Poštnina plačana v gotovini
GEOGRAFSKI VESTNIK
ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE
M3BECTMH rEOrPA<t>MHECKOrO 061UECTBA B JH06J1HHE BULLETIN* DE LA SOCIETE DE GEOGRAPHIE DE LJUBLJANA REVIEW OF THE GEOGRAPHICAL SOCIETY OF LJUBLJANA
XV1JI— 1 -4
1946
\
*
UREDIL
ANTON MELIK
OBZORNIK IN KNJIŽEVNOST UREDIL
SVETOZAR ILEŠIČ
IZDAJA IN ZALAGA GEOGRAFSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI
LJUBLJANA 1946
VSEBINA:
Anton Melik: (Ljubljana): Prirodno-gospodarska sestava Slovenije
(s karto v prilogi).....................................................  3
EcTecTBeHH0-x03HMCTBeHH0e CTpoeHne CnoBerMu............................  20
Svetozar Ilešič (Ljubljana); Agrarjia obljudenost na Koroškem. .	22
La den ite cle la population rurale en Carintliie........................34
Cene Malovrh (Ljubljana): Porast Ljubljane iii okoliških krajev od 1825 do 1931 v luči statistike hiš (s karto v prilogi in tremi diagrami v besedilu)  ............................................................36
PoCT J1k>6hH Hbl M OKpeCTHOCTGM C 1825 flO 1931 r........................39
Vladimir Leban (Ljubljana): Doseljevanje v Ljubljano (z dvema
kartama v prilogi in šestimi v besedilu)  .............................  60
riprnoH HaceneHHfl b JTscömiHy.........................................  92
Rajko Gradnik (Bled): Tcplinski odnošaji v Blejskem in Bohinjskem jezeru (s tremi diagrami v besedilu)...............................94
Le regime thermique dans leti lacs de Bled et de Bohinj.................123
Alfred šerko (Postojna): Barvanje ponikalnic v Sloveniji (z dvema
tabelama v prilogi in karto v besedilu).................................125
Les colorations des rivieres karstiques en Slovenie.....................138
Ivan Rakovec (Ljubljana): Triadni vulkanizem na Slovenskem (s
karto v besedilu).......................................................139
Triassic Vulcanism in Slovenia (NW Yugoslavia)..........................170
Obzornik....................................................................  171
Književnost . ... '...........................................................187
Kronika.....................................................................  200
Geografski vestnik izhaja v Ljubljani v 4 zvezkih, ki se morejo začasno izdajati v eni knjigi. Rokopisi, časopisi v zameno in knjige v oceno naj se pošiljajo na uredništvo v Ljubljani, Geografski institut, Univerza. Avtorje prosimo, da prilože svojim člankom kratek izvleček v kakem svetovnem jeziku. Za znanstveno vsebino člankov so odgovorni avtorji sami. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva ter z navedbo vira. — Denarne pošiljke je nasloviti na poštni čekovni račun št. 60-7042-1)61 (Geografsko društvo, Ljubljana). Geografski vestnik za 1. 1946 stane za člane 40 din (s članarino 60 din), v knjigotržni prodaji 90 din.
GEOGRAFSKI VESTNIK
Časopis za geografijo in sorodne vede
M3BECTMFI TEOrPAOHHECKOrO OBLUECTBA B JlKJBJlflHE BULLETIN DE LA SOCIETE DE GEOGRAPHIE DE LJUBLJANA REVIEW OF THE GEOGRAPHICAL SOCIETY OF LJUBLJANA
UREDIL
ANTON MELIK
OBZORNIK IN KNJIŽEVNOST UREDIL
SVETOZAR ILEŠIČ XVIII — 1946
LJUBLJANA 1946
IZDALO IN ZALOŽILO GEOGRAFSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI
NATISNILI J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITO G R A F IJ A D. D. V LJUBLJANI
I
42699
GEOGRAFSKI VESTNIK
1946 / Št. 1-4
Anton Melik:
Prirodno - gospodarska sestava Slovenije
Ko premotri vamo, kakšna je Slovenija za namene in naloge sistematičnega gospodarstva, bomo skušali podati pregled površja z vidika, da s tem nazmačimo pri rodne osnove za načrtno gospodarjenje. Tu nam ne gre za razčlenitev Slovenije na pri-rodne pokrajine ali na geografske enote, marveč gledamo na sestavne dele površja s tega docela konkretnega, enostransko zainteresiranega stališča: v katere temeljne kategorije se nam deli in razvršča naš slovenski svet, ko opazujemo in premišljujemo, kako ga je priroda usposobila za gospodarsko izrabo. Pri tem opredeljevanju smo morali upoštevati več čini tel jev. Pred vsem je odločilen kriterij geomorfološikih dejstev, značaj reliefa po sebi, z upoštevanjem geološko-petrografske sestave, dalje nadmorska višina, pa podnebna svojstva. Sedanje gospodarske razmere imajo tudi določen pomen pri opredeljevanju, vendar še reč prirodni pogoji zanje.
Z upoštevanjem naznačenih kriterijev smo opredelili Slovenijo v prirodne sestavne dele, kakor jih navajamo v naslednjem ter ponazoril jemo na priloženi karti.
I.	Visokogorski alpski predel. (Kamniške, julijske Alpe in Karavanke, K a rn sk e in Ziljske Alpe.) Slovenske Alpe so po veliki večini iz apnenca-dolomita, pogorja v njih so po veliki večini iz strmih pobočij in pretežno priostrenih hrbtov ter vrhov. Tudi v primeroma nizkih legah je precej golega skalovja, v visokih legah pa je površje skalovito in razdrapano. V vzhodnem dein Julijskih Alp so prostrane apniške planote Jelovica, Pokljuka, Možaiklja (I. a), ki so po večini zakrasele, a še v zmernih višinah (1100—1400 m), da jih prekrivajo prostrani gozdi. Podobne, vendar po večini manjše, so planote v vzhodnem delu Kamniških
Alp (Menina, Velika Planina, Golte), prav tako zakrasele. Klimatski pogoji so takšni, da kulturni sadeži uspevajo samo nekako do nadmorskih višin 1000—J 200 m, le v manj namočenem sever novzhod nem področ ju do 1300 m. Gozd se neha nekako v višinah 1600—1800 m. Nad gozdnim pasom pa v naših apniških Alpah nimamo sklenjene gorske trate, marveč planinsko pašo možno le med prevladujočim skalovjem.
V	slovenske Alpe so vrezane dokaj številne gorske doline, katerih dno se nahaja v nadmorskih višinah 500—1000 m, le oh Soči nižje. Toda neugodno je, da se gorske doline po večini zaključujejo v zgornjem delu s pragom ali strmo steno, ki so prehodi čeznjo marsikje prav težavni (prim. Komarča). A gorske doline imajo dokaj prostorno dno, vendar za kulture in za naselja je mesta samo v največjih dolinah.
Spričo prevlade apnenca in močnega uveljavljanja kraških značilnosti vlada na Slovenskem v višjih gorskih legali veliko pomanjkanje vode, kar je marsikje zelo neprijetno za živino, med tem ko so v spodnjih legah, zlasti na vznožju, močni izvirki. To so slabi pogoji tudi za izrabo vodnih siti za elektrifikacijo.
Slovenske Alpe so spričo tega poseljene le do višin 1000 do 1200 m, toda v Julijskih Alpah le malokje po pobočjih in na terasah, marveč sikoro le po glavnih dolinah, podobno kot v zahodnih Karavankah ter Ziljskih Alpah, med tem ko so v vzhodnih Karavankah in Kamniških Alpah samotne kmetije raztresene posamič po višinah, po terasah in položnejših pregibih v pobočju. Kmetijsko gospodarstvo se more v glavnem naslanjati na živinorejo, z izkoriščanjem planin. Pripomniti je, da so mnogi visoki predeli sposobni zlasti za ovčarstvo, spričo zelo skalovi-tega površja. A sekakor bi tu kazalo zelo obnoviti ovce, ki so bile nekdaj mnogo bolj razširjene. Izkoriščanje gozda je posebno važno, saj so Alpe prvi od naših poglavitnih gozdnih predelov.
Za druge gospodarske panoge nudijo slovenske Alpe bolj pičle vire. Od rud moremo navesti domala le svinec in cink, ki sta na razpolago v zadostnih množinah, rudarstvo se drži pod Peco v Mežici, pa v Ralblju in Plajbergu za Dobračem, drugod pa le v manjših razmerjih. Za elektrifikacijske namene so naše Alpe primeroma slabe, ker so apniške in prihaja voda po veliki večini na dan v izvirkih na vznožju ali celo v dnu gorskih dolin. Pač pa nudijo naše Alpe dobro osnovo za tujski promet, za klimatska zdravilišča in okrevališča, ob nekaterih jezerih tudi za kopališča, pa za zdravilišča in letovišča s svojimi velikimi gozdi ter končno za turistiko in zimsko fizično kulturo. Zopet pa naj ne
ostane neomenjeno, da za smučanje naše Alpe niso najimenitnejše področje, spričo preostrih višinskih razlik, premnogih strmin, prehudih pragov v gorskih dolinah in še marsikaterih ovir v ap-niškem, po velikem delu zakraselem reliefu. Najboljše označimo pomanjkljivosti naših visokih Alp v tem pogledu, ako postavimo antitezo: idealno smučarsko področje hi imeli, ako bi bilo Pohorje vzdignjeno za 500 m. Toda naše Alpe'bodo ostale še dolgo privlačni svet za tujski promet spričo lahke dostopnosti in bližine gosto obljudenih pokrajin, ki so jim to — najbližje visoke gore.
II.	Predel alpskega sredogorja se razlikuje od predela visokih slovenskih Alp v glavnem po nižjih višinah, po geološko-litološki sestavi tal in po mirnejšem reliefu. Razprostira se v glavnem v Podravju, pripadajoč območju osrednjih Alp ter vzhodnemu koncil Karavank. Apniških kamnin tu ali sploh ni, ali pa le tu, tam v docela omejenem otbsegu. S svojimi vrhovi sega to sredogor je v »nadmorske višine 1000—1500 m, le malokje kaj malega višje. V njem vrezane doline se nahajajo s svojim dnom v glavnem še nad 4-00in nadmorske višine.
V	predelu alpskega sredogorja moremo razlikovati dvoje nekoliko med seboj različnih področij.
II.	a. Področje Pohorskega Podravja, obsegajoče Pohorje, Kozjak, Strojno ter južni del Golice (Koralpe) s Košenjakom; zraven bi spadal še južni, slovenski del Svinjske planine na Koroškem. Ves ta predel sestoji iz kriisitalastih škriljevcev s predorninami in je izoblikovan v mirein relief s položnimi pobočji, zaobljenimi hrbti in vrhovi. Površje prekriva precej debela plast prepereline, ki nudi prav rodovitno prst; gola skala ne gleda nikjer na površje. Povsod je v bočju obilo planj, širokih vegavih teras in široko razpoloženih kop, sedel ter položnih pomolov, ki nudijo dovolj prostora, da si je človek v njih izkrčil njive in si postavil svoje domove, toda spričo manj obsežnih planih ploskev im nemara še iz drugih vzrokov največ posamič. Njive seigajo na splošno nekako do višin med 1000 in IlOOm, ponekod še do 1200 m, redkeje do 1500 m, zlasti na severu, na Koroškem. In do istih višin gredo kmetije. Povsod, razen v najvišjih delih Pohorja, kjer se širijo sami neizmerni gozdi, je to sredogorje precej obljudeno. Povsod nas s pobočij pozdravljajo raztreseni kmetski domovi, ki so le malokje zgoščeni v skupine, zlasti ob cerkvah, župnih in starih občinskih središčih, v glavnem pa je to predel gozda, največ iglastega, področje gozdarstva in zaslužka pri pripravljanju lesa, odvažanju, sekanju, žaganju itd. Hkrati
je to področje živinoreje, dasi je za mlekarstvo spričo raztresenega značaja naselij in znatnih razdalj med domovi ter lege visoko nad dolinami primeroma malo pogojev. Tudi poljedelstvo ima spričo odročne lege bolj pogoje za staro avtarkično gospodarstvo. Dobri pa so še pogoj i za perutninarstvo, spričo ločene lege kmetskih domov.
V	dolinah med gorami in hribi so znatne plane ploskve, kjer so koncentrirana znatnejša naselja, večje vasi, trgi in mesta. Rudniki (za svinec v Mežici, za premog v Lelah in pri Velenju), industrija (Guštanj. nekdaj Prevalje, Šentlovrenc na Pohorju, Muta, Slovenj Gradec. Šoštanj. Ruše), izkoriščanje vodne sile za elektrifikacijo (Fala, Dravograd itd.) pa Velenje posebej s svojo kalorično elektrarno, to so gospodarske osnove izven ruralnega temelja, a koncentrirane v glavnem v dolinah, po katerih tečejo tudi prometne žile.
II. b. V bistvu podobnega značaja je tudi sredogorje in hribovje v porečju zgornje Pake tin levih pritokov srednje Savinje, s pogorjem Smrekovec-Travnik kot osredjem. To je predel, ki sestoji iz kristalasiih škriljevcev, pa iz tonalita in iz andeziia ter miocenskega groba, iz katerega je tudi še hribovje med bučnico in Dreto. To hribovje je docela podobnega reliefa, na enak način poseljeno in z docela enakim gospodarskim značajem. Osamljene so v tem področju iz apnenca sestoječe gore, kakor so Rogatec, Golte, Paški Kozjak, ki se razlikujejo po bolj priostrenih vrheh in večjih strminah ter večjih višinah, ponekod pa tudi po kraškem hidrografskem svojstvu (Huda Luknja oh Paki. Golte).
III. Predel hribovja. Ob slovenskih visokih Alpah se na jugu in jugovzhodu širi prostrano predgorje, ki se odlikuje po primeroma nevisoki vzpetosti, po zelo razgibanem reliefu, tako da ga moremo najbolj upravičeno imenovati predalpsko hribovje. \ kamninski sestavi tega hribovja je sicer apnenec z dolomitom zelo močno zastopan, toda po veliki večini je vmes obilo vodo-držnih slojev; litološka sestava je zelo pestra, se menjava že na bližnje razdalje. Spričo tega so kraški pojavi razviti samo ponekod na obsežnejših planotah v znatnejših nadmorskih višinah, med tem ko je hidrografska mreža ostala na površju in se je izoblikoval normalen fluvijalni relief.
Po poglavitnih geomorfoloških svojstvih reliefa, po nadmorskih višinah ter po geografski razprostranjenosti moremo v predelu predalpskega hribovja razlikovati posamezna med seboj nekoliko različna področja.
Til. a. Zelo prostrano je v posavskem in posoškem predalpskem področju hribovje, ki je v njem kamninska sesiava zelo pestra, menjajoča se že na bližnje razdal je, ki pa v n jej v velikem vendarle prevladuje apnenec-dolomit. Temu področju moramo prištevati Posavsko hribovje, Škof jeloško-('erkljanfiko in Tolminsko hribovje z Idrijskimi planotami, pa Beneškoslovensko hribovje s hribi in planotami ob srednji Soči. Samo redke najvišje gore v tem pasu hribovja se vzdigu jejo do okrog 1500 m (Porezen. Blegoš, Matajur), sicer pa dosezajo povsod najvišji vrhovi samo 1100 do 1200 m ali kvečjemu kaj malega čez. Po veliki večini pa se to hribovje drži v višinah med 600—900 m in je spričo tega domala v vsem območju še sposobno poljedelstva in poselitve. Toda na splošno je v tem pasu hribovja spričo prevlade apniških kamnin obilo priostrenih vrhov in hrbtov, pa obilo strmin, globoko zarezanih tesnih grap in drag ter debri; marsikje pa je v prestrmih pobočjih razgaljena celo živa skala. Vendar je treba tudi naglasiti, da so marsikje ohranjene v bočju širše terase in valovite planje, v osrčju pa celo obsežnejše planote (zlasti okrog Trojan in Zidanega mosta ter Kuma, pa okrog Idrije, Žirov, nad spodnjo Idrijco itd.). Te planote, terase in planje je izkoristil človek za njive in travnike, pa namestil na njih svoja naselja, največ v obliki zaselkov in majhnih vasic, vmes tudi obilo raztresenih samotnih kmetij. Gozd je v tem pasu hribovja že precej izkrčen, tako da so za lesno-žagarsko industrijo le še zmerne osnove. Vrh tega se med iglasto drevje močno meša bukovje, ki po večini celo prevladuje. Z modernizacijo poljedelstva bo v tem hribovju vedno velika težava spričo povečini prav znatne ali celo velike nagnjenosti poljedelskih ploskev. Nemara bo vedno to hribovje ostalo bolj prikladno za živinorejo, a še bodo težave z gospodarskim obstojem. Saj je tudi plast prsti v nagnjenem zemljišču po večini prav pičla.
V	hribov je so zarezane znatnejše doline bolj na redko, plane ploskve so v njih primeroma malo obsežne, pa še na mnogih krajih kakor preščipnjene s soteskami. Umljivo je, da je v teh planih dolinah, kjer so vsaj zmerne obdelovalne ploskve, koncentriranega največ ljudstva, bivajočega v večjih vaseh, a v največjih dolinah, ob Savinji. Savi ter Soči, tudi v trgih. Toda za industrijo je bilo le malokje pogojev, kakor, postavimo, v Litiji ob Savi, v' Laškem ob Savinji, ali ob Soči pri Pia veli. Isite reke imajo tudi vodno moč s strmcem, za naprave hidrocentral, ki so doslej najbolj uspele ob Soči. Rudarstvo je v Idriji — pri Litiji
je nehalo, — pa premogovniki so v Črnem revirju Zagorje—Trbovlje—Hrastnik, posebej še Pečovnik, Zabukoviea, Senovo itd.
V	celem pri rodne gospodarske osnove tega hribovja niso ugodne in nič se ni čuditi, da kaže v toku zadnjih desetletij občutno odseljevanje, pa demografsko nazadovanje ali vsaj stagnacijo.
111.	b. Nekoliko ugodnejši so prirodni pogoji za gospodarsko izkoriščanje in za naselitev v nizkem vzhodnem delu Posavskega hribovja, nekako vzhodno od Planine, kjer je tudi za sadjarstvo boljše. Podobnega značaja je tudi hribovje med Mirno in spodnjo Krko, kakor tudi v področju med Celjsko kotlino in šaleško dolino. Proti panonski strani prehaja to nizko hribovje, ki doseza z na j višjimi hrbti in vrhovi največ 550—600 m, le ponekod še več, v nizke vinorodne gorice. V tem nizkem hribovju vidimo ploščate hrbte, povečini prav široke, tako da so se mogle na njih namestiti njive in vasi ter zaselki. Apnik je sicer tudi zastopan, toda vododržne kamnine prevladujejo, in kakor so vrhovi zaobljeni, tako so položna tudi pobočja, razčlenjena v terase in obsežne planje, tako da je na njih prostora za polje in za naselja, največ za zaselke in samotne kmetije. Zato je to hribovje dokaj dobro poseljeno. V prisojnih pobočjih so se namestili vinogradi, ki pa dajejo vino največ le za domačo porabo. Sicer pa je gospodarstvo v tem področju slično gospodarskim razmeram v višjem Posavskem hribovju, a za sadje so tu boljši pogoji.
111.	c. Po oblikah reliefa, po zmernih nadmorskih višinah in gospodarskih možnostih so temu tipu najbolj podobne skupine hribovja, ki jih vidimo tu, tam po Sloveniji med drugačnim re-Jiefom. Zlasti je takšno Brkinsko hribovje, sestoječe iz eocen-skega laporja in peščenjaka, izoblikovano v široke ploščate hrbte, dobro poseljene. Podobno je hribovje okrog Lašč na Dolenjskem. ki je iz vododržnih slojev in dobro obljudeno na širokih plečatih hrbtih. Tudi Grad niško hribovje na Koroškem, ležeče med Velikovško ravnino ter spodnjo Labotsko dolino, spada v to skupino.
III.	č. Kot posebno varianto hribovja bi mogli na Koroškem šteti še Gure z Osojskim Turjem, razprostirajoče se podolgem sredi Celovške kotline od Podjune pa tja do Osojskega jezera, s presledki ob prečnih podoljih pri Žihpoilju ter pri Lipi. V srednjem in vzhodnem delu so Gure iz tercijarnega konglomerata, ki v njem zelo prevladuje značaj planot, največ v višinah 700 do 900 m. V severnozapadnem delu Gur in v Osojskem Turju pa
so ila iz kristalasitih škri1 jevcev in relief je tu iz široko zaobljenih hrbtov in gora, visokih največ 800—1000 m. V vsem obsegu pa je to hribovje posejano z morenami. Gospodarstvo je koncentrirano v prečnih podoljih, kje,r je največ polja in je najbolj zgoščena naseljenost. Sicer so segla naseilja tudi v višine, vsaj raztresena, toda mnogo je zgoraj še gozda.
IV. Predel goric. Obsežno je ozemlje na Slovenskem, ki pripada temu tipu reliefa in ki je iz nizkih goric, po veliki večini prijaznih, položnih, široko zaobljenih goric. Po veliki večini so to gorice majhnih relativnih in tudi majhnih absolutnih višin. Pa ne le da so gorice zelo položne, — njihova, pobočja so razčlenjena na obilico teras in vegavih planj, ki se nadaljujejo v neštetih stranskih hrbtih in pomolih. Po goricah je spričo tega obilo prepereline, obilo ploskev, sposobnih za obdelovanje in vabljivih za naselitev. K temu je pristaviti še važno karakteristiko, da so med gorice zarezane številne doline, po večini dokaj prostorne, z obsežnejšim planim dnom. ki je v velikem delu sicer vlažno, aili celo izpostavi j eno poplavam, a nudi vendarle obilo možnosti za kmetovanje, posebno v sušnih robnih področjih.
V	celem je za gospodarsko izrabo predel goiric jako prikladen in na Slovenskem se gostota obljudenosti razen na ravninah ni nikjer tako zelo stopnjevala kot v področjih teh nizkih goric. Saj je treba še pripomniti, da se gorice v svoji geografski razprostranjenosti najbolj naslanjajo na naše glavne ravnine.
Gorice imamo v raznih področjih Slovenije, ponekod v večji razprostranjenosti, drugod le v manjših skupinah, v malih kotlinah. Po pokrajinskih variantah moremo zlasti razlikovati vinorodne gorice, ki jih imamo bodisi na panonski strani, kakor tudi v Primorju, pa gorice v osrednjih dellih Slovenije, kjer vinska trta sploh ne uspeva ali pa vsaj nima večjega gospodarskega pomena.
IV.	a. Predel nizkih vinorodnih goric na panonskem in subpanonskem obrobju je zelo izrazita, jako svojska geografska enota na Slovenskem. Pripadajo jej Slovenske gorice, pa Haloze in Dravinjske gorice ter prekmursko Goričko. To je svet nizkih goric, kjer gredo najvišji vrhovi komaj kaj malega čez 400 m, a samo redki do 500 m. Gorice imajo široke ploščate in plečate hrbte in glave, pa široke valovite terase, med tem ko so znatnejše doline, ki jih preprezajo, pretežno ilovnate in po velikem delu bolj vlažne (ob Ščavnici. Pesnici, ob Dravinji in drugih). Svet je največ lapornat. peskovit, se v poletnih mesecih, ko vlada spričo nizke nadmorske lege v panonskem obrobju visoka temperatura,
zelo segreje, zlasti v prisojnih legali. In tu se je razvilo najimenitnejše vinogradništvo, z njim pa tudi imenitno sadjarstvo, med tem ko je stopilo poljedelstvo v ožjem smislu bolj v ozadje. Prevladuje popolnoma raztresena naseljenost, kar je očividno zeilo pospeševalo perutninarstvo, ki je gotovo tu najbolj cvetoče na vsem Slovenskem. Gozdi služijo po večini le za domače potrebe. Pripomniti je, da prekmursko Goričko po prirodnih pogojih svojega zemljišča in podnebja za vinogradništvo ni slabo, pa da so v prvi vrsti historični vzroki preprečili, da se ni bolj razširilo.
Temu področju vinorodnih goric je slično vznožno gričevje Pohorja nekako do nadmorske višine 500 m, na vzhodni strani. Tu so enako imenitni vinogradi in tudi ostala gospodarska karakteristika je enaka. V isto kategorijo spadajo gorice v Rogaškem podolju ter v srednjem Sotelskem, pa gorice v obodu Bre-žiško-Krške kotline.
IV.	b. \ Primorju imamo skupino pokrajinskih enot, ki nas spominjajo po geomorlologiji in gospodarski strukturi na vinorodne gorice panonskega obrobja: to so Vipavska dolina z Brdi. pa Šavrimsko gričevje, ki se razprostira na južnovzhodnem obrežju Tržaškega zaliva, od Krasa na severovzhodu pa do ikraške planote južno nad spodnjo Dragonjo.
Vipava in Brda, dva dela ene in iste pokrajine, sta predel, sestoječ iz vododržnih eocenskih plasti laporja in škriljevca. razrezanih ter preoblikovanih v nizke, po večini položne gorice, ki jih loči nešteto dolinic in drag ter grap. Ta svet goric se nahaja v nizki nadmorski legi in uživa ugodne vplive sredozemskega podnebja; saj znaša srednja januarska temperatura tukaj 2—5° C nad ničlo, srednja juli jska pa 21—2i° C. Nobena druga silovenska pokrajina nima talko ugodnega podnebja. Ni čudno, da se je tu razvilo in se razcvetelo vinogradništvo, ki daje izvrstna vina (rebula, „vipavec“ itd.), pa sadjarstvo, ki dobavlja posebno zgodnje češnje, pa češplje, ki jih lupijo in sušijo zlasti v Brdih, marelice itd. Pa tudi zelenjadne vrtove gojijo tu jako intenzivno in pridelke izvažajo. Vmes je, zlasti po Vipavski dolini, tudi pravo poljedelstvo ter živinoreja. Bližina velikih gozdov Trnovske planote daje prebivalstvu na severnem robu Vipave še delež na pripravljanju lesa. Industrija je razvita v Ajdovščini, kjer je vodna sila močnega veleizvirka Hublja. Obrt, čevljarska, mizarska, zidarska, je razvita zlasti v okolici Gorice. Vipava in Brda sta spričo tega jako gosto obljudeni pokrajini.
Šavrinsko gričevje je po kamninski sestavi in po izoblikovanosti v geomorfološkem smislu najbol j podobno Brdom. Nalia-
ja se enako v nizki nadmorski višini, ima pa še to prednost, da se dviga neposredno ob morju, pa da so spričo tega morski podnebni vplivi še močnejši. Tu se je moglo razen zelo intenzivnega vinogradništva in sadjarstva ter zelenjadarskega vrtnarstva razviti tudi gojenje oljke: oljčni gaji spadajo k značilnim kulturnim slikam te pokrajine. Ta cvetoča, vedno zelena pokrajina zalaga s svojimi pridelki opisanega značaja bližnja obmorska mesta, posebno Trst, pa tudi običajno poljedelstvo in živinoreja je tu dokaj razvita, tako da oddajajo na primer tudi mleko v mesta. Ob morju so udeleženi razen tega še z gospodarskim izrabljanjem morski h osnov, pri ribištvu, mornarstvu itd. Pri Piranu sodelujejo z delom v velikih solarnah v Sičjolah, kakor tudi v novonastalem premogovniku pri Sičjolah. Gospodarske osnove te pokrajine niso slabe, posebno imenitne so v bližini morja. Zato je ta pokrajina tudi gosto naseljena, a gostota se seveda v smeri v notranjost, zlasti proti jugovzhodu, kjer se gričevje zvišuje, polagoma manjša. V celem pa je Šavrinsko gričevje najbolj primorska slovenska pokrajina, najbolj svojevrstna po svojem gospodarskem značaju, imenitno dopolnilo ostalim slovenskim predelom.
IV.	c. Na široko se razprostirajo po osrednjem Dolenjskem nizke gorice, ki so tudi zeilo nizke in položne ter lepo zaobljene, a so izoblikovane največ v mezozojskih kamninah, v znatni meri v apnencu-dolomiitu. Po kamninski podlagi se tedaj zelo razlikujejo od vinorodnih goric bodisi na panonski kot na primorski strani. Vrh tega je na njih po večini prav debela plast prepere-line; marsikje je sloj rdeče ali rdečkaste prsti na površini jako izdaten, kar rodovitnost teh goric zelo stopnjuje. Vendar ne sme ostati neomejeno, da tu, tam ipak gleda gola apniška skala na površje.
Gorice tega tipa vidimo že po Novomeški kotlini, odkoder se vlečejo ob Temenici navzgor. Najbolj značilne so na osrednjem Dolenjskem ob zgornji Temenici in njenih pritokih ter ob kraških ponikalnicah okrog Šentvida pri Stični, od koder se vlečejo na široko v porečje Mirne, obdajajoč ozko Mokronoško kotlinico. Prav take gorice vidimo okrog Grosupeljske kotline.
Na teh osrednjedolenjskih goricah po večini ni vinogradov, podnebje je pač že preostro. Toda bolj ko se bližamo spodnjim krajem, ugodnejše je podnebje, toplejše in bolj suho, in v sorazmerju s tem postajajo vinogradi pogostne jši in vinski pridelek gospodarsko pomembne j ši.
Podobnega značaja, dasi drugačne litološke osnove, so gorice, ki jih imamo sporadično še ponekod, na primer Tnnjiške gorice pri Kamniku, gorice v vzhodnem delu Celljske kotline, v Moravski kotlini in še tu, tam. Tudi Pivko ter Reško koilinico okrog Ilirske Bistrice moramo šteti zraven. Povsod tod gre v glavnem za tercijarne sloje, največ za lapor in peščenjak, ki so v njih izoblikovane gorice. Za vinograde tudi tu po veliki večini ni klimatskih pogojev. Isti kategoriji nam kaže prištevati tudi dele Dobrav med Radovljico in spodnjo Kokro, kjer sestoje iz miocenskih goric; v glavnem osrednjem delu pa so Dobrave iz kvartarnega konglomerata, razrezanega v obsežne prodne ali konglomeratne terase: ta del se uvršča v sistem velikih naših nasutih ravnin ter dan jih ravnic ob večjih rekah.
Podobno je treba omeniti posebej, da 'se nahajajo sredi goric ob večjih rekah obsežnejše danje ravnice, ki imajo ravninam podobna svojistva bodisi kar se tiče reliefa ter obdelovalne površine, kakor glede pogojev za gospodarstvo ter za naselitev. Toda spričo manjše razsežnosti jih ne kaže izkazovati posebej in tudi jih ni lahko posebej označevati na kartografskem pregledu. Saj se pri kategoriziranju tukaj uveljavlja težava, delati mejo napram skupini majhnih ravnini c in kotlinic ob rekah, obdanih z nizkimi, zelo položnimi goricami, ki smo jih uvrstili oh velike ravnine kot skupino V.b. Prehodi od ene skupine v drugo so tu tako očitni, da bi se mogli obe šteti skupaj, ako ne bi vzeli za merilo kriterija, v koliko odloča dovolj znatna razsežnost osrednje ravnice.
IV.	č. Posebno varianto v kategoriji goric moremo razlikovati še na Koroškem, kjer je v velikem delu Celovške kotline prave ravnine le malo, po večini pa vidimo med ravnicami, v znatni meri pokritimi z jezerci, barji ter mokrinami, nešteto goric, višjih brd in hribov, ki so med njimi tudi do 300 m in še več visoke gore. Tudi tukaj je ponekod med goricami ipak ravnina v prevladi, drugod pa vendarle gorice med ravnicami dajejo značaj pokrajini. Podčrtati je treba še dejstvo, da so ravnice po veliki večini bolj vlažne nego sušne, pa da je relief tu močno posejan z morenami, bodisi s talnim morenskim drobirjem, kakor s številnimi morenskimi nasipi, ki se vlečejo ponekod po več kilometrov na daileč. Očrtanega značaja je pred vsem Velikovško podgorje, vsa pokrajina med Dravo in vznožjem Svinjske planine, prav tako šentprimške gorice med ravno Podjuno in spodnjo Belo ter Dravo, pa pokrajina ob Gosposvetskem polju ter ob srednji in zgornji Glini, kakor tudi pokrajina okrog Baškega je-
zera. Končno bi mogli v isto .kategori jo po poglavitnih svojstvih reliefa šteti tudi večino slovenske Ziljske doline.
V.	Ravnine in večje doline. Samostojna velika enota po reliefu in gospodarski strukturi ter naseljenosti so velike ravnine na Slovenskem. Murska ravan na obeh straneh Mure, Dravsko polje, Spodnja Savinjska dolina v Celjski kotlini, Brežiška ravan in Krško polje s Šentjernejsikim, Ljubljanska koitlina, pa ravan ob spodnji Soči ter deli Celovške kotline. Vse naštete naše ravnine imajo skupno svojstvo, da so nasute šele v toku kvar-tarja, vsaj kar se tiče zgornjih plasti nasipi ne. Ta zgornja plast je iz dveh sestavnih delov: osrednja področja ravnin so iz samega nasutega, dokaj debelega proda, po veliki večini apniškega, robni pasovi pa so iz ilovice in gline. Prevladuje prodna ravnina, ki pa ima to slabo svojstvo, da je lie na tenko preperela in je radi tega plast prsti le pičla. Vrh tega jej rada škodi suša. V bližini rek je razrezana v terase. Poplavno ozeml je je po večini omejeno na primeroma ne široke pasove ob rekah, kjer je le vrbje. Iz ilovice in gline sestoječi robni pasovi na ravninah so napojeni z vodo, vlažni in se slabo odmakajo, kakor pričajo že imena Čreti, Mokrine, Logi. Na njih so ostali največ travniki, za njive so jih le malo porabili, d asi bi b id o s primerno osušitvijo mogoče. V teh robnih pasovih je tudi naseljenost manjša. Opozoriti pa je, da so v glini dobre osnove za opekarstvo in v njih so naša poglavitna področja opekarn (Pragersko ter podpohorski pas med Čreti in Mariborom, področje severno in severnovzhodno od Celja, Vič—Koseze pri Ljubljani, pas med Škofjo Loko in Bitnjami itd.).
Ob tern je treba posebej navesti Ljubljansko barje. Po svojem nastanku se uvršča v zajezitvene robne pasove naših nasutih ravnin, sestoječih največ iz ilovice ali gline, pa preveč zamo-čenih. Tudi Ljubljansko barje, kjer je jezero trajalo še tja v prazgodovinske čase, je iz najfinejše nasipine in naplavine. V zgornjem siloju so še ostanki šotne odeje, nastale v p raz godov inske m in zgodovinskem razdobju. Ljubljansko bar je, ki se v vsej južni polovici vanj iztekajo tipični ikraški izvirki, ima celo hidrografska svoj st va, podobna k raški m poljem. Zato niti v najhujših čretih naših nasutih ravnim povodnji niso delale tolikih preglavic, kakor na Ljubi jamskem barju; šele z novejšimi melioracijskimi deli se jih je posrečilo omejiti in skrčiti, (popolnoma preprečiti pa niti sedaj še ne. Po prirodnem značaju svoje površine se tedaj Barje uvršča ob črete, je še vedno mokrina. kjer najbolj uspevajo trave, zlasti kisle in ki se mnogo bolj uporab-
lja za živinorejo nego za poljedelstvo. Za krompir, pšenico itd. ni prikladno, pač pa za zelje, koruzo, sončnice, pa za zelenjadne in nekatere sočivne sadeže. Dejstvo, da mora biti Barje prepre-ženo z odmakalnimi jarki prav na gosto, postavlja ovire racionalizaciji obdelave.
Sicer pa so ravnine pri nas glavna domena poljedelstva, tu je delež zorane zemilje največji, gostota naseljenosti največja in tudi največje vasi so tu. Toda opirajoč se na travnike, ponekod še pašnike v čretih. pa na gojenje krme na njivah, se tudi tu živinoreja kosa z obdelovanjem polja.
Posebej je treba pozornost obrniti na dejstvo, da je celo na naših ravninah ponekod še obilo gozda. Ponekod se gozd na ravnem d rži bolj zamočenih ilovnatih področij, toda še širše je območje, kjer se je gozd ohranil na sušnih prodnih površinah. Pač znamenje, da se je gozd obdržal radi v davnini nastalih posestnih razmer. Tu je podoba, da bi bilo racionalno, da bi gozdno zemljišče spremenili v njive, potrebe po gozdu pa bi oskrbeli na robu ravnine, kjer so pobočja, ki so po svoji prirodi, strminah, pičli preperelim in težavni obdelavi pač ustvarjena najbolj za rast drevja. Nekaj gozda se drži celo še na Dravskem polju, pa na Murski ravnini, precej ga je tudi še na Brežiški ravnini (Dobrava), pa ob Krškem polju (Krakovo), posebno mnogo pa ga je še v Ljubljanski kotlini, osobito v osredju, na Kranjsko-Sor-škem polju. Tudi ravna Podjuna ima še obsežne gozde.
V.	b. Podobnega značaja, samo da mnogo manjšega obsega, so ravnine v dnu dolin ob večjih naših rekah, v alpskem in ob-alpiskem področju. Te danje ravnine so nasute, pa bodi da so iz proda in peska, ali iz gline, in sicer največ iz rečne nasipine, ponekod pa učinek sedimentacije v nekdanjih jezerih. Ponekod so plane doline ostale nerazrezane, a povečini so razčlenjene v sistem teras, podobno kot naše velike ravnine. Takšnega značaja je plana doilina ob Dravi med Dravskim poljem pri Mariboru ter Celovško kotlino. Podoben je Rož, vsa dolga dolina ob Dravi od Podjune pa do okolice Beljaka. Tudi spodnji del slovenske Ziljske doline, zlasti od Čajne navzdol, spada v to kategorijo. Enakega značaja je plana dolina ob Savi nad Litijo kakor tudi med Radečami in Krškim, pa nekateri deli doline ob najspodnejši Savinji. Kakor že naAedeno pri opisu kategorije IV. c, spada v isto skupino tudi zahodni ded Dobrav, med Radovljico in Kranjem, predstavljajočih razrezane terase sawske prodne nasipine, pa takisto v terase razrezana dolina Tržiške Bistrice pod Tržičem. Tudi dno Bohinja spada še v to skupino, podobno kot ob zgornji
Soči Bovška kotlinica ter plana dolina med Kobaridom in Tolminom, pa Rezija. V isto skupino spada tudi Goriška ravan med Solkanom in ustjem Vipave.
V	isto kategorijo bi morali uvrstiti tudi še vse one dele naših dolin v gričevju, hribovju ter sredogorju in visokem gorovju, ki imajo znatnejše dan je ravnice. Toda spričo premajhne razsežnosti jih je težko oddvojiti od enote obdajajočih goric in hribov, pa jih je bilo spričo tega treba uvrstiti v skupno enoto s prevladujočimi goricami ali s hribi in gorovji. Pač pa je bilo mogoče posebej označiti vsaj znatnejše takšne ravnice, izoblikovane v malih kotlinicali, obdanih z vencem uizkili goric in ploščatih, daisi dolgih brd. Mislimo s tem na Mislinjsko dolino, na šaleško dolino (imenovano tudi Velenjsko kotlino), pa Gornjegrajsko kotlin ico. Kakor že naznačeno pri obravnavanju kategorije IV. c in IV. č, bi se mogle v to skupino uvrstiti tudi plane ploskve Mirenske doline, ravnice v Grosupeljski kotlini, ob Reki pri Ilirski Bistrici, ob Vipavi pri Ajdovščini itd. podobno kot z goricami in hribi na gosto prepreženi deli Celovške kotline.
V. c. Kot posebna enota naj se navede tu plana dolina ob zgornji Krki od izvira pa do kolena pri Soteski pod Rogom. Od drugih planih dolin se razlikuje po tem, da ni nasuta, marveč je vrezana v živo skalo apniške kamnine. Njena površina je vegasta ravnina, nekoliko preprežena s plitvimi kraškimi vrtačami, prekrita po večini z znatno plastjo preperel in e, nudeč rodovitno prst za kmetovanje in za dokaj gosto natresena naselja. Krka teče tu vrezana v dokaj globok dol, med tem ko je zgoraj na plani ravuini večkrat pomanjkanje vode.
VI. Dinarske visoke planote. Važna geografska skupina po reliefu so velike dinarske planote, in sicer na Kočevskem (Rog, Kočevska gora, Goten iški Snežnik), Velika gora in Potočansko višavje okrog Toškega potoka, Mokre, Krim, Pokojiška planota, deloma Vidovska planota z Blokami, pa Snežniška planota z Javorniki, Hrušica ter Trnovski gozd, pa končno še Čiško gorovje. Tudi Gor j ance moremo še šteti zraven. Te planote so po veliki večini neposeljene, razen Vidovske planote okrog Sv. Vida in razen Blok, Gorjancev in še nekaterih manjših izjem. Nadmorska višina teh planot niti ni poglavitni činiteilj, ki bi oviral poselitev, saj se vzpenjajo poglavitni deli planot nekako med 700 in 1000 m; višji so pač osrednji deli v njih, zlasti v Snežniku ter Trnovskem gozdu. Toda te planote so zakrasele. Manjka jim gladka ravna ploskev, prevladuje razdrapan kraški relief, ki je sposoben sko-ro le za gozd. Zato imamo v teh dinarskih planotah tretji najbolj
gozdnati predel Slovenije, in sicer v višjih in bolj celinskih legali pretežno z iglastim drevjem, v nižjih legah, zlasti na vzhodu in zapadu pa s prevlado Histovcev. Tu je žagarsko-gozdna industrija silno važna gospodarska podjetnost, ki je nudila prebivalstvu v sosedstvu najvažnejši vir za obstoj. Samo Bloke z Vidovsko planoto, kjer je precej vododržne površine in kjer so prostrane gladke vravnjene ploskve, je gozd precej iztrebljen in tamkaj se širijo celo obsežna polja, posebno pa travniki, tako da so z Blok obiilo sena izvažali, pa še so imeli doma dobro urejeno mlekarstvo. Tudi Gorjanci so v svojih nižjih področjih bolj razčlenjeni in poseljeni, gozd pa je ohranjen v prostranih osrednjih najvišjih predelih.
Višje planote, in sicer največ zakrasele planote, imamo v manjšem obsegu tudi še ponekod, postavimo na obeh straneh Višnje gore. Ker pa so majhnega obsega in vrh tega le še v manjšem delu zarasle z gozdom, jih ni kazalo izločevati posebej. Tudi nekatere druge majhne planote je bilo treba zaradi premajhne razsežnosti pustiti v nemar, pač tamkaj, kjer se v bistvu vendarle uvrščajo k sosedstvu.
Posebej je treba poudariti, da so naše največje planote v Julijskih Alpah, Jelovica, Pokljuka in Mežaklja, skoro enakega značaja kot so na j višje dinarske planote, da so prav talko poglavitno iz aipnika, pa zakrasele ter porasle z velikimi gozdi. Pač pa je razlika v tem, da so spričo neposrednega sosedstva visokega gorovja postale tudi področje planinske paše in prihajajo v poštev tudi sicer v zvezi z visokogorskim gospodarstvom, na primer za tujski promet, kot privlačne smučarske postojanke itd. Vse to je spadailo med nagibe, da smo jih razvrstili ločeno od dinarskih planot, v naslonitvi na naše Alpe.
VII.	Kraško hribovje z nižjimi planotami in podolji. V slo>-venskem delu Dinarskega gorskega sistema je zelo obsežno površje, ki ga moremo najbollj upravičeno imenovati — zakraselo hribovje; toda vmes so manjše kraške ravni in planote v nižji nadmorski legi, pa suhe doline z zakraselimi terasami ter razgibana podolja. Marsikje so te enote površja tako sklenjene in pomešane med seboj, da jih je v pregledu in na pregledni karti težko ali celo nemogoče ločiti med seboj. Zato je bilo treba vse takšno površje zajeti ikot enoto in ga izločiti v skupnem obravnavanju, tem bolj, ker ima vsaj poglavitna prirodna svoj-stva skupna. Temu predelu pripada zahodno od Temenice ležeča Suha Krajina, zraven smo šteli tudi nižje planote okrog Višnje gore, pa hribovje na obeh straneh Želimeljske doline, Kočevsko
'U'OVtC\
\Sobot.a.
IPion/
LJUBLJANA
foß.ORICAvr}
tyNovö
•mesto*
Q'Ribnica'%
rnomi
I. Visokogorski alpski predel.
1. a. Alpstke visoke .planote.
I.L. Predel alpskega sredogorja:
a) pohorsko Podravje,
b) sredogorje med Mislinjo. Pako in Savinjo. LIL Hribovje:
a)	glavno predalpsko hri'l>ovje, h) ni/je hribovje oh panonskih goricah,
Prirodnogospodarska sestava Slovenije.
c) hribovje po notranji Sloveniji, č) Giure na Koroškem,
IV.	Predel goric:
a) vinorodne gorice na panonskem robu.
b) vinorodne gorice v primorju,
c) gorice po osrednji Sloveniji, č) gorice v Celovški kotlini.
\\ Ravnine in večje doline:
a) večje ravnine,
b) širše doline,
c) dolina ob zgornji Krki.
VI. Dinarske visotke planote.
VII. Kraško hribovje z nižjimi planotami in podolji,
V.LL a. Bela Krajina.
VII. b. Kras.
VILI. Kraška polja.
izven že obravnavanih visokih gozdnih planot, Notranjsko podolje, pa hribovje okrog Senožeč. In končno smo zraven šteli tudi nizke zelo zakrasele planote, ki obdajajo Čiško gorovje. Podrobnejša razčlenitev bi pač morala v tem predelu razlikovati vsaj dvoje različnih področij, prvo, kjer prevladujejo zakrasele ravnote, in drugo, kjer je vendarle najbolj upravičena označba s k raški m hribovjem. Toda iz pravkar navedenih razlogov smo vendarle zajeli vse to površje kot skupno enoto, tem bolj, ko moremo ugotoviti v njej zelo tehtne skupne pri,rodne poteze, temeljno važne za gospodarstvo.
Pred vsem je površinsko področje kraškega hribovja z nižjimi planotami in podolji v vsem obsegu iz zelo votlikavega apnenca in spada v naše najbolj k raško površje. To je naš najbolj tipičen kras, ki se odlikuje v slabem tudi po tem, da glleda na površino na mnogih krajih gola skala, čim bolj na jugu in proti morju, tem bolj na široko. A tudi po drugod so kraška tla le na tenko prekrita s preperelino, tako pičlo, da je je za njive premalo in da zadostuje samo za pašnilk, pa za hosto, a za travnik že ne več. V tenki in p'resledkasti preperelim se more držati le malo vllage, zato ni čuda, da se tukaj suša hitro pozna, pa da trava v poletnih mesecih cesto uvene ali se celo popolnoma posuši, posebno v južnejših, bliže morju ležečih področjih. Tudi sicer vlada tod veliko pomanjkanje vode; vodni izvirki so skrajno redki in neznatni, saj prihajajo studenci v poštev le v najnižjih legah, posebno ob kraških poljih. Umetna napeljava vode s pomočjo vodovodov se mora tu nujno uvrstiti v program načrtnega gospodarstva. Na splošno moremo reči, da so tu za obdelovanje sposobne ploskve skrajno pičle, omejene v bolj celinskih področjih največ na položne površine pa na dno suhih dolin. V južnejših področjih so marsikje za njive sposobne skoro le vrtače, kjer se je v dnu nabralo pirilično mnogo jerine, kraške rdeče prsti. Toda celo v najugodnejših področjih dolenjskega in notranjskega kraškega hribovja so redke obsežnejše ploskve, kjer je dovolj rdečkaste ali rjave prsti; celo tu moli na neštetih krajih gola skala na vrh, ovirajoč kmetovanje; še dandanes naletimo na primere, da takšne posamič moleče žive skale razstreljujejo ter odstranjujejo.
V	celem je področje kraškega hribovja z nižjimi planotami ter podolji za gospodarstvo od prirode zelo slabo obdarjeno zemljišče. Za racionalizirano poljedelstvo bo tu pač težko najti ustreznih možnosti. Še za živinorejo bodo težave tudi pri umnem gospodarstvu, dasi bo nedvomno tu živinoreja vedno ohranila
prednost pred poljedelstvom v ožjem smislu. Morda bi kazalo največjo pažnjo posvetiti ovčjereji, seveda z uvajanjem smotrno odbrane pasme, prilagojene prirodi 'kraškega zemljišča in podnebju, pa izbrane z vidika pridobivanja volne.
Še eno skupno s voj sl vo ima po veliki večini ta naš predel: gozda je v njem jako malo, po velikem delu sploh nič. Toda v prvotnem, v naravnem stanju je bil ta predeli ves zarasel z gozdom. ki so ga iztrebili šele polagoma. V notranjem delu. postavimo, v Suhi Krajini, so ga močno razredčili ali celo iztrebili, ker so upotrebljavali drevje za pridobivanje oglja. Le malokje se je gozd ohranil, kakor na primer v delih Notranjskega podolja, kjer cello prevladujejo smreke in jelke. Po drugod je bilo in je še največ bukovine, pomešane tudi z brezji. v južnejših legah, v bližini morja, pa je bilo največ hrastovine. Brinja je seveda tod povsod dosti. Načrtno gospodarstvo ho moralo stremeti pred vsem za tem. da po velikem delu tega predela obnovi gozd, oso-bito na skalnatem in na pretežno kamenitem površju, v tolikih dimenzijah, da bi postal važna osnova gospodarske izrabe, seveda za bodoče generacije. Načelo bo tedaj moralo biti: z naših ravnin, ki so sposobne za poljedelstvo, naj se gozd odstrani, obnovi pa naj se na k raški h površinah, na katerih je nemara gozd najboljša gosp o dar ska izkoristite v.
Vil. a, b. Bela Krajina in Kras. V slovenskem kraškem površju imamo še dve pokrajinski enoti, ki se po nekaterih samosvojih potezah ločita od pravkar očrtanega predela kraškega hribovja z nižjimi planotami ter podolji, ki pa sta hkrati med seboj različni. Zlasti Kras, zgodovinska pokrajina med Vipavo in Tržaškim zalivom ter Brkini, je podoben sosednemu zakraselemu področju na SV, V in JA . a kaže vendarle nekatera pomembna posebna svojstva. Še bolj svoje vrste je relief Bele Krajine. Zato je najbolj umestno, da obravnavamo obe ti dve pokrajini posebej.
Bel a Krajina je obsežna valovita kraška ravan, ki jo prištevamo k plitvemu krasu. Tu se je hidrografska mreža le z glavnimi žilami ohranila na površju, toda reke in rečice (Kolpa. Lahinja in dr.) teko v kanjonskih dolih. Valovita ravan, del pliocenskega ravnika, leži v nadmorski višini 130—300 m, je v velikem delu docela kraška. toda v znatnem delu prekrita z debelo plastjo kraške rdeče prsti, ki je sposobna intenzivne obdelave. Gozda je ostallo tu malo, a kar ga je, je pač le iz listovcev, največ bukovja. Na gorskem obodu Bele Krajine, kakor tudi na osamljenih goricah, je dobro uspevajoče vinogradništvo, kakor
umljivo spričo nizke nadmorske lege in položaja v obrobju Panonske koiline. Prostrani pašniki in travniki nudijo tudi tu obsežne možnosti za živinorejo.
Kras, pokrajina med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, je docela kraški svet. V njem so izoblikovane dokaj široke suhe doline, osobito dve veliki, ena, po kateri je nekdaj nad-zemisko tekla Reka proti sedanjemu Doberdoibskemu jezeru, in druga, po kateri je nekdaj nadzemsko tekla reka izpod Čičarije po Podgrajskem podolju in mimo Trebč, Opčin ter Nabrežine proti Devinu. Kot morfološka dediščina po njih so ostale dokaj obsežne plane ploskve, prekrite ponekod z dokajšnjo kraško rdečo pristjo, ki daje osnove za njive. Po večini pa so tudi ploskve v suhih dolinah razjedene v raztrgan kraški relief, kjer gleda zelo mnogo žive iskale na površje. Marsikje so le kraške vrtače, kjer je ohranjena kraška rdeča prst in kjer so mogoče njive, medtem ko je vse drugo površje skalovito, kjer je možnosti le za slabo rast redke trave, pa za prav tako slabo hosto. Da ni možnosti za poljedelstvo na gričih in hribih, ki se vzdigujejo po Krasu, zlasti ob severnem in južnem robu. je ob sebi umfljivo. V celem se Kras vzdiguje od severozapadnega dela. kjer se nahaja s svojimi danjimi ravnotami v nadmorskih višinah 90—180 m, proti JV, kjer so nadmorske višine okrog 350—1-50 m, medtem ko višji in najvišji kraški hribi segajo še kakih dve sto metrov višje. V celem so prirodne možnosti za gospodarstvo na Krasu kaj skromne in za modernizacijo gospodarstva je malo osnov. Pač pa uspeva tu spričo nizlke nadmorske lege in mediteranskih podnebnih vplivov še dobro vino, znano najbolj pod imenom kraškega terana. In tuidi sadjarstvo je okrog kraških kmetskih domov še precej razvito.
Na vzhodnem koncu Krasa je pri Vremah premogovnik, ki pa daje kurivo le v majhnih množinah. Svetovno znani so veliki kamnolomi pri Nabrežini. Sicer pa je gospodarstvo Krasa že zelo povezano s Trstom. Nekdaj je Kras imel ogromno boljše dohodke, ko so čezenj še tekle vedike žile voznega in tovornega prometa proti morskim pristaniščem. Odkar so zgradili železnice, se je vse to nehalo in ljudje so se morali s Krasa odseljevati s trebuhom za kruhom.
VIII. Kraška polja (Cerkniško, Planinsko, Loško, do neke mere kotlinica pri Logatcu, Ribniško in Kočevsko, pa Dobrepolje 'n Radensko-grosupeljsko, da manjših polj (Globodol, Babno polje) in ponikev ter slepih dolin ne opisujemo posebej. Zanje vse je skupna značilnost, da jih skoro vsalko leto zalivajo povodnji
kraške vode. trajajoče dalje časa, gotovo pa nekaj dni. Spričo tega na poplavnih poljih ni mogoče obdelovanje njiv, še s travniki je križ. Polja so spričo tega omejena na bolj sušne robne pasove, zlasti na rečnih nasipi nah. Polja potrebujejo sistematične-melioracije. Res pa je, da so med posameznimi polji znatne razlike. po reliefu in hidrografskih svojstvih. Dobrepolje na primer le redko zalivajo povodnji, slkoro da moramo reči: le izjemoma, zato je po večini v njivah in gosto poseljeno Na Planinskem polju pa so poplave zelo reden pojav. Osušitev kraških polj je radi posebnosti podzemskega ikraškega odtoka zelo komplicirana stvar, ki pa bi se mogla reševati v zvezi z velikopoteznimi hidro-tehniškimi in elektrifikacijskimi načrti. Tudi Kočevsko polje je izjemnega značaja, po vedikem delu ni prekrito z naplavino, marveč je iz zakrasele ravnote, razjedene z neštetimi krašikimi vrtačami.
Prirodnim razmeram v kraških poljih so v glavnem slični pogoji tudi v mnogih manjših ponikvah, t. j. malih kraških kotli-nicah ob vodnih ponikalnicah, kjer se pogosto voda razlije po aluvijalnem dnu (Ponikve pri Preserju, pri Šmarju itd.). In docela podobno je v slepih dolinah, ki jih vidimo po kraškem svetu na geološki meji napram vododržnemu zemljišču; tudi tu se voda pogosto razlije v povodnji po aluvijallmem dnu slepe doline ob ponikvi ter nad njo po dolini. Toda razporedba teh manjših geografskih področij ne kaže združbe v večje pokrajinske enote, marveč so ponikve ter slepe doline raztresene ob ostalem krasu.
EcTeCTBeHH0-X03flMCTBeHH0e CTpOGHMe C/10B6HMM.
Kpancoe coaepjKanne.
B cBoe.M nccjieflOBaHHH Cjiobghhh aBTop nocTaBHJi ceöe uejibio ycTaHOBHTi» ce cocTaBHhie tocth, pa3JiH'iaiomneca Meatfly c06oil c xo3ancTBeHHon tohkh 3peiiHH no npupofle CBoero pejibetjta, no cboomy reojiorHiecKH-JiHTOJiornqe-cKOMy cTpoemno, no cBoeft BbicoTe na^ ypoBnew Mopa, no KJiHMaTir'iecKiiM ycjiOBHjiM n no rjiaBHefiuiHM coBpeMenhhm 3kohomhh8ckhm ocoöenHOCTHM. Abtop npHXOflHT K BblBOfly, 1T0, B OCHOBHbIX TCpTaX, M05KII0 paSJIH'iaTI) B CjiOBenHn cjieayromne ecTecTBenno oöycjioBJienni.ie oßjiacTii:
I.	OßJiacTb bhcokhx rop, CjioBeHCKHe Ajibiibi, cocToamne npenMyme-CTBeilHO H3 H3BeCTHHK0BI>IX llOpOfl, H306njiyi0IHHe rOJIbIMH CKajiaMH, C ruflpo-rpacf)H4ecKHMH h reoMoptJjoJiornHocKHMH ocoöohhocthmh KapcTa. B btoh ajib-iihhckoü oÖJiacTH MHoro JiecoB, OfliiaKO, b cpefliieM, tojibko so bbicotij 1600— 1800 MeTpoB. Hhbh flocTiiraiOT, b cpefliieM, BbicoTbi 1000—1200 mctpob; ,30 TOii ace BbicoTbi nojiiiHMaioTcfl 11 noci'onnni.ie nocejienna. Ho b to Bpeina KaK b 3anaflHHX CjioBeHCKHx A;ii.nax iiacejiennbiMH aBjiaic/Tca tojibko rjiaBHbie ao-Jimibi, na BOCTOKe, b KaMiinmcKnx Ajibitax n bocto'iiii.ix KapaBanKax, or/iejib-Hbie KpecTbflHCKHe yca;ii.f)bi pa36pocani.i h no BbicoTaM. 3aecb Mnoro ajibnnii-ckhx nacTÖnm, BpeMcmibix Jiernnx ajibnniicKiix noceJiKon; b hthx Kpaax pa3-bhto ajibnnflcKoe CKOTOBOflcTBO. CjioBeHCKHe Ajibnbi npuBjieKaioT mhoto Typn-ctob, nun, nyjKflaiomnxca /via CBoero s^opoBba b ropnoM Boa/iyxe, 11 jiioCMTeJieii
Kyiiaimji I! ropiibix 03cpax. B boctohiioh 'iacrrii IOjihhckhx h KaMHHiiicKHX Ajibii Mbi [ic.Tpe'iaoM mnpoKHe riJiocKoropna, xotji h KapcTOBoro xapaK’repa, oflnaKO, noKpbiTbie orpoMiibiMH jiecaMH, hbjihiouihmhch ochoboh fljiH oatHBJien-noro jiecnoro n jieconHJibHoro xosaflcrBa (la na iipHJioaceiiHOH KapTe). ,H,Jia ncno4ib30BaiiH5i bo.tiioh siieprnii CjioBeHCKHe Ajii.iii.i \iajio iioaxo^jit b bh;i.v i'Bqhx KapcTOBbix rH,ziporpa(|)HHecKHX cbohctb.
II. OÖJiacTb cpeAiie-BHcoKHX ajibrmftcKnx rop coctoht H3 KpncTaJiJiH'ie-ckhx cJiaimeB n apynTHBHHx KaMeHHbix nopoa; 3Ta oöjiacTb xapaKTepn3yeTca cnoKOHHbiM, nojioruM pacnojionteHneM n aocTiiraeT bhcoth 1000—1500 MexpoB. Bojiliiiho rycTbie jieca noKpbiBaic/r .rry noBepxHOCTb. 9to BTopaa BaaciioHinaa Jiecnaa oßjiacTb CjioBenHH, öbiBmaa cocpeflOTOHHeM Jiecnofi h jiecoriHjibiion npoMbimjieHHOCTH. CejibCKoe xo3fmcTBo onnpaeTca na cHCTeMy pa3öpocanHHx KpecTbfliicKHX X035IHCTB, p a en ojio JK o i nibi x yeaHHemio no TeppacaM h noJiorHM CKjioHaM, no ropnbiM ce/yiaM 30 bhcoth 1000—1200 MerpoB. B xo3aficTBe Ha nepBOM MecTe ctoht pkotoboactbo. B jjojinnax Mominae Bo^iibie chjii.i cocpe.no-TO'ieiibi Ha JIpaBe, r^e co3,naHH öoJibmne ueHTpajibHbie rHapocTanuHn (Oajia, flpaBorpafl n 3p.), anjiaiomneca ochoboh flJia HH,gycTpHajiH3ai;HH. BoraTbie 3ajieaiH yrjia (Jleme b Moxchukoh flojiHHe ne pa3pa6aTbiBaeTca) b Bejieiibe nocJiyjKHjin 6a30H ajih 6ojibmoH KajiopmecKofi sjieKTpocTaHUHH, aocraBJiHioinen 3jieKTpn>iecKHH tok siia'iirreJibHoft Mac™ CjiOBeHHH. Menee Kpymibie npoMbi-nijieniibie npexoipnaTHa, rjiaBHbiM 06pa30M MeTajuiyprH'iecKHe, pacnojioaceiibi no .'[OJiiinaM: PyniTaiib b Mp/KHukoh aojinne, Myra, Pyme b JIpaBCKOH jjojmne, IIIoHT-JIoBpeni; na Iloxopbe, CjiOBeiihrpa/ion, IIIoniTaHb (KoiKeBemioe npons-BOflCTBO).
III. OöjiacTb Majibix B03BbimeiiH0CTeH npe,ncTaBJiaeT no CBoeft (Jiopne OHeiib pa3HOo6pa3Hyio noBepxHOCTb b aJibnnficKOM npearopbe. 9th B03BbimeH-iiocth flocTHraicT MaKCHMyM 800—1100 MeTpoB h TOJibKo b oTfleJibiibix cjiyiaax
OOJIbUieft BhICOTbl, CO 3HäHHTeJIbHHMH OTHOCHTejIbHblMH BbTCOTaMH H ßOBOJIbHO KpyTbiMH oöpHBaMH. 9Ta oöjiacTb 3aceJiena h oöpaöoTana b cboch >iacTH, npefl-CTaBjiaiomen aojihiih, Teppacu h Menee 3iialiHTejibnr>ie njiocKoropna. Xo3sih-cTBoinibie ycJiOBHA 3aecf> ropa3^o 6ojiee öJiaronpnaTHbi fljia cKOTOBOzicTBa, 'icm fljin 3eMjieaeraa. Ilocjieanee aojukho öopoTbca c dojibnniMH Tpy,n.HOCTaMH, Tan KaK n.TiacT nepernoa b 9thx MecTax tohok. Jieca b stoh oöjmcth b 3iia>in-TejibHon CTenenn CBe^enbi h MoryT öbiTb Hcn0Jib30Bam>i TOJibKO b yMe-pemioM Kojin'iecTBe. B HHnce pacnoJioHcemiHx Kpaax, ocoöenno 11a B0CT0Ke, iiMeioTcn öJiaronpnflTHHe ycjiOBna ana caflOBozicTBa. Bojmne cn^bi TOJibKO ottocth woryT (ibiTb Hcn0Jib30Banbi fljia qeHTpajibiibix rnapocTaiinHii. OÖJiacTb 3Ta H3o6njiyeT 3aneacaMH cpeAne-Tepunapnoro öyporo yrjia, ocoöenno b TpöoB-
3aropbe, XpacTHHKe, a TaioKC b CeHOBOM, SaßyKOBnne h IIIeHT-HnsKe-‘v|)MCJIO.
IY. XojiMHCTaa ofuiacTb oxBaTbiBaeT. rjiaBiibiM 0öpa30M, xojimh (»ropnijbi«), noKpbiTbie BHHorpaflHOH jio3oh h pacnojiojKeniibie Ha naHOHCKOö oKpaHHe (IVa). 9ra oßjiacTb npoH3B0^HT OTJinnnoe bhho h mhoto xopomnx (J)pyKTOB. Ona H3-necTHa TaKjice Kan oßjiacTb pasBcaenna n cßbiTa aoMamneft iithui.i, ocoöenno ■typ, h bhii. B xo3aflcTBennoM OTiiomeiiHH c stoh oßjracTbio cxoam.i xojimhctho Kpaa b Cjiobohckom IIpiiMopbe (IY 6) c tom pasjin'meM, hto TaM pa3BHTa KyJibTypa Mačjimi h (})Hr. Xojimh (»ropunu«) b neHTpajibHbix ofijiacTax ( jioBe-hhh Mop$orpa$H»iecKH noflofiiibi Bbime yKa3anHbiM. O^HaKo, onn b oßmeM Majio npnrofliibi, a fiojiee bhcokiic H3 iihx n BOBce no noaxo^aT jiJia BnnorpaflapcTBa. *1 Bce *e ohh OTJiH'iaiOTca ßojiee sna'mTCJibin.iM oß’bCMOM oßpaÖOTamiOH no-RppxnocTH n öonbmeft rycTOToft Hacejienna.
V.	OOjiacTb paBHHH n Oojiee mnpoKHX flOJinn. Bojiee rnnpoitHe paBiiHHbi ' JioBeiiHH 06pa30Bajincb TOJibKO b KBapTapnyio anoxy. Bojibmeio 'lacTbio ohh noKpbiTH TOJibKO tohkhm cjioeM neperHoa. PacnoJioaceHbi ohh non-ra hckjiiomh-TejibHo no Teienmo raaBHeftmnx peK: Mypbi, CaBbi, CaBHHbn n Cohh. Cpe^H »hx M05KII0 pa.3BH'iaTb paBHHHH, noKpHTbie rajibKOH, aBJiaioHineca cyxHMn, n rjiHH03eMHHe paBHHHH, fiojiee Bjiaacnbie h fla*e Moicpne. B oTiiomeimn hx iteooxoflHMo npuMeiiaTb ocymenne c noMombio cncTeMH iranaB n otbo^iihx '■anajioB, KaK, HanpHMep, b nepByio o^epeab b öojiothctoh mocthocth, na t. h. ® >apbe«, oKojio JIio6jiaiiH. Ha r-irux paBunnax ocoöenno pacnpocTpaneno 3eMJie-JPJine, no cujibho pa3BHTO h ckotobo^ptbo. B 3thx Kpaax n nacejieHHe ocoöenno H'To, a b cßa3H c rycTon nacenennocTbio 0Öpa30BajiHCb h caMbie Kpynnbie (,po;ia. B hhx h oKojio hhx öojiee Bcero cKOHiieirrpHpoBajiacb n HiiaycTpiia
(Mapnöop, ÜTyfl, Hejibe, Ecohiiuh, Kpaiib, ,1fcßjiaiia it ee okpocthoctii, Topiina, UejioBei; n Bojihk). OflHaico, b neKOTopbix MecTax, ocoßeirao y pei; h b aojmiiax, paBiiHHbi nepece^eiibi TeppacaMH.
KaTeropnii noBepxuocTii VI, VII n VIII npiiiiaÄJiesKaT k KapcTOBOMy pejibeijy.
VI. OÖJiaCTb flHHapCKHX BbICOKHX HJIOCKOrOpHH IipCACTaBJUIGT B03BbimeiI-nyio TeppHTopHio iuiocKoropnö KapcTOBoro xapaKTepa, noKpbnbix ßojibinHMii jiecaMH. I Io cßoeMy pejibeiJjy, Bi.icoTe n no noaocTaTKy komnaKTiioro noiBeHnoro cjioa oiut naHÖoJiee noaxo/iaT iiMeHiio fljia jiecoB. 9to TpeTbe Kpyniiefluice cocpeflOTOHHe JiecHoro öoraTCTBa CjiOBeiimi n uetiTp pa3BHToft JiecHoft n Jiec»-ITHJIbHOft npOMHmJieHHOCTH.
VII. KapcTOBbie B03Bbimenn0CTH c uojiee iih3khmii iijiocKoropnaMii n aonimaMH. 3to — enouHcJjiriecKii KapcTOBbift pejibei}),-ocoöemio pa3noo6pa3Hhiii na BbicoTe OT 300 HO 600 MeTpoB, c nepaBHOMepiibiM, npoMeHcyTcmio-paciipe-aeJieHHbiM neperaoeM, jiejKamiiM, öoJibiuoio lacTbio, tohkhm iijuictom. 3-ra oßjiacTb xapaKTepH3yeTca KapcTOBoii raaporpailmeH h o6hjih6m cKajincrbix oroJieHHbix noBepxHocTeft. llo'inbi, noflxoaameH juia oöpaöoTi.H, 3/iecb 'ipesnu-'iaftiio wajio, Koe-rfle böjih3h viopa ee moskiio HaflTH TOJibKO na OTfleJiian.ix i.apcTOBbix yiacTKax. II b ÖyaymeM 3^ecb OTcyTCTByicT yciroBna ;j.'ia panno-najibnoro acMJieflejina. HecKOJibKo (icuiee ÖJiaronpnaTHOfi aBJiaeTca :->-ra oßjiacTb ana cKOTOBO^cTBa, iyia nacTÖam, 3Ha'iHTeJibH0 Menee fljia jiyroB. Miiorne yiacTKH b 3T0Ž oßjiacTii cjieaoBaJio 6bi BiioBb oßjieciiTb, nöo, noBii/ui-momv, 3jiecb, na cKajmcroft iio'ibo, jiecHoe xo3aöcTBo upeacTaBJiaer iiaiiöojiee «ejiecoo6pa3Hyio $opMy 3KOHOMHlieci;oro ncnoJibaoBamia. He^ocTaTOK bo/ibi, oTcyTCTBHe ociioB fljia 3JieKTi)ii(|iiiKamni, He3HawrejibHbie 3a:i03KH iuioxoro yraa .'iiiniHTa (KoMeBbe, HepHOMejib) h noHTii nojinoe OTcyTCTBHe npoMHinjiennocTii — TaicoBbi xapaKTepubie ocoöemiocTH 3T0ft oöjiacTH.
VIII. OßjiacTb KapcTOBbix nojieft coctoht m3 pe^KHX paBiimi na KapcTOBOii TeppHTopuH, b 6oJibüiniicTBe CJiynaeB b r|»o]>Me npocxpancTB, 3ajniBaPMbix bo Bpewa iiaBo^iioiiHH. 9ra oöjiacTb ßojiee Bcero npuroaiia zum Tpaisanoro xo3aii-cTBa; ajia 3eMJieflcJiHa noaxo^aT tojibko ce ßojiee cyxue OKpaimbi. IIcwiosKOinie neKOTopbix MacTeii stoh noBepxuocTii necKonbKo ßojiee ÖJiaronpaaTHO, t»k itait naBOflHeima 3^ecb cjiyraiOTca ne CTOJib >iacTo. KapcTOBbie ncuia rpedyicT ocuo-RaTejibHOH MejiHopauHii, oBasamiofr, oariaKO, c BecbMa cJiojKHoii riiaporpa(I>n-
necKOH npoCJiPMaTiiKort.	.
*	Ahtoh	Me/inn.
Svetozar Ilešič:
Agrarna obljudenost na Koroškem
V”
Z e več študij je v novejšem času opozorilo na agrarno prenaseljenost na evropskem jugovzhodu, še posebej pri nas v Jugoslaviji in v Sloveniji.1 Agrarna gostota, to je gostota kmečkega prebivalstva na kmetijski površini, se je izkazala za gospodarsko strukturo teh agrarnih poikrajin kot mnogo značilnejša poteza od splošne gostote prebivalstva.
1	O. I ran ge š, Problem relativne prenaipučenosti n Jugoslaviji, Arhiv ministarstva poljoprivrede, V,. II. Beograd 1938 — O. Frangeš, Die Bevölkerungsdichte als 1 riebkraft der Wirtschaftspolitik der .südosteuropäischen Bauernstaaten. Kieler Vorträge 59. Jena 1939. — S. Ilešič. Agrarna prenaseljenost Slovenije, Tehnika in gospodarstvo, Ljubljana, VI. 1940, 3—4. — II. Bičan ič, Agrarna prenapučenosit, Gospodarska struktura Banovine hrvat-ske br. 3, Zagreb 1940. — A. Melink, Obljudenost Jugoslavije, Geografski vestnik, Ljubljana.. XVI, 1940.
Proučitev agrarne obljudenosti na slovenskem ozemlju v dosedanjih mejah Jugoslavije je poleg drugega pokazala značilne razlike med ravninami in gričevjem vzhodne, panonske Slovenije ter med kraškim ali alpskim svetom na zapadli. Zlasti alpski svet je pokazal visoko število v odnosu med kmečkim prebivalstvom in poljedelsko površino (njivami, vrtovi in vinogradi), kar označujemo kot poljedelsko preoblju-d e n o s t, a sorazmerno nizko v splošni kmetijski gostoti, to je v odnošaju kmečkega prebivalstva do vse kmetijske površine, ki vključuje poleg poljedelske zemlje tudi travnike in pašnike.2 V marsičem zelo poučna je izpopolnitev teh rezultatov s proučitvijo agrarne obljudenosti na Koroškem, v pokrajini, kjer še na slovenskem svetu prične prehajati izrazito agrarni evropski jugovzhod v močneje industrializirane ali pretežno živinorejske alpske dežele.
Naša proučitev zajema najprej delež kmečkega življa v celotnem prebivalstvu, njegovo gostoto na vsej kmetijski površini, nato posebej na poljedelskem in posebej na travniškem ter pašniškem zemljišču. Primerjava teh podatkov nam bo ustvarila na koncu sliko o agrarnogeografskem značaju posameznih koroških področij odnosno o stopnji njihove agrarne obljudenosti.
Delež kmečkega prebivalstva.
Na vsem Koroškem je živelo po popisu iz 1. 1954. od kmetijstva kot glavnega poklica 39'3% celotnega prebivalstva.3 To je mnogo manjši odstotek kot v tedaj jugoslovanski Sloveniji, kjer je pripadalo temu poklicu 1. 1931. še 605%. Res je sicer, da so kazala podoben nižji delež kmečkega prebivalstva tudi slovenska alpska področja v tedanjih mejah Jugoslavije, na primer Gorenjsko. Kljub temu pa je očitno, da se je na Koroškem ta delež že v večji meri zmanjšal kot v ostali Sloveniji ter se približal onemu v sosednjih alpskih področjih.'
Ni se namreč težko prepričati, da je proces u m i k a n j a prev! a d u j q če agrarne ,s t rukt u r e pred počasnim,
2 S. Ilešič, o. c., str. 60 sl. Od tam so vzete tudi v naslednjem, vse navedbe /.a doslej jugoslovansko Slovenijo.
3 Podatki o številu kmečkega (prebivalstva po publikaciji: Die Ergebnisse der österreichischen Volkszählung vom 22. März 1954, lieft 5: Kärnten, Bundesamt fiir Statistik, Wien 19>5.
4 Vendar je ostal na Koroškem še višji kot v ostali Avstriji (v vsej Avstriji 27'3°/o, brez Dunaja %’7°/o, na Salzburškem 52‘8%, na Tirolskem 35‘2%). Le na avstrijskem Štajerskem je bil skoraj enak (59.7°/o).
manj vidnim, a doslednim prodiranjem ostalih gospodarskih panog v zadnjih desetletjih napredoval na Koroškem mnogo hitreje in krepkeje kot na splošno v ostali Sloveniji. Primerjava številk o kmečkem prebivalstvu od 1. 1890. do 1. 1954. (odnosno 1. 1931. v jugoslovanski Sloveniji5) nam pokaže, da je kmečki živelj na Koroškem v celoti mnogo bolj nazadoval kot drugje na Slovenskem, tako relativno (kot delež celotnega prebivalstva) kakor tudi absolutno. Že 1. 1890., ko je na slovenskem ozemlju dosedanje Jugoslavije pripadalo kmetijskemu poklicu še 75'6% prebivalstva, ga je bilo na Koroškem le 65'8%. In dočim je v jugoslovanski Sloveniji ta odstotek do 1. 1951. padel na 60'5%, se je na Koroškem znižal na 39'3%, torej mnogo izdatneje. Še bolj se nam pokaže ta razlika, če pregledamo podatke po okrajih. Na Koroškem je bilo to nazadovanje v vseh okrajih jako močno: povsod je današnji odstotek za 19—29 manjši od onega v 1. 1890. Celo v velikovškem okraju, v Laboški dolini in v slovenski Ziljski dolini pod Šmohorjem, kjer se prevlada kmetijske strukture na Koroškem najtrdneje drži. je odstotek kmečkega prebivalstva padel od 69—81 % v 1. 1890. na 46—52 % v 1. 1954. Na ostalem Slovenskem kažejo tako močan padec le nekateri krepkejši industrializirani okraji v alpskem svetu (Radovljica in Kranj) ali okrog večjih mest (Celje, Maribor, Ljubljana), dočim je bilo v močno kmečkih okrajih nazadovanje kmečkega deleža dokaj šibko (n. pr. Brežice, Krško, Ljutomer, Ptuj).
Še izraziteje se pokaže hitrejši umik kmetijstva na Koroškem v navedbah o absolutnem nazadovanju kmečkega prebivalstva. V doslej jugoslovanski Sloveniji je znašalo kmečko prebivalstvo 1. 1951. še v polovici okrajev več kot 90% števila iz 1. 1890. ter je do 1. 1900. ponekod celo še narastlo. Za več kot 15% pa je nazadovalo sploh le v posameznih močneje industrializiranih okrajih (Kamnik, Kranj, Radovljica), ali v področjih močnega izseljevanja (Kočevje). Na Koroškem pa je število kmečkega prebivalstva od 1. 1890. do 1. 1934. povsod močno nazadovalo. Lo nazadovanje je znašalo v vseh okrajih več kot 20% z izjemo Laboške doline (volšperški okraj), kjer pa je odstotek tudi sorazmerno visok (I6’5%).
Čeprav je torej na Koroškem na splošno odstotek kmečkega prebivalstva znatno nižji kot ga beležimo po večini drugje na Slovenskem, nekako tolikšen, kolikršen je v ljubljanski okolici in na Gorenjskem, moramo vendarle podčrtati, da imamo tudi
5	Tehnika im gospodarstvo, 1940, str. 6? sl.
tam mnogo področij, kjer je delež prebivalstva, ki živi od kmetijstva kot glavnega poklica, še zelo močan. Pregled podatkov po občinah nam namreč pokaže, da imamo posebno na vzhodnem Koroškem obsežna področja, kjer še vedno več kot 60 ali celo več kot 75% prebivalstva pripada kmetijskemu poklicu, ki torej ne zaostajajo v tem za povprečnimi agrarnimi področji ostale Slovenije (n. pr. za Dolenjskim). Več kot t>0% kmečkega prebivalstva ima še vsa. Laboška dolina, prav tako pretežna večina Veli-kovškega podgorja in Podjune. Nad 60% ima tudi še gosto naseljeno področje ob zgornji Glini med Šentvidom in Osojskim jezerom, podobno dolina srednje Krke. Na slovenskem Koroškem kažejo visok delež kmečkega življa razen Podjune še najbolj kmečke občine na Gurah (dobravah severno od Roža), marsikje nad 75%. V Rožu samem se drži odstotek nekaj niže (50 do 60%), marsikje pade celo pod 50% (okolica Borovelj, Bistrica, Šentjakob, Rožek) in se tako približa koroškemu povprečku. Krepkejši je zopet kmečki živelj v slovenski Ziljski dolini nad Podikloštrom, kjer znaša 50 do 60% ali celo več (z izjemo obrtno-industrijske občine Čajna). Končno kaže nad 50% kmečkega prebivalstva še zgornja Dravska dolina nad Sachsenburgom, pa prisojni kraji nad Špitalom in Millstattskim jezerom z dolino Liesere.
Na drugi strani imamo na Koroškem obsežne predele, kjer je kmečkega prebivalstva že manj kot polovico, bodisi 40—50%, kar ustreza nekako koroškemu povprečku, če izločimo celovško in beljaško mestno jedro (44‘9%), bodisi še manj. To so področja ob glavnih prometnih žilah, kjer se na široko uveljavlja obrtna dejavnost in drobna industrializacija, zllasti v lesni stroki. Najobsežnejše tako področje je široka okolica Beljaka vse do Pod-kloštra, do Karavank, do zgornjega Roža, do Vrbskega in Osoj-skega jezera, pa ob Dravi navzgor še malo nad Špatrjan. Na jugu in vzhodu Beljaka je delež kmečkega prebivalstva vendarle višji (nad 50%) kot pa v Dravski dolini in proti Osojskemu jezeru, kjer ga je skoraj povsod manj kot 30%. Manjše tako področje je tudi pri Špitalu, odkoder se nadaljuje v dolino Bele (Möll). Od Beljaka gre pas podpovprečnega kmečkega deleža po Vrbskem podolju proti Celovcu, ne samo ob severnem bregu Vrbskega jezera (pod 30%), temveč tudi po južnem, kjer je odstotek kmečkega prebivalstva mnogo manjši (40 do 50%) kot pa na ostalih Gurah proti Rožu. Razumljivo je, da ima manj kot 30% tudi celovška okolica, toda v mnogo ožjem obsegu kot smo to videli pri Beljaku (le obč. Annabichl, Sv. Martin, Šentpeter, Šentrupert m Vetrinj, od katerih pa je precejšen del itak danes vključen
v Veliki Celovec). Pas povprečnega kmečkega deleža (50 do 40%) \ odi od Celovca ob železnici čez Gosposvetsko polje do Šentvida in dalje proti Brežani, kjer se odstotek zniža pod 30%. Močno se zniža tudi v sosednji obrtno-industri jski dolini Krčice.
Med izrazito agrarne predele se torej področja z manjšim deležem kmečkega prebivalstva vrivajo pred vsem v dveh klinih od severa na jug: mimo Celovca in mimo Beljaka. Oba klina veže med seboj Vrbsko podolje s podobnim značajem. Ni slučaj, da so to obenem področja, kjer je v zadnjih desetletjih germanizacija najbolj napredovala, kjer se je slovenska narodnostna meja najbolj zrahljala, doeim je v agrarnih področjih vstran odtod ostala mnogo odpornejša (n. pr. v Ziljski dolini, v Velikovškem pod-gorju in Podjuni).
Gostota agrarne obljudenosti.
Oglejmo si zdaj odnosaj kmečkega prebivalstva do kmetijske površine, k' ga preživlja. Po gostoti kmečke naseljenosti na vsej kmetijski površini (obdelani zemlji, travnikih in pašnikih) zaostaja Koroško daleč za povprečkom ostale Slovenije. Na I km2 (= 100 ha) kmetijske zemlje je namreč živelo 1. 1934. na Koroškem 34'9 kmečkih prebivalcev (t. j. po 1 prebivalec na 2‘8 ha), dočim je znašala številka za jugoslovansko Slovenijo 84'5 (l'2 ha na 1 prebivalca). Če se povprašamo po vzrokih za to razliko, se nam na prvem mestu vsiljuje misel na delež pašnikov v kmetijski zemlji, ki je na Koroškem mnogo pomembnejši kakor povprečno v ostali Sloveniji. S tem se dobro sklada dejstvo, da kažejo isto razmeroma nizko agrarno gostoto oni okraji ostale Slovenije, v katerih je delež pašnikov radi podobnih prirodnih prilik tudi posebno obsežen (Radovljica, Kočevje, Logatec). Nedvomno pa ima navedena razlika tildi druge vzroke: hitrejše upadanje kmečkega življa, o katerem smo govorili v prejšnjem odstavku, ter splošno manjšo obteženost kmetijske površine s prebivalstvom, ki je na eni strani učinek naznačenega upadanja kmečkega življa in uveljavljanja drugih virov zaslužka, na drugi strani pa posledica gorskega zemljišča slabše kakovosti, ki more na isti površini preživeti znatno manj ljudi. S tem v zvezi ne smemo prezreti posestnih razmer: na Koroškem imamo le redko tako zgostitev kmečkega prebivalstva na malih kmetijah, kot jo poznamo z Dolenjskega in iz vzhodne Slovenije; kmetije so tam na splošno obsežnejše kot na ostalem Slovenskem; posebno v gorah.
kjer imamo velike samotne kmeti je, ki se le redko dele, je krepkejša zgostitev kmečkega prebivalstva nemogoča.6
Če si zdaj ogledamo agrarno obljudenost v podrobnem, po občinah, ugotovimo brž, da je tudi v tem pogledu koroški pov-preček le slučajna matematična sredina med močno različnimi številkami za posamezna področja. Tako imamo na Koroškem področja goste agrarne ob 1 j udenosti, kjer živi na 1 km2 kmetijske površine 60 do 80 ali več 'kmečkih prebivalcev, kjer se torej razmere približujejo povprečnemu stanju v ostali Sloveniji, laka področja so srednji del Laboške doline, večina Podjune ter vzhodni del Velikovškega podgorja (Vašinje), dolina Gline nad Šentvidom, Vrbsko podolje s severnim obrobjem (obč. Kostanje več kot 80), Dobrava pri Beljaku (obč. Marija na Zilji), zapadni Rož in Gure nad Rožem (obč. Zgornja Vesca nad 80). srednji del slovenske Ziljske doline (obč. Straja vas) in področje okrog Spitala in Millstattskega jezera. Če bi primerjali razporeditev teh področij, kjer gre nedvomno za očitno agrarno prenaseljenost, s karto razporeditve zemljiških kategorij, bi zlahka ugotovili, da gre pri tem za one koroške predele, ki imajo malo živinorejske, posebno malo pašnišike površine. V področjih, kjer je travnikov in pašnikov nekaj več, je agrarna gostota že nekaj manjša, četudi še nadpovprečna (40—60). Tak značaj ima vzhodni in južni del Laboške doline, zapadni del Podjune z dobravami med Klopinjskim jezerom, Dravo in Belo. zapadni del Velikovškega podgorja (Trusnje), Celovška ravan s severnim obrobjem, južni, večji del Roža s Karavankami in njegovo nadaljevanje proti Zilji (obč. Bekštanj). slovenska Ziljska dolina z Višprjansko dolino ter deli Dravske doline nad Beljakom. Gre torej v glavnem za ista področja kot smo jih navedli zgoraj, toda v širšem obsegu. Na novo se uvrstita v to kategorijo le šentviški in Breški kot z dolino Krke.
Postavlja se vprašanje, ali je nadpovprečno agrarno obljudenost navedenih področij res pripisati le sorazmerno majhnemu deležu pašnika in travnika, ali pa je tudi ne glede na to obteže-nost kmetijske zemlje s prebivalstvom, ki živi od nje, tu znatno večja kot drugje na Koroškem. Ali so to morda področja, kjer je delež kmečkega prebivalstva ostal še posebno močan? Na slednje velja odgovoriti pritrdilno le v nekaterih primerih. Samo v La-boški dolini, v vzhodni Podjuni, na Gurah in v Ziljski dolini se področja krepke kmetijske gostote u jemajo s področji močne
6	Prim. Fr. Zwitter, Koroško vprašanje, Ljubljana 1937, str. 25.
prevlade kmečkega poklica v strukturi celotnega prebivalstva. To so torej kraji, kjer je mogoče kmetijsko preobljudenost še bistveno olajšati z odvajanjem prebivalstva v druge poklice, t. j. z uvedbo nekmetijskih gospodarskih panog. Ne velja pa to za področja, kjer se je to olajšanje v veliki meri že izvršilo, kjer je kmetijstvo že izgubilo svoj prevladujoči položaj, kjer pa smo vendar zabeležili znake agrarne prenaseljenosti. Sem spada za-padni del Celovške ravnine okrog samega mesta, Vrbsko podolje, širša okolica Beljaka, posebno ob Dravi proti Špatrjanu in ob Zilji proti Podkloštru ter Špitalsko-Millstattsko področje. Povsod v teh krajih je delež kmečkega prebivalstva že majhen, a kmetijsko zemljišče vendar preobteženo z njim. Za tolmačenje tega pojava ne smemo pozabiti, da je porast deleža nekmečkih poklicev tod pred vsem posledica krepkeje naraščajočega števila celotnega prebivalstva. Saj so to edini koroški predeli, kjer je v zadnjih desetletjih prebivalstvo močneje narastlo.7 Ne le, da je tu spričo ugodnejših gospodarskih možnosti v prometu, obrti in industriji, mogel v nasprotju s čisto agrarnimi področji ostati doma ves prirodni prirastek — sem se je moglo doseljevati prebivalstvo tudi od drugod. Absolutno število prebivalstva, ki živi le od zemlje, pa se s tem ni bistveno zmanjšalo.
Na Koroškem imamo tudi predele z obratnim odnošajem, Jcjer je prevlada kmetijstva v gospodarstvu izrazita, agrarna gostota pa vendar povprečna ali nizka. Tako imajo klfub močnemu deležu kmečkega prebivalstva nizko agrarno gostoto (30 do 40) severna okolica Celovca pod šenturško in Šta-lensko goro (Šentpeter na Gori, Otmanje itd.), južna Svinška planina (obč. Djekše), občini Grabštanj in Tinje na prehodu s Celovške ravnine v Podjuno, še nižjo (pod 30) pa izrazito agrarne občine ob zgornji Krki in ob Lieseri, v Visokih Turah in v zgornjem. nemškem delu Ziljske doline. Ni vedno lahko presoditi, v koliko gre pri tem za področja, kjer je zemlje dejansko obilo za prisotno kmečko prebivalstvo. V primerih izrazitih gorskih krajev je več kot jasno, da je ta ugodna, redka agrarna naseljenost le navidezna: v kmetijsko površino smo tu všteli obširne višinske pašnike, ki se po svoji gospodarski vrednosti ne morejo niti primerjati z mnogo manj obsežnim poljedelskim, pa tudi ne s kultiviranim travniškim zemljiščem v nižjem svetu. Celo v primerih, ko se nizka agrarna gostota ujema tudi z nizkim de-
7	Priim. M. Wut te, Die Bevölkerungsbewegung in Kärnten 1880—1934-, Carinthia I., Jlig. 128, 1, Celovec 1938..
ležem kmečkega prebivalstva (Dravska dolina okrog Špatrjana z agrarno gostoto "0—40, dolina okrog Sachsenburga in dolina Bele z gostoto pod 50, dolina Krčice z gostoto pod 30), se pokaže, da je nizka gostota v več ji meri izraz obsežne površine planinskih pašnikov kot pa drugačne gospodarske strukture.
Pravo sliko o agrarni gostoti nam torej močno zamegli delež živinorejske zemlje. Področje, ki je dejansko agrarno preoblju-deno, nam spričo obsežne, a malovredne pašniške površine, ki je statistična proučitev ne more izločiti, pokaže znatno nižjo agrarno gostoto nego je v resnici.
Zato je nujno izpolniti naš prikaz z ločenim obravnavanjem gostote na poljedelski in gostote na živinorejski zemlji. Šele na ta način bomo mogli pravilno označiti posamezna področja z ozirom na njihovo agrarno preobljudenost. Pri tem se moramo seveda vedno zavedati, da dejanske ločitve med obema kategorijama ni. Čistega poljedelstva brez živinoreje kot drugod pri nas tudi na Koroškem ni, nasprotno, celo dobršen delež poljedelske zemlje je posvečen krmilnim rastlinam in s tem dejansko živinoreji: 15%, z ovseni celo 22*5% vse zasejane površine.
Gostota na obdelani zemlji.
Na 1 km2 obdelane zeml je (polje, vrt in sadovnjak) je živelo I- 1954. na Koroškem povprečno 115'4 kmečkih prebivalcev. Številka je znatno manjša kot ona za Slovenijo v dosedanjih mejah Jugoslavije (I90'6).
Na prvi pogled nas to preseneča, ker bi v izrazito alpski deželi pričakovali večjo obtežitev skromne pol jedelske zemlje/ Ne smemo pa pozabiti, da je navedena številka zopet samo pov-preček. Pri podrobnejši proučitvi ugotovimo tudi na Koroškem predele s podobno poljedelsko preoblj u d e n o s t j o . kot smo jo opazili drugje na Slovenskem. Težko je seveda brez podrobnih poizvedb o donosnosti poljedelstva po posameznih krajih točno povedati, kdaj poljedelska naseljenost doseže stopnjo preoblj udenosti. Vsekakor smemo ob vpoštevanju. dejstva, da je Koroško poljedelsko pasivna pokrajina, ki n. pr. s svojim
s V Švici n. pr. znaša poljedelska gostota 187. Za celotno Avstrijo je številka mnogo nižja (93), saj Avstrija ne obsega le izrazitega alips.kega sveta, temveč tudi poljedelsko panonsko obrobje. Značilno je, da kažejo alpski okraji avstrijske Štajerske (Murau, Judenburg, Leoben, l.iezen) enako poljedelsko gostoto kot Koroško (okr. 110).
žitnim pridelkom krije le % domačih potreb,9 smatrati za poljedelsko preobljudena ne le vsa ona koroška področja, kjer je poljedelska gostota močno nad koroškim povpiečkom, temveč tndi ona, kjer se giblje v bližini tega povprečka ali celo nekaj pod njim. Nedvomno so potemtakem poljedelsko preobljudeni oni predeli, kjer živi na knr obdelane zemlje nad 125 ljudi, kjer pride torej na I prebivalca, ki živi od kmetijstva, največ 0’8 ha orne zemlje. Najizrazitejše tako področje je spodnja La boška dolina; tu doseže poljedelska gostota 150 ali celo 200 in to kljub znatnemu obsegu obdelane zemlje, ki presega marsikje 35% celotne površine, kar je za Koroško kot alpsko pokrajino že ugodna izjema.10 Drug tip poljedelsko preobl j ud enega področja so karavanške občine (Sele, Slov. Plajberk) z gostoto več kot 200. kjer je pač polja tudi za tamkajšnjo redko naselitev premalo. Nadalje nam je uvrstiti sem skoraj ves Rož. kjer presežejo občine severno od Drave (Zgornja Vesca, Bilčovs) številko 150. pa hribovje na obeh straneh Vrbskega jezera. Poljedelsko preobl j udene so tudi vse alpske doline, kjer je malo polja, pa še močan odstotek kmečkega prebivalstva; v sliki splošne agrarne gostote je njihovo prenaseljenost zabrisal silni obseg pašnikov. Posebno močna je poljedelska preobl judenost v dolini Bele (Moll) in Liesere ter v Dravski dolini nad sotočjem z Belo, precej rahlejša v Krških Alpah. Sem spada tudi Ziljska dolina, posebno njen del med Podkloštrom in Šmohorjem, ki ima precejšen delež kmečkega prebivalstva, pa razmeroma malo zorane zemlje. Še bolj je seveda polje preobljudeno v zgornji Ziljski in v Višprjanski dolini.
Tudi za predele s poljedelsko gostoto 100—125 (t. j. okrog koroškega povprečka) smo že naznačili, da jih smemo smatrati za poljedelsko prenaseljene, pasivne. V primeri z navedenimi so samo relativno ugodnejši. Taka področja so spodnji Rož, Vrbsko podolje, ki tudi v tem pogledu veže celovško okolico z beljaško, pa Dravska dolina nad Beljakom vse do kninskega polja in Mi 11-stattskega jezera.
Kjer je poljedelska gostota manjša od 100, kjer pride torej več kot I ha poljedelske zemlje na 1 prebivalca, gre pa po večini že za področja, ki verjetno niso poljedelsko preobljudena, kjer morda polje rodi dovolj za prehrano kmečkega prebivalstva, laka je zgornja Laboška dolina s svojo veliko kmečko posestjo.
° V. Paschimger, Landeskunde %on Kärmtem, Celovec 1937 ,slr. 197.
10	Glede deleža obdelane zemlje prim. S. Ilešič, Obradjena zemlja u Sloveniji, Glasnik Geografskog Društva, Beograd, XXI (1936), str. 29 sl.
Melike kmetije na južnih obronkih Svinske planine (obč. Djekše) prav tako ne kažejo preobteženosti polja. Sem spadata tudi vsa Podjuna in Velikovško podgorje. kjer smo sicer opazili močan delež kmečkega prebivalstva, a tudi mnogo zorane zemlje (55 do 50 in več % celotne površine). Istemu tipu pripada Celovška ravnina in vsa severna celovška okolica, kjer je mnogo sveta obdelanega, razen tega je tam kmečko prebivalstvo v gospodarski strukturi že stopilo nekoliko v ozadje. Isto velja za šentviški kot. \ dolini srednje Krke z izrazito agrarno strukturo pa je nizko poljedelsko gostoto pripisovati obsežnim samotnim kmetijam.
Gostota na živinorejski zemlji.
Precej drugačna je slika o odnošaju med kmečkim prebivalstvom in živinorejsko zemljo (travnikom in pašnikom). Znova naj podčrtam, da si moremo na osnovi statistike glede tega ustvariti dokaj man j točno sliko kot glede poljedelske zemlje. Kraji v nizkem koroškem svetu kažejo namreč v primeri z onimi v gorah neprimerno večje pomanjkanje živinorejske zemlje nego je v resnici. Y naših računih zavzema pač enako mesto I ha kultiviranega dolinskega travnika kot I lia planinske paše in vendar pomeni za živinorejo izdatno več.
Povprečno pride na Koroškem 50'5 kmečkih prebivalcev na
1	km2 travnika in pašnika (skora j 2 lia na prebivalca). Ustrezajoča številka za Slovenijo v mejah do 1. 1941. je neprimerno višja (151). Koroški številki ustrezajo le podatki za področja alpskih ali k raški h pašnikov (okraji Radovljica, Kočevje, Logatec), dočiim se v vzhodni Sloveniji, kjer stopi ekstenzivna živinorejska površina docela v ozadje, številka vzpne nad 200. ponekod celo nad 500. Naše navedbe nam torej že na prvi pogled podčrtajo živinorejski značaj Koroškega v primeri z izrazitimi poljedelskimi področji vzhodne Slovenije.
t oda tudi v tem so na Koroškem od kraja do kraja velike razlike. Na eni strani imamo področja, kjer se živinorejska gostota povzpne ne le nad povpreček. temveč tudi nad 100, nad 150 al* celo nad 200. To so kraji, ki imajo le malo živinorejske zenilje, posebno pašnika. Omejeni so na nizke kotline koroškega osrčja ali na širše doline, odkoder gospodarsko območje posameznih vasi ne sega v predel planinske paše: Laboška dolina, | odjuna in Velikovško podgorje (skoraj povsod nad 150), Cure ln zapadni Rož (skoraj povsod nad 150). Vrbsko podolje, zgornja
dolina Gline, šentviški kot. Špitalsko-Millstattsko področje. Razmeroma tesno gre z živinorejsko zemljo tudi v spodnjem Rožu (75—100).
Predele pa. kjer se živinorejska gostota zmanjša pod 75 in s tem približa povprečku, smemo smatrati že za živinorejsko aktivne in torej s te strani ne za preobljudene, saj je Koroško na splošnem v živinoreji aktivno. Gostoto 40 do 75 na 1 km2 travnika in pašnika kaže ono obrobje Laboške doline, ki obsega še planinske pašnike, nadalje karavanške občine vključno karavanško stran Roža, južna stran Dravske doline nad Beljakom s predgorjem Ziljskih Alp ter večji del Ziljske doline. Pri tem seveda ne smemo pozabiti na skromen gospodarski pomen pašnikov v apniških Karavankah in Ziljskih Alpah.
Kjer je živinorejska gostota še nižja, imamo seveda opravka že z izrazito prevlado planinske živinoreje v gospodarstvu. Tako pride 20 do 40 kmečkih prebivalcev na I km2 travnega zemljišča na Svinški planini in v dolini Krčice, na Obrobju Krških Alp ter ponekod na karnijski strani Ziljsike doline z njenimi planinami. Manj kot 20 pa jih kažejo Krške Alpe, Visoke Ture in Ziljske Alpe okrog Belega jezera.
Struktura posameznih področij na osnovi agrarne obljudenosti.
Razčlenitev agrarne naseljenosti, ki smo jo izvedli zgoraj, nam nudi osnovo za končno razlikovanje naslednjih področij z različno agrarno strukturo:
1. Izrazita agrarno preobljudena področja s prevlado kmetijstva. Tu vladata tako močna poljedelska kot živinorejska naseljenost, v strukturi prebivalstva pa močan delež kmečkega prebivalstva. Kjer so dane možnosti za razvoj drugih gospodarskih panog, se more agrarna preobljude-nost še bistveno omiliti, celotno prebivalstvo narasti, depopulacija ustaviti. Fak a področja so spodnja Laboška dolina, zlasti njen zapadni in južni del. Gure med Rožem in Vrbskim jezerom ter hribovje severno od tega jezera. Občini Zgornja Vesca in Kostanje sta tam najizrazitejša primera.
2. Izrazita agrarno preobl judena področja z močnim deležem nekmetijskih panog v gospodarstvu. To so področja zmerne poljedelske ter močne živinorejske prenaseljenosti. V razliko od onih, navedenih pod 1), je delež kmečkega prebivalstva že precej nizek, velik del ljudi je našel zaslužka v drugih poklicih (industriji, obrti, prometu, tu-
1'izmu). Rešitev vprašanja agrarne preobljudenosti je zavisna od tega, v koliko so še odprte nadaljnje možnosti za usmeritev v druge panoge. Kjer so take možnosti, Ido kmetijstvo stopalo še vedno bolj v ozadje, stopnjevala pa se bo splošna zgostitev prebivalstva. Kjer pa so te možnosti izčrpane, imamo opravka že s splošno prenaseljenostjo. Področja tega tipa se vlečejo od celovške okolice na zapad po Vrbskem podolju do okolice Beljaka. Podobno strukturo ima področje okrog Spitala in Millstatta.
Sledita dve kategoriji področij, kjer je agrarna preobljude-nost zmernejša, omejena v glavnem samo na eno od obeh kmetijskih panog, katere primanjkljaj do neke mere uravnoveša druga. To so:
5. Pretežno živinorejska področja. Tu je zemlja v poljedelstvu močno preobložena, preoblj udena. Obdelane zemlje je malo. Protiutež so do neke mere obsežni travniki in pašniki, radi katerih je živinorejska gostota majhna ter prevladuje v gospodarstvu živinoreja. Spričo tega v splošni agrarni gostoli preobljudenost ne pride več močno do izraza ali je sploh ni. Ta relativno ugodna slika pa je pogosto le navidezna, ker vključuje v račun malo pomembne pašnike. Gospodarstvo ima bodočnost v nadaljnji usmeritvi k živinoreji, glede poljedelstva se stavlja vprašanje, če se sploh še izplača. Taka področja so Visoke Ture. nekoliko manj Krške Alpe, v zmernem obsegu Ziljska dolina, posebno v zgornjem delu.
4. Pretežno poljedelska področja. Tu je poljedelska gostota nizka, pač pa živinorejska visoka. V kmetijstvu prevladuje poljedelstvo, a tudi živinoreja je krepkejša kot se zdi na prvi pogled, ker sloni na intenzivni travniški kulturi in krmilnih rastl inah. Močne splošne agrarne preoblj udenosti ni, zlasti ke r se nudijo še možnosti za stopnjevanje donosa v poljedelstvu, še bolj v intenzivni živinoreji. Najznačilnejše tako področje je Podjuna z Velikovškim podgorjem, kjer je pašnika, pa tudi travnika izredno malo, tako da so ti kraji na meji agrarne pre-obljudenosti, čeprav o poljedelski stiski ni govora. Podobne so razmere v šentviškem in Breškem kotu, dočim je prevlada poljedelstva na Celovški ravnini ter v Poglinskem gričevju omiljena spričo krepkejšega deleža travnikov.
5. Končno imamo še področja brez prenaseljenosti, tako poljedelske kot živinorejske. To so oni redki predeli, kjer sta si poljedelstvo in živinoreja ne le nekako v ravnovesju, temveč imata tudi zadosti zemljišča na razpolago: dolina
Krčice, jugovzhodna okolica Celovca, področje ob zgornji Krki ier odtod na zapad proti Osojskemu in Millstattskemu jezeru.
11	koncu nas zanima še. kakšno je glede agrarne naseljenosti razmerje med nemškim in slovenskim delo m Koroške. Slovensko Koroško v obsegu, kakor ga omejuje Sienčnik-Crafenauerjeva brošura,11 zavzema 29‘5% vse koroške površine, 49‘8% vsega prebivalstva, ”S'70,'(> vsega kmečkega prebivalstva, 25‘6% celotne kmetijske zemlje, 57‘7% obdelane zemlje in 17*7°/o travnikov in pašnikov. Primerjava teh podatkov nam pove, da je slovenski del znatno gosteje naseljen, zato tudi od agrarnega prebivalstva odpade nanj močnejši delež, četudi je odstotek kmečkega življa od celotnega prebivalstva na slovenskem Koroškem (50‘5%. brez mest Celovca in Beljaka 40'8%) manjši kot v celotni deželi. Vse kmetijske zemlje je v primeri s celotno površino v slovenskem delu le malo manj kot v nemškem, a bistvena je razlika v obeli kategorijah: obdelane zemlje je mnogo več, živinorejske pa znatno manj. S tem v skladu je gostota na živinorejski zemlji na slovenskem Koroškem (1127) neprimerno večja kot v celotni deželi (50’5) ter spominja na ono v ostali Sloveniji. Tudi poljedelska gostota je za spoznanje večja (118*7 proti 115‘4). Zato je tudi glede splošne agrarne naseljenosti številka za slovenski del (57*7) znatno večja od one za vso deželo (54'9). Slovenski del Koroške je torej, če odštejemo Celovec in Beljak, za spoznanje bolj agraren od nemškega, pred vsem pa v njegovem (kmetijstvu izrazito prevladuje poljedelstvo nad živinorejo, dočim je v nemškem delu razmerje obratno. Področja, ki smo jih naznačili kot pretežno poljedelska, so po večini v slovenskem delu, pretežno živinorejska pa skoraj izključno v nemškem. V slovenskem delu se zato močneje uveljavlja agrarna prenaseljenost. Skoraj vsa agrarno preobljudena koroška področja, z izjemo Laboške doline, pripadajo slovenskemu delu. Vse to so poteze, ki agrarno strukturo slovenske Koroške močno približajo oni ostale Slovenije, dočim je nemški del dežele po svojem gospodarstvu izrazito alpski, živinorejski.
La densite de la population rurale en Carinthie.
L’auteur etudie d’aibord le pourcent de la population rurale (39'3% de population totale), pui® la denisite de ceitte population soit au kmq de terre rurale au to'tal soit au kni<> de terre airralble et au kmq de terre d’elevage
11	L. Sienčnik-B. Grafenauer, Slovemska Koroška, seznam krajev in politieno-iupravna razdelitev, Ljubljana 1945.
(preš et pä tu rages) en particulier. D’apres les dates data'illees, -on peut distin-guer pluisiieurs regions d’ume structure agraire bien differente:
1) Les regions emiinemmemt rurales avec surpeiuplement agraire accentue (plus de 125 hafonitanis ruraiux am kimq de terre cultivee, plus de 100 au kmq de ter re d "el e vage). Fort manque de sol cultivable a,iinsi que de pres et päturages. On ne pourra pas reiten ir la depopulation qu’ein introduisant tainit que possible d’autre9 branches economiques (la vallee inferieure du Labot, les regions autour du Vrbsko jezero et au Sud de ce lac jusq’ä la region nomimee Rož).
2) Les regions moimis rurales ma'is rtoujonrs avec surpeupleiment agraire. Malgre une forte activite industrielle qui a fait affiner des immigrants et aiugmemter sensilbleinent la population totale, la terre y teste surchargee d’hommes. C’est surtout le cas aaix environs des villes Beljak et Celovec, liees Tune ä 1 ’autre par la vallee du Vrbsko jezero.
Suivent les regions oil le surpeuplement agraire ast moins marque, une branche d’economie rurale suppleant an manque de terre de l’autre:
~i) Les regions a>vec l’elevage comme principale resstource. La, c'est soulement la terre arrable qui est surpeuplee. Les champs etant restreints, c’est au vastee pres et päturages ailpinis que s’appuie l’economie rurale. Ce sont des regions typiqueis d’elevajge alpine, surtout au Nord du pays (1 lautes Tauern, Alpes de Krka. haute vallee de Zilja).
4) Les regions d’agriculture pronoincees. Ici, il n’y a pas de surpeuple-ment dans l’agriculture (moins de ICO habitants ruraux au kmq de sol cultive). C’esit la terre d’elevage qui semble etre suirchargee. Cepeindant. il ne faut tpas sousestimer, par la faible eteindue de pres et päturages, l’importance 6conomique de l’elevage, utilisant celle-ci leis prairies cultivees et participant consideraiblement au rendemeint des champs (cultures fourrageres). Les plaines de Podjuna, de Velikovec et de Celovec, dans la pairtie Est de Carinthie, sont regions typiques de ce genre.
5) Les region non s;urpeu.plees., oil 1’agriculture comme l’elevage dispo-seint de superficies süffisantes, mais souvent d’une qualite mediocre (la vallee de Krčica, les environs sudorientales de Celovec, la partie sudorientale des Alpes de Krka).
On peut consitater quelques i differences reimarquaibles emtre la zone slovene et zone allemande de Carinthie. La densite generale montant plus haut en Carinthie Slovene (4-9*89« de population totale au 29'3°/o de superficie), c’est la que la densite agraire eile aus si esit plus foirte. La difference est moins marquee dans I’agriculture (118'7 habitants ruraux au kmq de terre arrable, contre ll3'4pour Carinthie entiere) que dans l’elevage (112'7 au kmq de prairies et päturages. contre 50‘5 seulement pour Carinthie entiere). C’est done l’agriculture qui, en general, predornine dans l’eoonoimie rurale de la Carinthie Slovene et l’elevage qui se fait valoir plutot dans la partie allemande du pays. La plupart de regions rurales surpeuplees appartiennemt au Sud Slovene. C’est done aux autres regions slovenes que la Carinthie slovene ressemble par sa structure agraire, taindis que, en Carinth'ie allemande, 1’economie rurale fist nettament alpine, l’elevage etant sa principale ressource.
Svetozar Ilešič.
Cene Malovrh:
Porast Ljubljane in okoliških krajev od 1825 do 1931
v luči statistike hiš
Prostor, v katerem sem izvršil svoja proučevanja, določuje v glavnem meja bivšega ljubljanskega okoliškega okraja. To politično mejo sem korigiral samo na dveh mestih in sicer s tem, da sem privzel še nekaj krajev iz bivšega litijskega in kočevskega okraja.*
Orografsko zastopajo ta prostor ravninski predeli Ljubljanskega barja in Ljubljanskega polja, Šmarsko-grosupeljska kotlina ter hriboviti, oziroma planoiasti obod, ki obkroža te predele. Ta obod sestavljajo zapadni odrastki Posavskega hribovja, ostanki ravnika v porečju Želimeljšeice. del Raki (n iške planote ter del Škofjeloško-polhograjskega hribovja. Večina tega prostora južno od Save pripada površinskemu porečju Ljubljanice. Izjeme predstavljajo samo Grosupeljska kotlina, v kateri se vrši podzemeljski odtok proti Krki, severni rob Posavskega hribovja in severovzhodni del Polhograjskega hribovja, odkoder se vode odtekajo proti Savi. Vode, ki teko proti Ljubljanici, so ustvarile relief, ki z ozirom na ravnino, ugodno vpliva na centrie-talno usmerjenost.
Antropogeografsko stanje tega ozemlja se nujno podreja pri rodnim pogojem. S tega vidika se zdi tudi opravičena zgoraj omenjena dopolnitev, s katero sem prikl jučil nasel ja, ki z ozirom na prirodne faktorje teže v smeri proti Ljubljanski kotlini, oziroma Barju (razvodje med Besnico in Reko, zgornji del Želimelj-ske doline).
Manj izrazito določena je meja tega prostora severno od Save in Sore. Ne bilo bi povsem napačno postaviti jo enostavno ob Savi, ki predstavlja v prometno-geografskem oziru bariero, katero prerežejo le redke komunikacije, navezane v glavnem na tri večje mostove, pri Tacnu, Črnučah in Sv. Jakobu. V zvezi s tem je značilno, da je n. pr. bivša občina Dol pripadala vse do novejšega časa kamniškemu okraju. Vendar moramo vpoštevati,
*	Besnica, Dolgo Brdo, Gaber je, Gozd—Reka, J aročje, Mali; vrh, Malo in Veliko Trebel jevo, Ravno Brdo—Laze, Tuji grm, Vnanjarje, Volavlje; Bleči Vrli, Gorenja in Dolenja vas, Mali konec. Trošoine, Polica, Peč, Gretež, Gradež, Laporje, Mali Ločniik, Sloka gora. ščurki. Turjak. Veliki Ločnik.
da je ravno bližina Ljubljane, katere vplivna področja segajo najmočneje v severni, sevemovzhodni in severnozapadni smeri povzročila vse večjo oslabitev te bariere. Onstran Save pa je deloval še en prirodno-geografski činitelj, ki nam dovoljuje postaviti mejno črto v sedanji obliki. Tukaj opazimo namreč, da je nastali na robovih teras levega savskega brega niz naselij, ki se vleče v razmeroma ozkem pasu vzdolž Save. Na severni strani meji ta pas na slabše poseljeni predel osamelcev in vmesnega gozdnega, odnosno zamočvirjenega površja. Ne moremo trditi, da bi vplivno območje Ljubljane tega pasu ne moglo prerezati, toda dejstvo, da so severno od tod nastali samostojni, četudi slabši naselbinski centri (Domžale, Jarše) nedvomno poudarja vlogo tega predela.
Orografsko sliko celotnega prostora karakterizirajo še sledeča dejstva. Prvo je io. da tvori zvezo med dnom Barske kotline in Ljubljanskim poljem razmeroma ozek prehod, izražen v gorski preponi, katera veže Posavsko in Polhograjsko-škofjeloško hribovje. Ta prebod predstavljajo tri ozke prečne doline in sicer dolina med Utiškimi ib rdi ter šišenskim hribom, ki ima zamočvirjeno dno, dalje prečna dolina Ljubljanice in pa nekdaj -liha dolina, v katero je danes vrezan Gruberjev kanal (7). Na-, dalje je potrebno podčrtati pomembne orografske vrzeli, ki predstavljajo v hribovitem obodu Barja in Ljubljanskega polja izhode' v razne smeri. Te so razmeroma ozka dolinska globel na črti Vrhnika—Logatec, ki se v nizu k raških polj nadaljuje proti jugu, nadalje široka vrzel, katero tvori Šmarsko—grosupeljska kotlina; na Ljubljanskem polju pa spadajo semkaj dolina Save ter široka plana dolina Kamniške Bistrice, ki odpira pot proti severu. V smeri teh orografskih vrzeli so se razvile važne prometne poti, katere se križajo prav na stiku med Barsko kotlino in Ljubljanskim poljem.
S karte je razvidna topografska situacija obravnavanih naselij. Pripomniti pa moram že tukaj, da predstavljajo ta naselja dejansko nekoliko shematizirano sliko, ker sem se moral ozirati na podatke, katere nudi na razpolago politično-upravna statistika. Pojem naselja v politično-upravnem pogledu nikakor ni ekvivalenten geografskemu pojmovanju. Geografija se ozira na individualni izraz naselja, zato loči tipe naselij, česar uradna statistika navadno ne vrši ali pa vsaj ne dosledno, ter pojmuje pod naseljem samo glavno selišče, ki mu pripadajo še sosednji zaselki in samotne kmetije. Taki primeri so zlasti pogosti v hribovju. V obravnavanem področju se jasno kažejo v Polhograj-
stko-škofjeloških hribih, kjer prevladujejo izrazita razkropljena naselja, predvsem samotne kmetije. Karta, sestavljena na osnovi statističnih podatkov, pa pokaže ravno obratno sliko; primer Črnega vrha je dovolj izrazit. Vendar za namen pričujoče študije taki geografski nesmisli nimajo kvarnega pomena v onem absegn, kot bi ga imeli, ako bi podrobneje obravnavali naselbin-sko-geografske iprobleme nekega določenega sektorja. V glavnem je situacijska karakteristika naslednja. Ravnino, oziroma dna dolin označujeta na obrobju Barja in na vzhodnem obrobju Ljubljanskega polja izohipsa 300 m, v ostalih predelih pa izohipsa 400 m nekoliko manj točno. Vrisana orografska meja poteka med obema izohipsama. Večinoma ležijo naselja v višinah do 400 m. torej v ravnini, odnosno v dolinah voda, iki teko s hribovitega obrobja proti Ljubljanici in Savi. Lončar (18) navaja, da znaša v ljubljanskem okoliškem okraju delež krajev, ki ležijo v višini do 400 m 81'4%. V višinah od 400—500 m je 9'7% vseh krajev; do
000	m se število zopet skrči in relativno naraste v višini nad 600 m (57%).
Za topografijo so važne še nekatere morfološke značilnosti. Predvsem moramo v zvezi s tem vpoštevati naj nižje nivoje, ki so se ohranili kot preostanki uravnanega površja iz pliocenske dobe. Ti nivoji se javljajo na obrobju Barske kotline v višinah med 320 in 480 m (8, 10). V naseli)insko-geografskem pogledu so imeli zelo važno vdogo; poleg vrša jev v jugovzhodnem delu kotline in osamelcev, ki se dvigajo iznad zamočvirjene ravnine, predstavljajo skoraj edino področje, kjer so nastajale prvotne naselbine. Podobni pomen so imeli pliocenski nivoji tudi na obodu Grosupeljske kotline. Na Ljubljanskem polju pa so bile v zvezi z naselitvijo važne diluvijalne terase, ki potekajo vzdolž obeh bregov savske struge. Vasi so nastajale tukaj navadno tik nad terasnimi ježami, kar je povzročilo njihovo podolžno razporeditev. V hribovitih predelih so naselja, odgovarjajoče morfološki razgibanosti, razvrščena mnogo bolj enakomerno. Važnejša izjema je le Rakitniška planota, kjer so se zaselki združili na Rakitniškem polju.
Večje strnjene vasi se nahajajo skoraj izključno le v ravnini in v stranskih dolinah. Vasi s petdeset in več hišami so v hribih že prav redek pojav; v kolikor se javljajo, so običajno primeri razloženih naselij. Tak primer je Rakitna, dočim Črni vrh ne predstavlja vasi v geografskem smislu, ker obsega poleg malega zaselka številne samotne kmeti je, razpostavljene po precej obsežnem prostoru.
Območje razloženih naselij je v glavnem hribovit svet. Vendar tudi v ravnini ta tip ni redek pojav; opazimo jih namreč na Barju, kjer se mešajo s tipom dolgih in gručastih vasi. Tudi nekatere doline, zlasti spodnji del doline Šujice, karakterizira ta tip. Dolge, obcestne vasi prevladujejo na Ljubljanskem polju. Pravih gručastih vasi je v ravnini manj, pač pa so precej močno zastopane v Šmarsko-grosupeljski kotlini.
Gospodarska osnova vsega predela je agrarna produkcija v širšem smislu. Prvotni značaj naselij Ljubljanske okolice je torej izrazito ruralen, kar velja še prav posebno za hribovite in južno-barske predele. To nam najbolje osvetljuje poklicna statistika prebivalstva po občinah za leto 1931. (25). Po njej izkazujejo najvišje deleže kmetskega prebivalstva (nad 70%) predeli, pripadajoči bivšim občinam Tomišelj, Ig—Studenec, Rakitna. Želimlje, Šenturje, južni del občine Grosuplje in v Posavju vzhodni del občin Dob run j e in Dol. V severozapadnem sektorju izkazujejo podobni procent bivše občine Črni vrh, Št. Jošt in Polhov gradeč. Nad 50% poljedelskega prebivalstva so imele skoraj vse ostale občine. Pomembno izjemo so predstavljale samo bivŠa občina Vrhnika in Borovnica, pri katerih pa je imelo zato višji delež prebivalstvo, živeče od gozdno-žagarske obrti in industrije: vendar smemo, vsaj v tem predelu, smatrati to zaposlovanje za gospodarsko panogo s pretežno agrarnim značajem. Končno izkazujejo majhen delež poljedelskega prebivalstva tudi vse bivše občine na obrobju Ljubljane.
Nikjer v ljubljanski okolici ni pri rodnih pogojev za kako drugo panogo gospodarskega udejstvovanja. Večji gozdni areali v jugovzhodnem sektorju nudijo sicer pogoje za osnovanje večje industrije, toda gozd ise je tukaj doslej izkoriščal le bolj na agrarni osnovi. V ekonomskem pogledu je ta eksploatacija dajala prednost trgovini, ne pa industrijski predelavi.
Glede agrarnega značaja pokrajine, je potrebna še ena pripomba. Tako v ravnini, še bolj pa v hribovju karakterizira gospodarsko stanje primitivni poljedelski obrat. Poljedelsko izkoriščanje se vrši, s prav neznatnimi izjemami na obrobju Ljubljane, ekstenzivno in ne specializirano; vrši se skoro izključno le z vidika prehrane obdelovalca. Talko negativno stanje podčrtavata še razmeroma gosta obljudenost (67 ljudi na km2) in posestna struktura. Od 8983 poljedelskih obratov bivšega Ljubljanskega okraja je leta 1931. odpadlo 8059 na takšna s pod 20 ha površine. Ruralni značaj naselij dobro označuje tudi demografska slika, ki se kaže v povprečnem številu prebivalcev na eno hišo. V vsem
prostoru prevladujejo naselja s povprečno 4 do 6 prebivalci na hišo. Izjeme predstavljajo kraji v neposredni okolici Ljubljane, v katerih je večstanovanjska meščanska hiša že pričela izpodrivati enodružinski kmetski dom. Naselja z več kot 6 prebivalci na hišo so v ostali okolici Ljubljane prav redek pojav. Opazimo jih tu in tam v hribih, kjer v samnah in zaselkih prevladujejo domovi z velikimi kmetskimi družinami. Podobno stanje izkazujejo tudi nekatere vasi v Grosupeljski kotlini.
*
Raziskovanje razvoja Ljubljane in naselij njene okolice z ozirom na število stanovanjskih hiš, sem poizkusil izvesti v dveh smereh. Prvo je sintetični prikaz tega razvoja v teku stoletja, ki ga najlepše podaja priložena karta. Drugo je njegova analiza, katero izvajam predvsem z vidika odnosov med urbanskim naseljem ter njegovim naselbinskim zaledjem. V zvezi s tem skušam odgovoriti na vprašanje, ali je pri razvoju teh naselij v teku enega stoletja mogoče slediti medsebojni vzročni relaciji in v čem se kaže ta relacija. Vprašanje bi mogli postaviti tudi takole: ali se je porast Ljubljane vršil samostojno, brez vplivov podeželja na mesto, oziroma mesta na podeželje, odnosno, ali so se uveljavljali taki vplivi in ako so se, na kakšen način se izražajo? Da bi se približal rešitvi tega vprašanja, sem uporabljal i koro-loško i kronološko metodo raziskovanja, upoštevajoč zraven najvažnejše poteze ekonomsko-socialnega razvoja tega predela r teku označene dobe.
Taka analiza je potrebna pri raziskavah problema urbanizacije, katera se je v polpretekli dobi začela pri nas uveljavljati s sorazmerno nič manjšo silo kot drugod po svetu. V modernem gospodarskem in družbenem živiljenju bo te vrste problematika imela vedno večji pomen, zlasti, ako se bo razvoj vršil v smeri pospešene industrializacije. Pri tem ne bosta važna samo prostor-ninski in populacijski porast mest, ampak bodo nastajali še težavnejši problemi kot sta med drugim zagotovitev potrebnega naselbinskega prostora v zaledju in preskrba mesta z živili.
Viri, na osnovi katerih sem zasledoval razvoj Ljubljane in naselij njene okolice od leta 1825. do 1. 1931., so mi billi: parcelni protokol francisejskega katastra, iz katerega je razvidno stanje za leto 1825.; za gorenjo časovno mejo pa so mi služili podatki, vzeti iz originalnih kontrolnih spiskov popisa prebivalstva iz leta 1931.; za vmesna razdobja sem uporabljal repertorije krajev za
leta 1869., 1890. in 1910. Skrajni časovni meji obsegata približno stoletje, vmesna razdobja pa sem razdelil na prvo, ki sega do leta 1869. (štiridesetletna doba) in na tri dvajsetletja.
Predno preidem naprej, naj omemim še nekatere korekture, ki sem jih moral napraviti iz tehničnih razlogov. V nekaj primerih sem združil po dva kraja, katere novejše statistike omenjajo posebej. Za celo razdobje sem moral izvršiti korekturo pri Ljubljani in sicer tako, da sem štel k mestu še predmestja Spodnja šiška in Stari Vodmat. Spodnjo šiško so namreč že leta 1914. priključili Ljubljani in od tedaj niso v statistikah navedeni zanjo posebni podatki. Podoben primer predstavlja Vodmat. la predmestni kraj so 1. 18%. razdelili v Stari Vodmat, ki je pripadel Ljubljani in v Novi Vodmat, ki jr bil priključen občini Moste. Ker so za 1. 1931. na razpolago samo podatki za Novi Vodmat, sem v p oš te val posebej le ta del in sicer kot naselje, ki je nastalo šele v teku dobe.
Za vso dobo in vsa razdobja sem izvršil korekture še v naslednjih primerih. Združil sem Malo in Veliko Trebeljevo. Klanec in Škofljico, Slape in Polje ter Zgornje Pirniče in Vir je. Nadalje sem združil kraje, ki jih statistike cepi jo med dve sosedn ji upravni enoti. Tako sem štel k vasi Planina v občini Št. Jošt tudi oni del, kateri spada pod občino Črni vrh, k vasi Butajnova v občini Št. Jošt, tisti del, ki je pripadal občini Polhov Gradec in k Lesnemu Brdu tudi oni del, ki je pripadal občini Vrhnika. Kot eno štejem obe Besnici, od katerih je v novejši dobi ena pripadala občini Doibrunje, druga pa občini Trebeljevo, a sta bili prvotno en kraj. Končno naj omenim, da sem za centralne barske vasi vzel kot zgornjo časovno mejo leto 1926., ker mi niso bili na razpolago podatki za leto 1931.
Naselja ljubljanske okolice delim, z ozirom na porast v teku označene dobe, v tri kategorije. Prva obsega one kraje, ki so glede na število hiš upadli ali stagnirali (do 10% porasta). V drugo štejem tiste kraje, v katerih jev teku dobe zgrajeno število hiš znašalo 11 do 50%, v tretjo pa tiste, ki so močno napredovali, tako, da je bilo število hiš v njih leta 1931. več kot še enkrat večje nego leta 1825. (50—100% porasta).
Ta kategorizacija je umetno izvedena in sem jo uporabil zato, da bi iz množine individualnih primerov lažje razbrali razvojne naselbinske tipe. V tabeli št. 1. sem statistično ponazoril to kategorizacijo.
T aibe	la 1.									
		Število		naselij	v pokrajinski		enoti.	*		
Pon	ist V °/c	1.	11.	111.	IV.	V.	^vt.	Vil.	Vlil.	IX.
Pod	0	2	6	6	2	2	4	4	—	—
fl-	10	14	7	9	8	4	5	11	—	—
it—	20	5	4	8	6	6	4	12	—	—
21 —	50	*7	5	9	7	o	8	9	—	—
"1 —	40	6	5	9	6	6	6	16	—	—
41 —	50	1	1	2	4		14	12	—	—
51 —	60	—	1	1	1	—	10	15	1	—
61 ~	70	—	—	—	—	—	8	7	—	—
71 —	80	—	—	—	1	1	j	4	5	—
81-	‘X)						1	5	2	T	
91-	100	—	—	—	2	—	—	—	2	6
		55	27	44	57	24-	67	95	8	6
Naselja sem razdelil po pokrajinskih enotah, z izjemo Ljubljane ter njenih predmestnih krajev, katere vpoštevam kot enoto za se. Taka razdelitev je popolnoma opravičljiva, ako pomislimo na že označeno pokrajinsko nehomogen ost raziskanega področja. Iz tabele je kategorizacija naselij prav dobro razvidna. Normalni razvoj so imela naselja, ki se javljajo v vseh pokrajinskih delili, z izjemo neposrednega okolja Ljubljane in centralnega Barja: ta so ob enem tudi najštevilnejša, saj odpade nanje 178 krajev od skupnega števila 558, in izkazujejo končno še najzmemejši ter najmanj presenetljiv porast. Štel sem jih v drugo kategorijo v razliko od ostalih dveh tipov, ki zastopata prvo (85 krajev) in tretjo kategorijo (75 krajev).
Za naselja prve kategorije je značilno, da pripadajo hribovitim sektorjem ali pa imajo v nižini izrazito periferni položaj. Po večini imajo manjši obseg; oblika je največkrat zaselška, vasi pa imajo navadno značaj raztresenega naselja. Nekaj pri-
*	Pokrajinska enota I.	je Posavsko hribovje,
,.	„	II.	je	Škafjeloško-polhograjsko	hribovje,
,.	III,.	so kraške planote,
,, IV. je Šmarsko-grosupeljska kotlina,
V. sta dolini Šujice in Gradaščice,
„ VI. je obrobje Barja,
VII. je Ljubljansko polje iin njegovo obrobje,
,.	„	Vlil.	je	Ljubljana in (predmestni	kraji,
„	IX.	je centralno Barje.
merov večjih, gručastih vasi s tendenco stagnacije je v nižini (Iška Loka, Spodnje Gameljne, Polhov Gradec). Kako se je mali obseg teh krajev ohranil skozi vso dobo. vidimo najbolje iz primerjave povprečnega števila hiš, ki v posameznih enotah pripadejo enemu naselju. V tabeli št. II. navajam take povprečke za obe časovni meji in sicer posebej za celotno področje in posebej za vasi, katere štejem v prvo kategorijo.
Tabela II.
V pokrajinski enoti:
	1.	Tl.	III.	IV.	V.	VI.	Vil
odpade na eno	naselje	števil	o h iš				
1. 1931.	17	26	18	23	31	43*	43
1. 1825.	14	19	14	16	22	23*	24
odpade na eno	naselje	prve	kateg	orije štev	ilo hiš		
1. 1931.	14	17	L	16	18**	14	20
1. 1825.	13	18	8	16	2i**	16	20
Najmočnejši upad števila hiš v stoletju izkazujejo vasi in zaselki v Polhograjsko-škofjeloškem hribovju. Med temi so posebno značilne Studenčice, kjer se je znižalo število hiš od 19 na 10, dalje Tehovec (7—2), Topol (23—18) in Osredek (11—3). Tako znatnega upadanja ne opazimo nikjer drugod; v nižinskih predelih so v tem oziru značilnejši samo kraji Zgornja Senica (26—20), Zavrh (13—11) in Ljubgojna v Horjulski dolini. Številčno močneje so zastopana naselja pri katerih je število hiš ostalo neizpremenjeno ali pa so porasla kvečjemu za I—2 hiši: teh je največ zopet v Posavskem in Polhograjsko-škofjeloškem hribovju, a tudi na južnem planotastem obrobju in v Grosupeljski kotlini jih je precej.
V	ravnini so naselja prve kategorije sicer redek, a značilen pojav. Nahajajo se namreč navadno le na obrobjih in stran od pomembnejših komunikacijskih črt. Semkaj spadajo Zajelše, Zaboršt in Dobrava na ravnini onstran Save, tostran pa Ladja, Spodnja Senica, Pržanj in Dvor. Na obrobju Barske kotline so taki kraji: Glinek. Kremeni ca, Kot, Iška Loka. Prevalje, Niževec in Mirke. V dolinah Šujice in Gradaščice sta v tem oziru, poleg nekaterih manjših krajev značilna Polhov Gradec (38—60) in Brezje (45—46). V celoti je delež krajev prve kategorije takole
*	Brez Vrhnike.
** Brez Polhovega Gradca.
razporejen po pokrajinskih enotah: V Posavskem hribovju jih je 48%, v Polhograjsko-škofjeloškem 48%, na kraških planotah 34%, v Grosupeljski kotlini 27%, v oibeh ploskih dolinah 25%, v Barski kotlini 13% in na Ljubljanskem polju 17%.
Zanimivo je prvo kategorijo naselij motriti z demografskih vidikov. Pri tem opazimo, da so zlasti tisti kraji, ki segajo v oddaljenejše in višje predele, relativno močneje obljudeni. l'o dejstvo se ujema z razlago razvoja kmetskih naselij na Slovenskem, kakršno podaja prof. Melik (17, str. 154), ki pravi, da se le-ta navadno niso večala tam, kjer ni bilo možnosti za zaslužek: intenzivneje večanje so povzročili šefe izgledi za obrtniške, trgovske in dninarske poklice. Ljudje s takim zaposlovanjem so si v podeželskih krajih gradili svoje hiše in bajte, pri čemer posest zemljišča ni imela vloge. Kjer pa takih pogojev ni bilo, so ljudje ostajali ..pri hiši“, zaradi česar se je pomnožilo članstvo družin na kmetskih domovih.
V naslednjo kategorijo naselij štejem tiste, v katerih je bilo manj kot polovico hiš zgrajenih po letu 1825. Kraji, ki pripadajo tej kategoriji, so enakomerneje razporejeni po vsem teritoriju. Nahajajo se v hribovitih sektorjih kot tudi v ravnini.
V	hribovitem Posavju je nad polovico takih (52%), v Polhograjskem hribovju 48%, v območju kraških planot 64%, v šmarsko-grosupeljski kotlini 6B%. Prevladujoča so te vrste naselja tudi v ravnini; tako zavzemajo v dolinah Šujice in Gradaščice 71% vseh krajev, na Barju in njegovem ravninskem obrobju 48%, na Ljubljanskem polju pa 54%. Pri tem ne smemo prezreti, da se v zadnjih dveh pokrajinskih enotah zvišuje delež naselij, ki spadajo v tretjo kategorijo, kar gre v glavnem na račun odstotka krajev iz druge kategorija.
Ako primerjamo ravninska in hribovska naselja te razvojne kategorije, opazimo, da se je relativno večji porast vršil v ravnini. Dobro karakterizirata to stanje barsko obrobje, zlasti na jugu in zapadu, ter ravninsko Posavje. Iz tabele št. 1. je razvidno. da je v prvem primeru izmed 32 krajev 20 takih, ki izkazujejo preko 51 % porasta. Tako so se povečale vasi: Pijava gorica od 24 hiš v letu 1825. na 41 hiš v letu 1951., Želimlje (55—66), Iška \as (52—88), Matena (50—45), Brest (29—55), Jezero (25—59), Vrbljene (52—59), Podpeč (22—40), Preserje (25—41), Brezovica (17—33), Sabočevo (14—26), Vrhnika (237—412), Stara Vrhnika (60—88), Podlipa (30—46), Blatna Brezovica (52—51), Drenov grič (24—45), Dragomer (26—39), Log (33—61).
Podobno sliko nam nudi razvoj na J J ubljanskem polju in na ravninskem Posavju. Tu je od 49 krajev 28 takih, pri katerih se g ibl j e porast med 31% in 50%. Značilni primeri so: Senici c a (11—20), Vaše (25—57), Brod (16—25), Medno (19—29), Št. Vid (47—85), Kleče (19—35), Savlje (42—75), Tomačevo (37—67), Sp. Zadobrova (24—57), Sp. Kašelj (24—44), Studenec (23—43), Sp. Hrušica (25—42), Zg. Hrušica (28—42), Dobrunje (57—94), Bizovik (72—111), Podmolnik (21—55). Dol (17—26), Podgorica (48 na 72), Videm (16—32), Sv. Jakob (12—20), Šmartno pod Šmarno g. (41—59), Tacen (54—76), Zg. Gameljne (31—44), Zg. Pirniče (75 na 113).
Pri tem pregled ti opazimo dvoje značilnih dejstev. Prvo je razmestitev naselij; zelo na široko zavzemajo ravninske predele in se javljajo še prav posebno na obrobjih. To bi mogli spraviti v neko vzročno zvezo z dejstvom, da prevladujejo v hriboviti soseščini naselja s tendenco slabšega prostorninskega porasta. Naslednjo značilnost pa predstavlja velikost teli krajev. Z večine so to prave vasi, ki so že v letu 1825. imele sorazmerno znaten obseg, iz tega smemo zaključiti, da nudijo ti kraji obratni primer kot naselja prve kategorije. Tako z ozirom na lego kot velikost so imeli možnosti razvoja, katere so ustvarjali razni nekmetski gospodarski posli (obrtništvo, promet, dninarstvo in dr.). Iz vsega tega smemo zaključiti, da predstavljajo kraji, ki jih štejem v drugo kategorijo, normalno razvojno obliko, in sicer ne samo zaradi svoje številčnosti, ampak tudi z ozirom na njihovo funkcijsko vlogo v ruralnem zaledju Ljubljane.
Med naselja tretje kategorije štejem tista, katerih število hiš se je v stoletju več kot podvojilo. Iz tabele št. 1. je razvidno, da hriboviti predeli takih primerov skoraj nimajo. V Šmarsko-grosupeljski kotlini spadata semkaj samo Grosuplje (27—55) in Stranska vas (14—48), v Horjulski dolini pa Lesno brdo (11—45). (Primera Zg. in Sp. Dupljice pri Grosupljem sta problematična in ju samo formalno prištevam v to kategorijo). Od 75 krajev tretje kategorije jih odpade 68 na osrednje ravninske sektorje. Na Ba rju, oziroma njegovem obrobju, je 59% takih naselij, na Ljubljanskem polju pa 29%. Izključno tej kategoriji pripadajo kraji na neposrednem obrobju Ljubljane in 6 osrednje barskih vasi, ki so nastale šele po 1. 1825.
Ako se ozremo na razporeditev teh naselij, se nam pokaže prav zanimiva slika. Najizrazitejše primere močnega porasta zastopajo kraji v neposredni okolici Ljubljane, to je Ljubljana sama s svojimi predmestnimi kraji in pa tista naselja na Ljubljan-
skean polju ter v območju Barske kotline, ki so vzdolž glavnih prometnih črt mestu najbližja. O teh primerili bom podrobneje razpravljal kasneje. Večjo pozornost zbujajo naselja, ki so se močneje večala, a leže v področjih, kjer na splošno prevladuje normalni porast. Zgoraj sem že omenil tri posamezne primere iz neravninskih predelov. V ravnini nastopajo taki primeri skupinsko; značilne so zlasti vasi v območju osamelcev na Ljubljanskem barju, ki skoraj v celoti spadajo v tretjo kategorijo. Med temi so narasle Vnanje Gorice od 29 na 99 hiš, Notranje Gorice (27—81), Plešivica (19—66), Bevke (24—75), Sinja Gorica (16—17). Slični razvoj izkazujejo naselja na jugozapadnem obrobju Barja: tu so se povečali kraji: Verd od 38 na 116 hiš, Dol (22—58), Laze (11—23), Borovnica (59—154), Dražica (4—21), Breg (8—33), Pako (14—32), Goričica (15—31), Kamnik (29—70). Očitna je razlika med razvojem teh naselij in onih, ki leže na vršajih v jugovzhodnem delu Barske kotline; tu se je namreč znatneje povečala samo vas Tomišelj (23—51).
Ta močni porast je povzročil, da so nekdaj sorazmerno majhni kraji dobili v teku stoletja prav znaten, nekateri celo velik obseg. Vzroki, ki so dovedli do tega, so različni. Med primarnimi moramo vpoštevati povečanje agrarne površine, posebno v območju barskih osamelcev. To je omogočilo zvišanje števila poljedelskih obratov in sledečo ustvaritev močnejših ruralnih centrov, ki so imeli «lične pogoje za svoj nadaljnji razvoj kot smo to videli pri naseljih druge kategorije. Na jugozapadnem obrobju Barja pa je delovalo kot primarni činitelj izkoriščanje gozda v visokem zaledju : tudi stare kamnolome pri Podpeči bi mogli prištevati tem činiteljem. Odločilni faktor sekundarnega značaja je bila brez dvoma železniška proga, ki je sredi prejšnjega stoletja stekla mimo teh naselij. Primerjava porasta po posameznih razdobjih dokazuje, da je imela železnica veliko vlogo zlasti pri porastu krajev okrog Borovnice.
Posebni primer predstavljajo vasi centralnega dela Ljubljanskega barja, ki vse do konca 18. stoletja sploh ni bilo pobeljeno. Prvi naseljenci se pojavijo tu šele po začetnih osuševalnih delih, ki so se vršila od ie dobe dalije. Barski kraji, „te izjeme med selišči Slovenije“ (24, str. 53), imajo izrazit pečat moderne kolonizacije in so se tudi razvijali odgovarjajoče takemu značaj u.
Nekoliko manjše, a značilno skupinsko jedro te vrste naselij opazimo na obrobju Ljubljanskega polja in sicer oki-og Medvod. Tu so porasli kraji: Medvode od 18 na 28 hiš, Preska (27
na 65) in Rakovnik (4—28). To je edini primer v tem delu ravninske okolice Ljubljane. Vzrok njegovega naislanka je bila industrijska aktivnost v okolici Medvod, kar je pospešilo doseljevanje prebivalstva zlasti iz hribovite soseščine. Propadanje naselij v zapadnem delu P o 1 h o g r a j s k o - šk o f j e 1 o š k e g a hribovja je po vsej verjetnosti v zvezi s tem napredovanjem.
Oglejmo si sedaj pobližje razvoj Ljubljane in naselij, katerih porast smerno tolmačiti kot posledico bližine večjega urban-skega centra. Ljubljana je štela leta 1825., skupaj s Sp. šiško in Starim Vodmatom, 9)8 hiš, od katerih je na šiško odpadlo 69, na Vodmat pa 21. Leta 1951. je štela brez barskih vasi in skupaj z omenjenima krajema 2955 hiš. Za to leto pa ni mogoče določiti števila lviš, ki so pripadale Sp. šiški in Staremu Vodmatu. Oba bivša predmestna kraja sta bila namreč že dalje časa spojena z mestom samim in ju zato tudi statistika ne obravnava posebej. Delež porasta Ljubljane znaša torej približno 2/3 števila hiš iz leta 1951. Za sestavni del ljubljanskega mesta samega smemo danes smatrati še Rožno dolino z Gl inčami in tisti del Vodmata, ki je do leta 1955. pripadal občimi Moste ter ga statistika vodi posebej od leta 1896. pod imenom Novi Vodmat. V Rožni dolini z GlixLcami se je število hiš dvignilo v teku stoletja od 19 na 557, Novi Vodmat pa je štel 1. 1951. 590 hiš. V prvem primeru znaša delež v stoletju zgrajenih hiš 97%, v drugem pa 100%. Spodnja šiška in zlasti Bežigrad bi nam bržkone pokazala podobni pro-centualni porast, a ko bi imeli na razpolago potrebne statistične podatke. Že iz teh primerov lahko ugotovimo, da so tisti deli sedanjega mesta, ki so na začetku dobe bili še izraziti predmestni kraji, rasli intenzivneje kot prvotno mesto. Tak razvoj Ljubljane je popolnoma razumljiv, saj se sklada z razvojem mnogih mest, ki so v novejšem času doživela znatnejši porast. Še posebej si ga moremo razlagati s topografsko situacijo Ljubljane. Mesto je stisnjeno v razmeroma ozkem prehodu med Barsko kotlino in ravninskim Posavjem, zaradi česar je bilo umljivo, da se je širilo na te dve strani še prav posebno intenzivno. Nagli razmah urban-skega naselja je vplival na priključitev obrobnih ruralnih krajev tako v severnem kot v južnem ravninskem predelu; s časom so ti kraji svoj prvotni značaj popolnoma izgubili in so postali
i	v formalnem i v funkcijskem pogledu sestavni deli mesta samega.
Direktni vpliv Ljubljane kot urbanskega naselja, ki se širi navzven, pa je segel še dalje. Zasegel je kra je, ki so danes predmestja v pravem pomenu, to je, tisti mestni deli, ki so sicer zve-
zani z mestom, toda med hišami urbanskega značaja so še otočki podeželske pokrajine (prim. 29). Semkaj smemo šteti Zgornjo šiško, ki je v teku dobe porasla od 54 na 202 hiši, Selo (15—110), Moste (45—104), Stepanja vas (28—151) in Vič (44—165). Ti kraji pa še ne obseže jo vsega predmestnega oboda sedanje Ljubljane. Sem moramo šteti tudi vse naselbinske pomole, ki so se razvili bolj ali manj samostojno ob glavnih prometnih črtah, ki vodijo iz mesta. V statistikah so navadno upoštevani pri krajih na zunanjem obodu mestnega pomeri ja. Tipična taka naselja so nastala ob glavni cesti, ki vodi na Gorenjsko (sestavni del Dravelj), ob Dunajski cesti (del Stožic), vzdolž cest, ki vodijo na Posavje (deli Tomačevega. Jarš, Obrij, Šmartnega in Hrastij). Na jugu imamo take primere ob Dolenjski ter Ižanski cesti in v Mestnem logu.
Na ta predmestni obod Ljubljane se neposredno navezujejo naselja, ki sicer ne pripadajo mestnemu pomeriju. a izkazujejo nadpovprečno močen porast. Tako so se povečale Koseze od 15 na 80 hiš, Dravlje (57—149), Zapuže (14—54), Podgora (16—56). Vižmarje (40—104): Stožice (51 —155), Mala vas (19—56), Ježica (58—87). čmuče (45—97); Hrastje (9—18), Šmartno ob Savi (27 na 60), Sneberje (125—64), Zg. Zadobrova (15—58): Polje—Slape (52—148), Vevče (16—98), Zg. Kašelj (48—107), Zalog (29—106); Fužine (8—20), Rudnik (17—69). Ilovica (0—66), Ižanska cesta (0 na 20); Kozarje (21—95), Vrhovci (5—11). Kot vidimo iz tega pregleda, so se posebno močno povečali kraji, ki ležijo ob glavnih prometnih črtali. To dejstvo nam obenem nakazuje vzroke takega porasta, posebno, ako imamo v vidiku že zgoraj omenjeno cepitev naselij: novi deli so namreč nastajali predvsem v smeri proti Ljubljani in so tudi po svoji vnanjosti bolj mestna kot podeželska naselja. V teh novozgrajenih delih so se naseljevali ljudje nekmetskih poklicev, katerim so bližina Ljubljane in dobre prometne zveze omogočale vsakodnevno pot v mesto ali vsaj na periferijo. Naslednji vzrok za tako povečanje pa obstoji v povečani obrtniško-industrijski aktivnosti nekaterih večjih naselij, ki ležijo v tem zunanjem obodu mesta. Tipične primere za to nam nudijo okolice Št. Vida, Vevč in Kozarij. Razvoj obrti in male industrije, ki sta se nastanili v teh krajih in v njihovi bližini, je imel za posledico aglomeracijo prebivalstva ter odgovarjajoči porast naselij. Za Polje in Zalog- je bila še posebnega pomena ustanovitev železničarskih naselbin. Kako zapadajo ti kraji urbanizaciji, nam še posebej priča sorazmerno veliko število pre-
*Smartno
Dolsko,\
Jn Jakob
Cmi vrh
%lhovgradec
(LJUBLJANA
Koste
Polje-Slape
Dobrova g
Brezovici)
{Plešivi$a_
Drenov.. /•'
I gnc i /
Ig-Studenec
Grosuplje
CZ) i
I Borovnica
V. Račna
Rakitna
Porast Ljubljane in okoliških naselij od 1. 1825 do 1. 1931
z ozirom na število stanovanjskih hiš
1 25 100 his
Polica
/s—
Legenda:
Črna plosikev — stanje leta 1825.
Bela ploskev — porast od 1. 1825. do 1. 1931.
V primerih lupadamja označuje črna ploskev število hiš, za ikatero se je naselje zmanjšalo (znaik b).
>Presled.kasta črta označuje mejo med ravnino in hribovjem.
bivalcev, ki v povprečju odpadejo na eno hišo. Leta 193J. je odpadlo v krajih okrog Št. Vida povsod 6—7 ljudi na hišo; enako v Kozarjih, dočim se je v Vevčah povzpel ta povpreček celo na 7-—8 in v Zalogu na 9—10. Nasprotno pa so imele v istem času vasi na Posavju samo 4—6 ljudi na hišo, kar odgovarja povpre-čku, ki velja za ruralna naselja vseh ravninskih predelov ljubljanske okolice.
Opisani pregled prostorninskega razvoja Ljubljane in naselij njene okolice že kaže na to, da je morala obstojati neka vzročna relacija med mestom in ruralno okolico. Posebno jasno dokazuje tak odnos izredno močen porast naselij, ki leže v neposredni bližini mesta. Dr. Bohinec je v svoji študiji o ljubljanski mestni aglomeraciji dokazoval vplivno območje mesta na osnovi demografskih faktorjev, kot so se uveljavljali od leta 1880. do leta 1921. (12). Meja tega območja, katero je dognal avtor v svoji študi ji, se v glavnem sklada z ono, ki sem jo očrtal na osnovi porasta števila hiš v teku stoletja. To sinemo smatrati kot posebni dokaz za pravilnost zgornjega sklepa. Vendar obstoja tukaj še neko drugo dejstvo, ki ga ne smerno prezreti. Nadpovprečno močen porast števila hiš izkazujejo namreč, kot smo videli, tudi nekateri kraji v daljni okolici Ljubljane, pri katerih o kakem vplivu mesta nikakor ne moremo govoriti. To dejstvo še posebej zahteva, da si ogledamo razvoj naselij tudi po posameznih razdobjih, to je s kronološke strani.
Potek tega razvoja, ki ga lahko zasledujemo v nekih časovnih intervailih, nam mora dokazati vodilno usmerjenost, ki označuje ne le posamezna naselja, ampak cele skupine naselij. Doba enega stoletja je že tako velika, da so se razvojne tendence lahko uveljavljale ne samo v pogledu porasta, oziroma nazadovanja, ampak tudi v pogledu odnosov, ki so se v teku časa javljali med obema komponentama. Pričakovati smemo namreč, da razvoj pri večini naselij ne poteka enakomerno od spodnje k zgornji časovni meji, ampak da koleba. Ta spremenljivost v razvoju nam pove marsikaj zanimivega: predvsem nam osvetljuje genezo novodobnega stanja in deloma tudi funkcijsko karakteristiko posameznih selišč.
Potek razvoja Ljubljane in okoliških naselij sem opazoval po dvajsetletnih razdobjih, z izjemo prvega razdobja, ko sem moral vpoštevati približno 40 let. Za četrto desetletje prejšnjega stoletja nimamo namreč nikakih tovrstnih podatkov. Prvo razdobje je trajalo od 18125.—1869. leta. Drugo od leta 1869. do 1890.. tretje od 1890. do 1910. 1. in četrto od 1910. do 1931. leia.
Natančneje sem proučili skupno 503 kraje; izpustil sem le tiste, katerih razvoj ne kaže posebnih značilnosti. Večina proučenih primerov dokazuje, da moremo potek postopnega razvoja označiti s črtami, ki so v glavnem ali vodoravne, oziroma poševne, ali pa izbočene, oziroma usločene krivulje. Potek teh linij mi je služil za doldčitev posameznih razvojnih tipov naselij. V svrho lažje predstave sem izdelal diagrame, ki prikazujejo razvoj naselij, pripadajočih zgioraj označenim trem razvojnim kategorijam.
V	prvem diagramu so prikazani trije razvojni tipi naselij, ki spadajo v prvo kategorijo. V prvem stolpcu so označeni primeri krajev, ki so skozi vsa razdobja stalno in bolj ali manj enako-
a 1 I 1 1
•a
■MAiš
— Senožeti
— Šmarje
— M. Mlačevo ttepce
— M. Konec
Primeri razvojnih tipov naselij.
A. Naselja (.kategorije:	tip	1	(pivi	stolpec)
tip 2 (drugi stolpec) tip 3 (tretji stolpec).
B. Naselja 11. kategorije: tip 1 (prvi in drugi stolpec)
tip 2 (tretji in četrti stolpec) tip 3 (peti, stolpec).
Naselja lil. kategorije: tip I (prvi stolpec)
tip 2 (drugi in tretji stolpec) tip 3 (četrti stolpec) tip 4 (peti stolpec).
merno upadali. Skupaj je teh naselij 12, in sicer so v Polhograjskem hribovju 4, v območju kraških planot I. v Grosupeljski kotlini i, v obeh ploskih dolinah I, v Banski kotlini 3 in na Ljubljanskem polju 2. Velika večina krajev te kategorije je ohranila tudi skozi razdobja konstantno število hiš. Ti zastopajo drugi tiip, v diagramu označen v drugem stolpcu. Razporejeni so takole: v Posavskem hribovju je 12 takih krajev, v Polhograjskem 2. v območju kraških planot 7, v Grosupeljski kotlini 6, v obeh ploskih dolinah 1, v Barski kotlini 5 in na Ljubljanskem polju 8. Kraji teh dveh tipov kažejo konstantno tendenco upadanja ali stagnacije, znamenje, da nikoli niso imeli ugodnih pogojev za napredovanje.
Zg-Senica Studenc/ce
Hita toka Vnarvarje
Moreno
Gradišče
Tretji tip predstavljajo kraji, ki so v začetnih razdobjih sicer napredovali, a so kasneje zopet začeli upadati in so ob koncu dobe dosegli približno isto število Im, kakor so jilt imeli na začetku dobe. V Posavskem hribovju so 4 taki kraji, v Polhograjskem 7, v območju kraških planot 5, v Grosupeljski kotlini 4, v obeli ploskih dolinah 4, v Barski kotlini I. na ljubljanskem polju 5.
Zelo zanimivo je opazovati potek razvoja krajev druge in tretje kategorije. Tudi tu so razvojne linije nudile osnovo za delitev v posamezne tipe, od katerih so trije skupni obema kategorijama. Pri prvem tipu prevladuje tendenca stanovitnega naraščanja. Pri drugem sledi začetnemu porastu upadanje v zadnjih razdobjih; ta tip naselij se sklada s tretjim tipom iz prve kategorije. Tretji tip predstavljajo kraji, ki so v začetnih razdobjih prav neznatno naraščali ali deloma celo upadali, proti koncu pa so začeli izredno močno naraščati; ta končni porast se je navadno stopnjeval od leta 1910. dalje. Pri prvem in drugem tipu sem mogel določiti po eno varianto. Nekatera naselja, ki so stanovitno naraščala, so se v srednjih razdobjih, navadno od 1869. do 1910. leta, nesorazmerno močno večala, ali pa so v podobnem nesorazmerju stagnirala. Posebno prvi slučaji so pogosti; v diagramu se ta varianta lepo izraža v primeru Turjaka. Večji del krajev drugega razvojnega tipa pa kaže to posebnost, da so intenzivneje naraščali v prvih razdobjih, dočim so kasneje stagnirali ali upadali. Tretji tip je precej enoten in nima variante.
Neka posebnost se javlja še pri razvoju naselij tretje kategorije. V petem stolpcu je označen četrti razvojni tip. katerega značilnost je v tem. da predstavlja nekako združitev tipa dve in tri. Kraji, katere štejem semkaj, so namreč v začetnih razdobjih zelo naraščali in začeli v sredi dobe že stag-nirati, a so po letu 1890. in še pogosteje po letu 1910. močno, čestokrat celo izredno močno naraščali.
Na osnovi opisane delitve lahko izvedemo genetično in deloma tudi funkcijsko karakteristiko naselij ljubljanske okolice.
Tabela III. prikazuje številčno stanje posameznih tipov naselij druge in tretje kategorije ter njihovo razporedilo po pokrajinskih enotah.
Naselja prvega tipa so močneje zastopana v ravninskih predelih. Potek njihovega razvoja ne preseneča, z izjemo nekaterih krajev, ki pripadajo varianti tega tipa in izkazujejo že omenjeni intenzivnejši porast v srednjih razdobjih. Morda bi ta razvoj lahko tolmačili s spremembami, ki so nastopile v sredi in
v drugi polovici preteklega stoletja, po odpravi kmetskega podložil istva : progresivni razvoj je kasneje zopet prekinila kriza, katere izraz je bilo močno izseljevanje podeželskega prebivalstva, ki j c nastopilo proti koncu stoletja. V splošnem pa moremo reči. da je razvoj naselij tega tipa najbolj normalen.
Tabela III	Razvojni	tipi	naselij.
Pokraj.		11. kategorij				a			III.	kategorija				Obe kate-qo'iii
enota	tip l	vari- anta	sku- paj	tip s	vari- anta	sku- paj	tip 3	tip 1	tip 2	vari- aata	sku- paj	tip 3	tip 4	Skupaj
I	5	i	61»	3	4	7IO i								13
II					11	1111)								11
111		5	5 2i	6	4	10l2>								15
IV	4	5	93)	4	8	1213)						123)	l28)	23
V	2	4	6')	6	4	101J)	120)							17
VI	8	3	11*1	9	9	18lr>)	121)	77)	6	6	1217)	324)	229)	54
VII	7	14	21 6)	7	7	1416,	8 22,	48)	2	1	318)	1325)	730	70
VIII												926)		9
IX								2n)	2	1	319)	l17)		6
Skupaj	26	32	58	35	47	82	10	13	10	8	18	27	10	218
1) Dolenja vas, Troščine, Dole, Palica in Javor: Mali Lipoglav.
2) Vel. Lipi jene, Vrbičje, Mali Loičnik, Rožnik in Turjak.
3) Mali vrli, I Iraistje, Vel. Mlačevo in Predole; Perovo, Ponova vas, Sp. Slivnica, Mala in Vel. Račna.
4) Stranska vas in Podsmereika; Podolnica, (.ata rij e. Šujica, Razori.
5) Tlake, Želimlje, Iška, Brest, Blatna Brezovica, Vel. Ligojna in Log; Pijava gorica, Podpeč din Dragomer.
6) Goričane, Sp. Hrušica, Dobrunje, Studenec, Sp. Kašelj, Dolsko in Tacen; Svetje, Vaše, Stanežiče, Kleče, Obrje, Sp. Zadobrova, Bizovik, Podmolnik, Podgora, Dol, Videm, Zg. Gameljne, Šmartno in Zg. Pirniče.
7) Rudnik, Srednja vas, Klanec—Škofljica, Borovnica, Dražica, Sinja gorica 'in Notranje Gorice.
8) Kanina gorica, Podgora, Fužine in Sadinja vas.
9) Ilovica, Ižanska cesta.
10) Jančje, Prežiganje in Volavlje; Ravno brdo—Laze, Koži jev ec, Besnica in Orl je.
11) Smeračje, Butajnova, Planina, Št. Jošt, črinti vrh, Selo, Setnik, Smolnik, Trnovec, Brezovica im Belo.
12) Smrjene, Male Lipljane, Zapotok, škrilje, Doibravica in Rakitna; Sloka gora, Laporje Klada in Zaplana.
13) Udje, Vino, Blato 'in Sela; Bičje, Pece, Podgorica, Šenturje, Para-d-išče, Mala in Vel. Stara vas in Brezje.
Zanimivejši je drugi tip proučenih naselij. Pri njem se namreč kaže neka bistvena razvojna sprememba, ki je nastopila v novejšem času. Naselja, ki so do 1. 1910. in deloma do 1. 1890. naraščala normalno, pogosto celo prav intenzivno (varianta!), so po teh letih začela v razvoju občutno pešati; nastopila je stagnacija in neredko tudi upadanje. Že številčno stanje naselij tega tipa nam pove marsikaj zanimivega; iz tabele je razvidno, da med kraji druge in tretje kategorije relativno prevladujejo, saj jim pripada skoraj polovica (47%). Ta naselja imajo izrazito ruralni značaj, kar potrjuje številčno razmerje med zastopniki tega tipa v posameznih pokrajinskih enotah. Izredno močen delež imajo na primer v Polhograjskem hribovju, kjer pripadajo temu tipu vsa naselja, ki so v teku stoletja narasila. Veliko jih je tudi v Barski kotlini; tu opazimo med njimi skoraj vse večje vaisi, katere so nadpovprečno močno narastle v toku stoletja (Tom i -šelj, Verd, Plešivica, Vnanje Gorice, Črna vas). Na Ljubljanskem polju ter njegovem obrobju spadajo sem tudi izrazito kmetske vasi, zlasti one na levem bregu Save. Edino izjemo predstavlja Št. Vid.
Prav v zvezi s tem hočem opozoriti na dejstvo, katerega smemo precej posplošiti, da so se namreč kraji z izrazito polje-
1+) Dolenja vas, Dvor, Vrzdenec, Horjul, Zaklani ec in Dobrova; Belica, Log, Hrastenice in Lesno brdo.
15) Gor,. Blato, Iška vas, Staje, Matena, Brest, Zaiboeevo, Brezovica, Podlipa im Mala 1 Jig’oj na; Guimnišče, Ig—Studenec, Strahomer, Vrbi jene, Jezero. Preserje, Ohonica, Bistra in Stara Vrhnika.
16) št. Vid, Laze, Kleče, Petelinje, Podgorica, Soteska in Sv. Jakob: Senici c a, Dol nice, Podutik, Podlipoglav, Podgrad, Pešata in Vikerče.
17) Tomišelj, Goričica, Breg, Dol, Bevke im Lukovica; Kamnik, Pako, Laze, Verd, Plešivica in Vnanje Gorice.
18) Rakovnik in Gmajna; Glinica.
19) Lipe in Hauiptmanica: Crna vas.
20) Komanija.
21) Drenov grič.
22) Brod, Poljane, Trata, Savlje, Tomačevo, Hrastje, Zg. Hrušica, Sostro.
23) Grosuplje,
24) Dalnja vas, Bialfana gorica, Landšče.
25) Medvode, Preska, Viamarje, Dravlje, Zapuže, Stožice, Ježica, Črnuče, Zg. Zadobrova, Zg. Kašelj, Vevče, Polje—Slape, Zadvor,
26) Zg. šiška, %* šiška, Ljubljana, Vodimat, Selo, Moste, Stepanja vas, Rož. dolina—Glance, Vič.
27) Srednja Ižanska cesta.
28) Stranska vas.
29) Brezovica, Kozarje.
50) G imel je, Mala -vas, Jarše, Ježa, Snebrje, Šmartno ob Savi, Zalog.
delskim značajem večali samo do neke določene dobe in do neke določene mere. Še posebej podčrtavajo to dejstvo tista naselja, ki so intenzivneje naraščala v prvih razdobjih (varianta!). Med nje spadajo predvsem vasi v Barski kotlini. Tu se je v zvezi z osuševalnimi deli naglo večala površina obdelav,ne zemlje. Za ilustracijo naj navedem primere kot so k. o. Ig-—Studenec, k jer se je v dobi od 1. 1825. do 1. 1900. povečala površina polja za 51 % (259 do 514 ha), v k. o. Tomišelj za 296% (170—675 ha), v k. o. Blatna Brezovica za 280% (152—577 ha). Razumljivo je torej, da so vzporedno s tem večanjem rasla tudi naselja, ker je odvišni del prebivalstva imel možnosti zaposlitve v kmetijstvu. Za hribovite predele sicer podobno stanje ne velja, zato pa je tamkaj v toliko večji meri prišlla v poštev delitev kmetij in razvoj kočarstva. Ob nastopu splošne agrarne krize proti koncu preteklega stoletja, se je začelo kmetsko prebivalstvo izseljevati. Populacijska depresija, ki je takrat zajela večino slovenskih pokrajin, je močno zavrla tudi razvoj kmetskih naselij, ki so od tedaj začela stagnirati in celo propadati.
Ako prištejemo krajem drugega razvojnega tipa onih 85, ki so v stoletni dobi nazadovala, potem moramo ugotoviti, da je v ljubljanski okolici skoraj dve tretjini takih naselij, ki izkazujejo v novejši dobi tendenco upadanja ali stagnacije. Poglejmo, kakšen je delež teh v posameznih pokrajinskih enotah. V Posavskem hribovju jih je 79%, v Polhograjskem hribovju 100%, na kraških planotah 82%, v Grosupeljski kotlini 67%, v dolinah Šujice in Gradaščice 70%, v Barski kotlini 62%, na centralnem Barju 50% in na Ljubljanskem polju 56%:. Iz vsega tega smemo zaključiti, da je progresivni razvoj naselij v ruralni okolici Ljubljane dosegel svojo kulminaci jo že nekako na začetku našega stoletja in da ta naselja nimajo, pri n e i z p r e m e -n jeni h g o s p o d a r s k i h prilika h , nobenih možnosti več za s voj nadaljnji r a z m ah.
Pravilnost zgornjega sklepa nam še posebej potrjuje razvoj naselij, ki pripadajo tretjemu, oziroma četrtemu tipu. Na-značil sem že, da označuje razvojna linija tretjega tipa sprva rahlejši, proti zgornji časovni meji pa vedno močnejši porast naselij. S tabele je razvidna razporeditev krajev tretjega tipa; zastopani so ali v neposredni okolici Ljubljane ali pa tam, kjer so v moderni dobi nastali pogoji za nekmetske panoge gospodarskega udejstvovanja. Med poslednjimi sta posebno izrazita primera Grosuplje in okolica Medvod. Popolnoma jasno je. da so to
naselja, ki izguibljajo svoj prvotni ruralni karakter in pridobivajo, zaradi na novo ustvarjenih gospodarskih pogojev, vedno izrazitejši urbanski značaj.
Genetično še bolj izrazit je četrti tip naselij, ki je dejansko le varianta tretjega tipa, od katerega sem ga ločil samo zato, da bi poudaril njegovo pomembnost. Maloštevilni kraji, ki pripadajo temu tipu, so se razvijali navadno do leta 1910. podobno, kot smo to ugotovili za večino kmetskih naselij. Po močnejšem porastu v prvih razdobjih so že začeli kazati tendenco upadanja; v poslednjem dvajsetletju, nekateri pa že prej, so začeli zopet intenzivno naraščati, znamenje, da se je morala v njihovi funkcijski vlogi izvršiti večja sprememba. Taka sprememba se je v resnici tudi zgodila, kakor nam najlepše osvetljuje primer Zaloga, ki je v sorazmerno kratkem času pridobil, zaradi svoje prometne funkcije, več ali manj urbanski značaj. Podoben primer v daljni okolici Ljubljane je Stranska vas. ki se je zaradi prometne funkcije Grosupljega in male industrije v bližini razvijala na enak način. Naj s tem v zvezi opozorim še na splošno vlogo, katero so imele pri razvoju naselij ljubljanske okolice železniške proge. Njihov pomen ni omejen le na posamezne primere, ampak se uveljavlja pri skoraj vseh krajih, ki ležijo v njihovi bližini. Posebno prihaja ta pomen do izraza pri naseljih ob dolenjski železnici, od Rudnika do Škofljice; vpliv lege ob progi je nedvomno v veliki meri povzročil novodobni porast Brezovice in Borovnice z okoliškimi naselji ter črauč na Posavju.
Ljubljana in njemi predmestni kraji pripadajo, kot smo videli. tretjemu razvojnemu tipu. Njihov porast po posameznih razdobjih je razviden iz spodnje tabele, v kateri navajam število hiš za vsako leto štetja posebej.
Tabela IV.	Število hiš.
	1. 1825.	1. 1869.	1. 1890.	1. 1910.	1.1951.
Ljubljana*	958	1114	1529	1990	2955
Zg. šiška	54	62	75	109	202
Novi Vod m at	—	—	—	161	590
Selo	15	15	15	52	110
Moste	45	59	68	82	104
Štepanja vas	, 28	58	45	78	151
Rožna dol.—Glince 19		28	56	258	547
Vič	44	58	76	101	165
Skupaj s Sp. šiško im Starim Vodmatoim.
Po jakosti nekoliko slaibše, toda v enaki razvojni črti, so rasla tudi ostala naselja v bližnji okolici Ljubljane. Za vse je značilno zelo intenzivno naraščanje po letu 1890., oziroma 1910.: pri predmestnih krajih opazimo celo močnejši porast kot pri samem mestu. Prav rta skladnost v poteku razvojne črte dokazuje, da je Ljubljana bistveno vplivala na razvoj obrobnih naselij.
Nastane vprašanje, ali sta tudi pojav nazadovanja, odnosno stagnacije večine krajev v širši ljubljanski okolici pa napredovanje Ljubljane in njenih obrobnih naselij v medsebojni vzročni zvezi? Istočasnost obeh pojavov še prav posebno poudarja tako vprašanje. Ako hočemo dobiti odgovor nanj, moramo najprej določiti funkcijski značaj mesta. Ljubljana se je razvila ob križišču prometnih poti in smemo zato smatrati prav njeno prometno, obrtniško in trgovinsko funkcijo za osnovni ekonomski činitelj, ki je deloval pri njenem razvoju. Zato je začela naraščati najbolj v času, ko so bili.z izgradnjo železniških prog ustvarjeni vsi predpogoji za tako funkcijo v moderni dobi. Vzporedno s splošnim družbenim ter političnim razvojem je dobivala Ljubljana vedno večji pomen tudi v upravnem in kult urnem pogledu. Industrija je imela za samo mesto prav neznatno vlogo; nastajala je v nekaterih predmestnih krajih ter v bližnji okolici, pa še to v zelo majhnem obsegu. Kraj, ki se razvija v taki smeri, dobi čisto poseben funkcijski značaj, ki izvira iz njegove „centralne pozicije“ v neki pokrajinski in politični enoti (20, 21). Taki „centralni kraji“ privabljajo v prvi vrsti ljudi z meščanskimi poklici in to iz zelo širokega področja.
Ljubljana kot izrazito „centralno“ naselje ni rast la na račun neke pomembnejše industrije, katera bi povzročila aglomeracijo delavnih moči, pritegnjenih v prvi vrsti iz bližnje ruralne okolice. V tem primeru bi se ta okolica v našelbinsko-geograf-skem oziru vse drugače spremenila v toku stoletja kot pa se je pri sedanjem stanju. Porast Ljubljane je pač vplival na temeljno preobrazbo njene neposredne okolice; v ostalem podeželju pa se je razvoj vršil samostojno in je slej ko prej ostal zavisen od jač-jih činiteljev, med katerimi je eden najmočnejših že omenjena relativna agrarna prenasičenost.
Uporabljeni viri Lil literatura.
1. Parcelni .pratolkol franciscejskega katastra za 1. 1825.
2. Imenik krajev vojvodine Kranjske za 1. 1869., Ljubljana, 1874
3. Špecijalni repertorij krajev na Kranjskem za 1. 1890., Dunaj IS9+.
4. Krajevni repertorij Kranjske za 1. 1910., Duinaj, 1919.
5. Originalni 'kontrolni spiski štetja prebivalstva za 1. 1931.
6. Splošni pregled Drarviske banovine, Ljubljana, 1959.
7. Dr. J. Rus: Prirodne osnove v selišču ljubljanskega mesta, Geogr. V.
192S.
8. Dr. A. Melik: Pliocensko porečje Ljubljanice, Geogr. V.. 1928.
9. Dr. L Rakovec: Morfološki razvoj v območju posavskih gub, GeogT. Y.. 1951.
10. Dr. 1. Rakovec: K nastanku Ljubljanskega barja, Geogr. V.. 1938.
11. Dr. A. Melik: Slovenija, I. del, 1. zv., Ljubljana, 1956.
12. Dr. V. Bohinec: Ljubljanska mestna aglomeracija in njena antropo-geografska meja, Geog’r. Y., 1926.
13. Dr. A. Meliik: Razvoj Ljubljane, Geogr. V.. 1929—1950.
14. Dr. S. Ilešič: Prvotna kmetska 'naselja v območju Velike Ljubljane, Geogr. V„ 1929—1950.
15. Dr. S. Ilešič: Vasi ina Ljubljanskem polju in njegovem obrobju. Geogr. V., 1954.
16. Dr. S. Ilešič: Kmetska naselja ina vzhodnem Gorenjskem, Geogr. V., 1955.
17. Dr. A. Meliik: Kmetska naselja ina Slovenskem, Geogr. V., 1955.
18. Dr. D. Lončar: O gostoti prebivalstva in krajev na Kranjskem. Ljubljana* 1902.
19. A. Cholley: Essai d une carte de representation de l’liabitat rural, Comptes rend us du Congres internat, de Geographie, Paris, 1951, T. III.
20. II. Bolbek: Uber einige funktionelle Stadltypen, C. r. du Congres inter, de geogr., Amsterdam, 1958, T. II.
21. Dr. W. Christaller: Rapports fonctionnels entre les agglomerations urbainis et leis campagnes, G. r. du Congres int. de geogr., Amsterdam, 1958. T. II.
22. M. A. Leifevre: Les genres d’habitat, C. r. du Congres i/nt. de geogr.. Paris, 1951. T. III.
25. II. Cavailles: Comment defin'ir l'habitat rural: Annales de geographie, 1956., Nol 258.
24. Dr. A. Meliik: Kolonizacija Ljubljanskega barja, Ljubljana, 1927.
25. Gospodarska struktura Slovenije v luči polkliione statistike, Ljubljana, 1939.
26. Z. Hočevar: Dnevni dotok 'industrijskega delavstva v Ljubljano, Kronika, V. 1.
27. Dr. A. Melik: Slovenija, I. del. 2. zv. Ljubljana, 1936.
28. M. Dobovšek: O gibanju prebivalstva Kranjske, Geogr. V., 1934.
29. G. Chabot: Les zones d’influenee d’une vi Ile, C. r. du Congres int. de geogr. Paris, 1931. T. III.
Poct JlKjfinHHbi m oKpecTHocTew c 1825 flo 1931 r.
KpaTKoe coaepjicaiine.
B cBoefi cTüTbe auTop paccMaxpireaeT pa3BHTHe JlioÖJianbi h OKpecTiiwx iioceJieniiH c 1825 no 1931 ro.ii, ripHiniMafi upu stom bo BiiHMamie 'ihcjio aomob. Kpaa, KOTopue b Teieiine stoto nepiio^a racjieuno yMeiibiiiujmcb hjih Bbipocjni to ji h ko na 10%, npHHafljieacaT k iincjiy Menoe 3iia>iHTejitin.ix h pacnojioJKem.i, öojibineft HacTbio, b ropncTbix MecTiiocTfix; iiocKOJibKy xc dim jieacaT na paB-inuie, oHii naxoflHTCH na onpaHHe, is/jujhi ot jimiHft cooömeuHH. Hhcjio TaKiix KpaoB, upe^cTaBJMK.’inHX nepByio KaTcropn 10 paaBimia, paisnaerca 85. BoJibniaa 'lacTi. KpaoB b oKpecTiiocTHx Jlioöjifliibi ooiiapyjiciiBaeT yMepeimwH pocT (10— 50%). Kpaa sth pacupeaejieiibi flOBOJibiio paBiioMopno no xojimhctoh h pan-iiHiinoft MecTiiocTH. Hhcjio hx paBiineTca 178. Ohh npeacraBJiaroT BTopyio KaTe-I'opnio ]ia3BHTna. Bcero öojiee Boapacjin, napa/iy c ropoacKii.M nocejieimeM caMofl JIköjihuh, Kpaa, pacnojioateHiibie b nenocpeflcTBeniioM coce^cTBe c ropo-£OM, a oT^acTH h b IIH3K0 JieacamHx ceKTopax öojiee miipoicoro OKpyaceHiia Jlicöjijnibi (aaiia/inaa HacTb BapcKoii kotjiobhhh, OKpecTHOcra Me^BO^ n Tpo-cynjia). Tamix KpaeB naciUTbinaeTca 75. Ohii cocTaBjiaioT rpeTbio Kareropnio pa3BHTHfl.
Bojiee iioApoÖHbiii aiiajins no OTjieJibiibiM nepnoaaM c 1825 no 1869, c 1809 no 1890, c 1890 no 1910 11 c 1910 no 1931 roa BhiacHHJi HecKOJibKO cyme-ctböhhhx ocoOeiiiiocTeii b xojie stofo pa3BH'rna. B fliiarpa.MMax A, BhC upea-craBJieiibi ocnoBHbie thiiu pasiiHTna ,i;jia yuoManyTi.ix Bbime Tpex KaTeropiiii icpaeB, Bbipaacemibie hjih BbipaBnennbiMH nepTaMH hjih B03pacTai0inHMH hjih naflaioniHMH kphbijmh. Ocoöenno xapahxepeii BTopoft thii paSBH'ina, noKa3bi-BaiomHii, hto OTHOcHTejibiio GoJiee 3naiiiiTejibiiaa >iacTb naceJiemibix MecT B03pacTajia tojibko ao iisboctiioto MOMeHTa, a 3aTeM nacTynaJi 3acTofi hith aaiKe iiaaeiiHe. Ecjih mh o6'beaiiiiH.\i icpaa stoto Tima h 're, icoTopue b Teie-iine Bcero liocjie^yicmoro iiepnoaa Booöme no Bbipocjni, to mh npn^eM u saKJiioHCHHio, <ito b iioBefimee Bpe.via b cejibci.nx nocejiennax jiioßjiancKHx oKpecTHOCTefi iipeoCjia^aeT Ten^,ennHa nafleima hjih, iio Kpanneft Mope, 3acToa. BepejiOM b nporpeccHBiioM pa3BHTHH nacTynnji npH6jiH3HTejibno b na'iajie TeKymero cTojieTHa.
B npoTHBonojioaciiocTb sroMy thuv pasBHTna, b Te^enne toto sice nepnofla nocejienna b OKpecTiiocrax Jlioöjianbi h caMbiii ropo# Jhoöjiana nanajin BecbMa aaMCTiio pacTii. To 5Ke aBJieiino mi»i 3aMe>iaeM h TaM, rae BHe ropo/jcKHx no-cejieiiHH ycHJiHJiacb npoMbimjieHiiaa n ROMMynHKannowiaa ({jyHKniia KpaeB (Me^BOfle, PpocyiiJie).
OfliiOBpeMeiinaa ocranoBKa b pa3BHTHH ccjii.ckhx KpaeB h pocT pa3BiiTiia Jlioöjiaiibi h ee oicpecTiiocTefi He naxoflarca, 0,ziHaK0, b HenocpeacTBemioft npn-'ihhhoh 3aBHCHM0CTH MesK,uy coooH. Cjie^yeT HMeTb b uHjy, 4to JlioÖJiana, KaK MecTO npeßbiBanna öojiee :sna'iHTejibnoft aa m 11 n n c rrp arra b n o ft eaHiinubi, npea-cTaBJiaeT aono BbipaaceiiHbift »qeHTpajibiibiii Kpaft«, pasBHBaBinHftca npeat^e Bcero 3a c^ieT cBoeft KOMMynHKanHoiinon, ToproBon ii a^MHUHCTpaTHBiioft ({»ynK-HHH. HiiflycTpna Ma.'io Bjinajia na pocT Jlioöjiaiibi. HoaTOMy h aBJienne yua^Ka cejibcKHx KpaeB HMeeT caMOCToaTeJibiibia npiriHHbi, Bemneftmeft H3 kotopwx aBJiae’fca arpapiiaa nepeHaceJiennocrb.
LteHe ManoBpx.
Leban Vladimir:
Doseljevanje v Ljubljano
Ieta 1928. je tedanja mestna občina ljubljanska izvršila popis prebivalstva mesta Ljubljane. Ta popis nam nudi točno sliko socialne strukture mesta in je važen ne samo za leto popisa, temveč tudi za daljše obdobje pred njim in za današnjo dobo. Ob času popisa še ni zajela naših krajev svetovna gospodarska kriza, ki je močno posegla tudi v demografski razvoj. Podatki tega leta temelje še na stalnosti razmer, dočim so poznejši popisi že pod vplivom gospodarskih kolebanj, ki spreminjajo nenehoma naselitveno stanje prebivalstva. Štetje iz 1. 1928. nam podaja tudi sliko razmer za leta pred njim, ko so bile prilike slične. Velika pa je vrednost štetja za današnjo dobo. Življenje v stari Jugoslaviji je bilo popolnoma različno od današnjega, zlasti v družbenem oziru. Možnost doseljevanja in odseljevanja v mestih in na podeželju je temeljila na drugih kriterijih kot danes. In zato bo v bodočnosti, na podlagi novih in starih podatkov, zanimiva primerjava med starim in novim stanjem, zlasti v socialno strukturnem oziru.
V svojem delu sem se naslanjal na podatke, ki sem jih dobil na Domovinskem uradu tedanjega mestnega načelstva. Ti podatki, ki obsegajo točen osebni popis posameznika, so zbrani na podlagi statističnih vprašalnih pol, izpolnjenih dne 31. januarja 1928. Izvršeni popis obsega Ljubljano pred komasacijo, izvršeno v 1. 1935—36: zato so izostali podatki za nekatere današnje mestne predele, ki so bili že takrat funkcijsko povezani z mestom. Podatki segajo zelo na široko: obsegajo navedbo datuma rojstva, rojstnega kraja popisanca in njegovih staršev, poklic, domovinsko občino in delno tudi navedbo, od kdaj je v Ljubljani. Važna je predvsem navedba rojstnega kraja in poklica.
V	delu se poslužujem nazivov tedanje dobe za vsa upravno-politična telesa, ravno tako se držim tudi tedanje socialne razdelitve v posamezne razrede, da podam na ta način čim popolnejšo sliko tedanje dobe. Tudi statistični podatki se poslužujejo istih nazivov.
Glede poklicnih skupin, ki sem jih vzel kot osnovo, moramo točno določiti njihov medsebojni odnos in meje, brez kakršnihkoli medsebojnih dotikov. Funkcija posameznika z ozirom na mesto in okoliš, ki je v svojem življenju odvisen od njega, je točno določena. Vse one, ki so bili uslužbeni v državnih, samo-
upravnih ali mestnih službah, sem vzel pod eno kategorijo in jih imenujem javne uslužbence. Glavna osnova za to kategorizacijo mi je javni značaj njihovih služb in njihovega delodajalca. Privatno uradništvo je vse ono. ki daje svoje intelektualne zmožnosti v najem privatnim osebam ali družbam. K dijaštvu prištevam vse one, ki so v srednjih ali na visokih šolah. Oni, ki so se bavili s trgovino spadajo pod trgovce. J u so všteti tudi vsi branjevci in tkzv. kramarji, ker imajo trgovska dovoljenja in ker so navedli kot svoj edini poklic trgovino, kljub temu, da nimajo stalnega trgovskega lokala. Trgovski nameščenci so ročni delavci, zaposleni v trgovskih obratih ali izven njih, kot zastopniki posameznih trgovskih podjetij. Obrtniki imajo obrtne lokale, v katerih izvršujejo svoje posle. Kriterij za njihovo določitev mi je bilo obrtno dovoljenje. Kvalificirano delavstvo mi je bilo ono. ki je moralo imeti pri opravljanju svojega posla določeno kvalifikacijo. Nekvalificirano delavstvo nima nikakšne strokovne izobrazbe. K svobodnim poklicem sem štel vse one intelektualce, katerih zaslužek je bil svoboden in njihov mesečni dohodek neomejen. Pod žene brez poklica sem štel vse poročene, ki niso bile v službah in one, ki so živele doma brez kakršnegakoli zaslužka. K otrokom sem prištel one, ki obiskujejo osnovno šolo in ki še ne hodijo v njo. Ilišno iislužbemstvo je bilo zaposleno pri opravljanju hišnih del. Upokojenci so oni. ki imajo pokojnino; sem sem prištel tudi preužitkarje, katerih število pa je bilo zelo nizko.
Namen dela je podali socialno-strukturno sliko Ljubljane. Ta naj pokaže odkod izvira prebivalstvo, (ki ni rojeno v mestu samem, kateri momenti so igrali pri doseljevanj u vlogo in kodi ko so bile posamezne slovenske občine, slovenske pokrajine izven državnih meja. tedanje banovine in inozemske države udeležene pri doseljevanju. Vsalkega, izven Ljubljane rojenega prebivalca, sem vnesel v njegovo rojstno občino in poklicno skupino. Na ta način sem dobil končne podatke za vse prebivalstvo, ki ni rojeno v mestu in na podlagi teh izdelal karte, ki so priložene tekstu. Kot osnova za izdelavo kart mi je služila karta slovenskih občin v izmeri I : 600.000. Karte, ki prikazujejo posamezne poklicne skupine, so izdelane po pikčasti metodi in pomeni vsaka pika eno osebo. Pri občinah, ki so površinsko majhne, torla imajo visoko število odseljencev. mi ni bilo mogoče vnesti vseh v meje občin: vnesel sem jih na čim manjšo površino sosednjih občin.
V	Ljubljano se je stekalo vedno, posebno pa po prvi svetovni vojni, prebivalstvo s celotnega slovenskega etničnega ozemlja. Državne meje so pomenile le delno zapreko. Mesto je močno
naraščalo in doseglo 31. januarja 1928. 58.471 prebivalcev. Od teh je bilo v Ljubljani rojenih 29.115 (49'8%), na ostalem slovenskem etničnem ozemlju 25.389 (45'4-%), v bivših banovinah izven Slovenije 1080 (l'8%), v Istri 552 (0'90/o) in v inozemskih državah 2335 (3,9%). Poleg rojenih Ljubljančanov je bila torej v ljubljanskem prebivalstvu močno zastopana vsa etnična Slovenija, dočim so ostale navedene enote dale le malo doseljencev. Za primerjavo navajam podatke za Zagreb iz leta 1931. Od vsega zagrebškega prebivalstva (185.581) jih je bilo v Zagrebu rojenih 46.998 (25'3%), v tedanji Savski banovini 86.257 (47'5°/o) in v ostalih banovinah 36.366 (19,5%). (N. Peršič; Prirast i kretanje gradskog stanovništva s naročiti m obzirom na grad Zagreb, 1955). Pri Zagrebli je bila torej močno zastopana cela Hrvatska in ostale banovine. dočim je delež v mestu rojenih zelo nizek. Zagreb je vsekakor močnejše doselit veno središče kot Ljubljana in to ne samo za hrvatsko ozemlje, temveč za vso tedanjo državo. Vzrok temu je v njegovi gospodarski moči. ki je veliko večja kot v Ljubljani.
Izvor celotnega prebivalstva.
Prvo karto sem izdelal na podlagi celotnega števila ljubljanskega prebivalstva z ozirom na njegove rojstne občine. Vzel sem I 1 različnih stopenj odseljevanja. Nad 150 odseljencev so dale občine, ki imajo važen krajevni pomen, n. pr. občine najožjega kroga okoli Ljubljane ter velike občine na splošno. Občin s čisto ruralno osnovo v tej skupini ni: še najbolj kmečki značaj imata Žužemberk (175) in Šmihel pri Novem mestu (153). Kako ogromnega pomena je bil dotok s Primorskega v Ljubljano, nam zelo nazorno prikazujejo vse primorske občine, zlasti izredno veliko število odseljencev iz Trsta (I 175) in Gorice (575), kar je bilo vsekakor tudi političnega značaja. Da je tvorila Primorska z občinami bivše Dravske banovine do štajerske meje celoto, kljub različnosti vzrokov doseljevanja, je najbolj jasno vidno iz te ikarte. Saj so bile onstran državne meje štiri občine, ki so dale nad 150 odseljencev: Trst, Gorica, Idrija (265) in Postojna (239). Kranjske občine na j večjega odtoka so bile zelo enakomerno razprostranjene po vsem ozemlju. Izjemo tvori Bela Krajina, kjer ni dala nobena občina večjega števila. Od štajerskih sta bili zastopani samo dve: Celje (185) in Maribor (261). Koroška ni dala nobene. Tudi druga skupina, ki obsega 120—150 odseljencev, obsega samo kranjske in primorske občine. Te občine močno zaostajajo po pomenu za prvimi, imajo pa še vedno kra-
jevni pomen za manjše enote (Bled, Železniki, Sorica, Vipava, C erknica, Radeče in druge). Važno pa je, da se med njimi nahajajo že tudi občine čisto ruralskega značaja kot Št. Rupert na Dolenjskem. Cerklje pri Kranju in Moravče v kamniškem okraju. Skupina 90—120 odseljencev leži tudi samo v doslej opisanem ozemlju, z edino izjemo Celovca, kot upravno-političnega središča. Teh občin je precej več kot doslej opisanih. Tvorijo celo obsežna strnjena področja (Kostanjevica, Št. Jernej, Raka). Njihova funkcija je zelo različna. Med njimi imamo tudi ruralne, zlasti na Dolenjskem in Gorenjskem, dočim so na Primorskem osnovane na drugih življenjskih pogojih. Sem spadajo n. pr. Ajdovščina, Boh. Bistrica, Šenčur, Dobrova, Polhov gradeč, Horjul itd. Povdarek ruralnosti in življenjske povezave z lokalnimi središči je značilen za naslednjo skupino občin s 70—90 odseljenci.
V	tej skupini imamo združene zelo različne in to od čisto ruralnih do industrijsko važnih: Koroška Bela. Kranjska gora. Javorje— Poljane, Stari trg, Sevnica, Metlika in druge. Od štajerskih občin spada v to kategorijo samo Ptuj. V naslednjo skupino s 50—70 odseljenci spadajo še vedno občine različnega značaja, toda pozna se že prevlada ruralnih, ki zavzemajo obsežnejše ploskovne enote, kar je znak enakomernega odseljevanja. Eno takih enot sestavljajo občine Št. Janž na Dolenjskem, Tržišče, Šniarjeta in Škocjan. Od štajerskih občin spadajo v to skupino: Celje okolica, Šmarje pri Jelšah in Laško, na Koroškem pa Beljak. Skupina s 40—50 izseljenci je na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem relativno slabo zastopana, pač pa je nekaj občin te grupe na Primorskem in sicer ne samo taikih ruralnega značaja, temveč so med njimi tudi krajevna središča (Kobarid). Značilno pa je, da imamo v tej skupini tudi tri južnoštajerske občine, ki so sicer krajevna središča, vendar pa je njihovo življenje osnovano na ruralni osnovi. To so Št. Jurij pri Celju, Braslovče in Ljutomer. Pripomniti moramo, da je njihov areal velik, da kažejo precejšnjo gostoto 'n so v gospodarskem oziru napram okolici močne* Ta grupa predstavlja prehod od nizkega odselitvenega faktorja k visokemu. Število občin prihodnje stkupine s 50—40 odseljenci se dvigne tako pri kranjskih kot primorskih in štajerskih pokrajinah. Te občine pa niso več lokalnega značaja in pomena, njih funkcija ni več pomembna za bližnje, okoli ležeče občine, temveč žive že same odvisno življenje, ki je osnovano pri ogromni večini na čisto ruralni osnovi. Važno je, da ne leže ob prometnih linijah; izjemo tvori Semič, toda ta občina leži v Beli Krajini, ki je dala kot celota izredno nizko število odseljencev in jo mo-
rerno z južnim delom Kočevske prištevati k vzhodnoštajerskemu odselitvenemu tipu. Ta skupina obsega na Štajerskem 6 občin, ki pa so v nasprotju s kranjskimi še vedno krajevna središča manjšega obsega (Konjice, Rogaška Slatina, Gornji Grad, Bizeljsko. Polzela in Trojane). Naslednja skupina občin z 20—30 odseljenci obsega čisto ruralne predele (Begunje pri Cerknici, Rob, Sv. Ana — Sv. Katarina — Jezersko, Pollnik, Gornja Orehovica, Vinica, Knežak in I Irenovice) na kranjskem in primorskem ozemlju. A severnem delu Štajerske imamo eno samo tako občino (Ormož), ki pa nima samo ruralnega značaja; mnogo jili imamo na južnem Štajerskem: Aržiše, jurklošter, Sv. Peter pod Svetimi gorami, skupina ob južnem robu Savinjske doline, ki obsega Griže, Sv. Pavel pri Preboldu, Marija Reka—Gomilsko in Sv. Jurij ob Taboru ter Nova cerkev in druge. Te imajo ruralen značaj. Spadajo pa v to skupino tudi nekatere, ki imajo mestni in industrijski značaj, n. pr. Šoštanj. "Velenje. Občine z 10—20 odseljenci so bile najbolj zastopane na Kočevskem, v Beli Krajini, na južnem Štajerskem in na Koroškem. Imamo jih nekaj tudi na ozemlju najmočnejšega odseljevanja na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem, kjer pa pomenijo že področje relativno manjše gospodarske razgibanosti in s tem manjšega odtoka v Ljubljano (Log pri Ljubljani, Črni vrh pri Polhovem Gradcu. Ribno, Srednja vas. Štanjel). Pri Ribnem in Srednji vasi, ki imata sicer nekaj tujskega prometa, v bistvu pa sta le čisto kmečki občini, pa je verjetno r*vno pasivnost kmetijstva povzročila odseljevanje. Predzadnja je skupina s 5—10 odseljenci. Pripada ji n. pr. Sv. Jošt nad Vrhniko. Močno so v njej zastopane belokranjske in kočevske občine, najbolj pa štajerske, med katerimi jih je precej iz severnega dela. Nekaj jih je tudi primorskih in koroških. Manj kot 5 odseljencev so dale nekatere dolenjske občine (Dedni dol. Leskovec, Luče, Podgora—Kompolje. Polom), večina belokranjskih, štajerskih, prekmurskih in koroških.
Pri celotnem premotrivanju karte so vidni trije odselitveni pasovi. Prvi pas obsega Gorenjsko, Notranjsko, Dolenjsko in Primorsko, kjer kaže večina občin močan odtok v Ljubljano. Izrnecl vseli teh pokrajin pa prednjači po moči Gorenjska. Drugi pas obsega sicer strnjeno odselitveno ozemlje Bele Krajine, Kočevske in južne Štajerske, toda tu je odseljevanje majhno in le občine, ki tvorijo središča, so dale večje število odseljencev. Tretji pas obsega severno Štajersko s Prekmurjem in Koroško. V tem pasu najmanjšega odseljevanja so zastopane le posamezne občine.
lesemce
lov. C
[qradfc1
Ljutomer
'rh"nik~ol
0-5 odscljcnccv
mi
nomelj
Volo^ko
Kartei 1: Doseljenci v Ljubljani po rojstnih občinah.
'.^Črnomelj
Karta 2: Odstotek iz posameznih o-bčin v Ljubljano odseljenih prebivalcev.
', ' V U . -w-V
.,.’ 'V ' TH -•*■£•
p* ir
Važno je dejstvo, ki sein ga opazil pri razporediti odseljencev v posameznih občinah, da so dali pretežno večino kraji, ki so sedeži občin, dočim so ostala naselja veliko slabše zastopana.
Odstotni delež doseljencev iz posameznih občin z ozirom na število njihovega prebivalstva.
Priložena karta kaže odstotni delež doseljencev iz posameznih občin z ozirom na število njihovega prebivalstva v letu 1921, oziroma 1928 in 1910 (Definitivni rezultati stanovništva od 31. jan. 1921, Sarajevo 1932; Guida generale amministrativa Giudiziaria politica e delle comunicazioni, Roma 1928; Ortsverzeichnis von Oesterreich, Wien 1930). Namen karte je prikazati kolik odstotek prebivalstva posameznih občin se je odselil v Ljubljano in koliko je to odseljevanje spremenilo njihovo demografsko sliko. Prikazuje nam nekoliko drugačno sliko kot druge. To je čisto razumljivo, ker je sestavljena na podlagi različne številčne velikost' posameznih občin.
Na karti opazimo tri različne pasove. Prvi pas tvorijo občine, ki so strnjene okoli Ljubljane, dalje one, ki tvorijo ozek pas proti severozapadu in jugovzhodu do črte Šentvid pri Stični, Krka, Velike Lašče. Važen odcep tega pasu sega na Notranjsko do Postojne. Občine v tem območju kažejo zelo visok odstotek odseljevanja, po večini več kot j'5%. Le malt» je takih, ki bi dale najmanjše odsiotke odseljencev. Strnjen kompleks izredno močnega odstotka (nad 8%) tvorijo občine južnega ljubljanskega polkroga. Vzrok tako močnemu odseljevanju v celotnem pasu je v povezanosti občin z ljubljansko mestno aglomeracijo in v lahki dostopnosti do mesta sedanje naseljenosti. Za karakteristiko moči posameznih krajevnih središč navajam občine v obliž ju Kranja, kjer je severozapadni pas prekinjen ravno radi vpliva tega mesta. Drugi pas obsega občine na Dolenjskem in del najjužnejše Štajerske. Kakor tvori pi“vi pas kompaktno celoto najvišjega odstotka odseljencev, tako tvori drugi pas predel naj večje heterogenosti. V tem pasu so medsebojno zelo močno pomešane občine z največ jim in najmanjšim odselitvenim odstotkom. Tu se do neke mere razvidi vloga prometnih črt, čeprav je precej zabrisana. Tretji pas obsega občine najmanjšega odstotka odseljevanja, in sicer primorske, koroške, štajerske in prekmurske. Vse te občine so sorazmerno slabo zastopane, z najmanjšim odstotkom, kljub temu, da je število odseljencev veliko. To nas posebno preseneča za Primorsko. Vzrok je velika površina občin in s tein
visoko število prebivalstva. Vlogo krajevnih gravitacijskih središč bo pokazal podroben opis, vendar moram v zvezi, ki jo imajo v tem oziru z Ljubl jano, omeniti že tu neka dejstva. Število odseljencev iz Maribora in C elja v Ljubljano je bilo izredno majhno, saj doseže pri Celju 2‘3°/o m pri Mariboru celo 0’8 %. To dejstvo nam jasno kaže samostojno vlogo, ki sta jo igrali li dve mesti. Pa tudi okolne geografske enote, ki so v svojem življenju navezane na njih, nam to dokazujejo z majhnim odseljevanjem, ki nima toliko vzroka v oddaljenosti od Ljubljane, kot v privlačnosti Celja oziroma Maribora. Poleg teh dveh središč je prišel izredno močno v poštev Zagreb. Zagreb je bil radi svoje gospodarske moči že v preteklosti važno središče doseljevanja Slovencev. Nikola Peršič nam podaja v svoji študi ji „Prirast i kretanje gradskog stanovništva s naroči tim obzirom na grad Zagreb'1 (1935), zanimivo statistično gradivo o tem. Tako je na primer leta 1880. živelo v Zagrebu 0967 ljudi, ki so bili rodom iz Štajerske, leta 1890. že 4060, iz Kranjske leta 1880. 1980, leta 1890. 2187. Število Slovencev v odstotkih znaša za leto 1880. 17’43% od celotnega zagrebškega 'prebivalstva. Peršič pravi, da je Zagreb dobival svoje prebivalce iz južne Štajerske do Maribora in iz jugovzhodne Kranjske. Za leto 1931. nam navaja podatke po starih banovinah in odpade na Slovence od celotnega prebivalstva 185.581 celih 17.541 ali 9’4%. Iz teh dejstev vidimo izredno važnost Zagreba pri odseljevanju Slovencev z dežele v mesta. Za vzhodne slovenske pokrajine je bil v tem pogledu Zagreb poleg Ljubljane najbolj privlačen.
v p rimerjavi karte, ki prikazuje delež posameznih občin pri prebivalstvu Ljubljane, s karto doseljencev v odstotkih prebivalstva posameznih občin, nam pade takoj v oči, da obsegajo na prvi karti močno zastopane občine veliko širše področje kot na drugi. Vidimo, da je bil velik del občin v pr'men z močjo svojega prebivalstva manj zastopan, kakor pa bi sodili po številčno precej visokem deležu v ljubljanskem prebivalstvu.
Rojstne občine kvalificiranega delavstva.
Kvalificirano delavstvo je v izvrševanju svojega poklica navezano na določeno učno dobo in je zato odvisno od naselij, kjer se lahko izuči. Zato se na karti kvalificiranega delavstva najkrepkeje odražajo one občine, ki leže ob prometnih linijah, ali imajo razvito trgovino, obrt in industrijo. Relativno slabo pa so zastopane one občine, katerih življenjska sila temelji popol-
noma ali pretežno na ruralni osnovi. S tem, da je občina navezana le na zemljo in listo malo obrti in trgovine, ki je potrebna samo njej, ni podana možnost za večjo izučitev določenega obrtnega poklica. Zato ni pogojev za nastanek kvalificiranega delavstva.
Občine, ki tvorijo najožji severni polkrog okoli Ljubljane so močno zastopane, one južnega slabše. Vzrok je čisto jasen, kajti stare občine Vič (delež kvalificiranega delavstva 26), Zg. šiška—Dravlje (51), Št. Vid nad Ljubljano (29), Ježica (14) in Moste (26) so bile že dolgo tesno povezane z mestom in njegovim življenjem ter tvorijo ž njim takorekoč že celoto, ki dobiva v najnovejši dobi svoj pečat tudi v medsebojni zgradbeni povezanosti. Spadajo v krog onih občin okoli mesta, ki tvori jo kolobar mestno barvanih, toda po pokrajini bolj raztresenih naselij. Pri Schlüterju je to drugi in tretji koncentrični krog (Schlüter, Bemerkungen zur Siedlungsgeographie, GZ 1899, str. 68 s.). Izjemo tvori Šmartno pod Šmarno goro, ki kaže sicer tudi močno odseljevanje v Ljubljano, a življenjska osnova je tam še vedno agrarna. Južni polkrog tvorijo občine v kotlini Ljubljanskega barja. Te občine so pri naseljevanju kvalificiranega delavstva v Ljubljano relativno zelo slabo zastopane: Brezovica 9, Tomišelj— Iška Loka 9 (6,3), Vrbi jene—Iška vas 8 (6,2), Ig—Studenec 23, Budnik 15. Če primerjamo te številke z onimi v občinah severnega polkroga, vidimo veliko razliko. Njen vzrok je v močno različni gospodarski strukturi. Kraji severnega polkroga niso absolutno navezani na kmetijstvo, oni južnega pa so po večini čisto ruralni. Važen se mi zdi tudi moment prometne povezanosti z Ljubljano. Nasel ja severnega polkroga leže povečini ob starih prometnih linijah in so po njih že dolgo povezane z mestom. Za zvezo vasi južnega polkroga z Ljubljano pa je bilo neizsušeno Ljubljansko barje precejšnja ovira.
Poleg tega najožjega obroča občin okoli Ljubljane, ki je sestavljen iz dveh različnih delov, nas zbodejo v oči posamezne smeri močne migracije iz bolj oddaljenih krajev. Prva smer in sicer najmočnejša prihaja od severozapada, druga od vzhoda oziroma severovzhoda, delno povezana s prvo, tretja in četrta pa nista povezani, temveč jo tvorijo trije otoki (Trst, Gorica, Novo mesto). Bistvo vseh teh štirih smeri je v tem, da jim tvorijo hrbtenico prometne črte ter občine z nadpovprečno važnostjo v prometnem, trgovskem in industrijskem oziru. Občine v severo-zapadni smeri so Škofja Loka 25, Kranj 29, Tržič 18, Badovljica 13, Bled 21, Jesenice 25. V vzhodni in severovzhodni smeri so Zagorje 19, Trbovlje 21. Celje mesto in okolica 28, Maribor 26.
V	tretji sta Gorica 69 in Trst 115 ter četrti Novo mesto 41. Vse navedene občine tvorijo gospodarska središča za večje okoliše, nekatere od njih (Kranj. Jesenice, Celje, Maribor, Trst, Gorica in Novo mesto) se povzpno celo daleč nad vlogo krajevnih središč. Pri Trstu in Gorici moramo poleg navedenih vzrokov upoštevati še političnega, ki je, kot bomo videli eden najvažnejših tudi v ostalih primorski h občinah. Delni vzrok, da so te občine na karti tako izrazite in da imajo v grafičnem oziru prevladujočo pozicijo, je v tem, da so po obsegu majhne, toda po številu odseljenc.ev najmočnejše. Štirih glavnih prometnih, trgovskih in industrijskih pasov se poleg naštetih najvidnejših središč drže tudi širša področja, iz katerih se je kvalificirano delavstvo dose-ljevalo v Ljubljano. Primerjava s prometno karto nam pokaže, da, so najmočnejši tokovi kvalificiranega delavstva naslonjeni na občine, ki leže v območju železniških prog.
Prva črta najmočnejšega obsega poteka proti severozapadu. Ta obsega gorenjske občine ter tvori sklenjen pas od Ljubljane do Jesenic. Sem spadajo Medvode (19), Smlednik (8), Hrastje— Voglje—Velesovo (5), Stara Loka (12), Stražišče—Sv. Jošt (7), Naklo (7), Predoslje (7), Šenčur (8), Cerklje (12), Križe (5), Ovšiše (6), Leše—Begunje (10), Mošnje (8), Lesce—Predtrg (6), Lancovo— Kamna gorica—Kropa (21), Breznica (7) in Koroška Bela (11). Vse navedene občine leže v območju prometne linije ali v območju posameznih gorenjskih industrijskih centrov. V tem je glavni vzrok visokemu številu. Druga črta poteka vzhodno od Ljubljane proti Zidanemu mostu in po Savski dolini do Brežic. Od nje se odcepi pri Zidanem mostu črta, ki objame tudi Celje in Maribor z njuno najbližjo okolico. V prvem delu je največje slovensko premogovno področje, dočim so najzapadnejše občine te linije funkcijsko še povezane z razvojem Ljubljane. Ta pas občin se začne z Devico Marijo v Polju (19), gre preko Dolskega (7) na Litijo (15), Vače (6), Zagorje (19), Trbovlje (21), Dol (11), Loko pri Zidanem mostu (7) in Radeče (11); tu pride ta pas v stik z občinami, ležečimi v območju dolenjske proge ter na Sevnico (6) in Krško (19). Kot že omenjeno obsega severni del te linije Celje
(28)	in Maribor (26). Omeniti moramo, da je vzhodni predel manj hribovit kot zapadni in srednji, ki je na j višji. Tretja črta so občine proti Rakeku. Njihov pas je širok. To so občine, katerih areal je velik, ki pa so morfološko neenake. Začenjajo se na jugu Ljubljane, kjer imajo zvezo z občinami južnega Ljubljanskega polkroga. Sem spadajo Dobrova (25), Polhov Gradec (11), Horjul (12), Vrhnika (51), Borovnica (9), Dol. Logatec (12), Gor. Logatec
Karta 3. Kvalificirani delavci v Ljubljani po rojstnih občinah. 1 pika — 1 oseba.
(10), Planina (7), Postojna (15), Divača (14) in Sežana (9). K četrti črti spadajo dolenjske občine, ki leže ob progi proti Novemu mestu in proti Kočevju tako, da imamo v resnici dva dela, južnega in vzhodnega. Ta črta ni tako kompaktna kot doslej navedene; številčna razlika posameznih je dokaj večja. Vzrok je v tem, da so občine v večini primerov naslonjene na ruralno osnovo in da so le redke take, ki imajo v večji meri tudi druge pogoje. Določiti točno mejo, kam teže posamezne občine po odcepu obeh delov, ni mogoče, ker tvorijo širok pas. brez medsebojne vidne meje. Šmarje (18), Grosuplje (9), Št. Jurij—Lipljene
(12)	in Račna—Sp. Slivnica (9) spadajo v to prehodno ozemlje. Od tega ozemlja proti jugu in vzhodu pa je dobro označena meja, ki poteka v pasu manj aktivnih občin. Južni krak proti Kočevju obsega Želimlje (II), Turjak (8). Velike Lašče (11), Ribnico (13). Dolenjo vas (7) in Kočevje (8). Ta pas ni sklenjen, temveč so to raztresene občine aktivnega izseljevanja kvalificiranega delavstva. Vzhodni krak poteka preko Višnje gore (7), Št. Vida pri Stični (12), Velike Loke (7), Trebnjega (16), Mirne (7), Št. Ruperta (14), Št. Janža (7), Mokronoga (15) in Rake (10) na Krško (19), kjer se priključi na drugo črto. Od Trebnjega se ta pas odcepi na Dvor (10), Žužemberk (11), Toplice (8), Šmihel (17) in Prečno (9). Omeniti moramo, da je ta krak zvezan z južnim preko Žužemberka na Ribnico. Poleg teh glavnih štirih črt, ki imajo vsaka svoj vzrok v navedenih momentih, imamo zapadno od prve linije še Bohinjsko Bistrico (15), Sorico—Železnike (15), Grahovo (9), Javorje—Poljane (11), Žiri (7) in Idrijo (16), ki tvorijo nekakšen otok. Prve tri teže v območje bohinjske železnice. Za Idrijo je razumljiv visok odstotek radi rudnika, dočim ostale občine nimajo drugih momentov kot ruralne. Če bi označili vse doslej opisane občine s koncentričnimi krogi, bi prišteli one iz severnega polkroga Ljubljane ter one proti Kamniku, ki imajo delno navezanost na Ljubljano, v prvega, prometne zveze ter trgovska in industrijska središča pa bi tvorile drugega.
Spojno vez med občinami najmanjšega odtoka in doslej opisanimi tvorijo občine tretjega kroga, ki so v številčnem oziru odseljevanja majhne, ki pa imajo kljub temu določene, čeprav minimalne pogoje za odseljevanje v Ljubljano. Zdi se mi, da je eden najvažnejših momentov pri odseljevanju iz teh občin v njihovi navezanosti na občine drugega koncentričnega kroga, s katerih funkcijo so življenjsko povezane. Pri pogledu na karto vidimo jasno, da je njihova lega v dejanski zvezi s temi, da vrše posredniško vlogo med najbolj aktivnimi in „stagnacijskimi" kot
imenujem naslednje. Te pripadajo četrtemu krogu in so razprostranjene po ozemlju med posameznimi prometnimi linijami. Večinoma imajo le ruralno osnovo, le malo ali skoro nič trgovine, obrti in industrije. Pri procentu 'kvalificiranega delavstva so udeležene najmanj, kajti njih funkcija je osnovana predvsem na kmetijstvu in ne daje možnosti izučitve poklica. Tako so visi ii odseljenci le slučajni, ker jih k odselitvi ne silijo nujni pogoji.
V	zadnji, četrti krog spada le malo občin iz bližine Ljubljane, pač pa velik del štajerskih in prekmurskih. Razporejene niso enakomerno, več jih je ob prometnih črtah in blizu večjih krajev Ena teh črt se vleče po severnem robu Savinjske doline v šaleško in dalje proti Koroški. Hrbtenica ji je železniška proga Celje— Dravograd. Drugo takšno področje se razteza po vsej vzhodni in severovzhodni Sloveniji. Ta predel obsega manjše občine, brez večjih središč, ki bi nudila podlago krepkejšemu gospodarskemu razvoju in s tem posredno tudi odseljevanju kvalificiranega delavstva. Bizeljsko, Haloze, južni del Slovenskih goric ter njihov vzhodni prehodni pas proti Murskemu polju, so glavne enote tega tipa odseljevanja. Važno se mi zdi poudariti, da je imel ta četrti krog do neke mere svojo osnovo v slabem socialnem stanju prebivalstva vinogradnih predelov, ki ni dovoljevalo dolge učne dobe. Ljudstvo je bilo prisiljeno ob neurejenosti razmer priti do čimprejšnjega zaslužka (viničarji, splošno siromaštvo, zemlja je bila zemljiška posest meščanov itd.). So pa tudi strnjeni predeli, ki so dali le izredno malo ali celo nobenega od-seljenca. Tako je dala zelo malo kvalificiranega delavstva Koroška. Nadalje spadajo sem področja v Zg. Savinjski dolini, Pohorje, Kozjak, večina zapadnega dela Dravskega polja. Slovenske gorice, razen južnega in vzhodnega roba ter skoro vse Prekmurje. Razumljivo je, da ni bilo odseljevanje iz zapadnega dela teli področij, kjer ima pokrajina visokogorski značaj, veliko, kajti tu je gostota prebivalstva majhna, večjih krajevnih središč ni, zato je splošna potreba po kvalificiranem delavstvu veliko manjša. Zlasti predeli velikih samotnih kmetij ne nudijo možnosti odseljevanja. Drugačen je po svojem gospodarskem življenju vzhodni del naštetih področij, ki obsega kraje visoke naseljenosti z večjimi krajevnimi gospodarskimi središči. Tu je predel intenzivne izralbe tal, majhne posesti in nizkega socialnega stanja ter zato brez pogojev za nastanek kvalificiranega delavstva. Za kraje na Bizeljskem moramo poudariti bližino Zagreba.
V	splošnem moremo reči, da se je kvalificirano delavstvo Ljubljane doseljevalo iz onih območij, ki nudijo sama na sebi pogoje za nastanek te kategorije in iz takih, od koder je možen lahek dostop. Važni so politični momenti, pri katerih pa moramo vzeti v poštev tudi lahko prehodnost ozemlja, za kar nam nudi klasičen primer dotok iz Primorske in Koroške.
Rojstne občine javnih nameščencev.
Dokaj drugačna je slika, ki jo dobimo pri pogledu na karto onih slovenskih občin, odkoder so doma javni uradniki. Poleg občin z močno razvito obrtjo, trgovino in industrijo, so tu poudarjene predvsem vse one občine, v katerih so sedeži državnih in samoupravnih uradov. Razlika z rojstnimi občinami kvalificiranih delavcev je velika. Tam je bilo manj centrov, ki pa so kazali močnejše število odšeljencev. Glede podeželja je pri javnem uradništvu veliko večja enakomernost, brez izrazitih prednosti: seveda razen onih občin, ki leže ob prometnih črtah. Javno urad-ništvo je pri svojem nastanku vezano predvsem na možnost obiskovanja šol oziroma izobraževanja. Čim večja je v nekem področju ljudska izobrazba, čim večje je število šol, nižjih in srednjih, tem večje je število odšel jencev. Pri tem moramo vzeti močno v poštev socialno in materialno stopnjo prebivalstva. Trditi smemo, da so bile pri odseljevanju javnega uradništva v Ljubljano najboilj udeležene tiste pokrajine, ki so bile socialno najvišje stoječe in ki so imele največje število šol. Razumljivo je, da je javno uradništvo sililo ravno v Ljubljano kot upravno, trgovsko in kulturno središče Slovencev, saj je bilo tu največ ' možnosti za napredovanje, razen tega pa veliko število šol, od najnižjih do najvišjih, ki so omogočale šolanje otrok in to za najrazličnejše poklice. Naravne poti, prehodnost oziroma neprehodnost ozemlja niso igrale močne vloge, kajti pri naselitvi tega razreda je dosti slučajnostnih momentov najrazličnejših oblik. Pač pa je vloga prehodnosti oziroma neprehodnosti ozemlja imela posreden pomen (n. pr. vožnja v šole).
Na karti javnega uradništva sta dobro vidna dva različna predela odseljevanja. Prvega, močnega, tvorijo Gorenjska, Dolenjska in Primorska, drugega, slabega pa Štajerska s Prekmurjem ter Koroška. Na prvem ozemlju je dobro vidna funkcija prometnih linij, dočim je pri drugem ta zabrisana in tvori ozemlje celoto, v kateri so posamezne ploskve za odseljevanje popolnoma neaktivne. Pri drugem predelu vloga prometnih črt ni vidna
v južnem delu, to je vzhodno, zapadno in severno od Celja ter na Bizeljskem.
Krog občin okoli Ljubljane je močno zastopan, pade pa nam takoj v oči, da občine, ki leže v goratem, predelu ter na Barju, močno zaostajajo za onimi, ki leže severno, vzhodno in severozapadno od Ljubljane. Vzrok je v različni gospodarski moči. Jasno je, da so najmočnejše one občine, ki so tvorile z mestom že funkcijsko celoto. Sem spadajo Glince—Vič (15), Rudnik (12), Dravlje (16), Št. Vid nad Ljubljano (22) ter Moste (8). Te občine pa so dale mestu še veliko večje število javnega uradništva, kakor nam ga pokaže naš podatek, toda vsled bližine mesta in popolne povezanosti z njim, je živelo mnogo uradništva v njili stalno naseljenega; predvsem velja to za Moste. V obroč občin severno od Ljubljane, ki so dale mestu mnogo javnega uradništva. spadajo še naslednje: Šmartno pod Šmarno goro (13), Črnuče—Podgorica (5, 2, 7), Ježica (12), Devica Marija v Polju (19), Dol—Dolsko (5, 7, 12), Trzin—Loka—Rašica (4, 3, 0, 7), Iška Loka—Tomišelj (3, 5, 8), Iška vas—Vrbljene (2, 3, 5), Šmarje (16), Brezovica (15). Dobrova na zapadu (8) in Trebeljevo (2) na vzhodu, sta bili kljub velikemu realu in bližini le malo zastopani. Od tega prvega kroga potekajo v smeri prometnih linij ostali močni tokovi doseljevanja javnega uradništva. Eden največjih in najbolj strnjenih prihaja od Kamnika. Ta pas ne tvori podolgovate oblike, ki bi se prilegala poteku železniške proge oziroma ceste, temveč se razteza po vsem polju in obrobnem gričevju med Ljubljano ter Kamnikom, s katerim se tudi zaključuje. Sem spadajo Domžale (12), Mengeš (8), Drtija—Peče (1, 2, 3), Moravče (10), Rova—Paloviče—Radomlje (0, 2, 3, 5). Dob—Vir (9, 1, 10), Krtina—Prevoje (I, 9, 10) ter Kamnik (32). Drugi pas, v severozapadni smeri, proti Gorenjski, ima 2 skupini. V prvo sikupino močnega odseljevanja spada 5 občin in sicer: Školja Loka (26), Kranj (63), Tržič (16), Radovljica (21) ter Jesenice (18). Ta skupina obsega mestne občine, v katerih so bili sedeži državnih in samoupravnih uradov ter središča industrije, trgovine in obrti, kar je važno ne samo za občine same, temveč tudi za večje geografske enote. Medsebojno povezavo občin prve skupine tvori druga skupina, obsegajoča občine, ki so bile funkcijsko povezane z onimi prve skupine ter one, ki so imele kakršnekoli pogoje za lasten gospodarski procvit. Te občine zaostajajo za prvimi po številu, a so kljub temu močne m tvori jo zaključen severozapadni pas, ki poteka do Rateč. Sem spadajo Medvode (14), Hrastje— Voglje—Velesovo (1, 5, 6. 1!2), Cerklje (9), Predoslje (4), Šenčur
(16), Naklo (4), Ovšiše—Ljubno (7, 2, 9), Lancovo—Kroka—Kamna gorica (1, 8, 4, 13), Sv. Jošt—Stražišče (1, 7, 8), Lesce—Pred trg (5, 7, 12,), Bled (16), Breznica (9), Koroška Bela (11), Gorje (9), Dovje (7), Kranjska gora (12) in Rateče (5). Tik navedenih se nahajajo posamezne pretežno ruralne občine, ki so dale le malo javnega uradništva. Leže na obeli straneh glavnega dotoka. V ravninskem predelu ga prekinejo le v smeri Stara Loka (11) — Smlednik (5) — Vodice (6). Povsod drugod gre za hribovite predele, na primer Zminec—Sora (3, 1, 4), Selca (6), Ribno (2), Sv. Ana—Sv. Katarina—jezersko (1, 1, l, 3). Ta severozapadni pas je na severni strani ločen po Karavankah od Koroške. Na Koroškem sta dala precej javnega uradništva v Ljubljano le Celovec
(13)	in Železna kapla (6), dočim so drugi kraji kot Velikovec (2), Beljak (3), Marija na Zilji (2), Rožek (2), Sv. Jakob (2), Šmohor (1), Sv. Štefan (1), Smerče (1) in Bekštajn (2) dali le malo z ozirom na velikost občin in gostoto nasel jenosti. Vzeti pa moramo v poštev še dejstvo, da doseljenci niso bili vsi pravi Korošci, temveč v velikem delu otroci staršev, ki so bili doma od drugod ter so le svoj čas službovali na Koroškem. V nasprotju s koroškimi kažejo močan dotok te poklicne skupine v Ljubljano primorske občine, posebno gospodarsko in upravno važnejše med njimi. Tudi tam so dale najnižje število občine v visokogorskem svetu ob zgornji Soči (Bovec 11, Kobarid 8). ki se v tem pogledu ostro ločijo od predelov onstran tedanje državne meje na Julijskih Alpah. Dalje proti jugu število narašča in dosežeš svoj višek v osrednjem delu. Posebno močno je bilo odseljevanje iz večjih središč, kjer so bili dani pogoji za nastanek javnega uradništva: Trst (112), Gorica (73). Idrija (60), Vipava (29). Izven teh središč se prične enakomerno področje majhnega odtoka te kategorije. Izjema so le področja ob glavnih prometnih črtali ter nekatere občine bolj proti vzhodu. Še največje število so dale naslednje občine: Ajdovščina (21), Rihenberk (11), Dornberg (6), Miren (6). Renče (7), Šempas (7), Trnovo (8), Kanal (M), Tolmin (11), Grahovo (8), Nabrežina—Devin (13), Doberdob (8), Komen (8), Sežana (26), Divača—Škocjan (26), Britof (6), Senožeče (6), Št. Peter na Krasu (11), Postojna (32) in Črni vrli pri Idriji (10). Ostale so dale le malo odseljencev.
Spojno vez s primorskimi občinami tvori jugozapadna smer. ki se drži železniške proge proti Rakeku. Odtod je dobila Ljubljana močan dotok javnega uradništva. Sem spadajo Vrhnika (34), Borovnica (21), Dolenji Logatec (27), Planina (13) in Rakek (16). Te občine tvorijo celoto, od katere se ločijo občine ležeče
fi?«i
* *.V*.■ ■.'. * **v.-^ • ■ . *'^''	•
••• ■■:■.■::^ ■v*y/v—
:hS)w
.'•'. Mv
Karta 4: Javni nameščenci v Ljubljajii po rojstnih občinah, t pika — t oseba.
severno in jugovzhodno od nje, predvsem one na Bloški planoti. Cerknica je tvorila otok glede moči odtoka (15). Begunje (6), Bloke (9) in Sv. Vid (1) so bili relativno slabo zastopani z ozirom na bližino Ljubljane. Ravnotako občine južnega dela Ljubljanskega barja.
Izredno dobro je vidna pri javnem uradništvu smer kočevske železnice, ki ima dve izraziti odtočni središči: Velike Lašče
(29)	in Ribnico (24). Preko Iga—Studenca in Pijave gorice se vleče ta smer na Turjak (15), Velike Lašče (29), Sv. Gregor (6), Sodražico (8), Jurjevico—Sušje—Velike Poljane (0, 3, 4, 7) in Ribnico (24). Med Kočevjem (7) in Ribnico je pas občin majhnega odseljevanja. Tudi Kočevsko samo je dalo zelo malo javnega uradništva, še največ v severnem delu (Koče—Gotenica—Trava —Borovec 2, Draga 2, Briga—Banja Loka 2, Osilnica 1, Fara 2 in Koprivnik 1); ponekod pa sploh nič in to celo v bližini Kočevja, kot v občinah Črni potok. Novi Lazi, Livold, Kočevska Reka in Mozelj. To je čisto razumljivo, saj je šlo tu za narodnostno mešano ozemlje. Slovenci tega predela niso imeli v obliž ju šol, materialno stanje pa jim tudi ni dovoljevalo pošiljati otroke v oddaljena središča. V Kočevju samem, odnosno tamkajšnjih šolah, pa so bili izpostavljeni nemškemu nacionalnemu pritisku. Nemci Kočevarji, kar jih je bilo preje v javnih službah v Ljubljani, pa so po prvi svetovni vojni večinoma odšli in s tem je močno padlo število odšeljencev iz tega predela. Čim pa pridemo v predel čisto slovenskih občin, postane odtok večji. Močno so zastopane občine vzhodne smeri proti Novemu mestu: Grosuplje (15), Višnja gora (14), Št. Vid pri Stični (25), Trebnje (27), Žužemberk (16), Dvor (7), Prečna (8), Šmihel (14), Kostanjevica
(15), Št. Jernej (9), Mokronog (14), Tržišče (10), Šent Rupert (19), Raka (12), Krško (28). Te občine so izmed dolenjskih najmočneje zastopane ter se tudi drže smeri železniške proge, ki se v vzhodnem delu razcepi v dva kraka, proti Novemu mestu (35), ki tvori glavno središče vzhodne Dolenjske, in proti Št. Janžu (7). Ta pas ne tvori v zapadnem delu večjega strnjenega področja; razširi se šele v vzhodnem delu. Če pregledamo vse te občine z ozirom na njihovo funkcijo vidimo, da je večina njih naslonjena na kmetijstvo, da pa pridejo pri nekaterih delno v poštev tudi drugi gospodarski viri in upravnopolitični momenti. Izjemo tvorita Novo mesto in Krško. Prehode med temi najbolj aktivnimi občinami tvori pas manj aktivnih. Struktura teh občin (Polica—-Žalna—Luče 7, Črešnjice—Bukovica—Temenica 1, Zagradec— Sela 2, Škocjan 6, Sv. Križ pri Kostanjevici 3, Velika dolina 3 itd.)
sloni skoro izključno na ruralni osnovi. Bela Krajina je dala malo javnega uradništva. Edino središči Črnomelj (19) in Metlika
(18) sta ga dali nekaj. Podeželje je slabo zastopano, saj je največje število, ki ga je dala podeželska občina 5. Delni vzrok temu je bila splošna revščina in oddaljenost šol, predvsem gimnazij.
Vzhodna smer v dotoku javnega uradništva poteka preko Kresnic (20) na Litijo (21), Šmartno (25), Zagorje (30), Trbovlje
(19), Dol (7), Loko pri Zidanem mostu (20), Radeče (25) in Sevnico
(11). Pri Radečah in Krškem dobi stik z glavnima krakoma dolenjske smeri. Življenje vseh teh občin sloni na trgovski, prometni, obrtni in industrijski osnovi in le malo na ruralnih. Čim se funkcija občin spremeni, pade število javnega uradništva. Na ostalem slovenskem ozemlju sta dala precej še Maribor (26) in Celje (11). Meja med močnim in slabim odseljevanjem v Ljubljano poteka v isti smeri kot pri kvalificiranem delavstvu, razen v Savinjski dolini, kjer je pomaknjena na njen južni rob. Predel štajerskih občin, ki tvori pri splošnem odseljevanju le slabo zastopano ozemlje, je tu precej kompakten. Številčno najmočnejše so občine vzhodno od Celja proti Rogatcu: št. Jurij pri Celju (8), Ponikva (6), Št. Vid pri Grobelnem (4), Šmarje pri Jelšah (11), Rogaška Slatina (5) in Rogatec (4). Spodnja in Zgornja Savinjska dolina, občine okoli Konjic, Bizeljsko, občine južno od Maribora in Mislinjska dolina tvorijo predele majhnega odseljevanja, toda zelo enakomerno razporejenega. Slovenske gorice, Haloze, Ptujsko polje tvorijo predel nepovezanih odselitvenih občin, med katerimi so nekatere dale več odseljencev. Od vsega Prekmurja je zastopanih samo 6 občin, s Kozjaka in Pohorja tudi le posamezne.
Razlika med vzhodno in osrednjo Slovenijo je pri tej kategoriji manjša, kot pri kvalificiranem delavstvu. Pri javnih nameščencih pač ne igra takšne vloge kraj službovanja, kakor možnost za izbiro tega poklica.
Rojstne občine privatnega uradništva.
Podobno sliko bi nudila karta o izvoru privatnega uradništva. Saj so činitelji, ki so pri tem vplivali, v glavnem isti kot pri javnem nameščenstvu. Kjer so močno razvite trgovina, obrt in industrija, pa kjer je dovolj šol, zlasti srednjih in strokovnih, od tam je bil tudi pri tej kategoriji dotok najizdatnejši. Zato so bile najmočneje zastopane one občine, ki imajo mestni značaj.
S pojemanjem gospodarske moči in deloma z oddaljenostjo občine, pojema tudi njen odtok v privatno uradništvo. Pri tem pa moramo vzeti v poštev tudi manjša, toda močna industrijska ter trgovska središča (n. pr. Jesenice), ki navežejo nase večje število okolnili občin. Najmanj so dale čisto ruralne občine. Kot pri javnih nameščencih, tudi tu ni velike važnosti odaljenost od Ljubljane.
Radi svoje male površine nam po svoji moči padejo v oči rržič (16), Kranj (32), Kamnik (28), Zagorje (21), Novo mesto (22), Trst (110), Celje (16) in Maribor (17). Poleg teh večinoma mestnih občin (izjema je Zagorje), pa so močno prispevale še nekatere občine, katerih dejanska moč pa radi njihovega večjega obsega ni dobro vidna. Sem moramo prištet* Jesenice (13), Gorico (40), Vrhniko (26), Trbovlje (15), Ribnico (18), Trebnje (17), Vič (11) in Škofjo Loko (15). Navedene občine tvorijo vsaka zase gospodarska središča, od katerih so nekatera po svojem industrijskem in trgovskem pomenu važna za vso Slovenijo in do neke mere za vso državo. Ponekod gre tudi za upravna in kulturna središča. Poleg teh najbolj aktivnih občin imamo drugo skupino s kraji, katerih osnova je sicer deloma še agrarna, kjer pa so vendar druge gospodarske panoge že močnejše. Sem spadajo Bled (7), Radovljica (9), Lancovo—Kropa—Kamna gorica (1, 5, 3, 9), Medvode (15), Št. Vid nad Ljubljano (11), Moste (5), Holmec—Janše (2, 2, 4), Domžale (8), Rudnik (8), Prevoje—Krtina (0, 6, 6.), Brezovica (9), Idrija (20), Vipava (9), Sežana (8), Divača (8), Postojna (22), Rakek (8), Planina (6), Dolenji Logatec (8). Borovnica (8), Št. Vid pri Stični (9), Velike Lašče (9), Kočevje (7), Žužemberk (9), Šmihel (9), Mokronog (9), Tržišče (8), Krško (15), Brežice (9), Kostanjevica (7), Sevnica (7), Radeče (9), Litija (7), Šmartno pri Litiji
(6), Črnomelj (5) in Metlika (5). Pri teh občinah je opazno dejstvo, da je bilo njihovo življenje naslonjeno v večini primerov na eno, oziroma dve funkciji, ki sta bili povezani s kmetijstvom. Tudi pri njih opazimo vlogo prometnih črt, toda medsebojna povezanost ob teh črtah ni tako izrazita. Značilno za to skupino je, da krog občin, ki oklepa Ljubljano, ni več razdeljen v dva neenako močna dela, temveč je moč občin zelo izenačena: Tomišelj —Iška Loka (2, 1,5), Vrbi jene—Iška vas (1, 1, 2), Studenec—Ig— Pijava gorica (5, 0, 0, 5), Devica Marija v Polju (4), Ježica (5), črnnče (5), Šmartno pod Šmartno goro (4) itd. Primorske občine in ostale na Notranjskem, Gorenjskem in Dolenjskem so dale 2—5 odseljencev. Istotako Koroška, ki pa je zelo malo udeležena. Izmed štajerskih občin so dale največ one v Savinjski dolini ter
one, ki leže v območju železniške -proge Celje—Dravograd in v območju Konjic. Več (3—4) so dale tudi tu neagrame občine, ki imajo ugodnejše pogoje za nastanek te kategorije (n. pr. Velenje, Šoštanj), dočim so ostale zastopane v večini primerov le z enim ali dvema odšeljencema. Bela Krajina je malo zastopana. Pri celotnem pregledu vidimo, da je na ozemlju, ki je bilo pri prejšnjih skupinah najmočneje zastopano, precej občin, ki niso dale nobenega odseljenca.
Rojstne občine nekvalificiranega delavstva.
Nekvalificirano delavstvo ni pri svojem nastanku vezano ne na učno dobo, ne na vrsto zaposlitve in druge činitelje, ki smo jih navedli pri kvalificiranem delavstvu. Pogled na karto, ki je zelo različna od preje opisanih, nam prikazuje tri zanimive ugotovitve. 1. Strnjen krog občin okoli Ljubljane, ki sega na severu do K amniika, na severozapadu do Kranja, na jugu do roba Ljubljanskega barja ter na vzhodu do črte Dobrunje—Grosuplje. 2. Ostali slovenski predel kaže sicer še vedno premoč Dolenjske, Gorenjske in Notranjske, toda ta premoč ni več tako izrazita, pomembnost prometnih črt je opazna le proti vzhodu. Posamezne občine so veliko bolj enakomerno zastopane. Meja med temi občinami in onimi na Štajerskem je nejasna, jakost odseljevanja prehaja polagoma iz ene pokrajine v drugo in vključuje zelo enakomerno predvsem južnoštajerske občine. 3. Primorske občine niso močno udeležene, število odseljencev je veliko manjše, kot pri prejšnjih poklicih in to vključno s Trstom in Gorico, kot naj važnejšima središčima.
Krog okoli Ljubljane obsega v gospodarsko-socialnem oziru različne občine, od predmestnih, v -svojem življenju na mesto navezanih, do čisto ruralnih. Vse te so -dale precej enakomerno število. Vzrok je ta, da je nekvalificirano delavstvo nastajalo brez ozira na gospodarsko strukturo občine. Strnjeno odseljevanje iz teh občin je povzročila le bližina mesta. Pri tem je bilo nekvalificirano delavstvo pogosto zaposleno v slučajnem, nestalnem delu ter navezano na podporo svojega kmečkega doma. Tak značaj so kazale občine Vič (27), Šmarje (20), Dobrunje (30), Rudnik (18), Devica Marija v Polju (23), Ježica (19) in Šmartno pod Šmairno goro (22). Razumljivo je visoko število odseljencev iz občin Rudnik, Devica Marija v Polju. Vič in deloma Ježica vsled njihovega delno predmestnega značaja, kjer je nastajalo relativno največ ljubljanskega nekvalificiranega delavstva. Tudi
Karta 5: Nekvalificirani delavci v Ljubljani po rojstnih občinah, t pika — 1 oseba.
pri Šmarju, Dobrunjah in Šmartnu pod Šmarno goro je vzrok v delni povezanosti z mestom. Od ostalih občin tega kroga naj navedem naslednje: Tomišelj—Iška Loka (14-, 4, 18), Vrbljene—Iška vas (6, 6, 12), Želimlje (19), Brezovica (15), Horjul (13), Medvode (23), Šenčur (11), Vodice (9), Trzin—Loka—Rašica (4, 3, 3, 10) in Moravče (23).
Drugi predel tvorijo dolenjske, gorenjske in notranjske občine, od katerih pojema jakost odseljevanja polagoma proti Primorski in Štajerski. Moč odseljevanja je tu z nekimi izjemami enakomernejša. Zanimivo je, da pri tej skupini ni velike številčne razlike med strukturno različnimi občinami. Opaža se celo lahka prevlada ruralnih predelov nad onimi, ki imajo druge življenjske pogoje. Občine z razvito trgovino, prometom in industrijo so udeležene z zelo malo odseljenci, ker so same zapo-sljevale precejšen del nekvalificiranega delavstva, dočim je ostal v čisto agrarnih občinah precejšen presežek delovne moči za odtok. Tako je na primer dobro vidna premoč vzhodnih ruralnih občin nad zapadnimi. predvsem gorenjskimi. Tudi na splošno kažejo agrarne občine višje število kot nam pokaže primerjava naslednjih občin: Jesenice (5), Koroška Bela (2), Litija (6), Zagorje (6), Trbovlje (8), Dol (3), Celje mesto in okolica (9), Loka pri Zidanem mostu (4), Lancovo—Kropa—Kamna gorica (0, 9, 7, 16), Sorica (8), Javorje—Poljane (1, 5, 6), Loški potok (7), Turjak
(12), Št. Vid pri Stični (18), Žužemberk (8), Trebnje (9). Mirna peč (8), Št. Rupert (12), Mokronog (12), Kaka (12) itd.
Od prometnih črt je opazen potek samo vzhodne, dolenjske smeri, ki poteka preko Gr osuplja (12), Št. Vida pri Stični na Trebnje in Novo mesto (13). Vzrok temu je pomanjkanje lastne industrije v teh krajih, ki jim zato njihovo prometno okno odvaja delovno silo drugam, seveda tudi v Ljubljano. Bela Krajina in Kočevska sta zelo malo zastopani, le severni del Kočevske okoli Ribnice je dal nekaj odseljencev. Štajerske občine kažejo sorazmerno močnejši delež kot pri doslej opisanih poklicih; posebno Savinjska dolina, občine od Celja proti Rogatcu, okoli Konjic, Dravsko polje in deloma občine južnega dela Slovenskih goric. Vendar gre pri tem le za eno do tri osebe po občini. Doseljevanje iz Primorskega je slabo. Tudi občine, ki temelje na industriji (n. pr. Idrija) so dale le malo odseljencev. V ilustracijo navajam le številčno najmočnejše: Irst (45), Gorica (21), Idrija (8), Postojna (7), Grahovo (8), Tolmin (3), Kobarid (2), Ajdovščina (5), Vipava (7). Odtok nekvalificirane moči je pač
ovirala državna meja, podobno kot bomo to ugotovili pri hišnem uslužbenstvu. S Koroškega je odseljevanje zelo majhno in obsega le nekaj občin, od katerih je najmočneje zastopan Celovec (4).
Rojstne občine hišnega uslužbenstva.
Podobno sliko, kot nam jo nudi karta nekvalificiranega delavstva, dobimo pri pogledu na karto hišnega uslužbenstva. Tudi ta poklicna skupina, ki obsega večinoma le ženske delov ne moči (do 95%), ni bila pri svojem nastanku navezana na krajevne pogoje, ampak na nizko socialno stanje ali neurejenost razmer doma. Slovenske pokrajine so razdeljene v tri oziroma štiri od-selitvene pasove. Prvi, najmočnejši, obsega Notranjsko, Dolenjsko in Gorenjsko, drugi južnoštajerske občine, tretji Primorsko in četrti se v ernoš t a j ersk e občine s Prekmurjem in Koroško. Pri prvem moramo podčrtati posamezne razlike. Občine okoli Ljubljane so močno zastopane, čemur je vzrok bližnja lega: Moravče (21), Kamnik (19), Trzin—Loka—Rašica (7. 5, I. II), Zgornji Tuhinj — Hruševka (14, 1, 15), Vodice (16), Smlednik (25), Šmartno pod Šmarno goro (15), Ježica (15), Polhov gradeč (25), Dobrova (18), Horjul (21), Brezovica (16), Tomi šel j—Iška Loka (9, 5, 12), Ig— Studenec (19). Želimlje (18), Šmarje ((24), Dobrunje (29). Karta daje vtis, da so bile severne in zapadne občine močneje zastopane pri odseljevanju. Vtis pa je nepravilen, radi njihove manjše površine (kljub moji združitvi posameznih občin, da dobim približno enako število prebivalstva). Pri hišnem uslužbenstvu je delno vklna vloga prometnih črt. kajti občine, ki leže v njihovem območju, kažejo večjo odselitveno moč. Najbolj je vidna smer dolenjske proge: Grosuplje (14), Št. Vid pri Stični (54), Velika Loka (21), Trebnje (22) in Mirna peč (24). Izredno dobro vidno je njeno nadaljevanje od Trebnjega proti Št. Janžu (11), čez Mirno (26), Št. Rupert (56) na Mokronog (27). Od tu dalje ni bilo odseljevanje več vezano na železniško progo, bilo pa je vendar zelo visoko v vsem območju vzhodno od Mokronoga, ki ga tvori jo občine Šmarjeta (25), Bela cerkev (15) in Raka (56). Tudi nekatere občine v območju Novega mesta so dale veliko odšel jencev: Žužemberk (34), Prečna (16), Šmihel (29), Št. Jernej (29). Manj so dale občine ob kočevski progi: Slivnica—Račna (7, 10, 17), Turjak (16), Velike Lašče (8), Sušje—Jurjeviča—Velike Poljane (4, 5, 4, 11) in Ribnica (21). Kočevsko je dalo le malo, marsikje celo nič odseljencev. Iz Kočevja samega jih je bilo 7. Smer proti Halv eku je zastopana sledeče: Vrhnika (54), Dolenji Logatec (7),
msmä
Karta 6: Hišni uslužbenci v Ljubljani po rojstnih občinah, t pika — 1 oseba.
Hotedršica (13), Rakek (13); veliko je dal Stari trg (23), ki tvori vez s kočevsko smerjo. Gorenjska smer je precej nejasna in obsega glede enakomernosti moči širok pas pbčin: Medvode (26), Škofja Loka (31), Zminec—Sora (7, 5, IB), Selca (27), Sorica—Železniki (3, 15, 18), Predoslje (15), Šenčur (14), Cerklje (19), Sv. Jošt—Stražišče (3, 13, 16), Lancovo—Kropa—Kamna gorica (3, 8, 5. 16), Bled (18), Jesenice (25) in Kranjska gora (15). Vstran od teh občin, ležečih v obližju železniških prog, opazimo v vseh smereli občine z znatno manjšim številom doseljencev, Morfološka struktura pride pri tem toliko v poštev, za kolikor je pri tem prizadeta gostota prebivalstva. To je dobro vidno v majhnem številu odseljencev iz visokogorskih občin (n. pr. Srednja vas). Južnoštajerske občine tvorijo obsežno strnjeno površino precejšnjega odtoka, dočim je prišlo v severnoležečih občinah do odseljevanja le v posameznih primerih. Od južnoštajerskih občin so najmočnejše: Sv. Lenart nad Laškim (11), Sv. Jurij pri Celju (7), Ponikva (7), Šmarje pri jelšah (9), Bizeljsko (8), Koprivnica (8) in Škale pri Velenju (8); druge so dale manjše število odseljencev. Važno pa je dejstvo, da je malo južnoštajerskih občin, ki ne bi dale nobenega odseljenca. Glede Primorske nam podaja karta podobno sliko kot pri nekvalificiranem delavstvu. Tu poteka zelo dobro vidna ločna črta na tedanji državni meji. Udeležba občin je bila majhna in izmed podeželskih ni nobene, ki bi se vidno odražala, dočim so na ostalem Slovenskem ravno kmečke občine tiste, ki so dale največ hišnega uslužbenstva. Tri oziroma štiri občine so vidneje zastopane: Trst (36), Gorica (21), Idrija (17) in Postojna (11). Toda pri tem moramo vzeti v poštev, da se je tu rekrutiralo hišno uslužbenstvo iz gmotno slabo stoječih slojev, ne pa. iz kmečkega prebivalstva, kot drugod. Vzrok temu je bila gotovo politična ločitev ozemlja. Hišno uslužbenstvo ni imelo težnje za stalno naselitvijo v določenem kraju, temveč je precej gibljivo. Vendar se njegovo priseljevanje vrši v obliki enakomernega stalnega pritoka iz podežel ja. Tega pa je onemogočila državna meja. Isto velja tudi za nekvalificirano delavstvo.
Rojstne občine dijaštva.
Silno poučna je karta o izvoru dijaštva. Ona nam ne podaja samo stanja dijaštva v Ljubljani, temveč tudi nekakšno shematično sliko tedanje socialne strukture celotnega slovenskega ozemlja. Moč odselitvenih občin je bila zelo odvisna od njihove moči v materialnem oziru. Podčrtava nam že tolikokrat ugotov-
Karta 7: Dijaštvo v Ljubljani po rojstnih občinah. I pika — t oseba.
ljeno dejstvo, kako malo je bilo pri nas dijaštva kmetskega in delavskega stanu, kako se je ono rekrutiralo predvsem iz mestnih oziroma tržnih slojev. Rojstne občine dijakov se krijejo s političnimi, trgovskimi in industrijskimi centri Slovenije. Njihovi starši so pač bili večinoma uradniškega stanu, ki so morali dostikrat preskrbeti kruh svojim otrokom le po šolanju, kar je 'bilo v večini primerov združeno z velikimi materialnimi žrvvami. Drugače je bilo na kmečkem podeželju. Čeprav so bile tudi tam nekatere občine relativno močno zastopane, je bil vendar odtok dijaštva povsod mnogo manjši kot v neruralnih občinah. Tu nimamo pri dijaštvu več obsežnih področij odšeljevanja, kot pri doslej obravnavanih kategorijah, temveč novo obliko dotoka, ki jo imenujemo otočno in to radi tega, ker so tvorile glavni dotok ljubljanskega dijaštva posamezne občine z izrazito premočjo nad svojo okolico. Važno je tudi dejstvo, da so bili takrat v veljavi predpisi, ki so omejevali svobodno izbero kraja šolanja. Glede dotoka vzamem tri skupine, brez ozira na njih pokrajinsko lego: 1. mestne in tržne občine, 2. občine podeželja z relativno močnim odtokom in 3. občine majhnega odtoka, kamor spadajo koroške in štajerske. Skupino zase tvorijo Vič (33), Dravlje
(7), Ježica (9), Moste (13), Dobrunje (8) in Rudnik (5). Te občine so bile že takrat z Ljubljano organsko povezane. Vzrok majhnemu številu je izredna bližina mesta in s tem šol ter uradov; dijaki so stanovali doma in hodili dnevno v ljubljanske šole. Tudi pri ostalih občinah v bližini Ljubljane ter onih db železniških progah, do oddal jenosti 25—30 km. moramo vzeti v poštev vsakodnevno vožnjo v šolo, kar zmanjša odselit-veno jakost teh občin. Največ dijaštva je rojenega v Trstu (339). Trst je bil izrazit odselitve ni center javnega in privatnega urad-ništva ter kvalificiranega delavstva in zato je tudi razumljivo izredno veliko število dijaštva, tki izvira predvsem iz uradniških slojev, mnogo manj iz kategorije kvalificiranega delavstva. Posredno važen pa je bil tudi politični vzrok. Gorica (100) je dala iz istega vzroka toliko dijaštva. Visoko število dijaštva imajo še Jesenice (51). Tržič (3S). Kranj (63), Škofja Loika (27), Kamnik (34). Vrhnika (33), Idrija (31), Zagorje (21), Trbovlje (31), Novo mesto (64), Celje (26), Maribor (33) in Celovec (25). Vse te občine so bile važne v gospodarskem in političnem ozirn. Ker se je iz njih rekrutiralo veliko uradništva, zato je tudi razumljivo visoko število dijaštva. Poleg teh največjih središč pa imamo še manjša krajevna, ki so dala sicer manjše število dijaštva, vendar se vidno odražajo od okolice in to radi funkcije, ki so jo imela
v upravnem in delno v gospodarskem oziru. Sem spadajo: Bohinjska Bistrica (19), Radovljica (22), Bled (17), Postojna (51), Dolenji Logatec (18), Gornji Logatec (15), Cerknica (17). Ribnica ^21), Velike Lašče (17), Št. Vid pri Stični (16), Žužemberk (15), Krško (21), Litija (14), Radeče (11), Mokronog (14), Metlika (15), Črnomelj (14), Št. Peter na Krasu (17), Ajdovščina (15), Divača— Rodik—Naklj (25) in Ilirska Bistrica (15). Kočevje je eno redkih mest v Sloveniji, ki je tvorilo izjemo z izredno nizkim številom (9); vzrok temu bo najbrže v narodnostnem oziru. Drugo skupino tvorijo podeželske občine: Grahovo (21), Sorica—Železniki (1, 9. 10), Borovnica (15), Stari trg (15), Šmihel (12), Trebnje (12), Šl. Rupert (7), Št. Jernej (7), Kostanjevica (8), Sv. Križ pri Kostanjevici (9), Sodražica (14), Šmartno pri Litiji (8), Moravče v kamniškem okraju (7). Te občine imajo sicer ruralni značaj, a so obenem manjša krajevna središča. Tretjo skupino tvorijo podeželske občine majhnega odtoka. Sem spadajo n. pr. Žiri (6), Trata (4), Poljane (5), Preserje (5), Rob (2), Stara cerkev (4), Rovte (5), Čermošnjice (5), Polšnik (2), Škocjan (4), Trnovo (5), Cerkno (4), Lužarji (1), Poljane—Smuka (1), Velika Loka (1), Brusnice (1), Podzemelj (1) itd. Te občine so imele majhno odselitev dijaštva, vendar so prve napram zadnjim relativno še močno zastopane. Vzrok temu je, da leže prve v obližju večjih krajev, pod katerih gospodarskim in kulturnim vplivom se delno nahajajo, dočim so zadnje vstran od njih in izključno ruralnega značaja. Področje zase je tudi pri tej skupini Štajerska. Tu imamo manjše komplekse občin, odkoder se je dijaštvo doseljevalo. Prištevamo jih k zadnji skupini najmanjšega odtoka. Največ so dala še krajevna središča in bogate podeželske občine, n. pr. v Savinjski dolini. Koroška je dala le malo dijaštva.
Rojstne občine žensk.
Ta karta na zunaj neaktivne skupine ljubljanskega prebivalstva podaja značilno sliko in obenem zelo nazorno poudarja gotove zakonitosti, ki smo jih podčrtavali že pri drugih poklicnih skupinah. Videli smo različne smeri doioka v različnih poklicih, kako in zakaj so se med seboj razlikovale, videli smo izvor in potek doseljevanja, ki sta imela naznačene subjektivne ali splošno veljavne pogoje, odvisne od rojstne občine ter občine doselitve. Ljubljane. Pri odseljevanju žensk vidimo sodelovati vse že večkrat omenjene momente, tako gospodarsko strukturo, kot tudi gospodarsko moč odselitvene občine, njeno vlogo v
j.'
••Č::^3Skv',4?
Karta 8: Poročene žene in ženske brez poklica v Ljubljani po rojstnih občinah, t piika ) oseba.
upravno-političnem oziru, prometne vezi ter splošno povezanost z Ljubljano. Zato so na naši zadnji karti bolj kot na vseh ostalih združeni učinki vseh teh činiteljev. Na njej so poudarjene smeri dotoka, važnost prometnih linij, o točna oblika, moč posameznih občin in vloga čisto ruralnih predelov. Ne bom podrobneje omenjal posameznih primerov in našteval vzrokov, kajti s karto je podana jasna slika. Važna pa so naslednja dejstva: Izredna premoč občin severnega ljubljanskega polkroga ima svojo utemeljeno v svoji bližini in možnosti zaposlitve, četudi brez stalnega bivanja. Potek prometnih črt je dobro viden; poudarek ima v posameznih krajevnih središčih otočne oblike. Vloga južnoštajerskih občin naraste, zlasti Savinjske doline. Moč primorskih občin je ista kot pri javnem uradništvu. Nekoliko višje je tudi število na Koroškem rojenih. Karakteristično je, da so izmed ruralnih občin dale največ žensk ravninska področja, čim pa pridemo v višje predele, je njihovo število manjše: pri tem je neposredne važnosti tudi gostota prebivalstva.
Ostali poklici.
Obdelal sem podrobno šest najvažnejših poklicnih skupin ter jih ponazoril, razen pri privatnem uradništvu, s kartami. Za oistale skupine jih nisem izgotovil spričo majhnega števila pripadnikov. Ugotoviti je možno le malo zakonitosti radi malošte-vilnosti, ki pa'se vse nahajajo v doslej obdelanih primerih.
Trgovski nameščenci so bili rojeni predvsem v občinah, ki so večji ali majijši trgovski centri. Močno so udeležena mesta, ki so dala temu razredu največjo praktično izobrazbo. Glede obroča občin okoli Ljubljane moram omeniti, da je relativno slabo zastopan. Največ so dale občine, organsko povezane-z mestom (n. pr. Glince—Vič).
Pri obrtnikih in trgovcih je vidna vloga večjih obrtnih in trgovskih središč, dočim imajo prometne črte le podrejeno vlogo.
Svobodni poklici so bili glede rojstnih občin vezani na splošne zakonitosti. Pri njih je bilo sorazmerno še najbolj enakomerno zastopano celotno slovensko etnično ozemlje, s prevlado kranjskih občin.
Rojstne občine otrok so bile vezane na občine službovanja staršev in v veliko primerih na rojstne občine matere. Značilno je, da so bili otroci rojeni v veliki večini primerov na sedežih občin.
Pri upokojencih moramo pripomniti, da je bil njihov izvor vezan na iste pogoje kot državno in privatno uradništvo. Užitkarji so bili večinoma doma iz občin v bližini Ljubljane in to predvsem barjanskih in dolenjsikih.
Posestnikov je bilo malo; nekaj jih je tudi pravih kmečkih. Vsi so bili iz občin v kotlini Ljubljanskega barja.
Doseljevanje iz Istre.
Na karti posameznih socialnih plasti sem vnesel tudi podatke severno ležečih istrskih občin, to je tistih, ki tvorijo prehodno jezikovno ozemlje in pa onih, južno od tega. Migracija v slovenske predele, zlasti v Trst in Gorico, je bila iz teh oibčiu relativno močna in tako je vsled politične spremembe bila posredno prizadeta tudi Ljubljana, kajti številni Istrani iz Trsta in drugih primorskih občin so prišli po tej spremembi s primorskimi Slovenci tudi v Ljubljano. Pa tudi število Slovencev iz teh občin je precejšnje. Saj so pred prvo svetovno vojno mnogi službovali tamkaj. Istrskim občinam dado poudarek mestna naselja, ki vrše kakršnokoli pdlitično-up ravno funkcijo ali so gospodarsko važne. Podeželske Občine so zastopane le malo. Glede socialnih razredov moramo poudariti, da je največ žensk, javnega uradništva in dijakov. Najbolj je zastopan Pulj, kar je razumljivo vzsled njegove funkcije, ki jo je opravljal v bivši avstro-ogrski monarhiji.
V	splošnem so v severnem predelu zastopane poleg krajevnih središč, tudi ruralne občine, toda čim bolj prehajamo proti jugu, tem bolj so to le izjeme.
Doseljevanje iz ostale Jugoslavije.
V	Ljubljano se je prebivalstvo deloma doseljevalo iz ostale Jugoslavije. Izmed vseh nekdanjih banovin je bila najbolj zastopana Savska, ki je najbližja. Število doseljencev iz te banovine je relativno visoko (499) iin to najraznovrstnejših poklicev. Najmočneje so bili zastopani javni in privatni uradniki (59, 51) ter kvalificirani delavci (55). Zelo visoko število so dosegle tudi ženske (145), otroci (6?) in dijaki (46), predvsem visokošolci. Druga po moči je bila Primorska banovina (151). Tudi tu so bili javni in privatni uradniki ter kvalificirani delavci najmočnejše skupine (20, 10, 11). Visoko je bilo število dijaštva (58). kar gre na rovaš ljubljanske univerze, predvsem tehnične fakultete. Na tretjem mestu je 'bila Moravska banovina (107). Izrazito premoč
je imelo javno uradništvo (31), doc i m so bili drugi poklici relativno slabo zastopani. Le dijaštvo (14), ženske (54) in otroci (11) so dosegli nadpovprečno število. Drinska banovina je bila četrta; ženisk (24) in dijaštva (21) je bilo največ, slede jim javni
(16)	in privatni (15) uradniki. Ostale banovine so dale mnogo nižja števila. Zetska (59) je prispevala istotalko največ javnih uradnikov (10), dijaštva (15) in žensk (15), Donavska (5?) največ privatnega uradništva (4), žensk (17) in otrok (14), dijakov pa zelo malo (7). Beograd s Pančevom in Zemunom (46) je bil zelo slabo zastopan. Izmed aktivnega prebivalstva je bilo največ javnih uradnikov (5), ženske (19) so močno nadkriljevale otroke (7) in dijaštvo (9). Vrbaska (43) je dala največ javnih uradnikov (5), kvalificiranih delavcev (4), žensk (14) in dijakov (11). Zelo nizko je bilo število odseljencev iz Vardarske banovine (14). Izseljenci iz Savske banovine so bili do 80% Hrvati, dočim moramo pri od-seljencih iz drugih banovin vzeti v poštev tudi dejstvo, da je bilo tam v službah zelo veliko Slovencev, ki so se kasneje vrnili domov s tam rojenimi otroci. Število tamkajšnjih domačinov je bilo relativno majhno. Skoro pri vseh banovinah je bilo relativno zelo visoko število javnega uradništva, kar gre na račun vojaštva. Glede visokega števila žensk moramo pripomniti, da so se mnogi Slovenci za časa tamkajšnjega službovanja tam poročili in se pozneje vrnili domov. Število dijaštva gre na račun tehnične fakultete, posebno montanistike. Rojstne občine Hrvatov in Srbov ter ostalih narodov so najrazličnejše; od čisto ruralnih do mestnih in industrijskih. Slovenci so rojeni po ogromni večini v mestih ali industrijskih občinah.
Delež inozemcev v ljubljanskem prebivalstvu.
Radi male pomembnosti ljubljanske trgovine in industrije je bilo število inozemcev v Ljubljani le majhno. Še te doseljence moramo deliti v dve skupini, ki so jih vodili pri doselitvi povsem Tazlični nagibi. Razlikujeta se po moči in značaju dotoka ter po njegovih vzrokih. Najmočneje je bila zastopana Avstrija (959) in Č. S. R. (484), vendar sta glede načina doselitve različni druga od druge. Pri Avstriji moramo vzeti v poštev, da je imelo nad polovico tam rojenih za starše naše ljudi, ki so pred ustvarjenjem Jugoslavije službovali na današnjem avstrijskem ozemlju.
V	socialnem oziru zavzemajo ti naši ljudje najrazličnejše poklice. Kar je bilo pravih Nemcev, so bili uslužbeni po večini v trgovskih poklicih, samostojno ali pa kot eksponentje inozem-
skega kapitala. Č. S. R. pa ima zopet dvojne odseljence. Prvi so službovali v naših krajih že za bivše Avstrije in so ostali tu tudi pod Jugoslavijo ter se delno naturalizirali, drugi pa so prišli kot eksponenti češkega kapitala šele v povojni dobi. Tretja najmočneje zastopana država je bila Rusija (207). Ruska naselitev v Ljubljani pa ni imela naravnih osnov, temveč je bila izključno političnega značaja. Bili so to emigranti najrazličnejših poklicnih skupin, največ svobodnih poklicev in dijakov. Nemčija (173) ima zopet dvojino vrsto odšeljencev: naše ljudi, ki so bili tamkaj zaposleni večinoma v industriji in rudnikih, ter so se vrnili domov s svojimi otroki. Ti dosel jenci niso napredovali v socialnem c-ziru in so zavzemali v ljubljanskem prebivalstvu, z redkimi izjemami, nižje plasti. Drugo vrsto tvorijo pravi Nemci, ki so bili tu zaposleni kot zastopniki inozemskega kapitala. Italija (67) je kot mejna država le slabo zastopana. Zelo visoko število pa dosežejo ženske (29), toda te so večinoma poročene s Slovenci, ki so bili v službah na Primorskem, posebno v Trstu (italijansko naseljevanje v Trstu). Radi slabih gospodarskih stikov pa je bilo tudi eksponentov italijanskega gospodarstva pri nas le malo. Druge države so dale le malo odseljencev. V večini primerov gre za zastopnike inozemskega kapitala, nekateri so se udejstvovali tudi v raznih svobodnih poklicih. Omeniti moramo še Brazilijo in Argentino (1, 8). od koder so bili izključno naši. tamkaj rojeni izseljenci, nižjih poklicnih skupin.
ripMTOK Hace/ieHMH b JlK:6jiflHy.
KpaTKoe coflepacaiine.
3Ta paÖOTa omipaeTCJi na To'iuyio JiH'myio nepeniicb HaceJieim« ropoma JIk>6jihhh 31 »map« 1928 i^Ofla. Ha 0CH0BaHHH aaiiiibix o MecTe pojKfleHHH h
o	npo(j)eccHH atuTejieft aBTop onpe^ejiaeT CTpyKTypy JIiofijiancKoro iiacejieiiH« h 3aK0H0MepH0CTb npiiTOKa b .JIioßjiflHy acHTejieft H3 apyrnx KpaoB. 06o-3HaHeHHe Bcex noJiHTHliecKn-aaMHiincTpaTHBin>ix e^HHHn b HacTOJimeft CTaTbe cooTBeTCTByeT noJiojKCHHiC1, cymecTBOBaBmeMy b 1928 ro^y. Hs Bcero iiace.ne-iihh JIicOji5iiii,i, HacHHTbiBaBinero b 1928 rosy 58.471 juiiTejieft, b JIioöjijiiio 6hjio pojK^eno 29.115 (49.8%), na CJiOBCiiCKofi STHHHecKoit TeppiiTopiiH 25.389 (43.3%), b ocTajibHofl lOrocJiaBHH 1080 (1.8%), b HcTpira 552 (0.0%) h 3a rpammeft 2.335 (3.9%). II OTHOciiTOJiLHO n aöcojiiOTHO b jiicCjijiiickom HacejieHHH ciutbiiee Bcero npe^cTaBJieiibi oömmibi, iienocpe^cTBeHHO oKpyacaicmiie Jlioßjisniy (Kapra NN 1 n 2).
C tohkh 3penHa pacnpejjejieima no raaBUbiM npotjfiecciMiM, KapTima na-cpjieiiiisi jiBjmercfl cjiejjyiomeö: KBanmjumupoBaHHbie pa6oMne (KapTa N 3) IipOHCXO^HT npeHMymeCTBeilHO H3 OÖIHHH c pa3BHTHM peMBCJieHHHM npOMLI-cjiom, HH^ycTpHefl h ToproBJieli, a Tame H3 oöiiihh, paciiojiosKoiiHLix no jih-hiihm cooöm,eHH5i. Hhcto cejibciuie oßmHHBi flaBajiH Majio BbixozmeB. Bcero ciinbuee npe/jcTaBJieiibi oöiumibi ceBepnoro nojiyKpyra, oxBaTbiBaiomero JI106-jTaiiy (ILTeiiT Bii,a y Jlioöjmiibi, Eacmia, IIlHiiiKa ht#.), KOTopbie yace b to BpeMi?
ÖblJIH 3KH3HeHHO CB5I3aHbI C ropOflOM. MhOTO 6bIJ10 BblXOflUeB II H3 IieKOTOpblX
ropoflcKiix oömmi (TpnecT, Topima, Hobo Mccto, KpaHb). H:i iiithphhckhx oömim pcicpyTHpoBajiocb Majio jKiiTeJieii JIicöJiflHbi b Bii^y OTXOfla hx b öjnmaHinHe MecTHbie neiiTpu (Mapnöop, Hejibe), a Tamice b 3arpe6. Cnywamne rocyflap-CTBGHHbix h flpyrwx ny6/iMMHbix yMpewfleHMÜ (Kapra N 4) iipoHcxoflHT H3 KpaeB, HMeiomHx a^MiiHHCTpaTHBHoe aiiH'it'mie. Cjiaöee npeacTasjieubi b 3tom otho-meiiHH npoMbimjieHHbie h Toprosbie ueirrpu. Cenbcicae icpaa ofeapyacHBaioT öojibinyio paBHOMepHOCTb. Baacuyio pojib HrpaeT pacnpocTpaneime ihkoji. B oTHomeHHH npiiTOKa b Jlioöjismy cjieayeT pasjni'iaTh ^ße oöjiacTH: öojiee 3iia'iHTejibHyio npeACTaBJimcT Bepxiuiii h HnjKiifia Kpaiiim h IIpHMopbe, a Monee snaniTejibiiyio llimpiisi c IlpeKMypbeM h KapHHTHH. HacTHbie cny-mauikte nepecejisuiiicb b JIicöJiHHy, rjiamibiM 0Öpa30M, m KpaeB 11 paiioiioB c pa3BHT0H ToproBneft n npoMbimjieHHOCTbio. Baauioe MecTO 3aiiHMai0T b 3T0m CiMbicJie Bce Kpaa, saicmiie KBajiKcfmiiHpoBaniibix paöo'mx. HeHBann:j)ML(Mpo-BaHHbie pa6oMne (KapTa N 5) CTeKajiHCb b Jlicöjiany npeHMymecTBeHHo na ee irmpoKoro oKpyaceHHH, iijiyinero b ceßepo-3anajiiioM (Bepxne-KpaüiicKOM) n icro-BOCTOliHOM (iiHSKiie-KpaHHCKOM) iianpaBjiGHHflx. OcTaJibHbie oöiuhhi.i npeA-CTaBJieHH paBHQMepiio. floMaoiHkie c/iymauj,Me (Kapra N 6), cocToamne, rjiamibiM 0öpa30M, H3 sKeiicKofi npHCJiyra, nepecejuuiiici» b Jlioßjiany öojiee Bcero h3 HiUKiieü, Bepxneii h Cpe/jueft Kpaiiiibi. 3a hhmh cjieayiOT iohcho-iiithphöckhg oÖiHHiibi, .naJiee upHMopcKHe oöiuhhu, a na nocJie^HeM MecTe oöiuhhm ceBep-iioii LUthphh, KapimTHH ii üpeKMypbsi. CocxaB ynainHxcn (KapTa N 7) OTpa-SKaeT na cefic coijiiajii.nyio cTpyKTypy npoBiiimim. Ohh peKpynipoBajiHCb H3 iiiiiTeJieß ropoaoB h MecTe'ieic. KpecTbHHCKHfi h ocoöeHiio paßoiinii cjioh npeA-CTaBJieiibi b hx cocTaBe BecbMa cjiaöo. Hanöojiee 3na'iHTejibiibie oöhihhu coBnajiaiOT c nojiHTHHecKHMH, ToproBbiMii h npoMbiiujieiiiibiMH ueiiTpaMH (Tpn-ecT, Fopnua, Mapnßop, Kpaiib). WemuMHbi 6e3 npocfieccMM (KapTa N 8) npn-ßbiBajiH b Jlroöjifmy H3 Bcex oöjiacTeft Bbime yKa3aiiHbix KareropiiH. OßmHHbi, pacnoJioaceHHHe okojio JJioöjuthli, c otb e tb ji g hh e m b cTopoiiy Bepxneit, Hhjk-neii h Cpejiiiefi Kpaiiiibi, upe^cTaBJieiibi Bcero cnjibnee. Toproßbie cny-waLune npeiicxojiHT H3 oömmi, r^e öbijio bo3mojkho nojiyionne KOMMepiecKoro 0Öpa30BaHHH. Hs ToproBbix n peMecjieiiHbix neiiTpoB npoiicxoaaT ToproBUbi n P6M6C/16HHMKM. B npHTOice jimij cßoöoflHbix npotfieccMM 3aMi"iaerrcH oanöojib-maa paBHOMepHOCTb. Oöihhhh MecTa poacaeiiHfi ^.eTeft coBiia^aioT c oöinimaMii Mecra cJiyjKÖbi hx poflirreJieÄ. rieHCMOHepbi nofliHiimoTcsi toh ate saKOHOwep-iiocth, KaK h iiyojiH'ini.ic n HacTHbie cayacamne.
HcKJiio'iiiTejibiio bhcokhm HBjmeTCH 'iHCJio BbixojmeB H3 TpHecTa (1175) h Topimbi (575) no IIOH5ITHI.IM iiOJiHTH'iecKHMH npH'iHHaM. HcTpcKHe oönjHHbi, rjiamibiM 0öpa30M, H3 cMemaimoH xopßaTCKO-cjioBeHCKoft TepHTopHH, aaBajni Miioro HMMHrpaiiTOB b TpnecT. B cbh3h c iiojnrni'iecKHMii H3MeneiiHHMH bth oömHHbi aaiOT flOBOJibHO 3iiaHHT0jibH0e 'ihcjio nepeoeJieimeB b JIioöjiaHy. Ii3 Bcex öbiBimix iorocJiaBCKHX öaHOBHii öonee Bcero npe/icTaBJieHa Caucicfui CiaiiOBHiia (npesKAe Bcero b Jiime nvojiiriiibix h 'lacTHbix cnyacamnx). IIpn 3tom cjie^yex iiMeTb b BH^y, iito 3na'iHTeJibHyio iacTb npHÖbiBaiomHX co-CTaBJiaioT cjiOBeimbi, poflHTejiH kotophx coctohjih rraM na cnyatöe. Hs mio-CTpaHHbix rocyaapcTB Bcero 6ojibine Bi.ixo;tneB aaBaJin Abctphh (959) h 4e-xocJiOBaKH« (484). B OTHOineiiHH Bbixo^eB ii3 HiiocTpaiiHbix rocy^apcTB cjie-^yeT pa3MHHaTb aBe rpynnbi rocyaapcTB. K nepBofi othochtcji Te, OTicyaa npoHcxo^HT npeaczte Bcero iiaiirn aMiirpaiiTbi, BepuyBrniieca nosaiiee jjomoh, a ico BTopofi-rocyaapc'i'Ba, bhxooth H3 kotophx iiamjiH ceße aansiTHe b .Hioö-aaiie, Kaie aKcnoneHTbi imocTpaHiioro KaniiTana. Haina Jiioan npHHaaJieataT npeiiMymecTBeiino k in i3umm coiinajibiibiM cjiohm, a HHOCTpaHUM Owjih aaiurn.i no'iTH HCKJiioiiHTejibiio b ToproBJie h iipoMiiiinjieiiiiocTii.
BnaflMMMp J1e6an.
Rajko Gradnik:
Toplinski odnošaji v Blejskem in Bohinjskem jezeru
Na pobudo prof. dr. Melika sem začel proučevati toplinske odnosa j e v Blejskem in Bohinjskem jezeru, o katerih imamo do zdaj le pičla poročila. Nekaj podatkov o stanju površinske vode v času, ko jezero zmrzuje, navaja Miillner v svoji razpravi „Zur Vereisung der Alpenseen“, nekoiliko pa E. Brückner v razpravi „zur Thermik der Alpenseen“. Splošen oris o toplin-skem značaju naših jezer je podal A. Melik v Sloveniji I.
Temeljno snov za sledeča proučevanja so mi nudila lastna merjenja, merjenja prof. Melika in rokopisni zapisniki opazo-vališč h idroteh ničnega oddelka 'bivše ban. uprave. Njen opazovalec na Bledu je meril jutranjo temperaturo od 1. 1920., v Bohinju pa so opazovali vodno temperaturo trikrat dnevno ob 7.. ob 12. uri in med 15.—17. uro od 1. jan. 1939. Pripomniti moram, da so podatki o temperaturah Blejskega jezera od strani opazovalca radi ponovne okvare termometra za nekatera leta nepopolni.
Blejsko jezero leži na 46° 22' severne širine in na 14° 5' 30" vzhodne dolžine od Greenwicha, 475 m nad morjem. Razprostira se od jugozahoda proti severovzhodu in ima obliko nepravilnega četverokotnika. Največja dolžina znaša 2130 m, največja širina 1052 m. Njegovo površje meri po Richterju1 1'452 km2, srednja globina 22 m, prostornina 3171 milj. in'. Najgloblje mesto 30‘6 m se nahaja v zahodni kotlini med Otokom in Zako. Odtod se jezersko dno poflagoma vzdiguje proti vzhodni obali.
Bohinjsko jezero leži na 46° 17' severne širine in 13° 51 50" vzhodne dolžine od Greenwicha, 523 m nad morjem. Dolgo je 4100 m, njegova največja širina znaša 1200 m, površje pa 3'283 km2. Najgloblje je 44'5 m. srednja globina znaša 29'7 m, prostornina 97.52 milj. m3. Ima obliko podolgovatega četverokotnika, njegova podolžna stran je usmerjena od V proti Z.
Povodje Blejskega jezera je razmeroma majhno in je le S'4 krat večje od jezerske površine. Jezero napajajo neznatni potočki in studenci in ga zato lahko prištevamo studenčnemu tipu. Razmeroma največ vode daje jezeru potok Mišca, ki ima svoje izvirke v močvirnem in morenskem terenu na Rečici, ter potok brez imena, ki izvira v Solznem, ponikne v Zaki in se podzemelj-
1	Penck-Richter. Atlas der österreichischen Alpenseen, Wien 18%.
sko izliva v jezero. V Za,ki se izlivajo v jezero trije studenci, trije pa ob severni obali pod Višcami. Vsi imajo svoj iztvor v vo-donepropustnih werfenskih skladih. Na vzhodni strani obale priteka v jezero le še termalni studenec v Toplicah (Želeče). Dotoka Grajski p. in Ušivec sta bila 1. 1929. z drugimi studenci vred zajeta v kanalizacijo. Na južni strani pritekata izpod Straže le dva šibka studenca. Verjetno je, da ima jezero ob vsej obali še veliko izvirkov, ki se pod vodno gladino izlivajo vanj. Ker ima jezero razmeroma majhno povodje (9'6km2), njegova gladina zelo malo koleba. V celoletnem toku dosega maksimum pomladi in jeseni, minimum pa poleti in pozimi. Razlike med najvišjimi in najnižjimi mesečnimi povprečki so razmeroma skromne. Neznaten je tudi potok Jezernica, ki odvaja jezersko vodo na M1 inem in se izliva v 53 m nižje ležečo strugo Save Bohinjke.
Povsem drugačno je v tem oziru Bohinjsko jezero; prištevamo ga lahko k reškim jezerom. Vanj se izliva in skozenj pretaka vodnata in čista Savica z močnim kraškim izvirom v stenah Komar če. Različno od Blejskega jezera je obdano od visokih gora in visokogorskih planot. Njegovo ogromno povodje,2 ki meri 94‘"5km2 in prekaša torej jezersko površino 31'4k,rat, je težko natančno ugotoviti in je v podrobnem še neraziskano. Na vrav-njeni in skraševani površini njegovega visokogorskega okvirja ponicajo padavine, odtekajoč po notranjosti do izvirkov ob tlu kotline ali pod jezersko gladino. Čez bohinjske grebene prihaja cesto vlažni jugozahodnik, ki prinaša ogromno padavin v obliki dežja in snega. Saj spadajo predeli neposredno nad jezerom k na [bogatejšim pokrajinam na padavinah v naših Alpah (2500 do 5000 mm). V.4ed tega igrajo hudourniki v področju Bohinjskega jezera zelo veliko vlogo. Ob dolgotrajnem deževju in nalivih drve iz severnega obrobja po ozkih drčah in skalnatih rižah, takozvanih „strugah“, naravnost v jezero. Še več vode kot od severnega, prihaja od južnega pobočja po takozvanih „Suhah“, ki so polne vode samo ob nalivih, drugače pa ponica v grušč in se izliva kot talna voda ob vznožju številnih vršajev v jezero. Proti vzhodu je svet bolj odprt. Pri sv. Janezu odvaja jezersko vodo izredno močan potok Jezernica, ki se združi z Mostnico v Savo Bohinjko.
Iz navedenega je razumljivo, zakaj koleba vodno stanje Bohinjskega jezera tako naglo in močno, talko da se Blejsko jezero v tem pogledu niti daleč ne da primerjati z njim.
2	Beiträge zur Hydrographie Österreichs II. XII. L. 2» Das Savegebiet
und dais Geibiet der Gewässer des Küstenlandes. Wien 1917.
Temperatura vrhnjih plasti se je merila na Bledu ob severovzhodni obali v Zdraviliškem parku, na Bohinjskem jezeru ob južni obali pri sv. Duhu. Opoldanske in večerne temperature na Blejskem jezeru sem meril sam. Ne morem trditi, da je številčni material absolutno točen in zanesljiv. Bolj plitva mesta na obali izkazujejo v poletni dobi nekoliko previsoke, v zimski pa nekoliko prenizlke temperature. Hidrotehnični oddelek bivše banske uprave je ta ned os tat e k pri Bohinjskem jezeru odpravil s tem, da je nabavil za opazovalno postajo pri sv. Duhu čoln, tako da se vrši opazovanje temperature vrhnje vode od 15. jun. 1940 dalje iz čolna približno 40 m od brega. Vrednost podatkov jutranjih temperatur Blejskega jezera je nekoliko zmanjšana tudi radi tega, ker so se beležile do zadnjega časa le cele in polovične stopinje, kar napravlja videz več dni trajajočega vztrajnega stanja temperature jezerske vode. Kljub kratkemu opazovalnemu roku celodnevnih temperatur na Bohinjskem jezeru ter opoldanskih in večernih temperatur na Blejskem jezeru, ki zmanjšuje čistost izraza podatkov, sem mnenja, da bo v pričujoči razpravi možno podati več ali manj verno sliko temperaturnih razmer obeh jezeT.
Ker sta obe jezeri vsako leto s prav majhnimi izjemami pokriti z ledom, se pojavi pozimi na njunih površinah temperaturni obrat ter spadata zato po termični razdelitvi Forela k jezerom zmernega tipa.3
Površinske temperature.
Temperature jezerske vodne površine kolebajo kakor temperature zraka v teku dneva ter v teku leta, le da v vdldiko manjšem obsegu. Z izrazom površina označujemo v ožjem pomenu besede ono tanko vrhnjo plast vode, ki tvori mejno ploskev med vodo in zrakom, v širšem smislu pa več ali manj debel sloj vode, v katerem opažamo še majhna kolebanja dnevne temperature. Oglejmo si najprej dnevni tok segrevanja in ohlajevanja vrhnjih plasti. Pri tem se nam takoj v začetku vsiljuje vprašanje: kateri činitelji se pri tem uveljavljajo? Segreva li jezersko vodo zrak alli so odvisni njeni toplinski odnošaji od neposrednega sončnega vžarevanja? Za rešitev tega problema naj navedem par konkretnih primerov. Bled 16. avg. 1940: razmeroma hladno, deloma oblačno, sonce je sijalo od časa do časa. Temperatura vrh-
5 Forel, Handbuch dar Seankunde, Stuttgart 1901, str. 107.
njih plasti je narasla od 7h do 12h in I6h od 2ri° na 22‘5° in 22'7°. čeravno se je v iistem času povišala zračna temperatura od 14° na 20° in 20*5°. Zračna temperatura ni dosegla tega dne vodne temperature. Nadaljnji primeri:
Tabela 1
	21. VII.		22. VII.		31. VIII. 1940	
	71'	14h	7h	14h	845	l4h
Blejsko jezero Zrak	20'3° 17°	22'50 22-2°	20-8° 15-5°	21'2° 20-4°	20-2° 12-5°	21-4° 18-2°
V poletni sezoni 1940 ni dosegel zračni temperaturni maksimum viška vodne temperature v juniju 9 krat, v juliju 11 krat, v avgustu 16 krat in v septembru 15 krat.
V dopolnilo zgoraj navedenih dejstev nam služi tab. 2, ki nam prikazuje potek vodne in zračne temperature v teku 24 ur. Dne 8. sept. 1940 je bila zračna temperatura ob 6. uri za 8'3° pod
Kolebanje vodne temperature v jezerski površini in zračne Tabela 2 temperature med 8. in 9. septembrom 1940.
Čas	Temp. zraka v "C	Temperatura v površini vode v «C	Razlika v °C	Vreme
6h	11,5	19,8	8,3	Jasno, mirno
8h	14,0	19,7	5,7	„
10h	18,3	20,7	2,4	,,
12h	24,0	21,5	2,5	„
14h	25,5	22,25	3,3	Jasno, JZ 2 jezero razburkano
16h	—	22,0	—	•»
18*>	20,5	21,8	1,3	Jasno, mirno
20 h	15,5	20,9	5,4	Jasno mirno, na zapadu bliskavica
221>	14,2	20,6	6,4	Večinoma oblačno,
				bliskavica na zapadu
24 b	14,5	20,3	5,8	*»
2l>	14,5	20.0	5,5	Oblačno, pohleven dež pad. 0‘5 mm
4h	13,5	20,0	6,5	Jasno, mirno
6h	12,4	19,9	7,5	Oblačno, mirno
vodno. Ob 14. uri je znašal ugrevek zraka 14°, ki je bil pa že ob 20. uri reduciran na 4°. Kljub izredno lepemu in vročemu jesenskemu dnevu in razmeroma visoki opoldanski amplitudi je znašala (bilanca toplotnega kolebanja 9. sept. ob 6. uri le 0'1° pri dobitka. Iz zgoraj navedenih dejstev je razvidno, da se vrhnja plast jezerske vode segreva v glavnem vsled neposrednega sončnega
vžarevanja in ohlaja, čim prične voda izžarevati toploto v vse-mirje. Nedvomno da vpliva na temperaturo vode tudi zrak, a to le v manjši meri, in sicer ponoči in v hladnih letnih dobah, ko oddaja vodna površina potom provoda toploto nižjim mrzlejšim zračnim plastem, s katerimi se dotika in na ta način ohlaja.
Dnevno kolebanje temperature vrhnje vode na obeh jezerih dosega precejšnjo višino. Kakor je razvidno iz tab. la in 3b je največje pomladi in poleti, a najmanjše jeseni in pozimi.
Povprečne mesečne temperature na Blejskem jezeru v razdobju Tabela 3a	ot^	Ilov*	1939	do	31.	okt.	19-iO.
	1939		1940									
	Nov.	Dec.	Jan.	Febr.	Mar.	April	Maj	Junij	julij	Avg.	Sept.	Okt.
Povprečne jutranje temperature	5,6	5,2	0,7	1,0	2,1	8,2	14,2	18,7	19,7	20,1	18,4	12,1
Povprečne opoldanske temperature					3,3	10,6	15,2	19,9	22,0	21,9	20,0	12,9
Povprečne večerne temperature					2.6	10,2	14,8	19,2	20,6	20,9	18,8	12,8
Povprečne dnevne temperature					2,6	9,7	14,8	19,2	20,7	20,9	19,0	12,6
Povprečne opoldanske amplitude vrhnje vode					1,2	2,4	1,3	1,2	2,3	1,8	1,6	0,7
Absolutni maksimum opoldanske amplitude					2,7	4	2,9	3,9	4,5	3	2,9	2
Absolutni maksimum temp. vodne površine	■				6,7	14.5	19,1	19,8	25,5	23,9	22,2	16,4
Absolutni minimum temp. vodne površine					0,5	5	13.0	16,5	15,5	18.0	15,8	10,6
Povprečna mes. zračna toplina na Bledu 1.1939	5,3	- 2,2	- 6,9	- 2,8	3,3	10,5	13,5	18,4	18,7	17,1	15	9,8
Povprečne mesečne temperature na Tabela 5b razdobju od 1. nov. 1939 do
Bohinjskem jezeru 31. okt. 1940.
	1939		1940									
	Nov.	Dec.	Jan.	Fcbr.	Mar.	April	Maj	Junij	julij	Avg.	Sept.	Okt.
Povprečne jutratije temperature	6,3	4,1	1,5	0,4	1,2	6,7	10,9	14,1	17,3	16,9	15.2	10,0
Povprečne opoldanske temperature	7,3	4,7	1,6	0,8	2,3	9,2	13,9	15,7	19,9	18,3	16,1	10,6
Povprečne večerne temperature	6,5	4,5	1,5	0,5	1,5	7,7	11,4	14,6	17.5	17,8	15,5	10.6
Povprečne dnevne temperature	6,7	4,4	1,5	0,6	1,6	7,8	12,0	14,8	18,2	17,7	15,6	10,4
Povprečne opoldanske amplitude	1,0	0,6	0,1	0,4	1,1	2,5	3,0	1,6	2,6	1.4	0,9	0,6
Absolutni maksimum opoldanske amplitude	1.8	2,9	1,8	0,6	4.1	5,5	5,2	4,5	4,5	5,2	2,9	1,9
Absolutni maksimum opoldan, temperature	9,2	6,7	'4,3	1,2	8,3	13,7	17,7	19,6	22,1	21,5	20,2	13,5
Absolutni minimum opoldan, temperature	4,2	1.2	0,4	0,2	0.4	4,1	9,0	10,2	13,4	12	12	8,1
Povpreč. mes. toplina zrač. temp. v Boh. Bistr.	2,4	-2,8	-3,8	-1,6	2,5	8.5	13	16,8	18,6	17,3	13,4	9,2
Opoldanske temperature so navadno vedno višje od jutranjih in večernih, pogosto pa se opaža, da presegajo večerne temperature opoldanske posebno ob dnevih s spremenljivim vremenom. Na Boh. jezeru vzbuja pozornost dejstvo, da so pogosto jutranje temperature višje od večernih. Največ takih dnevov je zabeleženih v juniju, julliju, oktobru in decembru 1939, po 11 v vsakem mesecu. Verjetno je, da povzroča to anomalijo v temperaturi veter, ki vrhnje sloje premeša talko da pride toplejša voda na vrh. Nemara bi proučevanje mikroklime jezerske kotanje in njene neposredne okolice zadostno pojasnilo ta na Boh. jezeru nenavaden pojav. Največji absolutni ugrevek na Blejskem jezeru je bil zabeležen 31. Vlil. 1940 z amplitudo 4‘5° (20'5°—25°), na Bohinjskem jezeru pa 23. VI. 1939 z amplitudo 6'4° (16'I"—2!2'5°) pri opoldanski zračni temperaturi 29°. Take izrazite skrajnosti v kolebanju vrhnje temperature so na naših jezerih le izreden pojav. Na Blejskem jezeru nastopa le ob vročih, jasnih, soparnih in brezveternih dnevih, ko je zračna temperatura vseskozi višja od normalne, navadno pred vremenskim preobratom. Meteorološka postaja na Bledu je zabeležila tega dne temperaturni maksimum 27°. Naslednji dan je pričelo deževati, množina padavin je znašala 86 mm. Tako ekstremno segrevanje jezerske vode zabra-njujejo ob normalnem vremenu lahki vetrovi iz vzhodnega ali zahodnega sekstanta, najčešče jugovzhodnik, ki je najbolj pogost veter izmed vseh vetrov v členu vetrovnega sestava Blejske kotline. Ta vetrič se javlja okrog 11. ure, najpozneje pa opoldne, jezersko gladino nalahko nakodra ter s tem vodo premeša in vrhnjo plast ohlaja. Od tega trenutka dalje se vrhnja voda samo za malenkost ogreje, pri močnejših vetrovih celo ohlaja. Primer: Blej. jezero 7. V. 1940. Ob 10h jezero mirno, deüoma oblačno, ob 10h 30m: SZ2 jezero nekoliko vzvalovljeno.
I0h Om 14'8°	12h	Om	14'6°
I	m 14‘6°	i	m 14'6°
Boh. jezero 24. V. 1939 ob 930 jasno, mirno; ob 12. uri V3, živahni valovi.
9h 50m	0	m	9‘2°	13h 40m	0	m	8'6°
3	m 8'1°	3	m	8*4°
5 m 7'9°	5	m	8‘2°
Iz zgoraj navedenega pridemo do zaključka, da moramo poleg sončnega vžarevanja in izžarevanja smatrati tudi veter kot enega izmed važnih činiteljev, ki vplivajo na temperaturo vrhnjega
sloja jezerske vode, ker povzroča valovanje, ki ovira hitrejše segrevanje vodne gladine.
V	oblačnih in deževnih dneh se voda le malo ogreva in ravno tako malo tudi ohlaja, ker je izžarevanje toplote radi oblakov zmanjšano in s tem tudi ohladitev vode. Kot primer naj navedem razdobje od 23. do 26. okt. 1940, v katerem je vladalo večinoma brezvetrno, oblačno vreme z obilnimi padavinami.
Blejsko jezero	Bohinjsko	jezero
23.	okt. zj.	13T op.	131°	ZV.	131°	zj-	10T	op.	10"2° zv.	10'3«
24.	9 9 99	13‘0° „	13*2°	99	13'3°	99	10'0°	99	10*4° „	9'8°
25.	99 99	13'0° „	13V	99	137°	99	97°	99	10’0° „	9'9°
26.	99 99	13'0° „	13'2°	99	13'0°	99	o 00 On	99	10*3° „	10'2°
Tabela št. 4- nam prikazuje kako globoko in v kaikšni meri se ogreva v Blejskem jezeru vrhnji sloj vode v debelosti 4 m. Iz njih je razvidno, kalko razsežni so kolebi na površini in kako skromni v globini, osobito oni pri 4 m. Dne 19. VIII. ob 8h vlada
Kolebanje temperature vrhnjega vodnega sloja Blejskega jezera Tab. 4	i9./vili. med 19. in 20. avgustom 1938.	20	V1II
m	8h	10 h	12h	14 h	16>>	18h	20 h	22 h	24 h	m	4h	6 h	8h
0	21-7	22-4	22-3	GO ir\	237	23 1	228	22-3	22-1	0	21-7	21-75	22-0
1	21-8	220	22-3	22 3	227	230	22-4	22 1	22-1	1	21-8	220	220
2	21-8	21 9	22-0	22-3	222	22-1	220	22 0	22 0	2	218	220	220
3	21-8	21-9	21-9	223	22 1	22 0	21-9	22-0	21-9	3	21-95	21 9	21-9
4	21-8	21-8	2185	21-82	220	21-9	21-9	21-9	21 7	4	21-7	21 9	21-9
popolna izotermija. Ob 141' doseže voda na površju maksimum temperature. Sloja pri 2. in 4. m dosežeta svoj maksimum pozneje. Toplina v globini 1 m se giblje v bistvu z ono na površju, toplina pri 2. in 3. m pa z ono pri 4 m. Dne 20. VIII. ob 4h dosežejo vsi sloji najnižjo temperaturo. Med 4. in 7h se pojavi toplotna inverzija, ob 8h pa skoro popolna izotermija. Zelo vzbuja pozornost razmeroma majhen vpliv neposrednega sončnega vžarevanja na vodne sloje, ki se nahajajo pod prvim metrom vodne globine. Kaj je temu vzrok? Kakor je znano, vpija jezerska voda rdeče in rumene sončne žarke, ki se spremene v vodi v toploto že pri vrhu. W. Schmidt4 je prišel na podlagi poskusov do zaključka, da aib-
4	Halbfass. Grundzüge der vergleichenden Seekunde. Berlin 1923, str. 179.
sorbira čista voda v prvem -vrhnjem, milimetru vode 14%, v prvem vrhnjem decimetru 45% celotnega sončnega vžarevanja. Bir-ge,r> ki je sk ušal s poglobljenimi metodami dobiti nove vpoglede v termična dogajanja ameriških jezer, je hotel ugotoviti, v koliki meri je udeleženo pri segrevanju vrhnjih slojev v polletnem času sonce in v koliko veter ter je prišel n. pr. za jezero Seneca do sledečih zaključkov: K ogrevku vrhnjega sloja I m debeline prispeva sonce z 62'5 %, veter s 377%. V plasti pod ] m prispeva sonce 10'5%, veter 89% ; v plasti pod 5 m sonce z 17%, veter pa z 98'3%.
Iz navedenega je razvidno, kako neznatna vloga pripada neposrednemu sončnemu vžarevanju pri segrevanju jezerske vode. Da se stvori v teku poletja na Blejskem jezeru 4—5 m debela homotermijska plast vode, ki izkazuje v jutranjih urah v vseh globinah isto temperaturo kot vodna površina, so sDej kot prej drugi oinitelji na delu, v prvi vrsti valovanje in mehanično horizontalno struj an je vode, ki nastajata pod vplivom vetrov. Vpliv valovanja je omejen na naših jezerih samo na tanko plast, bolj učinkovito pa je vodno strujanje. Delj časa trajajoči, močnejši vetrovi odnašajo pri tesnem stiku zraka in vode segreto površinsko vodo od enega brega do drugega. Na odvetrni obali pritiskajo te nakopičene vodne mase na spodnje, hladnejše. Ker je s tem hidrodinamično ravnotežje porušeno, strujajo zadnje v določeni globini, ki je odvisna od večjega ali manjšega učinka vetrov, v nasprotno smer in prihajajo na privetrni obali po vzponu na površje. Na ta način se voda premeša, topilota prihaja v globino in temperaturne razlike se izenačijo.
Temperaturo vrhnjih slojev izenačuje poleg izhlapevanja in prevajanja toplote nižjim plastem tudi izžarevanje ponoči in v hladnih dneh. Ohlajeni vodni delci postanejo specifično težji in zdrknejo navzdol do vodnih plasti z enaiko temperaturo. Na njih mesto prispe lažja in toplejša voda iz spodnjih plasti in z njo se zgodi isto kakor s prvim slojem. Na ta način se sprožijo takozvani vertikalni konvekcijski toki, ki vodo več ali manj globoko premešajo, a vodnih slojev ne segrevajo.
V	poletnem času je temperatura vode ob obali nekoliko višja kot ona sredi jezera. Ta razlika; ki je večja v opoldanskih, a manjša v jutranjih in ob večernih urah, se, žal, hi mogla sistematično in podrobno ugotavljati. Iz merjenj, ki so se vršila od časa do časa, pa se lahko zaključuje, da redko kedaj presegajo 1° C,
5	ilalibfass J. c. str. 180.
Tabela 5	Bohinjsko	jezero.
	Temperatura vode ob obali pri sv. Duhu	Temperatura vode •redi jezera	Tempe- ratura Jezer- nice		Temperatura vode ob obali pri sv. Duhu	Temperatura vode sredi jezera	Tempe- ratura Jezer- nice
20. 111. 1939	6,5° C	4,9* C	6.1°C	26. XII. 1939	4,6° C	4,8« C	
24. IV. 1939	12,3° C	8,6’ C		16. III. 1940	1,5° C	1,2° C	
25. V. 1939	11,9» C	11,4« C		18. IV. 1940	8,1° C	6,3° C	7,0° C
24. VI. 1939	14,4° C	15,1° C		13. V. 1940	13,5» C	11,5° C	
29. VII. 1939	20.6° C	18,7° C		12. VI. 1940	16,4° C	16,5° C	
23. Vlil. 1939	20,2'* C	19,9’ C	19,4»C	18. VI. 1940	16,4» C	16,5» C	16,7° C
24. IX. 1939	15,6° C	15,0° C		23. VIII. 1940	15,8° C	15,2» C	
10. XII. 1939	5.7° C	6,2° C	5,8° C	18. IX. 1940	14,6° C	15,1° C	14,1»C
kar je razvidno iz tal). 5. Kot pravo površinsko temperaturo moremo smatrati zato samo ono nad globljimi predeli jezera, a tudi ta ni talko enakomerna, kakor bi bilo pričakovati, kar pričajo slledeči primeri za Blejsko jezero:
29 A	J. 1939	30. 8. 1939	3.9. 1940
1230	1330		1130	1230	1330—1440
Zaka (zahodna obala)	22'9°	22'6°	21'0°
Sredi zahodnega bazena	22'3°	;22'4°	21-8°
V višini Otoka	22'1°	22'1°	21'6°
„ „ Zlatoroga	22‘0°	22’0°	2IV
„ „ Grajske skale	22'2°	22'0°	21'4°
„ „ Grajske ikopeli	22‘9°	22'5°	22'5°
Pred vzhodno obalo	22‘9°	£2 bJ OD o	22'5°
Neugodno vpliva na segrevanje površinske vode osojna lega. Dne 30. 9. 19 ob 12h 5m je imela obalna voda v Mirnem dolu 15V, ob 12h 15m sredi zahodne kotline I6‘5°. Dne 7. sept. 1939 ob I6h 20m je merila obalna voda pod Stražo 21.4°, ob I6h30m pod Grajsko skalo 22°.
Če primerjamo vodo dotokov obeh jezer, ki kolebajo med 5 in 11°, s toplino jezerske površinske vode, ki se nahaja v neposredni bližini njih izllivov, pridemo do zaključka, da se ta po njih ne ohlaja, nasprotno, v hladni letni dobi celo ogreva, kar izpričujejo sledeči primeri:
Dne 26. 1. 1939 je imel potok Mišca ob izlivu + 7°, oballna voda v'bližini 4'4". Studenec na Krivici poleg javnega kopališča je imel 8’1°, obalna voda pred kopališčem pa 5'7°. Studenec pod vilo Sončnico v Zaki je imel 8‘9°, voda ob kabini pa 8*7°. Ne daileč od tod je merila voda s talečim se ledom 0'4°, ob ovinku pod Jalov-
cem 2'5°, pod Akom 3'6° in na Njivci 3T°. Dne 3. sept. 1938 je znašala temperatura studenca pri Ribiču 10'2°, površinska voda ob izlivu 19'8°, na dnu v globini 1’3 m 19’8°, na dnu v globini 3 m pa 19‘6°. Dne 20. V. 1939 je merila temperatura enega od pritokov Boli. jezera v zli. od Sv. Duha pri izlivu 8'9°, po vršinska voda 4 m za vršajem 12°, na dnu pri 5 m 8'4°. Ob istem času je znašala temperatura površinske vode sredi jezera 11 '4". pri globini 5 m 8’5°. Iz tega zaključujemo, da dotoki tudi v poletnem času ne ohlajajo vodne površine. Njili voda se pogreza takoj pod vodno površino, a ne takoj na dno, temveč se preliva med vodnimi sloji polagoma v globino dokler ne zadene ob sloje z enako temperaturo. Njih termijski učinek je v tem slučaju enak ničli. Navadno so pa ti dotoki več ali manj kalni, njih voda vsi ©d tega težja, prispe zato prej kot slej tudi do plasti z nekoliko nižjo temperaturo, kot jo ima sama in jih v tem slučaju za spoznanje segreva.
Iz podatkov o kretanju jutranje ob alls k e površinske temporal ure v teku leta vidimo jasno, da poteka segrevanje in ohlajanje vode na obeh jezerih dokaj enakomerno. Najbolj se ogreva voda v pomladanskih mesecih, bolj počasi v poletnih, ko dosega svoj višelk v drugi polovici meseca julija ali v prvi polovici avgusta. Blejsko jezero dosega že v drugi polovici junija kopalno temperaturo 20°, na višku poletja pa temperaturo od 23—24°, v poedinih dnevih še več. Za 2—3° hladnejše Bohinjsko jezero se do dobra segreje še le proti koncu judija, ko dosega toplino 20 do 22°. Počasno ohlajanje se prične v drugi polovici avgusta in v septembru, močnejše meseca oktobra in novembra, v decembru pa temperatura polagoma pada. Meseca januarja nastopa temperaturna inverzija, ko je površinska voda hladnejša od one v nižjih plasteh in tedaj doseže temperatura najnižje stanje. Na višku poletja vlada na Blejskem jezeru pri jutranjih temperaturah v vodnem sloju od 0—4 m popolna bomotermija — n. pr.:
II.	VIJ. 1939	11. Vlil. 30. VIII.
0m	23’6°	22’5°	21V
4 „	23‘6°	22'4°	21‘6°
V	jeseni, ko prevladuje ohlajanje, je temperatura pri 4 m za nekaj desetink stopinje višja.
17. IX. 1938	18. IX.	19. IX.
Om	18‘3°	18’3°	17'9°
4	„	18‘5°	18'5°	I8’5°
Največja kolebanja temperature od enega dneva do drugega na Blejskem jezeru izkazujejo pomladni meseci tako po številu kakor po višinah temperature. Največji temperaturni skok je bil zabeležen 21. marca 1940, tistega dne, ko «e je led na zahodni obali otajal.
Temperatura se je v času od 1. marca do 51. maja zvišala za 16°. Najvišji porast temperature izkazuje mesec april z ogrev-kom 9°. Razmerje med pozitivnimi in negativnimi skoki je bilo 7: l, po višini temperaturne razlike so si pa stali v ravnotežju. Nič manj aktivno ni bilo kolebanje na višku poletja, razmerje med pozitivnimi in negativnimi skoki je bilo le 5:2, po razliki temperaturne višine pa so zadnje prekašale prve in jezero se je moglo segreti le za 0.8°. Jeseni se jezero bolj enakomerno ohlaja kot segreva pomladi. Naj večji negativni skok je bil zabeležen 1. jan. 1940, ko je jezero zamrznilo (2°).
Kolebanje na Bohinjskem jezeru je veliko bolj nestalno kot na Blejskem jezeru ter se odlikuje po mnogih in izrazitih temperaturnih spremembah. V teku vsega leta je zabeleženih samo 10 indiferentnih dni. Tudi v tem jezeru so temperature najbolj narasle v pomladanskih mesecih, ki izkazujejo 15'5° ogrevka. Naj markantnejša pozitivna skoka sta bila zabeležena koncem meseca marca, ko je močen južni veter razdrl led. Od 27. na 28. marec 1940 je poskočila temperatura od 1‘7 na 4M0 za 2'4°, od 50. in 51. marec pa od 27° na 5‘7°, za 5U. Največji negativni skok je bil zabeležen 14. januarja 1940, ko je jezero popolnoma zamrznilo (2°).
Iz temperature potoka Jezernice (tab. 5) je razvidno, da se izteka iz Bohinjskega jezera poleti le topla voda, kar jezero močno ohlaja. K temu mnogo pripomore razmeroma širok in plitev prerez iztoka.
Globinske temperature.
Videli smo, da se vršijo najpoglavitnejše dnevne in letne temperaturne spremembe v vrhnji plasti jezerske vode. Vendar pa ne smemo iz tega sklepati, da le ta plast sprejema in oddaja toploto; v manjši meri in na različen način segajo vplivi zunanje toplote tudi v srednje in globoke sloje jezerske vode. Razpored in potek temperature v vseh plasteh in v vseh letnih časih odseva v bistvu iz 125 serij Blejskega in 54 serij Bohinjskega jezera; bistvene so razvidne iz tabel 6a in 6ib ter pod. 1.
Na Blejskem jezeru sem meril na najglobljem mestu v zahodni kotlini, na Bohinjskem jezeru na piečnem profilu pri
Tabela 6a Blejsko jezero.
	'im -qZA ‘IA '03	Cg 05 CD 05 CD -eh Iß Iß I> t-H C<J CO 05 0050505CDtJHC^000I>CD CD CD CD CD iß C1! ri t-H y—1 tH tH t-H t-H	5,6	5,8	5,6	5,8		
	•[105| -tJBZ 'IA 'i	»ciccdgothoo^goiooscd iß i> iß iß C^I>l>CDCD^W050dl>CD Iß Iß Iß Iß r-H t-H t-h T-H t—< T"H t-H		5,4		Th iß		5,7
	’ll0’! *MZA ‘IA 'l	iß iß Th cm ^ cq cq c^ cm D- iß 05 cd cd iC[C|>i^cD^t-hOO[>CDCD~ Iß lß* IC Iß t-H T-H ^H t-H rH r-H H		5,3		Th iß		5,7
1940	'H05I 'Hlr/ ‘A '63	05 t> t* iß iß CD 05 C<J CD ^ 05 t> CD Iß ^r^t^-cDCD^odooc^cdcD Iß iß iß Iß		5,5		5.4		5,9
	•||0?1 1|ZA ‘A ‘63	Th iß Th I> 05 Th CM CD Th iß iß l> C^t^CD’<t^O5 0dl>CDCD' CD iß iß iß		5,4	5,6	5,5		
	•III '91	NMMH Th ^ t^T t}T Tj^ ^ Th ^ iß			5,3	5,6		in
	'II'13	CO CO CD CD CD GO GO 05 cm cd cd cd cd cd- cd cd cd ^	4,5	iß	CO iß	5,8		5,9
	‘I1IA 'XI	iß iß iß Th Th Th o I> I> GO CD CD CD CM CM Cm' <m' cm’ CM* CM 05 CO CO O 00 I> cd cd IM (M (M W N (N TH r- Ti T-I		t> iß		5,6		5,6
	TA ‘62	in 0 ü -<t M 05 X in W 00 CO CO CO oooooTr^in^ort^cocoin in in in CMCVJCMCMT-T—r-T-H	5,9	Tt in	5,35	5,3	5,4	5,5
1939	'IA 'Al	h 05 cq 05 iß 05 00 CO CM 05 t> th |> 05 r-* i> i> cd cd iß cd o ad cd cd cd" iß rH t—t t—i t-H t-H t-H t-H t—1 H	5.4	co iß	5,6	5,2	Th iß	5,6
	'III '61	iß iß iß CD ^ t(< CO W W N W N (N N th th rH N CI Th Th T* Th Th T* rh Th Th T* Th Th Th Th Th Th T^	4,1	c^ißCDi>c>i>i>r^i>cqoq Th Th ^ t^h Th iß iß in iß iß iß				
	'I '93	t>i>c^i>r^i>i>t>i>i>i> oq 05 cdcdcdcdcdcdcdcdcdcdcd cd cd Th		CD Th		5,5		T-H CD
	'IIX '23	rH r-H y-H t-h t-h r-H t-H i-H rH tH t-H rH H t-H t—' Ißißißißißißißißißißißißißißißiß		5,7		5,8		6‘Q
	TIX ‘8	T* T* T* Th Tf Tt Th T^ |C t>T t>i h> t^'h> t'>t,<h,hih»h*h,t^ts*CO	5,9	5,9		5,9		5,9
	'IX '01	COThThThThThT^ThThrhThT^rhThCD^-J t—< t-H ri t-H 1-H •—< T-H iH t-H t-H y—> t-H t-H t-H CD CD t-Ht-Ht-Ht-Ht-Ht-Ht-Ht-Ht-Ht-Ht—'t-Ht-Ht-H		5,7		A‘S		5,8
GO	'X "18	05 05 05 05oqoqoqoqooi>t>oqcM Th cm CM CM CMCM CM CM* CM CM CM CM CM 05 GO i> cd cd t-Ht-ht—It-ht-ht-ht-ht-ht—«t-ht-h		5,7		5,7		8‘S i
05	'X si	Iß CO iß CD 05 t-H rH t-H t-H t-H t-H © O GO t-H Th CM 05 05 © LßißcdcdcdcDCDcdcDCDTh(M05r^CDißCD t-Ht-Ht—it-Ht-It-Ht-Ht-Ht-Ht-Ht-Ht-H	5,9	5,6		1 5,7		5,8
	•ha ‘ti	t-H tH cm CM CM CM iß CD iß © TH cq CM © Th CMCMC<fc<fc<rC^05ThOOÖl>CDcdcd iß CMC'ICMCMCMC'JT-HTHT-H		5,2		5,5		5,5
	'II ‘A3	CO iß © TH fH t— t-h t-h t-H CM T^ T^ Th Th -h Th		5,15				6,2
	‘I ‘S3	iß co 00 *> °i t-H rH CO CO ^		3,95		5,35		cd"
E		OT-HCMCOThißCDt-00050T-HCMCOThißCDl>G0050T-HCMCOThißCDC^00 05 0 W ^ ^ HrHHHHHHrHrtrHlNNWNNlNWNNNCO						
Tabela 6b	Bohinjsko	jezero.
m	1938				1939	1940
						
	28. VIL	23. X.	23. XI.	21. XII.	20. III.	25. XII.
0	21,3	11,8	8,1	4,2	4,3	3,5
1	20,22	11,6	8,1	4,3	4,1	3,3
2	17,4	11,6	8	4,3	4,1	
3	15	11,6		4,3		
4	13,2	11,6	8	4,3	4,05	
5	12,03	11,6			4,05	3,3
6		11,6	7,6	4,3		
7	11,06	11,6				
8		11,6			4	
9		11,6				
10	9,9	10,6	7.9	4,3	4	3,6
11		10,5				
12		10,3				
13		10				
14						
15	8.7	9,6	7,65	4.3	4	3.7
16		9,35				
17						
18		9.1				
19						
20	7,33	8	7,45	4.3	4	3,7
21						
22						
23						
24						
25	6,5	7,1	7.2	4,3	4	3,7
26						
27						
28						
29						
30	6,5	6,9	7,2	4,3	4	3,7
32						
34						3.8
35			7,2	4,3	4	
36						
38					4	
40	6,15	6,75	7.2	4,3		3,8
44	6	6.5	6,7	4,3	4,1	3,8
Sv. Duhu. V ta namen mi je izborno služil povezni termometer, ki je last Geografskega instituta v Ljubljani. Kljub visokemu absolutnemu številu termičnih merjenj si bomo težko ustvarili pravo jasno sliko toplinskih razmer obeh jezer v njunih globinah. Serije izkazujejo posebno prva leta mnoge vrzeli; največje ovire so se pojavljale v času, preden sta jezeri zamrznili in takoj za tem, ko se je led otajal. ker na jezeru takrat ni bilo čolnov. Posebno pažnjo sem posvečal onim globinam, v katerih sem predvidevali nagle temperaturne spremembe.
Poizkusimo si predočiti razvoj temperature v globinah v različnih letnih časih na konkretnih primerih. Za izhodišče naj
quiauj a Du;qo/6
BOHINJ SW.0
Ijeze
R.O
5KO
BLEJ
Pod. 1.
Tipični prerezi globinske temperature v Blejskem in Bohinjskem jezeru.
nam služi temperaturna serija od 16. jul. 1958. Jugovzhodni in jugozahodni vetrovi, ki so se javljali v prvi polovici meseca v opoldanskih urah nekajkrat tudi z jakostjo 3—4-, so zgornjo plast temeljito premešali. Od vrha do globine 5 m se nahaja izotermna plast s temperaturo 22°. Od tu dalje do globine 11 m se nahaja plast, kjer temperatura pade z ostrim prehodom ter z velikimi in naglimi toplinskimi skoki od metra do metra. Temperaturne razlike so v enakih presledkih v zgornjih plasteh večje kot v spodnjih. Tako znaša gradient med 6 in 7 m 4'9°. med 7 in 8 m 4'l°, med 8 in 9 ni 2'5", med 10 in 11 m pa samo 0'8". Od 12 m dalje toplota ni bistveno različna, od 20 m dalje se prične celo za malenkost večati.
Iz navedenega je razvidno, da je temperatura jezerske vode na višku poletja izredno markantno izražena. Zgoraj se nahaja izotermna plast, ki jo moderni limnologi nazivajo tudi epilimnij, v sredini se nahaja plast s toplinskim skokom ali metalimnij, pod njo pa hipolimnij, t. j. plast z več ali manj izenačeno temperaturo, v katero letne toplotne spremembe malo ali celo nič ne segajo.
V poletju obstajajo med vrhnjo in globoko vodo velike temperaturne razlike. Močno segreta in zato specifično lažja vrhnja voda se težko meša z mrzlo in zato specifično težjo globinsko vodo. Plast s toplinskim skokom (metalimnij) je ona ostro začrtana meja, preko katere ne morejo seči vplivi mehaničnih kon-vekcij, provzročenih po vetru. Stabilnost vodne mase dosega v tem času svoj višek, jezero se nahaja v stanju poletne stagnacije.
V drugi polovici meseca avgusta nastane v jezeru zastoj.
V	začetku meseca septembra se začenja jezero ohlajati, čeravno sprva le bolj polagoma. Ko se začnejo noči daljšati in dnevi krajšati, se voda na površju bolj ohlaja kot po dnevi segreva. Zgornji sloji se zato osobito v jasnih, hladnih nočeh zgo-ščujejo in pogrezajo kot specifično težji v globino dotlej, dokler ne dospejo do slojev z enako temperaturo, njih mesta pa zavzamejo spodnje, toplejše in zato lažje plasti. Ker se ta struj an ja v vertikalni smeri, ki jih imenujemo termijske konvekcije, ponavljajo dan za dnem in prodirajo vedno globl je, postaja plast z izenačeno temperaturo (izotermna plast) vedno debelejša, a zato hladnejša. Sprva se ohlaja samo vrhnja plast (epilimnij), med tem ko se voda v srednjih predelih ne spreminja, nasprotno, še segreva se. Ker pa termične konvekcije vodnih slojev ne segrevajo, ampak samo izenačujejo, smatramo lahko za provzročitelje temperaturnih povišlkov v globinah mehanične konvekcije,
povzročene po vetru6 in to tem bolj, ker se je radi manjših temperaturnih in gos totnih razlik med vrhnjimi in srednjimi sloji stabilnost vodne mase zmanjšala, vpliv vetrov na globoko vodo pa zato povečal.
Da bi mogel ta vpliv podrobneje motriti, sem izvršil 17. 18. in 19. sept. 1958 na Blejskem jezeru merjenje trikrat dnevno: v jutranjih, opoldanskih in večernih urah in prišel! kakor je razvidno iz tabele 7 (in ustreznih serij) do prav poučnih in zanimivih rezultatov.
Tabela ?	Temperatura	v	Blejskem	jezeru.
1938	17. IX.			18. IX.			19. IX.			Ogrevek
m	7h	121*	17h	7h	12 h	17 h	7h	12h	17h	17. IX.-19. IX.
0	18'3	19 5	19	18	19-1	18-9	17-9	19-2	18-8	+ 05
6	18-5	184	185	18-2	18-4	18.3	181	182	18-1	-0-4
7	15-2	17 8	18-2	18-1	18-2	18-1	18	181	18-1	+ 2-9
8	13	17*1	17-0	16-9	162	16 3	16-1	17-8	17-6	+ 4-8
9	10-15	—	12-2	12-83	12-9	13	13	13-6	13	+ 29
10	85	8 6	10 3	95	10 7	10 6	10-6	10 7	11 2	+ 27
Pri jutranji seriji od 17. IX. prikazuje plast 6 m izenačeno temperaturo od 18*3 do 18'5°. Meja med epilimnijem in metalim-nijem se močno pozna; pri 7 m znaša temperatura le 15'2°, pri 8 m 13 in pri 9 m 10'15°. Sloj pri 7 m prikazuje v opoldanskih urah 17'8, v večernih pa že 18'2°, prirastek znaša 3°. Sloj od 8 m prikazuje v jutranjih urah 13, opoldne 17'1. zvečer 17°; prirastek v teku dneva znaša 4°. Sloj od 7 m je bil že 18. IX. vključen v izotermno plast in bil za 0'1° topilejši od vodne gladine. Sloj od 8 m se je dvignil v dveh dneh od 15° na 17'8°, prirastek znaša -TS0. Znatni so tudi dvigi pri 11 in 12 m, globlje vplivi vetrov močno pojemajo.
Spričo navedenega lahko sklepamo, da se segrevajo vodni sloji v globini pod vplivom vetrov po mehanični konvekciji in da vplivajo na lego plasti s topi inskim skokom ne samo termi jske konvekeije (E. Richter7), temveč tudi mehanične, povzročene po vetru. Kajti vse te spremembe so se vršile v času sončnega vža-revanja, ko se voda ni mogtlla ohlajati. Podoba je torej, da nastaja zgornji del izotermne plasti z ohlajanjem, spodnji pa s segreva-
6 F. Ruttner, Grundriss der L'immologie, Berlin 1940, str. 23.
7 Richter, Sees-tudien, Wien 1897, str. 60.
njem. Časovno gibanje površinskih kakor globinskih temperatur prikazujejo nazorno izobate na pod. 2.
V	toku jesenske cirkulacije, kakor nazivamo to dogajanje, se segrevajo na Blejskem jezeru na ta način vsi sloji v metalimniju, seveda toliko pozneje in v tem manjši meri, kolikor globlje se nahajajo, dokler se slednjič vsi ne uvrstijo v izotermno plast. Tako je voda v globočini 10 m merila 2. IX. 1938 7‘9°, 5. X. 127°, 15. X. pa I4'8". Ker se vsled tega izotermna plast vedno bolj debeli, a hkrati ohlaja, postajajo razilike med vrhnjo in globoko vodo vedno manjše. Vsled tega pa se manjša tudi stabilnost vodne gmote, z njo vred pa odpor vodnih slojev v metalimniju. Plast s toplinskim skokom se vedno bolj krči, dokler ne izgine. Dne 10. XI. sega topla plast z izenačeno temperaturo od I 1.5" do globine 15 m, na to pa sledi pri 14 m rezek skok na 6'6° s temperaturno razliko 4’8. Dne 8. XII. sega izotermna plast 7'4° do 7’5° do 14 m. Med 14. in 15. m se nahaja poslednji skokec s temp. razliko 1'1. Serija od 22. dec. izkazuje že izenačeno temperaturo 5—5'1" od vrha do 15 m;
i7.v*.ae.jyx. a.x. e.*, is.*, ji.».	17.x«.	a.xu.	n.<n.
22'?’ 20’8*	1	*69'	ir.^	<j-6‘	Cm	V
■ W.
<9-1. m..
14-2.
m «'e
n ?» «E	<5*
7-i n «-o n-s <2-<> iž-v *4	£9	<?'1	9'2	<ft	9it
6'Z	fii	8'1	7-8	8'2	8*2	8*1	8*9
5-8	?•<	/s	T4	71	7«	.
f,	5V	60	6*1	6*2	68	f4	6-i	i'2	Sl
15
16
V 18 1?
?C 21:
i
22]
?i 24 26 24
V 28 19 3D
J^_Eix£.-£S-_E5--.53_-££_.-§3. S7. £■?
dalj
e v
globino temperatura
Pod. 3.
Naraščanje 'izotermne plasti ter krčenje plasti s toplinskim skokom v Blejskem jezeru.
polagoma narašča; temperatura na dnu meri 5'9°. Naraščanje izotermne plasti ter krčenje in grezanje plasti s toplinskim skokom je nazorno prikazano na pod. 5.
V	splošnem podobno, v podrobnostih pa različno je gibanje temperature globinskih slojev na Bohinjskem jezeru. Temperaturna serija z dne 28. jul. 1938 ne kaže tako karakteristične oblike kakor ona od 16. jul. na Blejskem jezeru. Pravega epilim-nija nima. Segreta, en meter debela vrhnja plast je dosegla temperaturo od 21'23—2072°. a že pri drugem metru pade za 2'8° na 17‘4°. Plast s toplinskim skokom, ki se pričenja tik pod površjem (pri 2 m), sega do globine 25 m. Od tu dalje do dna vladajo enakomerne temperature od 6’5—6'1°. Šele 23. okt. je prišlo do obsežne izoiermije sloja z izenačeno temperaturo 11‘8—11'6° od vrha do globine 9 m. Tudi pri tem jezeru ise sloji v gllobinah segrevajo, med tem ko se oni vrhnjih plasti občutno ohlajajo. Ogrevki niso sicer tako veliki kakor na Blejskem jezeru, zato pa prodira toplota v večje globine. Tako se je segrela voda od 28. VII.—23. X. pri 10 m za 0‘7°, pri 15 m za 0'9°, pri 20 m za 0‘7°, pri 30 m za 0'4, pri 40 m za 0'6 in pri 44 m za 0'5°. Dne 23. nov. se je jezerska voda premešala od vrha do tal in se je pri tem do 25 m ohladila, od tu dalje do dna pa segrela. Od vrha do dna je vladala temperatura 8T—6‘7°, razlika 1*4°.
\ zpon toplejših slojev navzgor pri termijskili konvekcijah ni odvisen samo od temperaturne razlike, temveč tudi od absolutne temperature. Pri vrhnjih temperaturah, ki se bližajo onim od 4°, pričenjajo konvekoijski toki močno slabeti. Povod temu je povečano notranje trenje, s katerim se voda upira razstavljanju svojih vodnih delcev. Tem lažje pa opravljajo svoje delo vetrovi. Ker se nahajajo od vrha do dna le majhne temperaturne razlike, se stabilnost vodne gmote zelo zmanjša in strujanje, povzročeno po vetru, lahko zajame vse globine in premeša vodo od vrha do tal. Na jezeru nastopi v tem slučaju stanje jesenske polne cirkulacije, kakor nam prikazuje serija Boh. jezera z dne
21.	dec. 1938 s temperaturami 4'5° od vrha do dna.
Ko nastopi temperaturna inverzija in se vrhnje plasti ohladijo pod 4°, ostajajo radi manjše specifične teže na vrhu. Ker je tedaj razlika v specifični teži med 0 in 4" malenkostna in se nahaja temperaturni gradient tik pod površjem, je stabillnost vodne mase zelo majhna.
Razmeroma šibki vetrovi premešajo vodno gmoto istočasno pod 4° od vrha do dna. Tako je merila 24. dec. 1940 temperatura vodne gladine Bohinjskega jezera še 4°, iz serije 25. dec. je pa razvidno, da je merila temperatura 3.5° na vodni gladini do 3'8° na dnu, še preden se je jezero pokrilo z ledom.
Povsem drugačno je v tem pogledu Blejsko jezero. Jesenska delna cirkulacija sega na tem jezeru, kakor izpričuje serija od
22.	dec. 1938, le do globine 15 m. Od tu dalje pa temperatura zopet raste in doseže pri 20 m 5'7°, pri 25 m 5'8° in na dnu 5‘9°. Ne-premešana ostane voda tudi takrat, ko se vodne plasti na površju še nadalje ohlajajo ter nastopi sllednjič temperaturna inverzija. Serija od 26. jan. 1939 izkazuje od 0—15 m 3’7—3‘9° od 16—30 m pa 4‘1—6'1°. Ker je prostornina vode pri 4° najmanjša in zato njena specifična teža največja, bi morali biti izpolnjeni z vodo te temperature vsi sloji. Iz mer jen j je pa razvidno, da se nahajajo v globinah temperature, ki kolebajo med 5‘8° in 6‘4°.
Še nepojasnjeno vprašanje, zakaj leže v zimskem kakor v poletnem času specifično težje vodne plasti od 4° nad plastmi od 5—6‘4°, ne da bi se pogreznile navzdol in izpodrinile toplejše, bi nam mogla pojasniti mo kemična analliza jezerske vode iz različnih globin. Za ta čas si moramo tolmačiti to izrednost z domnevo, da so globinski sloji, čeprav toplejši, radi povečane koncentracije raztopljenih snovi specifično težji ter da nadomestijo tako po toploti provzročeno razliko z gostoto. Od kod pa toplin-ski povišek zgoščene globinske vode? Za ta pojav navaja literatura tri vzročne možnosti: toploto zemllje, tople vrelce, moderna limnologija tudi biokemične procese. Podoba je, da prihajajo za Blejsko jezero v poštev biokemični procesi, kakor jih je ugotovil Findenegg za Vrbsko, Belo in Klopinjsko jezero. Kot vzroke biokemičnih procesov smatra Findenegg8 trajno stagnacijo globinske vode zgoraj omenjenih jezer. Po njegovem mnenju ne pride do polnih jesenskih cirkulacij vsled pomanjkanja močnejših vetrov v Koroški kotlini.
Podoba je, da veljajo ti vzroki tudi za Blejsko jezero. Saj tudi v Blejski kotlini vladajo relativno šibki vetrovi, ki niso v stanu premešati in prezračiti vodo od vrha do dna in se nahaja vslled tega globinska voda od 15 m dalje v globino v trajni stagnaciji.
Ko pokrije jezeri ledena skorja, nastopa zanji doba zimske stagnacije. Obe ohranjata v vseli globinah več ali manj isto temperaturo, kot sta jo imela pred zaledenitvijo.
Nekaj izjemnega pa nam prikazuje serija Blejskega jezera z dne 16. III. 1940; serija od 21. febr. prikazuje v globinah do 12 m temperature 2—3'9°, 16. marca, istotako pod ledom, pa 4—5°.
8	Findenegg: Zur Naturgeschichte des Wörthersees, Corinthia II. 1953, sir. 31.
Za nesporen način ugotovitve nam manjkajo zanesljivi kriteriji, vendar pa -hi se mogel izvajati ta-le zaključek: Bržkone so se plasti neposredno pod ledom, v katerih vladajo za časa temperaturnega obrata temperature pod 4° vsled sončnega vžarevanja skozi prozoren led segrelle, vsled tega postale težje in zdrknile navzdol, na njih mesto je pa stopila hladnejša spodnja voda. Po tem konvekci jskem toku se je stvori la plast z več ali manj enako toplino, le s to razliko, da se je dogajalo v drugih letnih časih ponoči vsled ohladitve, kar se je vršilo v dobi temperaturnega obrata podnevi vsled segrevanja. Podoben slučaj izkazuje tudi serija z dne 27. II. 1958.
Ni izključeno, da ne sodelujejo pri teh pojavih tudi obalni studenci tik pod in nad ledom, ki imajo pozimi večjo temperaturo kot jezerska voda pod ledom.
Čim se led zgoraj pomladi otaja, nastopi na Bohinjskem jezeru čas pomladanske polne cirkulacije. Ker je stabilnost vodne gmote spričo majhne razlike v temperaturah vodnih slojev malenkostna, premešajo in prezračijo razmeroma šibki vetrovi vso vodno gmoto od vodne gladine do dna. Kisik, ki ga ribe neob-hodno potrebujejo, pride po teh tokih prav do dna. Dne 20. marca 1939 je vladala od vrha do tal izenačena temperatura 4".
Blejsko jezero se zadrži v tem primeru izjemno. Čeravno je 19. III., ko se je led na jezeru ponovno otajal, vladala do globine 18 m temperatura 4’7—4‘1°, so vztrajale od 18—50 m še vedno višje temperature 4'l—5'8°. Podoba je, da tudi pomladi ni v Blejski kotlini tako močnih vetrov, ko j ih vpliv bi segel do največjih globin.
Čim bolj se segrevajo v teku pomladi vrhnje plasti, tem lažje in debelejše postajajo. Veter mora zato premagati večji upor, da potlači specifično lažjo vodo pod hladno in specifično težjo v globini. Čim več jasnih in brezvetrnih dni je, tem manj se mešajo zigornje segrete s spodnjimi bolj hladnimi, tem manj toplote prihaja v spodnje sloje. Zato vzbujajo v tab. 8 pozornost skromni poviški globinske temperature v mesecu maju in juniju, napram razmeroma velikim poviškom v mesecu aprilu. Tako se je zvišala temperatura vodnega sloja pri 10 m od 19. III. do 19. IV. za 1'5°, v zadnjih 5 mesecih pa le za t’8°. Ravno tako se je zvišala temperatura pri 15 m v zadnjih treh mesecih za 0\5U, napram prvemu mesecu za 0'9°.
Aiko primerjamo seriji 10. in 19. IV. ter 50. IV. in 10. V. 1959, opazimo, da se je površinska voda na Blejskem jezeru v obeh slučajih ohladila za 0.9". Radi tega pa ne simemo še sklepati, da
Tabela 8	Temperatura	v	Blejskem	jezeru.
m	19 lit.	19. IV.	Porastek -upadek	19 V.	Porastek -upadek	17 VI.	Porastek -upadek	21.VII.	1 Porastek -upadek
0	4-7	11	6'3	15-7	4'7	19-1	3’4	236	6-1
1	4-6	11	6	15'6	46	171	2-3	23’6	57
2	4'4	11	66	14'7	3-7	174	2'7	23-6	62
3	4-4	11	6 6	14-7	??	17-3	3-4	23 5	62
4	44	11	66	141	5-1	16‘9	2-2	23 5	66
5	4'3	10	5'7	13-5	3'5	16-5	3	22-6	61
6	42	10-9	6 7	124	4'5	15'9	3-5	20-4	4’5
7	4-2	9'2	5	11-6	2-4	13-8	2-2	16'3	2-5
8	42	7-1	29	92	21	103	1-1	124	21
9	42	5 9	1-7	8	21	82	0-2	9-8	1-6
10	4’2	5'7	1-5	68	11	6-9	o-i	7-5	06
12	4-1	51	1	5-9	0-8	61	02	6'2	0 1
15	4-2	5-1	0-9	55	0-4	5-7	0-2	56	— 01
20	42	4'9	0-7	51	0-2	53	0-2	5-6	03
25	57	5-3	- 04	51	— 02	52	o-i	5‘5	03
30	5’8	5'8	— 02	5 3	— 05	5-6	03	5‘6	—
se voda ohlaja. Iz ta,b. 9 je razvidno, da se ohlaja le vrhnja plast, med tem ko se spodnji sloji segrevajo. Povpreček vodnega stebra od 15 m je znašal 10. IV. 67°, 19. IV. pa 77°, 50. IV. 97°,
10.	V. pa JO".
Tabela 9
Globina	Blejsko jezero 1939						Bohinjsko jezero 1935		
v m	to. iv.	19. IV.	razlika	30. IV.	io. v.	razlika	17. VII.	l. Vlil.	razlika
0	11-9	11	— 0-9	13-6	12-7	— 0-9	18-5	17-3	— 1 2
1	11*8	11	— 08	13-5	12-8	— 0-7	18-2	16-6	— 1-6
2	11-5	11	- 0 5	133	128	- 0-5	151	16 25	+ 1 15
3	11-15	11	— o-i	133	12 6	— 0-7	144	16-15	+ 1-75
4	—	11	—	130	12'6	— 04	13 6	16	+ 2-4
5	8-6	10	+ 1-4	125	12-4	— o-i	132	16	+ 2'8
6	74	10‘95	+ 35	11-9	11-0	— 0-9			
7	6-7	92	+ 25	7-7	9-9	-r 22	123	138	+ 1-5
8	6-4	7-1	+ 0-7	7-0	8-2	+ 1-2			
9	61	5-9	— 02	57	7-3	+ 1-6			
10	58	5*7	— 01	58	6-5	+ 0-7	11-2	12 3	+ 11
12	54	5-1	— 0-3	5-4	59	+ 05			
15	51	5-1	+ 0-2	5-1	5-3	+ 02	9 05	9-7	+ 065
Vzrok za to navidezno nazadovanje topline površinske vode je isikati v vetrovnem značaju obeh mesecev. Močno strujanje v
času, ko je stabilnost vodnih plasti razmeroma majhna, ovira hitrejše segrevanje površinske vode.
V	mesecu maju 1939 je bilo malo jasnih dni in jezero se ni moglo kaj prida segreti. Meteorološki zapiski izkazujejo v lem mesecu 19 deževnih dni in 147 mm padavin. Dne 2. junija je merila izoteranna plast od 0—4 m 14‘6—14°, med tem ko izkazuje profil od 29. V. 1940 od 0—2 m izenačene temperature 17*9—17'4°.
Najbolj se je segrela voda v teku meseca junija. V primeru z mesecem majem, ki izkazuje le 1° ogrevka. se je segrela voda v tem mesecu od 14‘6 na 20.6° za 6°. Profil z dne 29. VI. poočituje v območju 3 m izenačeno temperaturo od 20‘6—20'3U.
Meseca julija je vladalo vedro in jasno vreme, vžarevanje je prevladovalo nad izžarevanjem in 21. VII. je bil zabeležen zračni temperaturni maksimum 32°. Šibki vetrovi od vzhodne strani so v dopoldanskih urah povzročali vodno strujanje, ki je izenačevalo večje ali manjše razlike v območju epilimnija. V drugi polovici meseca se je izoblikovala vsled tega izotermijska plast v območju 4 m s temperaturami 23'5—23'6°.
Ob nevihtah pa so zapihali močnejši vetrovi ter povzročili strujanje, ki je potisnilo v zgornji plasti nagomiljene toplotne energije tudi v območje top lanskega skoka. Tako se je segrela voda pri 5 m, kar za 5'5° in bila vključena 11. VTTT. v izotermijsko plast 5 m s temperaturami 22'5—(212°.
Profili od 19. VI.-—7. IX. 1939 izpričujejo, da je imela zgornja plast jezerske vode v debelini 3 m 21*2—23° topline. Slične temperature izkazujejo tudi profili ostalih let za isto razdobje. Spričo tega je omogočena kopalna sezona na Bledu že od zadnje tretjine junija do prve polovice septembra.
Iz navedenega lahko zaključujemo, da upliva na toplinske razmere Blejskega jezera poleg majhnega povodja in šibkega odtoka v prvi vrsti relativno brezvetrje Blejske kotline in veliko število jasnih in sončnih dni.
Na Bohinjskem jezeru je stvar malo drugačna. Jezero je izpostavljeno močnim vetrovom, ki posebno ob izpremenljivem vremenu jezersko vodo temeljito premešajo do znatnih globin, « tem zgornjo plast ohlajajo, spodnje sloje pa več ali manj enakomerno segrevajo, kar je razvidno iz tabele 9.
Izot erama plast, ki je zelo značilna za Blejsko jezero, je zelo majhna: Plast s toplinskim skokom pričenja navadno tik pod površjem med 1. in 3. m. Zato izkazuje Bohinjsko jezero v območju od (—10 m nižje, od 10 m dalje pa viš je temperature od Blejskega jezera, kar je razvidno iz sledeče tabele:
Cas					19.—20.		V.			23.-29. VII.	
m			0	5	10	15	20	25	30	0	5
Blejsko jezero			15-7	13 5	68	5’5	5-1	51	5-3	23 6	22-6
Bohinjsko jezero			118	85	7-3	6'6	6'4	64	59	19 9	138
23.-29. VII.							21 —	24. X.	1939		
10	15	20	25	I 30	0	1 5	10	15	20	25	30
75	5-6	5'4	56	5'5	18-8	18-5	8-5	5'8	5-7	5'6	5-7
11-2	10	7’6	7’3	6-3	14-4	11-1	99	9-4	8*5	71	6-8
Do neke mere vpliva na temperaturo vrhnjih plasti tudi močan pretok, ki povzroča turbulenco vodnih slojev in odvaja posebno ob hudih nalivih toplo površinsko vodo, ki se mora obnavljati iz spodnjih bolj hladnih plasti; odtok Jezernica izkazuje poleti približno iste temperature kot površinska jezerska voda, kar je razvidno tudi iz tab. 6. Po svoji prirodi sliči Blejsko jezero Klopinjskemu in Vrbskemu jezeru, le da sta ti dve od 10 m globine dalje bolj topli, Bohinjsko jezero pa v nekaterem pogledu Hallstattskemu jezeru.9
Temperature na dnu Blejskega jezera kolebajo med 5'4 in 6'4°; najvišje so v času zimske stagnacije. Temperature Bohinjskega jezera kolebajo med 3'8 in 6'7°; najvišje so jeseni.
Če primerjamo seriji od 29. V. in 7. VI. 1940, ki sta bili izmerjeni istočasno v vzhodni in zahodni kotanji Blejskega jezera, opazimo v enakih globinah, posebno v območju toplinskega skoka, manjše in večje temperaturne razlike; ta pojav izvira brez-dvomno od vodnih struj an j, pro vzročen ih po vetru.
Vremenske prilike posameznih poletij se zrcalijo tudi v jezerski vodi. Tako izkazuje serija z dne 17. VI. 1939 na Blejskem jezeru, da se pričenja plast s toplinskim skokom že pri 2. metru in sega do 15. metra; 20. VI. 1940 pa sega izotermijska plast do globine 3 m, plast s toplinskim skokom se pa nahaja med 4. in 13. metrom.
Zamrzovanje.
Ko nastopi zima in ima vsa jezerska voda temperaturo 4°, konvekcijski toki prenehajo. Ako vlada v tem času popolno brezvetrje, se površinska plast pri nizkih zračnih temperaturah ohlaja dalje, ostaja radi manjše gostote na vrhu in pri 0° zmrzne.
9	W. Schmidt. Temperaturmessimgen in 17 österreichischen Seen, Si-tzungsib. A(k. d. W. 14-3 B. 7. II, str. 449.
Najkrajša doba od prvih pojavov zamrzovanja do popolne poledenitve je zabeležena na Bohinjskem jezeru v zimi 1. 1938/39, ki je trajala en dan. Dne 4. jan. je zapadlo 81 cm snega; 5. jan. je snežna kaša na jezeru zamrzovala in 6. jan. je bilo vse jezero pokrito s 6 cm debelo skorjo.
Še tako šibki vetrovi pa zamrzovanje zavlačujejo. V zimi 1940/41 je pričelo zamrzovati Blejsko jezero ob vzhodni obali 17. dec. pri jutranji temperaturi —17°. a odelo se je z ledeno skorjo šele 27. dec. Ves ta čas je vladalo več ali manj vetrovno vreme; dnevne temperature so bile stalno pod meliščem in jutranje temperature so kolebale med —5 in —17°.
Verjetno je, da je strujanje, provzročeno po vetru, mešalo vodne plasti z majhnimi temperaturnimi razlikami do znatnih globin in jezertsiki površini dovajalo toplloto, ki je bila nakopičena v jezerski vodni gmoti. Le tako je mogla jezerska površinska voda kljubovati tako hudemu mrazu in le na laik način si
Tabela 11
Zamrzovanje Blejskega jezera v dobi 1921/22 — 1940/41.
Leto	Jezero je zamrzovalo						Skupaj				
	od			do			dni				
1921/22	1.	I.	1922	15.	III.	1922	74				
22 23	15.	XII.	1922	20. XII.		1922	78				
	1.	I.	1923	13.	III.	1923					
23/24			ni podatkov								
24/25	11.	I.	1925	15.	II	1925	36				
25/26	18.	XII.	1925	26.	II.	1926	70				
26/27	2.	I.	1927	8.	III.	1927	66				
27/28	6.	I.	1928	1.	III.	1928	56				
28/29			ni podatkov								
29/30			ni podatkov								
30/31	19.	I.	1931	15.	III.	1931	56				
31/32	15.	XII.	1931	8.	IV.	1932	106	14.	II.	40	cm
32/33	24.	I.	1933	15.	III.	1933	50				
33/34	15.	XII.	1933	11.	III.	1934	87	30.	I.	30	cm
34 35	24.	I.	1935	24.	III.	1935	60	18. II.		18	cm
35/36			ni bilo ledu								
36/37	1.	I.	1937	4.	III.	1937	63				
37/38	14.	I.	1938	19.	III.	1938	65	18. II.		25	cm
38/39	2 4.	1. II.	1939 1939	24. 14.	I. II.	1939 1939	34				
39/40	25.	XII.	1939	3	IV.	1940	70	2.	II.	35	cm
40/41	17	XII.	1940	28.	III.	1941	102	15.	I.	21	cm
Letni povpreček								631				
moremo tolmačiti temperature pod 4°, ki so prodrle 26. jan. 1939 na Blejskem jezeru do 15 m ter 25. dec. 1940 na Bohinjskem jezeru do dna. Tudi dejstvo, da se na Blejskem (kakor na. Bohinjskem jezeru prične stvar jati led vsako leto na drugem mestu, kaže na to, da potek zamrzovanja ne o d vi si samo od toplotnega stanja jezerske vode, temveč v veliki meri tudi od vetrov in vet-ričkov iz raznih smeri.
Ko motrimo opazovalno gradivo, kjer so zabeležene površinske jezerske vodne temperature v trenutku zamrzovanja, nas presenetijo temperature od 0“—2°, kjer bi pričakovali temp. od 0". Temu je vzrok izrazit vertikalni temperaturni gradient, ki vlada ta čas v globini od 0—20 em. Temperatura od 0° je omejena na čisto tanko plast; opazovalec, ki zajema vodo s posodo odnosno pogreza termometer več ali manj globoko v vodo, dobi temperature od 0'5—2°. Za merjenje tankih vrhnjih plasti od 0—15 cm je
Tabela 12	Bohinjsko	jezero.
Leto	Jezero jezačelo / in rz c -vati	Jezero jo Popolnoma zamrznilo	Led se je začel tajati	Led se je razdrl	Razdobje med prvimi pojavi zamrz. do popolne zaleden.	Jezero je bilo popolnoma pokrito z ledom	Jezero se je tajalo dni	Zamr- zovanje je trajalo	Debelost ledu
1919/20	19. I.	i. II.	21. 11.	27. 11.	20	13	7	40	
20/21	12. II.	15. II.	4. IV.	12. IV.	3	48	9	60	11 cm 21. 11.
21/22	8. I	14. I.	11.III.	15.111.	6	56	5	67	81 cm 21. 11.
22/23	22. I.	25. I,	11.111.	23.III.	3	45	13	61	
23/24	6. I.	8. I.	16. IV.	18. IV.	2	98	3	103	40—45 cm 31. 1.
24/25	17. I.	31. I.	15. II.	17. II.	14	15	3	32	
25/26	17. I.	20. I	18. II.	3.III.	3	29	14	46	20—25 cm 27. I.
26/27	20 I.	22. I	11.111.	20. III.	2	48	10	60	30 cm 29. 11.
27/28	11. I.	25. I.	31.III	5. IV.	14	66	6	86	25 cm 15. 11.
28/29	14. I.	23. I.	31. III.	l.IV.	8	67	1	76	42 cm 1. 11.
29/30	3. II.	7. II.	14. II.	28. 11.	4	7	15	26	
30/31	23. I.	27. I.	24.111.	27. III.	4	56	4	64	8—13 cm 7. 111.
31/32	4. I.	27. I.	5.IV.	7. IV.	23	3	69	95	25—36 cm 25. 11.
32 33	29. 1.	27.11.	10. III.	14. III.	20	5	14	39	15 cm 2. 111.
33/34	24.XJI	11. I.	19. III.	28. III.	18	68	9	95	40 cm 23. 11.
34/35	28. I.	31. I.	28.111	31. III.	3	56	4	63	24 cm 18. 11.
35/36	Jezero ni zamrznilo								
36 37	16. I	31. I.	l.III.	6. HI.	15	29	6	50	
37/38	5. I.	7. I.	24. III.	27.111.	2	76	4	82	39 cm 2. III.
38/39	■5. I. 28. I.	6. 1.	13. 1. 29. 1.	16. 1. l. 11	1	7	4	12	9 cm 10. L
39/40	3. I.	14. I.	27. III.	27. III	1	83	11	95	31. 1.17 cm 24. II. 38 cm 6. III.37 cm 15.111.32 cm
40/41	6. I.	31. I.	25. III.	27. III.	5	53	2	60	24. 11. 38 cm
22 letni					106	45-9	7‘1	56 9	
povpreček									
bil izdelan v novejšem času špecijalen termometer,10 s ikaterim je prof. Merz11 dobil nove in presenetljive vpoglede v topi inske razmere površinskih plasti jezerske vode.
Potek zamrzovanja obeh jezer je razviden iz tab. 11, 12 in 13. \ razdobju od 1. 1918 do 1. 1941 se je pripetilo, da nista zamrznili in sicer samo enkrat v zimi 1935/36. V razdobju 1894 do
Tabela 13
Zamrzovanje Bohinjskega jezera v dobi 1893/94 — 1917/18.
Leto	Začetek zamrzo- vanja	Led se je stajal	Zamrzovanje je trajalo	Leto	Začetek zamrzo- vanja	Led se je stajal	Zamrzovanje je trajalo
1893 '94:	n. i.	9. III.	57	1907; 08	13. I.	31. III.	78
95	4. I.	4. IV.	90	1908 09	5. I.	22. IV.	107
96	13. I.	25. III.	72	1909 10	25. I.	11. III.	45
97	24. I.	20. III.	55	1910/11	26. I	13. III.	46
98	16. I.	—	—	1911/12	Jezero ni zamrznilo		
99	3. II.	5. III.	30	1912 13	21. I.	18. III.	56
1899 900	29. I.	24. III.	55	1913 14	15. I.	10. III.	54
1900/01	17. I.	10. IV.	73	1914 15	25. I.	21. IV.	86
1901/02	29. I.	22. III.	52	1915/16	9. II.	—	
1902/03	■21. I.	16. III.	54	1916/17	10. I.	1 IV.	81
1903/04	18.11.	25. II.	8	1917 '18	4. I.	7. I.	
1904/05	9. I.	2. IV.	83		10. I.	14. I.	53
1905/06	16. I.	9. IV.	83		25. I.	12. III.	
1906/07	5. I.	7 IV.	92				
					25 letni	povpreček	61 '3 dni
1918 ni zamrznilo jezero pozimi 1911/12, kar velja verjetno tudi za Blejsko jezero. Redko se stvori led v decembru, zato se pa spomladi staja včasih prav kasno. Kot ekstrem naj navedem zimo 1931/32. ko je Blejsko jezero začelo zamrzovati 15. XII. in se ota-jalo 8. aprila, ali zimo 1923/24, ko je Bohinjsko jezero začelo zamrzovati 6. jan. in se otajalo 18. aprila.
Dvajsetletni povpreček za dobo 1921/22—1940/41 znaša za Blejsko jezero 63 dni, 22 (letni povpreček za dobo 1919/20—1940/41 pa izkazuje za Bohinjsko jezero 57 dni, 25 letni povpreček za dobo 1893/94—1917/18 pa 61 dni. Ker je Bohinjsko jezero razmeroma gfloblje in večje od Blejskega ter bolj izpostavljeno vetrovom, zamrzuje pozneje; pozimi 1940/41 je pričelo zamrzovati
20	dni kasneje; letni povpreček za dobo 1921/22—1940/41 izkazuje 10 dni razlike.
10 Ilalbfaiss: Methodein der Seemforschung’.
11 Merz: I>ie Ol)crf 1 äclieintem.p. der Gewässer.
Na Blejskem kaJkor na Bohinjskem jezeru se opaža, da nekatera mesta ob obali ne zamrzujejo, odnosno da ostanejo neza-mrznjena, ko pokriva ostale predele čez in čez debel led. Temu so verjetno vzrok studenci, ki dovajajo vodo toplejšo od jezerske. Na Blejskem jezeru je lepo videti njih vpliv ob severni in zahodni, na Bohinjskem jezeru pa ob njegovi južni obali.
Za zgornjo domnevo govore sledeča konkretna opažanja: Bohinjsko jezero 6. III. 1941: Opoldanska temperatura pod ledom je merila 1T°, od dotokov na južni pa so merili istega dne pop.: Mali studenec 5'6°, Veliki studenec 4T° in Zimovec 4‘4°. Dne 7. III. 1941 je znašala temp. pod ledom 1*1°, istega dne pop. pa voda Savice ob izlivu 6'6°.
Blejsko jezero 29. XII. 1940: Temperatura jezerske vode na Krivici pred kopališčem je merila 2'9°, temp. studenca poleg kopališča je znašala 7‘6°. ob izlivu M išče 6'9° v studencu pri Ribču pa 9‘6°.
Led v neposredni bližini takih mest je tanek in redkokdaj drži. V njem se st v a rja jo luknje, ki jim pravijo na Bledu produhi, v Bohinju pa vrči (povrči). Da so odprtine v bližini studencev učinek tople vode, leži na dlani. Kot vzrok odprtih mest ob obali lahko smatramo tudi dejstvo, da je voda v bližini studencev vedno v turbulentnem stanju, vsled česar je stvar jan je ledu za-virano, če ne ovirano.
Težje je poiskati vzrok za stvarjanje produhov v predelih daleč od vpliva toplejše studenčne vode. Skoro verjetno pa je, da imajo svoj izvor v snežni odeji. Na možnost takšnega tolmačenja nas navaja dejstvo, da so produhi reden pojav, kadar se stvarja led iz snežnega zmrzka ali kadar pokrije snežna odeja ob spremenljivem vremenu ledeno skorjo, ki jo varuje pred nadaljnjim ohlajenjem. Voda začne zato razjedati spodnjo stran ledene pllo-šče. Ponovno sem opazil, da se stvarjajo na spodnji strani približno 1 cm široke luknjice, ki se združujejo pozneje v večje okrog 5—4 cm široke luknje. Skozi te luknje uhaja voda v vmesni prostor s snežnim zmrzkom, ki ga spreminja v snežno kašo.
V	zgornji plasti se pojavljajo 2—5 dm široke odprtine.
Proces pri oblikovanju produhov je morda v drugih okoliščinah drugačen; ker je dostop na jezero v takih razmerah težaven, je tudi opazovanje otežkočeno.
Ako pritiska mraz in pade temperatura ledu pod ničlo, se njegova prostornina zopet zmanjšuje: ledena skorja se krči in na mestih, kjer ne vzdrži nategov, se razpoči. Te razpoke, ki pote-
kaj o posebno na Blejskem jezeru v vseli smereh, so navadno premočrtne, nalomljene alli nalahno usločene in se tudi medsebojno sečejo. Ob jasnih sončnih dnevih se temperatura ledu viša in ledene plošče se zopet širijo. Led v sveže zamrzlih špranjah pa ne dopušča, da bi se njih robovi zopet sklenillli. Vsled tangenci jalnih naponov rine led na večilh krajih na obrežje, po sredini jezera, pa tudi na obali, nastajajo večje ali manjše izbokline. Pokanje spremlja bobnenje, ki se čuje posebno ponoči daleč na okrog. Led ne poka, kadar je pokrit s snegom, ki ga varuje pred temperaturnimi spremembami.
Za Blejsko kakor za Bohinjsko jezero je značillno, da se zamrzovanje pogosto prekine, da se led otaja, pa zopet naredi, kar je pripisati veliki vremenski spremenljivosti z naglimi in velikimi vremenskimi skoki, ki nastopajo pri nas pogosto v zimskih mesecih.
Pod vplivom južnega vremena je bila n. pr. zima 1958/39. Višina snega je znašala 31. dec. ob Boh. jezeru 60 cm, 4. jan. že 81 cm. Dne 5. jan. je začela snežna čof ta na jezeru zamrzovati in 6. jan. se je strdila v 6 cm debelo ledeno skorjo, ki je narasla 9. jan. na 9 cm. Dne 11. jan. popoldne je nastopilo s padavinami južno vreme, ki je naglo povišalo toplino nad ničlo. Snežna odeja je skopnela na 51 cm in že 15. jan. se je začel led'tajati: tega dne se je razdrl 94, 16. jan. pa še ostanek. V času od 16. do
26.	jan. je, izvzemši dva dneva, vsak dan deževalo. Sneg je skopnel na 5—12 cm in okolica jezera je bila brez strnjene snežne odeje. Dne 28. jan. je padlla temperatura zopet pod ničlo in snežna brozga se je strdila v led, ki so ga pa že 29. jan. začeli jugoza-padni vetrovi razdirati; 1. februarja je popolnoma izginil.
Glede debeline ledu imamo še pičile in pomanjkljive podatke. Največja zabeležena debelina na Boh. jezeru znaša 40 do 45 cm (31. I. 1924), na Blejskem pa 40 cm (14. II. 1932). Na enem in istem jezeru in v isti zimi je debelina ledu različna, kar izpričuje med drugim tudi sledeče opazovanje pozimi 1931/32 na Bohinjskem jezeru: Jezero je pričetlo zamrzovati 4. jan. Dne 10. jan. je bilo zamrznjenega že */,„, 7. jan. je nastal hud južen veter in razdrl 7/10 ledu, 9. jan. je zapadel sneg. pokril 4/J0 jezera in koj nato zamrznil. 127. in 28. jan. je pa zamrznilo vse jezero. Dne 31. jan. je bila debelina ledu neenakomerna: nazadnje stvorjeni led je meril sredi jezera 6 cm, na južni senčni strani pri sv. Duhu 10 cm, oni, ki je ostali! od vsega začetka, pa 24 cm. Kljub hudemu mrazu se deibelina ledu v mesecu februarju ni bistveno spremenili a. to pa zato, ker je bil pokrit led s 15—20 cm snežno odejo.
Čim se dvigne zračna temperatura nad ničlišče, se začne led na površju topiti. Na odprtih mestih prelaga strujanje, povzročeno po vetru, na površje relativno toplo vodo, ki oddaja ledu toploto, upliva pa tudi na spremembo njegove strukture in pospešuje s tem njegov razkroj. Razdobje med prvimi pojavi tajanja do popolnega otajanja ledu traja v povprečku teden dni.
Iz zapiskov Janeza Cvetka, skrbnega opazovalca vodomerske postaje pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru, je posneti, da se začne razdirati ledena odeja vedno ob vdoru toplih zračnih mas od jugo- ali severozahoda; led raizderejo v nekaj dneh, pa tudi v enem dnevu ali celo v nekaj urah.
Dejanski tak primer nam nudi 27. marec 1940. Debelima ledu je znašala 15. marca 32 cm, višina snežne plasti na obali pa 42 cm. Dne 26. marca je začelo močno deževati in sneg na obali je skopnel. Pod vplivom toplega južnega vetra se je dvignila
27.	marca opoldanska temperatura od 5’4n prejšnjega dne na 11‘8°. Poročevalčeva pripomba 27. marca se glasi: Dežuje; močan veter je razdrl 10/]0 ledu.
Vetrovi, ki v prvem razdobju ovirajo nastajanje ledu, pospešujejo v zadnjem njegovo razdiranje.
Resume.
Le regime thermique dans les lacs de Bled et de Bohinj,
Le lac de Bled (Blejsko jezero, superficie 1 ‘4-52 k:mq, profondeur maximum 30’6m.) a v ec un bassin d’alimentation ne depassant que 8'4— fois la superficie du lac meme ains'i qu’avec un emissaire faible, differe beaucoup du lac de Bohinj (Bohinjsko jezero, superficie 3.283 kmq, profondeur maximum 44'5 m.) dont le bassin d’alimentation (71'4 kmq) est plus de 20-fois superieur ä la superficie du lac. Car cest le fort ruiisseau alpino-karstdque de Savica qui traverse le lac de Bohinj.
Entre les deux lacs les differences sont sensibles dans les variations de niveau, de meme que dans le regime thermique. Comme le prouve tab I. 1., ce n’est pas par 1’air, mais direotement par l’insolation que «’echauffe l’eau lacustre. La temperature de l’air n’aigit que pendant la nuit et en hiver, Feau de la surface se refroidissant et transmettant la chaleur aux couches in-ferieures de l’air. Tabl. 2 nous morntre la variation, pendant 24 lieu res, de la temperature de l’air et celle de Feau lacustre ä Bled. Malgre le beau temps ensoleille, le ibilan n’etait positif que de 0' 1 °/o.
Tabl. 3 a et 3 b nous miontrent les variations journalieres des temperatures dans les deux lacs. Le plus grand rechauffeiment effective a ete mesure, dans le lac de Bled, le 31 aoüt 194-0 avec une amplitude de 4'5° (20'5—25°), et, dans le lac de Bohinj, le 23 juin, avec 'U.ne amplitude de 6'4° (16'1—22'5°). Les jours de forte nebulasite ou meme de pluies, l’eau ne s’echauffe que peu et ne se refroid’it pas non plus.
Tabl. 4. nous confirme comment 1 'influence directe de 1’insolation sur le rechauffement de la naippe superficielle est msigmifiamte. C’est plutot l’en-trainement de 1’eau de surface par le vent qui determine la formation de cette nappe homothermique d’une epaisseur de 4 ä 5 m. C’est aussi aux forts courants de compensation qu’il faut attribuer lhomothermie des couches superficielles. Mais s’ils les uniformisent, ils ne les rechauffent pas.
Les variations interdiurnes atteignent leur maximum au printemps. Le refroidissement aoitomnal est plus regulier que le rechauffement printanier. Dans le lac de Bohinj, les variations sont plus regnlieres et rnieux marquees que dans celui de Bled.
Fig. 1. et 2. ainsi que tabl. 6 a et 6 b nous montrent la repartition des temperatures de toutes les saisons et la stratification thermique dans toutes les couches.
En ete, dan® le lač de Bled, la stratification thermique est suivante: temperature ä peu pres oonstante (plus de 20°) jusqu’ä 5 m. (couche isother-mjque ou epilimnion); couche critique (ou metalimnion) avec le saut thermique entre 5 et lim.; couches profondes d'uine temperature assez /uniforme (hypo-limnion, voir dans tabl. 6a le sondage de 14 juillet 1958). En automne, la couche isothermique devient plus et plus epaisse, mais, en meme temps, eile so refroidit. L’augmentation de la temperature en profondeur est l effet des compensations mecaniques dues au vent, pin tot que des compensations therm'iques qui n’echauffent guere. L’influence de la circulation partielle au-tomnale ne se fairt, d’ailleairs, sentir que jusqu’ä 15 m; audessous, la temperature remonte jusqu'ä 5‘9° au fond. C’est parce que, dans la region de Bled, les vents sont trop faibles pour provoquer um brassage oomplet des eaux.
Tout analogue en general, mais assez differente en detail est la stratification thermique dans le lac de Bohinj. En ete, (voir dan,s le tabl, 6b le sondage de 28 juillet 1938) il n’y a pas du vrai epilimnion. Couche critique s’etend entre 2 et 25 m. oü commence la temperature uniforme de 6‘5—6‘1°. Plus tard, en automne, les oouches profondes se rechauffent alors que la nappe superficielle est en voie de refroidissement. En decembre, c’est la circulation automnale parfaite qui se fa'it valoir.
Une analyse chimique seule pourrait expliquer la superposition, en hiver et en ete, des couches plus lourdes avec une temperature de 4° aux oouches plus legeres de 5—6°. C’est probablem ent ä cause d'une concentration plus forte des substances dissoutes ou suspendues que les comches profondes, bien que plus chaudes, peuvent etre plus lourdes.
En hiver, les deux lacs subissent le gel. Mais il arrive assez souvent que la congelation est iinterrompue par suite de brusques changememts de temps, si frequents, en ce temps-la, dans la region.
Au printemps, la debacle des glaces finie, cest la circulation complete printanier e qui se fait sentir dans le lac de Bohinj (temperature con-stante de 4° ä partir de la surface jusqu’au fond, le 20 marš 1939). Dans le lac de Bled, au oontraire, le sondage de 19 mars 1939 prouve 1’aibsemce, au printemps aussi, des vents qui pu'issent provoquer le brassage des eaux en profondeur.
Plus que les couches superficielles au cours du printemps se rechauffent, plus elles deviennent legeres et epaisses. Pour les forcer de s’enfoncer audessous de l’eau plus lourde, le vent doit vaincre une resistence plus forte. Par
consequent, le rechauffement de l’eau profonde, assez fort en avril, s'affaiblit en mai et en juin Damme ein domne une idee tal) 1. 7,.
Les profits d’ e t e pour le lac de Bled, profils normaüx toutes les annees, montrent la temperature de 21‘2 a 23® (23—24° en plein ete) da.ns la oouche superficielle d’une epaisseur de 3 m. La temperature superficielle y atteint 20° dans la 2e moitie de juin, determinant la longue duree de la saison bal-neaire ä Bled (ä partir du dernier tiers de juin jusqu’ä la m’i-septembre). Le lac de Bohinj, au contraire, ne «e rechauffe bien que vers la fin de jiu.illet (20—22°). Dans ce dernier lac, oü les vents sont plus iintenises, les affluents et l’emissaire plus forts, la temperature des couches superficielles (jusquä 10m.) est plus basse, celle ä partir de 10m. plus haute que da,ns le lac de Bled
adnja desetletja je bilo barvanih v Sloveniji večje število
ponikalnic, ker so bili potrebni podatki za hidrotehnična dela na krasu. Rezultati niso bili ob javil jeni in je za nadaljnja hidrografska raziskavanja potreben kritičen pregled dosedanjega dela, da se pokažejo praktične naloge in teoretična vprašanja, ki jih bo treba pri bodočem delu vpoštevati. Pregled in kritika dosedanjih hidrografskih raziskovanj sta toliko bol j potrebna, ker so v nekaterih uradnih poročilih, ki so osnova tehničnih načrtov in skoro edini vir novih hidrografskih podatkov za kras, navedene kot dokazana dejstva poleg rezultatov barvanj tudi zelo hipotetične trditve. Namen članka je torej predvsem zbrati podatke o barvanjih, ugotoviti nesporne rezultate in morebitne pomanjkljivosti ter izločiti oziroma označiti kot take subjektivne trditve in mišljenja.
Vsi podatki, ki so hidrografsko zanimivi, so zbrani v razpredelnici in prikazani na karti ter se zato v komentarju ne ponavljajo. kolikor ni nujno potrebno. Osnovni podatki so povzeti po virih, ki so navedeni na koncu čllanka, po pripovedovanju pok. ing. M. Kunca in po lastnih zapiskih. Vodostaji so vzeti iz uradnih statističnih publikacij. Vsi ostali podatki, kot je čas, razdalja, višinska razlika, strmec, hitrost, so pregledani in ponekod tudi izpremenjeni.
Raziskavanja v porečju Ljubljanice.
I.	Loški potok. Z barvanji je dokazana zveza z Vel. in M. Obrhom v Loškem polju. Prvo barvanje ni uspelo, ker niso bili opazovani izviri v Loškem polju. Ing. Pick-ovo poročilo o drugih
(voir tabl. 8.).
R. Gradnik.
A. Š e r k o :
Barvanje ponikalnic v Sloveniji
dveh barvanjih je pomanjkljivo in nejasno, ker govori o Vel. Obrhu mimogrede in pove le čas najmočnejšega obarvanja vode v M. Obrhu; predvsem pa manjka opazovanje Bajerja, ki leži med obema Obrhoma. Tu bi se barva morala pojaviti, v nasprotnem primeru se pa podzemna tokova križata.
II. Loški obrh pred Go lobi no. Prvo barvanje je bilo izvedeno v najnižji vodi in ni uspelo. Drugo barvanje je pokazalo pričakovano zvezo z izviri Jezerskega obrha Vrh jezera z zanimivim pojavom, da se je barva pokazala najprej v Cemunu in Okencu, 16 ur kasneje pa tudi v Obrhu, ki je oddaljen le 100 metrov. Izvir „Pod stenami“ (ali „Pod pečmi“), ki pripada po svoji legi isti skupini, in izviri dalje pod Javornikom so ostali čisti. Po uradnem poročilu ing. Hočevarja se je zelo razredčena barva po 345V2 urah pojavila tudi v Bistri pri Borovnici, kar navaja kot dokaz direktne podzemske zveze Golobina—Bistra. Tudi v primeru, da ni bilo pomote in se je barva res pojavila v Bistri, to še ne dokazuje omenjene zveze, ker bi mogla priti barva v Bistro tudi skozi ponikve Cerkniškega jezera (Ponikve, Vo donos, Rešeto itd.). Opazovanje, oziroma poročilo je malo prepričljivo, ker pravi, da se je barva pojavila v Bistri 29. febr., torej na dan, ki ga leta 1939. ni bilo, in ker vsebuje točen opis o potekli 35 kin dolgega podzemskega toka od Gololbine do Bistre, kar je brez vsake podlage. Ravno tako so nedokazane trditve o 9 različnih strujah iz Loškega polja in izpod Snežnika, ki naj bi prihajale na dan v nizu izvirov Vrli jezera.
III. Bleščica v ponoru Bečke pod V elikimi Blokami. Barvana voda se je pojavila istočasno v izviru Žerovniščice in šteberščice (Lipsenjščice), v studencu Lisjak, ki je le nekaj 10 metrov odda-Ujen od Žerovniščice, pa 100 ur kasneje. Vzlic hudemu strmcu je navidezna hitrost podzemskega toka majhna. Trditev, da teče del Bloščice neposredno v izvire Žerovniščice, drugi del pa „dokazano“ skozi Križno jamo v studenec Lisjak in šteberščico, ni nemogoča, ni pa dokazana, ker vode v Križni jami niso bile opa-zovane. Ravno tako so brez vsake osnove navedbe o dolžini podzemskih tokov z Blok do imenovanih izvirov.
IV. Potok v Križni jami. Po izjavi pok. ing. M. Kunca se je barva pokazala v šteberščici in v studencu v Podložu, od tu pa v Goričkem potoku. O barvanju ni nobenega poročila ali zapisnika. Potočka v breznih v začetnem deflu Križne jame nista bila barvana niti opazovana.
V. Cerkniško jezero v požiralniku Vel. Kailovica. Po uradnem poročilu je bila Vel. Karlovica barvana 8. I. 1959 ob I030 ter
je potrebovala voda za 3'5 km razdalje do Raka 2y2 uri, od tu pa
21	ur za 9 km do izvirov Unca, kjer se je pojavila istočasno v Malograjski jami in „Na malnih“ dne 9. L ob 10h. Po avtorjevih zapiskih se je izvršilo barvanje v soboto, 7. L ob 1030. Opazovanje Raka, ki je v ravni črti oddaljen 2‘4 km. je zelo dvomljivo, ker se ni nihče prepričal, da li je delavec onkraj državne meje res skrivaj opazoval izvire Raka. Barva se je pojavila po 31V2 urah, dne 8. 1. ob 18h „Na malnih“, uro kasneje pa je pritekla po Uncu do mostu pri gradu Hasberk, okoli 1200 m od izvira. Zato smemo računati, da se je pojavila iz Malograjske jame četrt do pol ure kasneje kot „Na malnih“.
Z barvanjem je dokazana zveza Vel. Karlovice z obema izviroma Unca, nepojasnjen pa je hidrografski odnos obeh izvirov Raka napram Vel. Karlovici in obeh ponorov Raka napram izvirom Unca. Barvanje je bilo napravljeno v veliki vodi in je ugotovljena hitrost podzemskega toka zelo velika. Vse trditve ing. Hočevarja o „ugotovljenem ali dokazanem poteku“ drugih odtočnih kanalov iz Cerkniškega polja so zgolj nedokazane domneve.
VI. Rak v Škocjanu pred Tkalco jamo. Dokazana je zveza z Uncem v Malograjski jami. Rezultat je pomanjkljiv, ker niso opazovali izvira „Na malnih“ in sifonov na obeh konceh Malo-grajske jame ali vsaj na sotočju Cerkniškega in Postojnskega rova, ampak samo na jezu pred Malograjsko jamo. Čudno je, da je barva potrebovala iz Škocjana do Unca dvakrat toliko časa, kot ga je od Karlovice do Mailiograjske jame pri približno enakem vodnem stanju.
VII. Pivka pred Postojnsko jamo. Prvi poizkus z litijevim kloridom v na j nižji vodi ni uspel. Drugi poizkus je bil napravljen s suspenzi jo kvasovk, ki so jo zlili v Pivko 3'8 km nad ponorom, kamor je kvašena voda prispela v 1 uri 23 min. Od požiralnika pa do Pivke jame (2‘65 km v ravni črti. 4.13 km po strugi) je potreboval tolk samo dve uri. od tu pa do izvira Unca (3'8 km v ravni črti od tega 2'2 km v neznanili rovih, 2‘4 km v Malograjski jami) je tekla voda 34 ur. Žal ni podatkov za neznani del podzemske struge, ker so opazovali na jezu, namesto pri krajnem sifonu Malograjske jame.
Vlil. Unec se izgublja v nizu malih ponorov na vzhodnem robu Planinskega polja med Ivanjim selom in Lazami: glavni ponori so pa na severnem kraju polja „Pod stenami“.
Dvakratno barvanje ponorov pod Ivanjim selom ..Ob stezi“ in v Milavčevih ključih, je pokazalo zvezo z Močilnikom in Re-
tovjem, glavnimi izviri Ljubljanice, medtem ko sta Lulbija in Bistra ostali proti pričakovanju nebarvani.
Ponovno barvanje ponorov „Pod stenami“ je potrdilo zvezo z Močilnikom in Retovjem. Lubija in Bistra sta pa ostali čisti. Važna je ugotovitev, da potrebuje voda iz „Pod sten“ okoli 24 ur, izpod Ivanjega sela pa 5 do 6 dni do Ljubljanice, čeprav je razdalja v ravni črti samo 3 km večja pri enakem padcu.
Uradno poročilo o barvanju „Pod stenami“ ni točno. Za prvo barvanje navaja to poročilo, da se je barva pojavila v Ljubljanici po 30 nrali; po zapiskih avtorja pa se je tedaj šele začelo z opazovanjem in so bili izviri Ljubljanice že obarvani. Ravno tako je netočno poročilo (po zapiskih avtorja) o zasledovanju barve pri barvanju Vel. Karlovice. Barvana voda je prispela po Uncu do „Pod sten“ 9. L zvečer (ne pa 10. L) ter se pojavila v približno 24 urah (ne 55 urah) v izvirih Ljubljanice t. j. 10. 1. popoldne (ne 12. L).
IX. Barvanje Logaščice ni uspelo. Mogoče je ilovica v ponoru, skozi katero se preceja voda, absorbirala barvilo ali pa je barva neopaženo odtekla po Hribski vodi, kar je verjetnejše, ker v uradnem poročilu ni omenjena med opazovanimi izviri. Poročilo ing. Hočevarja o podrobno ugotovljenem podzemskem toku Logaščice ob Stari cesti Logatec—Vrhnika z navedbo globine, sekundnih litrov in celo profila jame je brez vsake osnove.
X. Pri barvanju potoka v Petkovcu se je pokazala barva samo v Hribski vodi na Vrhniki, vsi drugi izviri Ljubljanice pa so ostali čisti. Za 6’25 km v ravni črti je voda potrebovala vzlic padcu 36%o 7 dni in 4 ure (1 cm/sek.).
XI. Tudi Rovtarica ima zvezo samo z izviri Hribske vode. Podzemski tok je nekoliko hitrejši, za 7‘55 km v ravni črti je voda potrebovala pri strmcu 58’l°/oo skoraj 5 dni (2 cm/sek).
XII. Hotenko pri Hoterdeščici je barval pok. ing. Kunc. Tihotapci, ki jih je poslal prelko meje po informacije, so javili, da se je barva pokazala v Hublju nad Ajdovščino, kar je pa seveda nekontrolirano. O barvanju ni nobenega zapiska. V poročilu ing. Hočevarja omenjena podzenv.ska, Hotenka (ali Ravnišiki potok kot ga imenuje), ki naj bi tekla podzemsko od Novega sveta mimo Kalc pod Logaško polje in se združila z Rovtarieo in Petkovškim potokom, je brez vtsake osnove.
XIII. Rakitnico je barval ing. Kunc. Barva se je pojavila, kot je pripovedoval, v 5 do 4 dneh v Ponikvah, mini jat urnem polju za Preserjem, dan kasneje pa v izviru med Podpečjo in Preserjem. O barvanju ni zapiska.
Porečje Ljubljanice
št.	Kraj barvanja	Dne	Vi- šina	Vodostaj*	Opazovani izviri	Barva se pojavila	Dne	Vi- šina	Vodostaj*	Razdalja (km**)	Viš. razi. (m)	Čas (ure)	Strmec (%0)	Hitrost (cm/sek)	K 0 /00 cm/sek	Opombe***
		9.10.1912 ob ?		—	Izviri od Podgore do Rin-že. Krka do Podturna	Ni uspelo	—		Vel. Obrh 170 (68)	—	—	—	—	—	—	V visoki vodi z uraninom, ing. Pick
I.	Loški potok v ponoru pri Travniku	18.10 1913 ob 81'	696	—	Isto in V. Obrh ter M. Obrh	Vel. Obrh pri Vrhniki M. Obrh pri Gr. Snežnik	25.10.obl2''	577	Vel. Obrh 48 (68)	7-3 9-6	119	172	16-3 124	1-18 1-55	13-8 8-0	Pri (nizki) srednji vodi z 15 kg uranina, ing. Pick
		15.11.1913 ob 1530				Isto	Vel. Obril M. Obrh	27. 11. ob ? 27.11. (10l>)		Vel. Obrh 62 (68)	7-3 9-6		282-30	163 12-4	0-71 0-94	230 13-2	Pri (višji) srednji vodi z 1"5 kg uranina, ing. Pick
II.		11. 8. 1929 ob 22*1		V. Obrh 33(72) M. Obrh 0(5j)	Izviri Vrli jezera (Cerkn.) Ljubljanica, Bistra, do 30. 9.	Ni uspelo	—	—	G.Jezero 0(90)	—	—	—	—	—	—	Pri zelo nizki vodi (minim.) z 2 kg uran. Društ. za raziskav, jam v Lj.
	pred Golobino	15. 2. 1939 ob 9 30	567	(350 1/sek.) V. Obrh 40 (M) M. Obril 22 (40)	Isto do 20. 3.	Cemun, Okence \ Vrh Obrh ] jezera Bistra	j 16. 2. 141» 1 17. 2. 6>> 29. 2. 17'>	J 553 291	G. Jezero 58(89) Bistra 33(31)	1-8 27-01)	14 276	1 281/2 1 441/2 343V2	j 776 10-2	1 1-75 1 1-12 2-18	4-42 6-92 4-68	Pri višji nizki vodi s 4 kg uranina; ing. A. Hočevar
III.	Bloščica v ponoru Bečke	3. 2. 1939 ob 1030	724	100 1/sek.	Žerovniščica Šteberščica (Liprenjščica) izvir t Podložu; Gorički pot.	Žerovniščica (83 ur) Lisjak Šteberščica (83 ur)	6. 2. 7>> 10. 2. 11'» 6. 2. 7‘*	} 570 560	\ V. Obrh 45 (61) i G. Jezero 75(89)	} 3-82) 4-3’)	154 164	1 681/2 1 1681, 68V2	40-5 381	j 1-54 1 0-63 1-74	263 64’5 21-8	Pri (nizki) srednji vodi z 2 kg uranina; ing. A. Hočevar
IV.	Potok v Križni jami pri slapu	1941	605 oz. 611	?	Isto	Steberščica izvir v Podložu in dalje Gorički potok	?	560 605 560	?	18 0-9	45 oz. 51 0 oz. 6	? '	25 oz. 28"3 0 oz. 66	?	?	Z uraninom, ing. M. Kunc
v.	Cerkniško jezero v Vel. Karlovici	7. 1. 1939 ob 10 30	548	4'5 m3/sek. G. Jezero 100 (89)	Rak v Škocjanu ? Unec na mostu pri Gradu „Na malnih“ Ljubljanica, Bistra	Rak v Škocjanu? Unec (iz Malograjske jame) pri mostu „Na malnih“ (8 ur)	7. 1. 14'> j 8. 1. 181'	503 } 450	Ilasberg 114(87)	2-40 7-8’) 7-2	45 } 98	3Va 31 y2	18-8 1 12-6 1 13-6	19 6-88 6-35	0-99 1-86 2-14	Pri visoki vodi z 4 kg uranina, ing. Hočevar. Podatke spremenil po svojih zapiskih avtor
VI.	Rak v Škocjanu pred Tkalco jamo	6. 5. 1928 ob 10-20	492	14"8 m3,sek.	Malograjska jama na jezu	Malograjska jama na jezu (3 ure)	9. 5. 9''	450	Hasberg 114 (54)	4-25 = = (3-45 + 2-05) = 5"5	42	70-40	9-9 763	1-67 2 16	5-92 3-54	Pri visoki vodi z 3 kg uranina; Boegan in Perko
		19. 6. 1913 ob ll1'	511	Postojnska jama + 4 (52)	Malograjska jama na jezu	Ni uspelo	—	—	Hasberg 19(72)	—	—	—	—	—	—	Pri zelo nizki vodi (minim.) z 1 kg Chlor-litium: ing. Pick in Timeus
VII.	Pivka pred Postojnsko jamo Pivka jama	6. 5. 1928 od 10 li — 17-45		22.4 ms/sek. Kazarji 70 (26)	Pivka jama pri sifonu	Pivka jama (6 ur)	6. 5. od 12h — i8l>	479	—	2-65 = 4-13	32	2	121 7-75	36-8 57-4	0-33 0-135	Pri (nižji) visoki vodi na mostu pri Kazarjih: 280 kg suspenzije kvasovk, barvanih z metilenskim plavilom, in 140 kg nebarvanih
		6. 5. 1928 12'» — 18l>	479	—	Malograjska jama na jezu	Malograjska jama (30 ur)	7. 5. 22l>	450	—	3-8 = (= 2-4 + 2-2) = 4.6	29	34	765 6-3	3-1 3-76	2-48 1 67	
	Skupaj	6. 5. 1928 10 h — 17-45 (7 ur 45 min.)	511	22"4 m3/sek. Kazarji 70(26)	Isto	Isto	od 7. 5. 221' do 9. 5. 41'	450	38.35 m3/sek. Ilasb.114(54)	5-54 = = 8-9	61	36	11-0 685	4 27 6-86	258 0-99	kvasovk in 0 5 kg fuksina Boegan—Perko
	„Pri stezi“	24. 6. 1912 ob 12 50	446	11'2 m3/sek. IIasb.48(92)	Močilnik (M.Ljubljanica) Reto vje (Vel. Ljubljanica) Lubija, Bistra do 24.7.	Močilnik j Ret0Vje (20 ur) (	29. 6. 14h 30.6. 5 uri*maks. 29. 6. 5>' 29.6.16 uri maks.	290	M. Ljubljan. 150(159)	12 5 12-0	156	I 132 1 147 ( 113 1 124	} 125 } 13-0	I 2-63 1 236 [ 2-95 1 2-68	4-75 5-3 44 4-85	Pri (nižji) srednji vodi z 1 kg uranina; ing. Pick
VIII.	Milavčevi ključi Unec	21. 10. 1938 ob 9-30		10"2 m3/sek. llasb. 38(60)	do 29. 10.	Močilnik Retovje	28. 10. 91'		6‘3 m3 sek. V. Ljub. 80(70)	12-56) 12-0		1671/a	12-5 130	207 1-99	601 6-55	Pri (nižji) srednji vodi z 3 kg uranina; ing. Hočevar
	„Pod stenami“	7. 10. 1938 ob 10'*	443	9'3 m8/sek. Ilasb. 120 (f0) Laze 1.1	Isto do 21. 10.	Močilnik Retovje (70 ur)	8.10. 16''	290	9"45 m3/sek. V. Ljub. 80(70)	9-8?) 9-5	153	30	15-6 16-1	9 1 8-8	1-71 1-83	Pri (višji) srednji vodi z 4.5 kg uranina; ing. Hočevar
	„Pod stenami“	9. 1. 1939 zvečer		Ilasb. 114(87) Laze 140	Isto	Močilnik Retovje	10. 1. popoldne		Vel. Ljublj. 86 (87)	9-8 95		ca 24	15 6 16-1	ca 11-3	1-42	Nadaljevanje barvanja V. po zapiskih avtorja
		10. 1. ob 81'	443	Hasb. 114(87,) Laze 140	Isto	Isto	12.1. 151'	290	—	13	153	55	11-77	6'6	—	Isto, po uradnem poročilu ing. Hočevarja
IX.	Logaščica v Jacki	20. 1. 1939 ob 8h	460	450 1 sek.	Močilnik Retovje Lubija (do 5. 2.)	Ni uspelo	—	—	Vel. Ljublj. 125 (87;	—			—		_	—	Pri (višji) srednji vodi z 2 kg uranina; ing. Hočevar
X.	Potok v Petkovcu v ponoru	23. 9. 1938 ob 10-30	515	15 1/sek.	Lubija, V. in M. Ljubljan. Hribska voda Staje, Lintvern	Hribska voda (Hrib—Vrhnika)	30 9. 151'	290	137 1/sek. M. Ljublj 100(122)	6-258)	225	1721/a	360	l-o	36	Pri srednji vodi z 1"5 kg uranina; ing. Hočevar
XI.	Rovtarca v ponoru	14.12.1938 ob ll1'	570	45 1/sek.	V. in Mala Ljubljanica Hrib. voda, Primčev st.	Hribska voda (51 ur)	18. 12.14h	290	800 1/sek. M. Ljubljanica 155 (122)	7'359)	280	99	381	2-06	185	Pri (višji) srednji vodi z 2 kg uranina; ing. Hočevar
XII.	Hotenka v ponoru	? 1941	540	?	V. in Mala Ljubljanica Hribska voda	B»jje v Ilublu (Vipava) po pripovedovanju tihotapcev	?	140	?	17-5	400	?	22-8	?	?	Z uraninom; ing. Kunc M.
XIII.	Rakitnica v ponoru (Rakitna)	? 1941	775	?	Jezero, Ponikve (Podpeč) Izviri od Sobočevga do Tomišlja	Ponikve in nato o izviru pod Preserjem	?	295 294	?	5-5 6-9	480 481	?	87-1 70	? '	?	Z uraninom ; ing. Kunc M.
Prvo število pomeni višino vodomera na ponikalnici oziroma na obarvanem izviru na dan	II.1) V uradnem poročilu ing. Hočevarja: 35 km			VIII.6) V uradnem poročilu ine. Hočevarja: 17 km	
barvanja ozir. pojave barve. — Drugo število (v oklepaju) pomeni srednji vodostaj istega	III.2) „	» 9 „		VIII.7) „	13 „
leta. Sicer pa je naveden vodostaj najbližjega vodomera na dan barvanja.	HI.’) „	10 „	do Lisjaka	X.8) „	8-5 „
V ravni črti od ponora do izvira, oziroma dolžina znanega toka + neznani del v ravni črti.	..	„ „ „ 8'5 „		XI.9) „ „ 		10-0 „
Navedeno je približno vodno stanje, sredstvo in vodja poiskusa.	v.*)		 3 5 „	do Raka		
	V.5 „	9-0 „	od Raka do izvir* Unca		
imm/mm
Porečje Krke, povodje Tržaškega zaliva
Št.'	Kraj barvanja	Dne	Vi- šina	Vodostaj*	Opazovani izviri	Barva se pojavila	Dne	Vi- šina	Vodostaj*	Razdalja (km**)	Viš. razi. (m)	Cas (ure)	Strmec (°/oo)	Hitrost (cni/sek)	K 0/ /00 cm sek	Opombe***
XIV.	Krokarica na Virju (Šenturje)	22.7.1918 ob 181’	334	-	Sevnica, Podlomščica, Trontelj, Bavšček	Izvir pri Trontelju (24 ur)	23.7. 9h 23. 7. 14 h maks.	329	M Račna 80(50)	17	5	13 20	2-94	3 62 2-36	(0-812) 1 25	Pri (višji) srednji vodi z 0'5 kg uranina; ing. Pick
XV.	Močile t Malikovcu (Železnica)	29.7.1913 ob 18h	429	—	Šica, Podkašca Zelenka, Farjevka	Podkašca v M. Račni (24 ur)	27. 7. 16*1	324	M. Račna 50<50)	3'8	105	415	27	24-8	1-09	Pri srednji vodi z 1 kg uranina; ing. Pick
XVI.	Rašica t ponoru pri Paduncu (Ponikve)	9. 8. 1913 ob ll1'	462	—	Podlomščica Šica v M. Račni	Ni uspelo	—	—	M. Račna 185(50)	—	—	—	—	—	—	Pri (manjši) visoki vodi s 0"5 kg fluorosceina; ing. Pick
		27.7.1934 ob 12h		170 1/sek.	Isto	Šica v M. Račni (82 ur)	1. 8.9>' 2.8. »d lil—11 h	324	Krka 74(84)	5-5	138	117 133-143	25-1	1-3 1-15	193 219	Pri srednji vodi s 4 kg uranina; Higijenski zavod v Ljubljani
XVII.	Šica (v Račni)	17.12.1913 ob ll1'	321	M. Račna 15 (50)	Krka do Podturna	Poltarca v Gradičku (Izvir Krke)	21.12.1913 ob ?	270	Krka 72(77)		51	ca (100 ur)	10	ca (141)	—	Pri nizki vodi z 1"5 kg uranina; ing. Pick
	pred Zatočno jamo	1.8.34.9>< do 2. 8. Ih maks.		—	Isto	Vsi izviri Krke in ob Krki do Podturna	8. 8. 7h ? 8.8.10'1 maks.		Krka 74(84)	5'1		166 (?) 153		(0-85) 0-92	10-9	Nadaljevanje barvanja XVI. (Rašica)
		6.9.1913 ob 91'	437	—	Izviri Šice v Račni Krka do Podturna	Studenec pri Podgozdu (8 dni)	? 9. 7l> ? 9.191' inaks.	189	Krka 64(77) M. Račna 10 (50)	20-8	248	?	12	17	—	Pri nizki vodi z 1 kg uranina in 0 5 kg flu-oiosceina: ing. Pick. (Po poročilu Picka)
XVIII.	Potok v Podpeški jami	8.9.1913 9h		—	Isto	Isto	9. 9. 19>'					34	11-9	17	—	Isto, po članku dr. Forster-ja
	(Dobrepolje)	6.9.1913 91'	437	—	Isto	Šica pri Dvoru	7 h 9.9. 19 li maks.	189	JI	21 9	248	75 82	11-3	7-4	(153)	Po zapiskih Picka in Forsterja — avtor
		20. 7.1934 ob 12h	437		Isto	Ni uspelo		—	Krka 74(84)	—	—	—	—	—	—	Pri nizki vodi s 4 kg fuksina; Higijenski zavod v Ljubljani
XIX.	Cerešca pri Vel. Laščah	24.2.27	1030 25.2.27	r h 11.7.27	ii-3o	ca 550	—	Rezervoar v V. Laščah, Šica v Račni, izviri Krke, Podpeška jama	Ni uspelo		—	1 Krka 1 62(69) 60(69)	—	—	—	—	—	—	| V nizki vodi s 05 kg uranina; j Levicki
XX.	Potok	19.9.1934 ob 10"45	ca 585	—	Žvirišče pod vasjo Pečke	Žvirišče (24 ur)	19. 9.1934 ob 1110	ca	—	ca 100 m	ca 15	55 min.	150	3-03	—	S 5 grami uranina za poiskus
	pri Uzmanih	23.9.1934 ob 9‘45	620	—	Isto	Žvirišče	24.9.1934 ob 10-30	570	—	ca 1"0 km	ca 35	24*55	35	lil	—	Z 10 grami uranina; Higijenski zavod v Ljubljana
XXI.	Tržiščica v Tenteri	7.10.1912 ob 1619	505	Brežc (Bistrico) 53(41)	Bruhalniki v Strugah	Kompoljska jama (14 ur)	7.10. 21>> 8.10.8 h maks.	423	Krka 80 (78)	4-2	82	4-40 15"40 maks	19-5	25 7-45	0-78 2-62	V (manjši) visoki vodi z 1 kg uranina; ing. Pick
XXII.	Bistrica pri Goriči vasi	11.8.1927 ob 8h	ca 480	—	Izviri od Zagradca do Podturna	Ni uspelo	—	—	Krka 56(67)	—	—	—	—	—	—	V nizki vodi z 1 kg uranina; Leo Levicki
XXIII.	Rakitnica	18.10.1912 ob 12h	477	Rakitnica od 360—60 Ložine 15	Izviri pri Ložinah in Mahovniku; Šica pri Dvo-	Šica pri Dvoru	19.10. ob 7h	170	Sica 85 Krka (N. mesto) 47 (54)	20-55	307	19	15	t 70 'l 'napaka/ 30	0-5	V lokalni visoki vodi z 1 kg uranina ; ing. Pick (Po njegovem poročilu)
	v ponoru	Isto	477		ru, Radešca (Podturn)	Tominčev studenec (Podgozd)	19.10. ob 71'	179	11	20-25	298	19	14-7	29-6	0-49	Po Pick-ovem poročilu o barvanju XVIII. in XXIII. avtor
XXIV,	Notranjska Reka v Škocjanskih jamah	Večkrat	317	Različni	Brojnice (Nabrežina) Timava Moščenice in drugi izviri	Brojnice Timava in drugi izviri	-	1 3	—	34	314	I 211 i 243	9-2	1 4-5 1 39	2'2 2-4	Z litijevim in cezijevim kloridom in radioaktivnimi snovmi; Timeus
XXV.	Vipava v strugi pri Vrtočah	?	38	?	Doberdobska in sosednja jezerca, Timava	Timava	?	3	—	12-5	35	120	2-8	2 88	0 97	Z litijevim in stroneijevim kloridom; Timeus
XXVI.	Jezerce Sabliči pri Tržiču	1.3.1911 ob 91'	0-88	—	Lokavec (Lissert) Moščenice	Lokavec	13.3.13-50 13.3.14-10 maks.	0-58	—	480 m	0-3	4-50 5-10	0-63	2-76 2-58	0-23 0-24	Z 1'5 kg uranina: Boegan
XXVII.	Hudour- 1 Belki	?	[ 348		Izviri v dolini Rosandre	Izvir pri Boljuncu		50		2-85	j 298		104-9			S fluorosceinom | Tl.m„ie
	nika pri ( jn Očizli									3-0			993			S fuksinom )
XXVIII.	Potok pri Odolini (Materija)	?	495	—	Izviri v dolini Rižane	Izvir Rižane pri Sv. Mariji	—	70	—	12-5	425	120	34	2-9	11-7	S fluorosceinom; Timeus
* Prvo število pomeni višino vodomera na ponikalnici oziroma na obarvanem izviru na dan barvanja oziroma pojava barve.
Drugo število (v oklepaju) pomeni srednji vodostaj istega leta. (Sicer pa je naveden vodostaj najbližjega vodomera na dan barvanja.
** V ravni črti od ponora do izvira.
*** Navedeno je približno vodno stanje, sredstvo in vodja poiskusa.
PSSBSv*-’. ;
m&W’
mm
«PP
PPSll
S temi barvanji je določen večji del porečja Ljubljanice, ostane pa nejasen hidrografski položaj nekaterih obrobnih ponikalnic in hidrografske zveze med posameznimi deli povodja. Da se do konca omeji porečje Ljubljanice, je treba barvati še sledeče ponikalnice:
1. Trbuhovioo pri Prezidu z opazovanjem izvirov ob Čab-ranki, notranjski Reki, v Loškem polju in Yrh jezera (Cerkniško polje).
2. Farovščico na Blokah z opazovanjem izvirov s o draške Bistrice, na konceh glavnih rovov in v prepadih prednjega dela Križne jame, v Loški dolini s Podložena in v Cerkniškem polju.
5. Manjše ponikalnice na Blokah.
4. Lokvo pri Predjami z opazovalci na izvirih v Planinskem polju, od Razdrtega do Vipave in v dolini Bele do Podkraja.
5. Hotenko z opazovanjem izvirov na Vrhniki, na brulialni-kih pod Grčarevcem ter od izvira Vipave do 1 Juhi a.
Hidrografske zveze med posameznimi deli porečja bi se pokazale z barvanjem nedoločenih ponikalnic, detloma pa s ponovitvijo nepopolnih ali dvomljivih barvanj. Glavna hidrografska središča so izviri na Vrhniki z Bistro, predel med Cerkniškim in Planinskim poljem ter Postojno, izviri Vrh jezera (Cerkniško polje), predel med Cerkniškim in Loškim poljem ter Bloško planoto s Križno jamo v središču in končno jugovzhodni rob Loškega polja.
Dosedanja barvanja so nesporno dokazala zvezo velikih notranjskih ponikalnic z Retovjem in Močilnikom, glavnimi izviri Ljubljanice, medtem ko je hidrografsko zaledje Lubije in Bistre še neznano. Dalje se je pokazalo, da je Hribska voda na Vrhniki ustje samostojnega hidrografskega sistema iz Logarskih Rovt. Določiti je torej (reba hidrografsko pripadnost Logaščice in poiskati povodje Lubije in Bistre, ki ne dobivata vode iz ponorov Unca pod Ivanjim selom v srednji vodi in je zato treba napraviti poizkus v visoki vodi. Je pa tudi mogoče, da dobiva Bistra (in Lu-bija) vodo mimo Planinskega polja neposredno iz velikih ponikev v dnu Cerkniškega jezera. Barvati bi bilo treba predvsem Retje, Vodonos, Rešeto in ponikve cerkniške Bistrice nad Dolenjo vasjo.
Neznana je tudi hidrografska situacija v trikotu med Cerkniškim jezerom. Planinskim poljem ter Postojno. V severozapad-nem kotu Cerkniškega jezera je od ponorov Narti pa do Okenca niz požiralnikov, med njimi Svinjska jama in obe Karlovici. Čeprav leže blizu skupaj, se v nadaljnem poteku oddaljujejo. Vel.
Karlovica vodi naravnost proti severu ter ne prejme v znanem delu z leve strani nobenega pritoka od «bližnjih ponorov in se na koncu celo deli v dva rova, ki se ne združita niti v Karlovici niti v znanem delu škocjanskih jam. Svinjska jama in M. Karlovica vodita proti jugozapadu. Tem ponorom odgovarjata dva izvira Raka v Škocjanu in dalije naprej dva izvira Unca ter morda, kar je sicer malo verjetno, bruhalniki pod Staro vasjo, kjer izvira v višini 520 m v veliki vodi močan pritok Pivke. Z dosedanjimi barvanji je ugotovljena zveza Vel. karlovice z obema izviroma Unca in zveza Tkalce jame (končnega ponora Raka) z Uncem v Malo-grajski jami. Neznano pa je, kam teče voda iz Svinjske jame in sosednjih ponorov ter iz M. Karlovice, nadalje s katerim izvirom Raka ima zvezo Vel. Karlovica in kam odvaja vodo prvi ponor Raka pred Velikim naravnim mostom v Škocjanu.
Zamotane izgledajo tudi podzemske zveze med ponikalnicama na Blokah (er Žerovniščico, šteberščico in studencem v Podložil. V središču je Križna jama z dvema gtlavnima rovoma, ki segata pod rob Farovškega polja na Blokah, in z dvema potočkoma v prednjem delu jame. Barvanje je pokazalo zvezo Bloščice z Žerovniščico in šteberščico, barvanje glavnega potoka v Križni jami pa zvezo z šteberščico in studencem v Podložu, v kolikor so poročila točna. Ker Križna jama ni bila opazovana, je njen odnos do Bloščice in do Farovščice, ki ni bila barvana, neznan, kot je tudi neznana zveza med glavnim potokom in potočkoma v prednjem delu Križne jame.
Zelo težavna bo določitev hidrografskega zaledja izvirov v Loškem polju in deloma Vrh jezera, ker je samo dvoje višje ležečih ponikalnic, namreč Loški potok in Tnbuhovica. Javorniki in Snežnik, katerih velik del verjetno pripada porečju Ljubljanice, so brez površinskih voda. Samo z veliko količino barvila v primernem studencu ali breznu bi morebiti dosegli kak uspeh, ko bi voda v hudem deževju odplavila barvo v podzemske struge.
Raziskavanja v porečju Krke.
Vzlic temu, da je bili o barvanih v porečju Krke več ponikalnic, je to porečje ravno v bistvenih predelih nedoločeno, ker barvanja niso uspela ali pa so pokazala maloverjetne rezultate.
XIV.	Krokarica izginja pri mali vodi v razpokah struge na Virju v bližini Šenturja. Ing. Pick je dokazal, da potoček prečka sleme, ki ga deli od Podlomščice. vzporednega pritoka grosupelj-
ske Dobrave, in izvira pri iron tel ju. V primeri z malim strmcem (2'94°/oo) je hitrost podzemskega toka velika. (5'6cm/sek).
XV. Močile je mala ponikalnica pri Železnici. Dokazana je zveza s Podkašco, prvim izvirom Šice v Radenskem polju Ing Pick ne poroča, da bi se barva pojavila tudi v drugem izviru, v Šici. Podzemski tok je nenavadno hiter, tudi če vpoštevamo, da ima 27°/oo strmca.
XVI. Rašica v ponoru pri Ponikvah. Prvo barvanje ni uspelo. Pri drugem barvanju se je barvana voda pojavila iz obeh izvirov Šice v Radenskem polju. Kljub precejšnjemu strmcu je hitrost podzemskega toka zelo majhna (I'5 cm/sek). Dokazana je zveza Rašice s Šico, vendar pa ni izključena tudi neposredna zveza s Krko, ker so pri zasledovanju barve ugotovili uranin v vseh izvirih ob Krki do Podturna.
XVII. Šica pred Zaiocao jamo v Radenskem polju. Poročile ing. Pdeka je površno m ne navaja niti dneva, ko je barval Šico, niti ure, ko se je barva pokazala. (Dr. Forster ima datum brez navedbe vira.) Uranin naj bi se pokazal samo v Polterci, izviru Krke v Gradičku.
Pri zasledovanju uranina iz Šice pri barvanju Rašice je bila ugotovljena zveza vseh izvirov Krke s Šico. Poleg tega pa se je barvana voda pojavila postopoma v vseh izvirili do Podturna z zakasnitvijo napram barvi v Krki sami. Čeprav je to mogoče razložiti z zatekanjem Krkine vode nad pragovi v vzporedno podzemsko korito, so vendar rezultati barvanja Rašice in Šice postali nesigurni. Omeniti je treba tudi zelo majhno na\idezno hitrost podzemskega toka (okoli 0'9 cm/sek), kar je verjetno v zvezi z zelo majhnim vodnim stanjem ob času barvanja. Opazovanje izvirov je bilo pri tem barvanju zeli o pomanjkljivo, ker so opazovalci odšli s svojih mest, predno se je pojavila barva. Tako manjkajo natančni podatki, kdaj se je barva pojavila, kako se je pomikala v Krki in se pojavljala v izvirih, kar bi bilo zelo važno za presojo zvez med Krko in izviri ob njej.
XVIII. Potok v Podpeški jami (Dobrepolje). Ing. Pick navaja v svojem poročilu, da je barval potok v Podpeški jami 9. JX. 1915 ob 9h, kar je popravljeno z roko na 6. IX., in da se je barva pojavila ob 9h (brez datuma) v 20‘8 km oddaljenem Studencu pri Podgozdu. Hitrost podzemskega toka naj bi bila 17 cm/sek, iz česar je mogoče izračunati čas pretoka na 54 ur in bi se barva pojavila 7. IX. ob 19h. Dr. Forster pa postavi v svojem članku dan barvanja na 8. IX., pojav barve pa na 9. IX. ob I9h. Rezultat je sicer mogoč, je pa malo verjeten, ker bi se morala tokova iz Podpeške
dm
Barvanje ponikalnic v Sloveniji.
Točkaste črte označujejo ugotovljene hidrografske zveze. Rimske številke se nanašajo na seznam barvanj v tabeli.
jame in Rakitnice križati. Brez dvoma je poročilo vsaj deloma napačno, kar dokazujejo sledeči podatki v Pick-ovem poročilu, ki ne odgovarjajo dejstvom: Od Podpeške jame do Studenca pri Podgozdu ni 20'8 km ampak 22'5 km. Nadmorska višina 189 m ne more veljati za Studenec pri Podgozdu, ki izvira komaj pol metra nad Krko, ki ima tu višino okoli 179 m.
XXIII. Rakitnica. Nekoliko bolj jasno je poročilo, če ga primerjamo s poročilom o barvanju Rakitnice. Ing. Pick navaja, da je ugotovil uranin že po 19 urah (barvano v lokalni visoki vodi!) v 20‘55 km oddaljeni Šici pri Dvoru v viš. 170 m, kar je nemogoče, ker ima Krtka pri Dvoru višino 189 m in bi bila Šica 19 m pod gladino Krke. Ker razdalje in višine nekako odgovarjajo, bi sklepal, da se je ing. Pick pri sestavljanju poročila zmotil in zamenjal samo imeni izvirov, ker bi sicer gotovo opozoril na izredni primer podzemskega križanja tokov kot dokaz proti Grundovi teoriji. V kolikor so opazovanja pravilna, bi popravil Pick-ovo poročilo v tem smislu, da pride potok iz Podpeške jame na dan v Šici pri Dvoru, Rakitnica pa v Tominčevem studencu pri Podgozdu.
XIX. Trikratno barvanje Cerešce pri Vel. Laščah je bilo brez uspeha: dali je vzrok premala količina uran in a, ali majhna voda ali neopazovanje izvirov ob Krki, je težko reči.
XX. Potoček pod Uzimani izgine kmalu pod izvirom v razpokah struge. Barvanje je pokazalo, da pride ta voda v studencu Zvirišče pod vasjo Pečke nižje v dolini zopet na dan. Barvanje je zanimivo predvsem zaradi tega, ker pokaže, da more imeti površinski tok vzporedno podzemsko korito, v katerem teče del vode. Višinska razlika med ponorom in izvirom, ki je navedena v razpredelnici, je približno cenjena, ker v poročilu ing. Guzelja ni podatkov.
XXI. Tržiščica pred Tentero. Ing. Pick je barval potok, ko so delovali bruhalniki v Strugah. Uranin je potreboval do Kom-poljsike jame v Strugah 4 ure 40 min. pri strmcu 19’5°/oo (25 cm/sek) kar je za podzemski tok zelo veliko. Poizkus je v toliko nepo-polen, ker ni opazoval izvirov ob Krki, da bi ugotovil še zvezo od Strug dalje proti Krki.
XXII. Bistrica v ponoru pri Goriči vasi. Barvanje je izvedel L. Lewicki nepremišljeno pri zelo nizki vodi, z 1 kg uranina ter ni opazoval izvirov ob Kolpi. Barvanje ni uspelo.
XXIII. Rakitnica glej pri XVIII.
Kljub številnim barvanjem so meje in tudi notranje zveze v porečju Krke neznane ali vsaj dvomljive. Za nadaljna raziska-vanja je najbollj važno barvanje Krke same z natančnim zašle-
dovanjem barve v reki in v izvirih ob njej, da se ugotovi, kje zateka voda iz Krke v podzemsko korito m kje prihaja zopet na dan. Šele po razjasnitvi tega vprašanja z več barvanji je mogoče začeti z barvanji ponikalnic, ker bi bili sicer rezultati negotovi zaradi možnega zatekanja barvane vode v nižje izvire ob Krki. Barvati bo treba vse potoke od Vel. Lašč do Rinže in vse ponikalnice na levi strani Krke.
Raziskavanja na Jadranskem krasu.
Barvanja na Primorskem je izvršil večinoma prot. G. Timeus za bidrotehnični urad tržaške občine zaradi preskrbe Trsta z vodo. Zato so bila raziskavanja omejena na'bližnje vode. predvsem na velike izvire Timave pri Štivanu in njih hidrografsko zaledje.
XXIV. Notranjska Reka. Napravljeni so bili poizkusi v ponorih pri Vremah, v začetku in na koncu Škocjanskih jam pri Divači, v toku na dnu brezna pri Trebčah, v Kačni jami pri Divači in v breznih nad izviri Timave. Poizkusi, ki so bili napravljeni z barvili, s kloridi litija, stroncija in cezija (za spektro-grafsko analizo) in z radioaktivnimi snovmi, so pokazali, da je Timava neposredno in glavno nadaljevanje notranjske Reke, ki izgine v Škocjanskih jamah. S podzemskim tokom Reke so v zvezi tudi Kačna jama in reka na dnu jame pri Trebčah. Razen v Timavi izvira voda podzemske Reke tudi skozi vrzeli v fli.šni pregradi, ki jo deli od morja, pri Sv. Ivanu v Trstu, v Čedasu pri Miraimaru, v Brojenicah pod Nabrežino v morju tik ob obali in v izvirih pri Sardoču, zapadno od Timave.
XXV. Z barvanjem Vipave pri Vrtočaih v bližini Mirna je dokazano, da prihaja voda tudi iz Vipave skozi Doberdobsko jezero in Laška jezerca v Moščenice in v glavni izvir Timave.
XXVI. Barvanje ponorov v jezercu pri Sabličah je pokazalo zvezo z močvirjem Lisert in z izviri Lokavca. Boegan, ki je napravil poizkus, izrečno izključuje zvezo z Moščenicami, kar je v nasprotju s prejšnjim barvanjem.
XXVII. Hudournika, ki izginjata v breznih pri Beki in Očizli, izvirata v dolini Rosandre pri Boljuncu.
XXVIII. Brašnica (potok pri Odolini blizu Materije) teče. kot je ugotovil Timeus, v izvir Rižane pri Sv. Mariji.
Hidrografske prilike v območju Tržaškega zaliva so v glavnem pojasnjene. Barvati bo treba samo še male potočke, ki teko s Hišnega zemljišča notranjske Beke ter ponikajo pod Čičarijo.
Rezultati barvanj in problematika podzemnega kraškega pretoka.
Tehniki se pri barvanju v glavnem zadovolje z ugotovitvijo, kateremu porečju pripada neka ponikalnica. Vendar je mogoče dobiti pri pravilnem, vsestranskem opazovanju (začetek, višek in konec obarvanja, množina vode v ponoru in v izviru, koncentracija sredstva itd.) podatke, iz katerih je mogoče sklepati na prilike v podzemskem toku in razširiti poznanje kraške hidrografije. Čeprav barvanja v Sloveniji niso izvedena v tem smislu, je vendar mogoče ugotoviti s primerjanjem vseh podatkov, ki so na razpolago, neka splošna pravila.
SkoTo pri vseh barvanjih in poizkusili v podzemskih tokovih so ugotovili, da teče voda izredno počasi, le par om na sekundo. Seveda smemo govoriti le o navidezni hitrosti, ker je znana v večini primerov le razdalja v ravni črti od ponora do izvira, ne pa dejanska dolžina podzemskega korita. Pri znanih vodnih jamah je dolžina l'6do 2 krat večja od razdalje med znanima koncema jame. (N. pr.: Podzemska Pivka do Pivke jame je l'6krait, Predjama IT, M a log rajska in Škocjanske jame pri Rakeku 1*9, Križna jama 2*1 krat daljša). Tudi, če na osnovi tega računamo, da je dejanska hitrost najmanj dvakrat večja od navidezne, je ta v primeri z velikim strmcem podzemskih voda še vedno premajhna. Razlaga, da teče voda tako počasi zaradi ovir v podzemskem koritu, kot so sifoni, ozki prehodi in podori, le deloma odgovarja dejanskemu stanju. Mehanične ovire, posebno ožine, brez dvoma zelo ovirajo in zadržujejo tok v veliki vodi, zaradi česar nastopajo poplave pred ponori. Nikakor pa ni razumljivo, kako bi te ovire zadrževale pretok male vode, ko v povodnjih prepuščajo 20 kratno in večjo množino vode. Uprav poplavni val napravi v par urah isto pot, za katero potrebuje barva v nizki vodi več dni in tudi barvanja kažejo, da je navidezna hitrost povprečno večja pri višji kot pri nižji vodi. Omenjene ovire torej ne morejo biti vzrok, da potrebu je podzemski tok toliko časa za razmeroma strmo podzemsko pot.
Podzemske struge so mnogo manj izoblikovane kot površinske. Dolga jezera se menjavajo s krajšimi odseki brzic in krajšimi ali daljšimi sifoni, v katerih mora teči voda navzgor. Tudi odtočni prerezi podzemskega korita se mnogo bolj izpreminjajo kot profili kake površinske struge. Zato se nalbero v podzemskem koritu pred raznimi ovirami velike množine stoječe vode. Barva oziroma barvana voda mora, predno pride na dan, postopoma izpodriniti in nadomestiti čisto vodo v jezerih. Čas podzemskega pretoka je odvisen predvsem od razmerja med pritekajočo vodo in
prostornino jezer. Čim večja množina vode teče v ponor, tem hitrejše je izmenjana vsa voda v podzemskem koritu in tem prej se barva pojavi v izviru. Vpoštevati je seveda treba, da vplivajo tudi drugi činitelji, kot sta dolžina in strmec podzemskega korita, ovire, hitrejši curek v sredini in turbulentnost toka, da se barva pojavi v izviru, preden je zamenjana dobesedno vsa voda v koritu; vendar je med vsemi faktorji za čas pretoka odločilno predvsem razmerje med pritekajočo in „stoječo“ vodo. Kot zelo poenostavljen primer navajam Križno jamo. V 2*7 km dolgem glavnem rovu je 17 jezerc s skupno dolžino 2*5 km in z okoli 25.000 m3 vode. Vodna množina potoka niha od 10 do 500 sekund, litrov. Navadne struge in brzic med jezeri je samo 200 m. Če bi bil padec 20 m porazdeljen na vso dolžino rova, bi tok pri strmcu 7*4°/oo potreboval za vso pot manj kot dve uri. Ker pa je padec razdeljen na 200 m „normalne“ struge in pragov s 100°/oo strmca, je v jami 200 metrov slapov in brzic, v jezerih pa pri manjši vodi toka sploh ni opaziti. Pri 10 sek. litrih bi barvana voda potrebovala 29 dni, da bi postopoma izpodrinila čisto vodo iz jezer, pri 500 sek. litrih pa manj kot en dan. Po tem, nepreizkušenem primeru dolžina in strmec korita ne vplivata na čas pretoka pri majhni vodi, ampak samo množina dotekajoče in „stoječe“ vode. Slične prilike so tudi v drugih pristopnih vodnih jamah z izjemo velikih ponorov (Karlovica, Postojnska jama, Zatočna jama, Ten-tera), kjer je začetni del več ali manj normalna struga ter se začno jezera šele dalje v notranjosti.
Pri pazljivem primerjanju navidezne hitrosti in strmca, moremo ugotoviti poleg majhne hitrosti tudi paradoksno dejstvo, da je navidezna hitrost neodvisna od strmca. Čim večji je strmec, tem večja bi morala biti navidezna hitrost ter bi ostalo razmerje strmec %o: hitrost cm/sek (v razpredelnici = k) konstantno ali pa bi moralo proporcionalno rasti ali padati. Dejansko se hitrost ne veča vzporedno ali proporcionalno s strmcem, ampak se relativno alli celo absolutno manjša. To pravilo bi prišlo bolj jasno do izraza, če bi bilo mogoče eksaktno primerjati posamezna barvanja, ki so izvršena v različnih vodostajih. Ker je čas pretoka odvisen predvsem od razmerja med pritekajočo in stoječo vodo. bi jih morali za primerjavo reducirati na neko srednjo „normalno“ vodo, kar pa ni mogoče, ker ni podatkov za računan je pretočnih količin iz vodostajev. Vžlic temu moremo iz razpredelnice ugotoviti, da imajo prav ponikalnice z velikim strmcem relativno in absolutno majhno hitrost, nekatere ponikalnice z razmeroma malim strmcem pa zelo velike hitrosti.
Pojava ni mogoče razložiti drugače kot z vplivom stoječe vode na hitrost podzemskega toka. Kolikor je mogoče soditi po dostopnih ponorih malih ponikalnic, pada voda takoj v začetku v globino, kjer preide verjetno v vodoravni tok. Poleg tega so pa podzemske struge sestavljene iz vodoravnih in strmih odsekov. Višinska razlika (padec) ne deluje kot strmec, ampak je samo majhen del podzemske poti in velika hitrost toka v tem delu ne vpliva na povprečno hitrost vsega toka, ki je počasen zaradi vode v horicontalnih delili podzemskega korita.
Nekatere ponikalnice (Pivka, Karlovica, Rak, Tržiščica in druge) so pri barvanju pokazale relativno in absolutno zelo veliko hitrost toka. Večji del so bile barvane v visoki vodi, poleg tega pa imajo bolje oblikovano strugo. Vpliv stoječe vode je videti zelo jasno pri poizkusu v Postojnski jami. Za prvi del podzemske poti od ponora do Pivke jame, ki je enostavna hudourniška struga z dvema ožinama, vendar brez večjih tolmunov, je potrebovala voda 2 uri (dolžina pota je 4M 3 km, strmec 7'75°/n», hitrost 57cm/sek). Od Pivke jame skozi 2‘2 km neznanega toka in 2'4 km Malograjske jame, v kateri je niz jezer, so potrebovale kvasovke 34 ur (dolžina pota je 2'2 km v ravni črti in 2'4 v znani jami, strmec ca 6°/oo, hitrost 4 cm/se)k, pri čemer je treba vpošte-vati, da sta 2‘2 km neznana). Zmanjšanje hitrosti v drugem delu pota moremo razložiti le z velikimi množinami istoječe vode v Malograjski in verjetno tudi v neznanem delu jame. Pri 22.400 sek. litrih je povprečna navidezna hitrost le 6'86 cm/sek vzlic veliki hitrosti v začetnem delu dotoka.
Z raziskovanji so se pokazala tudi druga vprašanja, kot n. pr. istočasni pojav barve v različnih izvirih, ki na videz ne pripadajo isti skupini (Žerovniščica—šteberščica—studenec pri PodJložu, Vel. in Mali obrh v Loški dolini); pojav barvane vode z veliko časovno razliko v bližnjih izvirih; izredno hitro napredovanje poplavnega vala skozi podzemske kanale. Za pojasnitev teh pojavov so podatki dosedanjih barvanj in drugih opazovanj pomanjkljivi ali celo nezanesljivi. Pri bodočih hidrografskih raziskavanjih bo treba vpoštevati poleg konkretnih nalog, ki so omenjena pri pregledu posameznih porečij, tudi splošna vprašanja kraške hidrografije, ki so deloma nakazana v gornjih izvajanjih, z barvanji v najbolj znanih jamah, z edinim namenom, da se ugotove vsi faktorji, ki vplivajo na pretok v podzemskih strugah.
Viri
Ing. Karl Pick : Bericht der KK hydrographischen Landesaibteilimg ... 1912, 1913 (tipkamo).
D r. A. E. Forster:	Hydrographische Forschungen in Inner und
l nterkrain. (Mitt. d. Geogr. Ges. Wien, 1922, Kd. 65.)
Dr. O. Lehmann : Die Hydrographie des Karstes. Leipzig 1932.
Ing. St. Guzelj: Hidrografsko proučavamje (krasa v Suhi Krajin'i leta 1934. (Geogr. vest. 1938.)
Ing. A. Hočevar: Poročilo o izvršenih barvanjih ikraških voda po-nornic na Dolenjskem Krasu. (Predvojna, del. povojna.) (Tipkano, 1938.) — Hidrografske razmere na Notranjskem Krasu. (1939, tipk.) -— Hidrografske razmere Notranjskega Krasa. (1939, t'ipk.) — Podzemski vodni tok ob Stari cesti Logatec—Vrhnika. (1939, tipkano.) — Poročilo o raziskavanju podzemnih voda Verd—Pokojišče. (1939, tipk.) — Cerkniško jezero. (1940, ciklostilirano.)
Društvo za raziska vanje jam v Ljubljani: Zapisniki jamskih ekskurzij.
Boegan - Bertarelli : Duemila Grotte. Milano 1926.
Perko A. Boegan: Rillievi ed esperimeniti con sostamze chiimiche e coloranti sulla Piuoa e Rio dei Gamberi. (Le Grotte d’ltalia. L. II, 1928.)
Mühlhofer F. :	Bin Beitrag zur Erforschung des Raikbacli-armes
der Höhle von Planina. (Mitt. ü. Höhlen u. Karst forsch ung. L. 1933.)
G. Time us : Misteri del mondo sotterraneo. (Alpi Giulie. XXIX—1928.)
Boegan E.: 11 Timavo (Memorie dellTstituto I. di Speleologia 1938,
Trst.)
Kyrie Georg:	Kombinierte	Chlorierung von Höhlengewässern.
(Speileologische Monographien XII, Wien 1928.)
Les colorations des rivieres karstiques en Slovenie.
Dans un tableau et dans une carte des communications hydrograph’iques souterrainnes l’auiteur nous donne l’aper^u critique de toutes les recherches d’hydrographie isouterrainne, effectuees jusqu’ici en Slovenie, don't les resul-tats, pour la plupart, n’ont pas encore ete publies, C’est surtout la coloration de l’eau qui a rendu possible la constatation de plus d une communication entre les pertes („ponors“) et les resurgences karstiques. L’auteur traite chaque cas d’observation de ce genre en particulier, en discerne les resultats incon-testableis et indique les questions pas encore eclaircies coinme taclie de recherches futures. II met en evidence qu’il faudra verifier ou meme rectifier certains de ces resultats. C’est, par exemple, le cas du soi-disant croiisement des cours d’eavi souterrains ä differents etages, cite par K. Pick et par O. Lehmann. D’apres les rapports originaux sur les observations l’auteur a pu constater que ce croisement n’existe pas, L. Pick ayant probablement confondu les denominations des deux sources karstiques.
Quant aux resultats generaux des observations par l’eau coloree, c’est surtout de la vitesse des cours d’eau souterrains que s’occupe 1’auteur. Cette vitesse est plus fa'ible qu’on la pourrait immaginer, la distance reelle entre les pertes et les resurgences etant 1'6—2 fois plus grande de celle ä vol d’oiiseau. Ce n’est pas par l’existence des siphons, des boyaux etrangles et des eboule-tuents souterrains, mais plutot par vastes eaux souterrainnes sta.gnantes dont
l’eau coloree, .pour reaipparaitre aux resurgences, doit peu ä peu remplacer le vohune, que l’auteur essaye d'extpliquer la faible vitesse de la circulation souterrainne. La pente meme, fait paradoxal, a peu d’importance, les cours d’eau d’une pente forte aya,nt montre une vitesse bien faible. Car, apres avoir franchi des gradins brusques, les eaux pen vent s’etaler en lacs souterrains et y sejourner longtempis avant de reiprendre leur voie vers les sources. Dans les conduits souterrains, la pente peut done sulbir des chan.gements dont la vitesse moyenne entte la perte et la resurgence ne donne aucune idee. D’auitre cöte, il y a de rivieres karstiques oil, maLgre une pente assez faible, la coloration a demontre line grande vitesse. C’est surtout le cas des cours d’eau assez grands dont les eaux abondantes continuent de remplacer fortement les eaux sou terrain,nos stagnantes, et dont les conduits souterra'ins sont assez elargis pour rendre possible l’ecoulement normal. C’est done la relation entre 1’eaiu affluante et l’eau stagnante qui determine la vitesse de la circulation souterraine.
L’auteur effleure encore quelques questions d’hydrographie karstique (1 apparition simultanee de l’eau coloree dans les resurgences eloignees et son apparition retardee dans les sources proches) dont pourtant il n’essaye pas de donner 1’ex.plication. les donnees etant incompletes et peu süres.
A. serkoi.
Ivan Rakovec:
Triadni vulkanizem na Slovenskem
v
Se preden so se začele iz geosinklinalle porajati Južne apneni-ške Alpe, so zemeljsko skorjo v tem pasu večkrat vzvalovili krči. Povzročili so manjše in tudi večje prelomne razpoke. Ta vznemirjanja zemeljske skorje so prvi znanilci poznejših alpid-skili OTOgenetskih procesov, ki so šele ustvarili veličastno zgradbo Ailp. Davno pred temi procesi je skozi zevajoče prelomne razpoke bruhnila na dan magma in se tako vsaj delno sprostila pritiska, ki so ga nanjo izvajali grezajoči se skladi geosinklinale. Ostanke teli vulkanskih erupcij imamo ohranjene predvsem iz permske in triadne dobe.
V permu je na Južnem Tirolskem privrela lava v silnih množinah na površje. Najvzhodnejše ostanke takratnih vulkanskih izbruhov najdemo v zahodnih Karnijskih Alpah. Na slovenskem ozemlju erupcij torej takrat ni bilo.
V triadni dobi pa se je vuillkansko delovanje razširilo na mnogo večji teritorij, medtem tudi na velik del slovenskega ozemlja. Na prostoru današnjih Južnih apneniških Alp so na več mestih začeli delovati novi vulkani. V južnotirolskih Dolomitih in v Tol meški h Alpah so pridrli na dan melafirji, porfiriti in spiliti. V naših krajih so ostanki takratne vulkanske delavnosti
porfirji in porfiriti, ki nastopajo v J ulili jaki h Alpah, Karnijskih Alpah, Karavankah. Savinjskih Alpah in na ozemlju ob zgornji Idrijci. V vzhodnem delu posavskih gub, na Bohoru, Orlici, Rud-nici in lvanščici so oh ranjeni iz te dobe diabazi, v slednji razen tega tudi melafirji, ki se pojavljajo še pri Podsredi in v Gorjancih.
Ko borno skušali v naslednjem rekonstruirati razvoj triadnega vulkanizma pri nas, se bomo omejili le na porfirje in porfirite, ki so pri nas najbolj razširjeni in zato najpomembnejši.
Nahajališča triadnega porfirja in porfirita na Slovenskem so sicer na kolikor toflliko strnjenem prostoru, vendar jih moremo ločiti v 4 regionalno bolj ali manj zaokrožene skupine.
Najbolj znana in raziskana je rabeljska skupina porfirjev, ki obsega predvsem ležišča v okolici Mrzle vode ter ostala s severnega dela zahodnih julijskih Alp in z južnega pobočja Karnijskih Alp ter Karavank. Jelovška skupina obsega porfirje na Jelovici in na njenem pobočju ter v sosedstvu. V karavanško-savinjsko skupino porfirjev in porfiritov moremo šteti ostala številna majhna ležišča v Karavankah ter nahajališča v Savinjskih Alpah. Idrijska skupina porfirjev obsega končno ležišča ob zgornji Idrijci in pri Cerknem.
Če motrimo priloženo karto, v katero so zarisaina vsa doslej znana nahajališča porfirja in porfirita pri nas, opazimo že na prvi pogled, da segajo ležišča porfirjev in porfiritov karavanško-savinjske skupine na jugu do črte, ki se močno približa savskemu prelomu in je temu vzporedna. Zato je prav verjetno, da so južnejša ležišča porfirja in porfirita te skupine pod današnjo Ljubljansko kotlino. Savinjske Alpe so bile namreč v starejšem ter-ciarju odtrgane od Jullijškili Alp. Tedaj se je srednji, vmesni del pogreznil in so ga pozneje prekrile mlajše naplavine. Če upoštevamo, da te naplavine danes prekrivajo znatne ostanke triadnih vulkanskih erupcij, dobimo na ta način zvezo s porfirji jelovške skupine. Tudi na severnem in severovzhodnem vznožju Jelovice imamo tik ob robu Ljubljanske kotline razsežne komplekse portirja. Jelovška in karavanško-savinjska skupina sta potemtakem tvorili prvotno enotno vulkansko ozemlje.
Preden preidemo k nadaljnjemu razglabljanju, si oglejmo še petrografsko stran vil lk cini tov, da spoznamo razlike med porfirji in porfiriti posameznih skupin. Pripomniti pa je takoj treba, da niso vse petrografske določitve enako vredne, da so predvsem starejše presplošne in da bi bilo treba preiskati še mnogo primerkov z raznih nahajališč.
Geologi so predvsem v starejši dobi magmatske kamenine tudi petrografsko sami določali in so šele pozneje taka določevanja prepuščali petrografom.
Tako je na primer Lip old imenoval idrijiske vulkani te dollerite (25, str. 216), medtem ko jih je S t u r imenoval avgitove porfirje (29, str. 358).
Porfirje iz rabeljske okolice je petrografsko v podrobnostih preiskal šele Tschermak in jih imenoval felzitne porfirje. Nadalje je iz iste okolice ugotovil še porfirit (45, str. 437). Porfir s severnega pobočja Podrška južno od Rateč je v novejšem času preučila Dolar in ga določila za albitski felzofir (6, str. 159; 8, str. 428).
John je preiskal porfirite Karavank, in to z Mrzlega loga na severnem pobočju Košute in z vzhodnega pobočja Velikega Grlovca (1841 m) ter jih imenoval diabazove porfirite. Pri Mrzlem logu je ugotovil dva tipa, avgitov porfirit in labradorjev porfirit, na pobočju Velikega Grlovca pa je našel grohe z drobci diaba-zovega porfirita (57, str. 154, 135).
Porfirje in porfirite karavanško^savinjske skupine je petrografsko preučil G rab er. Po njegovih izsledkih imamo na Velikem Grlovcu labrador jev porfiritni gr oh, na pllianini Mrzli log avgitov porfirit, kremenov porfirit in grohasti labradorjev porfirit. Vzorce s Štularjeve planine je imenoval avgitove porfirite brez kremena, primerek s Skubrovega vrha rogovačni porfirit, izpod Storžiča pa felzitni kisli rogovačni porfirit. Nadalje je imenoval G rab er primerke iz Kokrske doline pri Povšnarju biotitov porfirit s kremenom in brez njega in rogovačni porfirit brez kremena, iz Kokrske doline pri Vrtačniku porfirit, iz iste doline brez natančnejše krajevne navedbe kremenov porfir, iz doline Kamniške Bistrice kremenov porfir z rogovačo ter iz iste doline pri Konjskem dolu prav tako kremenov porfir (12, str. 48—54).
Porfirje savinjske in jellovške skupine je preiskala Dolar in jih enako kakor Nikitin leta 1955., ko jih je preučeval v gradbene namene, imenovala keratofirje s kremenom ali brez njega. V dolini Kamniške Bistrice in v Kokrski dolini so po njenih ugotovitvah zastopani v glavnem prehodi med keratofirji in kremenovimi keratofirji ter njihovi grohi. V kamnolomu v Kokrski dolini nastopajo razen tega še pravi porfirji. Kamniški in kokrski keratofirji so po njenih izsledkih podobni rateškemu keralofirju (oz. albitskemu felzofirju). Keratofir, ki nastopa kot prod ob zgornjem teku Piračice (po mojem mnenju izhaja brž-
kone iz Drage), je enak onemu pri Ratečah, le da pripadajo pri piračiškem keratofirju plagioklazi oligoklazu, pri rateškem pa aftbitu s 5% a,n.
Keratofirje iz okolice Bohinjske Bele je diferencirala v albitofirje in ol i gok 1 a zof i rj e. Grahove kamenine iz blejske okolice je razčlenila v (okremenele) lavi ne grolie (iz Sela in s Strgav-nika), grohasto brečo (s Kupljenika), litoidne grolie (s Kupljenka in iz Krnice), steklaste grolie (s Kuplljenka, Bohinjske Bele in Krnice), tufite (s Kupljenka, Bohinjske Bele in Krnice) in gro-liaste apnence (iz Bohinjske Bele). I .a vi ne grolie je ugotovila tudi pri Kamni gorici. Grohove kamenine iz blejske okolice pripadajo po njenih ugotovitvah keratofiritom (6, str. 129. 130, 157 do 159; 7, str. 52, 54; 8, str. 427, 428—454, 456—458, 440—442, 440. 447, 465, 464, 466, 467).
Za portirje idrijske skupine, ki sicer mikroskopsko petro-grafsko niso bili preiskani, je podal njih makroskopski opis in kemično analizo K os s m at in jih imenoval felzitne porfirje. Razen teh zelo kislih portirjev je ugotovil lokalno tudi bazično kamenino, portir it (21, str. 56, 57).
Petrografske ugotovitve nam pokažejo tako med portirji kakor tudi medporfiriti številline variacije. Kljub tem variacijam moremo vse kamenine prve skupine uvrstiti med porfirje s kremenom ali brez njega, kamenine druge skupine pa med andezi-tove (po starejši nomenklaturi diabazove) porfirite. Porfiriti nastopajo v glavnem v severnem delu karavanško-savinjske skupine, v manjšem obsegu pa tudi na nekaterih mestih v rabeljski in idrijski skupini.
Grohi so s triadnimi skladi, s katerimi se menjavajo, večinoma v tako tesni zvezi, da jih Teller, Kos s m at, D e s i o in drugi geologi na svojih kartah niso mogli posebej izločiti. Označili so le tiste, ki nastopajo skupno s porfirji ali porfiriti. Razširjenosti grohov zato na priloženi karti ni bilo mogoče pre-dočiti. Zadovoljiti se moramo pač z ugotovitvi jo, da se pojavl jajo grohi na prostoru med dolino Bele na zahodnem robu Julijskih Alp in med skrajnimi vzhodnimi odrastki Savinjskih Alp.
V	posavskih gubah nastopajo sicer tudi wengenske (po Liji o 1 d u kasijanske) grohaste tvorbe, ki se začenjajo pri Prim-sikovem in Čatežu — najzahodnejši denudacijski ostanek groha-stili tvorb nastopa celo pri Zgornji Slivnici nedaleč od Šmarja — in so proti vzhodu zastopane v čedalje večjem obsegu (26, str. 268). Spričo tega jih smemo prištevati k istodobnemu vulkanskemu območju Bohora. Orlice in Rudnice.
Proti jugu izginejo grohaste tvorbe portirjev in porfiritov ob alpsko-dinarski meji, medtem ko jih moremo na severu zasledovati v glavnem le do tonallitne zone. Severno od te zone se pokažejo v prav majhnem obsegu edino v južnem delu Grobni-škega polja (25, str. J19—120; 46, str. 148).
Porfirji s porfiriti in njihovi grobi so vezani torej izključno na ozemlje naših Alp in alpskega prednožja. Y Tolmeških Alpah najdemo sicer še enaiko istare sklade s plastmi groba, vendar poleg njih ne nastopajo več porfirji, marveč melafirji, spiliti in porfiriti. Porfir je potemtakem edini pomembnejši znak, po katerem bi mogli ločiti Julijske Alpe od Tolmeških Alp, ki »o sicer, kakor pravi tudi Gor tani, geološko povsem enako zgrajene (10. str. 4).
Na vprašanje, v katerem oddelku triadne dobe so se pri nas vršile vulkanske erupcije, danes lahko že povsem zanesljivo odgovorimo.
Grohi in grohasti peščenjaki se začno pojavljati v okolici Mrzle vode pri Rablju takoj po zaključku aniza, torej v bucben-steinskem oddelku ladina. V kasijanskih skladih Desio ni našel nikjer več eruptivnih tvorb ali sledov kontaktne metamorfoze ali plasti grobov (5, str. 274). Tu so erupci je torej trajale do konca wen genske dobe.
Glede na to ugotovitev je domneva F r e c h a , po katerem naj bi temni ploščati apnenci, ki leže v vzhodnih Karnijskih Alpah nad grobi, pripadali školjkovitemu apnencu (9, str. 52; 14. str. 90, 157), popolnoma neutemeljena.
Po Koss m atovem mnenju so se prve erupcije v jelov -ški skupini začele verjetno že v zgornjem anizu, češ da se pojavljajo na Sv. Joštu v spremstvu psevdoiziljskih skrilavcev podrejeno tudi zelenkaste pole (21, str. 52). Domneval je namreč, da predstavljajo ti skrilavci ekvivalent skrilavcev in peščenjakov pri Tržiču, ki so po Tell er ju sicer iz zgornjega aniza (40. str. 7, 24, 25), v resnici pa pripadajo wengenskemu oddelku. Pozneje je psevdoziljskim skrilavcem glede na T e 11 e r j e v o najdbo školjke Daonella lommeli Wissm. na celjskem starem gradu sam prisodil ladinsko starost (56. str. 210: 19, str. 74: 25, str. 70. 71; 24, str. 65). Sicer pa je prištel K ossmat kompleks erupti-vov in grobov ob Idrijci k wengenskim skladom, čeprav spadajo pietre verdi, grobi in porfirji pri Mrzli vodi, ki so idrijskim zelo podobni, v glavnem v nekoliko nižji horizont, med buchenstein-ske sklade. Zanj je bilo važno predvsem dejstvo, da je na jti pri Idriji, kjer grohi še nastopajo, zanesljive wengenske okamenine.
medtem ko za buchensteinske sklade ni našel nobenega paleonto-loškega dokaza (17, sir. 75—74).
Teller je bil glede porfirita na severnem pobočju Košute še v dvomu, ali naj ga prišteje k zgornjemu školjkovitemu apnencu ali k wengenu (55, str. 262). Dobrih deset let pozneje se je že nagitbal k temu, da utegne pripadati ta porfirit ladinski stopnji (37, str. 154). Porfirje in grohe med Dobrčo in Begunjščico je stavil v zgornji oddelek školjkovitega apnenca, kamor spada po njegovem mnenju tudi porfir pri Mrzli vodi (59, str. 418: 40, str. 8). Ker pa je slliednji nedvomno ladinske starosti, pripadajo potemtakem tudi porfirji in grohi med Dobrčo in Begunjščico ladinski stopnji.
Grohaste peščenjake ob Belem potoku na severnem pobočju Julijskih Alp je prištel k buchensteinskim skladom (44, str. 59). Grohaste tvorbe, imenovane pietra verde, ki drugod nastopajo vedno v zvezi z grohi, so po Tellerju tudi v Savinjskih Alpah buchensteinsike starosti (54, str. 556, 557; 57, str. 65—64). Seidl uvršča porfir Savinjskih Alp v wengenski oddelek (28, str. 120). Tudi K o s s m a t je savinjske porfir je prištel v wengen prav tako kot porfirje iz Julijskih Alp in okolice Idrije (21, str. 56). Spričo vsega tega je G r a b e r j e v a in Yetters ova domneva, da so se erupcije v območju Savinjskih Alp vršile šele v post jurski dobi (12, str. 49; 46, str. 268), povsem neutemeljena.
Erupcije porfirja in porfiritov so se v naših krajih vršile torej le v buchentsteinekem in wengenskem oddelku ladinske stopnje.
Ko smo si tako ogledali kalkšne vrste porfirja in porfirita imamo pri nas, v koliko skupin moremo porazdeliti njihova nahajališča in kdaj so se erupci je vršile, preostane še glavno vprašanje. kakšen je bil potek vulkanskega delovanja v naših krajih.
V	ta namen moremo s pridom uporabiti stratigrafske podatke, ki jih imamo na razpolago za vse obravnavano ozemlje. Spričo pomanjkljivih golic in zaradi tektonskih razmer ti podatki žal niso povsod enaiko izčrpni. Vendar razpoložljivo gradivo zadošča, da si borno mogli ustvariti pravilno predstavo o triadnem vulkanskem delovanju vsaj v glavnih potezah.
Že v zgornjem oddelku anizične stopnje, torej še pred začetkom vulkanskih erupci j, so se pričele pri nas močno uveljavljati tektonske isile. Takrat so se veiliki deli ozemlja današnjih Alp dvignili iznad morske gladine in bili podvrženi denudaciji. Tako so nastale bolj ali manj debele plasti breč in konglomeratov. Sestavni deli teh plasti so ponajveč mendolski dolomit in školjko-
viti apnenec. Ker na bazi teli breč in konglomeratov na mnogih mestih ni več dolomita in apnenca in ker so sestavni deli ponekod tudi werfenski peščenjaki, moremo upravičeno sklepati na dolgo časa trajajočo denudacijo, ki je bila posledica ne samo dolgotrajnega, marveč tudi intenzivnega dviganja.
Zasledujmo zdaj v podrobnem razvoj sedimentacije pri nas v anizu, da ugotovimo, katere predele naših Alp je zajelo takrat dviganje v taki meri, da so postali kopni.
V	vzhodni Karniji prevladujejo v anizu še peščeni laporji, dolomiti in apnenci, v dolini Belite pa se začno pojavljati že konglomerati in breče. Te plasti so v Julijskih Alpah, v vzhodnem delu Karnijskih Alp, pa tudi v Karavankah v tem oddelku najbolj zastopane. Proti vzhodu postajajo čedalje debelejše, tako da predstavljajo ponekod celo anižično stopnjo. Njim se pridružujejo mestoma dolomiti in laporni allli bit umi nožni apnenci (3, str. 269; 10, str. 58; 14, str. 90).
Na severnem pobočju Poldnašnje špice (2089 m) nastopajo sicer še školjkoviti ajpnenci, toda zahodno od tu v dolini potoka Granude, kake 5 km od Poldnašnje špice, in v okolici Mrzle vode so zastopani že njim ekvivalentni konglomerati. V dolini Ziljice sestoje konglomerati školjkovitega apnenca iz apnenčevih, bolj poredko tudi iz kremenovih prodovcev, ki so zlepljeni z laporna-tim lepilom (5, str. 270, 272).
Vse te konglomerate ima D e s i o za sediment reke, ki je tekla blizu morskega obrežja. Po njegovem mnenju st) se debeli klastični sedimenti kopičili v obliki vrša jev, kakršni se pojavljajo še danes na rotbu beneške ravnine, ki jo spremljajo lagune in obalna jezera (3, str. 269, 305).
Tudi v vzhodnih julijskih Alpah nastopajo breče in pisani apnenčevi konglllomerati, in to na planini Konjščici in v Spodnji Radovini, kjer pripadajo zgornjemu anizu (22, str. 430: 23, str. 99).
Klastične tvorbe nastopajo v Karavankah že v njihovem zahodnem delu. Tako zasledimo konglomerate in breče med Belico in Dovjem. Proti vzhodu se jim pridružijo še peščenjaki. Med Dobrčo in Begunjščico leže na werfenu pisane breče in konglomerati, nad njimi pa sljudnati peščenjaki z rastlinskimi ostanki. Tu je torej razvit prav tak facies, kakršnega imamo na severnem vznožju Julijskih Alp. Tudi na južnem pobočju Mecesnovca (1581 m) leže nad werfenskimi skrilavci pisani konglomerati, ki jih je imel Teller prav tako kot breče še za spodnji del1 školjkovitega apnenca, peščenjake pa za ekvivalent zgornjega školjkovitega apnenca (59, str. 418: 40. str. 7, 24, 25). Že po sestavnih
delih, ki izhajajo pretežno iz školjkovitega apnenca, pa morejo konglomerati in breče pripadati le zgornjemu anizu. Peščenjake smemo potemtakem dodeliti ladinski stopnji. Tudi na severnem polbočju Karavank nastopajo pisani apnenčevi konglomerati in breče, ki jih Teller že pravilno stavi v zgornji oddelek aniza (44, str. 12, 19).
V	Savinjskih Alpah so v spodnjem anizu razviti doiliomiti in apnenci, v zgornjem anizu pa so zajstopani na številnih krajih laporni apnenci z vmesnimi skril avi mi polami, edinole okoli Bo-skovca se pokaže tudi konglomerat (37, str. 61; 58, str. 42).
Med Idrijo in Rovtami nastopajo v anizu pretežno apnenčevi konglomerati in dolomitne breče, in to v talki debelini kakor nikjer drugod. Pri Rovtah leže diskordantno na werfenu konglomerati, ki sestoje po večini iz dolomitnih prodovcev, vsebujejo pa tudi temnosive apnenčeve prodnike in celo peščenjake. V smeri proti Idriji in proti Godoviču se pojavljajo namesto njih dolomiti in dolomitne breče. Klastične tvorbe so posebno zastopane na Gori in na Jeličnem vrhu vzhodno od Idrije. V idrijskem rudniku in na desnem bregu Idri jce prehajajo mendolski dolomiti v dolomitne breče in konglomerate, in to najibolj v zgornjem delu ciniza, kjer se že približujejo wengenskim skladom. Klastični se-dimemti se pojavljajo na nekaterih mestih še zahodno od Idrije, ponajveč južno od Kanomlje, na primer ob cesti Idrija—Vojsko, kjer nastopajo poleg dolomitov tudi dolomitni in apnenčevi konglomerati ter breče (16, str. 99; 20, str. 17, 18, 19; 21, str. 30).
Upoštevajoč G o e t z o v e ugotovitve, da nastaja dolomit v bližini obrežja (11, str. 140, 144, 145, 148), moremo reci, da je bilo pri nas v spodnjem anizu glede na takrat prevladujoče dolomite plitvo morje in da je v bližini potekala morska obala. Nekako v sredi aniza se je začelo morje umikati, tako da je v zgornjem anizu nastalo kopno na prostoru današnjega severnega dela zahodnih Julijskih Alp in skoraj vseh vzhodnih Julijskih Alp, nadalje na področju zahodnih Karavank, maliega vzhodnega dela Savinjskih Alp in precejšnjega dela idrijskega ozeml ja.
K o s s m a t pravi, da so bila na idrijskem ozemlju že pred sedimentacijo wengenskih skladov tektonska premikanja in s tem v zvezi denudacija in akumulacija denudiranega materiala (20. str. 18, 19). Po pravkar omenjenih dognanjih pa moremo Kos-s m a t o v o mnenje razširiti na vse takratno kopno. Iz stratigraf-skih in tektonskih razmer obravnavanega ozemlja smemo sklepati, da so bile pri tem na delu ne toliko orogenetske kakor epi-rogenetske 6ile.
V začetku ladina je morje večino kopnega ozemlja zopet preplavilo. Pri nais so se tedaj razprostirali lagunami predeli, ki so prevladovali v vsej ladinski in karnijski stopnji (3, str. 305 do 506). Toda z nekaterih delov se je morje po razmeroma kratkem času umaknilo. Opazimo namreč, da postaja v ladinu facies ponekod kmalu bolj in bolj kontinentalen. Predvsem kažejo pogostni rastlinski ostanki v peščenjakih na takratno kopno ali vsaj na neposredno bližino obrežja. Poleg tega se mestoma pojavljajo še plasti kongllomerata, ki dokazujejo, da se je kopno polagoma dvigalo in tako kmalu zapadlo denudaci ji. S samimi vulkanskimi procesi, ki so se vršili takrat, se to dviganje ne da razložiti, ker so prodovci včinoma apnenčevi.
Ko bomo v naslednjem razglabljali o tedanjih vulkanskih procesih, si bomo istočasno ogiledali, kateri predeli naših krajev so postali v ladinu kopno. Zanima nas namreč, v koliko so bili vulkanski pojavi v zvezi s tektonskimi premikanji, to se pravi, ali so bili po njih povzročeni ali vsaj sproženi.
Potek vulkanskih procesov moremo najlaže rekonstruirati za rabeljsko skupino, ker so v okolici Rablja, in to v dolini Zi-Ijice južno od Malega Tolmina, geolloške razmere najlepše razvidne. Tu imamo pred očmi skoraj v nepretrgani vrsti vse sklade od werfena do zgornjega ladina. Ta zanimivi geološki profil, ki so ga opisali številni geologi, navajam tu predvsem po podatkih E. S u es s a (51, str. 562—565), Stura (50, str. 105—109), K o s -s m a t a (18, str. 4—5, 9) in D e s i a (5, str. 272).
V dolini Ziljice leže nad črnosivim jedrnatim apnencem aniza, ki je v precejšnjem delu spremenjen v brečo, in na konglomeratih aniza najprej ftaniti, ki prehajajo v grohove peščenjake in grohe, iz katerih se prikažejo na dan tu pa tam portirji. Spodnje plasti groha so trde, zgornje mehkejše. Med grohe je v najnižjih legah vrinjenih nekaj tankih poli rdečega peščenega skrilavca. Nad temi grohi leže debele plošče apnenčevega konglomerata iz svetlo ali temnosivih apnenčevih prodovcev z rjav-kastorumenim lepilom. Te, ponekod približno 60 cm debele plošče se menjavajo s plastmi groha. Navzgor postajajo plasti groha redkejše in tanjše in predstavljajo le še nekaj centimetrov de-belle pole. Ilkratu se pojavijo med ploščami konglomerata tanke pole peščenjaka z rastlinskimi ostanki.
Nad to do 150 m debelo maso zelenega groha in apnenčevega konglomerata sledi prav pri Mrzli vodi nov, še obsežnejši kompleks trdega groha, ki ga spremljajo večje množine rdečega peščenjaka. V tem kompleksu se pojavljajo tudi v zelenih grohili
in*
rastlinski ostanki in sledovi premoga. Takoj za topilnico v Mrzli vodi je med groihe vrinjena trša plllošča enake barve s školjkami'. Na tem mestu so plasti gruha zelo tanke. Na vznožju Kraljevske špice (1912 m) slede nato zeleni grobi, ki se menjavajo s temnimi tankoploščatimi in gomoljastimi apnenci s polži in amoniti, in sicer sta med plasti grahov vložena dva sklada teh gomoljaistin apnencev. Iz teli poznamo dve vrsti anioni tov (Balatonites carin-thicicus Mojs. in Dinarites avisianus Moj«.), ki sta obe značilni za wengenski horizont.
Nad apnenčevimi ploščami sledi rdeči porfir v debellini 43 do 60 m, ki je nagnjen prav tako kakor prej omenjene plasti proti jugozahodu. Nad njim leže konkordantno svetli rndonosni (wettersteinski) apnenci in schlernski dolomit.
Porfir, ki nastopa pri Mrzli vodi, je po ugotovitvah Tschermaka obdan z rdeče ali pogosto tudi zeleno lisastimi klastičnimi kameninami. Severno od tu se pojavlja partija sivih in zelenih kamenin, podobnih porfirju, z brečami in grohi. Dognal je, da vsebujejo klaistične kamenine in grohi, ki prevladujejo med sivimi in zelenimi kameninami, kose felzitnega porfir ja, medtem ko je homogena kamenina, ki nastopa z njimi skupaj, zeleni porfirit.
Po T s c h er maku so v vsem porfirju zajeti kosi temnejšega ali svetlejšega felzitnega porfir ja. Po njegovem mnenju pri Rablju skoraj ni porfirja, ki bi ne bil podoben breči. Ponekod je opazil v porfirju dele roženca, ki prehaja polagoma v porfir. Tudi breče in peščenjaki vsebujejo deilce porfirja. Ker so v rdečem peščenjaku zajeta porfirjeva zrnca drobna, so prištevali geologi ta peščenjak na splošno k pravim porfir jem (45, str. 456, 457, 459, 441).
Geološki profil v dolini Ziljice južno od Malega Tolmina nam pokaže, da so bile v ladinu pri Mrzli vodi tri erupcijske dobe. V prvih dveh so se vrstile pretežno plinske erupcije, pri katerih je prihajal na površje vulkanski pepel in debelejši izmečki, v zadnji pa je privrela na dan lava.
V	vsaki teh dob jo bilo pri Mrzli vodi po več izbruhov, kar nam dokazujejo med grohaiste plasti vložene številne pole konglomerata in apnenca. Vmesne plasti [konglomerata v spodnjem delu grohov kažejo tudi na to, da se je v prvi erupcijski dobi bližnje ozemlje precej dvignillb. Na tem prostoru so delovale potemtakem poleg vulkanskih tudi epirogenetske sile. Te so nato polagoma ponehale, kar sklepamo po tem, da se začno pojavljati med plastmi grohov peščenjaki.
Porfirji, ki se pokažejo ponekod med grobi, pričajo, da se je v prvi erupeijski dolbi od časa do časa raizlilo tudi nekaj lave.
Proti koncu prve dobe so postajali posamezni izbruhi pri Mrzli vodi kratkotrajnejši, presledki med izbruhi pa čedalje dattjši. To dokazujejo plasti grobov, ki se navzgor tanjšajo in j,ili je poleg tega vedno manj.
Druga erupcijska doba je bila po debelini grobovih plasti sodeč dolgotrajnejša od prve. Ker nastopajo v grobih rastlinski ostanki in sledovi premoga, vemo, da so bile erupcije sprva tudi v tej dobi na kopnem. Toda proti (koncu druge erupcijske dobe so se izbruhi vršili že pod morsko gladino, na kar kažeta med najmlajše grobove plasti vrinjeni poli apnenca z amoniti. Nedaleč od Mrzle vode je našel Stnr ostanke morskih lilij (Encrinus cassianus Laube) celo v grobovih plasteh (30, str. 108). Vendar morje ni bilo posebno globoko. V nekaterih dolinah zahodno od Mrzle vode vsebujejo namreč tudi najviše ležeče grobove pole rastlinske ostanke, kar priča, da je v neposredni bližini potekala morska obala.
V	tretji erupeijski dobi je pri Mrzli vodi privrela na površje lava. Mejne ploskve porfirja so konkordantne s plastmi groha in pa z nad njim ležečim rudonosnim apnencem. To dokazuje, da se je bila lava razlila pri Mrzli vodi po površju v obliki odeje. V profilu nastopajoči porfir predstavlja torej le del te odeje, ki je v precejšnji meri denudirana.
Ker med lavo ni opaziti grobov, bi prvi hip sodili, da imamo v tej dobi opravka z enim samim izbruhom, ki je po eksplozivnosti zaostajal za izbruhi prve in druge erupcijske dobe. Glede na to, da so v porfir ju. zajeti drobci felzitnega porfirja, zaradi česar je podoben breči, pa moramo računati z vec precej eksplozivnimi erupcijami.
Nad porfirjem leži že rudonosni apnenec, kar dokazuje, da je trajala vulkanska delavnost v tem kraju prav do konca wen-genske dobe.
Kako daleč je segalo rabeljsko vulkansko področje in kako so se razvijali vulkanski pojavi v soseščini, bo razvidno iz naslednjih stratigrafskih podatkov.
Razen pri Mrzli vodi nastopa porfir še v predelu zahodno odtod, in to v Julijskih Ailpah med Ziljico in Višarji, potem pri Ovčji vesi na vzhodni strani Zajzere in na zahodnem pobočju Gramude (1589 m), v Karnijskih Alpah pa na severovzhodnem pobočju vrha Stabet (1627 m) in zahodno od Žabnice. Na ozemlju vzhodno od Mrzle vode pa se pokaže porfir na zahodnem do-
liiis'kem pobočju Remšnega dola, na zahodni strani Mangrtskih jezer in na severnem pobočju Podrška južno od Rateč (2, str. 117). Manjšega obsega so nadaljnja nahajališča na severnem pobočju in vznožju Julijskih Alp, in to južno od prevala Vršiča (1661 m), ob Belem potoku zahodno od Malnika na vzhodnem pobočju Vršiča (1699 m) in na severnem pobočju Vrtaiškega vrha (1898 m) južno od Podkluž. Na karavanškem pobočju pa nastopa porfir vzhodno od Lavtižarja nad Gozdom in severno od Podkluž.
Porfi rji in porfiriti kažejo na različnih krajih različne značilnosti. Najbolj razširjen je tako imenovani rdeči rabeljski porfir. Ponekod, na primer na Granudi in na vzhodnem pobočju Lipnika (1950 m) nastopa porfir samo v obliki breč, ki sestoje iz večjih ali manjših fragmentov porfir ja, porfirita, grobov, ftanitov in jaspisov.
Drugje ,se pojavljajo samo grobi ali pa grobovi peščenjaki skupno s 1'taniti in jaspisi (3, str. 273). Pietre verdi in gr oh as ti peščenjaki se pogosto pridružujejo apnencem z roženci, kar opazimo posebno pri Dolu jugovzhodno od Pontablja (10, str. 41).
Ob poti od topilnice do Višarij so v stranski dolinici vidni zeileni grohi z rastlinskimi ostanki. Na grobih leže črni apnenci s školjkami, na teh sivi apneni skrilavci s školjkami, potem sledi nekaj pol zelenega groha z rastlinskimi ostanki, kakor tudi nekaj plasti groha s škol jkami in. polži, in končno porfir.
Na južnem in severnem pobočju Florjanke so vloženi med grolie še črni gomoljasti apnenci s fosilnimi ostanki.
V stranski dolini na vzhodni strani Ziljice segajo grobi prav do schlernskega dolomita in vsebujejo ostanke amonita Dinarites avisianus Mo j s.
V Zajzeri in v nekaterih sosednjih, zahodno od tu ležečih dolinah, slede nad apnenci in dolomiti aniza grohi in peščenjaki (5, str. 555).
V dolinici Sokovca, levega pritoka v Zajzeri, nastopajo spodaj rdeči in zeleni grohi in f tani ti, nad njimi v precejšnji debelini rdeči porfir ji in porfiriti, nato sledi pol metra debela plast zelenkastega groha, ki je že zelo razpadel. Nad to plastjo so črni bituminozni apnenci, ki se menjavajo s tankimi polami črnili in črnkastih skrilavcev, nad temi leže črni skjladoviti apnenci s skrilavimi vložki in končno schlemski dolomit (3, str. 273).
Na severnem pobočju Poldnašnje špice leže nad školjko-vitim apnencem najprej sivi in črni apnenci z roženci in ostanki morskih živali, nato rjavi bituminozni apneni skrilavci in nad njimi peščenjaki z rastlinskimi ostanki. Nad temi slede f tani ti
TD
cd
fr
Q
B
■a
g
►
55
es
0
cd
§
o
fr
•r © •3 w
um h
I -
•- CO
>M
S-«	•	I-)
’d ö
- cd
a .1
in zeleni grobi, nato pa eruptivne breče, porfiriti in rdeči por-firji, ki so prekriti s schlernskim dolomitom (5, str. 270).
Še zahodneje imamo v dolini potoka G ran1 ud e na anizičnili konglomeratih najpre j rumenkastorjave lapornate skrilavce, nato črne apnence z roženci in z organskimi ostanki, potem (breče z apnenčevimi kosi in lapornatim lepilom, nadalje peščenjake in laporje brez fosilov, nato grohe, ftanite in jaspise, potem rdeče-zelene eruptivne breče in porfirite in končno črrikastosive apnence z roženoi (3, str. 270).
Na Stabetu se porfir menjava z rdečimi in zelenimi sljud-natimi peščenjaki, nad temi leže zeleni grohi, nad njimi temni ploščati apnenci in končno schlernski dolomit, ki pa vsebuje tudi še poile pietre verde, črnih ploščatih apnencev in temnih laporjev s školjko Posidonomya wengensis Wissm. (9, str. 32; 14, str. 90, 157).
V dolini Mangrtskih jezer nastopajo na zahodni strani zeleni groh. rumeni peščenjak z rastlinskimi ostanki, apnenčev konglomerat in rdeči skrilavec (31, str. 576).
V Planici se pokaže v glavnem jarku pod Kovačevim Lomom 10—12 ni debela plast groh a, ki je, kot meni Dolar, enak miocenskim andezitnim grobom ob Piračiei (2, str. 117). Verjetneje pa se mi zdi. da gre tu za grohe triadnega portirja, ker so plasti groha obdane z werfenskimi skrilavci in imamo v bližini triadni porfir.
Pod Vitrancem je ugotovil Diener grobove in porfirske breče. Ob spodnji Pišenci leže nad sljudnatim peščenjakom, ki pripada zgornjemu oddelllku aniza, grohi in pisane porfirske breče z vmesnimi polami rjavočrnih, skrilavih laporjev in nato neskladoviti apnenec. V Mariu ljlku imamo zastopane same grohe. nad katerimi leže že rabeljski ribji skrilavci (4, str. 676—677: 5, str. 556).
Ob Belem potoku imamo nad dolomiti in apnenci aniza nekaj malega grobov in nato porfir, nad katerim leže grohaste tvorbe, ki so deloma grobozrnate v debelih ploščah, deloma drobnozrnate v tankih polah. V njih je najti ostanke morskih ži vaili. Iz drobnozrnatih grohastih peščenjakov se razvijejo navzgor skrila v opeščeni laporji, ki se menjavajo s tankoploščatimi lapomatimi apnenci. Nad temi sledi končno schlernski dolomit (44. str. 38, 39).
Na podlagi vseh teh profilov in ostalih podatkov torej v širši okolici Mrzle vode ne moremo razlikovati več treh erupcijskih dob, marveč le dve. Za okolico Poldnašnje špice ugotavlja to tudi Desio, ki pravi, da je biila prva v buchensteinskem od-
delku ali še celo preje, druga pa v wengenskem oddelku ladina (3, str. 274).
V prvi erupei j.ski dobi so bili tudi v širši okolici Mrzle vode pretežno plinski izbruhi. Na Slabetu in ob Belem potoku pa se je že v prvi dobi razlivala lava po površju. Eruptivne breče, ki na mnogih krajih predstavljajo zaključek prve dobe. pričajo, da se je ta doba končala z najsrčnejšimi erupcijami.
V drugi dobi je v precejšnjih množinah privrela na površje lava, ki nam jo predstavljata na debelo odloženi porfir in por-firit. Y porfirskih brečah prevladujejo endogeni zajetki, ki so prav mnogovrstni. Porfirni in porfiritni zajetki dokazujejo, da je bilo več erupcij lave in da porfiritna lava ni privrela na dan šele pri zadnjem izbruhu. Le pol metra debela plast groha ob Sokovcu nam pove, da se je tudi druga doba zaključila s plinsko erupcijo, ki pa je bila kratkotrajna. Ob Belem potoku so bili po izlivu lave še številni plinski izbruhi, med katerimi so bili nekateri prav silni.
Iz straligrafskih razmer moremo nadalje sklepali, da so se izbruhi prve erupcijske dobe vršili tudi v širši okolici Mrzle vode na kopnem ali vsaj v neposredni bližini morskega obrežja. Proti koncu so bile erupcije pod morjem, kar kažejo med grohi nastopajoči gomoljasti apnenci s školjkami, predvsem pa ostanki morskih živali v grobih ob Belem potoku.
Na vzhodni strani Ziljice se pokaže v smeri proti Remšnemu dolu precejšen kompleks porfir j a, še večji se razteza med Ziljico in Višarji. Na obeli krajih meji porfir na severu neposredno ob werfenske sklade, na jugu pa na grolie. Tu o kaki konkordanci ni več govora, marveč imamo v obeh primerih čokasto nastopajoči porfir. Iz stratigrafskih in tektonskih razmer lahko razvidimo, da imamo pred seboj dva, morda sočasna izbruha lave.
Vse erupcije se na rabeljskem vulkanskem področju niso vršile istodobno. Ker leže grohi v dolini Ziljice pri Mrzli vodi neposredno na anizičnem konglomeratu, so se pričeli vulkanski izbruhi na tem kraju že takoj v začetku ladina.
Na ozemlju zahodno od Mrzle vode, v Zajzeri, na severnem pobočju Poldnašnje špice in v dolini Granade, pa se pojavijo grohi šele v mnogo višjem horizontu ladina. Zato seveda tudi domneva D es i a, po kateri naj bi bile v pasu Poldnašnje špice prve erupcije možne že pred buchensteinskim oddelkom, ni utemeljena.
Iz vsega tega torej sledi, da so bile prve erupcije v ladinu omejene v glavnem na neposredno okolico Mrzle vode in morda
tudi na ozemlje vzhodno od nje, poznejše pa so se razširile na mnogo večje ozemlje.
Zadnje erupcije so bile tudi v širši okolici Mrzfle vode na koncu wengena. To dokazujejo geološki profil ob Pišenci, predvsem pa sledovi kontaktne metamorfoze v schlernskem dolomitu na Lovcu (2071 m) (3, str. 273—274).
Glede na to, da nastopajo v Martuljku grolii brez porfirja, medtem ko se vzhodno od tu porfir še večkrat pojavi in glede na to, da se porfir ne pojavi povsod prav v istem horizontu, so bile v širši okolici Mrzle vode tudi še številne manjše samostojne erupcije.
Tako je bilo na vsem tem ozemlju več, erupcijskih centrov, ki so bili linearno razporejeni. Približno v sredi te vulkanske črte so prihajale pri Mrzli vodi na dan največje množine lave. Tudi Desio je prišel do zaključka, da je bil največji eruptivni center nedvomno v okolici Mrzle vode. Tu prihajajo v največjem obsegu na površje porfirji in tudi grohi dosežejo tu na j več j o debelino. Zahodno odtod moremo zasledovati sicer še ležišča porfirja, toda ta so čedalje redkejša in manjša. Isto velja za nahajališča porfirja vzhodno od Mrzle vode (3, str. 273).
V	vzhodnih Julijskih Alllpah se porfir pokaže šele v območju Jelovice. Največji obseg zavzame pri Bohinjski Belli, kjer je v najnižjem dolinskem delu prekinjen, prav za prav prekrit z di-luvialnimi naplavinami. Nikitin je domneval, da ima ta porfir manjši obseg, kakor ga označuje Vetters o v a geološka manuskriptna karta, po kateri meri v širino 2,7 km, v dolžino pa 5,3 km. Po njegovem mnenju tvori porfirska kamenina tu le majhne žile, ostanke bivših intruzij blizu površja ali ekstruzij. Toda sondaže ljubljanske terenske sekcije za modernizacijo cest so dosegle v globini 2 m porfir še izven mej, označenih na karti (8. str. 434). Potemtakem je to največje nahajališče porfirja pri nas.
Vzhodno od Kupljenka je zgrajen iz porfirja Tolsti vrh (885 m) z okolico. Ta porfir je, kakor meni Šukl je, v zvezi z eruptivnimi tvorbami na severni strani Bohinjske Save (33. str. 125). Na razsežnost tega in pa prej omenjenega nahajališča pri Bohinjski Beli kažejo tudi številni veliki bolvani porfirja, ki leže na würmski moreni na južni strani Bohinjske Save pod Jelovico (1, str. 417). Obsežno ležišče porfirja imamo nadalje med Spodnjo Lipnico, Kamno gorico in Kropo. Härtel poroča, da je določil vzorce prodornine iz okolice Krope za melafirje (13, str. 141). Vendar vzemimo to določitev zaenkrat z rezervo, ker
ni podprta s podrobnejšim opisom kamenine. V večjem obsegu se pokaže porfir tudi med Nemiljami in Zgornjo Besnico. Zahodno od Sv. Jošta se razteza v Besniškem borštu do vrha grebena. Manjše krpe porfir j a najdemo potem še na zahodnem pobočju Pašen vrha (1284 m) in ob Nemil jščici pod Njivico. Na vrhu jelovške planote pride do površja južno ter zahodno od Visokega vrha (1393 m). V kontaktu z apnenci se pojavljajo tu rogovci (53, str. 124).
Tvorbe pri Selu med Dobro goro (621 m) in Strgavnikom (588 m) ne predstavljajo porfir ja, marveč le njegove grohe, edino en primerek z južnega pobočja Strgavnika utegne pripadati pravi prodornini (8, str. 435, 466; 7, str. 52).
Pri Bohinjski Beli se pojavljajo med ostalimi sedimenti tudi grohasti skrilavci v tankih polah. Zanimivo je, da imamo tu še grohaste apnenčeve peščenjake z dobro ohranjeno porfirsko strukturo in teksturo prodornine (8, str. 467).
Pod Kupljenkom se pokažejo grohi, grohasta breča, grohasti skrilavci in tuliti z roženci (8, str. 467).
Za tufite blejske okolice je značilno, da pogosto vsebujejo rožence. Ti prehajajo ali postopoma v zelenkaste tvorbe ali pa so od njih ostro omejeni. Po izsledkih L. D o 1 a r se javlja v blejski okolici roženec samo v zvezi s tufiti, nikoli pa ne z grohi ali porfir ji (8, str. 446, 467).
Na Sv. Joštu najdemo, kakor že omenjeno, zelenkaste pole grohaste kamenine v spremstvu psevdoziljskih skrilavcev, jugovzhodno od cerkve Sv. Mohorja nad Selcami so plasti zelenkastih grohastih peščenjakov in pisanih breč z apnenčevimi in dolomitnimi drobci stisnjene med mendolski dolomit. Nedaleč odtod nastopajo v Besniškem borštu znatne množine grohastih tvorb v spremstvu porfirja (21, str. 35, 36). Plasti grobov so posebno številne pri Nemiljah, kjer je mogel že E. S u e s s ugotoviti več tisoč tankih, komaj nekaj centimetrov debelih pol groha, ki so se menjavale s črnosivimi skrilavci (32, str. 57).
Sicer so plasti grobov v območju Jelovice le malokje vidne, ker so povsod bolj ali manj prekrite z debelo preperino in z vegetacijsko odejo. V Triglavskem pogorju je razmeroma malo nahajališč groba in grohastih peščenjakov in še ta ne nudijo prave slike, ker potekajo tu prav ob wengenskih skladih prelomi, ob katerih je precejšen del mehkih ali manj odpornih wengenskih plasti izginil s površja. Tu so grohi in grohaste tvorbe zastopani predvsem pri Grabčah in Krnici, k jer se s tankoploščatimi pisanimi apnenci v velikih množinah menjavajo številne zelene
ali zelenosive kremenaste kamenine, pietre verdi (27, str. 665, 684). Nadalje so wengenski grohasti peščenjaki ugotovljeni še jugozahodno od planinskih stanov na Konjščici (212, str. 450; 23, str. 99).
Nad Sv. Duhom ob Bohinjskem jezeru nastopajo grohi z vulkaniti, ki so po Teller ju podobni diabazom. Nad njimi leže temni ploščati apnenci z roženci, med katerimi se ponavljajo pole grohastih tvorb pietra verde. Nad pllloščatiimi apnenci sledi schlemski dolomit (45, str. 14).
Tudi v vzhodnih Julijskih Alpah je bilo bržkone več erupcijski h dob, toda razlikovati moremo zaradi pomankljivih profilov samo dve. V prvi erupcijski dobi so bili prav tako pretežno plinski izbruhi. Ker leže v Triglavskem pogorju grohaste plasti neposredno na konglomeratu zgornjega aniza. so se torej erupcije prve dobe tudi tu pričele v začetku ladina. Gllede na veliko število tankih plasti groha in grohastih tvorb pri Grabčah, Krnici, Bohinjski Beli, posebno pa pri Nemiljah moremo reči, da so bile tod periodično se ponavljajoče kratkotrajne erupcije.
V zadnji erupcijski dobi je privrela na površje lava, kar moremo sklepati po tem, da na po rf ir jih Jelovice ne leže nikjer grohaste plasti. Izbruhi lave pa so zavzeli tu dokaj večji obseg kakor v okolici Mrzile vode. Na vprašanje, ali predstavljajo vsa nahajališča portirja na Jelovici in njenem obrobju dele enotne odeje, je težko odgovoriti, ker je razsežna jelovška planota po večini prekrita z glavnim dolomitom ali z dachsleinskim apnencem, ki morda zakrivata še marsikatero ležišče porfirja. Kljub temu je verjetno, da imamo na tem področju opraviti z več erup-cijskimi centri.
Nad Sv. Duhom ob Bohinjskem jezeru so se pojavili najprej izlivi lave. Šele za temi so sledile števi(l(ne plinske erupcije. Zadnji izb™hi so se tu vršili pod morjem, kar dokazujejo ploščati apnenci z roženci.
V ostalih vzhodnih Julijskih Alpah so bile erupcije sprva bržkone na kopnem. Na to kažejo neposredno na amizičnem konglomeratu ležeči grohi v Triglavskem pogorju. Tudi v južnem delu Jelovice nam grohi s psevdozil jskimi skrillavci dokazujejo, da so bile na tem kraju erupcije na kopnem ali vsaj v neposredni bližini obrežja (prim. 47, str. 44. 45). Toda tuliti z roženci v blejski okolici nedvomno pričajo, da so bili vulkanski izbruhi tod tudi pod morjem.
V karavanško-savinjski skupini imamo največ nahajališč porfirja in porfdrita. Najzahodnejša ležišča na severnem pobočju Karavank se že tako približajo portirjem rabeljske sku-
pine, da bi jih mogli šteti v to sikupino. Ker pa so karavanška nahajališča razvrščena približno v isti črti kot ostaiia vzhodneje od tu, pripadajo nedvomno kara v a nšk o -s a v i n j s k i skupini. Nahajališča porfirja pri Jesenicah leže sicer v isti črti kot rabeljska, vendar so od Jesenic proti vzhodu in severovzhodu čedalje številnejša in mestoma obsežnejša, kar dokazuje, da spadajo tudi jeseniški portirji v karavanško-savin jsiko skupino.
V	Karavankah predstavljata porfir in ■porfirit ponajveč komplekse manjšega obsega. Nad Jesenicami sta dve majhni nahajališči porfir ja. nadaljnje ležišče je v Medjem dolu ter med Velikim vrhom (1940 m) in Maoenslkim vrhom (1685 m), potem nastopa porfir na severnem pobočju Kamnice (1759 m), dve nahajališči pa sta na severnem in vzhodnem pobočju Grašenice. \ bistriški dolini se pojavlja porfir pod Stornikom, potem med Bolščico (1960 m) in Ovčjim vrhom (2016 m), trije majhni izstopi so na vzhodnem pobočju Ovčjega vrha, eden zahodno od Ljubelja na vzhodnem delu grebena Ljubelščice in trije severozahodno odtod. Potem imamo nahajališče porfirja še vzhodno od Ljubel ja na Korošici pod Babo (1966 m) in na severnem pobočju Babe, na severnem pobočju Tolstega vrha (1551 m), pri Selah in končno v dolini Košutnika severno od Medvodij.
Za rekonstrukcijo takratnih vulkanskih pojavov mnogo važnejši grohi in druge grohaste tvorbe se pokažejo le na nekaterih mestih. Na severni strani Karavank se začenjajo ob hochwipfelskem prelomu na pobočju Komnice zeleni in rdeče-rjavi porfir ji, ki se menjavajo s pisanimi grohi. Nad temi leže peščene skrilave gline in sljudnati skrili a vii peščenjaki, ki se menjavajo s ploščatimi apnenci. Nato silede črni tankoploščati apnenci in bituminozni dolomiti, oboji s številnimi roženci, ki segajo do schlernskega dolomita (44, str. 18).
Na južnem pobočju Begunjščice se pojavlja grohasta tvorba pietra verde. Njene pole se tu menjavajo z rjavimi skrilavci (27, str. 665).
Na severnem pobočju Košute nastopa pri planini Mrzli log porfirit, ki se vlleče od planinskega stana do vrha grebena. Nad porfiritom, debelim le do 1 m, leže grohasti peščenjaki, ki vsebujejo robate fragmente kremena. Nad peščenjaki slede temno-sivi do črni ploščati apnenci z vmesno peščenolapomato plastjo, ki predstavlja po Teller ju že wengenski horizont. Sljudnati lapornati skrilavci, ki so vključeni v apnence, vsebujejo v najnižjem delu rastlinske ostanke. Na vzhodnem pobočju Velikega Grlovca se pokažejo nad Grlovčnikom. jugozahodno od
Bajtiš, grohaste tvorbe z debelo konglomeratno strukturo. V njih se dolbe robati kosi diabazovega porfirita (35, str. 262; 37, str. 66, 134. 135).
V Savinjskih Alpah imamo tudi številna majhna ležišča porfirja in porfirita, ki se začenjajo severno od Most pri Žirovnici in se vlečejo v dvakrat močno zavitem loku proti Tržiču in od tu še nekoliko dalje proti vzhodu. Nadaljevanje te proge predstavlja izstop porfirja med Križko goro in Storžičem pod Tolstim vrhom. Nadalje sta na severnem pobočju Storžiča dva izstopa. Severovzhodno odtod je Pod Storžičem ob Reki 5 nahajališč, potem je eno v Koritih in eno ob zgornjem teku Kožne, /elo razsežno je nahajališče porfirja in porfirita ob Kokri med Dolgimi mostovi in Neškarjem, precej veliko ležišče porfirita pa je tudi pri Štularjevi planini med Makekovo in Ravensko Kočno.
Ostali kompleksi porfirja leže na južni strani osrednjih Savinjskih Alp, in to severno vzhodno od Tupalič, potem severno od zaselkov Klemenčevo, Slevo in Okroglo, pa še v zgornjem in spodnjem delu Grohatega dola. Slednji izstop sega že v dolino Kamniške Bistrice. Tu se mu pridružijo nahajališča pri Prapretnem, severno odtod in severno od Konjskega dola. Na južnem pobočju Tomanove planine, Ostrega vrha ter Javorška sta še dve daljši progi porfirja, ki se vlečeta od Studenca do zahodnega pobočja Menine. Neznatno ležišče porfirja je končno pri Vranji peči (23, str. 71; 24, str. 65).
V vzhodnem delu Savinjskih Alp se pokaže porfir le še sporadično v prav majhnih kompleksih, in to na Boskovcu, Kozjaku s štirimi izstopi pri Ramšaku, pri Jurku, na severni strani Špika ter vzhodno odtod pri Marovšku, in na Stenici z dvema nahajališčema pri Steničniku. V tem delu Savinjskih Alp se pojavlja porfir deloma na meji med werfenom in školjkovitim apnencem, deloma v slednjem oz. v men dolskem dofllomitu. Pri boskovškem porfir ju se Teller ni mogel prepričati, ali je res kremenov porfir. ker ni dobil primerno svežega gradiva (38, str. 151—152).
Dolar sicer ugotavlja, da so porfirji oz. keratofirji zastopani še na drugih krajih na Spodnjem Štajerskem, tako v bližini Sv. Martina v eruptivnem masivu Pirešice, v Črnolici južno od Grobelnega in celo na Hrvaškem v jugovzhodnem delu Ivanšcice (8, str. 430). Tudi Nikitin je ugotovil v neposredni bližini Šmihela pri Laškem poleg keratofirjevih grohov še tipične
kremenove portirje. Toda vse te kamenine niso več triadne, marveč terciarne starosti (8, str. 450).
Enega najlepših geoloških profilov, v katerem nastopa portir, imamo na severnem pobočju Križke gore pri Tržiču. Tu leže nad mendolskim dolomitom temni ploščati apnenci in apneni skrilavci, nad njimi pa pisani lapornati skrilavci, menjavajoč se s tršimi ploščatimi sljudnatimi peščenjaki, ki vsebujejo rastlinske ostanke. Med slednjimi peščeno skrilaviimi plastmi leži že blizu diplopornega schlernskega dolomita, pod katerega plasti vpadajo, povsem konkordantno porfir.
Na nasprotni strani doline, na severni strani Dobrče, zavzame porfir v enaki stratigrafski poziciji znatno večjo debelino. Tukaj v bližini portirja ni grobov, pač pa so v Dragi talkoj za razvalinami Kamna, kamor še sega porfir, prihajajoč od sedla pod Srnjim vrhom. Porfir meji tu neposredno na schlemski dolomit. Toda vzhodneje od tod nastopa porfir med skrilavci in je obdan z zelenosivimi grohovimi skrilliavci (27, str. 664). Približno enako stratigrafsko lego imajo vsa številna ležišča porfirja od Most; do Tržiča.
Na šenturški gori se pojavljajo drobljivi glinasti skrilavci in laporni skrilavci, ki se menjavajo s temnozelenimi grohastimi peščenjaki. Slednji vsebujejo rastlinske ostanke. Te plasti prišteva Teller kot poseben facies rabeljskih skladov že v zgornjo triado (57, str. 82—84; 38, str. 55—57), medtem ko jih uvršča Kos-smat med wengenske sklade (25, str. 71).
Porfir prepreza v zahodnem delu Savinjskih Alp triadne plasti v obliki širokih žil in čokov. Teller sicer trdi, da so po rf irske žile tudi v zgornjepermskem dolomitu, toda ta je glede na ugotovitev Ko b r a , ki je našel v njem diplopore, srednje-triadne starosti (15, etr. 210).
Ponekod pa imamo pred seboj le navidezne žijle porfirja ali porfirita, ker so njih mejne ploskve povsem konkordantne z ostalimi plastmi, med katerimi nastopata. Tako imamo na severnem pobočju Križke gore pri Tržiču porfir v konkordantni legi s peščenoskrilavimi skladi. Sicer pa je konkordanco porfirja s sosednjimi plastmi na nekaterih mestih Savinjskih Alp opazil že Peters (27, str. 656).
Največ ji kompleks porfirja in porfirita te skupine je v Kokrski dolini, kjer je pri Dolgih mostovih na široko razgaljen (gl. 218, sl. 7), pa tudi v Suhem dolu na vzhodni strani in ob Vo-benskem potoku na zahodni strani Kokrske doiline se pokaže na več mestih. Po dolini se vleče 2 in pol km daleč, v širino pa celo
5 kin. Obdajajo ga werfenski skrilavci, tki vise tu proti severu in proti jugu. Koikrske prodorni ne spremljajo breče, posebno v zahodnem delu doline, v vzhodnem pa, kjer prehaja Suhi doli v Ko-krsko dolino, se pojavljajo poleg tega tudi peščene in skrilave grohaste kamenine. Severno odtod tvorijo zelenkasti, v preperelem stanju rjavkasti in rdečkasti grohi skrilave pole v prodor-nini (57, str. 150—131).
Peters je dognal, da portirji ob Vobenskem potoku, prehajajo v deloma peščeno, deloma porfiroidno rumenlkastorjavo kamenino, ki vsebuje robate drobce apnenca in apnenega skrilavca. Ta breča se ob začetku Suhega dola menjava s sivimi in rjavimi lapornimi skrilavci in polami apnenca (27, str. 674).
Na slemenu med Makekovo in Ravensko Kočno tvori čo-kasti porfirit 1458 m visoko kopo. Tu je predrl werfenske sklade in školjkoviti apnenec. V spremstvu porfirita se pojavljajo tudi grohi.
Na nekaterih krajih v Savinjskih Alpah imamo kot edini ostanek vulkanske delavnosti pietre verdi. Tako nastopajo na Korošici pod Ojstrico temni bituminozni ploščati apnenci s polami roženca, ki se menjavajo z rumenkastorjavimi lapornatimi skrilavci in s ploščami pietre verde. Na Sedlu, nedaleč odtod je opaziti med pllioščatiimi apnenci trikratno uvrstitev lapornato-skrilavih pol, ki se navzgor zaključujejo s ploščo pietre verde. Najviše ležeča plast ploščatih apnencev vsebuje v bližini koče na Korošici številne školjke, polže in amonite, ki dokazujejo wen-genisko starost. Spričo tega ima Teller spodnje plasti s pietro verde za buchensteinske. vendar jih zaradi pomanjkanja dokaznega gradiva na svoji karti ni izločil (54, str. 556, 557; 57, str. 65 do 64).
Nikjer drugje v Savinjskih Alpah ni T e Ul er več mogel odkriti pietro Arerde, zasledil pa je njej podobne kose med gruščem, in to med Suhadolnikom in Friscbaufovo kočo, dal je severovzhodno od kokrske cerkve ob poti proti Roblekovemu kolu, v dolini Pod Storžičem in še na nekaterih drugih krajih (57, str. 64). Pač pa je našel Kossmat vzhodno od Kamnika tufogene zelenkaste pole v ladinskem oddelku triade (25, str. 71; 24, str. 65).
V Karavankah in Savinjskih Alpah moremo na podlagi vsega tega razlikovati kvečjemu dve eruipci jski dobi.
V Karavankah so bili v prvi dobi izlllivi lave, ki so se ponekod menjali s plinskimi izbruhi. V drugi dobi so bili pretežno plinski izbruhi, in to spočetka precej eksplozivni.
Skrilave pole -graha v porfirju oz. porfiritu Kokrske doline ne dopuščajo domneve, da predstavlja tamkajšnja prodornina čokasto maso. Ker se severno od Suhega dola plasti groha menjavajo s plastmi prodomdne, je možna samo razlaga, da so se na tem kraju vrstili plinski izbruhi z izbruhi lave, ki se je odejasto razlMvala po površju. V kokrskem porfirju imamo potemtakem ostanke več odej. Breče, ki spremljajo porfir predvsem v zahodnem delu doline, pa kažejo, da so bili tudi izlivi lave v zvezi s kolikor toliko silnimi eksplozijami.
Med ostanke ene ali več la vin ih odej moremo glede na kon-kordantno lego šteti tudi ležišča porfir ja pri Tržiču in še nekatera zahodno odtod.
Kjer nastopa porfir v obliki žil ajlli manjših čokov, imamo nedvomno opraviti s samostojnimi erupcijami, ponekod morda celo z intruzijami, ki so obtičale v zemeljski skorji tik pod njenim površjem. Sem moremo prišteti predvsem nekatera nahajališča porfirja in porfirita v Karavankah.
Na Sedlu pri Korošici kaže trikratna zaporednost plošč pietre verde na tri plinske izbruhe. Če upoštevamo, da je vulkanski pepel pri erupcijah navadno mnogo dalj razpršen, 'kakor pa se razlije lava, je možno, da gre tu za iste plinske erupcije, ki so pustile svoje sledove tudi v Kokrski doflini.
V zahodnih Karavankah so se vršili vulkanski izbruhi bržkone na kapnem; vsaj takih znakov ni, ki bi kazali na takratno prisotnost morja.
V zahodnem, osrednjem in deloma tudi v vzhodnem delu Savinjskih Alp se je, kakor je bilo že zgoraj ugotovljeno, raz^ prostiralo ob času vulkanskih izbruhov plitvo morje. Obala je potekala na zahodu prejkone v bližini, kjer se danes stikajo Savinjske Alpe s Karavankami. Erupcije so se torej tu nedvomno začeli e pod morjem. Zaradi plitvine morja in bližine obrežja pa so vulkani, ko se je po prvih erupcijah nakopičilo precej vulkanskih izmečkov in lave, verjetno kmalu pogiledali iz morja. Na to kažejo rastlinski ostanki v grohastih peščenjakih na Šen-turški gori. Y vzhodnem delu Savinjskih Alp so se izibruhi lave vršili morda že spočetka na kopnem, kar sodima po konglomeratih zgornjega aniza, ki nastopajo na Boskovcu in okoli njega.
Največja nahajališča porfirja in porfirita v Kokrski dolini, pri Skubrovem vrhu in v dolini Kamniške Bistrice in pa dejstvo, da se proti zahodu kakor tudi proti vzhodu parfirji pojavljajo Je sporadično in v čedalje manjših kompleksih, kažejo na to, da je bil vulkanski center karavanško-savinjske skupine nekje v
u
osrednjih Savinjskih Alpah. Ni torej izključeno, tla so enako velika ali morda še večja nahajališča porfirja v osrednjem delu prekrita z zgornjetriadnimi skladi.
Če pa upoštevamo že enkrat izraženo možnost, da sta predstavljali karavanško-savinjska skupina z jelovško vred prvotno enotno vulkansko področje, je bilo glavno središče vulkanskega delovanja obeh skupin južneje, na ozemilju današnje Ljubljanske kotline. Na to kažejo tudi kopičenja vprav večjih nahajališč porfirja na obrobju te kotline.
Idrijska skupina portirjev je 'najbližja jelovški, vendar je od nje toliko oddaljena, da jo moremo imeti za posebno skupino. To še tem bolj, ker se nahajališča te skupine bolj osredotočajo kakor ona ostalih skupin. Največ ležišč porfirja imamo okoli Cerknega. Tod so tri nahajališča, vzhodneje pa sta še dve manjši krpi pri Poljanah. Porfir nastopa nadalje pri Reki in Zabišču, pojavlja se na desnem pobočju doline Idrijce pri Vojskem ter v daljši progi in dveh manjših krpah med Stopnikom ob Idrijci in Rzeljem (1076 m). Približno I km vzhodno od Stržnice južno od Jageršč pa se pokaže porfirit (21, str. 57).
Na idrijskem ozemlju so grohi razširjeni v ladinskih skladih v obliki drobnozrnatih ali tudi afanitskih tvorb pietre verde in nastopajo tu večinoma menjavajoč se z lapornatimi, peščenimi in konglomeratnimi skladi.
Ob poti iz doline Cerknice proti Ravnam leže nad na debelo odloženimi dolomiti v nekoliko dislocirani legi peščenjaki in grohi. ki so prekriti s porlirno odejo. Tudi med Stopnikom in Rzeljem ter še na nekaterih drugih krajih je porfir obdan s pasom grahov, peščenjakov in konglomeratov. Tu leži porfir torej prav tako na grobovih plasteh.
Pri Stopniku nastopajo apnenčevi konglomerati z zelenkastim lepilom grohastega peščenjaka. Severovzhodno od idrijskega preloma, ki poteka ob dolini Kanomlje, sestoje denudacijski ostanki wengenskih skladov pretežno iz zelenih, deloma okreme-nelih grobov in grohastih peščenjakov, med katere so vložene tudi plasti apnenčevega proda. V progi, ki se vleče od Iderška čez Spodnji Zavratec proti vzhodu, se peščenjaki in ploščati skrilavci menjavajo z zelenimi grohi in pisanimi apnenčevimi ali dolomitnimi konglomerati (31, str. 54—55, 58).
V	grohastih peščenjakih so pogosto zogljeneli rastlinski ostanki. Pri Lešetnici in Trevnu vzhodno od Idrije se že takoj nad dolomitnimi brečami pokažejo prve rastline. Nedaleč od mesta, kjer prehajata Suha in Lešnikova grapa v dolino zgornje
Idrijce, se pojavijo vložki zelo trdili zelenih grohastih peščenjakov in laporjev e sledovi rastlin. Pri Vončini pa se pokažejo nad dolomitnimi brečami najprej grohi z roženci in šele nad njimi skalniški peščenjaki s številnimi rastlinskimi ostanki, nakar slede skalniški skrilavci, konglomerati in končno kasijaniski apnenci (16, str. 90, 94-, 9<>-97).
Pri Idriji se pojavljajo zelenkaste in sive, pogosto afanitske grohaste kamenine, ki izgledajo kakor pieira verde in vsebujejo rožence. V teli grobih in skrilavcih so našli ostanke školjk in amonitov (Posidonomya wengensis Wissm., Daonella lommeli Wissm. in Trachyceras idrianum Mojs.). Y ozki zvezi s temi skladi so skalniški skladi z rastlinskimi ostanki, ki nastopajo pri Rebru vzhodno od Idrije na bazi imenovanih grobov z roženci kakor tudi nad njimi. Pod skalniškimi peščenimi skrilavci so tu breče in konglomerati aniza (20, str. 20).
Na podlagi teh stratigrafskiih podatkov moremo razlikovati ob zgornji Idrijci in pri Cerknem vsaj dve erupcij,ski dobi. Toda tik pred prvimi erupcijami so tu delovale že tektonske sile, ker leže v okolici Cerknega peščenjaki in grohi diskordantno na niendolskem dolomitu.
V	prvi erupcij ski dobi so bili tudi na tem vulkanskem področju številni plinski izbruhi, kar dokazuje pogostno menjavanje grobov z drugimi plastmi. Ekspllbzije, ki so bruhale velike množine vulkanskega pepela in debelejših izmečkov, so morale biti silne. Grobi teli erupcij se namreč razprostirajo proti vzhodu tja do Horjulja, kjer se pojavljajo poleg afanitskih celo grobozrnati izmečki (prim. 21, str. 55).
Erupcije prve dobe so se vršile na kopnem, kar dokazujejo rastlinski ostanki v grohastih peščenjakih in plasti konglomerata, ki nastopajo med njimi. Vendar je morala v neposredni bližini potekati morska obala, ker je bil del grobov odložen v morju. Tako omenja S tu r grobe z amoniti, ki nastopajo pri Jablanci južno od Jageršč (29, str. 558). Pri Idriji nastopajoči grobi vsebujejo rožence in ostanike morskih živali. Tudi pri Vončini se pojavljajo grohi z roženci, ki leže sicer med dolomitnimi brečami in skalniškimi skiladi z rastlinskimi ostanki.
Šele v drugi erupcijski dobi je privrela na dan lava. Ta prekriva namreč povsod plasti grobov. Lava se je bila razlila po površju na široko v obliki odeje. K o s s m a t izrecno poudarja, da tu nimamo porfirnih žil, marveč ostanke odeje, iki je bila po eroziji razkosana, na nekaterih mestih, na primer pri Jagerščah in
M*
Šebreljak, pa že popolnoma odstranjena (17, str. 72, 75; 2], str. 57, 58).
Ker je 'bila odeja prvotno enotna, je bil na tem ozemlju verjetno en sam vulkan. Kje je bilo vulkansko središče, iz katerega je privrela vsa ta lava, se stratigrafsko ne da več dognati. Glede na to, da leži porfir ob Idrijci povisod bolj ali manj horizontalno, se skriva nekdanje vulkansko žrelo nedvomno pod enim še ohranjenih porfir j e vili nahajališč.
Nastopanje bazičnega porfirita poleg kislih portirjev kaže na več erupcij lave.
Tudi erupcije lave so se vršile na kopnem. To moremo sklepati po tem, ker je ozemlje po teh erupcijah zaradi ponovnega dviganja zapadllb denudaciji. Pri Vončini leže nad skalniškimi skladi z rastlinskimi ostanki, ki tvorijo pri Rebru krov grohas tirni plastem, takoj konglomerati in šele nad njimi kasijanski skladi. Ob zgornji Idrijci se začenjajo kasijanski apnenci z bazalnimi konglomerati, ki leže že neposredno na školjko vitem apnencu. Pri Jagerščali in Šebrdljali se kasijanski skladi pričenjajo prav tako s konglomeratom. Podobne stratigrafske razmere so tudi vzhodno od Idrije na Gori (21, str. 40, 41).
Epirogenetske sile so tu delovale še dolgo po zaključku vulkanskih erupcij. V tem oziru je važna Kossm at o va ugotovitev, da so bile za časa odlaganja kasijanski h in rabeljskih skladov wengenske plasti že močno razpadle, ker je naplavljeni porfirski in grohasti material v kasijanslkih in tudi v rabeljskih konglomeratih zelo razširjen in ker leže kasijanski in rabeljski skladi po večini neposredno na mendolskem dolomitu. Peščenjaki rabeljskih skladov imajo po K o s s m a t u značaj regeneriranih grohov in vsebujejo pogosto, na primer v bližini Idrijce, porfirne prodovce (21, str. 42, 48).
Že v uvodu sem nakazal, da je bi(l' triadni vulkanizem v Južnih Alpah vezan na geosinklinalo. Po Winklerjevih ugotovitvah sta potekali pri nas v triadni dobi dve geosinklinali, na severu južnoalpska, v kateri so nastajale Julijske in Savinjske Alpe, na jugu pa dinarska. Med obema se je raztezal pas kopne zemlje nekako od prostora današnje Kranjske rebri čez Blegaš in Železnike ter čez dolino Bače proti Tolminu (47, str. 45). Južnoalpska geosinklinala je mejila na severu na podoben gorski hrbet ali pregrado, ki je potekal približno ob črti današnje tonalitne zone. Severno od te se namreč pojavlja že tipičen sevemoalpski facies. Južnoalpska geosinklinala je postajala od vzhoda proti zahodu čedalje širša in glloblja (47, str. 52).
Vulkansko področje jelovške skupine in savinjskega deda kar a v anšk o-sa v inj s k e skupine je ležalo sredi južnoalpske geo-sinlklinale, rabeljsko in karavanško vulkansko območje je bilo na njenem severnem obrobju, medtem ko je ležalo idrijsko vulkansko področje že na severnem obrobju dinarske geosinklinaile.
V geosinklinailni fazi so se že davno pred nastopom prvih aipidskih orogenetskih procesov pojavila natezanja, pri čemer so nastale številne manjše ali večje prelomne razpoke. Prejlkone so bila ta natezanja v zvezi z napetostmi v zemeljski skorji, ki so jih povzročila epirogenetska premikanja. Ta so se namreč že v zgornjem anizu začela pojavljati prav na prostoru, kjer so se v ladinu pričeli vullkanski izbruhi.
Največje razpoke so nastale v sredi južnoalpske geosinkli-nale, manjše pa na dbrob ju. Skozi te razpoke si je dala duška magma, na katero so izvajali pritisk premikajoči se plastičnejši deli skorje, in je privrela kot lava na površje.
Pri tem nastane vprašanje, ali so omenjene razpoke identične s sedaj obstoječimi prelomi na tem ozemlju.
Porfirji rabeljske skupine nastopajo skoraj povsod ob prelomih ali vsaj v njih neposredni bližini. Teller je mislil, da so erupcije na Jelovici in na njenem pobočju vezane na te prelomne zone. Nahajališče porfirja na Jelovici se mu je zdelo posebno važno, ker leži na podaljšku popolnoma ravno potekajočega preloma, ki je vzporeden savskemu, prelomu (41, str. 16; 42, str. 17).
Podobno predstavo je imel tudi Diener, ki je menil, da skladi v Južnih Alpah v nasprotju s Severnimi Alpami niso bili podvrženi samo krčenju in zgnetanju. marveč so billi lokalno tudi še razkosani s tem, da so se bili pogreznili, s čimer je bila lavam odprta pot na površje (5, str. 610).
Na Jelovici najbolj izrazit prelom, ob katerem prihaja por-fir pod Visokim vrhom v daljši progi do površja, poteka v dinarski smeri mimo Dražgoš in ob dolini Blaitnice ter prehaja onstran Save na Pokljuko. Pod Draškim vrhom in pri sedliu Krmi odreže ta prelom tudi še wengenske sklade. Temu bodij ali manj vzporedni prelom ob Koritih pa seče v južnem delu Pokljuke celo jurske sklade. Prelomi v območju Jeflbvice so tedaj nedvomno mnogo mlajši od obravnavanih vulkanskih izbruhov.
V zahodnih Julijskih Alpah, Karavankah in Savinjskih Alpah so prelomi prav tako mnogo mlajši od triadnih vulkanskih erupcij. V Planici so na primer ob takem prelomu odrezani še rabeljski skladi. Na severnem pobočju Karavank potekajoči
hochwipfelski prelom seče poriirje in njihove grohe. V Savinjskih Ail'paih prelom na Korošici ipod Ojstrico ne odreže samo wen-genskih, marveč celo zgornjetriadne sklade. Pa tudi na idri jskem ozemlju so prelomi znatno mlajši od obravnavanih vulkanskih izbruhov. V idrijskem rudniku, kjer seče j o na različnih mestih se pojavljajoče plasti grobov, so po Kossmatu terciarne starosti (20, str. 53).
Tako torej ni nobenega dvoma, da so obstoječi prelomi nastali šele po erupcijah. Ob teh prelomih pa so bili z drugimi skladi vred odrezani seveda tudi portirji ali njihovi grobi, kar daje iz-gilbd, kakor da je bila tu privrela lava skozi že takrat obstoječe prelome na dan.
Winkler meni, da se je začelo z nastopom vulkanskih erupcij v ladinu nadaljnje izoblikovanje vmesnega hrbta med južnoalpsko in dinarsko geosiniklinalo. Začel je spreminjati lego tako, da se je sčasoma premaknili proti jugu. Na to kažejo transgresije na severni strani hrbta ter diskordance in debeli klastični sedimenti karnijske stopnje na jugu (47, str. 46; 17, str. 54, 74).
Kakor so bile geološko starejše vulkanske erupcije razen najstarejših povsod linearne, tako so bile tudi v naših krajih. Ta vrsta erupcij predstavlja najvišjo stopnjo intenzivnosti vulka-nizma. V današnjih vulkanskih pokrajinah se pojavljajo večinoma samo centralne erupcije, le redkeje so v funkciji tudi še linearne kot zadnji ostanki nekdaj mnogo močneje se javljajočega vulk a n i z m a.
Glede na to, da so bili v ladinu pri nas linearni vullkainski izbruhi, si vulkanov ne smemo zamišljati kot stožčasto ali ščitasto oblikovanih gora, kakršne prevladujejo danes v vulkanskih pokrajinah. Predstavljati si jih moramo kot krajše ali daljše, linearno razporejene hrbte brez kratra, ki so nastali pri večkratnih erupcijah ali zaradi večje množine gostejše lave. Ponajveč pa so bille za takratno vulkansko pokrajino značilne ogromne plošče, ki so nastale, ko se je redkejša lava razlila po planotastem ali le malo nagnjenem svetu, bodisi na kopnem, bodisi pod morjem. Najlepše primere takih vulkanov najdemo danes na Islandu, kjer je prihajala lava večinoma v linearnih erupcijah na dan.
H koncu naj zaradi popolnosti omenim še naslednje. Na zvezo med vulkanskimi izbruhi in koncentracijo svinčene rude ter drugih spremljajočih rud v rudonosnem apnencu pri Rablju je namignil Desio z ugotovitvijo, da nastopajo te rude prav v zonah, ki stoje blizu nekdanjim vulkanskim središčem in kjer
so eruptivne kamenine, to je portirji in grobi najbolj razširjeni (3, str. 374). V enalk odnos spravlja K o s s m a t tudi ležišča živo-srebrne rude pri Idriji in pri Sv. Ani nad Tržičem (20, str. 55; 46, str. 157). Podrobnejša raziskovanja bodo pokazala, ali so upravičeni dvomi, ki se pojavljajo glede te domneve.
Še zanimivejše pa je, da so bili portirji in porfiriti z njihovimi grohi vred udeleženi v precejšnji meri pri nastajanju rožencev, iki so pri nas v mezozojskili skladih tako razširjeni, da jih moremo šteti kot posebno značilnost naših krajev.
Ko govori Winkler o nastajanju roženca v Julijskih Alpah, omenja v sogilasju z ostalimi raziskovalci tri možnosti za pojav večje množine kremenice v morju, ki je povzročila številnejši razvoj radiolarij in drugih organizmov s kremenastim skeletom in s tem tudi nastajanje roženca. Večja množina kremenice v morju je nastala s podmorskim preperevanjem (halmirolizo), ki se je razvijalo pod vplivom mrzlih obtain ih tokov. Nadal jnja možnost je ta, da so jo prinesle v morje reke iz krajev s toplejšo klimo. Možno pa je tudi, da izhaja povečana množina kremenice naravnost iz bazične lave alPi iz nje po posredovanju vročih vrelcev. Kot primer za zadnjo možnost navaja W i n k 1 e r le krške sklade z roženci in melaifirji (48, str. 451—452).
Mislim, da najdemo v lavi in drugih produktih triadnih izbruhov pri nas na vsak način najbolj upoštevanja vreden vzrok, da so odtlej bodisi neposredno bodisi posredno po organizmih s kremenastim skeletom pričeli nastajati roženci, ki se v večji množini prvikrat pojavijo prav v wengenskib skladih. Že Ts c h er mak je opazil pri Mrzli vodi ponekod v portirju ro-žence, ki prehajajo polagoma v porfir (45, str. 459), ni pa pripisoval temu pojavu nobenega pomena. Ko je K os s mat v bližini Idrije našel grohe z roženci, je uvidel, da se je moral del kremenice, ki so jo prvotno vsebovali grobi, izločiti v obliki ploščatih ali gomoljast.ih rožencev (ßO, str. 20). S tem je prvi načel to zanimivo vprašanje, ne da bi vedel, da je našel zadovoljivo razlago za nastanek še ostalih rožencev, ki nastopajo v v apnencih in dolomitih. Končno se tudi v tufitiih in grohastih skrilavcih blejske okolice pogosto pojavljajo 'roženci, ki postopoma prehajajo v zelenkaste tvorbe (8, str. 446, 467). Z vsem tem so podani najlepši dokazi, da morejo roženci nastajati tudi neposredno iz porfirjev ali njihovih grobov.
Literatura.
1. Ampfer er, O., Ue.ber die Saveterrassen in Obenkrain. Jahrb. geol.
R. A. Wien, 67, 1918.
2. Bohinec, V., K morfologiji in glaciologiji rateške pokrajine. Geogr.
vestn., 11, 1955.
3. D e s i o, A., La oostituzione geologiica delle Alpi Giulie occidentals Atti
Soc. Ital. Sc. Nat., 64, Milano 1925.
4. Diener, C., Ein Beitrag zur Geologie des Central stock es der julischen
Alpen. Jahrb. geol. R. A. Wien, 34, 1884.
5. Diener, C., Bau und Bild der Ostalpen und des Karstgebietes. Wien 1903.
6. Dolar, L., Piračiški tufi. Vesnik Geol. iinst. kr. Jugoslavije, 5, Beo-
grad 1937.
7. Dolar, L., Keratofirske kamnine v Kamniški in Kokrski dolini. Zbornik
Prirodosl. dr., 2, 1942,
8. Dolar, L., Triadne magmatske kamnine v Sloveniji. Razprave mat.-
prirod. razr. akad. znan. in umet. v Ljubljani, 2, 1942.
9. Frech, F., Die Karnischen Alpen. Halle 1894.
10. Gor tani, M. — D e s i o, A., Note illustrative della carta geologica
delle Tre Venezie, foglio „Pontebba“. Padova 19(27.
11. Goetz, C., Über die Entstehung des Dolomits der Muschelkalkschichten
nördlich des Lothringer Hauptsattels und über den Einfluss von kolloiden Phasen auf die Bildung von Dolomit überhaupt. Geol. Rundschau, 12, 1921.
12. Gräber, H. V., Neue Beiträge zur Petrographie und Tektonik des Kri-
stallins von Eisenkappel in Südkärntem. Mitt. Geol. Ges. Wien, 22, 1930.
13. Härtel, F., Straitigraphische und tektonische Notizen über das Wo-
cheiner Jurageibiet. Verh. geol. S. A. Wien, 1920.
14. H e r i t s c h , F., Die Karnischen Alpen. Graz 1936.
15. Kober, L., Bau und Entstehung der Alpen. Berlin 1923.
16. K o s s m a t, F., Die Triasbildungetn der Umgebung von Idria und Gereuth.
Verh. geol. R. A. Wien, 1898.
17. KoSiSmat, F., Das Gebirge zwischen Idria und Tribuša. Yerh. geol.
R. A. Wien, 1900.
18. Kos sm at, F., Umgebung von Raibl. Führer f. d. geol. Exkursionen in
Oesterreich, IX. intern. Geol. Kongress^ Wien 1903.
19. Kossmat, F., Über die tektonische Stellung der Laibacher Ebene. Verh.
geol. R. A. Wien, 1905.
20. Kossmat, F., Erläuterungen zur geol. Spezialkarte Haidenschaft und
Adelsberg. Wien 1905.
21. Kossmat, F., Erläuterung zur geol. Spezialkarte Bischoflack und
Idria. Wien 1910.
22. Kos s mat, F.. Reisebericht aus dem Triglavgefoiet in Krain. Verh. geol.
R. A. Wien, 1913.
23. Kossmat, F., Die adriatische Umrandung in der alpinen Faltenregion.
Mitt. Geol. Ge9. Wien, 6, 1913.
24. Kühnei, W., Zur Stratigraphie und Tektonik der Tertiärmulden bei
Kamnik (Stein) in Krain. Prirodosl. razprave, 2, 1933,
25. Lipoid, M. V., Bericht über die geologischen Aufnahmen in Ober-
Krain im Jahre 1856. Jahrb. geol. R. A. Wien, 8, 1857.
26. L i p o 1 d , M. V., Bericht über die geologische Aufnahme in Unter-Krain
im Jahre 1857. Jahrb. geol. R. A. Wien, 9, 1858.
27. Peters, K., Bericht über die geologische Aufnahme in Kannten, Krain
und dem Görzer Gebiete im Jahre 1855. Jahrb. geol. R. A. Wien, 7, 1856.
28. Seidl, F., Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. Ljub-
ljana 1907—1908.
29. S tur, D., Das Isonzo-Thal von Flitsch abwärts bis Görz, die Umgebungen
von Wippach, Adelsberg, Planina und die Wochein. Jahrb. geol. R. A. Wien, 9, 1858.
50. Stur, D., Beiträge zur Kenntniss der geologischen Verhältnisse der Umgegend von Raibl und Kaltwasser. Jahrb. geol. R. A. Wien, 18, 1868.
31. S u e s s, E. — Mojsisovics, E. v., Studien über die Gliederung der
Trias- und Ju rabil du ngen in den östlichen Alpen. Jahrb. geol. R. A. Wien, 17, 1867.
32. Sues®, E., Uber die Äquivalente des Roth liegen den in den Südalpen.
Sitzber. Akad. W(ss. Wien, math.-nat. Gl., 57, I, 1868.
33. Šuklje, F., Nekoliko bilješka s lista „Radovljica“. Godišnjak Geol.
inst. kr. Jugoslavije za god. 1939, II, Beograd 1940.
34. Teller, F., Fossil führende Horizonte in der oberen Trias der Sanntha-
ler Alpen. Verh. geol. R. A. Wien, 1885.
35.. Teller, F., Die Triasbildungen der Košuta und die Alters Verhältnisse des sogenannten Gailthaler Dolomits des Vellachthales und des Gebietes von Zell in den Karawanken. Verh. geol. R. A Wien, 1887.
36. Teller, F., Daonella Lommeli in den Pse u d o-G a i 11 h a 1 er sch ief e rn von
Cilli. Verh. geol. R. A. Wien, 1889.
37. Teller, F., Erläuterungen zur geologischen Spezialkarte Eisenkappel
und Kanker. Wien 1898.
38. Teller, F., Erläuterungen zur geologischen Spezialkarte Prassberg a.
d. Sann. Wien 1898.
39. T e 11 e r , F., Das Alter der Eisen- und Manganerz führenden Schichten im
Stou- und Vigunšca-Gebiete an der Südseite der Karawanken. Verh. geol. R. A. Wien, 1899.
40. Teller, F., Exkursion in das Feistr'itztal bei Neumarktl in Oberkrain
Führer f. d. geol. Exkursionen in Oesterreich, IX. intern. Geol. Kongress, Wien 1903.
41. Teller,	F.,	Jahresbericht	des Direktors. Verh.	igeoL R.	A.	Wien,	1906.
42. Teller,	F.,	Jahresbericht	des Direktors. Verh.	geol. R.	A.	Wien,	1908.
43. Teller,	F.,	Jahresbericht	des Direktors. Verh.	geol. R.	A.	Wien,	1910.
44. T e 11 e r ,	F.,	Geologie des	Kara wank en tunnels.	Demkschr.	Akad.	Wisss.
Wien, anath.-nai. Kl., 82, 1910.
45. Tschermak, G., Uber den Raibler Porphyr. Sitzber. Akad. Wiss. Wien,
math.-nat. CI., 52, I, 1865. (Njegovo delo Die Porphyrgesteine Österreichs aus der mittleren geologischen Epoche, Wien 1869 mi žal ni bilo dostopno.)
46. Vetters, H., Erläuterungen zur Geologischen Karte von Österreich und
seinen Naehbargebieten. Wien 1937.
47. W i n k 1 e r, A, Uelber den Bau der östlichen Südalpen. Mitt Geol. Ges.
Wien, 16, 1924.
48. Winkler, A., Uber die Bildung mesozoischer Hornsteine. Ein Beitrag
zur Sedimentpetrographie der Julischen Alpen. Tschermakis Mineral, u.
Petrogr. Mitt., 56, 1925.
49. Winkler, A., Neuere Forschungsergebnisse über Sch'ichtfolge und Bau
der östlichen Südalpen. Geol. Rundschau, 27, 1956.
Summary.
Triassic Vulcanism in Slovenia (NW Yugoslavia).
The layers of triassic porphyry and porphyrite in Slovenia may be divided into 4 regional groups: the ones of Rabelj (the western part of the Julian Alps), of Jelovica (the eastern part of the Julian Alps), of the Karavanke —Kamnik Alps, and of Idria. As it is probable that layers of porphyry exist under the present Basin of Ljubljana, the Karavanlke—Kamnik Alps and Jelovica groups consequently represent a uniform volcanic domain. According to petrographic investigations there are mostly quartz-porphyries. quartz-free porphyries, and andesite porphyrites.
Volcanic outbursts took place during the geosynclinic phase previously to the beginning of the first alpidic orogenic processes, namely in the Bu-chensteinian amd Wengenian parts of Ladinian. The volcanic domain of Jelovica and the Kamnik Alps was situated in the center of the South-Alpine geosyncline out of which the Julian and the Kamnik Alps grew. The domains of Rabelj and of the Karavanke were on the northern periphery of the above mentioned syncl'ine, while the volcanic territory of Idria was situated on the northern periphery of the Dinari'C geosyncline, which was situated southwards.
Previously to the beginning of outbursts already, i. e. in the Upper Anisian, epirogenic forces began to make their influence felt. The upraising was so strong that the continent was formed on the territory of the to-day’s northern part of western, and almost on the entire eastern part of the Julian Alps, in the domain of the western Karavanke, and in a considerable part of the territory of Idria. Those movements went on during Ladinian, and even later.
Owing to tension in the earth’s shell, surely caused by epirogenic movements greater and smaller fissures have been formed in the geosyncline and on the periphery. Through them magma welled on the surface. Those disruptive fissures are, however, not identical with ruptures still existing on that territory, the latter being much younger. The outbursts were linear, which is to be said of all geologically older eruptions but of the oldest ones.
In the surroundings of Mrzla voda near Rabelj, three eruption periods may be stated. In the two first ones there were predominantly gas eruptions while in the last one lava overflowed the surface. In wider vicinity we may, however, distinguish only two periods.
The geological cross-sections show that somewhere in wider surroundings outbursts must have started a little later than those near Mrzla voda forming the center of volcanic activity of the domain of Rabelj. There were first eruptions on the continent, towards the end, however, there were some under the sea ais well.
In the group of Jelovica, i. e. in the eastern Julian Alps, we may distinguish only two eruption periods. In the first one there were predominantly gas eruptions in some places, in other places lava began to overflow the surface. Here as well eruptions took place, partly on the continent, partly under the sea. The outbursts in the latter group were of a considerably greater extent than those near Mrzla voda, especially if we consider that probably there are some more layers of porphyry covered by Upper Triassic strata in Jelovica.
In the Karavanke and Kamnik Alps we may distinguish at best two eruption periods. In some places there were first gas eruptions, in other ones lava flows. In the western Karavanke eruptions took place mostly on the continent, in the Kamnik Alps under the sea. There being probably shallow sea, volcanoes emerged from the sea after few eruptions already, as on that territory there are plants fossil® to be found in tuffs.
In the group of Idria we distinguish two eruption periods. In the first one there were gas eruptions, in the second one lava outwelled on the surface. The eruptions took place mostly on the continent.
In all above mentioned groups lava poured out in the shape of a cover. Only here and there also veins and even stocks of porphyry and porphyrite are to be noticed.
Finally we have to state that in several places we may perceive homstones passing over into porphyries or tuffs or tuffitas. This fact proves that hornstones appearing in Slovenia for the first time in a greater quantity just in Wengenian strata may originate not only from basic lavas (Winikler) but from more acid ones, i. e. from porphyries and their tuffs as well.
Ivan Rakovec
Obzornik
Ustanovitev Zemljepisnega mnzeja Slovenije.
Med novimi znanstvenimi institucijami, ki nam jih je dala ljudska oblast nove Jugoslavije v poznanju ogromnega pomena znanosti za ljudstvo, je tudi Zemljepisni muzej Slovenije, ustanovljen na pobudo Geografskega instituta ljubljanske univerze. Dne 15. maja 1946 je izšla v Uradnem listu LRS uredba vlade LRS o ustanovitvi 'in ustroju institucije.
Glavni namen Zemljepisnega muzeja Slovenije je, da pokaže z nazornimi zbirkami (slikami, kartami, diagrami, reliefi, modeli, knjižnimi zbirkami) ne samo strokovnjakom, temveč vsemu ljudstvu geografsko sliko celotnega slovenskega ozemlja, nadalje razvoj slovenske geografske vede ter še posebej razvoj kartografskega prikazovanja slovenske zemlje. Splošni prikaz Slovenije bo obsegal gradivo, ki zajema vso Slovenijo tako s fizičnogeografskega kot z antropoigeograifsketga vidika. Poleg teh razstavnih skupin, ki bodo prikazovale v pregledu celotno slovensko ozemlje, bodo prikazane tudi posamezne pokrajine z vsemi njihovimi geografskimi značilnostmi. Slovenska kartografija, od prvih začetkov do današnjih dni, bo zavzemala poseben razstavni prostor. Ravno talko bi bila s posebno razstavo prikazana tudi slovenska geografska literatura ter literatura v drugih jezikih, ki obravnava slovensko
zemljo. Da bi obiskovalec muzeja dobil tudi splošno sliko Jugoslavije in ostalih slovanskih držav, bodo prikazane tudi geografske značilnosti teh enot.
Zemljepisni muzej Slovenije stopa v življenje. Njegov začetek je seveda skromen. Treba bo mnogo truda in sredstev, predno si bo mogel ustvariti najosnovnejše zbinke. Da bo mogoče izvesti njegov program, je nujno, da dobi ustanova potrebne prostore, ki bodo ustrezali njenemu delu in namenu. Nadalje je nujno, da sodelujejo pri zbiraaijiu gradiva vsi slovenski strokovnjaki ter da nudijo muzeju vsestransko pomoč vse one ustanove, ki so v posesti takega gradiva ali pa kakor ikoli lahko podpro ustvarjanje muzejskih zbirk. Novi Zemljepisni muzej ni le ustanova krajevnega pomena, temveč je ustanovljen zato, da predstavi slovenskemu ljudstvu njegovo zemljo, ki je danes postala njegova resnična last.	Vladimir	Leban.
Nekaj politično-geografskih podatkov
1.	Sovjetska zveza. V 'sestav Sovjetske zveze so prišli ob velikih zmagah sovjetskega orožja in sovjetske politike mnogi novi teritoriji.
Ko je poljska vojska v septembru 1939 klonila pod napadom hitlerjevska Nemčije in je reakcionarna vlada zbežala iz dežele, je Rdeča armada 17. IX. 1939 pirestopila takratno poljsko mejo, da zaščiti življenje in imetje prebivalstva Zapadne Ukrajine in Zapadne Bele Rusije. Narodni skupščini obeh dežel, ki sta ibili nato izvoljeni v demokratičnih volitvah, sta proglasili
28.	in 29. X. 1959 sovjetsko oblast in zaprosili za sprejem v Sovjetsko' zvezo. Vrhovni sovjet ZSSR je prošnjama ugodil in tako sta bili Zapadna Ukrajina
2.	XI. 1939, Zapadna Bela Rusija pa 3. XI. 1939 vključeni v Sovjetsko zvezo in združeni z Ukrajinsko oziroma Belorusko SSR. Staro litovisko prestolnico Vilno z okoliškim ozemljem pa je sovjetska vlada 10. X. 1939 prepustila Litvi. Končna so v j et sko- po Ij s k a meja je bila določena v pogodbi med ZSSR in novo demokratično Poljsko v Moskvi 16. VIII. 194-5 in poteka po Curzonovi liniji z nekaterimi spremembami v poljsko korist. Po tej razmejitvi je pripadlo Sovjetski zvezi (SSR Ukrajini, Beli Rusiji in Litvi) 180.145 km2 ozemlja bivše imperialistične Poljske. Po poljskem štetju 9. XII. 1931 je živelo rtod 10,900.(X)0 prebivalcev, kar da, preračunano na I. I. 1939, približno 11,900.000 ljudi.
Ob mirovni pogodbi 12. III. 1940 je odstopila Finska Sovjetski zvezi 44.400km2 ozemlja, potrebnega za varnost Leningrada im Murmanska. Prebivalce tega teritorija, okoli pol milijona, je finska vlada pred izročitvijo oblasti preselila. Ozemlje je bilo v glavnem pripojeno Karelski avtonomni SSR, ki je bila istočasno 31, III. 1940 povzdignjena v zvezno Kairelo-finsiko SSR. Ko je Finska, ki je potem na strani Nemčije znova stopila v vojno proti Sovjetski zvezi, 19. IX. 1944 podpisala premirje, je bila -potrjena meja iz leta 1940, zraven tega pa je Finska vrnila Sovjetski zvezi pokrajino Pečenge, ki je bila vedno izven nekdanje avtonomne velike vojvodine Finske in jo je Sovjetska zveza v miru 14. X. 1920 prostovoljno odstopila Finski. Ozemlje Pečenge meri 10.480km2 im je imelo leta 1939 4.330 prebivalcev. Ob premirju se je Finska razen tega obvezala, da bo izročila Sovjetski zvezi v najem ozemlje v predelu Porkkala-Udd. jugozapadno od Helsinkov, za sovjetsko vojaško pomorsko oporišče.
26.	VI. 1940 je Sovjetska zveza predlagala irmnunski vladi, naj Rurnu-nija vrne Besarabijo, Iki si jo je bila nasilno prisvoj'i 1 a po prvi svetovni vojni (ne da bi biila ZSSR to ikdaj prizinala), im prepusti Severno Bukovimo, nase-
lijemo z ukrajinskim prebivalstvom. 27. Vil. 1940 je rumuimska vlada predlog sprejela. Novo ozemlje je bilo priključeno Ukrajinski SSR in Moldavski ASSR, ki je postala 2. VIII. 1940 zvezna SSR. Premirje, sklenjeno 13. IX. 1944 z Rumu nitjo, je potrdilo mejo iz leta 1940. Besarabija in Sevoma Bukovina merita 50.000 km2 in sta imeli po preračunu leta 1939 3,700.000 prebivalcev.
Poleti 1940 so se pridružile Sovjetski zvezi baltiške države, ki jih je mednarodna imperialistična reakcija po prvi svetovni vojni odtrgala od sovjetske oblasti in ustvarila v njih buržuaizne republike. Junija 1940 je sovjetska vlada zahtevala, da se diktatorske protisovjetske vlade v Litvi, Latviji in Estonski nadomestijo z demokratičnimi. Nove vlade iso izvedle demokratične volitve, nakar je bila 21. VII. 1940 v vseh treh državah p>roglašema sovjetska oblast in so zaprosile za sprejem v ZSSR. Dne 3. VIII. 1940 je bila sprejeta Litva, 5. VIII. 1940 Latvija.. 6. VTIL 1940 pa Estonska, vse kot zvezne republike. Litva je bila ob vstopu v Sovjetsko zvezo brez Klajpede, sovjetska vlada pa ji je bila že prepustila Vilno: merila je torej 59.700 km2 in 'imela po preračunu leta 1939 2,900.000 prebivalcev. Latvija je merila 65.791 km2 z 1,950.502 prebivalcema po štetju leta 1935, torej piriibližno 2,000.000 ljudi leta 1939. Estonska je merila 47.549 km2. Prebivalcev je imetla po štetju 1. III. 1934 1,126.413, po preračunu leta 1939 1.140.000.
Oktobra 1944 je bila sprejeta v Sovjetsko zvezo Tuvinska ljudska republika. Tuva (po nekdanjem Tinskem nazivu IJrjanhaj) je bila do leta 1911 del kitajske Mongolije, od leta 1914 pa pod ruskim protektoratom. Z oktobrsko revolucijo se je tudi za Tuvo pričela borba za svobodo in za ljudsko oblast. Ta borba se je zmagovito zaključila leta 1921 z ustanovitvijo neodvisne Tuvinske ljudske republike. Leta 1944 je zaprosila Tuva za sprejem v Sovjetsko zvezo; X. 1944 je bila kot avtonomna oblast vključena v RSFSR. Tuva meri približno 165.000km2 in ima okrog 70.000 prebivalcev.
Zmagoviti konec vojne proti fašistični Nemčiji je vrnil Litovski SSR Klajpedo, ki so jo bili Nemci odtrgali od Litve 22. III. 1939. Klajpeda meri 2.848 km2, brez Kurske zemeljske koise in Kumkega zaliva pa 2.416 km2. Prebivalcev je bilo 1. I. 1938 152.660.
V skladu z odločitvijo berlinske (konference Velikih treh je bilo priključeno Sovjetski zvezi mesto Königsberg s pripadajočim teritorijem. Meja je bila določena s sovjetsko-poljsko mejno pogodbo 16. VIII. 1945. Tako je dobila Sovjetska zveza v bivši nemški Vzhodni Prusi ji 13,337 km2. Tu je živelo leta 1939 nad 950.000 ljudi, skoraj samih Nemcev, ki so ob koncu vojne večinoma ali pobegnili iz strahu ali pa odšli na podlagi mednarodnih dogovorov.
V	spomin na Mihaila Ivanoviča Kalinina, enega prvih iin najodličnejših voditeljev sovjetske države in Komunistične partije, dolgoletnega predsednika Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR, je bil leta 1946 Königsberg preimenovan v Kaliningrad. Prav talko so dobili drugi kraji tega ozemlja, ki je bilo priključeno RSFSR, nova, sovjetska imena. Danes živi tod že naid pol milijona sovjetskih državi ja;nov.
29.	VI. 1945 sta Sovjetska zveza in Češkoslovaška sklenile v Moskvi pogodbo, po kateri „se Zakarpatska Ukrajina (imenovana v češkoslovaški ustavi Podkarpatska Rusija), ki je na podlagi senžermenske pogodbe 10. IX. 1919 kot avtonomna edinica prišla v okvir Češkoslovaške republike, v skladu z željami svojega prebivalstva ter na podlagi prijateljskega sporazuma obeh držav znova združuje s svojo davno domovino Ukrajino ter vključuje v Ukrajinsko SSR“. S to pogodbo so bile izpolnjene davne želje vsega ukrajin-
skega naroda: vsi Ukrajinci, stoletja ločeni ipo političnih mejah, so se združili v skupni sovjetski ukrajinski državi. Na ta način je prišlo v Sovjetsko zvezo 12.647 km2 (češkoslovaška P od karpatska Rusija je merila (2.61? km2). Prebivalcev je bilo po štetju I. XII. 1950 725.357, leta 1938. po preračunu približno 800.000.
S porazom japonskega imperialističnega fašizma so se vrnili k Sov jetski zvezi (k RSFSR) Južni Sahalin, ki ga je odstopila carska vlaida ipo ruslco-japonski vojini 5. IX. 1905, in Kurilski otoki, ki jih je bila Rusija prepustila Japonski leta 1875. Dogovor o teh teritorialnih spremembah je bil sklenjen že II. II. 1945 na krimski konferenci. S tem je Sovjetska zveza pridobila 46,286 km2 s 419.000 prebivalci po japonskem štetju 1940.
Sovjetska zveza in Kitajska ista isklenili 14. VIII. 1945 v Moskvi sporazum, po katerem je postal Port-Artur vojaško pomorsko oporišče obeh držav. Kitajska pa je poverila Sovjetski zvezi obrambo oporišča. Po drugem sporazumu istega dne pa je bil proglašen Daljnjij za svobodno luko, pri čemer je dobila Sovjetska zveza od Kitajske pristanišče v majem.
Vse te velike pridobitve v letih 1959—1945 so povečale sovjetsko ozemlje za 692.000 km2. Danes meri ZSSR 22,284.000 km2. ()b površini
21.592.000 km2 je imela Sovjetska zveza leta 1926 147,028.000. ob drugem štetju 17. 1. 1959 pa 170,467.186 prebivalcev. Koliko prebivalcev ima danes? Štetje se po vojni še ni vršilo, zato more biti vsaka izračunana številka v s led velikih sprememb, ki jih je prinesla vojna, samo zelo približna. Na .podlagi odredb z dne 11. in 14. X. 1945 o volitvah v Vrhovni sovjet ZSSR, ki določata en volilni okraj na 300.000 prebivalcev 'in posebne volilne okraje za pripadnike Rdeče armade in mornarice izven ozemlja ZSSR (1 volilni okraj na
100.000 prebivalcev), ter na podlagi števila teh okrajev lahko sklepamo, da je 'imela Sovjetska zveza (računajoč tu tudi sovjetsko vojsko izven državnega ozemlja) oktobra 1945 približno 199,500.000 prebivalcev. Drugo približno številko dobimo, če prištejemo številu prebivalcev iz leta 1939 prirodni prirastek za leta 1939—1946 (povprečno i'23% na leto) in novo pridobljeno prebivalstvo. od tega pa odštejemo vojne žrtve (ki jih je 'imela Sovjetska zveza približno 7 milijonov ljudi). Številka 200,600.000, ki jo dobimo za prvo polovico leta 1946, se od prve le malo razlikuje. Domnevati moremo torej, da je imela Sovjetska zveza sredi leta 1946 nekaj nad 200 milijonov prebivalcev. Leta 1959 pa je živelo na današnjem ozemlju Sovjetske zveze (ta številka je zanesljivejša) 194 milijonov ljudi. Na tleh, pridobljenih v letih 1959 do 1945, je tedaj živelo 25,516.000 ljudi.
V	tem velikem razdobju pa se niso spremenile samo zunanje meje, ampak tudi notranje. Izpremenilo se je število zveznih in avtonomnih SSR. Ob štetju leta 1959 je bilo v Sovjetski zvezi 11 zveznih republik; v letu 1940 se je njih število dvignilo na 16. Avtonomnih republik je bilo leta 1959 22: danes pa jih je 16. Dve sta postali zvezni (Karelska in Moldavska), 4 pa so prenehale obstojati (Kalmiška, čečeno-inguška, Krimska in Povolških Nemcev). Sedanje avtonomne SSR so: v RSFSR: Baškiirsika, Bairjat-mongolska, Da-gestanska, Kabardinska. Komi, Malijska, Mordovska. Severo-osetiinska, Tatarska, Udmurtska, Čuvaška in Jakuitska: v Azenbajdžamjslki SSR: Nahičevanska: v Gruzinski SSR: Abhaška in Adžanska: v Uzbeški SSR: Kara-kalpaška. Avtonomnih oblasti je 9, kakor jih je bilo leta 1959, toda Karačajevsk-" je odpadla, zato pa je nova Tu vin ska. So: v RSFSR: Adigejsika, Židovska, Ojrot-ska, Tuvinska, Ilakaska in Cer k e sik a; v Azerbaij džan ski SSR: Nagoirno-kara-
bahska; v Gruzinski SSR: juigo-oisetlinska; v Tadžiški SSR: Gorno-badah-šanska. Nacionalnih okrožij je 10, kakor pred Domovinsko vojno. Vsa so v RSFSR: Ustj-ordinistkio bnrjat-mongolsiko, neneoko, aiginsiko burjal-imongolsko, evenki jsko, koijaško, čuikotsko, tajmirsko, hamti-mansijsko, komli-permjacko in jamalo-nenecko.
Upravna razdelitev na pokrajine (samo v RSFSR) in oblasti ter razdelitev oblasti na rajone se je še bol j izpopolnila v skladu z novimi potrebami. Število ('blasti se je silno povečalo; tako v RSFSR od 50 v letu 194-1 na 46. V manjšem oibsegu so se izprememile tudi medsebojne meje posameznih zveznih
republik.
Naslednja preglednica kaže površino, prebivalstvo in upravno razdelitev posameznih zveznih SSR. Površina je podana po sedanjem stanju (1946), prebivalstvo pa po stanju v letu 1939 na ozemlju leta 1946. ker so to za posamezne republike zadnje zanesljive številke. Republike, ki nimajo oblasti, so irazdeljeme diirektno na rajone (baltiške SSR na ujezde).
obsega:
c
		površina v tisočih km2	prebivalstvo v milijomiih	ASSR	pok raji		oblasti nac.	okrožij
1.	Ruska SFSR	16.924	1)0'2	12	6	6	46	10
)	Ukrajinska SSR	587	40'6	—	—	—	25	—
5.	Beloruska SSR	206	9'4	—	—	—	12	—
4.	Azeribajdžamska SSR	S6	5’2	1	—	1	—	-
5.	Gruzinska SSR	74	5‘6		—	1	—	—
6.	Armenska SSR	50	1'3					
7_	Turkmenska SSR	485	1 '3	—	—	—	6	—
8.	Uzbeška SSR	411	6'5	1	—	—	9	—
9.	Tadžiška SSR	142	1*5	—	—	1	5	—
10.	Kazahska SSR	2737	6‘1	—	—	—	16	—
11.	Kirgiška SSR	201	1'5	—	—	—	6	—
12. 15.	Karelo-finska SSR Moldavska SSR	192 54	0'5 2'4					
14. Litovska SSR		65	5'0	—	—	—	—	—
15. Latvijska SSR		65	2'0					
16. Estonska SSR		46	n					
2.	Poljska. Od vseh držav v Evropi je najbolj spremenila svojo obliko in značaj Poljska. Predvojna Poljska (t. j. pred letom 1938) je merila 588.654 km2, toda skoraj polovica toga ozemlja je bila naseljena z napol j-skim, pretežno beloruskim in ukrajinskim prebivalstvom, ki je prašilo v meje poljske države proti svoji volji in so ga reakcionarne imperialistične poljske vlade neprestano zatirale. Leta 1939 se je to ukrajinsko iii belorusko ozemlje združilo s svojo domovino, končna vzhodna poljska meja pa je bila določena v Moskvi 16. VIII. (945 (gl. Sovjetsko «vezo), tako, da je Poljska dobila Przemysl in Bialvstok s precej obširnim teritorijem. Na ta način je ostalo Poljski od predvojne države 208.491 km2 ali 54°/o — poljsko narodnostno ozemlje. Na tej zemlji je živelo po štetju 9. XII. 1951 21,180.000 prebivalcev ali 66°/o od celotnega prebivalstva (32,120.000) takratne Poljske. Do I. I. 1959 je to število naraslo na 22,900.000. Po vojni je doibiila Poljska bivše
Svobodno mesto Gdansk (1893 km2), večino (64°/o) bivše nemške Vzhodne Prusije (23.655 kim2) in starodavno poljsko zemljo do Odre in Zapadne Nise (predvsem Pomor je in Šlezijo — 77.305 km2) — v celem 102.853 km2. Po štetju
17.	V. 1939 je živelo tod okrog 8,500.000 ljudi. Vise ite nove pokrajine je postavila tudi berlinska konferenca Velikih treh pod upravo poljske države in določila, da se njih nemško prebivalstvo izseli.
Nova Poljaka meri torej 311.344ikm2. Na njenem ozemlju je živelo leta 1939 približno 31,400.000 prebivalcev. Po štetju, ki se je vršilo 14. II. 1946, pa znaša zidaj število prebivalcev Poljslke 23,622.000. Od itega jih živi 18,610.000 v predvojni Poljski, 5,012.000 pa v novih krajih: imed temii je okroig 3 milijone aiovih poljskih naseljencev, okrog 2 milijona pa Nemcev. Gostota znaša 76 na km2.
Nova Pol jaka je sicer manjša, toda trdna, enotna, močna in demokratična. Središče države se je premaknilo za 197 km proti zahodu: prej je bilo 81 km jugovzhodno od Varšave, zdaj pa je 20 km severozahodno od Lodža. Dočim. je prejšnja Poljska mejila na sedem držav, ima zdaj le tri sosede: Nemčijo, Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško. Dočim je imela prej le skromen dostop do morja (65 km, s polotokom Ilelom 140 km), meri zdaj morska meja 496lkm (z zalivi, polotoki in otoki pa 857lem).
3. Češkoslovaška. Predvojna Češkoslovaška je merila 140.508 km2. Po odstopu Zakanpatske Ukrajine (glej Sovjetsko zvezo) ima 127.891 km2. Na tem sedanjem ozemlju je živelo po štetju leta 1930 14,004.179 ljudi, toda od teh je bilo 3,300.000 Nemcev in 500.000 Madžarov, Današnja češkoslovaška vlada vodi politiko izselitve Nemcev in Madžarov (razen tistih, ki so bili med vojno protifašistično usmerjeni). Izseljevanje Nemcev je v glavnem že zaključeno,
29.	X. 1946 je odšel zadnji transport: v celoti je bilo izseljenih 2,200.000 Nemcev (veliko Nemcev, olkoli % milijona, je pobegnilo brž oib koncu vojne). Za izselitev Madžarov je bil sklenjen sporazum z madžarsko vlado (tudi glede priselitve Slovakov z Madžarskega), vendar pa madžarska vlada zavira izvršitev. Po cenitvi češkoslovaškega državnega statističnega urada živi na Češkoslovaškem ob koncu leta 1946 (cenitev na podlagi živilskih kart) 12,300.000 prebivalcev. Od teh je 250,000 Nemcev in 200.000 Madžarov. Gostota znaša 96 na km2 (leta 1930 na 'istem ozemlju 110). Vendar pa gre zmanjšanje števila prebivalstva predvsem na račun odselitve tujerodnih, državi sovražnih elementov. Leta 1930 je bilo Čehov in Slovakov na sedanjem državnem ozemlju okroglo 9,700.000, zdaj pa jih je približno 11,650.000.
4. Bolgarija. Dne 7. IX. 1940 je Rumunija vrnila Bolgariji Južno Dob-rudžo, ki jo je od nje odtrgala leta 1913. Južna Dobrudža ima 7.700 km2 in je imela po štetju 31. I. 1941 319.551 prebivalcev. Sedanja Bolgarija meri torej II 1.000 km2 in je imela po preračunu leta 1940 6,732.000 prebivalcev (predvojna Bolgarija po štetju leta 1934 6,078.000) z gostoto 61 na km2. Novo štetje se je vršilo 31. XII. 1946, toda podatki še niso znaini.
5. Rumunija. „Velika Rumunija“, stvor jena po prvi svetovni vojni, je imela 295.000 km2 z 20,050.000 prebivalci po preračunu leta 1940. Leta 1940 je vrnila Rumunija Besarabijo in Severno Bukovino Sovjetski zvezi (glej tam), Bolgariji pa Južno Dolbrudžo. Ozemlje, ki ga je morala odstopiti Madžarski, je dobila po zmagi nad fašizmom nazaj. Sedaj torej meri 238.000 km2 in je imela po štetju leta 1941 na sedanjem ozemlju 16,064.000 prebivalcev.
6. Madžarska. Madžarslka se je po medvojnih podvigih imperialističnih fašističnih vlad vrnila v meje trianonske Madžarske iz leta 1920 in ima
95.000	kun2 z 9,314.000 prebivalcev po štetju 31. 1. 194-1.
7. Podatki o prebivalstvu nekaterih drugih držav. Združene države ameriške so imele leta 19+5 139.680.000 prebivalcev (1940: 131,669.275). — Francija ima po štetju marca 19+6 +0,500.000 ljudi (1956: +1,900.000, 1926: +0.7++.000). — Velika Britanija s Severno Irsko je imela leta 19+5 +7,790.000 prebivalcev. — Nemčija (brez zdaj poljskega ozemlja vzhodno od Odre in Zapadne Nise — 368.000 km2) je imela po odloku zavezniškega kontrolnega sveta štetje 29. X. 19+6. Naštetih je 'bilo 65,910.999 prebivalcev: na sovjetskem zasedbenem področju 17.313.581, na ameriškem 16.682.573, ina britanskem 22,794.655, na francoskem 5,939.807 (prebivalstvo celotne predvojne Nemčije je bilo leta 1939 69,300.000). Od skupnega števila prebivalcev je 29,513.853 moških in 36,597.1+6 žensk.
Glavni viri.
N. N. Mih aij lov: Naša strain«, Moskva 19+5 (tabelo na str. 110, ki kaže stanje pred Domovinsko vojno 19+1, sem vzel za podlago svojih preračunavanj; približne podatke za baltiške države sem popravil s točnejšimii).
Th. Shabad: (Poli tičal-Administrative Divisions of the USSR, 1945 — v: Geographical Review, vol. 36, New York 19+6, str. 303—311 (inn a več napak v obeh tabelah: tako daje mnogo premajhno površino in prebivalstvo za teritorij Rialystoka, Pirizemysla 'in Königsberga, upošteva okupatorjeva štetja v baltiških državah, se pri seštevanju prebivalstva ne ozira na leto štetja i. pod.; zato končni (rezultati nisso pravilni; dobra je slika državne ureditve s spremembami med Domovinsko vojno, ki jo je bilo treba dopolniti ile z nekaterimi novejšimi podatki).
A. Vasiljev: Državna ureditev ZSSR, Ljubljana 19+6 (prevod iz ruščine) (sega do 1941).
Geographische Zeitschrift, 46. Jhrg., 1940. str, +25 (za spremembe 1939/40 daje v celem dobre številke).
Calendario Atlante De Agostini 19+3.
I. A. Vitver: Ekonomičeskaja geografija kapitalisitičeskih stran, Moskva
19+6.
Statesman’s Year-Book 1939.
S.	Leszczycki: Zemepisne zälklady noveho Polska — v: Sbornik Česko-slovenske společnosti zemepisne, sv, 50, r. 19+5, Praha 19+6, str. 73—79 (po njem sem posnel številke za površino nove Poljske in sovjetskih pridobitev na bivšem poljskem teritoriju).
Glowine lioziby nowej Pol ski, Gdansk 19+5, publikacija I rusty tula bal-tyckega (daje podrobne podatke po okrajih po štetju 1931; pri lastnih približnih številkah je manij zanesljiv),.
Diplom at ičeska ja hronika vtoroj mirovoj voj ny, priloženie k žurnalu Mirovoe hozjajstvo i mirovaja ipolitika, 19+6, No 3.
Izvesti ja itn Pravda (teksti mednarodnih pogodb in kairte k njim: odredbe o volitvah; državna razdelitev 17. X. 19+5 in 30. X. 19+6; podatki o izselitvi Nemcev iz Češkoslovaške 1. XI. 19+6, štetju v Nemčiji 18. XII. 1946, ZDA 16. IV. 1946.
Borba 15. XIL 1946 (štetje v Franciji).
R. Turčm: Zamep'isny prehled Československe republiky, Praha 1946.
Novoe vremja, 1946, No 9, str. 5 (o sovjetskih vojnih izgubah).
Ljudska pravica, 29. III. 1946 (o poljskem štetju).
Inpress, 7. XII. 1946, Praga (o prebivalstvu Češkoslovaške).
Vasilij Melik.
Nekaj beležk o svetovni geografiji med vojno in po njej.
V	Sovjetski zvezi.
Kot vse ostalo življenje v ZSSR, se je 1. 1941. tudi sovjetska geografija talkoj postavila v službo obrambne domovinske vojne. Geografski institut Akademije znanosti ZSSR in Vsezvezno Geografsko društvo sta načrtno organizirala delo geografov ustrezno zahtevam vojne. Kot razberemo iz poročila vodje Geografskega instituta alkademika A. A. Grigorjeva v „Izvestjih“ Vsezveznega Geografskega društva (Tom 76, 1944) pod naslovom „Sovjetskaja geografija i vojna“ ter iz drugih podobnih poročil, se je to delo gibalo v dveh smereh.
Prva smer je vodila k sistematičnemu geografskemu obravnavanju onih sosednjih dežel, katerih poznavanje je bilo nujno za vojne operacije in za vojno ekonomijo (Romunije, Madžarske, vzhodne in južne Nemčije, Norveške, Finske, Turčije, Afganistana, Sinlkianga itd.). Posebna pozornost je bila pri tem posvečena onim geografskim potezam, ki so važne za strategijo: pogojem za zračni promet, prometnim prilikam na zemlji, pa kamuflažnim svojat vom pokrajine kot so drobne površinske oblike, prevladujoča barva pokrajine v različnih letnih časih in podobno. Pomembnost geografskih čini-teljev za vojsko je bila podčrtana in priznana s tem, da se je ustanovila pri Geografskem društvu posebna komisija za vojno geografijo, ki ima nalogo vršiti geografska proučevanja za vojne namene ter se s svoje strani in s svojih vidikov udeleževati znanstvenih odprav v manj znane predele Sovjetske zveze.
Še pomembnejša je bila druga smer načrtnega dela sovjetskih geografov. Fašistični napadalec je zasedel dobršen kos sovjetskega ozemlja, zasegel in uničil nekatere njegove osnovne gospodarske vire (Donbas in Pridnjeprje) ali pa jih ogražal (Moskovsko in Leningrajsko industrijsko področje, Stalingrad, prevoz bakinske nafte po Volgi). Spričo tega je postalo nujno potrebno, da se čim hitreje in izčrpneje mobilizirajo gospodarski viri na področjih vstran od neposredne nevarnosti. Pri iskanju in organizaciji teh virov je bistveno sodelovala tudi geografija. Poklicana je bila za to pred vsem v pokrajinah, kjer so bile prirodne osnove za gospodarstvo še pomanjkljivo raziskane. Taka pokrajina je bil v prvi vrsti Kazahstan, področje obsežnih step na prehodu iz Zapadne Sibirije v Srednjo Azijo, še nedavno iredko naseljena dežela nomadske paše, (kjer pa je pričela sovjetska doba v zadnjem času odkrivati neslntene gospodarske možnosti (premog v Karagandi, nafta ofo reki Embi, baker ob Balhaškem jezeru in drugod). Kazahstan je obenem pokrajina ki je od vsega sovjetskega ozemlja strateško najbolj na varnem. Sem se je usmerilo načrtno delo Geografskega instituta v tesni povezavi z delom komisije za mobilizacijo virov na Uralu, ki ji je tudi načeloval geograf, akademik V. L. Komarov. Delo je obsegalo tako fizično kot ekonomsko geografijo, proučilo je nove možnosti za poljedelstvo, ki zavise od smiselne
uporalbe skromne atmosferske in talne vode, proučilo je geografske osnove za industrializacijo, za izgradnjo prometnih sredstev, za regulacijo mest (med njimi pred vsem glavnega mesta Kazaške republike Akna Ata) in ustvarilo prvič podrolbno kartografsko sliko tega obsežnega področja. Tako je postal Kazahstan v ineikaj letih ena geografsko najizčrpneje in najpopol-neje proučenih pokrajin na svetu, njen gospodarski razvoj (rudarska proizvodnja, industrializacija, gradnja železnic), ki je že v drugi petletki zavzel tak tempo kot v nobenem drugem sovjetskem področju, pa se je na osnovi nove načrtne proučitve še naglo stopnjeval. Iz Kazahstana se je dejavnost sovjetskih geografov razširila na sever v Zapadno Sibirijo, na vzhod v Altaj, pa na jug v severno Kirgizijo, v uzbeško Fergansko kotlino, v Turkmenistan, na gospodarsko še borno vzhodno obrobje Kaspijskega morja in drugam. Po 1. 1943. se je pogled Geografskega instituta brž usmeril še na eno stran: k obnovi osvobojenih področij, zlasti Donibasa in Mosikovsikega industrijskega centra.
Po zmagovitem zaključku domovinske vojne se je delo sovjetskih geografov vrnilo v normalni tir. Posvetiti se je moglo v veliki meri tudi teoretičnim znanstvenim vprašanjem. Zmotno je mnenje, da se sovjetski geografi pri svojem delu omejujejo le na gospodarsko-geografsko stran. Poglejmo si samo njihovo obsežno delo v fizični geografiji. Sloviti sovjetski geološki in geografski raziskovalec V. A. Ob r uče v nam že v 1. 194-5. v svojem članku „Sostojamije geo 1 o go - geogr af iče s ki h nauk i zadaoi ih dal’nei-šego razvitija“ (Izvestija Akademiji Nauk SSSR, Serija geologičeskaja, 1945, No. 1.) podrobno razlaga najbližje naloge sovjetske fizične geografije in njenih sorodnih ved (reigionalne geologije, tektonike, geologije premoga in nafte, diluvialne geoloigije, vulkamologije, hidrogeologije, pedologije, merzlotovede-nija, t. j. proučevanja stalno zamrznjenih tal, oceanologije, limnologije itd.). Pri tem opozarja na potrebo bolj sistematične organizacije teoretičnega znanstvenega dela, tehnične izpopolnitve obstoječih znanstvenih institutov, gradnje novih geografskih institutov in opazovalnih postaj (oceanografskih, limnoloških, vulkanološikiih) ter končno na nujno potreibo večje povezanosti z inozemsko znanostjo, ki naj bi slonela na zamenjavi strokovnih publikacij, pa tudi na izmenjavi znanstvenih delavcev. Vse znanstvene panoge, ki jih navaja Obručev, so tudi dejansko bile že v prvih povojnih mesecih pridno na delu. Razumljivo je seveda, da so pri tem v ospredju panoge, ki so neposredno važne za gospodarstvo. To velja n. pr. za pedologijo, ki je v sovjetski znanosti iz razumljivih vzrokov že od nekdaj ena najbolj gojenih znanstvenih disciplin. Naj opozorim samo na veliko in odlično opremljeno sintetično delo M. M. Filatova, Geografija počv SSSR (Učpedgiz, Moskva 1945), ki je za geografa tem pomembnejša, ker vsebuje poleg pedološke geografije v ožjem smislu tudi izčrpne geološke, geomorfološke, klimatske, hidrološke in vegetacijske preglede za posamezna sovjetska področja. V zvezi s pedologijo se vedno krepkeje uveljavlja tudi nova veja, t. zv. agroklimatologija.
Za usmerjenost sovjetske fizične geoigrafije je značilen tudi članek akademika A. Grigorjeva „Nekotorie itogi razraibotki novih idei v fizi-českoj geografiji“ (Izvestija Akademiji Nauk SSSR, Serija geografičeskaja i geofizičeskaja, Tom X., No. 2., 1946), kjer avtor polaga težišče na analizo t. zv. .,fizično-geografsikega procesa“. Fizično—geografski proces je oni zamotani prirodni proces, ki ga ob sitiku atmosfere, hidrosfere, litosfere in biosfere sestavljajo razne komponente v medsebojnem sodelovanju in prepletanju
ter talko ustvarjajo posebnosti fizično-geografskega okolja, njegovega razvoja in s tem vnanje slike zemeljske površine. Ta „fizično-geografski proces“ ni prav za prav nič drugega kot po dialektični metodi podčrtamo sodelovanje različnih kategorij prirodnih pojavov v nastanku in razvoju prirodne pokrajine. Proučitev tega sodelovanja pa je itak osnova vsakega sodobnega geografskega gledanja. Nikomur pač ni dialektični materializem tako sam po sebi razumljiv kot ravno geografu. Slehernemu geografu se zdi tudi čisto naravno, če Grigorjev razširi pojem „procesa“ kot dinamičnega pojava tudi na amtropogeografijo ter govori o „splošnem [geografskem procesu“ in še posebej o „socialno-geografskem procesu“, ki vključuje zamotani kompleks procesov gospodarske izralbe prirodnih virov, proizvodnje, potrošnje itd. Učinek teh procesov v sodelovanju ali v borbi s fizično-geagrafskim procesom je tako zvana kulturna pokrajina. Grigorjev nam s tein le posebno nazorno in živo predooi ono metodo opazovanja, ki jo itaik že del j časa mu j no zahteva moderna geografija.
S tem pa smo načeli tudi vprašanje odnošaja med sovjetsko fizično geografijo in a n t r op oig e o g r a f i j o. V sovjetski geografski književnosti kaj radi opazimo, da se poleg fizične geografije omenja kot vzporedna geografska panoga le še ekonomska geografija. Spričo nujnih nalog, ki jih je morala rešiti ekonomska geografija v Sovjetski zvezi, ni prav nič čudno, da je včasih v sklopu celotne geografije stopila preveč v ospredje, da ise je pri tem preveč osvobodila povezanosti z vsemi ostalimi geografskimi procesi, ki v prav taiki meri prispevajo h snujoči in razvijajoči se sliki geografske pokrajine. Prav to je, ina kar opozarja N. N. Ba ran s ki v metodičnem članku „Stranovedenie i geografija fizičeskaja i ekoinomičeskaja“ (Izvestija Vseso-juznogo GeograPičeskogo Obščestva, 1946, No. I.). Baranski je. mnenja, da so sovjetski geografi grešili, ker so se preveč specializirali na fizično geografijo na eni ter na gospodarsko geografijo na drugi strani ter s tem razbili enoten geografski pogled. Delitev je šla tako daleč, da gospodarski geoigraf ni znal napisati k svojemu delu uvodnega odstavka o prirodnih pogojih, fizični geograf pa ise ni upal poseči v obravnavanje človekovega vpliva. Boječ se pretiravanj stare antropogeografije, iki je s svojimi trditvama o povezanosti prirode in človeka pogosto vodila v zablodo geografskega determinizma in fatalizma, so ti fizični in ekonomski geografi to „staro aintropogeografijo" ubili, niso pa na njeno mesto postavili ničesar novega. Gospodarski geografi so se omejili na gospodarstvo, pozalbili pa so pri tem na človeka. Iz geografskih knjig so na ta način izostala poglavja o prebivalstvu, o naseljih, o načinu življenja, o običajih, o kulturnem razvojni in podobno. In vendar je ravno to prebivalstvo nosilec in ustvarjalec vsega gospodarstva, ki se razvija v določenem prirodnem okolju. Klic Baranskega po oživitvi in razširitvi geografije človeka izven ožjega okvira gospodarsike geografije se zdi popolnoma na mestu.
Navedeni članek Baranskega pa nam živo riše tudi odnošaj sovjetskih geografov do regionalne geografije. Že Otbručev v zgoraj omenjenem pregledu opozarja na to, da je sovjetska geografska književnost še na islabem glede region a I n o-geogr af sk i h qpiisov vnanjega sveta. Kolikor je takih opisov, slone po večini le na literaturi in ne na lastnih opazovanjih. Pa ne samo to. Velika vrzel zeva tudi še v regionalni (geografiji Sovjetske zveze same. Sovjetska zveza je že doživela svoj kartografski prikaz (v drugem delu velike publikacije ,.Bol’šoi sovjetski atlas mira“, iki je izšel tik pred
vojno), ne pa še svojega velikega sintetičnega ragionalno-geografskega opisa. Spričo teh vrzeli smatra Baranski za nujno, da se organizira na sovjetskih nniverzah sistematično delo na polju t. zv. „stranovedenija“. „Stranovedenije“ naj l>i izobrazilo poselbne sovjetske poznavalce za posamezna važnejša svetovna področja, n. pr. za anglosaške države, za Kitajsko, za slovanske države, za dežele Bližnjega in Srednjega Vzhoda itd. Ti specialisti naj bi ne spoznavali svojih področij le iz geografske literature, temveč naj bi jih spoznali tudi na lastne oči, se seznanili s tamošnjim jezikom, se vživeli v tamošnje kulturno življenje in podali sovjetskemu svetu o teh področjih podrobne informativne knjige, ki bi seveda na široko prestopile okvir regionalne geografije.
Izraz teh prizadevanj so nekatere sovjetske publikacije, ki so dospele že tudi na naš knjižni tr,g. To je pred vsem serija priročnikov o inozemskih državah („Serija spravočnikov po zarubežnim Stranam“), ki jo v redakciji P. I. Lebedeva - Poljanskega, F. N. Petrova in O. J. Schmidta izdaja državni institut „Sovjetska enciklopedija“. V njej so izšli doslej (od 1. 1942u dalje) priročniki za Zedinjene države Amerike, za tiho-oceanske dežele, za dežele Bližnjega in Srednjega Vzhoda, za Britanski imperij in iza skandinavske države. Vsaka knjiga obravnava svoje področje vsestransko, od fizične geografije preko gospodarstva do zgodovine, državnega ustroja, oboroženih sil in 'kulturnega življenja. Zbirka torej zares ni regio-nalno-geografska, marveč enciklopedična. Čisto regionalno-igeografslki značaj pa ima znanstveno-popularna iserija (Naučno-populjarnaja serija) Geografskega instituta Akademije nauk SSSR, iz katere smo dobili nedavno v roke izčrpen fizično-geografski opis Rumunije (1946, avtor D. L. Armand).
Na zaključek kronike o današnji sovjetski geografiji bi sodila še omemba umrlih sovjetskih geografov. Koliko jih je postalo žrtev vojne, o tem nimamo podatkov. Večina vodilnih sovjetskih delavcev naše stroke živi in živahno sodeluje v .sovjetskih geografskih publikacijah (med njimi Gri-gorjev, Obru če v, Baranski, Kalesnik itd.). Eden najpomembnejših, 1 ,ev Setm-jonovič Berg, častni član in prezident Vsezveznega Geografskega društva ZSSR, je praznoval letos 70 letnico. Pač pa je smrt v zadnjih letih izbrisala iz kroga najvidnejših sovjetskih znanstvenikov dve znani imeni: J. Šokal-s k e ga (1856—1940), znamenitega oceanografa, proučevalca Črnega morja in avtorja sintetičnega oceanografskega priročnika (Fizičeskaja okeanografija, 1935), in G. J. Vereščagina (1889—1944), doktorja geografskih ved, vodilnega sovjetskega limnologa, direktorja liimnološke postaje na Bajkalskem jezeru, katerega proučevanja so postala aktualna posebno v zadnjem času v zvezi z načrtom velikih hidrotehničnih naprav na reki Angara, odtočniai Bajkalskega jezera („Angarstroj“). L. 1946. je umrl tudi VI. L. Komarov, o čigar delu smo zgoraj govorili.
Na Poljskem.
Pregled o življenju in delu poljskih geografov med vojno podaja novi zvezek poljske geografske revije .jPrzeglad geografiiczmy“ (Tom XIX., za leta 1939/45).
Napisali smo: o življenju in delu. Beseda o del u je povsem na mestu. Kajti iz poročil v navedeni reviji vidimo, kako so poljski geografi v dolgih in težkih letih vojne 'in okupacije, ki skoraj nikjer niso bila tako trda kot
na Poljskem, vendar strokovno delali. Tako varšavski kot krakovski krog geografov je v tej dobi tajno nadaljeval svoje delo, prirejal sestanke, pre-davainja, diskusije, organiziral tečaje in podobno. Vse to kljub temu, da so bile knjižnice in abirke uničene ali pa j:ih je okupator raiznesel ter se .morejo danes le počasi in v omejenem obsegu obnavljati. Tajtno strokovno delo poljskih geografov je šlo v tri smeri: najprej v smeri izpopolnitve in do-vršitve znanstvenih del, ki so j'ih imeli posamezniki že prej v delu, potem v smeri proučitve in dokumentacije bodočih meja in novih pokrajin bodoče Poljske, in končno v smeri organizacije tajnega srednješolskega in univerzitetnega pouka geografije. Kar težko si predstavljamo, kako je bilo mogoče, da so se kljub neznosni mreži gestapovskih agentov vršili večletni tajni univerzitetni tečaji geografije z maloštevilnimi, a stvari res predanimi slušatelji. Krakovsiki tečaj je trajal celo zdržema od L 194-5. do 1. 1945., ko je enostavno prešel v javnega. Več kot zanimivo je, da so se geografski krožki s predavanji in tečaji vršili celo v poljskih ujetniških taboriščih, pa v ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbrück.
Bolj mračna je slilka o medvojnem življenju poljskih geografov. Ne le da je bilo to življenje en sam niz težav, odrekanj, skrivanj in tveganj: vrh vsega tega je smrt tako močno kosila med našimi poljskimi sostrokov-njaki, da nas pri listanju „Przeglqd-a“ kar stresa mraz. Nič manj kot 6S geografov in zastopnikov sorodnih strok beleži medvojna smrtna lista. Med njimi je (1 najvidnejših zastopnikov poljske geografske znanosti. Taiko je bil ob priliki varšavskega upora dne 1. IX. 1944 umorjen Stanislaw Len-czewicz (1889—1944), po E. Homerju najvidnejši zastopnik sodobne poljske geografije, dolgoletni urednik revije „Przeglad geograficzny", mednarodno priznan geomorfolog, ena najizrazitejših osebnosti na mednarodnih in slovanskih geografskih kongresih kakor tudi na mednarodnih zborovanjih za diluvialno geologijo, avtor veliike sintetične geografije Poljske (1937) in vse do svoje tragične smrti idejni vodja in pobudnik podtalnega poljskega geografskega dela. — Že 1. 1939., ob prvem prodoru Nemcev do Poznanja, je izginil brez sledu v gestapovskih zaporih Stanislaw Paw lows ki (1882 do 1939), profesor 'in tedanji rektor poznanj s ke univerze, prav tako odličen predstavnik poljske fizične geografije, proučevalec rečnih teras in diluvialne morfologije, hkrati metodik geografije in avtor odličnih zemljepisnih učbenikov za poljske šole, znan pri nas po svoji knjižnici „Pogled na geografiju Poljske“, ki jo je izdalo Geografsko društvo v Beogradu 1. 1951. — V okviru deportacije znanstvenikov z Jagelonske univerze v Krakovu sta nemški taborišči v Oranienburgu in Mauthausenu požrli med drugimi dva vidna poljska geografa: Wiktorja Rudolfa Ormickega (1898—1941), nekdanjega asistenta pri znanem krakovskem geografu Sawiekem, njegovega naslednika pri urejevanju revije „Wiadomosci geograficzne“, specialista za prebivalstveno in gospodarsko geografijo, ter Jerzy Smolenskega (1881—‘194t)), izredno plodovitega delavca v geologiji, geomorfologijii in oceanografiji. — Tudi morišče v Ošwi§cinu je zahtevalo dve težki žrtvi: Adama Gadomskega (1894-—1942), geoinorfologa poljskih Tater, in Walen ty-a Win id-a (1894- do 1945), poljskega specialista za baltiška vprašanja in za anglosaški svet. — V Katynu je izginil Wladyslaw Deszczka (1893—194-1), aintropogeograf iz šole Pavlovskega, bomba pa je 1. 1944. v Varšavi ubila kot aktivno borko Marijo Kozwarowo (1897—1944), marljivo delavko na polju geografskega pouka, posebno med okupacijo. — Nadalje so med vojno umrli še Wlady-
slaw Gumplowicz (1869—'194)2), sin znanega sociologa, antropogeograf izraz'ite socialistične smeri, Antoni Sujkowski (1867—1941), osnovatelj modeme poljske ekonomske geografije, in Teofil S z um an ski (1875—1944), najsposobnejši poljski kartograf in desna roka E. Romerja pri izdaji odličnih poljskih zemljevidov in aitlantov.
Na Češkoslovaškem.
Tu mora naše poročilo poseči najdalje nazaj, vse do marca 1959. Dogodki, ki so tedaj zajeli češkoslovaško republiko, so se v češkoslovaški geografiji pokazali na zunaj le v malenkostni spremembi: „Sbornik Cesko-slovenske Společnosti zemepisne" se je preimenoval v „Sbornik Češke Spo-lečnosti Zemepisne“ ter je izhajal naprej. Iz njega smo že tedaj razbrali (a ne zabeležili v „Geografskem vestniku“), da je umrl (27. sept. 1939) Vaclav Š v am be ra (1866—1939), vodilni češki geograf starejšega rodu, profesor Karlove univerze, mcderniizator tamošnjega Geografskega instituta, predsednik Češkoslovenske společnosti zemepisne, osnovatelj znanstvene serije ,T,ra-vaux Geographiques Tcheques“, znanstveni delavec, čigair raziskavanja so posegla izven domačih meja v Afriko in na polarna področja.
Čeprav je češki zemljepisni „Sbornik“ vsa leta nemške okupacije izhajal dalje, moremo to njegovo življenje imenovati samo životarjenje. Za to fasado je šla usoda vodilnih čeških geografov povsem drugačno pot. O njej nam zgovorno pričajo prve strani 50, letnika „Sbornika“, ki je izšel po osvoboditvi. Iz njih izvemo, da kljub mirnejšemu videzu češkim geografom ni bilo mnogo bolj prizaneseno kot poljskim. V 1. 1941. in 194-2. so našli smrt pod morilsko roko nacističnih zločincev v taborišču Mauthausen kar trije odlični češki geograifi, vsi trije z Maisarykove univerze v Brnu. Prvi je bil František Kolaček (1881—194-2), silno produktiven delavec v vseh geografskih panogah. Največ dela je opravil v klimatologi ji, panogi, ki je češkim geografom od nekdaj poisöbno pri Sircu. Proučeval je posebno baltiške vplive v češkem podnebju. Mnogo je delal Kolaček tudi v hidrografiji, kjer je sestavil doslej najizčrpnejšo klasifikacijo vodnih tokov na svetu na osnovi odtoka (System vodnih tokü na zaklade odtoku, Brno 1925). Kolaček je osnoval Geografski institut na brnski univerzi, žal je to njegovo delo povsem uničila avionsika bomba. — Nič manj pomemben ni bil František ftikovskv (1901—1942), ki je prav tako posvečal pažnjo pred vsem klimatologi ji, pa tudi geomorfolaškim vprašanjem in kasneje posebno geografiji naselij, ki ji je bilo posvečeno njegovo zadnje delo (Zaklady k sidelmmu zemepisu Česko-Slovenska, Brno 1959). Tretja žrtev Mauthausena je bil Bohuslav Hrudička (1904—1942), docent za meteorologijo in klimatologi jo na Masa-rykovi univerzi Končno je olb priliki množičnih represalij po atentatu na Heydricha padel pod nemško kroglo še Jan Auerham (1880—1942), docent za antropogeografijo na Karlovi univerzi in predsednik češkoslovaškega statističnega urada. H sreči pa so se vesti o smrti Jifi Cermaka, našim alpinistom znam ega geografa, ki so med vojno prodrle do nas, izkazale kot neresnične. Čermak kot tudi drugi naš znanec Viktor Dvor sky sta 1. 1945. praznovala 60 letnico.
Po osvobojenju se je češkoslovaško geografsko delo že živahno razgibalo. Obnovili in razširili so se geografski instituti na vseh treh velikih univerzah: na Karlovi univerzi v Pragi pod vodstvom prof. Jifi K ral a (s
posebnim oddelkom za slovansko geografijo), na Masarykovi univerzi v Brnu pod vodstvom Fr. Vitas.ka in na slovaški univerzi v Bratislavi pod vodstvom J. H roma d k e. Njihovo delo se že zrcali v novem „Sborniku“ za 1. 1945. V njem je objavljeno lepo število razprav, imed njimi tudi članki sovjetskega geografa N. j. Kr iger a, ki je porabil kot član Rdeče armade čas svojega bivanja na Češkem tudi za to, da je tam preizkusil svojo originalno matematično metodo za proučevanje rečnih teras, poljskega geografa St. Les c z y c;k ega o geografskih osnovah nove'Poljske in belgijskega geografa L. Ca 1 ember t-a o krasu v Beligijii. V drobnem delu posveča „Sbor-mk“ podobno kot že doslej posebno pažnjo slovanskim državam. Zabeležimo naj, da je tam uvrščena tudi beležka o meji koroških Slovencev in poročilo o zadnjem predvojnem „Geografskem vestniku“. Od ostalih novih čeških geografskih publikacij naj opozorimo na „Ilustrovany zemepis všech dilu sveta", ki je pričel izhajati v novi izdaji pod uredništvom Fr. M a chät a, in začasno izdanje „Zemepksny prehled Českoslovenslke republiky“ (Praga 1946) izpod peresa Rudolfa Turčin-a, profesorja na praški visoki politični in socialni šoli, knjiga, ki vsebuje že najnovejše statistične in gospodarske podatke o novem Češkoslovaškem.
V	Franciji.
Vojna in okupacija v Franciji nista povsem ustavili znanstvenega delovanja. V čisto posebnem položaju, v katerem so bili francoski kulturni delavci v tej dobi, je prišlo do takih absurdov, da je bil n. pr. geograf Rene Musset iz Caena interniran v Buchenwaldu, Pierre Gourou iz Bordeauxa pa podpredsednik krajevnega osvobodilnega odbora, njihove razprave pa so se istočasno tiskale v „Ainnales de Geographie“, ki so v skrčenem obsegu izhajale dalje. Francoski geografski krog predvojne dobe (Emm. de Martonne, Albert Demangeon, Henri Baulig. Raoul Blanchard, Emil-Felix Gautier, Jules Sion, Andre Siegfried) kot naslednik šole, iki jo je osnoval Vidal de la Blache, se je odlikoval po svoji delavnosti in vsestranosti. Njegova delavnost se je podaljšala daleč v vojno dobo. Poleg njega se je pojavila mlajša generacija, v kateri stopajo v ospredje imena novega vodje pariškega Geografskega instituta Andre-ja C h o 11 e y - a, med vojno komandanta geografskega odseka pri francoskem generalnem štabu. Max. So r re-a, profesorja na Sor-bonni, Ch. Rubequaina, zastopnika kolonialne geografije na Sorbonni in R. D ion a, nosilca nove politično-geografske stolice istotam.
Geografskih knjig je izšlo v Franciji tik pred vojno in med njo lepo število. Po večini gre za obsežne regiomalno-igeografske monografije, ki so marsikdaj sinteza življenjskega dela zgoraj navedenih najvidnejših francoskih geografov. Tako je Emm. de Martonne objavil v veliki zbirki „Geographie universelle“ svojo vzorno fizično-geografsko' monografijo „France physique“ (La France, Part L, Geographie universelle, Vol. 6, part.
I,	Colin, Paris 1942). A. Demangeon pa pripravil za isto zbirko drugi, antropogeografski del o Franciji, ki pa še ni izšel. Raoul Blanchard je zaključil svojo obsežno monografijo Zapadnih Alp (Les Alpes Occidentales. v več zvezkih, izišlih v Tours-u od 1. 1928. dalje). Izšla je še cela vrsta monografij o manjših področjih Francije in njenih kolonij, ki so po večini vzorna geografska dela (najvažnejše so: A. A 1 bd t r e c c i a , La Cor.se, Etude de Geographie economique et humaine, Paris 1942; G. C h abot, La Bourgogne, Colin, Paris 1941; Charles R o b e q u a i n , L’evolution economique de l’Indo-
chine fran^aise, Paris 1959). Cisto svojevrstna je študija R. Clozier-a o severnem kolodvoru v Parizu (La gare du Nord, Baiilliere et Fils, Paris 1940), doslej edinstvena geografska proučitev prometnega mehanizma kakršen je velemestni kolodvor. V Sredozemlje (Vue generale de la Mediterranee, GaJli-mard, Paris 194-3) je posegel tokrat s svojim študijem vodilni francoski ekonomski geograf Andre Siegfried, profesor politične in ekonomske geografije na College de I rance, prvi geograf, ki je bil (1945) izvoljen v francosko akademijo. Že po končani vojni se pojavlja ime Pierre-a George-a, ki je izdal knjigo o gospodarstvu Sovjetske zveze (Ecomomie de 1’URSS, Presses Universitaires de France, Paris 1945) ter ekonomsko in socialno geografijo Francije (Geographie eooinomique et sociale de la France, Editions Hier & Aujourd’hui, Paris 1946).
Od splošno geografskih del je omeniti najprej sintetično delo slovitega francoskega hidrogeografa Man rice-a Pa rde-a „Gouns de Pota mol ogie“ (Grenoble 1943). Y antropogeografiji so osnovnega pomena Deina n geo n -ovi „Problemes de geographie humaine“ (Colin, Paris 1943), ki združujejo v enoten, vsebinsko bogat posmrtni zbornik tehtne člane pokojnega vodilnega francoskega antropogeografa, ki jih je od 1. 1929. dalje objavil na raznih mestih o ekonomsiko-geografskih vprašanjih ter posebej o problemih agrarne geografije. Veliko pozornost je nadalje povsod po svetu vzbudila Sorre-jeva knjiga „Foindements biologiques de la geographic humaine“ (Essai d’u.ne ecologie de l’homme, Colin, Paris 1943), v kateri skuša avtor na čisto nov način obravnavati razmerje med prirodo in človekom, postavljajoč v ospredje biološke momente: vpliv klime na človeški organizem, oblike njegove prehrane ter njegovo borbo proti živečemu okolju (bakterijam itd.), s čimer posega v zanimiva poglavja t. zv. medicinske geografije.
Sorrejeva knjiga je samo en znak, ki kaže, kako francoska antropogeo-grafija, ki že več desetletij utira nova kritična pota v geografskem proučevanju človeka, še nadalje išče novih smeri. Tudi drugi, francoski geografi skušajo pravilno opredeliti poleg zunanjega (prirodnega) geografskega okolja tako zvano notrainje okolje, ki združuje razne zgodovinske, etnične, socialne, verske in gospodarske elemente ter določuje najmanj v ravno taki meri antropogeografsko sliko kakor jo določuje prirodno okolje. Vedno češče se med Francozi pojavlja pojem „socialne geografije“: Andre Cholley snuje obsežno serijo knjig o splošni in regionalni socialni geografiji sveta. Že omenjeni Pierre George pa je poleg knjig o agrarni geografiji sveta (Geographie agrioole du monde) in o industrijski geografiji sveta (Geographie industrielle du monde), ki jih pripravlja založba Presses Universitaires de France, izdal v isti založbi že knjigo „Geographie sociale du monde" (Paris 1946).
Pri pogledu v sodobno ustvarjanje francoskih geografov pa tudi ne smemo prezreti obilne smrtne žetve med njimi. Pod neposrednim vtisom francoskega zloma v juniju 1940 je zaključil svoje plodovito življenje Albert Dema n ge on (1872—1940), oce neštevilnih pobud v francoski agrarni geografiji in v gospodarski geografiji na splošno, ter avtor vzornih regionalno-geografskih monografij o Britanskem otočju ter o Belgiji in Nizozemskem v zbirki „Geographie universelle“. Skoraj obenem z njim je končal Jules Sion, znan tudi pred vsem po svojih opisih sredozemskih držav in monsunske Azije v „Geographie universelle“. — Nemci so ustrelili Th. Lefebvra, prof. na univerzi v Poitiers-u, Demaingeonovega sodelavca v
agrarni geografiji. — Žrtev koncentracijskega taborišča je postal Jacques A n c e 1, profesor na pariški visoki politični šoli, oster nasprotnik nemške „geopolitike“, znan tudi pri nas po svojih knjigah o Makedoniji in o Srednji Evropi. — L. 1941. je umrl tudi stari Lueien G a 11 o i s, še neposredni učenec Vidal de la Blache-a, po katerem je prevzel uredništvo velike zbirke „Geographie universelle“. Gallois je bil tudi dolga leta vodilni član uredništva „Annales de Geographie“ in prezident asociacije francoskih geografov. — Ze po osvobojen ju (sept. 1945) je umrl Camille V a 11 a u x , profesor na visoki komercialni šoli, francoski zastopnik geografije morja („Geographie sociale: La mer, 1908, in „Geographie generale des mers“, 1935) pa tudi metodike in filozofije geografije („Les sciences geographiques“, 1925). Tudi Vallaux je bil po svojem bistvu antropoigeograf, učenec Jeana Brunhesa, s katerim je svoj čas skupno poskušal razčleniti vezi med geografskim okoljem in zgodovinskim razvojem („La geographie de l’histoire“, 1921). — Končno se moramo geografi spomniti še ene žrtve nemškega nasilja, agrarnega zgodovinarja Marca B 1 o c h - a, katerega delo „Caracteres originaux de 1'histoire rurale franQaise“ (1931) je temeljnega pomena za agrarno-geografska proučevanja.
V	Belgiji.
Od ostalih evropskih držav je le še Belgija, za katero imamo že neikaj vpogleda v medvojno in povojno delo njenih geoigrafov. Nudijo nam ga novi zvezki odlične revije „Bulletin de la Societe Beige d’Etudes Geographiques“ (Tome XII—XIX, 1942—1945) iz Louvaina. Iz njih razberemo najprej, da je 5. okt. 1940 umrl vodilni belgijski geograf P. L. M i c h o 11 e, profesor na univerzi v Lonvainu, pisec tehtnih gospodarsko-geografskih razprav o Belgiji, o njeni premogovni dm metalurgični industriji, o njeni preobljudenosti itd. Michotte, ki smo ga spoznali tudi v Ljubljani ob priliki obiska belgijskih geografov v septembru 1936, je bil ob izbruhu vojne sekretar Mednarodne geografske unije. Gestapo, ki je stikala za arhivom in materialom te unije, je omrežila starega Michotta z nadzorovalno službo ter s tem pospešila njegovo smrt. Oib tej priliki so Nemci odpeljali tudi sekretarko belgijskega geografskega društva, mednarodno priznano znanstvenico M. A. Lefevre, ki pa je k sreči ostala živa in zdrava ter se nam v zadnjem Bulletinu že oglaša z aktualnim programatičnim člankom o nalogah geografije pri povojni obnovi in gospodarskih načrtih. Smer, ki jo je Lefevre že pred leti dala belgijski geografiji s svojo proučitvijo belgijskih kmečkih naselij, prihaja močno do izraza tudi v novih zvezkih louvainske geografske revije. Tam so namreč najpomembnejši članki posvečeni ravno agrarni geografiji Belgije, posebno študiju tako zvane ruralne pokrajine („paysage rural“), katere elementi so tip naselij (pred vsem stopnja njihove sklanjenosti ali razloženosti) ter sistem zemljiške razdelitve in parcelacije.
Svetozar Ilešič.
Književnost
Pregled nove književnosti o naših mejnih vprašanjih.
Publikacije, ki jih je sprožilo vprašanje naših novih meja .na zapadu iin na severu, iimajo poleg svoje splošne pomembnosti za naš narod še prav posebno važnost za geografe. Saj je problematika naših meja v veliki meri tudi geografska problematika. Značilno je, da so pri obiranju in proučitvi gradiva, k:i ga prinašajo te publikacije, v znatni meri sodelovali ravno geografski strokovnjaki. Naj posebej opozorimo le na izdanja Jadranskega instituta na Sušaku, pri katerih je levji delež dela opravil J. Roglič, profesor geografije -na zagrebški univerzi. Zato smatra uredništvo „Geografskega vestnika“ za nujno, da poda svojim eitaiteljem pregled publikacij o naših obmejnih vprašanjih ter ga opremi z nekaterimi podrobnejšimi pripombami in označbami pri onih delih, ki so najpomembnejša, ki vsebujejo dokumen-tarično statistično ali kartografsko gradivo ali pa so sicer za geografijo naših obmejnih področij posebno važna. Pri tem naj izrecno opozorimo, da ni bil naš namen podati popolne in sistematične bibliografije, prav tako pa ne kritične ocene posameznih publikacij, kar bi vse zahtevalo mnogo več časa in prostora.
1. Allied Airmen and Prisoners of W\ar rescued by the Slovene Parti-tisans. Compiled after the records of the Head-Quarter of Slovenia. Published by the Research Institute, Ljubljana 1946. Str. 88, z 1 karto v prilogi.
2. L’attiveta svolta dal Consiglio di Liberazione della Cittä di Trieste (17 maggio-21 settemlbre 1945). Con una breve premessa storico-politica. Trieste 1945. Str. 102.
5.	Avšič Jaka, Naš prvi pohod v Beneško Slovenijo. Uvod napisal Fran Zwitter.. Znanstveni institut — Oddelek za mejna vprašanja. Ljubljana 1946. Str. 24, z 2 kartama v besedilu in 1 v prilogi.
Avšič Jaka, Our First March into the Venetian Slovenia. With an introduction by Fran Zwitter. Published by the Research Institute, Section for Frontier Questions, Ljubljana 1946. Str. 23.
*	Avšič Jaka, Naš pervij pohod v Slovenskuju venečijanskuju oblast. S vvedenijem dr. Frana Zwittera. Opubliikoval i izdal Naučnij Institut, otde-lenije po izučeniju voprosa o granicah, Ljubljana 1946. Str. 21.
Historiat prvega pohoda narodno-osvobodilne vojske v Beneško Slovenijo z uvodnim informativnim pregledom Fr. Zwittera o Beneških Slovencih.
4. Barbalič Fran-Mihovilovic Ive, Proscription du Slovene et du Croate des ecoles et des eglises sous la domination italienme (1918—1945). Avec trotLs cartes. Editions de l’Institut Ad.riatique 1945. Str. 28.
Priložene so tri karte: karta odstotka nepismenih (za 1. 1921.) ter karti šol in cerkva s slovanskim jezikom.
5. Berce Lojze, Buducno&t Trsta u svetlu njegove prošlosti. Tragedija jedne luke i jednog naroda pod Italijom. Izidanje piščevo. Beograd 1946. Str. 245 + IV.
Knjiga skuša podati raizvojni pregled tržaškega vprašanja, vpoštevajoč poleg gospodarskega vidika kot osnovnega tudi etnični, demografski in poli-
*	Dela, označena z zvezdico, so izšla v ruskem jeziku (v cirilici).
tični razvoj, ter podaja na osnovi tega perspektive za bodočnost, stavljajoč pred oči kot svarilni zgled analogni primer Gdanska.
6. Cadastre National de l’Istrie d’apres le Recensemeint du ler Octobre 19+5. Comite de redaction: J. Rogi ir, R. Maixner, L. Čermelj, M. Grzetič, I. Pucič. Editions de 1’Institut Adriatique, Sušak 1946. Str. 626, s 3 kartami v prilogi.
Knjiga objavlja rezultate ljudskega štetja, Id ga je jadranski institut izvedel v Istri dne 1. oktobra 1945. Večina knjige obsega podatke, razvrščene na osnovi današnje upravne razdelitve: za vsak kraj je navedeno celotno število prebivalstva ter število posameznih narodnosti za 1. 1880., 1890., 1900., 1910. in 1945., nato pa za 1. 1945. podrobni podatki, po posameznih sestavnih delih kraja, pri čemer so navedeni tudi rodbinski, priimki in kvalificirani z ozirom na njihov slovanski ali italijanski izvor. Drugi del knjige obsega tabelarični pregled prebivalstva po narodnosti din po rodbinskem jeziku na osnovi upravne razdelitve iz 1. 1910. Podatki o narodnosti liin o rodbinskem jeziku so prikazani tudi kartografsko na dveh kartah, izdelanih po pikčasti metodi. Knjigo zaključuje abecedni indeks krajev, dočim je indeks priimkov, ki jih je zabeležilo štetje, izšel kasneje v posebni prilogi: Index Patrony-mique, Supplement a/u Cadastre National de l’Istrie d’apres le Recensement du ler Ootobre 1945, Editions de I’lnstitut Adriatique, Sušak 1946. str. 150.
7. Čermelj Lavo, Julijska Krajina, Beneška Slovenija in Zadrska pokrajina. Imenoslovje in politiično-upravna razdelitev. Založilo Slovensko kul-turno-prosveino društvo „France Rozinam“ v Beogradu 1945. Str. 75, s karto upravne razdelitve v prilogi.
Knjiga je dobrodošel praktičen pregled dosedanje upravne razdelitve in imenoslovja našega Primorja, v bistvu ponatis podobne knjige istega avtorja, ki je 'izšla 1. 1941. pirav oib izbruhu vojne.
8. Čermelj Lavo, Lile- and Death Struggle of A National Minority (The Yugoslavs in Italy). English Translation by F. S. Copeland. Seoond Edition, Ljubljana 1945. Str. 218, z 1 karto v prilogi.
Nova izdaja knjige iz 1. 1956. (Gl. Geografski vestnik 1956/57, str. 256), z dopolnili, ki jih je prinesla francoska izdaja iz 1. 1958 (La minorite slave en Italie, Ljubljana 1938).
*	9. Čermelj Lavo, Slavjanskoje nien’sinstvo v Italii. Slovenci i Horvati v Julijiskoj Krajne. Ljubljana 1945. Str. 64, z etnografsko karto v prilogi
Skrajšan ruski povzetek francoske izdaje Čermelje ve knjige iz 1. 1958 (La minorite slave en Italie, Les Slovenes et les Croates de la Marche Julienne, Ljubljana 1938).
10. Donnees statistiques sur la structure etlinique de la Marche Julienne. Brez letnice (1946). Str. 33.
Tabelarični pregled o številu prebivalstva in o njegovi narodnostni sestavi po štetjih iz 1. 1910. in 1. 1921., za Istro tudi po štetju iz 1; 1945. Uvod obsega kritične pripombe o štetjih 1. 1910. in 1. 1921. ter nekatere poteze o gibanju prebivalstva v Istri od 1. 1880. do 1. 1945.
11. L’economia della Venezia Giulia. Universitä di Trieste, Istituto di Statistica, 1946. Str. 175, 14 kart in 1 karta Julijske krajine 1 : 250.000 v prilogi.
Knjiga, katetre glavni sodelavci so P. L u z z a 11 o - F e g i z, A. M a-r u s s i, P. Medani in M. de V er g o 11 in i, naj bi bila razširjena izdaja publikacij Statistično-ekonomskega instituta tržaške univerze iz 1. 1925. in 1926. Glasom uvoda naj bi samo objektivno navajala dejstva na osnovi eko-.nomskoHstatističnih podatkov. V prvem delu podaja splošen prirodno-geograf-ski, a n t m j >o g e og ra fsk i in gospodarski pregled, v drugem, najobsežnejšem, obravnava podrobno na osnovi statističnega gradiva posamezne panoge tržaškega gospodarstva, v tretjem pa gospodarske načrte, posebno take, ki so že v delu. Koliko morejo avtorji pri izključnem naslanjanju na statistične podatke im gospodarske projekte iz fašistične dobe podati res objektivno
sliko o gospodarskem stanju in o gospodarskih možnostih v Julijski Krajini, je seveda drugo vprašanje.
12. Ethnographical and Economic Bases of the Julian March — Narod-nie i ekonomičeskie osnovi Julijskoj Krajni — Les bases ethnographiques et ecnnomiqucs de la Marche Julienne.
Publikacija, namenjena medzavezniški (komisiji, obsega 28 ikartonskih listov s kartami, diagrami ter kratkim trojezičnim besedilom o etnografski in gospodarski problematiki Slov. Primorja in Istre s Trstom.
13. Ethnography of the Norfh-West Frontier of Jugoslavia with Germany on the North and Italy on the West. London, June 1942. Str. 15 in 15 kart v prilogah.
Publikacija, katere 'uvodno besedilo nosi podpis „G. M. S. Leader, formerly of Mežica, Slovenia“ je nekakšen atlas 14 etnografskih kart slovenskega ozemlja od 1. 1845. do 1. 1940. Avtor je uvrstil karte čisto po slučaju, kakor jih je v Londonu dobil v iroke (5 jih je nemškega iizvora, 4 angleškega, 2 ameriškega, po 1 švicarskega 'in dtalijanslkega). Od slovenskih kart je reproducirana samo karta „Slov. Straže“ iz 1. 1940. Spričo taks izibire so zašle v publikacijo po večini karte z grobimi netočnostmi, pri tem za na» po večini bolj škodljive kot koristne.
14. Grafenauer Bogo, Kanalska dolina. (Etnografski razvoj). Izdal in založil Znanstveni institut, oddelek za mejna vprašanja, Ljubljana 1946. Str. 15, 3 karte v tekstu.
Grafenauer Bogo, The Kanal Valley (Ethnographical Development). Published by the Research Institute, Section for Frontier Questions, Ljubljana 1946. Str. 18.
*	Grafenauer Bogo, Kanal’skaja dolina (Ltiiog ra f i češko j e razvitije) Opuibliikoval i izdal Naučnij Institut, otdelemie po izučeni ju voprosa o gra-nicah, Ljubljana 1946. Strr. 16.
Grafenauer Bogo, Vallee de Kanal (Developpememt ethnographique). Publie par l’Institut scienitifique, section pour les questions de froaitieres, Ljubljana 1946. Str. 17.
Y	štirih jezikih izdan kratek, informativem pregled o Kanalski dolini s podrobnimi navedbami o narodnostnem razvoju, namenjen pred vsem vnanjemu svetu.
15. Grafenauer Bogo, Koroški Slovenci v zgodovini. Založil Znanstveni institut pri predsedstvu SNOS, Ljubljana 1945. Str. 47.
16. Grafenauer Bogo, Koroško vprašanje. Slovenski zbornik 1945, /str. 432—449.
1?. Grafenauer Bogo — Sienčnik Luka, Slovenska Koroška. Seznam krajev dn politično-upravna razdelitev. Izdal in založil Znanstveni institut, oddelelk za meje, v Ljubi jami 1946. Str. 67 s karto občim po stanju 1. 1934. v prilogi.
18. Gustinčič D., Trst ali problem razmejitve med Jugoslavijo in Italijo.
Ljubljana 1945. Str. 34, z narodnostno karto v priloigi.
Gustinčič D., Trieste o il problema della delimitazione dei confini fra la Jugoslavia e lTtalia. Ljubljana 1946.
Historiat tržaškega vprašanja in pregled njegovega etnografskega, gospodarskega in političnega ozadja.
19. Hrvatsko svečenstvo Istre traži priključenje Julijske Krajine F. N. R. Jugoslaviji. Izdao Piopodjel Oblasnog N. O. O.-a za Istru, Rijeka 1946. Str. 54.
20. Ilešič Svetozar, The Population Development of Trieste and its Near Environs. Published by the Research Institute, Section for Frontier Questions, Ljubi jama 1946. Str. 9, 4 diagrami v besedilu.
* Ilešič Svetozar, Populjaeionnoje razvitije Triesta i jego bližajših okrestnostej. Opublikoval i izdal Naiučnij Institut, otdelemije po izučeni ju voprosa o granicah, Ljubljana 1946, str. 9.
Ilešič Svetozar, Le developpement de la population de Trieste et de ses environs immediats. Public par 1’Inst'itut scientifique, section pour les questions de fronitieres, Ljubljana 1946. Str. 9.
21. The Julian March — Julijskaja Krajna — La Marche Julienne.
Knjigo je predložila vlada FLR Jugoslavije svetu zunanjih ministrov
maja 1946 v Parizu kot podkrepitev tin dokaz o upravičenosti zahtev ljudstva Julijske krajine za priključitev k FLR Jugoslaviji. Vsebuje zbirko ilustracij
o	Slovenskem iPrimorju z Istro ter o taanošnju osvobodilni borbi. Reproducirani so tudi dokumenti o zatiranju slovanske narodne manjšine v Italiji in
o	zločinih italijanskih okupatorjev na jugoslovanskem ozemlju.
22. The Julian March, the Land and its People — Julijskaja Krajna, strana i ljudi — Ln Marche Julienne, le pays et les gens.
Odlično opremljena publikacija, namenjena vnanjemu svetu im opremljena s trojezično legendo, obsega 89 kartonskih listov s fotografskimi posnetki pokrajine, ljudi, gospodarstva, kulturnega življenja, tiska ter osvobodilnega gibanja.
23. The Julian March, Studies on its History and Civilization. Academy of Sciences and Artis Ljubljana 1946. Str. 81.
* Julijskaja Krajna. Stat’i o jejo istorii i kul’ture. Akademija Nauk i Iskusstv v Ljubljane, 1946. Str. 95.
Publikacija vsebuje članke Milka Kosa o kulturno-poliitični pripadnosti Slovenskega Primorja. Franceta Steleta o umetnosti Slovenskega Primorja, Antona Bar ca o Istri v hrvatski literaturi, Framceta Kidriča o literaturi Slovenskega Primorja iin Franca Marolta o narodni glasbi 'in plesih Slovenskega Primorja.
24. Kardelj Edvard, Vprašanje Julijske Krajine. Slovenski zbornik, Ljubljana 1945. Str. 48—54.
Članek vsebuje zahtevo naše delegacije za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo, predloženo konferenci petih velikih siil v Lomdonu septembra 1945.
25. Kirac don Luka, Črtice iz istarske povijesti. Nakladni zavod Hrvat-ske, Zagreb 1946. Str. 346.
26. Koroški zbornik. Uredili Bogo Grafenauer, Lojze Ude, Maks Veselko. Državna založba Slovenije v Ljubljani 1946. Str. 658. 7 kairt v tekstu, 23 enobarvnih v prilogi, 1 izrez iz topografske karte Slovenije 1 : 750.000 (brez navedbe merila).
Zbornik vsebuje pregledne znanstvene razprave o geografiji, o politični, socialni in kulturni zgodovini ter o etnografiji Koroške. Uvodni besedi Lojzeta Udeta 'in geografskemu opisu Koroške Svetozara Ilešiča sledi serija zgodovinskih razprav. Milko Kos obravnava slovensko (naselitev na Koroškem; Bogo Grafenauer je prispeval 4 razprave: o državi karantanskih Slovencev; o kmečkih uporih na Koroškem; o narodnostnem razvoju na Koroškem od srede 19. stol. do danes (najobsežnejši in najaktualnejši del zbornika z obsežnim tabelaričnim gradivom iin 23 kartami v prilogi) in o germanizaciji treh Avstrij (habsburške, republiške in hitlerjevske). Fran R a m o v š piše o pomembnosti nekaterih pojavov v slovenskih narečjih na Koroškem, Ivan Grafenauer pa podaja izčrpen pregled slovenskega slovstva na Koroškem. V folklor posega članek Franceta Marolta „Gibmo-zvočni obraz slovenskega Korotana“, opremljen s številnimi fotografijami in notnimi posnetki. Slede razprave iz najnovejše politične zgodovine na Koro-
škem: Bogo Grafenauer obravnava vprašanje jugoslovansko-avstrijske meje na mirovni konferenci 1. 1919., Ivan Tomšič (podaja podroben histo-riat koroškega plebiscita s pravne strani, France Škerl nam v razpravi „Koroška v boju za svoibodo“ poda podrobno sliko o deležu Korošcev v na-rodno-osvobodilni borbi, Lojze Ude pa zaključuje knjigo z osvetlitvijo koroškega vprašanja z ozirom na celotno politično problematiko Avstrije pod naslovom „Avstrija, pangermamizem in Koroška“. Zborniku je namenil svoj prispevek tudi Fran Zwitter, ki pa radi zaposlenosti pri važnejših nalogah ni dospel do tega. Težišče zbornika je na zgodovinski, narodnostni in politični strani, bolj v ozadju je gospodarska problematika, ki je le pregledno nakazana v geografskem uvodu.
27. Kos Milko, Historical Development of the Slovene Western Frontier. Published by the Research Institute, Section for Frontier Questions, Ljubljana 1946. Str. 21, 4 karte v besedilu.
* Kos Milko, Istoričeskoje razvitije slovenskoj zapadnoj granici. Opub-likoval i izdal Namen ij Institut, otdelenije po izučeni ju voprosa o granicah. Ljubljana 1946. Str. 19.
Kos Milko, Developpement historique de la frontiere Slovene occidentale. Publie par lTnstitut scientifique, sections pour le9 questions de frontieres, Ljubljana 1946. Str. 19.
28. La Marche Julienne. Etude de Geographie politique. Publications de lTnstitut Adriatique, Sušak 1945. Str. 312.
Knjiga je zborni k preglednih člankov o Julijski krajini. Sestoji iz treh delov. Prvi del obsega splošni geografski pregled (J. Roglič, Aperpu geogra-phique de la Marche Julienne; Caracteres antropogeograiphiques: Ajpergu des statistiques). Drugi del sestavljajo študije za posamezna področja: M. R.oj-nič, Istrie, I. L’histoire, II. La civilisation slave. — R. Madxner, Rieka. — I. Mihovilovič, Trieisrte. — I. Mihovilovič, Le port de Trieste. —
I.	Mihovilovič, Province de Gorice. — A. I v e š a, La Slovenie Venetienne. — Tretji del knjige obravnava stanje slovanske manjšine pod Italijo in problematiko nove razmejitve (L. Čermelj, Les promesses et les aotes ita-liennes. — J. Roglič, Le probleme de la nouvelle frontiere).
29. Maučec Jože — Novak Vilko, Slovensko Porabje. Založil Slovenski knjižni zavod OF v Ljubljani 1945. Str. 30 (s karto).
Kratek geografski, etnografski, zgodovinski in jezikovni pregled slovenskega Poraibja in slovenske radgonske okolice.
50.	Melik Anton, The Development of the Yugoslav Railways and their Gravitation toward Trieste. — Razvitije jugoslavskih železnih dorog i ih ustremlennost k Trstu. — Le developpement du reseaux ferroviaire yougo-slave et son gravitation vers Trieste. Belgrade 1945. Str. 11 s 6 kartami v prilogi (povzetimi iz Geografskega vestnika 1938).
31.	Melik Anton, Gorica. (Geografske osnove mestnega naselja). Izdal in založil Znanstveni institut, oddelek za mejna vprašanja. Ljubljana 1946. Str. 22, 4 karte v prilogi.
Melik Anton, Gorica. (The Geographical Basis of its Foundation). Published by the Research Institute, Section for Frontier Questions, Ljubljana 1946. Str. 21.
* Melik Anton, Gorica. Opublikoval i izdal Naučnij Institut, otdelenije po izučeniju voprosa o granicah, Ljubljana 1946. Str. 19.
Melik Anton, Gorica. (Bases geographiques de l’agglomeration urbaine). Piublie par l’lnstitut scientifique, section pour las questions de f rout i er es. Ljubljana 1946, stf. 21.
V	štirih jezikih izdana geografska osvetlitev razvoja Gorice in njene povezanosti z Goriško deželo, zlasti s Soško in Vipavsko dolino.
32. Melik Anton, Trieste and The Littoral (A short Geographical Outline)!. Published by the Research Institute, section for Frontier Questions, Ljubljana 1946. Str. 15, 4 karte v tekstu. — Melik Anton, Triest i Primorje (Kratkaja geografičeskaja karakteristika). Opuiblikoval i izdal Naučnij Institut, otdelenije po izučeniju voprosa o granicah, Ljubljana 1946. Str. 12. — Melik Anton, Trieste et le Littoral (B-reve caracteristique geographique). Public par l’lnstitut scientifique, section pour les questions de frontieres, Ljubljana 1946. Str. 11.
Y	treh jezikih objavljen informativni geografski oris Trsta in Slovenskega Primorja, namenjen zunanjemu svetu.
33. Melik Anton, Trst in severna Jugoslavija. Izdal in založil Znanstveni institut, oddelek za mejna vprašanja. Ljubljana 1946. Str. 19, 4 karte v besedilu in 1 v prilogi.
Melik Anton, Trieste and North Jugoslavia. Published by the Research Institute, Section for Frontier Questions, Ljubljana 1946. Str. 21.
Melik Anton, Trieste et la Yougoslavie du Nord. Publie par l’lnstitut scientifiqiue. section pour les questions de frontieres, Ljubljana 1946. Str. 20
Razprava, izdana v treh jezikih, nazorno pokaže, da ne teže k Trstu le ona področja, ,ki so se tja usmerila v avistro-ogrski dobi, temveč tudi predeli v srednjem Podonavju 'im na severozapadnem Balkanu, posebno severna Jugoslavija kot prometno in gospodarsko najvažnejši del države.
34. Memorandum du Gouvernement de la Yougoslavie Democraitique et Federative sur la Question de la Marche julienne et des autres territoires Sous la domination italiemne. Str. 21.
Uradna spomenica naše vlade o Julijski krajini, vsebujoča pregled geografije, zgodovine, etnografije in gospodarstva ter zgodovino narodnoosvobodilne borbe. Opremljena je z 9 kartami v prilogi (med njimi 2 etnografski karti v barvnem tisku).
35. Memorandum Oblasnog Narodnog Odbora za Istru Savezničkoj Komisiji za ispdtivanje granične linije izmed ju Jugoslavije i Italije. Brez letnice (1946). Izdano v hrvatskem, francoskem, ruskem in angleškem jeziku.
36. Memorandum of the Regional National Liberation Committee for the Slovene Littoral and Trieste. Brez letnice (1946). Str. 23. Annex to the Memorandum, str. 75.
*	Memorandum Oblastnogo narodno-osvoboditel’nogo komiteta dlja Slo-venskogo Primorja i Triesta. Brez letnice (1946). Str. 24. Priloženi je k memorandumu, str. 75.
Memorandum du Comite regional de la Liberation nationale pour le Littoral Slovene et Trieste. Brez letnice (1946). Str. 24. Anexe au Memorandum, str. 74.
Memoriale del Comitato Provinciale di Liberazione per il Litorale slo-veno e Trieste. Brez letnice (1946). Str. 24.
Spomenica v 4 jezikih, predložena medzavezniški razmejitveni komisiji. Dodatek obsega proteste in dokumente o postopanju zavezniških oblasti v Julijski Krajini.
37. Mezulič Hrvoje, Fašizam krstitelj i palikuča. Nakladni zavod Hrvat-ske. Zagreb 1946. Str. 112.
Knjiga osvetljuje fašistične metode pri prekrščevanju krajevnih in rodbinskih imen v hrvatskih predelih, ki so jih Italijani zasedli po prvi svetovni vojni kot tudi v onih. ki so jih okupirali 1. 1941.
38. Mihovilovic Ive, Trst. Etnografski i ekonomski prikaz. Predgovor dr. Ante Mandič. Nakladni zaivod Hrvatske, Zagreb 1946. Str. 386, 10 kart v besedilu, 2 v prilogi, številni diagrami in fotografije.
Istran I. Mihovilovic podaja v tej knjigi doslej najizčrpnejšo monografijo o tržaškem vprašanju, slonečo na podrobnem poznavanju im znanstveni obdelavi gradiva. Dosledno vpošteva in kritično prerešeta tudi italijanske publikacije. Prvi del knjige je posvečen razvoju etnografskega vprašanja, dragi, še obsežnejši, pa gospodarski problematiki od začetkov Trsta preko njegove silne rasti v 19. stol. do dobe italijanske aneksije in do današnjega položaja. Knjiga je živa, stvarna in do zadnje podrobnosti dosledna utemeljitev pripadnosti Trsta k Jugoslaviji. Dragocene so navedbe virov v besedilu in bibliografski seznam v dodatku.
39. Moodie A. E., The Italo—Jugoslav Boundary. A Study in Political Geography. With a foreword by E. G. R. Taylor. George Philip & Son. London 1945. Str. 2+1. 22 kart v besedilu.
Kinjiga podaja, podprta z izčrpno znanstveno dokumentacijo, geografski in zgodovinski pregled Slovenskega Primorja in Istre z Trstom ter vso problematiko italijansko-jugoslovanske razmejitve. Avtor in pisatelj predgovora sta oba geografa; njuno stališče v vprašanju razmejitve je znanstveno objektivno in polno razumevanja do teženj jugoslovanskih narodov po pravični razmejitvi
40. Naša Istra. Izdalo Pol i t ičko-p r o s v j eit.no odjeljenje IV. armije. 1945. Str. 48.
41. Oko Trsta. Redaktori Viktor Novak i Fran Zwitter. Beograd, Državni izdavački zavod Jugoslavije 1945. Str. 428, 10 kart v besedilu in 5 v prilogi.
Knjiga ima značaj kolektivnega zbornika ne le o Trstu, temveč o celotnem Primorju. Pri njej ®o sodelovali: gen. Lado Ambrožič, Aleksander Belič, Lojze Berce, Lavo Čermelj, Dušan Dimi nič, gen. Petar Drapšin, Drago Gervais, Petar J ovanovič, Milan Marjanovič, Anton Melik, Mijo Mirkovič, Viktor Novak, Petar Skok. Stanko Škerl j, Josip Vilfan, Mirko Vratovič in Fran Zwitter. Izčrpno in strokovno obdelana snov je razdeljena v štiri glavna poglavja: v geografski opis (Zemlja in človek, izpod peresa prof. Jovanoviča in Melika), opremljen z geološko in geomorfološko karto, v gospodarski oiris s težiščem na vprašanju Tnsta in Pule, v pregled etnografskega razvoja (s statističnimi tabelami in etnografsko kairto za 1. 1910. v prilogi) in v poglavje o zgodovini Julijske Krajine, ki je najobsežnejše in vključuje poleg politične tudi kulturno in lingvistično zgodovino.
42. La politique autrichienne des nationalites dans la Marche Julienne.
Brez letnice (1946). Str. 5.
43. Roglic J., Le recensement de 1910, ses methodes et son application dans la Marche Julienne. Publications de lTnstitut Adriatique, Sušak 1946. Str. 70, 5 kart v prilogi.
V	zvezi s sklepom petorice zunanjih ministrov na londonski konferemci v septembru 1945 se je postavila za osnovo bodoče razmejitve med Jugoslavijo in Italijo etnografska meja, ki inaj bi se določila po avstrijskem štetju iz 1. 1910. Ker so nekateri italijanski krogi protestirali proti uporabi te statistike, češ da je prikrojena v korist Slovencem in v škodo Italijanom, podaja Roglič rezultate svojega večletnega študija o avstrijskem štetju za 1. 1910. ter ugotavlja, da o taki prikrojenosti me more biti govora. Rogličeva razpirava je podrobna kritična analiza statističnega gradiva in je zato več kot priložnostna dokumentacija, saj poda tudi celotni pregled juigoslovansko-italijan-iskih etničnih odnošajev v zadnjih desetletjih. Dragocene so priložene karte (v barvnem tisku): prve tri so repirodukcije redkih etnografskih kart Ilaeu f-
1	e r - ove, C z o e r n i g - ove in Kiepert- ove iz 1. 1846., 1856. in 1867, ostali dve pa sta podrobni (1 : 250.000) etnografski karti Julijske Krajine in Bene-
ške Slovenije za I. 1910. (odn. 1911.). ki jih je izdelal avtor po pikčasti metodi. Prva kaže razporeditev italijanskega in jugoslovanskega prebivalstva, drugi pa je osnova še podrobnejša narodnostna razčlenitev na Slovence, Hrvate, Furlane in Italijane.
44. Schiffrer Carlo, La Venezia Giulia. Saggio di una carta dei limiti nazionali italo-juigoslavi (con la carta amessa). Staibilimenti tipografici Carlo Colombo. Roma 1940. Str. 122.
Knjiga, ki je obsežen komentar k podrobni etnografski karti, izdelani po pikčasti metodi na osnovi uradnih podatkov iz I. 1910. in 1. 1921., naj bi ustvarila videz objektivnosti in dobre volje za sporazum z italijanske strani. Značilno za to je uvodno pismo, ki ga je napisal Con te Sforza. Kljub temu se v knjigi ponavljajo običajne trditve o italijanstvu Trsta, Reke, Istre itd., četudi v umerjenejši in bolj zakriti obliki.
45. The Struggle of the People of the Julian March for Freedom and Selfdetermination. — Bor'ba narodonaselenija Julijskoj Krajni za svobodu i samoopredelenije. — Lutte du peuple de la Marche Julienne pour la liberte et le droit ä disposer de lui-meme.
Publikacija, namenjena zunanjemu svetu in opremljena s trojezičuo legendo, obsega 45 kartonskih listov s fotografijami, kartami in diagrami o narodno-osvobodilni borbi.
46. Škerl France, Boj Primorcev za ljudsko oblast. Založil Znanstveni institut pri predsedstvu SNOS-a. Ljubljana 1946. Str. 51.
Škerl France, The Struggle of the Slovenes in the Littoral for the People’s Authority. Ljubljana 1945. Str. 54.
47. Švajger Veri, Trieste-Trst Yugoslav or International? (Treatise about Communications). Trieste, The Julian March Research Institute 1946. Str. 24 z 1 karto v prilogi.
Utemeljitev potrebe po priključenju Trsta k Jugoslaviji na osnovi prometnih in gospodarskih momentov.
48. Triest als Hafen Österreichs und das Donaurauines. Eine wirtschaftliche Studie herausgegeben vom österreichischen Befreiungskomite Triest. Trieste 1945. Str. 17.
S	konkretnimi predlogi opremljena študija o gospodarski povezavi Trsta z avstrijskim zaledjem, pisana s strogo avstrijskega stališča. Enostra-nost tega stališča je v živem nasprotju z Mel'ik-ovimi ugotovitvami v razpravi, navedeni pod št 55.
49. Trieste nella lotta per la demoerazia. Edito dal Comitato ciitadino dell U. A. 1. S.. Trieste, Settemibre 1945. Str. 255.
Prvi del knjige obravnava razvoj delavskega gibanja v Trstu, drugi pa zgodovino narodno-osvobodilne borbe.
50. La Venezia Giulia, Terra d’Italia. Editrice La Societä Istriana di Archeologia e Storia patria. Venezia 1946. Str. 266, 5 -karte in 5 tabele v prilogi.
V	knjigi obravnava vrsta italijans/kih avtorjev geografsko, zgodovinsko, kulturno in gospodarsko problematiko Julijske krajine. Stališče knjige je šovinistično italijansko in se komaj kaj razlikuje od fašističnih publikacij „ItaJijanstvo“ Julijske krajine se zasleduje vse do paleolitika, za sporazum z Jugoslavijo pa se pripušča samo možnost manjših mejnih popravkov (Postojna, Snežnik itd.!).
51. Vivantc Angelo, Adriatic Irredentism, Firenze 1912. Extract. Ljubljana 1945, str. 15.
*	Vivante Angelo, Adriatičeskij irredentizm, Florencija 1912 g. Otziv o italjanskoj knige. Ljubljana 1945. Str. 16.
Izvleček iz razprave italijanskega avtorja Vivante-ja („Irredentismo adriatico“, Firenze 1912), ki na osnovi stvarnih dejstev ugotavlja, da pomeni ločitev Trsta od zaledja ter priključitev k Italiji gospodarski nesmisel.
52.	Zoli M., Trieste e la Regione Giulia	nella ricostruzione	europea.
Felice le	Monnier, Fireinze 1946. Str. 265., 8 kart	v besedilu in 2 v prilogi.
Knjiga skoraj brez stvarnega gradiva in premotrivanja, a z mnogo lepih besed o novem svetovnem miru, o evropski obnovi in podobnem. Samo lepa beseda je tudi podnaslov „Per la nostra pace colla Jugoslavia“. Dovolj zgovoren je program knjige: zavrnitev etnografske meje in ustvaritev avtonomnega	„Združenega ozemlja" med Italijo in	Jugoslavijo!
55.	Zwitter Fran, O Beneških Slovencih.	Slovenski zbornik	1945,	str.
449—455. Pisano na Rogu novembra 1944.
54. Zwitter Fran, Trst. Slovenski zl>orn ik 1945. str. 426—452. Pisano na Rogu v novembru 1944.	g
Slovenska kartografska produkcija v prvem letu po osvoboditvi.
Prvo slorvensko kartografsko delo po osvoboditvi je lcarta „Slovenskega Primorja in Trsta“, ki jo je v oktobru 1945 izdal Statistični urad Pokrajinskega marodno-osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst. Izdelana je v merilu 1 : 200.000, natisnila jo je litografija Cerna,žar v Ljubljani. Ker je namen karte izrazito statističen, namreč pregled krajev v Slovenskem Primorju, zato na njej ni prikazan relief, saj bi jo to le obremenilo. V enobarvnem tisku so označene poleg krajev železnice in ceste, vodni tokovi, glavni objekti, gorski vrhovi in bivše državne meje.
Zemljevid „Slovenskega ozemlja“ (izdelal M. Ver k v merilu
1	: 600.(100) je založila Državna založba Slovenije, tiskala pa Mariborska tiskarna. Tisk je precej nejasen, čemur se pridružuje še slaba kakovost papirja, ki je pri izdaji zemljevidov komaj opravičljiva. K nejasnosti karte pripomore tudi prevelika sličnost linearnih znakov, n. pir. označb za državne meje in železnice. Upravna razdelitev na karti ndi prikazana. Dobro bi bilo. če bi avtor označil vsaj sedeže okrajev. Mestne meje (n. pr. Ljubljane, Maribora) na karti niso pravilne. Pri Ljubljani n. pr. avtor nima označenega njenega sedanjega ozemlja, temveč navaja še posebej kraje, ki so že več kot desetletje priključeni mestu (n. pr. Vič in šiško). Visa mesta so z ozirom na število prebivalstva razdeljena le v dve skupini: v orna z več in v ona z man j kot 10.000 prebivalci. Kazalo bi označiti posebej vsaj še mesta z več kot
50.WX) in ona z več kot 100.000 prebivalci. Vse ostale naselbine so označene kot trgi ali kot navadni kraji, pri čemer se seveda avtor drži starih predvojnih podatkov: toda tudi z oziram na te so na karti nekatere napake: mesto Idrija n. pr. je označeno kot trg. Vsekakor bomo morali v bodoče stremeti za tem, da posamezne kraje prikažemo točneje z ozirom na njihovo dejansko gospodarsko pomembnost. Najbolj kričeč primer v dosedanji praksi so Trbovlje, središče slovenske in jugoslovanske premogovne industrije, ki so ga dosedanje karte označevale podobno kot kateri koli malo pomembni trg (n. pr. Turjak, Podsreda), čeprav je njegova gospodarska pomembnost neprimerno večja. Isto velja za druga rudarska središča (Zagorje, Hrastnik itd.), ki imajo 'na tisoče industrijskega prebivalstva, a so na geografskih kartah označena kot malo pomembne vasi.
Preglednejša in ustreznejša po kakovosti papirja, na katerem je natisnjena, je karta „Jugoslavije“, ki jo je založila Državna založba Slo-
venije, izdelal pa M. Veric v merilu 1 : 2,000.000. Natisnila jo je tiskarna „Ljudske pravice“ v Ljubljani. Na karti so dobro predstavljene nižine, pri više ležečih področjih in gorovjih pa so premalo poudarjene višinske razlike, ki bi morale v barvnih tonih priti do jasnejšega izraza. Karta daje pregled žel ezn iško-p romet ivi h in pomorsk o -pr om e tnih linij, želeti pa bi bilo, da bi prikazovala tudi meje ljudskih republik. Tudi na tej kanti temelje označbe za velikost posameznih krajev še na starih podatkih in piri številnih mestih ne ustrezajo njihovi pravi velikosti. Karta tudi ni točna v krajevnih imenih: omenim naj le uporabo nekaterih zastarelih imen kot n. pr. Aleksandrov prekop, Petrov prekop 'itd.
V samozaložbi je izšla karta „P o h o r j a“, ki jo je priredil J. P e i 11 e r, tiskala pa Mariborska tiskarna. Po svoji velikosti (format 14>X8‘5 cm) 'in po merilu (2'6 mm = 1 km) predstavlja ta karta neko posebnost. Natisnjena je v enobarvnem tisku im je tehnično precej doibro izdelana. Podaja nam relief Pohorja iin obrobnega področja z metodo osemjave in z izohipsami na 500 m. Kljub neznatni velikosti imamo na njej prikazano vodno mrežo, železnice in ceste ter gorske poti Označeni so tudi gorski vrhovi in turiisitovske koče ter začrtane okrajne meje. V legendi niso navedeni vsi znaki, ki so na karti uporabljeni, verjetno radi pomanjkanja prostora..
Če si ogledamo dela, izvršena na področju slovenske kartografije v prvem letu svobode, moramo pred vsem ugotoviti, da so rezultat iniciative različnih faktorjev iin da so se za enkrat gibala še v skromnih mejah. Slovensko kartografijo čakajo v bližnji bodočnosti velike naloge: sistematično izdajanje kart tako za šolsko uporabo kot za ostale namene, posebno za namene gospodarskih iin statističnih institucij. Nujno potrebna bi bila ustanovitev slovenskega Kartografskega zavoda, ki je zanj že izšla pobuda iz vrst Geografskega društva.	Ciril	Helmich
Anton Melik, Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem.
Dela 5, Akad. znan. in umetn. v Lj„ 1. razr., Ljubljana 1946. 223 strani in
6	kart v prilogi.
Pisatelj, ki je objavil že nešteto razprav o Barju, nam je napisal najobsežnejšo knjigo, kar jih imamo doslej za ta predel. V njej je izčrpno obdelal zadnje jezero, ki je trajalo še v prazgodovinsko dobo, in pa ves poznejši razvoj barske kotline. Knjiga je neobhodno potrebna vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z Barjem ali se vsaj zanimajo za njegove probleme.
Pisatelj je razdelil knjigo na 4 dele. V prvem opisuje zadnje jezero, v drugem barje, v katerega je prešlo jezero, v tretjem jezersko površje v sedanjosti, v četrtem pa Ljubljansko barje v letu 1825.
V prvem dein, ki tvori jedro knjige, ugotavlja, da je bila zadnja oje-zeritev posledica ugrezanja barskih tal in savskega zasipanja. Ta ojezeritev je nastopila šele precej po višku wiirmske poledenitve. Jezernica, predhodnica sedanje Ljubljanice, se je vila tik	Gradu	in nato	v	bližini	severnega
vznožja Golovca. Zadnje jezero ni imelo	odtoka	v medgorju med Gradom in
Golovcem niti ob maksimalnem vodnem stanju (297m ali kvečjemu 298 m), katerega je ohranilo, dokler ni Sava s pritoki razrezala vršaja. Plahnelo je, ker so ga zasipali potoki s plavjem in prodom in ker si je jezernica poglabljala strugo. Jezero je ob času deževja	močino	naraslo,	v	sušnih	razdobjih
pa se mu je gladina zelo znižala, tako	da je	kolebalo	v	izmeri	1—2 m. V
starejših štadijih je bilo kolebanje manjše kot v mlajši dobi, ko je imelo
jezero že zelo skrčen obseg. Jezero je bilo plitvo, 'imelo je majhno prostornino, zato pa izredno obsežno povodje z velikim vodnim pritokom. Siva glina polžarica, ki prehaja navzgor v rjavo blato in nato v šoto, je zadnja usedlina v jezerskem dnu. Stična ploskev med šotno odejo in polžarico predstavlja dno jezera v dobi, ko je začelo (prehajati v močvirje in potem v barje. Jezero se ni zasipalo v vseh področjih enako naglo in ne z enakimi naplavinami. Ko se je gladina jezerske vode nižala, se jezero mi krčilo enakomerno, marveč se je s severnega, najhitreje zasipanega dela umaknilo najbolj naglo. Tudi barska doba je bila na severu krajša kakor na jugu.
Pisatelj razločuje tri jezerske stadije. Prvi predstavlja razdobje največje razsežnosti in najvišje gladine zadnjega, to je pozmodiluvialnega jezera. Največja globina je znašala najmanj 13—14 m. Drugi stadij je naznačen z obrežnimi terasami. Gladina je segala tedaj do višine 295 m, Takratno jezero je ibilo v globljem področju še vedno II m globoko. Tretji stadij kaže jezero z gladino v višini 290 m. Pisatelj je na priloženi karti rekonstruiral to skrčeno jezero iz dobe tik pred njegovim zamočvirjenjem. Jezersika globina je znašala po večini več kot 1 m in manj ko 3 m, samo v najglobljih delih je segala še nad 3 m. Največja globina severno od Podkraja je morda v zvezi s podvodnimi izvirki. Med Bevkami in Notranjimi goricami je v južnem delu sicer še večja globina, 285'1 m (to je sploh največja globina jezerskega dna), toda velike globine južno od Notranjih goric in Bevk predstavljajo dno stare Ljubljanice, preden se je v njej začela delati šota. V zadnjem stadiju se je do konca 'izoblikovalo dno Ljnbljaničine dolinke v višini ca. 290 m. V zgornjem delu dolinke pa so sledovi rečne terase v višini 295 im, ki pričajo o dalje časa trajajočem starejšem jezersikem stadiju. Dc področja Ljubljane je jezero segalo samo med sedanjo Ljubljanico in bližino vznožja Golovca 'in Gradu.
Vsa doslej ugotovljena mostišča in vsa najdišča mostiščarskih izdol-bencev ise nahajajo v območju zadnjega jezera z gladino 290m. To jezero je bilo torej življenjsko področje mostiščarskega človeka. Vsa kolišča so bila v bolj plitvih obrežnih delih zadnjega jezera. Bila so znatno bliže bregu, kakor se je doslej dommevalo. Mostiščarji so se naselili v svojih vodnih vaseh v zgodnjem časovnem razdobju jezera 290 m.
V	drugem delu knjige Obravnava pisatelj barje, ki se je razvilo v osredju barske ravnine na dnu plahnečega jezera z gladino 290 m. Na prehodu iz jezera v močvirje in barje se vodna gladina ni mogla znižati kaj prida pod višino 289m. Ob vodotokih, ki so se bili razvili po najglobljih progah, se je držalo nizko ali travniško barje, po zavetnih osredjih pa se je zabohotilo visoko ali mahovnato barje. Visoka barja so zrasla za več metrov na visoko. S tem, da sta se nad nekdanjim ravnim jezerskim dnom razvila oba barska tipa, je postajalo površje čim dalje bolj neenako, neravno. Črna šota je tvorba nizkega barja, rjava šota ali mahavka pa je iz visokega barja.
V	mnogih predelih nizko barje ni nikdar prešlo v visoko barje in se je tam napravila samo črna šota. Šota je bila najbolj debela v področju visokih barij — največ, namreč 6 m, je merila pri Bevkah ob Kostanjevici. Visoko barje je doseglo največjo debelino bolj na robnih področjih z najslabšimi odtočnimi možnostmi. Ob zaključku bakrene ter na prehodu v bronasto dobo se je še držalo jezero, potem pa se je prav kmalu za toliko zamočvirilo, da je prešlo v barje, ki je trajalo skozi železno dobo. Znane pasti so po pisateljevem mnenju iz železnega kulturnega razdobja, ladja in izdolbenec pa
iz mlajšega oddelka železne dobe. Topografi antiške dobe so pod imenom lacus Lugeus verjetno imeli v mislili naše Barje, ne pa kraškega polja pri Cerknici ali Planini. Kjer so rimske ceste zanesljivo dognane, potekajo povsod le v robnih področjih. Glede stare Ljubljanice pisatelj ugotavlja, da so jo že v rimsikih časih izkopali kot prvo regulirano strugo. Pozneje, a še v rimski dobi, so izkopali novo Ljubljanico, da so s tem omogočili plovbo mimo Podpeči. Nikjer ni sledov, da bi bili v rimski dobi barje v toliko osušili, da bi ga mogli gospodarsko izkoriščati, pač pa so napravili ceste za prehod med deli obrobja ali za dohod do osamelcev sredi barja.
Stari vek je ustvaril v obrobju barske kotline troje naselbinskih središč: v vrhniškem kotu, v ljubljanskem medgorju in v šmarsko-ižanskem predelu. Od njih sta se v zgodnji slovenski dobi uveljavljali samo zadnji dve področji. Slovenci so v najstarejši dobi imenovali barje „blato“, v novejši dobi so rabili 'ime „mah“, ki ga je šele proti koncu 19. stol. začelo izpodrivati po Levstiku uvedeno ime Barje.
V tretjem delu knjige, kjer opisuje jezersko površje v sedanjosti, pisatelj ugotavlja, da se ra^poredba vodotokov na Barju v velikem delu ni bistveno spremenila. Pred modernimi osuševalnimi deli je bila v glavnem ista, kakor se je razvila na dnu pojemajočega jezera, temeljito se je predrugačila le v južnovzhodnem delu. Nato piše Melik o kategorijah današnjih jarkov in njihovem vzdrževanju. Ko govori o povodnjih, poudarja razliko med pravim osuševanjem in med borbo s povodnjijo. Zaradi odstranjevanja šotne odeje se je barsko površje nižalo in bilo zato bolj im bolj izpostavljeno povodnj'im. Nadalje opisuje dosedanja osuševalna dela na Barju in omenja s tem v zvezi spore glede višine talne vode in različnega vrednotenja šote. Pri tem povsem pravilno ugotavlja, da šota nima takega pomena, ker na zraku neprestano gine. Vprašanje umetnega namakanja pa je glede na sestavo tal in podnebne razmere prav tako brezpredmetno. Ugotavlja, da se bo šotna odeja še nadalje tanjšala, čeprav ne več tako izdatno ikakor doslej. Opozarja na to, da se pogoji za povodnji ne morejo več znatno poslabšati, jemati pa jih je vendarle še v poštev. Zatvornica na Ljubljanici v mestu sploh ni potrebna, ker je neutemeljena bojazen pred prevelikim znižanjem odtočne in talne vode na Barju.
V zadnjem delu knjige opisuje še I3arje v letu 1825., ki predstavlja mejnik v kulturnogospodarskem stanju Barja. Pri tem se podrobno ozira ne samo na ikulture tal. marveč tudi na posestna razmerja v tem letu.
Obsežna knjiga vsebuje toliko novih pomembnih ugotovitev in zaključkov, da spričo pičlo mi odmerjenega prostora niti opozoriti nisem mogel na vse, marveč sem se omejil le na nekatere izmed najvažnejših izsledkov. Delo daje v marsičem povsem nove poglede, tako da predstavlja prelom v dosedanjem raziskovanju Ljubl janskega barja. Melikovi izsledki in novi pogledi bodo dali tudi mnogo pobude za nadaljnje podrobno de;lo ne samo geomorfologom in hidrologom, marveč tudi arheologom, kulturnim inženirjem in drugim.
Knjigi so pridejane zelo instruktivne karte večinoma v večbarvnem tisku (karta posestnega razmerja v 1. 1825. vsebuje celo- 41 različnih barvnih odtenkov).
Veseli te vsebinsko tako tehtne in po opremi izelo lepe knjige si želimo, da bi čimprej 'izšla tudi geografska monografija o Barju, ki jo ima neumorni pisatelj že pripravljeno.	I	Rakovec.
Ivan Rakovec, Razvoj porečja v Polhograjskih dolomitih. Zbornik Prirodoslovnega društva, zv. 4., Ljubljana 1946, str. 58—68.
Razprava je nekako izpopolnilo avtorjeve študije o tektoniki im morfo-genezi Loških hribov in Polhograjskih dolomitov, ki je izšla 1. 1939. v „Geografskem vestniku“. Avtor nam podaja razvojno sliko vodne mreže v področju med Savo in Barjem podiprto s podrobnimi opazovanji o pretočitvah in prestavitvah vodnih tokov, o spremembah v razvodnici in o faktorjih, ki so te spremembe povzročili (najprej ugrezanje Ljubljanske kotline, pozneje nastanek Savske doline in zlasti ugrezanje Ljubljanskega Barja). Jasno je, da pri tako zamotani morfogenezi marsikatera navedba me more prestopiti okvira hipoteze. V območju domnev ostanemo n. pr. pri vprašanju, ki ga načenja avtor na str. 62, dali se je namreč erozijska baza po umiku miocenskega morja iz Ljubljanske kotline zares relativno zvišala (ali pa se je morda znižala). Vse to pa lahko samo navaja k nadaljnjim podrobnim ,m o r foigen et sik in i proučitvam, ki bodo mogle dosedanje rezultate študij, kakor so Rakovčeve, še trdneje podpreti.	S.	Ilešič.
Evgen Lovšin: V Triglavu in v njegovi soseščini. Planinske študije in doživetja. Druga izpopolnjena izdaja. Založil avtor. Ljubljana, 1946, str. 358.
Knjiga, ki je izšla pod tem naslovom, je pri Slovencih prvi poizkus obsežnejše monografije majvišjega vrha naših Alp in delno tudi gorske skupine, kateri ta vrh pripada. Naimen knjige je dobro označil avtor v predgovoru, kjer pravi, da je v njej zbrail samo nekaj gradiva za izčrpnejši popis človeka itn gore v7 Julijskih Alpah. Razumljivo je, da je avtorja zanimal pri tem delu v prvi vrsti popularni, turistični pomen gore, kateri je v teku preteklega stoletja vise bolj narašča,! in se stopnjeval še posebno v zadnjih desetletjih. V zvezi s tem pa se je pisatelj dotaknil tudi vprašanj, ki sežejo izven tega ožjega okvira; v posameznih poglavjih nas seznanja s splošnimi kulturnimi ter znanstvenimi prizadevanji ljudi, katerim je zbujala interes Triglavska ganska skupina. Zato nudi knjiga poleg prijetnega čtiva o „razvoju planinske misli“ in o planinskih doživetjih še vrsto tehtnih sestavkov, ki bodo zanimaili i kulturnega zgodovinarja i geografa.
Z geografskega vidika je posebej pomembno poglavje: Od kdaj in od kod ime Triglav ter drugi del v poglavju: Triglavska severna stena. V prvem se avtor obsežneje bavi z <1 (»sedanj im i znanstvenimi in poljudnimi razpravami, katerih namen je ibil ugotoviti poreklo imena Triglav. Pri tem skuša pisatelj ocenjevati vrednost različnih ugotovitev ter minenj, čeprav sam ne podaja prapričevalnejših zaključkov glede tega starega vprašanja. V Slednjem delu poglavja o triglavski severni steni pa so zbrane nekatere ugotovitve o geologiji, morfogenezi in morfologiji Julijskih Alp. Pregledna študija je sicer precej fragmentarna, a odgovarja splošnemu okviru dela kot si ga je zamislil avtor. Kulturnemu zgodovinarju bodo služili podatki o prvih pristopni k ih v Triglavsko pogorje ter o smotrih, ki so jih pri tem vodili. Intenzivnejše zanimanje za gorsko pokrajino se pojavi pri nas v dobi prosveti jenstva; takratne prirodoslovee in prijatelje prirodoslovnih ved smemo šteti med prve „alpiniste“, ki so zastavili v zvezi z domačimi vodniki pionirsko pot na naše najvišje vrhove. Posebno vrednost knjige predstavljajo še avtorjevi doneski k nomenklaturi nekaterih gorskih skupin in pa številne, izbrane slike, med (katerimi imajo mnoge pravil idokumentarični pomen. Na konec knjige je uvirščen pregled slovstva, ki se nanaša na opis zgodovinskih,
narodopisnih, gospodarskih, prirod oznanskih in estetskih ter športnih zanimivosti v naših Alpah, še posebej v Triglavskem pogorju in v Karavankah.
Knjiga Evgena Lovšina o Triglavu je vsekakor zelo pomemben doprinos našemil planinskemu ter polj udno-znanst ve nemil slovstvu. Z njo je avtor pomagal zgraditi temelj za obsežnejše monografsko delo o viseli slovenskih Alpah, katerega bo tre'ba izvršiti v bližnji bodočnosti.	C.	Malovrh.
V. A. Obručev, Metode geoloških proučavanja terena — knj. I. (2. izd.) ^Prev. Relja Čabru: — Beograd, 1941. Str. 419, slik 122, tab. i".)
Tik pred vojno je izšel ta učbenik, ki — s sledečo drug'o in tretjo knjigo — obdeluje celotno praktično stran geologije. Druga knjiga bo namreč obsegala vso tehniško geologijo, tretja — silojišča. Ta delitev nam kaže, da Rusi jemljejo pojem praktične geologije v najširšem obsegu: praktično poznavanje vsega, kar more v zemlji, v svetu geologa, človeku koristiti. Za enkrat pa je pred naimii šele prvi del.
.Prva knjiga obsega sledeča poglavja: 1) terenska oprema: 2) naloge in metode terenskega dela; 3) karte, kartiranje in nivelirainje; 4) proučevanje sedimentov; 5) izbiranje fosilov: 6) proučevanje magmatskih kamenin: 7) proučevanje matamorfnih kamenin: 8) proučevanje dislokacij; 9) raziskovanje golic in določevanje geoloških meja; 10) izdelovanje geoloških kart, profilov in poročil.
Knjiga je torej v tem prvem delu namenjena jasno in ostro določenemu geološkemu poslu, namreč geološkemu kartiranju terena. Ze v uvodu kritizira Obručev razna citirana dela ter obenem pokaže, da noče podajati ničesar razen bistvenega in smotrenega, a tudi noče ničesar takega izpustiti. V tem se to delo bistveno loči n. pr. od Keilhackove „Lehrbuch der praktischen Geologie", ki je nekak kompendij, leksikalno delo brez točno določene intencije. Keilhack navaja (glej zlasti drugo knjigo njegovega učbenika!) n. pr. razne laboratorijske preiskovalne metode in seizmologijo, kar za praktika na terenu kajpak ne pride v poštev.
Obručev se je pokazal v tem delu izkušenega praktika (raziskovalec Sibirije!), obenem pa tudi obilno in nepristrano citira iz raznih svetovnih jezikov. Jezik je enostaven in nazoren, tisk (cdiriliica) in papir prav dobra. Knjiga bo koristna vsakomur, kdor se z geologijo peča. ( šlebinger.
Kronika
Delo Geografskega društva v letu 1946.
Ko je ministrstvo za notranje zadeve v januarju 1946 odobrilo spremembe pravil, sklenjene na izrednem občnem zboru dne 20. novembra 1945, se je vršil dne 25. januarja 1946 redni občni zbor, na katerem je prišlo do izraza živo zanimanje za nadaljnji razvoj slovenske geografije. Člani so sprožili vrsto poibud za bodoče društveno delovanje. Izvolili so naslednji odbor: dr. Anton Melik, predsednik; dr. Ivan Rakovec, podpredsednik; dr, Svetozar Ilešič, prvi tajnik; Stane Zrimec, drugi tajnik; France Planina, blagajnik; Cene Malovrh, knjižničar; dr. Valter Bohinec, gospodar; Vera Malovrh, upravnik: Jože Kosmatin, načelnik odseka za šolsko geografijo; Jože Kos, načelnik odseka za ikartografijo; Ciril Helmich, načelnik študentskega odseka: Silvo Kranjec, dr. Alfred Šerko, Pavel Künstler, revizorji.
Delovanje društva v teku leta se je gibalo v smernicah, ki jih je bil začrtal občni zbor. Osrednja skrb je bila še vedno posvečena izdaji „Geografskega vestnika“, ki ostane jedro slovenskih geografskih publikacij vse dotlej, dokler se ne ured'i načrtno znanstveno publiciranje. Tisk „Geografskega Vestnika“ je podprl Prosvetni oddelek MLO z zneskom 464-2 din, Akademija znanosti in umetnosti z vsoto 20.000 din, Ministrstvo prosvete pa je nakazalo podporo 20.000 din. S tem ni le omogočena kontinuiteta maše geografske revije, marveč tudi obnova zamenjave z domačimi im inozemskimi znanstvenimi publikacijami. Društveno knjižnico so v 1. 1946. že poživili novi zvezki geografskih revij iz ZSSR, Poljske, Češkoslovaške, Švice, Belgije, ZDA, Peru-ja, Južne Afrike itd.
Od ostalih nalog, ik'i si jih je na občnem zboru postavilo Geografsko društvo, je bila v ospredju pobuda za obnovitev akcije za Atlas Slovenije. V okviru društva se je v ta namen osnoval iniciativni odbor, ki je pričel pretresati doslej zbrano gradivo za to veliko reprezentativno kartografsko delo ter je v sporazumu z Državno založbo Slovenije 'in s Komisijo za gospodarski načrt zainteresiral za stvar iPrezidij Ljudske skupščine Slovenije, Predsedstvo vlade LRS 'in Ministrstvo prosvete. Vzporedno s tem je šla pobuda za ustanovitev Kartografskega zavoda Slovenije, ki jo je sprožil društveni odsek za kartografijo, osnovan na občnem zboru.
Od odsekov sta razen 'kartografskega delovala študentski odsek in odsek za šolsko geografijo. Slednji je pomagal Ministrstvu prosvete pri sestavljanju novega učnega načrta za zemljepis, pri pripravi zemljepisnih učbenikov in pri počitniškem tečaju za profesorje zemljepisa in zgodovine, ki se je vršil julija v Rogaški Slatini.
V	jeseni 1. 1946. je Geografsko društvo pričelo s strokovnimi predavanji, ki naj bi bila osnova diskusijskih večerov. Predavala sta dne 19. XI. tov. univ. asist. Cejne Malovrh o porastu Ljubljane in okoliških krajev v razdobju 1825—il931, in dne 12. XII. kustos Zemljepisnega muzeja tov. Vladimir Leban
o	poreklu ljubljanskega prebivalstva.
Tisk razprav Vladimirja Lebana „Doseljevanje v Ljubljano“, Rajka Gradnika „Temperaturne prilike v Blejskem in Bohinjskem jezeru“ ter Alfreda Š e r k a „Barvanje ponikalnic v Sloveniji“ je podprla Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani s podporo v znesku 20.000 din. Geografsko društvo ji izreka za to iskreno zahvalo.
Pobuda za vseslovanski kongres geografov in etnografov v Sovjetski zvezi.
Geografska društva iz slovanskih držav so se po dogovoru obrnila na Geografičeskoje Obščastvo SSSR s pobudo, da bi se sklical kongres slovanskih geografov in etnografov v Sovjetski zvezi. Geografsko društvo v Ljubljani je na svoj dopis v tej stvari prejelo od sovjetskega Geografskega društva naslednji odgovor, datiran z 22. III 1946:
Geografskemu društvu na univerzi
v Ljubljani.
Geografsko društvo ZSSR je prejelo Vaše tovariško pismo, ga pre-motrilo in si šteje v čast sporočiti Vam, da se strinja z Vašim mnenjem o
potrebi sklicanja petega vseslovanskega 'kongresa geografov in etnografov in da namerava ukreniti vse korake, da bi predlog o sklicanju kongresa našel široko odobritev in bi se mogel uresničiti na najboljši način ter v čim krajšem času.
Sovjetski geografi Yam pošiljajo iskren pozdrav in izražajo nado, da bodo znanstveni stiki med geografi slovanskih držav postali vedno tesnejši in krepkejši.
Prezident Geografskega društva ZSSR:	Znanstveni	sek.reta:.
L. S. Berg.	S.	V.	Kalesnik.
Predavanja iz geografije na ljubljanski univerzi po osvobojenju.
Zimski semester 1943/46:
Anton Melitk: Obča geomorfologija, 2 uri: Geografija Slovenije in Jugoslavije, 2 uri; Geografske vaje (z ekskurzijami), 5 ure; Seminarske vaje,
2	uri.
Svetozar Ilešič: Matematična geografija, 2 uri; Geografija ZSSR,
1	ura; Proseminarske vaje, 1 ura.
Poletni semester 1946:
Anton Melik: Obča geomorfologija, 2 uri; Geografija Slovem’ije in Jugoslavije, 2 uri; Geografske vaje (z ekskurzijami), 3 ure.
Svetozar Ilešič: Osnove kartografije, 1 ura; Geografija ZSSR, 2 uri; Uvod v geografijo (za začetnike) 1 ura; Seminarske vaje, 2 uri.
Zimski semester 1946/47:
Anton Melik: Splošna klimatologija, 2 uri; Geografija Ewope, 2 uri; Seminarske vaje, 3 ure.
Svetozar Ilešič: 1 lidragrafija, 3 ure; Gospodarska geografija Sovjetske zveze, 1 ura; Problemi slovenske agrarne geografije (z vajami), I ura; Seminarske vaje, 2 uri; Uvod v geografijo (za začetnike), 2 uri.
Uredba vlade Ljudske republike Slovenije o ustanovitvi in ustroju Zemljepisnega muzeja Slovenije.
1. člen
Ustanovi se Zemljepisni muzej Slovenije v Ljubljani za območje Ljudske republike Slovenije.
2. člen
Zemljepisni muzej je samostojna državna ustanova in je podrejen neposredno ministrstvu za prosveto; vzdržuje ga ministrstvo za prosveto iz posebne proračunske postavke.
3. člen
Naloga Zemljepisnega muzeja je:
1.	da poda za strokovnjake in za občinstvo z nazornimi zbirkami čim popolnejšo zemljepisno sliko slovenske zemlje v celoti in njenih posameznih predelov posebej.
2. da poda pregledno sliko o razvoju slovenske zemljepisne vede ter še posebej o razvoju kartografskega prikazovanja slovenske zemlje.
3. da v navedenem smislu sodeluje pri zbirkah na vsem jugoslovanskem ozemlju, v drugih slovanskih deželah, posebej pa še pri zbirkah v krajih, kjer žive naši izseljenci in kjer so delovali zemljepisni delavci slovenske narodnosti.
•I. da poda nazoren pregled splošnega (teoretičnega) zemljepisja in njegove metodike prikazovanja zemljepisnih pojavov (kartografije) in s tem bistveno pripomore k izpolnitvi nazornega pouka zemljepisja na osnovnih, srednjih in visokih šolah.
4. člen
Zemljepisni muzej ustvarja svoje zbirke:
a) s prevzemom v Zemljepisni muzej spadajočih predmetov, ki so bili doslej uvrščeni v druge zbirke stalnega značaja (muzeje, arhive itd.), ali pa zbrani ob priložnostnih prireditvah (razstavah);
b) z neposrednim zbiranjem oziroma izdelovanjem predmetov (sliik, kart, diagramov, reliefov, modelov, vzorcev itd.); za to skrbi strokovno vodstvo muzeja;
c) s prevzemom izdelkov, nastalih v zvezi z vajami iz zemljepisja pri pouku na srednjih, strokovnih in visokih šolah;
č) z volili, darovi in nakupi.
Pod a) in c) navedem predmeti se prevzamejo v sporazumu z vodstvom prizadetih ustanov, šol itd. ter s privolitvijo ministrstva za prosveto. Kolikor spadajo predmeti pod a) in b) pod nadzorstvo Zavoda za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije, je potrebna privolitev tega Zavoda.
5. člen
Uporaba zbirk Zemljepisnega muzeja je vsakomur dostopna po predpisih, ki jih izda Zemljepisni muzej, potem ko jih potrdi ministrstvo za prosveto.
6. člen
Osebje Zemljepisnega muzeja sestoji iz ravnatelja, muzejskega strokovnega, pomožnega ter tehničnega osebja. Ravnatelj in muzejsko strokovno osebje (kustosi in geografi) morajo imeti fakultetno izobrazbo iz ustrezne stroke. Vse osebje postavi minister za prosveto.
7. člen
Natančnejše odredbe o ustroju in poslovanju muzeja bo predpisal minister za prosveto.
8. člen
Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem listu LRS.
Ljubljana, dne 7. maja 1946.
Podpredsednik vlade Minister za prosveto:	Ljudske	republike Slovenije:
Dr. Ferdo Kozak, s. r.	Dr.	Marijan Brecelj, s. r.
Vsebina:
Članki.
Anton Melik (Ljubljana): Prirodno-gospodarska sestava Slovenije (s
karto v prilogi)........................................................     5
EcTecTBenHo-xo3siai'iCTBeHHoe oTpoemie CJioBeHHu .	    20
Svetozar Ilešič (Ljubljana): Agrarna obljudenost na Koroškem .	.	22
La densite de la population rurale en Carinthie.............................54
Cene Malovrh (Ljubljana): Porast Ljubljane in okoliških krajev od 1825 do 1951 v luči statistike hiš (s karto v prilogi in tremi diagrami v besedilu).......................................................... , ,	36
Poct JIioöjisihbi h OKpecTHOCTeii c 1825 «o 1931 r........................  59
Vladimir Leban (Ljubljana): Doseljevanje v Ljubljano (z dvema
kartama v prilogi in šestimi v besedilu) .................................  60
ripHTOK HacejieHHJi b JlroSjisiHy...........................................92
Rajko Gradnik (Bled): Toplinsiki odnošaji v Blejskem in Bohinjskem
jezeru (s tremi diagrami v besedilu)......................................  94
Le regime thermique dans les lacs de Bled et de Bohinj.....................125
Alfred Šerko (Postojna): Barvanje ponikalnic v Sloveniji (z dvema
tabelama v prilogi in karto v besedilu)..................................  125
Les colorations des rivieres karstiques en Slovenje .......	158
Ivan Rakovec (Ljubljana): Triadni vulkanizem na Slovenskem (s
karto v besedilu)  ....................................................... 159
Triassic Vulcanism in Slovenia (NW Yugoslavia).............................170
Obzornik.
Ustanovitev Zemljepisnega muzeja Slovenije (V 1 a d i m i r L e b a n) . .	171
Nekaj politično-geografskih podatkov (V a s i 1 i j M e 1 i k)...................172
Nekaj beležk o svetovni geografiji med vojno in po njej (Svetozar
Ilešič)...................................................................,178
Književnost.
Pregled nove književnosti o naših mejnih vprašanjih (Svetozar
Ilešič)....................................................................187
Slovenska kartografska produkcija v prvem letu po osvoboditvi (C i r i 1
H e 1 m i c h).....................................................• . 195
Anton Melik, Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem
(I v a n R a k o v e c)....................................................196
Ivan Rakovec, Razvoj porečja v Polhograjskih Dolomitih. Zbornik Prirodoslovnega društva, zv. 4., Ljubljana 1946. str. 58—68. (Svetozar
T 1 e š'i č).............................................................  199
K v gen Lovšin, V Triglavu in v njegovi soseščini (C e n e M a 1 o v r h) .	.	199
V. A. Obručev, Metode geoloških proučavanja terena (Ciril Šle-
b i n g e r).............................................................  200
Kronika.
Delo Geografskega društva v letu 1946  ......................................... 200
Pobude za vseslovanski kongres geografov in etnografov v Sovjetski Zvezi 201 Predavan ja iz geografije na ljubljanski univerzi po osvobojenju .... 202 Uredba vlade Ljudske republike Slovenije o ustanovitvi in ustroju Zemljepisnega muzeja Slovenije  ..................................................  202
Cankarjeva založba - Ljubljana
si je zastavila za svojo glavno nalogo, posredovati slovenskemu ljudstvu osnovna dela velikih učiteljev delovnega ljudstva — Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina, v leposlovju pa predvsem stvaritve mojstrov socialističnega realizma.
Izdali smo ali pa pripravljamo med drugimi naslednje knjige:	•,
Zgodovina YKP (b), kratki kurz (tudi v žep nem formatu)
Lenin, Njegovo življenje in delo
Stalin: Osnove leninizma
Lenin: Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma
Lenin: Nova ekonomska politika in socialistična graditev
Marx: Razredne borbe v Franciji — 18. Brum-maire — Državljanska vojna v Franciji
Lenin: Kaj storiti — Korak naprej — dva koraka nazaj — Materializem in empirio-kriticizem — Država in revolucija
Leposlovna dela:
Izbrana dela Maksima Gorkega. Izšla sta romana »Mati« in »Artamonovi«, v pripravi so knjige: Trije ljudje, Življenje Klima Samgina in Izbrane povesti.
Veliki roman slavnega sovjetskega pisatelja Mihaila Šolohova »Tihi Don« v štirih obsežnih delih. I. del je že izšel, ostali trije so v tisku. Ilustrirala sta ga Vito Globočnik in Dore Klemenčič.
V letu 1947 izdamo prevode naslednjih del: Fjodor Gladkov: Cement, Leonid Leonov: Sot (Graditev), D. Furmanov: Capa jev, Fade jev: Poraz, Šiškov: Puga'öov.
Iz srbsko-hrvatskega slovstva izdamo izbor novel Avgusta Cesarca in prevod Čolakovičevih »Zapiskov iz narodno-osvobodilne vojne«.
CANKARJEVA ZALOŽBA — LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 16
Državna založba Slovenije
bo v kratkem začela izdajati knjige svojega programa za leto 1947. Program smo že objavili v dnevnem tisku, plačilne pogoje pa bomo sporočili v posebnem prospektu.
Ker želimo novim naročnikom omogočiti, da si omislijo celotna dela naših domačih in tujih klasikov, dovoljujemo, da naročite po ugodnih pogojili tudi še knjižne zibifke našega programa za leto 1946.
Zbirka „Slovenski pesniki in pisatelji“, ki obsega Kosovelova, Aškerčeva, Jurčičeva. Trdinova, Kersnikova in Linhartova dela (6 knjig), stane broširana 480’— din. vezana v platno 720'— din.
Zbirka „Svetovni klasiki“ obsega dela L. N. Tolstoja, Čehova, Shakespeara, A. Tolstoja, Molliera, Thaokeravja in Lukiana (11 knjig) in stane broširana 900‘— din. vezana v platno 1240'— din.
Eno ali drugo zbirko lahko naročite pod temi pogoji: Tretjino naročnine plačate ob naročilu, ostalo pa v 6 enakih zaporednih mesečnih obrokih.
V kratkem izide prvi zvezek Potemkinove „Zgodovine diplomacije“, epohalnega dela v treh knjigah, ki obravnava delovanje zakulisnih sil diplomacije v zgodovini. sil. ki so pogosto odločilno vpliv alle na dogajanje. Delo bo velika obogatitev naše politične literature.
Hočemo vam omogočiti, da tudi še zdaj naročite to delo. Celotno delo stane broširano 580'— din, vezano pa 684'— din. Če ga naročite zdaj, ga lahko plačate tudi v mesečnih obrokih, ki pa ne smejo biti manjši od 100'— din (razen zadnjega). Vendar vas prosimo, da z naročilom pohitite, ker bo naklada omejena.
(M znanstvenih in strokovnih del, ki so izšla v letu 1946, imamo še v zallbgi:
Gulič, Priprava in kontrola napajalne vode za parne kotle — broš. 38'— din.
Dr. Ješe, Oftalmologija — nauk o očesnih boleznih.
Krasno opremljena knjiga stane vezana v platno 420'—'din.
Opozarjamo vas. da bomo v letu 1947 začeli izdajati „Znanstveno knjižnico“, v kateri bodo izšla 4 izvirna in 4 prevodna dela z raznih znanstvenih področij.
Vsa naročila pošiljajte na naslov:
Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26