159. številka. Trst v ponedeljek 15. julija 1901 Tečaj XXVI „ZAlnoat iz k t** enkrat i« znitii : ca celo leto........24 kron za pol let*..........12 - za četrt leta........ 1 - ta en me»ec........ 3 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na naroča brez nHl.kfer*" naročnine «e aorava •« »tira. _ F i tobak arnah v Trstu se prodajajo po-«»merne številke po 6 stotink <3 dtč.i; •rT?n Tmta pa po H ntotink (4 nvč. Telefon StT. 870. Sdin ost Oflui a« računajo po vmiah v petitu. Z h večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domač) oelasi itd. ne računajo po pogodbe Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti jnoc! Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Laatnik konsorcij lista „Edinost" Naša veletrgovina. Organizacija naše produkcije. Mizarska zadruga t Šota. IV. Povdarjali srao, da bo Egipt glavno tržišče za razpečavanje našiti mizarskih izdelkov. Do te trditve so nas privedli že omenjeni članki dra. Pečnika. Egipt je bogata dežela in kakor taka stalna odjemaika. V" deželah, kjer je blagostanje, zamorejo razni industrijski izdelki računati na stalne odjemalce. Taka dežela pa je Egipt. Vsled že omenjenih razmer pa se tam domača lesna obrt ne bo mogla razviti nikdar. Egipčanski trg si obdrže torej oni izdelki, katere bodo izdelovalci zamogii |>ostavljati na trg z najmanjšimi stroški. To pa so brezdvomno naši izdelki in na Das je samo ležeče, da si ta trp osvojimo. Čim se je to zgodilo, imelo bo tisoče mizarjev stalno delo in pošten zaslužek. Vendar ne smemo biti enostranski in misliti samo na Egipt ter samo na mizarske izdelke. Balkan. Mala Azija, Palestina, Vzhodna Indija, Kitaj : vse to je nam najbližje in nič laglje, nepo tla bi si naši obrtni izdelki pridobili važno |>ozicijo na vseh trgih v Orijentu. To so utopije! Tako utegne zmajati z plavo marsikdo. Ali ne! Tudi Ho-landoi so majhen narod, a vendar so se s pomočjo svoje obrti in trgovine povzdignili do velikega blagostanja, ker so znali izkoristiti ugodni }K»ložaj svoje domovine. Naš položaj — lepa naše domovine — pa je primeroma mnogo ugodniši, nego je n. pr. zemljepisni |>oložaj Holandije. Seveda poreče kdo: To je vse kaj druzega. Holandei so imeli svojo državo, a mi ? Pa čeprav mi nimamo svoje države, vendar lahko po svoji notranji moči in organizaciji {»ostanemo sami država v državi in ako bi mi zDali izkoriščati ugodni jw>ložaj svoj, je za nas mnogo bolje in koristneje, da smo jednakopravni državljani velike Avstrije, nego da bi imeli svojo državo za-se, kar hočemo dokazati |>ozneje. Predno pa hočemo misliti na to, da pridobimo ptuje trge za svoje obrtne izdelke, pridobiti si moramo lastni trg. I)a, da, tu je še mnogo dela. Naši č revij i so večinoma iz usnja ptujih tovarn, obuvala kupujemo v velikih zalopah raznih čifutov, a naši obrtniki propadajo. Obleko naročujemo iz raznih dunajskih zalog, a naši krojači stradajo; pohištvo kupujemo v ptujih tovarnah, a naši mizarji so brez dela itd. Seveda zadevlje velik del krivde tudi obrtnike same, ker ne znajo vzdrževati koraka z duhom časa ter ne zadovoljujejo zahtevam, katere stavljajo nanje konsumenti. Vsaki obrti bi lahko za- druge pomogle s tem, da bi šle členom po možnosti na roko s tem, da bi jim omogočale zadovoljevati zahtevam, katere bi stavili odjemalci in naročniki. Pred vsem pa bi zadruge lahko posamičnim obrtim pomagale razpečavati svoje izdelke na ptujih trgih. Velika zaloga usnja, velika prodajalnica črev-ljev, velik, vsem modernim zahtevam odgovarjajoč modni salon za možko in damsko konfekcijo bi v Trstu morali prosperirati. Koliko pa je poleg tega drugih obrti, katere bi — čim bi bile združene v zadrugo — lahko napravile svoje prodajalnice v Trstu ! Take prodajalnice bi prav lahko konkurirale z raznimi tržaškimi podjetji in gotovo je, da bi si v kratkem osvojile ne samo slovenske, ampak tudi vsaj velik del drugonarodnih kon-sumentov. I a potem bi polagoma zamogle misliti na prekomorski izvoz. Najprej naj bi osnovali eno zalogo na kakem prekomorskem tržišču : ako bi se ista obnesla, potem drugo itd. Kjer bi bile posamične zadruge prešibke, združili naj bi vse zadruge v skupno zvezo, katera bi imela nalogo, našim obrtnim proizvodom pridobivati nova tržišča. In čim bi imele zadruge več takih zalog, kupile bi še svoj parnik, kateri bi izdelke domače obrti izvažal v prekomorske kraje, a bi se vračal nazaj napolnjen s kolonijalami. Ko ne bi več zadostoval jeden parnik, kupili bi druzega, tretjega itd. Na ta način bi dobili narodno trgovsko mornarico. Seveda bo pri teh naših »utopijah« marsikomu igral jnunilovalen nasmeh okrog usten. A kdor je že kedaj razmišljal temeljito o našem položaju, o naših razmerah, o naši minolosti in našem razmerno velikem napredku na vseh poljih javnega življenja in primerja naš položaj s položajem naših sosedov, priti mora do uverjenja, tla nikakor ne smemo obupavati nad svojo bodočnostjo. Treba je samo pomisliti, kako so nam vedno in od vseh mogočih strani delali ovire s trdno namero, da nas polože v narodni grob, a smo se kljub temu povzdignili tako daleč, da se nas nasprotnik boji, in treba potem pri merjati nasprotnike, kateri so bili protežirani in so imeli vso moč v svojih rokah, a imajo kljubu protekciji in kljubu temu, da imajo veo moč v rokah, vendar na sebi vsa znamenja propadanja : treba premisliti samo to in videli bomo, da naša veri v bodočnost ni neopravičena. vsled vladne predloge o zvišanju državneg: davka na žganje. Govornik je podrobno razpravljal pogajanja med vlado in deželami ter je zahvalil vlado, ki je željam dežele kranjske prišla nasproti ter je omogočila, da bo dežela dobivala lep prispevek iz dohodkov od davkov na žganje. Tudi deželni glavar je z vspehom deloval na to. Deželni zbor mu je izrekel zahvalo ter je na to rešil več peticij v cestnih stvareh. Tudi nadloga s cigani je prišla v razgovor. Kar se tiče domaČih ciganov, je povdarjal dež. predsednik, da se boljšajo razmere. V okraju Crnomeljskem se jih je n. pr. nekaj stalno naselilo in jih uporabljajo na cestnih zgradbah. Govornik je Vai dopisi naj ae poSiljajo uredništva Nefratikovftni ilopmi se ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije tu oglase sprejema aprarnl&tvo. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trst. Crednlfitvu tu tlakama ae uaiiajata t ulici Carintia Štv. 12. 1"pravništvo. In •prejemale tusrratuv v ulici Molim (.iccolo Stv. il. na.ntr. ila tiskarna konsorcija lista „Kdinost" v Trstu. mesta sedmih gričev ob Tiberi in daleč od Novo-Rima ob Bosporu živi samotno med svojimi soplemenjaki cerkveni knez, če-gar ime vsaki kršean izreka občudovalnim spoštovanjem : biskup Strossinajer! Kakor sv. očetu napolnjuje tudi srce Stross-maverjevo hrepenenje po zopetnem združenju ločenih cerkva, in najbolje moči svojega življenja je postavil v službo te svete stvari. Sedaj, ko na stolici patrijarha sedi toli pro-svetljen mož, kakor je Joahim III., se morda sivolasemu Strossma verj u posreči posredovalna naloga med naslednikom sv. Petra in naslednikom sv. Andreja. Božja pota so kaj čudna in morda so bila sv. očetu in biskupu povdarjal, da v kulturni državi ni mesta za Strossmaverju podeljena leta, kakoršnja člo-nomade in vlada si prizadeva neprestano, da bi nadlego s cigani odpravila. Seveda mora tudi prebivalstvo podpirati vlado, kar se pa, žal, često ne godi. Ljudstvo Često nima poguma, da bi ovajal > cigane ter da bi, v kolikor je v njega moči, delalo za tega zla. vek redkokedaj doživlja, v to, da bosta mogla še sama gledati vspeh delovanja svojega v zmislu jednotnosti cerkve. Bog po-mozi v to ! Rieger zopef na pozorišču. Tedni odpravo smo čitali nekje — če se ne motimo v »Information« —, da voditelji mladoČeške stranke P O I) L I S T E K. n V sosedstvu. Hrvat.-(d spi-al Sandor Gjalski. — Prevel M. C—t—č. Ponosno in zmagonosno sem določil v sebi, da je bila ljul>ezen ona, ki me je dovela semkaj, pa sem se v mladeniški, — na pol še otroški dun silno razveselil tega: saj to mi je bilo najboljim dokazom, kako sem v stanu Silno ljubiti. V tem se je mesečina razlila po šumici. Kakor v raztopljeni kovini je ogromen oblak preplul mimo meseca, ki se je zlatnordeč pomolil nad bregovi in šumami. Čarobna svetloba njeffova je tamne in globoke sence obsula z belimi pečatni ter sta se tako noč kakor vsa okolica naravnost bajno kazala v njej. Nekatera drevesa so zadobila povsem fantastične oblike in mnogi vrh in mnoga veja kake stare vrbe sta izgledala kakor po-nujana roka nekake gorostasne prikazni in v prvi mah bi bil človek prisegel, da je za to Politični pregled. V TRSTU, dne 15. julija 1901. Deželni zbori. K r a n j s k i. Poslanec Hribar je poročal o odpravi samostojne deželne doklade na žgane pijače, ki je potrebna ali ono mlado brezo ali topolo kako strašilo, ali kako človeško bitje. Ali topola je bila ! In vendar, glej tam-le — v kotu pred šumico — zapazil sem dvoje v objemu. No, kaj bi pripovedoval dalje: bila je Deniza v naročju nepoznanega elegantnega gospoda. Ce tudi sem se ves stresel in nisem mogel takoj verovati svojim očem — vendar sem vse točno razločil in vse videl. A sekalo je to v dušo uprav z železno ostrino. Ona je jokala in pripovedovala nekaj, dočim jo je on tolažil in miril, enkrat se je cel6 glasno nasmija!. O tem sem ga videl v lice. Bil je to lep človek, daljše cesarske ( blondinaste brade in dolgih blondinastih brk. Meni se tedaj ni zdel več mlad — vendar mu je moglo biti še le trideset let. Ne morem reči, da sem občutil kakov srd, v prvi mah tudi nisem bil obupan; niti se nisem čutil nesrečnega. Glavno, kar je bilo v duši, je bilo veliko sramovanje pred samim seboj, da sem mogel misliti, da me Denka ljubi, in si vse razlagati temu primerno. Sedaj mi je Za združenje obeh cerkva Zname- sami razmišljajo o načinu, kako bi starega niti, na Dunaju izhajajoči list »Nouvelles d' Riegra — onega istega Riegra, proti kate-Orient« prinaša znamenit poziv za združenje remu so oni vodili uprav srdito borbo in so obeh cerkva.V tem pozivu piše med drugim: slednjič tudi strmoglavili njega in njegovo Ekumenski (vesoljstveni) značaj paj>ežtva je stranko — zopet spravili v deželni zbor, ne varovan v tem, da volilci papeža, če tudi italijan- da bi s tem prišli v nesoglasje se svojimi ski kardinali prevladujejo, vendar pripadajo načeli in svojo minolostjo ? Ci m pa bi bil vsem narodom in da papež ni držav- dr. Rieger v deželnem zboru, imeli bi ga ljan nikake države (Čujte tržaški re- pred seboj na političnem pozorišču in z av-fomatorji, ki tako radi povdarjate, da sedež toriteto in zgovornostjo Riegrovo bi se popa pe zev je v središču Italije in vrnil v življenje činitelj, s katerim bi morali kujete iz tega kapital za - italijanstvo računati vsi drugi činitelji. Gornja vest je Trsta! Op. ured.); in če tudi navadno pri- jako verjetna. Mnoge skušnje praktične popada italijanski narodnosti, vendar ni, da bi litike so pač poučile Mladočehe, da avtoritet moral pripadati. Drugače je s patrijarhom, naroda — naj pripadajo tej ali oni smčri — (Ta poziv je bil namreč pisan povodom iz- ni smeti i z ključa ti iz življenja. Ako so Mla-volitve Joahima III. Ekumenskim patrijar- dočehi res prišli do takega spoznanja, in ako hom v Carigradu. Op. ured.) Njega volilci pokažejo toliko moralne sile, da priznajo so izključno Grki, lajiki in duhovniki, on storjeno zmoto ter dra. Riegra — seveda na mora biti torej turški podanik; to samo za- način, ki bo združljiv z visokim ugledom došča, da je njegovemu dostojanstvu odvzet tega moža —; privabijo zopet na politično pozo-značaj ekumenski. Vztočna cerkev ima sedaj rišče, bo to dogodek, ki bo v neprecenljivo v Joahimu III. glavarja, ki na način, zahte- korist političnemu življenju naroda in morda vajoči spoštovanje, povsem izpolnjuje svoje — ob notorični tehtnosti besede Riegrove — visoko mesto, poverjeno mu od Previdnosti, ne ostane brez vpliva na politično življenje in kakor čudež se mora v'deti, da začetkom tudi preko mej dežel krone češke. XX. stoletja stojita vztočni in zapadni cerkvi Odlični predstav i telj i vseh struj sestavna čelu moža, kakor le enkrat v stoletjih izkazuje Ijajo še le življenje naroda. In če je takov cerkev, toli bogata na velikih duhovih : L.eo reprezeutaut mož Riegrove veljave, potem XIII. in Joahim III. Naj bi se tema sve- pa mu že absolutno gre mesto v zastopstvu tima možema, nasledniku sv. Petra in škofa naroda. Novo Rima, tudi posrečilo, da bi u r e s n i- Nekoliko monlle iz tega spoznanja Mla- č i 1 a srčno željo vsega krščanstva dočehov bi potem morda mogli crpiti tudi in da bi dosegla združenje obeh — Slovenci na obeh straneh. Morda bi jim ločenih cer k vik. Ta visoki cilj, ki si ga potem prišlo pred oči, da slabo služi narodu je postavil Leo XIII., je vreden, da si ga oni, ki le radi razlik v mišljenju ubija tudi tudi Joahim III. izvoli za svojega. Daleč od najbolje može. Mi Slovenci kaj radi pro- bilo vse jasno. Vse ono, o čemer sem mislil, da izdaja nje ljubezen do mene, bilo je v resnici izdajanje ljubezni, ali ne za-me, ampak za druzega. In vem, da tudi v tem trenotku nisem občutil jeze ali zavisti proti svojemu nasprotniku. Potem še le, seveda, sem vedel po vsem tem, da to z moje strani ni bila ljubezen. Ali tedaj nisem sumil, da ljubim. Ostal sem na mestu, da-si sem si priznaval, da to, kar delam, ni lepo in ni dostojno. Hipno mi je bilo, da se neopažen umaknem na drugo stran gojzdiča. Ali nadvladala je velika radovednost; ali zopet je bilo tiste možke zavisti nasproti srečnejemu nasprotniku ; a slednjič dovolj tudi otroške zlobice — kar vse je provzročilo, da nisem krenil v nasprotno smer, ampak sem se tiho prikral blizo k grmu in se skril v senco. Vendar nisem vlekel na uho. Nasprotno, še skušal sem, da ne bi nič čul. Dvojica zaljubljenih je začela sprehajati ae po ozki stezici kraj šumice gori in doli. On je držal roko okolo njenega pasa in spu- ščal glavo k njej. Deniza se je povsem privila k njemu in videl sem v krasnem jej licu, oblitem od mesečnine, kako blažena in strastno srečna je poleg tega človeka. V vsaki potezi njenega lica je kar ležala neka razkošna resnost od prevelike sreče. Vedenje, hoja prepuščeni mu roki, vse je izražalo to razkošno blaženost — in vse je vstrepečalo in sijalo okolo nje in žnjo v čarobni pozabi, v najslajšem snu ! In hodeča tako nista nič govorila. Ona se je prepustila povsem, da jo on VO(li — skoro nosi ter je povzdigala glavo tlo njega in z žarkim pogledom divnih ruja-vih očes svojih gledala vanj, a na sočnih polnih ustnicah je blestel in valovil srečen in tih nasmeh. Pripozeati moram, da se mi še nikdar ni videla lepša. Popolnoma sem zapal v samo gledanje in uživanje te krasote, pak sem skoro tudi pozabil na svojo žalost, svojo zlo srečo. A da bi šel domov, to mi ni prišlo ni na kraj misli. (Pride še.) slavlja roo zdrelost Cehov in njihov patrijo-tizem; da l»i jili le hoteli enkrat tudi — posnemati! Spomenik cesarici Elizabeti. Včeraj so v S<»lnogradu v navzočnosti cesarja in bližnjih členov cesarske hiše razkril' sj>ome-nik hlap« »pokoj ni cesarici Elizabeti. I z došlih nam brzojavk [»osneinamo: V vsem mestu je bilo veselo vrvenje. Dohajajoči vlaki so do-važali na tisoče prebivalcev z dežele. O pol uri f*>p. je dosj>eI oseben vlak z dunajskimi gosti. Vsprejelo jih je posebno odposlanstvo odlw>ra za spomenik. Na kolodvoru je svirala godba. Načelnik dunajskega odbora je sporočil |K>zdrave dunajskega mesta. Bivši župan Scheibel je pozdravil dunajske goste v imenu prebivalstva solnograškega, izrekli svoje veselje, da je tako častno odposlanstvo meščanstva lui.ajskega prišlo na to patrijotično sla v n ost. < >krašenje mesta je dovršeno ter napravlja najlepši utis, zlasti pa obok nad mestno hišo ter slavoloki. Tudi mnogo privatnih poslopij je kaj lepo okrašenih. Mej drogi, na katerih vihrajo črnorumene in ru-deče-i»ele zastave, so po slavnostni cesti postavljene piramide, katere diči državni orel. Vreme je krasno. (Glej brzojavke.) Izstop Malorusov iz deželnega zbora Gališkega Na uvoolnoma odbijala, ali omejevala, ali pa vsaj zavlačevala, kolikor se je dalo, izvršitev istih. Posl. Vahjanin je predli žil zbornici jako zmeren jezikovni zakonski načrt, poljska večina pa je istega zavrgla, in mesto tega sklenila resolucijo, ki pozivlje vlado, naj izpolnjuje kakor do sedaj vse že izdane jezikovne naredbe. Znano pa je, da se te naredl>e, kolikor so v prilog maloruskemu jeziku, niso izpolnjevale. Pretilog jm»sI. Bar-vinstcega, naj se poleg {»oljskega tudi malo-ruski jezik uvede kakor obligaten predmet v vse gališke srednje šole, je poljska večina tudi odklonila. Tudi predlogi za usta novi janje oziroma podeželjenje maloruskih srednjih in meščanskih šol so se ali odbijali ali se je pa, ako so >e isti vendar vsprejeli, zavlačevala ustanovitev dotičnih šol. Tudi je deželni zbor, vkljub odločnim protestom vsega malo-ruskega naroda, sprejel zakon o r e n t n e m davku, ki je naj>erjen proti maloruskemu prebivalstvu. Vsled vsega tega so maloru-iki poslanci sklenili zapustiti deželn, zbor. Očitanje, da je bil ta korak neosnovan, je torej iz vsega navedenega krivično ; isto-tako krivično je podtikanje, tla so to storili v airitatorske svrhe, ker mnogo sedanjih maloruskih poslancev niti ne bo več kandidiralo o prihodnjih volitvah. Tržaške vesti. Ivan vitez Nabergoj. Na vprašanja, prihajajoča nam od vseh strani, kako je z boleznijo gospoda Ivana viteza Nabergoja, moramo na |>odlagi obvestila, zaprošenega na pristojnem mestu, in dobljenega včeraj, dati neštevilnim spoštovateljem in prijateljem našega Ivana tolažljivo pojasnilo, da se je bolniku obrnilo odločno na l>olje in da je opravičena nada, da 1k» mogel kmalu iz sobe. V tej uadi, ki spaja gotovo vse rodoljube v eno kolo, kličemo: Bog nam ohrani našega Nal>ergoja še mnogo let ! Minister za železnice, vitez \Vittek, je včeraj s spremstvom dosj>el v Trst ter se ukrcal na Llovdov parnik »Habsburgc. Družbi, ki se je odpeljala na otvoritev železniških črt v Dalmacijo, so se pridružili predsednik pomorske oblasti pl. Ebner, predsednik Llovda Becher. ravnatelj državnih železnic dvorni svetnik Borowiezka, sekcijski načelnik i. s. baron Kalchl>erg. generalni ravnatelj Llovda vitez Peichl, koruercijelni ravnatelj Llovdov .Janni ter več državnih poslancev. V znamenja številk 1 in 14 se je vršila včeraj procesija v Rojanu, katero je uvedel innogo mnogo — častiti gospod župnik Jurizza. Ne gre, ne gre, pa ne gre! Z Jur-čevo politiko namreč! Da, meščani prihajajo še — zijala prodajati, ali župljaai rojanski kakor da so se |>oskrili po zemlji, ko ima gospod župnik Jurizza svoje slavnosti ! Včeraj smo poskrl>eli za natanjčno kontrolo in moremo sporočiti z absolutno gotovostjo, da je bilo za prvo zastavo 52 raožkih in med temi — en sam rojanski župljan ; za drugo, sv. Mohora, pa so bili 103 možki in med istimi 14 ro-janskih žu pij a no v ! Torej: l-f-14=15 !! Kaj se zdi gospodu župniku Jurizzi ? O, kar je bilo druge procesije, so bili : vojaki, veterani, nekaj žensk iz Rojana in iz druge okolice, vse ostalo pa so bili — gledalci iz mesta, a še teh ni bilo toliko, kolikor smo jih pričakovali. Konsumno društvo, ki ima svoje prostore tik cerkve in ki je vsako leto bogato dekoriralt», je letos bilo brez vsacega okraska. Istotako je bila gostilna g. Trevna, ki se je vsako leto mnogo potrudil za poveličevanje. Od zasebnikov je razobesil zastavo samo etlen in še ta — slovensko trobojnico. Kar je bilo zastav, so bile le one, ki jih je pred cerkvijo razobesil — gospod Jurizza in pa nekaj ra-: zobešenih od društva Tramway. S tako žalostno procesijo še ni rojanska župnija proslavila god sv. patrona. Popo-! ludne pa se sploh ni poznalo, da je v Rojanu velik praznik. Ne, gre, pa ne gre z — Jurčevo politiko. Marazcm v italijanskem tabora. Občinski svetovalec dr. Emilij M a r c u s, pripadnik »demokratične stranke«, položil je te dni svoj mandat. To je že tretji mandat, ki ga je v kratkem času izgubila novopečena tako zvana »demokratična« stranka. Res, lepe dokaze svoje življenske moči podaja nam ta Spadonijeva krparija, ki jo imenujejo »De-mocratica« ! Že po prvokratni izvolitvi ruši se ta stranka t?ko, da kmalu ne ostane od nje druzega, nego njeno — ime. Vidi se, da je v laškem taboru že vse gnjilo. »Demokratična stranka je nastopila kakor opozici-jonelna stranka proti vladajoči progresovi stranki. Ali že prvi nastop te stranke ni odgovarjal nravi opozicije, kajti že izvolitev prvih njenih zastopnikov v mestni svet je bila nenaravna. Le pomislite, opozicija je le po kompromisu z vladajočo stranko prišla v mestni svet! Kaj tacega je menda mogoče samo v Trstu. Druga in glavna markantna črta te »opozi-cijonalne« stranke pa je ta, da do sedaj še ni nikoli oponirala in da je vedno glasovala z vladajočo stranko. Druge vladajoče stranke po širnem svetu lahko zavidajo naše pregresiste na taki opoziciji. Tako opozicijo bi vsakdo rad imel. Kakor je vse počenjanje laških strank sama komedija, tako seveda ni mogoče zahtevati, da bi bila resna ravno in jedino ta njih — opozicija! D.ra Marcusa je strmoglavil list »Avanti«, ta enfant terrible v laškem taboru. Marcus je bil v neki seji ostro napal ta list in njega glavnega urednika, Camberja. Naslednjega dne pa je Camber v » Avanti c-u presenetil svet s poročilom, da nenavadno ostro kritiko o upravi in zboru zdravnikov je pisal v »Avantiju« — dr. Marcus! Nadalje je Camber te dni na porotni razpravi povedal, da je isti gospod Marcus sporočil »Avantiju« tudi obče znani senzacijonalni izrek dra Luz-zatta o dru. Venezianu, katerega sta potrdila tudi svetovalca Spadoni in Banelli kakor priči na porotuih razpravah proti Camberju, kateri izrek je silno žaljiv in nečasten za dra Veneziana in katerega list »Avanti« ponavlja dan na dan z mastnimi črkami in ki za-vzimlje prvo stran sedanje tržaške croni»iue scandaleuse. Baš ta izrek, došel v javnost po dru Marcusu, provzroča najbolj, da je sedaj v laškem taboru vse navzkriž. Tako javlja n. pr. »Avanti«, da je Caml»er uložil ovadbo proti tiru Moisč Luzzatto — ki je, mimogrede omenjeno, poleg Veneziana duh, ki vodi laško stranko — radi krive izpovedbe na sodišču. »Avanti« prisega, da ne bo miroval, dokler se tudi Venezian in Luzzatto ne umakneta iz javnega življenja. Mesto in okolica, ali: civilizatoridni vpliv mesta na okolico. Današnji naš do-; pisnik iz sv. Križa zavrača trditev prealu-lega laškega trobila z »lesnega trga« ter meni, da koncilijanca pokojnega Ipavca je prihajala baš od todi, ker ni bil podciviliza-toričnim vplivom Trsta ter da »Trst« sploh ne vpliva civil iza tori čno na okolico. Mi smo malce razmišljali o stvari in smo prišli do zaključka, da naš dopisnik ima prav in nima prav. Kakor se že hoče vzeti stvar. Tu je vprašanje: kateri »Trst« imamo pred očmi ? Ako jemljemo tisti »Trst«, v katerem imajo signoria svoje orgije, tisti »Trst«, ki korumpira nekatere naše okoličane, da jih potem, v njih slepoti, izrablja za demoralizo- valne namene, tisti »Trst«, ki širi med naše ljudstvo nemoralo velikega mesta, ki ne stori ničesar za okolico na polju gospodarske vzgoje: poten: je seveda naj veča drznost, naj-veči napad na resnico, ako kdo pravi, da Trst civilizatoriČno vpliva na okolico. Ali neo|)orečna resnica je vendar, tla Trst civilizat rično vpliva na našo okolico. Toda to ni tisti »Trst«, v katerega imenu govore čifut?ki listi, ampak to je oni drugi »Trst«, ki med naše ljudstvo v materinem jeziku širi omiko, tisti »Trst«, ki uči ljudstvo naj bo moralno in značajno; tisti »Trst«, ki snuje zadruge za gospodarsko osamosvojenje našega okoličana in vzbuja v njem zmisel za racijonelno gos{»odarstvof tisti »Trst«, ki snuje posojilnice, kmetijske družbe in podružnice, gospodarska družtva, zavarovalnice za govejo živino itd. . . . Da, ta »Trst« res vpliva civilizatoriČno na našo okolico in sleherni okoličan, ako ima le količkaj zmisla za svojo lastno duševno in moralno blaginjo, mora vsaki dan le blagoslavljati ta vpliv. A ta »Trst« ni či-iutski in irredentarski »Trst«, ampak je naš slovenski Trst! Nadaljnjemu razvoju tega Trsta Bog daj svoj blagoslov v blagor naše • okolice, na srečo vsega Slovenstva tržaškega in v ponos vseskupnega naroda slovenskega ! Pogreb pok. Ivana Ipavca je bil — kakor nam poročajo iz sv. Križa — veličasten in je osvedočil, koliko ugleda je užival pokojnik daleč na okolo. Kondukt je vodil čast. gospod župnik križki ob azistenci dveh gospodov duhovnikov iz Nabrežine, pevalo je društvo »Skala«, a v sprevodu je bila velika množica ljudstva. Ta sprevod in pa ljudi, ki so bili v njem, naj bi bil videl »Piccolo« ; potem bi bil videl, kako gorostasno se je osmešil, ko je pokojniki reklamiral za svojo sinagogo. Naš dopisnik pravi doslovno: »Pokojnik je bil uljuđen mož z vsakomur; on je spoštoval vsako menenje in vsako osebo. On je bil miroljuben in se je izogibal prepiru, če je le mogel. Ravno s tem pa je dokazano, da pokojnik ni bil pod »civilizatoričnim vplivom« (O jee!) Trsta, ampak da je bil nasprotnik tiste strupenein-toleranee, ki se v Trstu propoveluje za vsakem oglom in na vsakem — Časnikarskem smetišču! Će je bil pokojnik uljuđen tudi z Italijani, je to le dokaz, da mi okoiičanski Slovenci nismo taki, kakor »Piccolo« —laže o nas, ampak da smo mirni in vstrpljivi ljudje in da smo le po intoleranci mestne gospode prisiljeni v narodne boje. Same Ipavce bi lahko meščani imeli po okolici, ako bi z okoličani postopali tako kakor zahtevata človeška civilizacija in najlementarneja pravica! Da, tip narodne vstrpljivosti jejbil pokojni Ipavec, ali da ga radi tega svojstva tržaški Židje reklamirajo za svojo sinagogo, to je krvav« žaljenje njegovega spomina, to je — infamija! Pokojni Ipavec je bil ein svojega naroda in se je čutil tacega!« Pripomba uredništva. Da je temu res takt), priča dejstvo, da je bil pokojnik zvest čitatelj našega lista in da je v prejšnjih časih, dokler je bil še zdrav, rad nas obiskoval v našem uredništvu. Znajo in ne — znajo ! Tržaški magistrat vrača slovenske prošnje za podeljenje domovinske pravice, češ, da ne ume slo ven- , skega jezika, v katerem so pisane ! Danes pa je prišel k nam neki naš človek z aktom tukajšnje davkarije, pisanem v slovenskem jeziku, s katerim je šel na ma-gistrat plačat davke. Pričakoval je dotičnik, da mu ne ^prej-! mejo denarja — ker ne umejo slovenskega jezika — a za denar so topot celo naši magi-j stratovci spozabili toliko — da so sprejeli j denarje tudi na akte, slovenski pisane. Torej za denar znajo slovenski — drugače pa ne !! j Izzivalci. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem vršila se je v soboto kazenska razprava proti Mateju Kundiču, Milanu Kundiču, Romanu Kučiću in Ludoviku Dukieu s Ka-: stavščine radi telesnega poškodovanja na me-jsarju Josipu Sh'rnu iz Voloskega. Zadnjega i dne letošnjega pusta se je vršil, kakor vsako : leto, v Mihoticih na Kastavščini običajen obhod šem. Tega dne je navada, da prihaja v Mihotiče mnogo oačinstva iz vsega okrožja, iz Kastva, Voloskega in drugih vasij. Sodni kancelist Wontschina je v družbi z mesarjem Stirnom, Stirnovo soprogo in nekim Peršićem izzival na ulici pripadnike hrvatske stranke z vzkliki : »Viva Bennati«, »krepali Hrvati«! Na-to so jo zavili v gostilno »Bukaleta«, kjer je bilo zbranih več narodnih mož Pred gostilno je kancelist Wontschina izstrelil par Btrelov iz samokresa, na kar so UBtopili notri, kjer je potem Stirn še nadalje izzival Hrvate s pesmijo: »Nije Istra hrvatska, več je Istra istrska«. Gostje, ki so slišali poprej strele iz samokresa, so mislili, da ima istega mesar Stirn, vsled česar so ga preiskali in našli pri njem, ne samokresa, pač pa odprt nož. Gostje so na to zahtevali, naj izzivalci zapuste gostilno, a ko so se slednji branili in še nadalje izzivali Hrvate, planili so slednji na zagrizene Lahone ter jih pretepli. Največ jih je meti vsemi ulovil mesar Stirn, kateri se je vedel najprepotentneje. Sodni dvor je spoznal v začetku omenjene zatožence krivimi injobsodil z ozirom na mnogo olajšujočih okolnosti in zlasti na dokazano provokacijo : Mateja Kun-diča na tritedensko, Milana Kundica in Romana Kučića na dvameseČno in Ludovika Dukiča na jetlnomesečno ječo. Obtožence sta branila odvetnika dr. Otokar Rvbiir in dr. Slavi k, ki sta proti razsodbi prijavila priziv. C. kr. kancelist—izzivalec. Kakor je iz gornjega poročila razvidno, je ravno c. kr. kancelist Wontsehina bil neposredni vzrok tepežu, ki se je vršil v Bukaletovi krčmi. Ta vzorni uradnik je hrvatsko stranko izzival ne samo provokatoričnimi vzkliki, temveč celd iz samokresa. Povpraševali smo, kaj se mu je zgodilo za to, ter smo doznali, da je bil od drž. pravdništva tožen le radi prestopki po § 431 k. z. in cel6 od te obtožbe oproščen. Brez komentarja. Izkaz Ciril-JIetodijskega daru. (Dalje). Ivan Oerne v Trstu 1 K, A. P. 2 K 40 st., Jakob Perhavc 2 K, Anton Furlan 2 K, Anton Rajovic 1 K, Marija Debelak 20 st., Josip Macarol 2 K, Ivan Klun 4 K, Josip Muha 2 K, M. J. 20 K, Antonija Slavik 3, K, Fran Petrič Skedenj 5 K 60 st., Marija Samokec Barkovlje 4 K, Josip Novak župnik, Povir 10 K, D. P. začasno v Divači 3 K, Fran Meden sv. Križ 2 K, M. A. Ternovec Dunaj 10 K, Beniger, Filipan Istra 5 K, Milko Sašelj župnik, Šmarje 2 K, Jos. Pi-ciga Dekani 1 K, Iv. Skabar Barkovlje 2 K, Legiša Devin 1 K, Štefan Jenko v Podgra-jah 2 K 50 st., Jos. Zupan župnik v Dolini 3 K, M. Sebenikar Rakek 5 K, Iv. Muro-vec dekan v Cerknem 4 K, M. C. Trst 10 K, Borovščakov 3 K, Šetina 40 st. Skupaj . . . 112 K 10 st. zadnjič izkazanih 318 ,, 36 „ Vse skupaj . 430 K 46 st. Nadalje darove vsprejema t. č. blagajnik Simon Skrinjar, ulica Stadion šte\. 19. I. nadstropje. * Nadaljnji ustanov n Ik »Narodnega doma v Trstu« : Gosp. Fr. 0. v Trstu z darom 200 kron. Stavka t stiskalnici olja Jeansoulin, Lnzzatti & C.o pri sv. Ivanu. Danes zjutraj so stopili vsi tlelalci sv. Ivanske stiskalnice olja v stavko. Včeraj so bili delavci pri gospodarju in so ga vprašali, kaj misli storiti na njih zahtevo, stavljeno mu že preti osmimi dnevi, tla naj jim namreč dnino poviša za 50 stotink. Gospodar Edvard Lnzzatti, ki je ob enem ravnatelj tukajšnje tovarne, je odgovoril delalcem, da mu ni mogoče povišati dnine več nego za 20 stot. Jutri pojdejo delavci zopet k gospodarju, tla izvedo njegove daljne sklepe. Delavci se pritožujejo, da jim je dal gospodar letos manjšo plačo, nego minola leta, in tla jim ne tlajejo več olja kakor poprej. Pač pa si je tovarna nakupila letos nove stroje in dozidala nekaj prostorov, za kar je potrosila nad 120 tisoč kron. Gospodar zahteva vedno več tlela, medtem ko je plača delalcev ista kakor je bila pred skoraj desetimi leti in se je, kakor je razvidno iz zgoraj navedenega, vsled prikrajše-vanja priboljška v dajanju olja, faktično celo zmanjšala. Dnina, ki jo dobivajo tlelavci za težko delo, znaša 2 20 K do 135 K. Dva delavca imata po 2-70 K, 6 jih ima 2*60 drugi pa vsi po manje. Vpoštevati pa je potrebno to, da morajo delavci delati za jednako plačo tudi po noči, ker se namreč vrstijo tako, da delajo en teden po dnevi in drugi po noči. Gospodarji morajo spoznati, da plača, ki je morda zadostovala pred 10 leti, nikakor ne more zadostovati več dandanašnji, ko so vse potrebščine tako grozno podražile in so ekzi-stenčni pogoji postali sploh nerazmerno težav-neji. V nadaljnje komentiranje se nočemo spuščati, ker se nadejamo, da gospodarji gotovo ustrežejo skromni zahtevi svojih delalcev. Iz Rocola nam pišejo : Na veselici otroškega vrtca v Rocolu sem slišal nekaj opazk o izgovarjanju besed, posebno pri točki 9. oziroma igrah (10. in 14.) je rekel neki go- epo«l, naj bi got-pica vrtnarica vendar malo l>olj parila na izgovarjanja pri otrokih. Da bi vedel dotični gospod, kolilio truda je stalo goepico < 'argo, da je te otročiee naučila vsaj toliko, bi jo morda malo drugače sodil. Gospiea Carga ni hotela napraviti le navadne otroške veselice, ampak želela je tudi, da bi odrasli Uocolski otroci igrali kako igro, da bi to l>oIje imponiralo ljudstvu. Ali ni mogla dobiti zadostnega števila otrok, ki bi znali pravilno govoriti slovenski. Vzela je torej otroke iz laške šole, oziroma take, ki so obi*kavali kdaj te laške šole, otroke, ki niso znali ni čitati ni pisati, niti izgovarjati slovensko. In te je v kratkem času izvežbala tako, da so lahko nastopili na odru, (lasi niso videli prej ni jedne slovenske veselice. S kakim uspehom — smo videli v nedeljo! Koliko truda pa je imela Š3-le z malimi otroci, od katerih jih je bilo mnogo, ki niso znali ni besedice slovenski, ampak le laški in nemški. Rocolske matere si ne morejo želeti bolje vzgojiteljice za svojo deco nego je gospica Carga. A Koeolčani sploh so lahko hvaležni nji, ki je prva začela orati ledino v tem do sedaj zaspanem okraju, nji, ki je prva predrla led, ki je pokrival mrtva slovenska srca v Roeolu. I parno in želimo, da bi gospica ( arga še mnogo koristila v tem zapuščenem okraju. SI a vodar. Zgorel otrok. Našemu rojaku, Franu Vrčonu, dogodila se je v soboto velika nesreča. Njega H in poiletni sinček Miroslav se je minolo soboto ob 4. uri pop. igral v veži hiše v ulici (riulia št. 44 z nekim drugim 5-letnim dečkom. Igraje z žveplenkami se je Miroslava \nela obleka, na kar je začel upiti in je zl>ežal po stopnicah navzgor. Na njegovo upitje so pritekle sosedi nje in pogasile otrok obleko; na to so otroka preoblekli v drugo obleko, ter odnesli v bolnišnico, kjer je včeraj |»op,,]udne umrl v groznih bolečinah. Za časa nesreče sta bila oba roditelja |M> svojih opravkih izven hiše. To ubogo družino je zadela s tem slučajem v kratkem že tretja nesreča. Pred par meseci je umrl sin<'ek Stanislav, ]pred tednom gospodarjeva mati in sedaj še ta nesreča. Rodoljubni družini izrekamo svoje iskreno sožalje na toliko nesreči. Dražbe premičnin. V torek, dne 16. julija ob 10. uri pred pol ud ne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Muda vecchia 2, manifakturno blago; ulica Coppa f>, hišna oprava; ulica delle Actjue 11, steklena omara in sveder: ulica Sette Foutane 21, hišna oprava; javna skladišča (Svlos), kože. Vremenski vestnlk. Včeraj : toplom« r ob 7. uri zjutraj 23 6. oO 2. uri f>opoludn' 27.5 C*. — Tlaxouner ob 7. uri zjutraj 761.8. — Danes plima ob 9.37 predp. in ob 8.39 pop. ; oseka on 3.7 pred;>oludne in ob 3.15 popoiudne. Za sla vnost > Kola« se delajo, kakor smo poizvedeli, velikanske priprave ! Samo vabil so, oziroma še razf»ošljejo — 3000! Lepaki so že po mestnih zidovih in jih je tudi j>o vseh narodnih lokalih. Kolaši vršijo svojo dolžnost in ne štedijo pri reklami — kar je hvale vredno. Reklama je dan danes prva stvai za vsakega, ki hoče doseči popoln vspefa. Včeraj smo opazili na vrtu pri sv. Jakobu, da je »Kolo* že dalo počistiti in urediti skoraj vse — kar se sploh da uiediti. Ta teden se nadaljujejo priprave, ki se razvijejo v najveći meri! Vrt ni ravno najprimernejši, ali — v Trstu ni boljšega, vsaj tako velikega ni! NaAi nasprotniki morejo prirejati velikanske slavnosti, ali po gledališčih, kar se pa tiče vrtov, smo si pa — enaki ! Na znanje. Podpisani javlja tem potom vsem bratskim društvom, ki bodo prih. nedeljo blagovolila sodelovati na naši slavnosti, da bodo — na željo izraženo < hI več strani— po dovršenem vsporedu vsa društva skupao pela zbor »Slovenec i Hrvat*. Odbor j»evsk. društva »Kolo«. Pevsko društvo »Skala- iz sv. Križa bo pelo na slavnosti »Kola« I. pl. Zajcev tnoški zbor »Hrvaticam«. Vesti iz ostale Primorske. X Za zastavo pevskega bralnega društva »Slavec« v Ricmanjih so darovali, oziroma preplačali vstopnino: g. Ivan Marija Vatovec 4 K, g.na Peruzzi 50 st., g. Ivan Mikeluci 50 st., g. Anton Trobec 50 st., g. Josip Pđngerc nadžupan iz Doline 1 K, finančni voditelj g. C. Kozjek 1 K, g. Anton I»nrj>e 1 K. Prisrčna hvala vsem darovateljem ! ODBOR bralno pevskega društva »Slavec«. (Opomba. Nadaljne blagohotne darove vsprejeina g. Peter Kuret, društveni blagajnik v Ricmanjih hš. 74.) Vesti iz Kranjske. * Nesrečen dan v Postojini je bil v torek 9. julija. Zjutraj je skočila ueka zakonska žena — Frančiška Milharčič — v vodnjak. Revici se je v glavi zmedlo. Potegnili so jo hitro iz vodnjaka, in hitri zdravniški pomoči se je posrečilo, ohraniti ji življenje. Dal Bog, da bi ozdravela tudi na duhu! — Zvečer istega dne je utonil v Pivki pri kopanju lf>letni Jakob Cič. — Mizar Frančišek Cestnik pa je padel tako nesrečno i z lestvice, da bi si bil skoraj zlomil tilnik. Neki gospod si je poškodoval nekoliko prst na roki, neki delavec se je usekal, tudi neki konj je bil nesrečen in voz sena se je zvrnil; v neki družini pa so bili v velikih skrbeh, kam je šla njih mala hčerka; šli so jo iskat in jo našli že o mraku na potu od postojnske jame, kamor je šla pogumna deklica sama — na izprehod. Po »Slov.« čas ; o drugi sem bil že slal»e volje. Ko pa je prišla četrta, sem zgubil potrpljenje in sem rekel : Stoj ! Dosti je!« V resen protest sem novorojenki dal ime Sta ni, če tudi ga ni v koledarju. Neka dvorna dama si je dovolila vprašanje: »Je li pomagalo to sredstvo ?c — Knez je odgovoril: »Da, kajti potem se je rodil! princ Danilo. Zato sem hitro dal svojemu j zetu, kralju Italije, dober svet, naj sledi m o-j jemu izgledu«. — Torej, če se kraljevi dvo- I jici italijanski zopet porodi hčerka ; jej mo- [ rajo dati ime »Stani«! — O ne, je zavrnil! knez, pa italijansko jej porečejo: princi-pessa Basta! »Častni dežnik«. Pruski nadporočnik Barlach, ki služi v tretjem vshodno-azijskem pešpolku, je dobil na Kitajskem čudno odlikovanje. Kakor je tam navada, podarila mu je neka občina, ker je rešd utopljenja nekega ! Kitajca, časten dežnik iz krasne svile. Cast-; nik je podaril ta dežnik svojemu prejšnjemu j polku »Konigin« v Fiensburgu. Uvoz in izvoz t Franciji. PARIZ 14. (B) Glasom uradnega sj>o-ročila carinarskega ravnateljstva je znašala vrednost uvoza v prvih G mesecih tega leta 2.479,474.000 frankov proti 2.498,1*4.000 frankov v minolem letu ; vrednost izvoza pa 2.105,335.000 proti 2.018,185.000 frankov v prejšnjem letu. Iz ruske vojske in mornarice. PETROGRAD 14. (B) Na carski ukaz naberejo za 1. 1901 308 500 mož v popolnje-nje vojske in mornarice. 5 MIZARSKA ZADRUGA V GORICI S ^^ z omejenim jamstvom X ^^ naznanja slovenskemu občinstvu, ^^ je prevzela k X Vesti iz Štajerske. — Z vseučilišča v Grad c u. — Dika mej učenjaki slovanskimi, profesor na vseučilišču v Gradcu, sloveči slavist prof. dr. G. Krek je stopil v pokoj. Gospod profesor je zdrav in čil na telesu in duhu in bi mogel še več let nadaljevati svoje plodonosno delovanje. »Sudsteierische Presse« dokazuje, da je le nemško-radikalni terorizem odtisnil prof. Kreka v pokoj. Ne le naščuvani dijaki, ampak tudi profesorji-tovariši so snovali grde intrige proti njemu. Nemškonacijonaina klrka se seveda veseli odstopa Krekovega, ker se nadeja, da pride kak slovanski renegat na njegovo mesto. No, mariborski list meni, da nemško-nacijonalni srditeži delajo bržkone račune brez krčmarja. Ravno ta gonja mora najviše učne oblasti privesti do spoznanja, da to ne sme dalje iti tako, da bi na vseuče-lišcu v Gradcu s Slovenci postopali kakor s parijo. Ali bodo prihodnje leto morali ustanoviti vseučilišče v Ljubljani, ali pa na graškem vseučilišču zasnovati slovenske stolice, kakor najviše izobraževališče južnim deželam monarhije. To spoznanje mora priti iz gonje od strani nemško-radikalne profesorske klike, ki je celo takega mirnega človeka, kakor je dr. Krek, 0, pe karna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan. pro 24 novč. liter. Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SILBEREGG (G. E. POHLY|f Via Zovenzoni št. 2. Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina : opollo, istrsko črno in belo. Albert Brosch Trst. — Via S. Aiitonio 5. — Trst. —■ Kožnhar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine iu kap za ci-, vilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem iu ognju. 1 Važno oznanilo ! Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da 7T\"A iz VISA, KASTEL0V pri SPLITU, ISTRE •n BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi t*logi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo r»voda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« n buteljke kontrolna in {garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-iterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja r remio nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j* ^otov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego bi je viuo čisto in naravno, da se sme z mirno vcstlt-d j.-ti bolnikom in konvalescentom, ker analizacijskl 4av«»d stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, kt to čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj* 'meti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....liter po 32 novfi, Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz ViBa... „ 34 „ Vino Opollo..... n 38 „ Belo vino iz Visa ... n 40 „ Zahtevajte vaelej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvorišča^ Pekarna in sladčičarna JAKOB JURCA TRST. — Molin a vento. — TRST. Priporoča svoj 3 krat na dan zveži kruh, vsakovrstne najfinejše sladčice, nadalje t* • 1*11* v'na v buteljkah in moko v velikem Aoraviieme kug urez izb°ru p°strežba hjtra točna°a d°m operacije. Profesor ANT01T DE CASAGRA>I>E komander reda Boli var-Venecuele, vitez tuniški, odlikovan večkrat sč zlatimi kolajnami. or « 3V/o ^ i mesečni „ 3 V/o n 3 „ „ 35/8°/o „ 1 letni Napoleone: po 2 °/0 proti 20 dnev»i odpovedi „ 2V/0 " 4(? - . . " 2a "J „ 3 mesečni M r» — -4/0 " t » 3 °/0 ^ Tako obrestovanje pisem o uplaćilih velja od 2 oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 23/4°/0 do vsakega zneak ta izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veće zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplaćila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostno-papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.