Stev. 70. Poštnina pavfialirotia. Poftametna številka ss-fc»*!«» vinerHKv« Leto 2. Uredništvo in upravništvo v Veltkovcn, List izhaja vsak torek in petek. N«ručniiu zn&ia: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtle(->o 3 K. MU a».....................MgMiuiii -Mr-im-if.........—1—"" Velikovec, 7. septembra 1928, Cene iiiseratom: enostopna petitvrsta ali nje prostot 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naroči'- tu-.--10 objav popust. Boš ti že vidla, nemčttrska uš, Kaj se to pravi „kršen duš"!! (U pAsni:, ki so jo zložili naši korajžni fantje.) , j i I Tako boiiitj glasovali! Nemčurskih shodov ne bo! Preteklo nedeljo so hoteli naši Judeži prirediti v Velikovcu velik shod. Ko so pa izvedeli, da se ga bomo u-deležili tudi Slovenci, so se tako prestrašili, da so v zadnjem trenutku na našo veliko žalost svoj shod odpovedali. To je bila njihova sreča !! Namesto Judežev smo potem mi zborovali. Tudi v Bistrici v Rožu so Judeži hoteli zborovati. Prišli pa so naši ljudje in so Judežem shod razbili. Upamo, da so se nemčurji že vendar enkrat prepričali, da ne bomo nikdar in nikoli dopustili, da bi smeli na naših slovenskih tleh prirejati shode, s katerimi bi farbali svet, da imajo ti revčki večino, ki je pa nikoli niso imeli in je tudi nikoli imeli ne bodo, in na katerih bi hujskali zoper nas in našo državo. Iz Nemške Avstrije. Udarec na udarec pada na Nemško Avstrijo. Ker ima tako za nič denar, so tujci tam skoraj vse pokupili. Bil je splošen „Ausverkauf". Tudi našega denarja se sedaj bojijo, da jih bo posušil. Prišli pa so Avstrijci tudi pod kuratelo, plačati morajo vso vojno škodo, pa ne samo v denarju, ampak tudi v živini i. dr. Italijani -- dobri zavezniki so vzeli z Dunaja vse umetnine, vojne ero- plane in sedaj je reparacijska komisija, ki izvršuje kuratelo, določila, da morajo oddati ves vojni materijal (pu?ke, kan >ne, vozove itd.) In ubogi Nemci pa jamrajo — doma seveda, pri nas ne — ter vpijejo „Gewait", ker so samo na to še navajeni. Nemci med seboj se kavsajo in ravsajo, posebno sedaj pred volitvami, da bi napolnili vse bukve, ko bi hoteli ta ravs ponavljati. Pri nas kažejo na Srbe, pa mi se z njimi desetkrat bolj zast«. pimo ko oni — s Prajzi. Že med vojsk» smo slišali, kako so Prajzi zastonj vlekli Avstrijce iz blata, sedaj pa se še zmenijo ne za nje, ker si nočejo umazati prstov. Avstrijci pa so seveda še bolj ziezli v blato in bi radi, da bi jih mi vlekli ven. Pa tudi mi pravimo: Rajši ne, ker sicer bi bilo treba še nas vlačiti ven! Gewait. Čudno kaj si Nemci pod to besedo mislijo. V .Stimcah" od 1.1 m. beremo, da smo mi Slovenci (landfremde Zugewanderte) „mit Gewait" zabranili zborovanje v Grebinju ter da smo, čeprav so bili Nemci „in groBcr Mehrheit", podrli slavoloke itd. Sakramiš, še mislili nismo, da smo Slovenci taki kerlcil Pa to še ni vsel V isti sapi tožijo, namreč „Štimce", da Slovenci njihovega zborovanja v Borovljah niso prav nič motili, pač pa, da so „mit" Gewait" zabranlli Ncmcern prihod na zborovanje. Na, pa imaš zopet „Gewait", tudi če si še tak') tiho I Križ je pač stem, da Nemcev ni, pa jih ni, pa naj tistih par žab če toliko kvaka. Zato bi pa oni radi od antantne dosegli tale ukaz: Mi Slovenci naj se vležemo na trebuh, tistih par nemških podrepnikov pa naj po naših hrbtih skače! To bi menda ne bilo več „Gewait"! Kajne, tajčnaceini? O du alte Bursehčnherrlichkeit, nie kchrst du wieder! Avstrijska Judeja. Štimce pišejo o nemškem delu Koroške: „Kamor pogledaš, povsod sami iudi. Kako da drvi ta golazen tako nemoteno na K« roško, medtem ko se drugim potovanje ovira? Nimamo li drugih težav že preveč? Čemu še ta šiba božja?" Kaj če bi cona A padla k nemški Avstriji? To se sicer ne more več zgoditi, ker si tega ogromna večina prebivalstva ne želi, toda recimo, da bi se zgodilo. Ta judovska golazen bi se usula kakor egiptovske kobilice na še ne iz-ropano slovensko zemljo, kakor pijavka bi se vsesala v našo rodovitno grudo: In posledica bi bila ? Za deset let bi se reklo: beraška Rožna dolina, zalumpana Podjuna, žalostna koroška Slovenija. Komur se hoče v Judejo, pojdi in oddaj glas za avstrijsko polomijo. Nemčurji poraženi v Kotmarivesi. čisto na tihem, kakor da bi že slutili nevarnost, so kotmirški nem-škutarji že ves teden agitirali po vseh gorah in Rožu za svoj shod pri Žni-darju v Brdeh. Če bi ne bili grozili našim, kako jih bodo v nedeljo, in če bi ne bili videli, da že ves teden pripravljajo mize in nosijo posodo skupaj, jim še verjeli ne bi bili. Pivo so dobili iz Celovca. Dasi nepovabljeni, smo se tudi mi udeležili shoda. Moštvo je šlo na Brde, Žensko društvo je pa imelo doma svoje zborovanje. Okoli 15 ) žen in deklet je zborovalo v Kotmarivesi, kjer sta govorili ga dr. Pi-skernik in učiteljica Slavica Gornik. Od sedem dolgih miz smo jih zasedli pet. Razun Jakoba Lučovnik in brdov-* Stran 2. ,KOROŠEC, dne 7. septembra 1920. Stev. 70. škega Jarca še enega človeka ni bilo na zborovališču. Nekam čudno je pogledal in čisto bled je postal Jakec, ko nas je prikorakalo okoli 80 mož po cesti. Potem pa so začeli prihajati oni in zopet — naši. Vse je bilo ka- j kor pred nevihto. Naši zapojejo par pesmi. Bivši nadučitelj Harich plaho j potrka na kozarec in začne nemško govoriti Divji hrup nastane: „Slovensko govorite, to je slovenska zemlja 1 j Nemško ne pustimo govoriti!" Nem- j škutarji so švigali sem in tja ter pro- j sili, da bo eden tudi slovensko govoril, j Nič! Samo slovensko se bo govorilo! ! Košičev Pepček in še par takih tičev j jo jč kar odfuralo. Drugi pa so šli za i Žnidarjev hlev, kjer je med strašnim vpitjem in smehom, tako da ga nihče ni mogel razumeti, nekaj časa govo-rančil Šimen Gaggl iz Vetrinja, potem pa čisto kratko Lučovnik Jaka izŽih-polj. Dva koraka od govornikov nihče ni več besede razumel. Ko se je priglasil tudi kotmirški župnik k besedi, mu sploh niso pustili govoriti. Povedal jim je samo: „Kar vidite tukaj slovenskih mož in fantov, so sami Kotmirčani, vas pa so zbobnali iz Celovca, Boroveij, Kaple, Ž'hpoij, Vetrinja, Hodiš, Ribnice in bogve, odkod skupaj. In kakor smo ostali danes gospodarji na tem shodu, tako ostanemo gospodarji tudi na dan plebiscita". In ko so peli naši „Hej Slovenci" in „Pa je zmagala Jugoslovanska", so šli nemčifFji tiho na vse strani, še poslovil se ni nihče. Tudi napovedanega „Liedertalelna" ni bilo. Gostilničar še toliko ni izkupil, kar ga je koštalo delo za mize. Kar pa je še zanimivega na vsej stvari, je to, da je marsikateri, ki je do danes skrbno skrival svoje lice, od danes naprej razkrinkan. Veseli nas samo to, da se še pri enem nismo zmotili. Nihče nas ni vodil za nos, naš račun je dober. Po naših gorah nemčurji ne bodo več zborovali. Südmarka raztresa z milijoni. V kratkem času je dula koroškemu Heiniatdienstu 1,300.000 K ter obljublja še nadaljne milijone v ta namen, da njeni agitatorji podkupljajo omahljive ljudi 2 drago kupljenim sladkorjem, solj \ tobakom, sploh s stvarmi, katerih v Avstriji ni in ki jih sami morajo kupovati od Čehov, Italijanov in drugih, da za-morejo deteti flanc. Ali je to pošteno tekmovanje? Kazenski zakoni pravijo, da baš nasprotno. Kupovati prepričanje, svo.ega bližnjega je precej taisto kakor zapeljati njegovo ženo, to se pravi politično prešeslvo. In v političnem prešuštvovanju so bili avabe vedno mojstri. Pred par leti so bili vajeni imenovati Francoze še „verrohtes Geaindel", Angleže so pitali z „Heuchlerbande", Italijani so jim bili samo „dreckige Schmutzfinke" itd. zdaj so vrte okoli njih kalior vešče okoli svetilke, vse polno sladkih in prijaznih besed na jeziku, a sanai pri sebi mishfč: Pišite me \si skupaj v..... Nemški politični vaditelji so značajni in pofcteni kakor tolovaj, ki se je spreob-lekel v kapucina, da bi lažje kradel v cerkvi Koroško Korošcem -Karnten den Karntnern. Kako zidajo Koroško Koroškem ti lažnivi Nemci in po njrh zapeljani nemškutarji, nam jasno in lepo dokazuje njrh delo v Zilski dolini, katero je mirovna pogodba pustila v njihovih krempljih. Imamo zveze s Slovenci iz Žile in beljaške okolice, ki tožijo, kako jih Nemci sedaj martrajo. Tam so "se sedaj tudi nemčurjem odprle oči in oni sedaj najbolj preklinjajo to zadolženo in falirano i-emško Avstrijo, ta paradiž vseh rekvizicij in večnih kart. Kmet tam ni več gospodar na svoji zemlji, v svoji hiši, v svojem hlevu, na svojem polju — drugi komandirajo, kdo bo jedel kruh iz žita, ki je komaj požeto in se šele štrajfa, drugi kornandirajo, kam naj kmet odda mleko, jajca, mast, krompir, ki ga je s svojim trudom pridelal. Kako izgleda ta Koroška Korošcem v Nemški vstriji za nas SI(Tvence, o tem samo nekaj slučajev. Prva ljubezen Nemcev do zilskih in beljaških Slovencev je bila, da so lani vse slovenske kmete zaprli v Millstattu, in sicer ravno pomladi, ko je bilo največ dela in bi moral vsak kmet doma orati in sejati. Tako je moral pa sedeti v Millstattu, kjer mu še jesti niso dali ti tako ljubeznivi Nemci. Druga ljubezen Nemcev do Slovencev v Zilski dolini in beljaški okolici je bila, da so jim vzeli ali penzi-jonirali vse slovenske duhovnike. Župnija Brnca je brez duhovnika, župnika Lasserja Nemci ne pustijo nazaj, in on vendar prav nič ni storil; samo to, da je sin slovenske matere Mi pa smo pustili davno že nazaj vse gospode ravbarje, diebsv.ehrovče in folksmalerovce, požigalce in morilce, ki bi spadali drugače v ječo Tudi župnika v Podkloštru g. dr. Cukala niso pustili nazaj. Penzijonirali so brez vsakega vzroka edinega slovenskega dekana v Nemški Avstriji g mons. Držaniča* v Šmohorju. Dali so jim za dekana Pietschnigga, ki še ene slovenske besede ne zna. Penzijoni-ranega dekana Držaniča so prosili kmetje iz fare na Brdu, naj se preseli v Limarče, kjer so mu pri nekem kmetu preskrbeli skromno stanovanje, tako da bodo imeli vsaj vsako nedeljo slovensko pridigo. Pregnali so provizorja v Gorjah pri Zahomcu in poslali tja nekega „stockdeutsch" duhovnika. Prebivalci pa so sami Slovenci I Večina jih sedaj niti k spovedi ne more, ker se ne znajo nemško spovedati, v cerkvi pa odgovarjajo na nemške litanije — slovensko. Penzijonirali so župnika Krejčija v Borbjah, tako da je župnija Goriče-Borlje brez župnika, potem so penzf-jonirali župnika Srnažika v Blačah danes so tudi tam vsi Slovenci brez duhovnega pastirja. Slovenskega provizorja na Brdu pri 1 mohorju g. Bor-nika so prestavili, razpisali so župnijo, kompetiral je slovenski župnik Božič iz Melvič, pa mu župnije niso dali, ker je Slovenec. Okrajni glavar v Šmohorju Merlin, ki je rekel, da bodo morali vsi Slovenci v Zilski dolini I prodati svoja posestva in se preseliti, i je telegrafično posredoval, da so ime-i novanje g. Božiča zopet preklicali, j Tako je tudi fara Brdo, kjer je doma naš poslanec Grafenauer, brez dušnega pastirja. Žubniku v Čačah g : Haviičku grozijo Nemci dan za dnem I z vsemi mogočimi zločini, tako da si stari možak niti iz župnišča ne upa. Če se pelje v Beljak, si ne upa na kolodvor, ampak si da po drugih ljudeh preskrbeti vozni list, on pa čaka na vlak za kolodvorom, i eraci tudi ne pustijo nazaj župnika v Skočidolu, g Gabrona; torej so tudi tam Slovenci brez župnika. Kje so slovenski župniki iz Perave, Marije na Zili? V Zdjski dolini smo imeli Slovenci svojo dekani jo in okoli 14 slovenskih župnij. Danes so nam Nemci vzeli enega ;. dekana in 8 župnikov. Na njihovo mesto so poslali enega Nemca, drugod so pustili fare prazne. Ostalih 6 j slovenskih duhovnikov pa tako pre-• ganjajo. da bi bili gotovo že davno odšli, če bi jih ne prosili vedno Slovenci, da naj ostanejo vsaj oni. Nadalje so pregnali ■ emci župnike iz sledečih župnij, ki še do danes niso zasedene in je ljudstvo tam brez du-| hovnikov: Strpec, l ipa, Domačale, Pečnica, Timenica, Dholica, Gospa i Sveta, Perava, (v zadnji fari je na-; stavljen Nemec). Tudi župnika iz j Štebnja, dr. Lučovnika ne pustijo j Nemci nazaj. Kmetje iz cone A ! Ali vam vse to ne dokazuje, kaj nas čaka pod Nemško Avstrijo? n ti faloti, ki hočejo naše ljudstvo spraviti v nesrečo, si še upajo govoriti, da je pri nas v Jugoslaviji vera v nevarnosti! Heimatsratove skrivnosti pod čebelnjakom v Medgorju. Pri nas v Medgorju precej dolgo nismo mogli izvedeti, kdo in kaj se dela na nernčurski strani. Ravnokar smo pa odkriii prvo skrivališče nemških agitacij-skih papirjev, in sicer na prostora, katerega so stražili številni strupeni stražniki, namreč čebele; p.'pirji so bili skriti pod čebelnjakom pri Lukciu Košutniku. Ta mlečoz' bnik je imel tamkaj shranjen velik kup nemških cajtung, t. j. „Kürntner Lausmannsciu.fi'', „Oslovsko trompeto" ter različne letake. Nemških časnikov od meseca juiija in avgusta sem je bil lep kup, kar doktže, da Luka ni zadosti pridno vršil svojih dolin; sti, zato pozivamo „Heitnatsrat"? da mu. naloži par batin po spodnjem delu hrbta. Razen teh papirjev smo pa še priili do lističa, ki ga je pisal tukajinji gostilničar in nemški član občinske plebiscitne komisije Andrej Kopeinig. Na prvi strani tega lističa beremo sledeči pozi/ nemškim vaškim zaupniki-m: „I>ie iuaIilberod?tujteii perfonen un ferer <5cmcinbe fin 6 fofort 311 ennitteln, unfc» 3UHU- fo genau als mir möglicfy nad? t>em porlicgcnöen ^-ormuUu aufjuftdleit. Hafd)ljcit i ft unbebingt notiuenbig, nadjbem iuir öie (Befamtlifte nod) btefe lDod?č nad? Klagenfurt brtngen mtifieu. itacfybem Meje Sadfe u>e$en ber Kurji oer «J*** non einem allein uiimöjjlidf jjemadjt loeiden faim, jo Stev. 70 ÖRQSEC", dns 7. septembra 1920 3. bleibt nid?ts anberes iibrig, ais t1 af j bas ganyj ©emeinbegebiet entfprecbenb unter 5ie fjeimatsrdte auf3uteilen. — 311 ausgefprod?enert (Beguern 311 geben ift nidjt notmenbig, bocfy möggn menigftens Dov-unb guname, (èeburtsjabr in bie Stimm-Itfte eingetrageu . merben. — €huatgerr Seibettaber, oon 2htnabriicfe bis (5euieinbegreit3e; fjerr Hóth, ScbIo[) Saager, pad]ter uub bie übrigen bei ber Kii"ci?e liegenbett; berr Huf)er, gaii3 Berg; lierr Kopeinig, (Doer* uub Unter Vlieger; £)err (Cbaler, l)aber; ben- "Kalijd}nig, (Dbrecfar, gait3 0bit-ï^adf. To so torej nemški zaupniki, katerih imena si moramo Me J gor j mi dobro zapomniti. Vo.d>.a nemške agitacije je torej Kopeinig. VpraSamO' antantno misijo, aii Kopeinig kot član občinske plebiscitne komisije za Medgorje sme agitirati? Radovedni smo, kaj poreče ta priliznjeni z ihrbtnež in nikoli treznež Kopeinig svojemu „puršu" LAikečU, da je trega, ki se vedno liže kot „neutralen", pod čebelnjakom izdal. Medgorjane pa poživljamo,naj vsem zaznamovanim nemškim stricem ob priliki njihove agitacije po-l-ažejo hrbet. — Za sedaj toliko — drugič več! Veiikovški okraj. Iz Vober. Vedno so nas strašili nemčurji, da pridejo folkšverovci. Prišli so, pa se ni nič spremenilo. Potem je prišla na vrsto an-tantna komisija. Od teh smo zvedeli, da morajo biti pravični. Če se postavi pred nje general, plavokryni aristokrat iz pTejinjfti časov ali sam ta špasni minister (pfeifendeckel Morak), dobi le odgovor, da Jugoslovani nismo barbarji (divjaki). Seveda mora Morak igrati vedno in povsod vlogo pojacelna. Pa se mu obesi na vrat paragraf, ki uči dostojnosti in s katerim mu tudi v republiki blaženih ne prizauesejo. Zepej ga je imel v štabu na Briicklnu za cirkus z afnami, ki jih je poba regiral. Naposled je prišlo strašilo Helldorf, na katerega so stavili vse' upanje, da jih bo prefretal s svojo veliko osebo tudi črez paragrafe, da bi zopet delili biriči milosti našemu kmetu. Temu povemo da vpije zemlja po žuljavih knietskih rokah, katerih last je bila. Stoletne kajže že razpadajo, na nas lije dež, 011 bi se pa po svojih gradovih šopiril kakor turški Mohamed. Danes smo pred postavo vsi enaki in pregovor pravi: „Kakor je prišlo, tako bo šlo". Sedaj le kriči hajl raz balkon, in če pridejo slabe vesti iz Orebinja, ne pretepaj gozdarjevega psa v svoji jezi. Brzdaj svoj jezik, da se ne opečeš 1 Tudi zaslepljenci čutijo že svoj jarem. Prej ali slej bodo spregledali, potem bo tvoje slave in komedije konec. Djekše. Prav nič bi ne irneli več pisati iz starodavnih, poštenih Djekš, ko bi se Koč-mar ne bil tako popolnoma zmešal. Je že preveč izkusil. Med vojno je zelo skrbno re-kviriral, da bi ne ostalo kakšnemu sosedu kako zrno, lani in predlanskem je vodiHiemške putrulie in mobiliziral kar na svojo pest. Mi smo jo pa rajši potegnili v gozdove, kakor da bi $!i ropat njemu in nemčurjem na čast. Lani ni samo zabavljal črez Jugoslovane. Velikokrat je šel v Nemško Avstrijo, hodil je tudi na Narodni svet v Velikovcu, na okrajno glavarstvo, k sodniji, posebno pogosto pa v fa-rovž. Povsod se je delal drugačnega, tako dolgo, da ie postal glih tak, kakoršna je njegova žena, kateri le/.i jo Jugoslovani sedemkrat počrez v želodcu. Letos sta se pa posebno korajžno vrgla na posle, kajžlarje in na svoje otroke, katere že v plenicah mobilizirata za Nemško Avstrijo, da bi kričali heul in iieis. Ko je imela priti na Djekše antantna komisija, ie dal Kočmar pefel za ausrukat. Knežani, ki so odvisni od Kočmarja, so prišli. Doživeli smo lep teatrček. Župnikov konjar je prignal od kovača konja. „Je it tu komisjon" so vpili nemčurji in drli skozi vrata ter kričal svoj večni heul. Ko so videli, da je le na novo podkovani konj, so hoteli nazaj, drugi, ki ga še niso videli, pa ven." Konj se je ustrašil tuljenja. Skoraj so se vrata podrla, ker so bili možakarji vsi napihnjeni od Koč-marjevega „gratis pira". Kočmar, Kočmar, Doigo časa si farbal ljudi, pa jih ne boš nikdar več. Po plebiscitu se boš zvijal pred nami kakor črviček v prahu in cvilil kakor mlad psiček, pa ti ne bo nič pomagalo 1 Dobrava pri Vobrah. Lepo žlahto smo j dobili, odkar je odprta demarkacijska črta: Gurktaler Schinterleut, althofenski klanfarji in j celovške cotelkramarce, vse se je nateplo k nam. Poznamo jih še od lani, ko so jih povabili njihovi vredni bratci Vobrjani, da jim pomagajo krasti, česar sami niso mogli pori ucati. Pobirajo kravje repe, znajo pa še druge, čisto tajč kšefte: agitirajo za Nemško Avstrijo ter kradejo pse in mačke. Posestniku Močniku . so ukradli psa, pri Tavžiču pa dve mački. Uzmajo, zraven pa pravijo, da je v Celovcu vsega dosii. Občudnjemo nemški želodec, slovenskemu se pasja in mucina pečenka upira. Slovenskim vojakom so dobravski kmetje očitali, da se jiin dopadejo rejene kure in tolste šunke, lega pa noboden še ni trdil, da bi bili zadavili kakšno šepavo mačko ali šekastega ktižt-ja. Bendli je „šeki" sicer dezertiral s Primorci v Dravograd, to pa le zato, ker ni maral namestu kosila eksperimentirati njenih brc. Vobrjane bi bilo sicer lahko tnalo sram pred to žlahtno žlahto, ki prihaja k njim iz ob-hajiane in oblajane Avstrije, pa kaj hočejo: tudi oni pri pečenkah niso preveč izbirčni. Leta 1918, ko se je vračala poklukana avstrijska armada, so pokupili vse soldaške mrhe, ki niso mogle naprej, ter si naredili iz njih klobase za zimo. In bilo je enkrat v friednscajtih. V Mentlnovi rži je ležal že 8 dni crknjen rehle. Pa ti pride poznejši pfeifendeckel-kriegsminister Morak, ki je že takrat rad poke streljal, ter pravi, da ga je Škoda. Šikano je odnesel kosle domu. Pri Mentlnu ga je raz-trančiral. Povabil je na prato vse Vobrjane nemško-nemčurskega kalibra in vsi so — radi jedli. Mi smo mislili, da bo smrdelo, pa je 'oj švo. Prevalje. Prusovska nadutost. Pri nas se klati neki Prusjak, ki s svojo prusovsko ošabnostjo izziva mirne Slovence. Ta človek še vedno misli, da je Nemec samo za koman-dirati, Slovenec pa za delo. On je „oberauf-seher velikanskega podjetja. Ima namreč dva delavca za nadzorovati, on pa zato plačo jj vleče. Sicer pa govore, da jc to bolj postran- j ska stvar, da mu drugo delo menda več nese. { V gostilnah dela propagando za polomljeno Nemško Avstrijo, sam pa ne gre tja, rajši tu dobro je in viržinke kadi. Celo nad- desetimi zapovedmi, ki visijo tu po gostilnah, je zadnjič stresal svojo jezo. Pokažite temu „Wasser polaku" demarkacijska vrata, da bo mir! Tinje. Nova prikuha v NemSki Avstriji. Pač pomilovanja vredni so ti lačenbergarji, ker jih glad tako pritiska. Tako so 27. avg. pokazali trije elegantni gospodje iz cone B, kako tam stradajo. Pri drdral je tega dne voz ' v največjem diru na Tinjsko polje, kjer je j bliskoma obstal pri neki turščici (turki). Tisti trije gospodje planejo bliskoma v turščico, | zgrabijo vsak nekaj buč in hitro zopet izginejo. • No, človek bi jim ne zameril toliko, ko bi j bili vzeli samo buče. Vthunec dogodka pa je I bil, da so pobrali tudi bučne trte. To mora vzbuditi še tako resnemu obrazu smeh. Najbrž so iznašli kakšno novo vrsto prikuhe, . ki se bo kmalu udomačila v Nemški Avstriji. Želimo jim dober tak. Pliberk. Prerokovalka, okoli 30 let stara, priprosto oblečena, hodi okoli Pliberka ter pripoveduje rasno, da bo tu in doli do Maribora vse nemško postalo. Ustavila se je v neki hiši v Piiberku ter govorila gospodinji na srce, naj jo obdrži nekaj dni pod strtho. Pravila je, da je trgovka, da je prišla nekaj dni prezgodaj na pliberški sejm in da pričakuje svojo robo iz Maribora. Po par dnevih si je zaželela Celovec pogledati. Gostoljubna gospodinja ji je posodila za to rajžo 100 K, in ker se je pripravljalo k dežju, ji je posodila druga soseda še dežnik. Obema lahkovernima dobrotnicama se je žal šele posvetilo, kake vrste prerokinji sta postregli, ko je ni bilo yeč nazaj. Imen obeli žrtev tu ne navajamo, saj sta Pliberčanom znani. Naj jim bo ta slučaj kakor več drugih v svarilen vzgled. Brcnite vsakega nemčurskega agitatorja takoj iz hiše, da vam je ne zastrupi z jezikom ali da vam česa ne odnese. Pliberk. 200 jugoslovanskih kron vsakemu Slovencu, ki obljubi, da glasuje za nemško Avstrijo, ponuja po Piiberku in okolici mizarski pomočnik brez službe Kari Hrust. Vrnil se je iz Celovca, kjer je obiskaval kurs za izvežbanje brezposelnih folksverovcev v hujskanju proti nam. Baha se, da nastopa tudi kot govornik, da je govoril v Vogrčah in da ga lepega črnolasega možakarja zlasti dekleta rada poslušajo. Celo par nemških Piiberčank ga je dobro zavrnilo, češ, ali bo tistim, ki mu sedejo na limanice, potlej tudi pomagai, ko bo treba za dolgove Avstrije premoženje oddajati in neznosna bremena nositi. Povejte mu tako, kedar se zglasi. Vidi se,da hinavske besede ne zaležejo več,poskušajo ' torej le še z zadnjim sredstvom — judeževimi groši —. Velikovec. Gospodična Mstzi Perkounig, hči usnjarja Mihe Perkouniga, je bita pred kratkim v Celovcu pri Feinschleiferju za jezike. Sprobala je svoj jeziček takoj na neki slovenski uradnici iz Velikovca, ki je bil slučajno tudi v Celovcu; in da bolj zaleže in se tudi pred svetom pokaže, kako korajžna da je Mitzi, jo je naštenkala vpričo drugih Nemcev na javnem trgu. Tudi neki Korepp se ie kazal zelo korajžnega. Na dan naše manifestacije se je izrazil: Drei Čušen miissen noch ins Gras beissen 1 Imenoval je tudi dotične osebe (več pa bojo mogle povedati Kozamurnikove frajlice, pred katerimi se je naš junak ponašal s svojo grožnjo). Poba bo treba enkrat z brezovko namazati, prej ne bo imel pokoja. Boroveljski okraj. Podljubelj. Tudi mi se že veselimo na dan glasovanja, ko bomo nišim nemčurjem, prav polteno pokazali, da je pametnih ljudi več na svetu ko pa trepov. Ta dan bo za naše judeževe bratce še hujši ko je bil tisti, ko so jih Jugoslovani iz Sel pognali. Mi bi jim svetovali, da se takrat v take hlače spravijo, da bojo zadaj zaknoflane, so bolj pripravne za „Durchfall". Möbius in Egartner pa naj te gimpelne. ki sta jih za Nemško Avstrijo najela, še ta čas pridno futrata, da bo več kšefta*. Jesen bodo v Nemški Avstriji že gim-pelni tudi na karte; Po plebiscitu bi vas pa vse, če bo vas mogoče dobiti iz vaših luken, pod lipo povabili, da vas bomo fotografirali. Kateri se bo bolj kislo deržal, ta bo za pre-zidenta čez lačenbergarsko deželo. Pa še nekaj ! Zadnji teden smer pa mislili, da imajo naše nemčurke mlade, po vsih nemčurskih oknih so se plenice Sušile. Prišel je menda pa le od luciferja razglas, da še morajo vsi tisti Judeži pokazati, ki so na materin jezik pozabili, da jih bo peklenski sluga lažje našel. O tistih, ki pri te zadnjih vratih v „Karnten un-geteilt" silijo, bomo pa drugič kej povedali.. Bilčovs. Pred dobrim pol leta smo pognali bivšega nadučitelja Samesa iz Bilčovsa tja črez mejo. Ni se hotel vkloniti našim oblastim. Kako se mu tam dopade, se vidi iz tega, da hodi sedaj zopet nazaj. Če mrtev človek nazaj hodi, pravijo, da mu v večnosti nekaj manjka. Tako tudi njemu. Sedaj je spoznal, da so mu pri nas vendarJe tičke pele, tam v Nemški Avstriji mu pa želodec kruli. Nekdaj je imel nas kmete tako na vajetih, da smo morali že skoraj čisto po njegovi viži Stran 4. „KOROŠEC", dne 7. septembra 1920. Stev. TO. tajati. To posebno med vojsko, ko so bile ženske bolj same donta. Naj si le zapomni, da še nismo pozabili, kako nas je pritiskal. Naj pride k nam tudi s strdjo namazanimi jezikom in naj se nam priklama do tal. Mi ga poznamo. Prišel bo čas, ko bomo še račun delali. Vemo. da je prišel le agitirat za tisto avstrijsko beračijo, ki je pobrala po ccli državi, kar so še imeli in vrgla v Celovec, da bi nas slepili. Pa mi smo trdni. Vemo pa tudi,da zastonj Sames ni tukaj. Kšeft je kšeft, četudi zastonj išče pri nas takih oslov, ki bi silili tja, kjer bi morali za druge delati in drugim dolgove plačevati. Sami smo dovolj pametni, da vemo, kako naj plasujemo. Sames, naša bodočnost je v Jugoslaviji, glasujte še vi za njo, pa si bomo prijatelji. Potem boste pa zopet lahlco prišli k nam, kjer ste včasih prav dobro živeli. Kotmaraves. Priporočljiv mlinar je Cin pernjak. Heduiaku je računil 17 K mute, zraven mu je pa še zamutal 22 kg moke. Če pomislimo, da plačujejo Celovčani po 30 K za moko, je plačal Hedulak za mletev 677 K. Pa še naj reče kdo, da nemčurji ne znajo rajtati. Hvala Bogu, da je še slovenskih mlinarjev dovolj, da nam ni treba povsod dajati take mute. Ker že govorimo ravno o mlinarjih, ne smemo pozabiti malega Mlinarča. Tudi ta agitira povsod okrog in blati naše ljudstvo. Sicer njegov mlin ni dosti večji od kofemlina, redi pa si najlepše svinje in krave. Očka Mlinarč, le lepo počasi, sicer bomo mi preskrbeli, da bo najprej mutast vaš mlin, potem pa še vi, ker ne bo več mute. Žihpolje. Dne 29. avgusta je imelo pri nas žeu. društvo zborovanje pri sv. Urhu. Kaj mislite, da se me Slovenke žihpoljske občine bojimo naših nemčurjev? Še malo nel Zbralo se nas je lepo število pod lipo. Pa še moški so prišli poslušat in pogledat koliko nas bo. Poselila nas je gospa učiteljica Ču-ček-Kleinmajer. V navdušenem govoru nam je povedala, kakšna naj bo prava koroška Slovenka. Tako lepo je govorila, da je stopila marsikateri solza v oči. Bog jo živil Tudi g. dr. Justin je prihitel ta dan med nas. Podal nam je mnogo lepih in dobrih naukov, kako se obvarujemo nalezljivih bolezni, posebno griže, ki razsaja danes povsod. Prisrčna mu hvala za njegovo požrtv ovalno delo. Ve Slovenke žihpoljske občine pa ostanite trdne, da ko pride dan zmage, poreče lahko vsaka izmed vas: Tndi jaz sem med tistimi, ki soie-šili lepo koroško domovino. Bog živi vse zavedne žihpoljske Slovenke. Žihpolje. V nedeljo, 29. avg. sta se peljala dva voza Celovčanov k »emčurskemu zborovanju v Borovlje mimo Jaritzove gostilne. Jaritz je stal ravno med vrati, in ko jih je zagledal, je začel vpiti na svojo ženko : „Olte, Olte, haint geht's losi Zehntausend Lait gehn noch Ferlochl" Na vozeh pa je sedelo — deset oseb. Ni šala! Priča je na razpoiago. Ribnica. (Telegram.) Svojo jezo nad polomljenim nemčurskiin zborovanjem in na „slavnostni" Abmarsch od Pavliča so si šli hladit naši petelinčki, pardon, nemčurčki, na Kvantišev plot. Korajža, ti nas k na zapust'1 Hodiše. Ker vise po vseh nemškutarskih hišah nemške zastave, so seveda to storili tudi Kuškerjevi, Piševi in Odrej. Odrej je pri sem štoknil z nogo mater svoje žene, ker mu je malo branila. Morala je tudi radi njegove surovosti od hiše. Lepa je nemškutarska kultura, v sedmih vaseh je nima para. Še matere kmalu ne bodo več varne življenja pred njimi. Pfujl Dnevne vesti. Kiopinj. Srbi, Hrvati in Slovene', gostje na Klopinjskeni jezeru so prirediti dne 26. a\g. veselico v pogorelcem iz Tinj. Čisii dubiček znaša 6303 K. Koroški konvikt v Kranju. Tudi letos gremo v Kranj. Pismena obvestila razpošijem vsem. Jož. Dobernik, p> efekt, Ravne, p. Rožek, Koroško. Kmetski strah. Na planinah na Jezerskem se je pojavila loparica, ki je uničila kmetom že mnogo drobnice na paši. Sumi se, da je ris. Tatvina. V noči od 24. na 25. avg. je bila ukradena posestniku Matevžu Partej v Goseini vasi iz uezaprtega hleva 15.000 vredna kobila. Zločincev še niso izsledili. Uvedenje selske službe. Z dne 16. avg. se je uvedlo pri poštnem uradu Libeliče dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonosi v sledeče vasi: Gorče, Gradiče, ilmica, Potoče in Libeliška gom. Dostavljanje se vrši v prvih štirih krajih ob torkih in petkih, v zadnjem pa ob sredah in sobotah. Lovišča sosesk Vobre, Spodnje Trušnje. Vodovnlca in Hudi kraj v veiikovškeui sodnem okraju, ki so bila do sedaj v nemških rokah, so prešla potom dražbe v last Jugoslovanov. Z načilno je, kakšnih zvijač so se posluževali nemčurji pri dražbi teh lovišč, da bi mogli še naprej gospodovati nad našim slovenskim koroškim kmetom. Da bi jim ta lovišča služila tudi v propagandne svrhe, je samo ob sebi umevno, ker so imeli pripravljene težke tisočake, za ta lovišča. Pa ne mogoče iz celovškega agitacijskega fonda? Poslano. Ob dobro ime in na slab glas bi me kmalu spravili nemškutarji, posebno Mokre in Paradižnik iz Sekire, Papež, Pišov kovač, Uštin, Ravšovi iz Žihpolj in se več drugih. Ker se je stvar zaradi tnene zelo razširila, dam s tem na znanje da sem jaz skrraj čisto nedolžen in nisem bil, kakor se splošno govori, kaznovan. Res je, da sem kupil stvari od vojakov, pa ne toliko, kakor se govori. Da bi se pa jaz tudi udeleževal, je grda laž, proti kateri bom pri sodniji nastopil. Žihpolje, dne 29. avg. 1920. L u d o v i k Z w a n d e r .,_,,, " i ....... ■ Izjava. Izvedel sem, da je neki nemški agitator L imenom Andrej Kropf, kateri je meni samo po imenu znan, agitiral po občini Radiše za Nemško Avstrijo. Pri svoji zahrbtni agitaciji je isti zborabljal moje ime s tem, da je ljudem pripovedoval, da sem tudi jaz že uvidel, da je zmaga za Jugoslavijo izgubljena, ter sem vsled tega presedlal na nemšk»avstrijsko slran. K temu izjavljam jauio sledeče: Grda in nesramna laž je to, da bi se bil jaz kedaj odpovedal narodnemu delu za našo Jugoslavijo; grd in nesramen l.tžnik je tudi tisti, kateri je moje ime zborabljal v nemško-avstrijske ngi- tacijske namene. Edina resnica pa je, da delujem z vsemi svojimi močmi za našo jugoslovansko stvar in bom tako deloval, da bo naša zmaga, katera ie itak gotova stvar, še sijajne',ša. Vsem narodnozavednim možem in ženam povem: Če še pride kak agitator iz lačen-bergerske dežele, pokažite mu vrata za vedno; nič ne de, ; tudi ost..ne kaka coklja v katerem delu njegovega telesa. Podkupljenim ntmčurjern n Kadišah in v Žreicu pa svetujem, da se o pravem času spreobrnejo, kajti star slovenski prego or pravi: „Po toči zvoniti jo prepozno I" Žreiec, dne 26. avgusta 1920. Miha ŠpeR, gozdni čuvaj v Žreicu. Listnica uredništva. Na stotine dopisov prihaja, zato nikakor ne moremo vseh priobčiti. G^. dopisniki naj nam oprostijo in ostanejo naklonjeni Se za naprej._ Pt*fw1rltn 10 parov okoli 6 tednov starih pras-I I OUaill ceV| veiike sorte In dobrih prascev. Prodam tudi 2 para vigrednih. Cena po dogovoru Katarina Oni, Jezernica l, p. Sinča vas. Zobozdravnik dr. Janežič ordinira od 1. septembra naprej vsak dan na Bledu, vila Rikll. Več pridnih, zanesljivih delavcev sprejme takoj proti dobri plači. Koroška gospodarska družba Sinča vas. \WST Primešaj krmi Mastin! I ~"V smislu odloka deželne vlade za KranjskoT"^ v Ljubljani z dne 18. julija 1890., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil due julija 1809., št. 25.253, smejo dieteticno sredstvo Mastin, redilni prašek, za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati, Mastin je kot prosti obrtni pr«dn-.et oglašen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.5Ü1. Ako Mastiua v lekarnah in trg.ovin.ih ne dobite, ga naročite po po},ti. 5 zavojev Ma-stina stane K 30".'jQ pr.Stnine prosta tla dom. Mazilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lisaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazilu velja po pošt! 12 K 50 v. L^ekaniar Trnk v Ljubljani (Slovenija) zraven rutovža C ooTl jtovža. j Pozor! Slovenski iirar: Pozor! Naznanjam slavnemu občinstvu otvoritev svoje delavnice za popravljanje ur vsake vrste in sistemi'. IN.trudil se bom, da ustreženi si. občinstvu hitro in zanesljivo, ter prosim za obisk. Avberšek Gašpai, urar, Vclikovcc, v Čarfovi hiši. Proda se fino moško kolo (Freilauf). Pnevmatika dobra. Cena nizka. Gregor Kanzl, v Molovi kajži na Hrastnici p. Ruda. Telefon št. 7 (interurban). Centrala Maribor Mes.tni trg Št. 141. Račrni poStn. tek. nrada SUS v Ljubljaul: 11.695. Podružnica Murska Sobota •«■» -n- sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta. Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Blagajna je odprta od 7z 9. do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Izvršuje nakazila v lu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. » »«»»»»oir«,»MU . - i I. M*i«wr|. - T'nVin iv».*mue|)m', V»«UI«0V<4t>