8EDNISTV0 ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 ikama L nadstr.)- Uradna ure za stranke so od 10. do 11. poldne in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj in rcnikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	:
1R0CN1NA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za rstro-Oersko in Bosno K 21-60. polletna K 10-80, četrtletna 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26*40; za : 'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	:
Posflimezne etevfSke po 8 vin.
9
S
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .•	ob	pol	11.	dopoldne.	•. •.
UPI?AVN1STVO se nahaja v Selenburgovi »lici štev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. do 7. zvečei Inserati; enostopna p el it vrstica 30 vin., pogojen prostor, postana
:::	in i rl 'nn t 40 vin. — Irsernte sprejema npravništvo... »
NefrankiTana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemni
Reklamacije lista so poštnine proste.  .........—
Ste v. 724.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 3. novembra 1913.
Leto lil.
Strankin zbor nemške socialne demokracije.
Dunaj, 1. novembra, j
V	krasnem Delavskem domu v Ottakringu j je snoči sešel zbor nemške socialno demo-ratične stranke v Avstriji. Dnevni red, o ka-srem ima razpravljati, je tako važen, da sega ijegov pomen daleč preko okvirja nemške franke, kajti vprašanja socialne politike, zu-lanje politike itd., s katerimi se ima baviti, norajo zanimati pravzaprav vsakega držav-Sana, če noče živeti tjavendan brez obzira na ivnj svet in na svojo dobo. Zaradi tega jc posebno, da posveti tudi jugoslovanska socialno iemokratična stranka razpravam tega zbora >so pozornost in črpa iz njih nauke, ki pridejo Mi njenemu delu v prid.
Zunanja slika tega zbora je impozantna. Velika dvorana otakrinškega Delavskega doma arhitektonično tako lepa, da ne potrebuje Kinogo posebnih dekoracij. Za predsedniško Wzo gleda Schuhmeierjev doprsni kip na zbo-tovalce, ob straneh med zelenjem stojita kipa i|arxa in Lasalla, sicer je po dvorani le ne-loliko živih zelenih rastlin.
Med delegati, katerih je bilo snoči 298, je Umogo ženskih. Bratske stranke zastopajo po-Hanec Huysmansiz Bruslja belgijsko stran-io in mednarodno eksekutivo, M ti 11 e r in so-hižica Z i e tz o v a nemško stranko, Welt-*e r ogrsko, B u r i a n in M e r t a češko (centralistično), dr. D ia m a n d in K1 e m e n s i e -Vic z poljsko, Etbin Kristan jugoslovansko Vicialno demokratično stranko.
Zborovanje je otvoril sodrug S k a r e t ; *ato so bili izvoljeni za predsednike P e r -lerstorfer. David in Tomschik, za Zapisnikarje H u m m e 1, Cermak, Kla-Hatsch in Ra po Idi.
Potem je bil sprejet sledeči
dnevni red:
1. Konstituiranje zbora: a) Volitev pred-Udništva; b) določitev opravilnika in dnevnega reda; c) volitev komisije za pregledovanje Lndatov.
2. Poročila: a) Strankinega načelstva in Wajne, poročevalca sodr. Skaret in Ellenbo-L,- b) kontrole.
'3. Poročilo kluba poslancev, poročevalec
tar. Seitz.
4. Zunanja politika in vojaške zahteve, poročevalec sodr. Leuthner.
5	Gospodarska kriza in brezposelnost, poročevalec sodr. Bauer.
\ Mpffibčnost socialnopolitičnega zakono-
lajstva; poročevalec Eldersch.
7 Mednarodni socialistični m strokovni tantrres; poročevalec dr. Adler.
8 Reakcija v justični praksi in v iustičnem bkonodajstvu; poročevalec Austerlitz.
9. Volitev strankinega načelstva.
10. Eventualnosti.
Ko so bile opravljene formalnosti, je v Imenu predsedništva
sodrug Pernerstorfer
bozdravil zbor:
2e lani, na svojem zadnjem zboru smo Vedeli, da se bližamo težkim časom. Balkanska vojna ’je bila že izbruhnila in bati se je bilo, da 50Ženo tudi nas v politiko pustolovščin. Na ivojem zboru smo z največjo odločnostjo izjavili da hočemo mir. Nekoliko tednov na to je Internacionala potrdila to izjavo v Bazlu. Mi sicer nismo imeli vojne, ali izkusili smo vse njene strahote. Protestirali smo proti nepotrebni mobilizaciji. Doživeli smo težko dobo gospodarske bede. Nerazumnost naše diplomacije prekaša morda le nerazumnost naše vlade. Ali ta diplomacija je storila vse mogoče, da bi nas držala v večnih skrbeh. Gledati smo morali zadnje leto, da je postajal gospodarski položaj 2a delavstvo od dne do dne težavnejši. Dvigali «mo svoj glas v parlamentu in nobene prilike nismo opustili, da ne bi bili upozorili v časopisju na neznosnost teh razmer; doživeti pa smo morali, da je bila vlada gluha in da so bile meščanske stranke gluhe za naše opomine. Neprenehoma smo naglašali, da ima Avstrija nalogo živeti z balkanskimi državami v miru |n v prijateljskem razmerju. Zdaj je naša naloga delati na to, da se more proletariat stopnjema zopet dvigniti. Pretečeno leto moramo smatrati za eno najtežjih, in če so vsi krogi prebivalstva polni nevolje, mora vsakdo razumeti, da je ta nevolja največja med proletariatom in da nepotrpežljivost venomer raste in raste.
Govornik se je nato z lepimi besedami spominjal predvsem sodruga B e b 1 a , kateremu je posvetil obširen nekrolog; potem sodr. Karla Hogra, ki je bil šele pred kratkimi dnevi pokopan, nadalje Rfisslerja v Pod-moklih, Poplušnikav Tannwaldu, L a u f -keja v Bensenu in Gtirlicha na Dunaju;
nazadnje pa S c h u h m e i e r j a.
Potem je omenil:	Naš	letošnji	zbor	ima
poseben pomen. Še nekoliko tednov, pa bo ravno 25 let, odkar Je bil
strankin zbor v Halnfeldu
|n bil bi greh, če se danes ne bi spomnili tega dogodka in let, ki so mu sledili. Le kar je starejših v tel dvorani, poznalo razmere, ki so
vladale med avstrijskim proletariatom v sedemdesetih in začetkom osemdesetih let. Delavstvo se je ločilo po smereh in strujah ter se je bojevalo med seboj. Policiji se je posrečilo, da je spravila provokaterje v organizacije in zmedla vse gibanje. Po posameznih krajih Avstrije se je razglasilo izjemno stanje, tukaj na Dunaju so se izrekale barbarske sodbe. (In pri nas! Op. poroč.) Leta 1886. je hotela naša vlada po nemškem vzoru spraviti poseben protisoci-lističen zakon v parlament, ki naj bi bil delavstvo za dolgo dobo vkoval v verige.
Tedaj se je posreičlo zbližati obe struji (zmerne in radikalce) toliko, da se je priredila celo demonstracija proti nameravanemu protisocialističnemu zakonu. Četudi je bilo to le zedinjenje za trenotek, mu je vendar pripisati, da se omenjeni zakon ni uresničil.
Pri tedanjih razpravah med obema strujama je prvič
sodrug dr. Adler
pokazal svojo spravljivo moč. On je spravil obe skupini skupaj, in resolucija, ki je bila takrat sprejeta na zgodovinskem shodu v Sclnvender-jevi dvorani, je bila prva v dolgi vrsti neštetih resolucij, ki jih je izdelal dr. Adler. Od tega dne je Adler neumorno potoval po deželi. Mnogo dela je bilo treba, da je prišlo leta 1888 zopet do rednega strankinega zbora. Od tega časa se šteje nova organizacija stranke in njen neprekinjeni razvoj. Gotovo ravnam v zmislu strankinega zbora, če se ob tej priliki spominjam osebe dr. Adlerja. Četudi je gotovo naše splošno mnenje, da posameznik ne odločuje v razvoju narodov in idej, znamo vendar ceniti vrednost osebnosti in vemo, koliko lehko stori posameznik. Na tem mestu bi ponovil poziv, ki sem ga izrekel že v Inomostu na naslov dr. Adlerja: Naj sede, pa naj spiše svoie spomine iz tistih dni. Bili bi resnično nenadomestljivi spomini, če se ne bi spisali. Doživel je vsa ta leta ne kot opazovalec, ampak kot sotrudnik na prvem mestu.
Govornik je potem primeria! tedanje stanje stranke s sedanjim in dejal: Resnično, nekaj velikega se je zgodilo v tem času. Velika organizacija je ustvarjena, ki se ne da nikdar več razdejati. Pfitein je sodrug Pernerstorfer pozdravil zunanje goste.
Sodrug fiuysmans
Ogrskem volitve brez kupovanja glasov nemogoče. Ta vlada, kateri je bilo pred sodnijo dokazano, da krade, izdaja suženjske zakone v parlamentu, ki sploh ni parlament, ampak kasarna. Ogrsko delavstvo, ki je že imelo krvave boje za volilno pravico, žene beda in trpljenje tako daleč, da se tudi strojnih pušk ne bo moglo plašiti.
Sodrug dr. Diamand:
Poljski sodrugi se na tem kongresu ne čutijo kot gosti; tako nam je, kakor da tudi mi tukaj razpravljamo, da prihajajo tukaj tudi naši interesi do veljave, da razpravljate o rečeh, ki se tičejo nas vseh v Avstriji. Pernerstorfer je omenjal, da je minilo 25 let izza prvega kongresa. To je bilo 25 let bojne zveze brez vsakega resnega nasprotja. Moia stranka je bila pred 25 leti embrio. Vaša je bila že takrat večja, toda vendar kako majhna v primeri s sedanjim stanjem! Naša dežela je najbolj klerikalna v Avstriji in nemara v Evropi. Pri nas spajajo še narodnost z vero. Naj se razvija bodočnost kakorkoli, eno je gotovo: Skupaj se bomo bojevali in skupaj bomo zmagali.
Sodrug Burian
pozdravlja zbor v imenu češke socialnodemo-kratične stranke in izreka željo po tesnejši zvezi vsega avstrijskega proletariata. Razprave tega kongresa bodo imele svoj pomen za delavstvo vseli narodov v tej državi. Naj bi ♦udi vsi odgovorni možje v češkem delavskem gibanju spoznali, da so brezupne politične razmere v Avstriji mogočen apel za skupno politično akcijo in skupno strokovno organizacijo.
Sodrug Kristan:
Pozdravljam Vaš zbor v imenu jugoslovanske socialno demokratične stranke in mislim, da je precej odveč naglašati, da želimo Vašemu kongresu najboljši uspeh. Vaš dnevni red obsega zbirko predmetov, ki morajo zani-
lehko trajal brez ovire, ne da bi bil nastopil kakšen državni organ, ne da bi bili poklicani faktorji vsaj poizkusili preiskati to grobo sleparijo. Dokler ni naposled neki voznik, ki je moral peljati »svetnico« v klavnico, kjer je kupila stekleničico telečje krvi, odkril, da je bila sveta kri, katero je potila milosti polno dekle, pravzaprav kri telet. Ce poznate take dogodke, tedaj mi boste pač verjeli, če pravim, da koraka klerikalno gospodstvo pri nas z brezpriinerno drznostjo in hoče pomandrati vse, kar ne pada pred vladajočimi črnuhi na trebuh in se jim ne vdaja na milost in nemilost. V resnici imamo pri nas strahovlado, in vse tiste lepe reči, s katerimi so se naši krščanski socialci včasi odevali, vsa socialna lepotičja so zdaj v ropotarnici, kajti odkar so prišli do vlade, ne potrebujejo več teh okraskov. Veliki socialni politiki a la dr. Krek niso danes nič drugega kakor pionirji klerikalizma. Žalostno bi bilo pri nas življenje vpričo tega drzno se raztezajočega klerikalizma, če se ne bi na srečo tudi po naših zaostalih deželah socialna demokracija polagoma krepkeje vkore-ninjevala in se širila med delavskim ljudstvom. Saj smo zelo majhni v primeri z Vami. Strankin zbor, kakršnega gledam tukaj, je za nas impozantna slika, o kateri ne moremo niti sanjati. Ali nimamo Vašega industrialnega razvoja, nam ni mogoče, da bi vrgli enako velik upliv delavskega razreda na vago kakor Vi; kljub temu lehko pravimo, da je socialistična misel učinkovala tudi med našim delavstvom in da lehko zaznamujemo vidne uspehe. Pač smo edina socialno demokratična stranka v tel državi, ki še ni zastopana v centralnem parlamentu; vendar pa se množi število občin, v katerih se volijo naši pristaši kljub nazadnjaškemu volilnemu redu in kljub najhujšemu terorizmu nasprotnikov. Zopet imamo volitve Kranjski deželni zbor je bil predčasno razpuščen; to je bilo darilo klerikalcem, da jim ni
  -	.	treba	pred volitvami priznati svojega bank-
mati vsakega socialnega demokrata v tej dr- | roja> jn U[)ati smemo, da se postavimo pri teh
žavi. Sodrug Diamand je imel popolnoma prav, ko je dejal, da so Vaša posvetovanja na podlagi tega dnevnega reda pravzaprav posvetovanja vsega proletariata v Avstriji. Danes pa je bilo tudi — skoraj bi človek dejal, da je to čudno — nekoliko več govora o klerikalizmu, nego je navadno slišati pri otvarjanju socialističnih kongresov. Zdi se, da se je res zopet dvignil klerikalni val in da ima proletariat povsod zopet opraviti s svojini starim sovražnikom. Slovani, in zlasti mi Jugoslovani
pozdravlja zbor v imenu belgijske stranke in j pa prav gotovo ne spadamo med izvoljence, ki
mednarodne eksekutive. Nobene dežele ne pozna, kjer bi se politika avstrijske socialne demokracije zasledovala z večjim zanimanjem kakor v Belgiji. Enake sovražnike intamo. V letih po 1894. je dosegla Belgija po posrečenem generalnem štrajku lep ugled v internacionali. Toda po ponesrečeni splošni stavki leta 1902. sino ga zopet izgubili. Prišlo je leto 1913., zopet smo štrajkali, in zdaj čitam po vseh časopisih, celo po nemških, da smo zopet spodobni ljudje. Klerikalci nam v Belgiji ne dajo miru. Včeraj smo bili v boju za volilno pravico, danes divja v parlamentu boj za šolo. Klerikalci imajo danes v parlamentu večino, ki jo imajo zahvaliti pluralni volilni pravici; radi bi imeli večno še jutri, in zagotovila naj bi jim jo prisilna klerikalna vzgoja v šolah. Ne vem, če so Vaši klerikalci kaj boljši od naših. Ampak eno je gotovo: Vsaka socialno demokratična stranka ima tiste klerikalce, ki jih ne zasluži. Naš boj za volilno pravico ni končan. Ce ne pojde gladko, bomo morali zopet nastopiti. Saj imamo v Belgiji nekaj parlamentarične, pa tudi nekaj izvenparlamentarične izkušnje.
Potem pravi govornik, da je prišel na Dunaj tudi zaradi mednarodnega kongresa, ki bo prihodnje leto tukaj.
Sodrug Miiller
prinaša pozdrave stranke iz Nemčije. Upozarja na skupni boj proti vojnim hujskačem in se posebno toplo spominja Schuhmeierja, ki je bil tudi v Nemčiji dobro znan. Nadalje pravi, da dviga klerikalizem tudi na Nemškem zopet glavo, .lunkerji na severu in katoliški klerikalci na jugu pravijo, da se bojujejo proti liberalizmu, sovražijo pa socialno demokracijo. To naj bo njih maščevanje za poraze, ki so jih doživeli pri zadnjih volitvah. Posrečilo se nam je, da smo držali trdnjave, ki smo jim jih bili že prej vzeli, Diisseldorf in Mainz, Metis in Speier, Strassburg in Wiirzburg; ali najbolj jih boli to, da so izgubili sveti Kelmorajn. V dobi balkanske krize smo videli, da ni imela avstrijska ofl-cielna politika zvestejših pristašev od klerikalnega časopisja v Nemčiji. Posrečilo pa se jim ne bo, da bi nam zaprli pot; četudi pravijo, da drže vsa pota v Rim, pravimo mi lehko, da vodijo vsa pota nazadnje v socializem.
Sodrug VVeltner
zastopa ogrsko socialno demokracijo in upozarja na skupno mizerijo, ki jo morajo prenašati avstrijski in ogrski narodi. Militarizem in imperializem sta skupno breme. Avstrijska socialna demokracija je v hrabrem boju osvojila splošno in enako volilno pravico, ogrsko delavstvo se more doslej le na ulici bojevati, in še tukaj ga pričakujejo s strojnimi puškami. V parlamentu je Tisza v četrtek priznal, da so na
bi jih bilo smatrati za izjeme v tej borbi. Naš klerikalizem ni za pičico boljši od kateregakoli drugega; pač pa bi lehko dejal, da so naši učenci prekosili svoje mojstre. Naj Vam podam le malo kulturno sličico iz kranjske dežele. Pri nas se še gode čudeži. Takole nekako pred enim letom se je pojavilo v župnišču malega gnezda v kamniškem okraju dekle, ki je dobilo od nebeščanov posebno milost, da je potila kri
—	za izpreobrnjenje grešnikov, za agitacijo za naročanje maš itd. V župnišču se je uprizarjala ta komedija in leto dni je ta hokuspokus
volitvah, kakor se spodobi in pokažemo, da koraka tudi jugoslovanska socialna demokracija. Naj pa gre kakorkoli, zvesti ostanemo internacionali kakor doslej v trdni zavesti, da se odrešenje delavskega razreda ne doseže drugače kakor v krepki solidarnosti delavcev vseh narodov. Dostikrat smo v svojem boju potrebovali Vašo pomoč; nemara pridejo tre-notki, ko bo tudi naša pomoč kaj vredna. In kakor smo se ml vedno zanašali na Vas, tako se Vi tedaj lehko zanašate na nas.
Pozdravi so prišli od socialističnih strank s Hrvaškega, iz Belgije, Bolgarske, Danske, Anglije, Francije, Grške, Italije, Norveške, s Portugalskega, iz Prusije, iz Švice in s Švedskega.
*
Dunaj, 2. novembra.
Včeraj je strankin zbor rešil poročila strankinega vodstva, blagajne in kontrole. Popoldne je sodr. Seitz podal zelo zanimivo poročilo o delovanju parlamentarnega kluba.
O	tem referatu se danes vodi debata.
Dnevne beležke.
—	Volilna konferenca. Včeraj dopoldne je bila v hotelu »Ilirija« volilna konferenca ljubljanskih in okoličanskih sodrugov zaupnikov. Konferenca je bila izredno dobro obiskana — udeležilo se je je 63 zaupnikov — kar nam je porok, da vlada med delavstvom za letošnje deželnozborske volitve izredno zanimanje in pravo veselje za agitacijsko delo. Konferenci je predsedoval in jo vodil sodrug Sajovic Valentin. O 1. točki dnevnega reda »Deželnozborske volitve« je poročal sodrug Anton Kristan, ki je v svojem poročilu prav jasno naslikal sedanji položaj političnih strank na Kranjskem. Njegova tozadevna'izvajanja so izzvenela v geslo:
V	sedanjem boju bo nastopala socialno demokratična stranka popolnoma samostojno. Da se izvrši volilno delo v Ljubljani in okolici kar najbolj smotreno, je predlagal izvolitev dveh volilnih odborov, enega za Ljubljano, drugega za okolico. O predlogih se je vnela daljša debata, v katero so posegli sodrugi Kocmur, Zupan, Lehpamer, Dražil, Hlebš, Čolnar in drugi. Konferenca je sprejela predloga in tudi takoj izvolila volilna odbora. O drugi točki dnevnega reda »Volitve v obrtno sodišče« je poročal sodrug Kocmur. V eni prihodnjih številk »Zarje« objavimo po poročilu sodruga Kocmurja vse, kar morajo vedeti delavci o volitvah v obrtno sodišče. Konferenca je trajala dve uri in zaključil jo je z apelom na čvrsto delo za naše kandidate ob tričetrt na dvanajst sodrug Sajevic.
— Ljubljanski volilni odbor ima prvi sestanek jutri ob 8. zvečer v društvenih prostorih v Šelenburgovi ulici 6, drugo nadstropje.
— Sodrugom v ljubljanski okolici naznanjamo, da naj se v vseh zadevah, ki se tičejo deželuozborskih volitev, obrnejo na sodruga Antona Kristana, Spodnja Šiška pri Ljubljani, ki bo vodil vsa dela volilnega odbora za ljubljansko okolico.
— Naš domači klerikalizem, ki se rad postavlja kot nekaj posebnega, samostojnega in neodvisnega, pa se baha, kakor da se je povsem iz svoje moči povzpel na vrhunec, kjer se
zdaj tako oiiabno postavlja, in nazadnje vendar nič druzega kakor oddelek črne internacionale, ki dviga drzno glavo po vsem svetu, pa ne vsled svojih pozitivnili uspehov, ampak vsled skoraj nepojmljivega strahu, ki se je polotil meščanskih strank. In treba je takoj povedati, da ne gre toliko za strah pred klerikalizmom, kolikor za strah pred — socialno demokracijo. Največjo napako delajo in najne-rodnejšo taktiko uganjajo oni, ki hočejo še dandanes po vsej sili ločiti politiko posameznega naroda ali posamezne dežele od splošne državne in svetovne politike. Barve se tupatam že lahko nekoliko razlikujejo; ali pod njo je stvar vedno enaka. Ce ne bi meščanske stranke tako slepo sovražile socialne demokracije in se tako blazno bale vseh resnejših delavskih zahtev, ne bi mogel klerikalizem nikdar doseči onega vpliva, s katerim prihaja povsod na krmilo. Pri avstrijskih Nemcih 11. pr. je le malo manjkalo, da bi bili krščanski socialci izgubili vse svoje postojanke in doživeli odločilen poraz. A ko so že ležali na tleh, jim je prišel na pomoč famozni nemški Nationalverband, katerega je strah pred delavstvom tako zbegal, da ne pozna več svojega spola, in da vlada vsaj navidezno in po imenu, je prepustil resnično vlado klerikalizmu. Taki pojavi ne morejo ostati brez posledic v državi, ki je naposled vendar enotna, četudi je sestavljena iz mnogih delov. Vpliv, ki so ga nemški črnuhi dosegli pri vladi, je pomagal tudi našim klerikalcem; kajti če ne bi vlada tako pasivno trpela, da uganjajo, kar hočejo, da prezirajo vsako pravico, da teptajo vse zakone, da terorizirajo po svoji volji, jim nikdar ne bi bil mogel zrasti greben tako kakor jim je. Za meščanstvo je torej vprašanje — po vsej Avstriji in tudi pri nas, da še posebno pri Iias — ali mu je ljubši klerikalizem ali socialna demokracija. Nihče nas ne more smatrati za tako naivne, da ne bi razumeli razrednih nasprotij, ki se ne dajo odpihniti. In nihče ne sme smatrati delavstva za tako slabotno, da bi se komu ponujalo na prodaj. Ali politični razvoj ima faze, v katerih se intenzivnost nasprotij izpreminja; in take momente mora političar poznati in razumeti. In za naše meščanstvo i«
sedaj nedvomno važen trcnotek, v katerem bi moralo poizkusiti, da premaga vsako kratkovidnost. Socialna demokracija mora iti svojo pot. Doslej je bila v boju, za bodočnost jo čaka boj. Če bo njen sovražnik malo bolj siv ali malo bolj črn, je nazadnje postranskega pomena. Vseeno nam seveda ni, koliko sile ima klerikalizem, kajti njegova največja škodljivost je v tem, da kazi mladino, da kvari naraščaj. Toda socialna demokracija je še vedno stranka bodočnosti, in če ima čakati pet let več ali manj, je vprašanje postranskega pomena. In če bi klerikalci s svojim terorjem pritegnili devetdeset odstotkov delavstva pod svojo črno zastavo, bi ga morali prejalislej oddati socialni demokraciji, za katero agitira že gospodarski razvoj. Našemu meščanstvu pa gre politično za življenje in smrt; kajti če klerikalizem še bolj utrdi svojo moč, je politični pomen meščanstva izbrisan, in liberalizem ostane prazna senca. To potrjuje razvoj pri Nemcih, to kaže brezpomembnost Nationalverbanda, in to Čaka naše meščanstvo, če tudi v sedanjem trenotku ne bo razumelo, kakšno nalogo in kakšen pomen ima socialna demokracija špecielno v razvoju našega naroda. Naša pot v sedanjem boju je jasno začrtana in po njej pojdemo neomaho-vaje, ne da bi odstopali le za korak na desno ali na levo. Drugi pa naj gledajo, kako bodo rešili svoje probleme.
— Koncesija za Završnlco. 9. oktobra je poročal »Slovenec«, da je dobila dežela Kranjska koncesijo za dela na Završnici in da je poljedelsko ministrstvo zavrnilo ugovore družbe Leykam, g. Pavšlarja in g. Reva v Mostah. »Slovenec«, oziroma deželni nadtehnik dr. Lampe, se je takrat debelo zlagal. Že takrat se nam je zdela sumljiva, kerj e »Slovenec« prinesel to vest v suhoparni notici, ne pa s tisto cirkuško reklamo, s katero navadno razglaša »uspehe« deželnega odbora. Poljedelsko ministrstvo je deželi dalo le pogojno koncesijo in naročilo deželnemu odboru, da se mora prej poravnati z družbo Leykam, z g. Pavšlarjem in g. Revom. To so pa gospodje pri deželnem odboru zamolčali in tudi ugovornikov niso obvestili še do danes o odloku poljedelskega ministrstva. Deželni kristjani so zamolčali in utajili, ko je ietos poleti poljedelsko ministrstvo dvakrat — enkrat brzojavno, drugič pismeno
prepovedalo nadaljevanje dela na Završnici in tako so potvarili tudi zadnji odlok poljedelskega ministrstva in veselo grade dalje in oddajajo dela. Grade nabiralnik, čeprav nimajo za to najmanjše pravice, ker bi morali pritrditi zgradbi nabiralnika vsi lastniki vodne sile na Savi, ampak zgradbi nabiralnika ni pritrdil niti eden. Tako početje ne zasluži drugačne označbe, kakor da je sleparsko. Volilcem pripovedujejo čudežne stvari o centrali na Završnici, pa se jiravomočne koncesije nimajo. In g. deželni predsednik baron Schwarz je slep in gluh za sleparije, ki jih uganja deželni odbor .... ~ Na nas>ov sanitetne oblasti. Kakor smo bili ze omemb, nasprotujejo ljubljanski policijski .zapori vsem sanitarnim in higijeničnim predpisom. Tla so gola, ilovnata, stene tako vlažne, da kar lije od njih, peči nobene itd. Enako se nam poroča o policijskem zaporu v Udinatu. Tu je moral nedavno nekdo opraviti svojo potrebo kar na tla, ker ni bilo v prostoru nobene posode, stražnika pa ni bilo moči priklicati, da bi mu bil odprl. Taka malomarnost presega z e vse meje. Lahko si predstavljamo, kakšen vzduh mora vladati v teh prostorih, ee ie policijsko ravnateljstvo povsod tako natančno, naj še tu napravi red. Ali morajo policijski stražniki zato delati izpite, da znajo pospravljati konfine? če se že policijski zdravniki ne brigajo za razmere v zaporih, naj se zgane pa nadrejena sanitarna oblast in napravi red.
~ ^hod v Spodnji Šiški bo danes v pon-leljek pri Štirnu. Začetek ob 8. zvečer. Vse sodrtige poživljamo, da razvnamejo kar najin-teiizlvnejšo agitacijo za ta shod. — Deželni zbor kranjski je razpuščen in bližajo se nove volitve. Ni vseeno, kako se te volitve izvrše. Delavci morajo skrbeti, da bodo oddali svoje glasove proti kandidatom, ki so upeljaii naj-ostudnejšo korupcijo v deželi in proti vladujo-čemu sistemu! Zato vsi na shod!
— Jesenice. Sodrugi tovarniški delavci in železničarji! Poglejte v volilni imenik, da se prepričate, če ste v imeniku! Ko ste to storili, potem pa na agitacijo, da oddajo vsi delavci’ nase občine glasove kandidatom delavske stranke. Proč s klerikalnim terorizmom. — ši-rimo naš dnevnik »Zarjo«! Poskrbimo, da bo vsak delavec naročnik našega lista!
— Sava (Jesenice-Fužine). Volilna imenika sta dva razpoložena, eden za volitve v splošni, eden za volitve v kmetiški kuriji. Kdor izmed delavcev plača 8 K davka ali je posestnik, naj pogleda, da bo vpisan v volilni imenik, ker bo naša delavska stranka postavila kandidate tako z splošno kot za kmetiško kurijo. Pozor tedaj!
— Tržič. Klerikalci so nekako tihi. Na skrivnem rujejo. Malo jih je pač sram počenjanja svojih voditeljev a la dr. Krek in Šušteršič.
I	udi svetnica Johanca iz Vodic jih je razkrin-• v? Pra.v>io — da je že vse preveč javno. No, porabimo vse to za volitve, pa povejmo volilcem, naj ne volijo več klerikalno, ampak na delavsko stran, socialno demokratično!
~ Luč lz Kranja. V Kranju izhaja list, ki zastrize z ušesi, ce zasliši ime »Gorenjec« Prerekati se s tem reprezentantom klerikalne žurnalistikc, bi pomenjalo toliko, kakor učiti osla astronomije. Če se kljub temu nekoliko popečamo z njim, storimo to le zaraditega, da pokažemo svojim bralcem, kakšnih sredstev se poslužuje klerikalna nesnaga v boju zoper nasprotnika. Ko je sodr. Silberer ponsrečil, je bil »Gorenjec« med prvimi, ki je onečastil njegov spomin in ga osumil ubega in defravdacije. O ustreljenem Schuhmeierju je pisal, da je posestnik, da ima celo premoženje, njegova družina pa da strada itd. Seveda se je moral zaleteti tudi v pok. Bebla, o katerem ie vedel Dove-
dati, da je zapustil milijonsko premoženjn in drugega več. Vse te trditve so se pozneie izkazale za neresnične; ali krščanski »Gorenjec« ni imel toliko poštenja, da bi jih že če ne preklical, pa vsaj popravil. Kaj takega se od lista, kakor je »Gorenjec«, tudi ne more zahtevati; kajti biti klerikalec in pravičen tudi napram nasprotniku, to sta dva nezdružlijva pojma!
— Izobraževalni tečaji v Kranju. Mestna občinaKranj priredi tekom šolskega leta 1913 1914 izobraževalne tečaje, pri katerih se bodo poučevali ti-le predmeti: Slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, laščina, francoščina, slovenska in ne-mška stenografija, knjigovodstvo in obrtno računstvo; za deklice se namerava uvesti tudi poseben tečaj za ročna dela. Tečaji so namenjeni deklicam, ki so odrasle ljudski šoli, trgovcem in obrtnikom, delavcem itd. Uč-nina znaša mesečno 2—3 K za vsak predmet; delavci so učnine prosti, tako tudi revni udeleženci. Pouk se bo vršil v popoldanskih in večernih urah v gimnazijskem poslopju. Za vsak predmet se mora oglasiti najmanj 10 udeležencev. Kdor se hoče udeležiti tečajev, naj se zglasi dne 4. novembra od 10.—12. ure dopoldne ali 5. novembra od 1.—3. ure popoldne v mestni posvetovalnici (mestna hiša rotovž, II. nadstropje, na levo.) Pri tečajih bodo predavali: dr. Simon Dolar, Jožef Marn, dr. Franc Mischitz, Makso Pirnat, Vilko Rus. Tečaji se začno dne 10. novembra. S temi tečaji hoče mestna občina ustreči splošni krajevni potrebi in željam, ki so se večkrat izrazile. Tečaji bodo trajali celo šolsko leto.
— Upnikom Glavne posojilnice. Likvidacijski odbor nam piše: Upravitelj konkurz mase g. dr. Oblak razpošilja upnikom iz kon-kurzne mase na račun 10%. Ker je bilo vprvič upnikom odkazano samo 6%, govorilo se je pa P.reie o 10%, dobodo čez nekoliko dni še 4%, tisti,ki niso dobili nič, dobodo skupaj sedaj 10 odstotkov na račun. Ker mnogi, povprašujejo, kaj pomeni jim poslani denar, ter ga nekateri celo niso hoteli sprejeti na pošti, naj jim služijo te vrstice v pojasnilo. Poleg tega naj se vzame v vednost, da tisti, ki sprejme plačilo na račun svoje terjatve, s tem ne prevzame nika-kih obveznosti.
— Tatvina. V noči od četrtka na petek so bile na Vodnikovem trgu izpod stojnice branjevki Mariji Marjetičevi ukradene tri vreče kostanja, ki so tehtale 240 kg v vrednosti do 60 K. Po sledovih je poznati, da je tat kostanj naložil na voziček in ga odpeljal proč. Storilec je še popolnoma neznan.
.	—Lepo življenje. Jera Johan, rojena v
Železnikih, delavka v Ljubljani, nima nič manj kakor 25 kazni za seboj. 15krat je bila kaznovana zaradi tatvine. Sedaj je bila zopet pred deželnim sodiščem zaradi tatvine. Svoji gospodinji je izmaknila nekaj obleke in solnčnik, Mariji Sevnikovi pa površnik in dva dežnika in nekemu neznanemu lastniku dežnik. Zagovora, da je kradla iz potrebe, ni mogla utemeljiti, obsojena je bila na 18 mesecev težke ječe.
— Zaradi motenja vere. Fran Majer, bivši trgovski pomočnik, zaradi raznih hudodelstev iu prestopkov 23krat predkaznovan in sedaj prisiljenec v tukajšnji prisilni delavnici se jc silno razburil, ker so ga silili k napornemu delu, vzlic temu, da je bil bolan. V svoji jezi je vrgel razpelo ob tla in ga razbil, pri tem pa je izustil bogokletne besede. Sodišče ga je zaradi motenja vere obsodilo na 8 mesecev ječe.
— Smrtna nezgoda. V Spodnji Šiški stanujoči Martin Janžekovič je pretekli pondeljek pri epileptičnem napadu dobil tako nevarno poškodbo na glavi, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico, kjer je vsled dobljene poškodbe umrl. Zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci.
— Nov kolodvor v Radovljici. Železniško ministrstvo je dovolilo 133.000 kron za zgradbo novega kolodvora v Radovljici. Zgradba bo dovršena sredi prihodnjega leta.
— Samomor. Hotelir v hotelu »Kamenšek« na Dobravi pri Bledu se je zastrupil v četrtek ponoči, pustivši v svoji sobi odprto plinovo cev. Preselil se je pred kratkem iz Gradca, kjer je imel kavarno, katero je zamenjal s hotelom na Dobravi. Ker je prišel v denarne težkoče, si je poiskal smrt. Zapušča vdovo s
6	nepreskrbljenimi otroci.
— V koncertu »Glasbene Matice« dne 8. novembra nastopi najboljši jugoslovanski baritonist Iti velik umetnik g. Marko Vuškovič iz Zagreba. Povsod, kjer je sedaj nastopal, v Zagrebu, v Pragi, na Dunaju, v Opatiji in' tudi v mnogih mestih Italije, je žel tako veliko pohvalo pri kritiki in je tako razvnel povsod občinstvo, da slovi neoporečno kot eden najboljših baritonistov sedanje dobe. V sobotnem koncertu bo pel: Prekrasni prolog iz Leoncavallo-ve opere »Pagliacci,« eno najefektnejših baritonskih arij sedanje operne literature; iz Verdijeve opere »Otello« izraziti in znameniti spev, »Čredo« in v 3. nastopu slovensko pesem Parmovo »Poslednja noč« in Zajčevo efektno »Utjeha«. Gdč. Jelena Dokičeva, srbska umetnica, bo igrala klasično Beethovnovo sonato v Fs - duru, dve Chopinovi skladbi »Etudo« v C-molu ins lavni »Scherzo« v H-molu, Rubin-steinovo »Koketerija« in zelo zanimive skladbe ruskih in poljskih skladateljev: Rahmaninova »Preludij«, Kalinikova »Elegijo« in Poljaka Padarevskega »Tema z varijacijami«. Vstopnice za koncert, ki bo nudil občinstvu velike umetniške užitke, se dobivajo v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici.
— Iz pisarne slovenskega gledališča. Zaradi nepričakovane premembe zagrebškega repertoarja se uprizori A. Funtkova drama »Tekma« šele v petek 7. t. m., ker gdč. Bogu-mila Vilharjeva, ki gostuje v vlogi Stane, prej ne more priti. — Za nedeljo, dne 9. t. m., se pripravlja velezabavna burka »Martin Smola«. Prihodnji teden se uprizore Hermann Bahrovi »Otroci« in »Svet«, delo priznanega srbskega humorista in dramatika. Vodstvo je v dogovoru z upravo zagrebškega gledališča glede angažma talentirane mlade igralke gdč. Gior-
gjevičeve, ki bi igrala pri nas vloge ljubavne stroke. Nadalje se vodijo dogovori z gospodičnama Waronigg in Šuštar. Prva je naivka, druga pa subretna igralka.
— Hrvaška epera v Ljubljani. Kraljevsko deželno gledališče v Zagrebu priredi v torek in sredo svoje II. gostovanje na našem odru in prinese dve različni operi. V torek se poje Verdijeva »Traviata«. Gospa markiza Strozzijeva poje naslovno vlogo. Ljubljančanom je ta izborna pevka v najlepšem spominu izza njenega gostovanja v operi »Rigoietto«. Prvič nastopi v Ljubljani lirski tenorist g. Tadeusz Lowzyn-ski, pevec izredno lepega glasu, s katerim je imel na poljskih, ruskih in laških odrih velike uspehe. Zagrebška intendanca si more ohraniti tega umetnika le z nenavadnimi žrtvami. Lirsko baritonsko partijo starega Germonta poje g. Kondracki, bivši član naše opere, basistov-sko vlogo pa gospod Tošo Lesič, basso - buffo.
V torek se začne predstava ob 8. zvečer. Dirigira ravnatelj Nikolaj pl. Faller kot gost. -
V sredo se poje Puccinijeva opera »Tosca« z gdč. Miro Koroščevo v naslovni vlogi. Gdč. Koroščeva, rodom Slovenka in po vzgoji Hrvatica, je bila pevka v Vratislavi, Pragi in je že 4. leto v Zagrebu ter za bodoče angažirana na veliko opero v Hamburgu; še letos pa bode pela v Bayreutu, kjer sodelujejo pri Wagner-jevih svečanih predstavah le najizbranejši pevci svetovnih oper. Veliko vlogo Cavarados-sija poje g. tenorist Lowczynski, dramatično baritonsko partijo Scarpije pa junaški baritonist g. Marko Vuškovič. Vloge prvih oseb opere so torej zasedene vseskozi s prvovrstnimi umetniki. A tudi postransko vlogo pojo izborni pevci: gg. Lesič, Strmac in Kondracki ter gdč. Lovrenčakova. Pri predstavah bo sodelovalo 34 članov orkestra. V sredo se začne predstava že ob pol 8. zvečer.
— Lože pri opernih predstavah. Ker se ni uvedel abonma, se prodajajo lože„za posamezne predstave. Lože v parterju stanejo za 4 osebe 20 K in ni treba plačati nikake druge vstopnine ali pristojbine. V I. nadstropju stanejo srednje lože 24 K za 4 osebe, ob straneh pa 20 K za 4 osebe brez vsega drugega doplačila.
V II. nadstropju stane loža le 8 K za 4 osebe. Za 5. ali 6. osebo stane ložni sedež v parterju ali v I. nadstropju le 3 K, v II. nadstropju pa 2 K.
— Nikakor se ne da taliti, da je Kolinska kavna primes kavni pridatek, ki v vsakem oziru najbolj odgovarja vsem zathevam; zato je tudi najboljša tista kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes; in zato tudi naše gospodinje najraje.kupujejo Kolinsko kavno primes. Dobro vedo, da z njo napravijo najokusnejšo kavo. Kolinska kavna primes je tudi edino pristno domače blago te vrste, zato jo tem bolj lahko priporočamo.
— In hoc slgno vlnces! »Mittagszeitung« piše: ». . . H koncu se nagibajoča antika, čas sijajno nastopajočega krščanstva in one v rafi-nizmu in blešču drobeče se nadkulture, vse to je predočeno mogočno in z zanosom teatralične sile . . . Uprizoritev nadkriljuje celo tehniško bravuro. Občudovati je marljivo prede-lanje prizorov nič manj nego izredne težkoče, ki jih je bilo premagati.« Ta umotvor se bo predvajal v kino »Idealu« od petka 7. do četrtka 13. vsak dan ob 1, 3, 5, 7, 9. Dve uri predvajanja. Šolski mladini priporočljivo.
Idrija.
— Med mestno občino Idrijsko in c. kr. rud. ravnateljstvom v Idriji so nastale zadnje čase zelo napete razmere. Vsaj tako trdi erar. Vzrok je afera kmeta Smuka in erarja zaradi vodne pravice, v katero afero je posegla občina kot komunalna oblast. C. kr. rudn. erar seveda tega^ noče razumeti, ker mu je bila občina v prejšnjih letih vedno zvesta dekla. Veljala je parola: Erar je v Idriji vse. Druge oblasti so le formalnost, ki morajo slušati rudnik. Da se Idrija razvija v prvi vrsti zaradi rudnika, tega nikakor ne zanikamo. Kakor tudi ne veljave rud. erarja. Ali v tem slučaju, ko gre za živ-ljenski obstoj kmeta Smuka in še nekaterih sosedov se mora vendar uravnati konflikt tako, kakor zahtevata to človekoljubje in postavne določbe. Posestnik J. Smuk, oziroma njegov oče, je leta 1851 odstopil na svojem posestvu rudniku studenec, ki se je zemljiško vknjižil. Leta 1897. pa zopet začasno drug studenec, ki se zemljiško ni vknjižil, ampak se je sestavil samo zapisnik, da se Smuka oškoduje za polaganje cevi po njegovem svetu s 26 gld. Tretji studenec pa je ostal Smuku za lastno uporabo. Iz tega studenca je imel Smuk napeljano vodo preko hriba na svoje lastne stroške v nabiralnik, odkjer je potem črpal vodo na hrib k svoji hiši. Pred dobrim mesecem pa je prenehala teči voda preko hriba v nabiralnik in Smuk je bil primoran vodo od izvira prinašati domu. ker vsi poizkusi, vodo v prejšnji stan spraviti, niso nič izdali. Smuk je domneval, da se je vedno posedajoči se svet tudi na tem mestu, kjer je izvir vode, posedel vsled rudnika, ker je splošno znano, da je Smukov hrib najbolj izpodkopan. Skratka, izvir vode je prišel v nižji nivo kot nabiralnik in Smuk je izgubil vodo. Obrnil se je do županstva, naj v tej zadevi kaj ukrene, ker on je davkoplačevalec, doslej že žrtvoval sam nad 2000 K za vodovod, ki je sedaj brez pomena. Nato se je vršil ogled stavbne komisije na licu mesta in konstatiralo se je, da ni druge pomoči, kakor da odstopi rudniški erar od začasne pravice do vode, Smuk pa erarju svojo vodo. ker je sedaj erarjev izvir toliko višji, da bi voda sama tekla k hiši J. Smuka. Tej prošnji rud. ravnateljstvo ni vstre-glo vedno trdeč, da je voda njegova last. Županstvo je dalo po drugi komisiji vzlic temu vode zamenjati. Erar pa je takoj vložil na finančno prokuraturo v Ljubljani pritožbo in tej je sledil ukaz, da se mora v 48 urah začasno dovoljeni studenec rud. erarja postaviti v prvotno stanje, če ne sledi tožba proti občini. Županstvo ni imelo od občinskega odbora za daljše korake nobenega pooblastila, zato le ukazu zadostilo, zlasti še. ker je bil rudniški
predstojnik sam izjavil, da če se ukazu zadosti, bo rudnik potem vodo odstopil Smuku za potrebo. Kljub obljubi je vztrajal erar zopet na prejšnjem stališču, da so vode njegove in da Smuk ne dobi nič. Sedaiie zadeva zopet v rokah Smuka samega. Županstvo je storilo v varstvo kmeta Smuka in sosedov le svojo dolžnost. Istotako je žujian tudi skušal doseči spo-razuinljenje s poudarkom, da gre za drug vodovod, ne^za onega, na katerega je rudnik vknjižen. Čeprav misli rudn. ravnateljstvo, da nima^ županstvo nobene kompetence pri tem vprašanju, smo vendar prepričani, da bo pravna določitev, če pride do nje, taka, da kmet, kj ima veliko posestvo in živinorejo, ne sme biti tudi na ljubo c. kr. rudn. erarju ne, brez vode. Cela afera pa naj bo onim, ki mislijo, da bodo imeli občinski posredovalni uradi v Idriji kak uspeh, v pouk, da hoče biti erar pri nas prvi in ne trpi nobenega ugovora.
— K nedeljskemu shodu. Resnici na ljubo konštatiramo, da ni bilo na nedeljskem shod« govora o 60.000 K za popravilo glavarjevega stanovanja in kakor je v našem sobotnem po ročilu. Na shodu je g. Gangl dejal, da se je po tratilo za glavarjevo stanovanje 24.000 K, ka kor so to dognali v finančnem odseku. 24.000 K
—	dovolj lepa svota, vzeta iz žepa davkoplačevalcev za luksurijoznost dr. Šušteršiča! --Kakor trdijo idrijski klerikalci, so teh 24.000 K požrli — pajki! In stanovanje so pokončali Že takrat, ko so v njem stanovali — liberalci. Doslej pa so stanovali v deželnem dvorcu ti-le gospodje: Oton pl. Detela, Fran pl. Šuklje, dr. Ivan Šušteršič — torej sami liberalci!
— Volilni imeniki so že po vseh občina*1 razpoloženi. Sodrugi, pobrigajte se za to, da boste v volilnem imeniku! Po toči zvoniti i« prepozno! Prav tako je prepozno tarnati: Sen1 opravičen, da bi volil — pa me ni v volllnejU imeniku! Zlasti sodrugi železničarji od Zagorja do Št. Petra in od Straže do Kranjske gore naj se pobrigajo, da bodo v volilnem imeniku. Na delo vsak, da bo imel zasigurano volHfl0 pravico.
Ljubljanskim volilcem!
Sodrugi! Volilni imeniki za splošno 111 mestno kurijo so razgrnjeni na magistratu
od danes do II. novembra.
Vsak sodrug naj vpogleda, če je pravilno VPJ' san in če ni vpisan kak nevolilec. Kdor ni vP1' san, naj takoj reklamira, ker je reklamacij doba kratka. Vsa pojasnila daje sodrug Z°r Šelenburgova ulica št. 6.
Volilno pravico v splošni kuriji, ki_vo* L decembra, ima vsak samopraven moški državljan, ki je izpolnil 24. leto in ki stanuje v oh-čini vsaj eno leto.
V	mestni kuriji, ki voli 12. decembra, im3 volilno pravico vsakdo, ki je volil pri zadnjih občinskih volitvah ali pri občinskih volitvah, ki bi se vršile tačas v I. ali II. razredu ne glede na davek. Poleg teh vsi oni iz III. razreda, plačajo več kot 8 K direktnega državnega davka na leto.
Štajersko.
— Deželni strankin zbor štajerske social* no demokratičde stranke bo 7., eventualno s 8. decembra 1913 v Gradcu. Poleg običajni poročilsta na dnevnem redu tudi poročili dr-žavnega poslanca Resela o »Carinskih in trgovinskih pogodbah« in poročilo sodr. Much>' tscha o » Socialni politiki«.
— Požar. (Dopis iz Vranskega.) V tore opoldne je začel goreti hlev gosp. Hladnik ■ Vsled silnega vetra se je ogenj razširil n3.1^ slopje vranske pošte. Le požrtvovalnemu de domače in sosednih požarnih bramb se je 1z3' hvaliti, da so ogenj omejili. Zanetili so bal otroci v bližini nakopičen gnoj, odkjer je vet zanesel iskre na poslopje.
— Vlom v gostilno (Dopis iz Petrovč.) torek ponoči so neznani vlomilci vdrli v
no g. Vodenika. Imeli so pa smolo. Ko so od"' rali okno, so se ranili tako, da je bilo še okj . drugi dan popolnoma okrvavljeno. V gosi1.1 pa tudi niso dobili veliko, morali so popihati malo vsoto drobiža. Za vlomilci ni iiobeneg sledu.	a.
—	Aretacija izseljevalnega agenta v Ox*‘ Z cu. V četrtek ob pol devetih zvečer so areura v Gradcu vpokojenega vratarja južne železu ce, sedaj lastnika izseljevalne pisarne, *v3ja Schwarza in njegovo ženo Zofijo. Dolže ga* ,|j je pomagal mladeničem, ki še niso zadost vojaški službi, pri izseljevanju.. Ko je bila Vx iskava pri dunajskem zastopniku Kanads družbe ravnatelju AUmannu, so našli Schwarzove korespondence. Dunajsko drža .. no pravdništvo je dalo za to nalog, da se izYsa pri Schwarzu hišna preiskava. Pri preiskavi našli mnogo obtežilnega materiala, zlasti o P sredovanju delavskih transportov z Cgrskeg Njegovo pisarno je graško državno pravd' štvo zaprlo.
Koroško.
Vo$;
—	Po 26. letih je priznal umor. Iz v jj
perka poročajo: V februarju leta 1887. je unu ^ nekdo v okolici Volšperka ktneta Probsti ^ njegovem stanovanju in ga oropal. Dobi M 12 K. Sestra umorjenega kmeta je slišala i a noči klice na pomoč, hitela je iz svoje 1ZD ’;e tuj mož jo je zgrabil in zaklenil v izbo. Nat skočila skozi okno in poklicala sosede na i moč. Ko pa so vdrli v Prbbstovo stanova je bil ta že mrtev, o morilcu pa nikakis _ sledu. Pred nekaj dnevi se jc pa izdal M' Reinhard v neki gostilni. Orožništvo Je z d proti Reinhardu toliko obtežilnega materiala, so ga aretirali. Pri zaslišanju je priznal k-hard, da je pred 26. leti umoril Pr&bstta.
Zdravnik žalodca
• • •? *■
%	-	■	VVjf*	v.	*>-,«}*«•
T* *
Predvajanje le velikanske zgodovinske zgr dbe
od petka dne 7. do četrtka 13. novembra
Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnitev h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Laksa Rtibra. Angeli se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. Šolski mladini priporočljivo.
Predstava (raja 2 uri. Vsak dan od !—3, 3—5, 5—7, 7—9 in od 9—11
7	dni!	7	dni!
V	tem ™amenJ'u bodeš zmagali \Tnvn ] 1NOVO • Ta slika ima tudi slovenske napise. l^UVU.
rodna konferenca bo pa določila, katere točke pripadajo Albaniji, katere Grški. Grška ovira delo komisije na vse načine, samo da ne bi komisija dovršila dela do 30. novembra in ker upa, da bo tako za nedoločen čas zasedla albansko ozemlje. List pravi dalje, da naj Av-strijsko-Ogrska in Italija obrazložita Orški svoje stališče, ker bi to pospeševalo mirovne cilje vseh velesil in ker bi potem prenehala grška obstrukcija in bi komisija dokončala svoje delo do 30. novembra.
Skupen korak Avstrije in Italije.
Atene, 2. Včeraj sta avstrijsko-ogrski in italijanski poslanik v Atenah bila pri grški vladi in jo upozorila, da ovirajo Grki delo mednarodne komsije za določitev grško - albanskih mej. Poslanika sta izjavila, da imata nalogo od svojih vlad, sporočiti svojim zastopnikom pri mejni komisiji, da se proglase vsi kraji za albanske, kjer ovira Grška delo komisije.
Berlin, 2. Avstrijsko-ogrska in italijanska vlada sta izročili enako noto vsem velesilam zaradi grško-albanskih mej. Prav tako kakor sta vladi sporočili v Atenah, da postanejo vsi kraji albanski, kjer ovira Grška delo komisije, prav tako poročilo so dobile velesile in vladi naglašata, da ta korak odgovarja mirovnim in-tencijam velesil.
NEMČIJA PUŠČA ZAVEZNICI NA CF.DILU.
Pariz, 3. »Matin« poroča, da se Nemčija ni pridružila koraku Avstrije in Italije in da tudi ne misli na posredovanje v Atenah glede mejnega vprašanja med Albanijo iti Grško. I ločim je sedaj Nemčija tako rezervirana, je postopala pri belgrajski vladi vse drugače, ko je Avstrija napovedala Srbiji ultimatum. List pripisuje rezerviranost Nemčije sorodstvenim vezem med Grško in nemško dinastijo.
BOLGAR! V TRACIJI.
Sofija, 1. Bolgari so zopet zasedli tracij-sko ozemlje. Ob tej priliki je izdala bolgarska vlada na prebivalstvo manifest v bolgarskem in turškem jeziku, s katerim razglaša splošno amnestijo in v katerem naroča oblastim, da postopajo prizanesljivo s prebivalstvom in varujejo njegovo vero in narodnost. Bolgarske čete so prišle v četrtek v Dedeagač, kjer so jih sprejele turške vojaške oblasti. Povsod vladata mir in red.
V	TURČIJI PRIMANJKUJE DENARJA.
Carigrad, 2. Ker ima Turčija še vedno težkoče z najetjem posojila, traja finančna kriza v državi še dalje. Oli priliki bejramskega praznika bo izplačalo finančno ministrstvo državnim uradnikom le polovico plač za junij. »Det te i>ublique« ie posodila Por ti 100.000 funt.
IZID GLAVNIH VOLITEV V ITALIJI.
40 socialistov Izvoljenih.
Rim. 2. Sedaj so znani volilni izidi iz vseh 508 volilnih okrajev. Socialna demokracija je silno napredovala. Izvoljenih je 40 socialnih demokratov, 19 reformistov, 238 ministerialcev, 53 radikalnih ministerialcev, 19 članov konsti-tucionehie opozicije, 27 katoličanov in 11 republikancev
Ožje volitve,
Rim, 2. Danes so ožje volitve, katerih je bilo treba v 101 volilnem okraju. Socialno demokratični kandidati so v 39 okrajih v ožjih volitvah in upajo dobiti še nekaj mandatov.
EKSPLOZIJA.
Plzen, 3. Iz Škodove tovarne so preizkušali top s 7 in pol centimeterskim kalibrom. En naboj ni krepal. Delavci so ga odnesli v delavnico, kjer je eksplodiral. 1 mojster in 2 delavca so bili mrtvi na mestu, 2 sta težko ranjena.
ZARADI BEDE.
Monakovo, 3. Tukaj je storil zdravnik Hei!mayer grozno dejanje. Z operacijskim nožem je umoril sebe, ženo in dva otroka. Pustil je pismo, v katerem pravi, da ga je prignalo pomanjkanje k temu koraku.
NEZGODA NA CESTNI ŽELEZNICI.
Toulon, 3. Dva vozova električne cestne železnice sta trčila. 15 oseb je težko ranjenih,
2	osebi sta umrli, več oseb ima lehke poškodbe.
Umetnost in književnost.
—	»Naši Zapiski.« 11. številka »Naših Zapiskov« je pravkar izšla. Vsebina tega zvezka je: Abel it us: Politika in delavstvo. — H. P a j e r: Inteligenca in politika. — I. S k r b i c: Zveza pekovskih delavcev v letu 1912. — Al. Hreščak: Organizacija slovenskega učiteljstva. — H. Tuma: Seksuelni problem. — R. Golouh: Pred Madono, Mariji Magdalenski.
 Pregled. — Vsak zaveden delavec mora biti
naročnik naše znanstvene revije. Za organizirane delavce je letna naročnina le 3 K 60 vinarjev. Naročila sprejema »Uprava Naših Zapiskov v Gorici«.
8	dni na poizkušnjo
BL&l	pošljem vaaltomu a« 8 dni *n-
menjav« «11 denar nazaj po po-
'	'	Amcrlkanska niW. oni K »80
Jfioskopf patent, ur« .	„	8 —
B	£mor‘^ "• Goldin ur« .	„ S'50
y Želmia-lioskopf ur« .	_	4*~
.	K/^%	Hosliopf dvojni plaši! .	„ 4’50
"»	PloSfata niestna ura .	„ B1—
V	o	Srebrna imitac., dvojni
14-kar."zlatn ur« , * *	JJ 18-—
Original Ororga ura .	. 204—
S	Konkur. budilka, ponl-
\	mj««« »<> cm «1«*« . 2--
Znamka .Tunghaus . . . 8 — '‘'nrST Radti-svct. kaj. .... «■— Radij, 2 zvonca .... 6‘— Radij, 4 zvonot .... «•— Kadil, godba .
''■* l-;ra m nihalo 75 cm . , S-— ^ -lin na nihalo avonovo-
bitje...................  10-—
'	Ura na nihalo »godbo-
budilko In bitjem „ 14' — Okrogla ura z budilko . (!'—■
Triletna pismena garancija po povzetju.
Max Bohnel,
Dunaj, IV. Margarethenstrasse št. 27/398.
Originalni tovarniški cenik brezplačno.
VOLILNI SKLAD.
V. Brezovšek: »Ker je ,Zarja* najpotrebnejši list na Kranjskem, dam 1 K.« — S. Ignac Prevc 30. vin., s. Anton Lotrič 30. vin. Po so-drugu Bradešku 2 K 53 vin. — SodruŽica Francka Štebijeva 70 vin., s. K. B. 30 vin., sodrug Iv. Ml. 10 vin. — Zonta, Kranj, 2 K. — Skupaj
7	K 23 vin. Sodragi in sodružice, nabirajte za volilni sklad! Prispevke sprejema sodrug Ant. Kiistan, Spodnja Šiška pri Ljubljani.
Edna posebnost likerja je
Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdoin in zalaga založba *7a!ie«.
'-'i -1 \'iteljskn tiskarna« v Ljubljani
Zdravnik= = želodca
ki ga potrjujejo nn
> tisoče (Ml7.ll 311).
Želodčna = = tinktura
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri uborno vpliva proti slabosti v želodtn ter ga radi tega v nobeni drnžini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsmn-nega društva n Ljubi ano in okolica OdHksvan v Parim t zlato kolajno iit čwt. krileem.
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
ktepi želedte, fcspe?u;e prebsvo in je odvajalna. 1 stekle ničica velja 20 vin.
Natočila sprejema leknritn
G. PlCCOli, Ljubljana
Kupujte */arjo
Najnovejše kravate za gospode,
penflre, sanioveznice in vse druge moderne fazone od naj-ccnejše do na;fiitejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana, g,Z.p$L
Otvoril sem lastno prodajalno
LJUBLJANA
na drobno Rrpff 90 na debelo
ovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
— (najmodernejše podjetje monarhije) =-
v Cojzovi hisi
Varstven« ainnikn,
FRANCOSKO ŽGANJE „DL
z Mentolom je najboljše domače sredstvo
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO AMERIKANA
Trst-!Vewyork, Buenos Aires-Bio de Janeiro
najnovejšimi brzoparnlki z dvema vrtfnlcama, električno razsvetljavo, brezličnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopeli itd.
S
z
ss
551
ES
S!
SS
5S
Odhod parnikov:
v sev. Ameriko vsako soboto, v jnžno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
-----------Kolodvorska ulica štev. 26.	~
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s leni, da ie v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti [tori. Cez £0 dri čo 6 ir.esccev se imajo računati obresti po 6 odstotkov "	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	::::
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. -- Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira \ reiroženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
M	m
m
Družinski kruh
El
P
m
m
I
■
■
s
■
n
j	iz	pekarne
- J „Konsumnega društva
: 5 za Ljubljano in okolico* " "1
je najboljši in najcenejši. ! Hlebi po 175 kg veljajo j	samo 56 vin.
^ Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljub-* ljano in okolico". — Člani, segajte po njem!
■
■
■
■
■
usafiaKiaspiH
m m m m. m
m
m m
53
m p m m n
m g	g	m
Km	e	Qi*
»IPBBBBBtM «■*
K	P
m
BS BS S m i
m s BI s
m s
Hi
g
KS a 5r2 a
Ifi r.
m %
m
p
m
M
1 a-
K!
Bi
K<
fa
K
t
r*
n
H
B*
ta
E
P
K
H
S,
F!
■
m
Ei
R
n
c
DD
Konsumno društvo za Ljubljano
m
naznanja
registrovana zadruga z omejeno zavezo
svojini članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja	obrestuje	odslej
0
od dne vloge d do dne dviga.
.S!
hranilne vloge članov po 5 2
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stan je deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 v.-n.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: V LjubljaniSodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Iržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekarna v Spod.
Nadzorstvo.
i, Celovška cesta
Načelstvo.
oa
		——P—==H ....1.”-”—0 j Produktivna zadruga ljubil Ijanskih mizarjev v Ljubljani		
——r. z. z o. z. -	- -		l=D |
	se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri 1 :: Ljubljani. ::	
	Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. ::	
	\ Delo fe vedno solidno, j točno in prav poceni.	
§1=1	Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-II :: šem času. :: j i=				——i	i~i