 11,600,000. Če jo amenške delavske unije ka' 18 milijonov članov, gornji P gled kaže,"da je kakih 70 od=^° kov unijsko organiziranega lavstva zavarovano tudi pri jet jih. Zavarovanje se na slučaj bolezni, posebno rovanje za slučaj potrebnih racij, za delanesposobnos^-starost, pa tudi za stroške Ijenja. Vzemimo še zavarov^'j^ pri velikih ameriških privat^^j^ zavarovalnicah! Saj veniOi ' ^ ima zavarovalna družba politan 12 milijard dolarjev P''
moženja.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Na prvem mestu ^0 ceste
Letošnji družbeni načrt obči-
e Podvelka v Dravski dolini je
^ širšem obsegu kot
utir	lanskoletni
avni razdelitvi so priključili
ob{Si°^° spravno enoto nekdanje Ribnica na Pohorju,
kew-PodvdkabiCKbdL a;
občine je pretežno ^ °^®®žnimi gozdovi in dar,? ^Gtijami. Gospo-or j "^ve občine predstavlja inH, industrija: Granitna ^ciustrija v Josipdolu, lesna in-v Podvelki in Ožbaltu, ^ Podvelki in
v pri-
Q., gradilišče nove HE v območju občine je АрЛ l°^jGktov HE Vuhred v v n	ko bo treba
prihodnje urediti novo razme-
velk občino Radlje in Pod-celotne elektrarne
g°b^°čju občine delujejo »led	kmetijske zadruge,
g ^terimi je najboljša v Kmetijska zadruga J® usmerila svoje napore V2oy. ^ kmetijstvo in uredila osta]^^ ekonomijo, medtem ko se 3aio ^	pretežno ukvar-
limi ^ ^ l^sno trgovino in osta-je n ^^'"^obitnimi podjetji. Tako Podv	Kmetijska zadruga
svoi ^ zelo slajjo skrbela za breg . ekonomijo na Rdečem stiti^ namerava sedaj opu-Ођлј'	je nerentabilna,
kine^ o'^bor bo zapuščeno jijjj nekdanjega veleposest-' ki jo je uprav-Upg^i	skušal ponovno
UBtvll.	ekonomije
ћ1. . " nje tudi privlačno
obČii"^^° postojanko. Mnenje čitiRtf; j® podprl tudi Ob-pa •	Zveze komunistov,
^od^^'i	treba zadrugo v
dobZ	tudi vse njej po-
govi ' P^e^nienovati v lesne tr-zadruge, ker glede na ђоаг "^^J^^nost ne zaslužijo, da Sai	kmetijskih zadrug,
% razvoj kmetijstva ničesar ® storijo.
Ј^л J	,	^
ki - najvažnejšimi nalogami,
čakajo
novo občino, je na
gradnja cest. Na g^y^^®kem območju občine so le razdrte poti in ni niti ene bi povezala kmetijska ročja Remšnika in Kaple z dolino. Tako stanje ob-Y ffi? zavira razvoj kmetijstva Vg krajih. Občina se bo pred-^ zavzela, da bi zgradili ce-
a Woman With a Plan П; % JANET ROSS
KDKA Shopping Circle Monday thru Friday— . 10:30-10:45 a.m.
advances and you you	^ your clothes closet,
niav have that sense of dis-ijie	kidded about: "Noth-
true 0 weaj.j" jj. jg ћагТу ever have t just that nothing we a cn„:? ^Gar seems inviting. But year n .that was "good" last throiui?®	isn't ready to be
again	how to use it
Wava clothes that will be al-
KssS'""'
are What
ties? n . .MtS
shonni Parties,
eiiny^'lJS.trips, luncheons or trav-sturiv you be bowling, taking of courses, pursuing a hobby sort?
tivitfo a list! A, list of those aethers t'	then begin right ГеаНч, 1? in the clothes уом al-Уоцг У®* Make another list of eark dresses and suits— hanH "^P^tume listed on the left UnirH ®1. Then follow with col-"РпД headed, "Hat," "Blouse." and <®»}. "Gloves," "Shoes," "Coat" you " Then from there on, decitii have less of a problem on what the new pur-shoDnt ^'11 be. More than that— ^ping becomes more efficient! it is you know what you want, girls to talk to the sales-minci you have made up your style J one of the new coat ^'ool , in a pretty pastel Wardrnk","^ just round out your your Pi beautifully. You look at that _ " end your lists, and find Perfo^* P . ® blue color would be and nf, h the good blue shoes be worufj' That same thing can
suit_V out if you need a new
^^anta!5'^f on the color you nite .h®" shop with that defl-girls u'" "lind. Ask the sales-will ,^how you that color.
Will	your decision—'
sto iz Brezna na Remšnik, hkrati pa razširili in usposobili za prevoz cesto iz Ožbalta na Paplo. V ostalem pa bo treba popravljati in vzdrževati tudi druge ceste, ki so zaradi velikega prevoza lesa v zadnjih letih močno poškodovane. V kolikor bodo dopuščale možnosti, nameravajo pripraviti tudi vse potrebno za zgraditev vodovoda v Podvelki in Breznem.
Nova občina vzdržuje tudi sedem šolskih poslopij. Vendar so bile te stavbe že v poslednjih letih deležne večjih popravil, tako da glede tega v letošnjem in prihodnjih letih ne bo večjih težav. Zlasti so se odrezali prebivalci naselja Lehen, ki so se pred časom zelo zavzeli za svojo šolo in jo lepo uredili. Pereče je samo pomanjkanje stanovanj za učiteljstvo v Ribnici na Pohorju, kjer deluje razen osnovne šole tudi nižja gimnazija. Občina je že poskrbela za načrte za novo stanovanjsko poslopje in so del gradbenega materiala že zbrali. Pohvaliti je treba tudi ribniške kmete, ki so za prosvetne delavce in njihov dom prispevali 256 kubikov lesa in tako omogočili pocenitev gradnje.
Delo nove občine in njenih odborov so zlasti podprli člani Zveze komunistov na zadnji občinski konferenci. Na njej se je zbralo več ko osemdeset članov, ki so s koristnimi nasveti in pobudami sodelovali v razpravi o delu novega občinskega odbora. Večina njih se je tudi aktivno vključila v delo odbora in posameznih njegovih organov, kar predstavlja jamstvo, da bo delo nove občine v Podvelki v tem letu uspešno.
Občinski ljudski odbor pričakuje, da bo Okrajni ljudski odbor z razumevanjem podprl njegove načrte glede gradnje in ureditve cest na Kozjaku, saj je to vprašanje največjega gospodarskega pomena za razvoj kmetijstva na tem področju.
Južni tečaj— največja puščava
Južni tečaj je 14,000,000 km^ obsegajoča največja puščava na svetu. Vse to ogromno področje je še neraziskano, pusto, s temperaturo do —70° C. Toda pod debelo ledeno skorjo se razprostira šesti kontinent. Vsak dan se nabere na tem področju 20,-000 ton novega ledu. Znanstveniki že razmišljajo o tem, ali ne bo čedalje večja teža našega planeta prej ali slej porušila ravnotežje v vesoljstvu. Ali ne bo nekega dne vesoljstvo "pretežko" ? In ameriški raziskovalci so že zasnovali svoj načrt. Področje Južnega tečaja hočejo oprostiti ledu, "odtajati," kakor odtajajo krila letala ali zaščitno steklo na avtomobilu. Velikanske atomske elektrarne naj bi segrevale naprave za infrardeče žarke in toplotne cevi. Tako naj bi sčasoma rešili področje Južnega tečaja ledene skorje. Atomske elektrarne bi dobivale gorivo na mestu. Geologi namreč domnevajo, da so pod ledeno skorjo bogata ležišča urana in sploh rudnin, ki pomenijo za sedanji svet več, kakor ztato in platina.	; j ,
Tem računom je treba tudi pripisati, da so začele največje države sveta z veliko vnemo in stroški proučevati področje Južnega tečaja. Prihodnji dve leti se bo 800 znanstvenikov iz 20 dežel udeleževalo te široko zasnovane akcije. Američani so zgradili oporišča neposredno na Južnem tečaju. Sovjetska zveza je upostavila tričlensko verigo znanstvenih opazovalnic od vzhoda do sredine še povsem neraziskanega področja, ki se razprostira na kontinentu, približno dvanajstkrat tako velikem kakor je Nemčija. Francija je poslala raziskovalce na Vzhod in na magnetni Južni tečaj, Avstralci so zaposleni na severu, vzhodu in jugu, Angleži na za-
TELEVIZIJA ZA GLUHONEME
Televizija se je uveljavila spet na novem področju. V Veliki Britaniji so jo začeli uporabljati za poučevanje gluhonemih otrok. Poučni filmi so opremljeni na poseben način. Napovedovalec najprej na kratko označi, kakšna bo vsebina filma. Svoje kretnje podpira z jasnim oblikovanjem ustnic, tako da otroci sčasoma razumejo govorico. Tisto, kar napovedovalec pripoveduje, je pozneje napisano pod slikami. V ta namen so Britanci posneli že vrsto poljudnoznanstvenih in poučnih filmov, ki ponazarjajo razne panoge človeške dejavnosti. Za zabavo gluhonemih snemajo ■ komedije in cirkuške točke, seveda brez glasbene spi^smljave, zato pa so slike opremljene s podnaslovi.
they -'OMAN
bcores Again
hodu, Argentinci pa na severozahodu.
Novozelandsko odpravo vodi himalajsld junak Hillary. Znani ameriški polarni raziskovalec admiral Byrd je že na poti proti Južnemu tečaju. Kako morejo posamezne države v dobi hladne vojne na tem področju tekmovati in celo sodelovati, ne da bi nastala med njimi trenja? Saj bi se Rusi lahko sklicevali na to, da sta Bellinghausen in Lazarev že leta 1821 prvikrat prodrla na področje Južnega tečaja, Norveška bi se lahko sklicevala na to, da je J>Jorvežan Roauld Amundsen leta 1911 tik pred Angležem Scottom dosegel Južni tečaj.
In vendar je 20 držav lani poslalo v Pariz svoje strokovnjake za raziskovanje Južnega tečaja. Tam so zasnovali obširen načrt o tako imenovanem geofizikalnem letu, ki se bo začelo prihodnje leto in ki naj bi dokončno pojasnilo vse skrivnosti tega velikega, še neraziskanega področja, od katerega je v veliki meri odvisno tudi vreme na Zemlji. V splošnem optimizmu je bil sprožen predlog, naj bi v prihodnje upravljali' Južni tečaj ]{ot šesti del sveta na mednarodni podlagi. Seveda je še veliko vprašanje, ali bo mogoče ta predlog uresničiti, zlasti če se bo pokazalo, da leže pod debelo ledeno skorjo Južnega tečaja velika naravna bogastva.
Slepi učitelj za industrijsko usposabljanje v tovarni
Dr. L. G. Fuchs je bil rojen pred strokovno komisijo ter
1900 na Moravskem. Leta 1910 zdravim otrokom tolmačiti sliko
je zbolel in pri tem je vid močno "živali v mestu." Naučil se je vse
opešal, a že leta 1918 je popolno- podrobnosti s slike na pamet in
ma oslepel. Že v času svojega opravil izpit.
šolanja v gimnaziji je moral z т + -looc •	,. .
nepopisno voljo ;,rema|;o,atl	po opravljen,h
skoraj neverjetne težave. Saj je
■________ ______1927 je diplomiral za profesor-
na primer v 5. gimnaziji, ko so se učili mineralogije spoznal raz
ne inirierale le a tipamjern 1,0 ot,-	? 1 I:
liki Vristalnv in n.	f^pih m Slabovidnih. Leto
pozneje se je že uveljavil kot
da mu profesorji niso hoteli ver-	Z	'
jeti, dokler jim ni tega dokazal "„I Z^'-z ugotavljanjem raznih rudnin v '	roj za stenografi-
povsem zmešani zbirki.
Študiral je na univerzah na Dunaju, v Marburgu na Lahni in Heidelbergu, in sicer zgodovino,
psihologijo in ekonomijo. Kot študent je ob počitnicah hodil veliko v hribe. Po končanem univerzitetnem študiju je delal kot stavec v tiskarni Braillejevega tiska, pozneje kot pomožni učitelj v zavodu za slepe. Toda prav to ni bilo tako lahko, ker avstrijske oblasti so smatrale, da slepi ne more biti učitelj. Moral je zato delati posebno preizkušnjo
=£S^r----
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
MUSICARNIVAL
DEKALB, ILLINOIS —Jerry Spears, Northern Illinois State College ace percussionist, has written another hit song — "Palm Springs Special." Recorded by his Rhythm Aces, the tune appears to be well on its way to top hitland rating.
Because of tlie wide publicity on their previous record, "Ease That Squeeze" a traffic congestion novelty, the boys were flown to the fabulous El Mirador at Palm Springs, California to rub elbows with stars of screen, stage and television.
Their experience at the desert resort inspired the boys to write the new hit. Although many well known song writers inhabit Palm Springs, it took this collegiate band leader to come up with the first tune on this internationally known resort.

Canvas away! Tent going up! A sure sign that summer is on the way, in spite of the weather, is this scene out at Musicarni-val, Cleveland's nationally famous professional tent theater on Warrensvilie Center Road. ■ Musicarnival's hard-working technical crew, along with a few pretty chorines like Irene Meyer and Sandy Sane, pictured here, to give them inspiration, have been straining "their muscles to raise the sixty tons of brand new canvas covering which was
tailor-made for Musicarnival in Kansas City.
Ideally located for motorists, Musicarnival has also improved its parking facilities^ and made many other improvements for the comfort and enjoyment of audiences this summer, including a new refreshment stand.
Musicarnival's box office is open for phone reservations and ticket sales from 10 a. m. to 10 p. m. daily. Phone number is MOntrose 3-8400. Tickets are also available at Burrows.
ja zgodovine in zemljepisa, a leta 1928 si je priboril diplomo uči-
ranje.) Pozneje je bil tri leta upravnik doma slepih žena, a ko je Hitler zasedel Avstrijo, se je izselil v Anglijo.
V začetku ni bil zaposlen, toda med vojno mu je uspelo prepričati odgovorne, da je tudi slepe mogoče zaposliti v industriji. Dobil je nalogo uvajati slepe delavce in nameščence v delo. čeprav poprej ni poznal nobenega stroja, se je z nepopisno voljo lotil spozavanja strojev in njihovega delovanja. V dveh letih je znal ež nad 1200 industrijskih opera-cij in je tako lahko izdelal povsem nove metode za priučeva-nje slepih na industrijsko delo.
Nameščen je bil v Phillipsovih tovarnah električnih in radijskih aparatov. Pri uvajanju slepih v delo je spoznal, da bo njegov napor mnogo uspešnejši, če bo zasnovan na pridobitvah psihologije in tehnike. Zato se je lotil študija psihologije in je iz tega predmeta leta 1949 tudi diplomiral ter postal leto pozneje predavatelj psihologije na tehničnem in trgovskem inštitutu.
Dr. L. G. Fuchs dela se vedno v Phillipsovih tovarnah, toda sedaj ne usposablja samo slepe delavce, marveč videče preglednike in poslovodje. Poleg tega predava tedensko po 15 ur. Je vste-stransko zaposlen in pravi sam: "Življenje je kot bi bilo samo delo in ne igra."
DRUŠTVENI KOLEDAR
JUNIJA
10. junija, nedelja—Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi SNPJ.
17. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ.
24. junija nedelja—Piknik Ženskega odseka Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
24. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
JULIJA
1. julija, nedelja—Piknik Federacije društev SNPJ na farmi SNPJ.
4. julija, sreda—Piknik krožka št. 3 P. S. na farmi S.N.P.J.
4. julija, sreda—Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi S.N.P.J.
4. julija, sreda—Piknik Progre-sivnik Slovenk na faimi S.N.P.J.
8. julija, nedelja—Piknik krožka št. 1 P. S. na farmi SNPJ,
15. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
22. julija, nedelja—Skupni izlet
vseh podružnic S.M.Z. na Louis Zgonc farmi.
22.	julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ.
29. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na Lampetovi farmi na Bishop Rd.
29.	julija, nedelja—Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ.
AVGIDSTA
5. avgusta, nedelja — Družinski piknik podr. št. 8 S.M.Z. na Louis Zgonc farmi.
5. avgusta, nedelja—Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na farmi SNPJ.
19.	avgusta, nedelja — Piknik društva Euclid Pioneers št. 158 SNPJ na farmi SNPJ.
12.	avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ.
26. avgusta, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ.
SEPTEMBRA
2.	Sept., nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 SNPJ na farmi SNPJ.
9. Sept., nedelja — Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ.
9.	Sept., nedelja—Piknik zbora Triglav na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
16. sept., nedelja—Piknik društva Spartans SNPJ na farmi SNPJ.
23.	spet., nedelja—Piknik Slov. zadružne zveze na farmi SNPJ.
30.	Sept., nedelja—Vinska trgatev Farmskega odbora na farmi SNPJ.
OKTOBRA
7. oktobra, nedelja—Večerja in ples podr. št. 41 S.2.Z. v S.D.D., Waterloo Rd.
13.	oktobra, sobota—35-letnica društva Collinwoodske Slovenke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave.
13. oktobra, sobota—Ples NYC Sheet Metal Workers v S.D.D., Waterloo Rd.
20.	oktobra, sobota—Večerja in ples društva Washington št, 32 Z.SZ. v S.D.D., Waterloo Rd.
28. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar domu, St. Clair Ave.
28. oktobra, nedfelja—35-letnlca društva Združene Slovenke št. 23 S.D.Z. v S.D.D., Waterloo Rd.
NOVEMBRA
3.	novembra, sobota — Zabavni večer in ples skupnih podružnic S.M.Z. v Slov. domu na Holmes Ave.
4.	novembra, nedelja—Koncert in ples Mlad. zbora v S.D.D., Waterloo Rd.
10.	novembra, sobota—45-letni-ca društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. v Slov.' društvenem domu, Recher Ave.
11.	novembra, nedelja—Prireditev društva V boj št. 63 S.N.P.J. v obeh dvoranah S.D.D., Waterloo Rd.
HIŠE NAPRODAJ
NAPRODAJ
Globoko v osrčju Euciidu, v fari Sv. Wiliiam-a, bungalow, star samo štiri mesece. Tri spa nice, kuhinja, z prostorom za obede. V spalnicah' so prostorni klozeti. Klet razdeljena, dve garaži, cementni dovoz. Sosednje hiše skoraj nove. "Blizu transpor tacije.
17.	novembra, sobota—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd.
18.	novembra, nedeljar—Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
25. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C. na Recher Ave.
DECEMBRA
1. decembra, sobota—Božična prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd.
ODKOD PIRHI
Velikonočni pirhi, kakršne poznamo danes, imajo svoj začetek v davnih poganskih časih. Originalne pirhe predstavljajo pobarvana ali okrašena jajca perutnine. Davnim narodom je bilo jajce simbol pomladnega vstajenja in oživljen ja: kakor iz navidezno mrtve zemlje spomladi požene zelenje in cvetje, tako se pri primernih pogojih iz navidezno mrtvega jajca izleže živ piščanec.
Ob prilikah pomladnih praznikov so pirhe prinašali v dar svojim bogovom že davni Feni-čani, Grki, Rimljani, Kitajci, Nordijci in drugi; včasih so jih pobarvali, da bi bili bogovom bolj všeč.
Med Slovani Germani in Madžari v Evropi se je v zgodnjih časih pokristjanjenja razvila svojevrstna umetnost barvanja in okraševanja pirhov in se je po nekod ohranila do današnjih dni.
Sodobno je na trgu poleg pravih tudi mnogo imitiranih pirhov iz sladkorja, čokolade, peciva in tako dalje. Pa tudi ti nepravi pirhi so odmev davnih časov, ko so ljudstva z originalnimi pirhi izražala svoje veselje in svoje upe ob prilikah nastopa zaželjene pomladi.
—NEW ERA, glasilo ABZ
NOŽNA PROTEZA IZ PLASTIČNE MASE
Nek belgijski invalid z amputirano nogo je pred kratkim prvi doljil nožno protezo iz plastične mase. Ker ima izredno občutljivo kožo, je dobil vedno močan izpuščaj na krnu, čim je ta prišel v dotik s klejem, usnjem, ali drugimi snovmi, ki se uporabljajo pri izdelavi navadnih usnjenih ali lesenih protez. Ker se nikakor ni mogel rešiti izpuščaja, je svetoval ortopedu, naj mu poskuša narediti protezo iz plastične mase. Prvi poizku izdelave take proteze ni uspel. Toda po daljših poizkusih, za katere se je zanimal tudi Nacionalni urad za vojne invalide Belgije, so končno izdelali umetno nogo iz plastično mase. Izdelava je prav dobro uspela. Izgleda, da bodo po tem prvem poizkusu začeli v Belgiji s serijskim izdelovanjem umetnih nog iz plastične mase.
HRVATSKA DRUŽINA
želi dobiti v slovenski naselbini stanovanje s 6 ali 7 sobami; potrebuje 3 spalnice. Plača do $60 najemnine.
Kdor ima za oddati, naj pokliče _1^ 1-6953
DVOJICA
išče, stanovanje s 3 sobami v st. elairski naselbini med E. 61 in E. 79 St.
Kdor ima za oddati, naj pokliče EN 1-7344
Na Chardon Rd. in Route 91-^ šest sobna hiša," dobro zgrajena in moderna. V dnevni sobi kamin. Kuhinja, jedilnica, kopalnica in ena spalnica spodaj. Dve spalnici zgoraj. Klet in garaža. Dajte ponudbo.
Blizu bulevarda in Lost Nation Rd. v Willoughby, zidan 4 in pol sobni bungalow, hiša dobro zgrajena. Prostorna. Dnevna soba ima kamin, garaža priključena.
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik nahaja na Si. Cl&lr Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v teJ naselbin! prakticiralo in se izselilo. dočim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu. «
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik Izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imet. določenega rtowovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
8131 ST. CLAIR AVENUE
Tel. ENtJico« 1-5013 Njegov naslov je vogal East G2nd Street: ▼hod ■smo na East 62nđ Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. 2v.
Dr. J. V. ŽUPNIK
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
Gustave le Rouge:
MISTERIJA
ROMAN
Nadaljevanje
Lahna ladja, ki jo je voda naj-prvo le počasi nesla seboj, je zašla v valovje podzemskega hudournika in izginila s silno naglico.
Drugo poglavje.
Svete sveče.
Stari Andres se v začetku ni udeležil ropanja zlatih posod in malikov. Vzrok temu pa nikakor ni bilo zaničevanje bogastva, Andres je samo čakal ugodnega trenutka, da počne izbirati med zakladi. Hotel je pospraviti vse one predmete, ki so bili najlažji, a imeli največjo vrednost, kot na primer drage kamne. Ravnokar je hotel na skrivnem s svojim nožem iztakniti demantne oči malega malika s krokodiljo glavo, ko je slučajno padel njegov pogled na rdečkasti kamen.
CHICAGO. ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbron 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — In heart of town — 4 rooms in rear. Good opportunity for right couple. Schiller Park.
9645 W. Irving Park GLadstone 5-4471
HARDWARE — Must be sold to settle estate. Forest Park. Newly remodeled front. Will help to secure lease. Reasonable offer accepted.
FOrest 6-2503 or STanley #0791
BEAUTY SHOP — N.W. 18 years. 3 operators. Going i..ui;iness. Low rent. Sacrifice.
NEvada 8-8S5! or MErrimac 7-8644
HARDWARE — Established business. Very good location. Includes building with 4 stores, 6 apartments.
EVerglade 4-3239
BAKERY with living quarters — Good equipment. Reasonable. Exceptionally good buy for couple.
EUclid 6-2582 6804 Roosevelt Rd. _Oak Park. 111.
GRILL — For sale or rent. S.E. Air conditioned. Fully equipped. Factory district. Across of High school. Near I.C. Illness forces sale.
STewart 3-9112
BEAUTY SHOP —
Living quarters. Northwest side. Reasonable.
ALbany 2-6684
SCREW MACHINE MANUFACTURING PLANT — Bargain due to sickness. $10,000 to $50,000 for part or all. Owner.
Hilltop 5-7541
LIQUOR STORE — Harvey.
Established business. Limited license. Priced right.
EDison 1-0403
FOOD SHOP in Villa Park — Corner location. Living quarters in rear. Established 25 years. Reason, retiring. Excellent opportunity.
TErrace 2-4874
iz katerega je bila grobnica izsekana. Kot star iskalec zlata je takoj spoznal, da je to datonos-na ruda.
Na vsak način je hotel odkriti "neizčrpni zlati rudnik," o katerem se je toliko govorilo, in ki ni mogel biti daleč, kajti blesteče se žilice so preprezale kamen. Zato se ni zanimal za plenitev, temveč je začel raziskovati stene grobnice in brez vsake težave je našel vhod v hodnik, ki je vedel v rudnik. Takoj je šel po njem navzdol, skoraj prepričan, da je na pravem potu. Kmalu je opazil, da so mu sledili Ignazio in še dva druga iskalca zlata, ki so tudi spoznali vrsto kamenja in prišli do istega zaključka. Andres je bil zelo nezadovoljen zaradi tega spremstva, a uvidel je, da je bolje, če ne pokaže svoje nezadovoljnosti. Ne- da bi koga srečali, so dospeli do kaverne prav v trenutku, ko je Lionel dovršil svoje delo.
Pustolovci so nekaj časa tipali po temi, dokler ni Andres prižgal užigalice. Čeprav je njena slaba luč le malo časa svetila, je zadostovala, da so spoznali zaklade; ki jih je vsebovala ta skala. Za ljudi, ki so večji del svojega življenja preživeli pri kopanju zlatonosnih skal in umivanju proda, ki je vseboval dragoceno kovino, je bil ta trenutek uresničenje njih življenjskih sanj,
—Ali si videl? je dejal Ignazio z glasom, ki ga je dušilo mrzlično razburjenje.
—Da, potok je stoletja izpod-jedal skale in nanesel v ta prod ogromen del zlata iz gorovja.
Andres je znova upalil žve-plenko. Pri njeni luči je zapazil veliko smoleno bakljo, ki je tičala v skalni razpoki.
—Ta nam pa prihaja ravno prav! je vzkliknil.
—Tu je še ena baklja! Tam pa še tretja! Prižgimo jih vse!
Svete sveče so dajale silno močno luč. Štirje rudokopi v svojem navdušenju kar niso mogli prenehati občudovati debele zlate žile, ki so na vse strani preprezale skalovje.
—Ta jama je polna čiste rude, je vzkliknil Andres in v svojem občudovanju dvignil roke proti nebu.
In molče so se lotili dela. Sekali so s svojimi noži 'najlepše komade zlatih žil in metali v svoje žepe koščke zlata, ki so jih pobirali po tleh ob jezerskem obrežju. Polagoma se jih je pola-ščala neke vrste blaznost. Od časa do časa so vikali v blaznem, rezkem smehu.
Chicago, 111.
FEMALE HELP WANTED
GENERAL HOUSEWORK — 2 children. New home in Glencoe. No heavy laundry or windows. Own room, bath and TV. Perma-ment. City references. Top salary.
Call VErnon 5-3515 collect
DOMESTIC HELP
COOK — For family of 4 adults and be able to care for elderly lady. No housework. Go or share room. Near transportation.
EUclid 6-8227
THANK YOU
The Public Offering of Shares in
Painted Desert Uranium У Oil Co,
725 Peyton Bldg., Spokane 1, Washington
OVER SUBSCRIBED
—Aha, je kričal Andres, to pot sem pa zares milijonar!
—In jaz, je zatulil Ignazio, sem pa milijarder! Izpil bom kozarček dobrega whiskyja na zdravje milijarderja Ignazija!
Začela sta plesati, vsi pa so kovali krasne naklepe za bodočnost.
Med tem so svete baklje gorele naprej; toda barva njih plamena se je bila spremenila in ni bila več rdečkasta kot v začetku. Dolgi žarki sijajno bele luči so izhajali iz njih in jasno razsvetljevali jamo do skrajnih kotičkov.
Zgoraj v grobnici se je v tem času ropanje spremenilo v pretep. Dva pustolovca sta se začela prepirati, ker sta zagrabila za isti zlati vrč. Močnejši je sunil z nožem slabejšega v trebuh in se ,ie polastil vrča. Par trenutkov pozneje se je podobna zadeva uredila z revolverskimi streli in eden banditov je ležal s prestreljeno glavo na tleh. Tudi alkohol je igral svojo ulogo pri teh ubojih; veseleč se svoje zmage, so banditi delali krepke po-žirke iz svojih steklenic in večina jih je bila že pijana. Tulili so nesramne pesmi in strahovito kričali.
Kennedy je bil obupan.
—Sedaj, je dejal Misteriji, s temi divjaki ni mogoče ničesar več napraviti. Podivjali so popolnoma in ne bodo več slušali.
Misterija se je tako togotila, da si je grizla nohte do krvi.
—Ne vem, je dejala, kaj naj me zadrži, da ne bi postrelila dveh ali treh kot pse; ostali bodo potem morda bolj mirni.
—^Nikar ne storite tega, je naglo odvrnil Kennedy, popolnoma so pijani in vaš nastop bi imel le to posledico, da bi naju pobili.
Orgija pustolovcev se je spremenila v strašne saturnaU je. An-dresovi tovariši so se vrnili iz kaverne in javili ostalim, da so našli zlati rudnik. Po tej novici je navdušenje prikipelo do vrhunca.
Banditi so bili spili zadnje po-žirke whiskyja iz svojih steklenic in nekateri izmed njih so že spali popolnoma pijani na tleh, a ne da bi izpustili zlate posode, ki so jih tiščali v rokah ali pod pazduho. Drugi so bili skušali zbe-žati s svojim plenom, a njih tovariši so jim to s silo zabranili. Začela se je borba z noži in več mrtvecev je že ležalo na tleh.
V kaverni so se vršili približno enaki prizori. Tu je vladal strahovit šum: vse povprek so peli, se smejali, kričali in divje tulili. Svete sveče so še vedno gorele, a edino stari in previdni Andres je zapazil, da se je njih svetloba vedno večala in da je že jemala vid. Razen tega so pa gorele nenavadno naglo. Nekaj minut je še preteklo in naenkrat so vzplamtele silno visoko, potem zaprasketale in vse ob enem ugasnile. Roparji so začudeno in preplašeno vzkliknili. Andres
je bežal v gornje nadstropje. Toda ni še napravil treh korakov, ko je strahovit pok pretresel goro, skalne stene so se rušile in padale v jezero ter popolnoma zaprle odtok slapovi vodi. V trenutku je silno vodovje poplavilo zlati rudnik in potopilo vse one, ki jih padajoče skale niso pome-čkale. Voda se je dvigala v gornja nadstropja z naglostjo dirka-jočega konja. Sila eksplozije je vrgla Misterijo in Kennedyja na tla, a takoj sta se spet dvignila:
—Indijanci so se osvetili, je dejala mjada žena, vsa tresoča se.
—Če morda ni bil to Lionel, je ugovarjal Kennedy.
—Kaj še! Brady mora ob tej uri biti že precej daleč odtod s svojo ljubico, lepo Indijanko. Sicer je pa tudi za naju prišel, čas, da čim preje zbeživa.
Napravila sta nekaj korakov v smeri stopnic, ki so vodile v veliko dvorano svetišča, toda roparji so jima zapirali pot. Strašna eksplozija jih ni bila dosti vznemirila, vedno so še blazno tulili in prepevali in nekateri so se še prepirali za svoj plen. Zaman jih je Misterija skušala pregovoriti k pameti, njene nosnice so se širile v jezi in v njenih očeh se je bliskalo.
—Blazni ste, jih je divje na-hrulila . . . Zbežati moramo od tod! . . . Bodite vendar pametni, vsakdo dobi, kar mu gre.
Oni, katerim je to govorila, so zmigavali z ramami in se bedasto posmehovali, a niso se umaknili, da bi ji napravili prostor in jo tako pustili k izhodu stopnic. V pijanosti se jim je zdelo imenitno, da se tako ponorčujejo iz Misterije in njenega tovariša ter ju prisilijo, da ostaneta v njih družbi. Zaman je tudi Kennedy poskušal, da jih pregovori.
Zastopniki "Enakopravnosti"
o
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 EAST 76th STREET UTah 1-6956 o
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ
17902 NOTTINGHAM RD. IVanhoe 1-3360 o
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO
11101 REVERE AVENUE Diamond 1-8029
III
Ж*# faatlw Авпву ai Tear Oommmilty m IHlXBSrAXIOSAli Drsnxun ОЖ rWCA
_H
canzore Brauttv
toMrtai Is Kha ЖћжфтП BuOđng Wm9 Dmbm XMN CuwoMmWd %e
THE НДЛОМШ SERVICES CENTER
■OW LOOAXKD Д«
1610 PROSPECT AVE.	PHONE BU. 1.4860
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
—Bežite vendar, jim je ponavljal, še ena eksplozija pride in vsi boste zmečkani v tej luknji kot črvi.
Bilo je zaman. Jezne besede, pretnje, obljube, nič ni vplivalo na te zveri. Med tem prepirom, ki je trajal samo nekaj minut, je vodovje hudournika, ki se je dvigalo z bliskovito naglico, preplavilo tla grobnice. Voda je dvignila mrtva trupla in začela so po njej plavati. To pot so se roparji naglo iztreznili, kajti spoznali so, da so izgubljeni. S preplašenimi kriki so se dvignili, naložil na rame, da kar so mogli nesti in drveli na stopnišče, ki je pa bilo tako ozko, da sta samo dva lahko stopala vštric. Vsakdo je hotel biti prvi in neizprosen boj se je začel za ta edini izhod. Vsakdo si je delal pot s streli in z nožem. Povodenj jim je bila za petami in postali so prave zveri. V par minutah se je dvigal kup mrličev pred vhodom na stopnišče. Tako divje so se pretepali, da so bili skoraj vsi ali mrtvi ali ranjeni: niti enemu se ni bilo posrečilo priti preko ozkih stopnic.
—Prav trenutek je tu! je naenkrat vzkliknila Misterija, ki je vsa drhteča od jeze in nepotrpež-Ijivosti čakala poleg Kennedyja.
Hladnokrvno je namerila svoj browning na enega banditov in ga ustrelila. Kennedy je storil isto in trenutek pozneje sta ostala edino onadva živa v grobnici.
Zbežala sta po stopnicah navzgor, toda komaj sta napravila par korakov, kar jima je pridrl nasproti po stopnicah navzdol hudournik, ki je pritekel iz stranskega hodnika in ju vrgel nazaj v grobnico.
Misterija je nekaj časa brodila in plavala po okrvavljeni vodi, potem ji je naenkrat zmanjkalo dna, izginila je pod površino in izgubila zavest.
Ko se je prebudila in odprla oči, je zapazila Kennedyja, ki je bil v skrbeh sklonjen čez njo in si prizadeval, jo obuditi k življenju. Obadva sta se še vedno nahajala v grobnici, kjer se je bila vršila morija.
Voda je bila že deloma odtekla in okoli njiju so -plavali mrliči s strašnimi, zabuhlimi obrazi. Mlada žena je bila na koncu svojih moči; spregovoriti ni mogla besedice. Kennedy ji je dal piti par požirkov konjaka in tako si je počasi opomogla.
—Rešena! je zamrmrala s slabotnim nasmehom.
• —Da, je dejal Kennedy, a edina eva, niti enemu roparjev se ni posrečilo uiti, kar se pa naju tiče . . .
—Ne spominjam se ničesar.
—V trenutku, ko naju je tok vode vrgel nazaj v grobnico, se mi je posrečilo, vas prijeti ravno v trenutku, ko ste se potopili. Položil sem vas na obzidek, ki je še štrlel nad vodno gladino. Voda tedaj ni več naraščala, toda bil
sem prepričan, da ste mrtvi. • • Misterija je s prisrčno hvale*" nostjo stisnila Kennedyju ro o-
—Ne pozabim vaše udanos je dejala.	.
In znova se je onesvestila-^, čez dobro uro je mogla o^iti svetišča. Tovariš jo je podp' ^ in vodil do mesta, ki se je на jalo v preceijšnji razdalji od sv® tisča, kjer so bili pustili ко№ Solnce je ravno zahajalo, ko s dospela tja. čeprav je bila sterija silno slabotna in trudni se je vendar hotela takoj odpr® viti na pot.
Tri dni sta rabila, da sta šla brez vodnika preko Bila sta na pol mrtva od utrujenosti, ko sta dospel® posade.
Misterija je morala takoj v steljo.	g
Matador ji je prinesel cel pošte. Ko je odprla neko p
is#
se ji je resna guba pokazala čelu.	, .J
—Brezdvomno slabe novic®' boječe vprašal Kennedy, ^ je sedel ob zglavju. ^
—Da, je dejala, gre v ^ za tatvino one kitajske listin^i se tiče Budhinega dema^ta^^ katere se je polastil Lionel-bom dovolj krepka, se takoj neva v San-Francisko.
ial
—Ali se ne pobrigava, 5® Ч, Kennedy začudeno, za zlati ^ nik in zaklade, ki sva jih tam?
(Dalje prihodnjič)
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
—AND YOU KNOW IT'S SAFE /

'ći'Cs'C^
1
i
TOUR S4V/A*jS ЂоиЈу