Štev. 48. V Ljubljani, 24. novembra 1921. Leto LXI. Glasilo Udruženja Jugoslov. Utiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. 7h «piše. v ocenc poalane knjige itd. ie pošiljati «amo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša *r Ljubljani, Frančiškanska ui B Rokopisov ne vračamo 7*e pošiijatve je pošiljati fr «nko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je la dan praznik. izide list dan pozneje Za neorganizirane 100 — K. za naročnike v inozemstvu 140*— K letno. Posamezna itevilka no K 2'—. Za oznanila je plačati od erostnlpne petit-vutp, če «e ti»ka enkrat . 2 K - vin. „ „ „ dvakrat. . 1 „ 50 . ta nadaljnja ovrščenja od petit-vrsle po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklairdcije, t. j. vse administrativni stvari, je poSiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./1 PoStni čekovni urad št. 11.197. Reklam» lije so proste poštnine La reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Prilope stanejo poleg r>r>5tnine c0 K Telefon uredništva Ste v. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. L drž. skupščina jugoslovanskega učiteljstva v Zagrebu. Zborovanje delegatov Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva. Zagreb, 9. nov. 1921. Kraljevski Zagreb je zbral 8. in 9. t. m. v svojih zidinah zastopnike celokupnega jugoslovanskega učiteljstva. ki so prihiteli z vseh strani naše domovine na pivo državno skupščino UJU. Vsakovrstni so vtiski, ki smo jih dobili na zborovanju. V duši vstajajo slike teh pomembnih dni. Prvo, kar je opaziti v Zagrebu, je taja navlaka, ki kazi lepo lice metropole iirvatske Stopajoč pi njenih prostornih ulicah in po lepih trgih, zreš na levi in na. desni vrsto židovskih imen. Goldschmie-di. Altstuhli, Fisensteini, Steinerji, Mondi in Sonnenscheini in vrsta podobnih imen priča o infiltraciji zagrebškega gospodarskega življenja s potomci Abrahamovimi. Sijajne izložbe, blesk in trgovska vsiljivost — združena s pretirano draginjo, nesolidno postrežbo in malovred-nostjo blaga to so znaki trgovine raznih Samuelov. Skoda, da je Zagreb poln teh ■piiavk, ki brezobzirno izkoriščajo sedanji položaj in odirajo sejjaka in meščana. Isto je z restavracijami, hoteli in kavarnami. Oglušujoči hrup, drenj, nervozno hlastanje za dobičkom, nebroj po-klonov, a vse tako zabeljeno in zasoljeno v — seveda za žep. Velikomestno je vrvejic po ulicah in po javnih prostorih — a Velikomestna ni postrežba. Seveda je vse to v znamenju čistega ilrvatstva — povsod le hrvatsko, pravi hrvatski mentalitet I e v cenah in v hlastanju no denarju pa vlada tudi med njimi ljubezen do dinarjev — zametova-nje kron. Proforina so pisane cenc v ^ K' onah. V tramvaju razlaga Dalmatinec iz dosedaj zasedenega ozemlja jugosloven-sko misel. Dokazuje škodljivost hrvatskega separatizma. Zagrebčani pa poslušajo. — v njih očeh je »avstrijakant«. je sedaj — policaj-demokrat. Preko nezapisane unike zasužnjenih bratov pod Italijo gre njih mržnja do Beograda, do Srbiva. do hegemoniji?, ki sa ie boje. Jugo-ilovenstvo jim je lc oblika hegemonije tujcev — Slovencev in Srbov, — nad katerimi se čutijo visoko vzvišeni. Prežeti fraz, Slobodnega Doma, Hrvata, Ob-1'orovih blodenj in neorijentiranosti osta-"h zastopnikov tiska ne vidijo niti koraka v bodočnost. v Svobodni v zabavljanju, odiram po '-'dih, opajani po godbi nebrojnih koncertov in zabav, gledajo le proti Beogradu v strahu. Domačih krvosesov ne vidijo in ne °ncutijo njih vbodov. Preteklost jim je simbol, njej žive in spominih nanjo oddajajo svojo zemljo tojcu — Židu - Nemcu. Kamor te zanese noga v širokih uli-^1 Ponosnega srca. z medene Hrvatje. povsod srečuješ nemščino. Po kavarnah srečuješ temne elemente italijanskega izvora, ki so v živalih kupčijskih razgovorih z domačimi nrekupčevalci Neprijetno dirne človeka »švabščina« »otelih, mučno mu je v restavracijah, ^*T|'klel bi usodo, ozirajoč se po kavar- nah. kjer šepetajo in tudi glasno govore nežna usteca, kakor tudi brkati in trebu-šasti verižniki v blaženi nemščini. Kam izginjaš hrvatstvo? Si se li zateklo v Slavensko knji-žaro — St. in M. Radiča, kamor hodijo se.jaki na božjo pot? Tudi tje sem vstopil in nakupil nekaj spominov. Toda ne! Tudi tu te ni — tudi od tu si šlo čisto idealno hrvatstvo. Z nenavadno pozornostjo pregledujejo v olačilo podajane dinarje in izbirajo le nesporno — prave, odklanjajoč sumljivega. Ubogo hrvaško ljudstvo. Romaš vanjo, zreš v mrtve črke programa, ki te opaja s svojo neumrljivostjo. V kratkovidnih očeh mu poigrava izraz zadovoljstva. Ideje čarajo v blagajno znatne kupčke vrednostnega papirja, za nami pa uotop. Demagoških fraz ne zmanjka tako kmalu in še vedno so odprta kaka vratca za vsako eventualnost. Na Golgoto ženejo hrvatsko seljaško ljudstvo demagoški voditelji in Židje. Priganjači so jim vse ooiitične stranke, ki niso zmožne dvigniti pogleda iz politične mlakuže, ki izdajajoč najlepša gesla, mislijo le na posameznike. le na trenotno korist posameznih skupin, brez ozira na splošnost. Svečani so bili momenti v sabornici, a živo nasprotje duhu in idejam, ki so ta-n vladale, je bil pohod po stolnem mestu banovine. Gorje Ti — hrvatski narod, če b; bil tako korumpiran, tako gnjil, _kakor je Tvoje središče! Pobeljen grob -- ves v hrvatskih barvah — v notranjosti tuj, gnil, uničen. Cas je, da se dvigneš in otrpseš raz sebe moro, ki te tlači, da poženeš prave tujce in izkoriščevalce preko svojih ;nej in postaneš po duhu in vsebini, po vnanjosti in notranjosti res hrvatski, v okvirju ju-goslovenske narodne in državne edinosti. Če upoštevamo te razmere, znamo tembolj ceniti hrvatsko učiteljstvo, ki nas je sprejelo v kraljevskem Zagrebu, kajti to učiteljstvo sc je dvignilo proti vsemu javnemu mnenju in proti vladajočim razmeram ter je visoko dvignilo prapor edinstva in državne misli. Večina hrvatskega učiteljstva je obvladala situacijo domačih razmer in se ni dala omamiti od domačega javnega mnenja, temveč je odločno s Sokolstvotn vred postala nositelj državne misli in edinstvene ideje. Bratsko nas je to učiteljstvo sprejelo in bratsko smo se počutili med njimi! Živ kontrast so odsevi njihovih duš in njihovih src napram vtiskom, ki se nudijo človeku na vnanjem licu tamoš-njoga življenja. In žar teh src in teh duš nam je porok, da bo nova generacija, vzgojena.od njih, dala tudi novo lice vna-njemu življenju metropoli Iirvatske — našemu Zagrebu Simpatični pozdravi časopisja. Zagrebški časopisi so jako toplo pozdravili jugoslovansko učiteljstvo. »N o -v o s t i« pišejo- Proces našega fizičnega ujedinjenja se je izvršil pred duševnim. Zato smo stopili rni vsi v novo državo z grehi naših očetov, z bolno dušo po tujinskem mučenju, in vzlic svojemu stoicizmu nismo še mogli zatreti v sebi te naše bolezni ter izčistiti iz sebe onega strupa, ki ga nam je >:;i rrebškega ruskega pevskega zbora, ki je nastopil v krasnih nošah in pel z vso dov ršenostjo narodne pesmi in razne ruske pesmi. Tehnični del je pokazal glavne poteze sokolskega sistema, ki ga je v prvi vrsti, s svojimi pričetki, proizvajala dc-ca od 6. leta, in ki je dosegel svojo dovršenost z proizvajanje^ vaj članstva do 24. leta Proizvajale so se povečini proste vaje, igre in plesi, ki so imele na-.r.cn pokazati, kako bi bilo potreba tudi v šole uvesti ta sistem, kot eden naj-.zdravejših. S priprostimi igricami je pričela mladina šestih let in do štiriindvajsetega lem jo je razvil sokolski sestav tako, da je zadobila vse spretnosti za najvrato-lomnejše vaje na bradlji in drogu. Sokolski večer je bila vredna prireditev, kot uvod v svečano razpoloženje delavnih dni jugoslovanskega učiteljstva. Slavnostna predstava v opernem gledališču. V torek, 8. novembra zvečer sc je vršila slavnostna predstava v narodnem gledališču v Zagrebu, v čast kongresa Udruženja Jugoslovanskega učiteljstva. Dana je bila Nikolaj A. Rimskij-Korsa-kova ruska opera v štirih dejanjih s prologom po Ostrovskem, »Snjeguroč-ka«. Gledališka predstava se je vršila kot večerni odmor po prvern dnevu dela delegacije. Gledališče je bilo zasedeno do zadnjega kotička. Žal, da nam prostor ne dopušča se obširneje baviti s predstavo samo. Razpoloženje učiteljstva je bilo svečano. Ruska glasba, dobro izvežbani zbori in scenerija je vplivala z izrednimi učinki na delegate iz vseh pokrajin. Burni aplavzi so pokazali priznanje učiteljstva, ki jim je predstava nudila umetniški užitek. S' ZBOROVANJE DELEGACIJE: I. državna skupščina UJU. V Saborski zbornici je pričelo pred napovedanim časom živahno vrvenje. Udeležba. V zbornici sami so bili kmalu zasedeni vsi sedeži, prostor se je izkazal kmalu kot premajhen in mnogo delegatov je moralo stoje prisostvovati zborovanju. Točno so se odzvali pozivu Ulav-nega Odbora vsi delegati Bi i so zastopani predsedniki vseh okrajnih učiteljskih društev iz države, vsi ožji sosveti poverjeništev UJU in poleg tega voljeni delegati. Zastopane so bile torej vse pokrajine naše kraljevine. Delegatov je bilo nad 800. Galerije so bile pa že prej napolnjene z učiteljstvom, ki so se udeležili skupščine kot gostje. Mnogi niso dobili več prostora. Tako se ceni število udeležencev prve državne skupščine na 3100. Otvoritev skupščine. 8. novembra 1921. ob pol 10. otvori skupščino predsednik glavnega odbora U1U Mihajlo Jovič. Pozdravlja vse učitelje iz cele lepe domovine, iz zasužnjenih krajev, ¡z Srbije. Macedonije, Slove-niie, Hrvatske in Dalmacije, iz okrožja Albanskih gora itd. V znamenju in proslavo ujedinjene domovine se spominja hrvatskih književnikov, ki so v smislu ujedinjeuja delovali, posebno Strossma-yerja i. dr. Ozre se v preteklost, v vojno dobo in njene posledice in slika naše delo v sedanjosti. Predsednik omenja v na-daljnem govoru ljubezen učiteljstva napram deci in domovini, proslavlja duhovno edinstvo celokupnega naroda. Edin-stvo nas veže v narodu in edinstvo nam daje vero in prepričanje, da imajo vse vere enega Boga! Pozdravi zastopnikov vlade in korporacij. Predsednik pozdravi kraljevega namestnika .lurja Demetreviča, poverjenika za prosveto dr. Tugomira Alaupoviča 'komisarja mesta Zagreba Petrika, nadzornika dr. S. Čajkovca, predsednika književno - pedagoškega zbora in Kolo-iiana Raca, predsednika Udruženja srednješolskih profesorjev. Nato so govorili in pozdravili skupščino: Kraljevi namestnik, poverjenik za prosveto, predsednik knjiž.-ped. odbora i. dr. Radi prostora moramo opustiti priob-č;tev teh govorov. Na skupščino je došlo tudi mnogo brzojavnih pozdravov, med drugimi brzo-j;?v ministra prosvete Svetozarja Pribi-čeviča. DRUGA SEJA. Sprememba pravil UJU. že Sprememba pravil se je izvišila le v nebistvenih točkah in z ozirom na pomanjkljivost na srbske in druge razmere, a bistva pravil se ni taknilo in se je od-godilo na poznejši čas. ko bo izvrše.ia že administrativna razdelitev države in izpeljana, ali vsaj definitivno predvidena šolsi:a administracija v državi na podlagi šolske zakonodaje. O izpremembah pravil m predlogu Ulavnsga Oobora je referiral tov. Ivo Radovanovič, viš. šol. nadzornik za Dalmacijo, ki je v svojem spretnem i'; lameli.tem govoru utemeljeval izprememoo. O .zpremembi pravil se je razvila obširna debata, v katere podrobno, ti m- j ,ui ne moremo spuščati, lzpreirenib. se tiče §š 4.. 7., 8., 9., 11., 12., 13., 14., 15., 10., .7. 18., 20., 21., 28., 29.. 3u., 32.. 33., a pri vseh členih le nebistvenih dopolnil in pojasnil. izpremembo pravil prinesemo v . <-leti v eni prihodnjih številk »Učiteljskega Tovariša« in se nameravamo ob tej priliki baviti obširneje z raznimi izraženimi mnenji. V debato je najbolj posegel predlagatelj sam, M. M. Nikolič, slušatelj višje pedagoške šole v Zagrebu. Po obširni debati je obveljalo mišljenje: da je izobraževanje profesorjev za učiteljišča prepustiti edino univerzi, je pa omogočiti nadaijer.im učiteljem v to svrho dostop na univerzo, posebno onim, ki do-vrše dvoletno visoko pedagoško šolo; ta pa kot taka naj bo le za izobrazbo šolani, iioitvc rnilini/ in n.^itplipv me.ščan- Nato se je predsednik stoje spomnil j kralja Petra 1. — Osvoboditelji (delegati ; so stoje poslušali ta-govor in so zaklicali trikratni. Slava — velikemu kralju!), za tern se je spomnil novega kralja, Aleksandra (skupščina je zaklicala trikratni Živijo! in je zapela naše himne Bože pravde. Lepa naša domovina in Naprej zastave Slave.) Predsednik se je spomnil tudi pokojnega Davorina Trstenjaka in onih borcev, ki so padli na polju slave za jedinstvo domovine. Z burnim odobravanjem je b:l sprejet predlog predsednika, da se pošlje brzojavni pozdrav skupščine Nj. V. kralju Aleksantbu in ministru prosvete Sveto-zarju Pribičeviču. Vrl tev tajnikov in odsekov. Izvršila se je volitev tajnikov in članov odsekov, in sicer: tajnikov 10 .3 ove-rovatclje zapisnika, 8 članov v odbor za pravila. 10 članov v odbor za šolski zakon. 7 članov v odbor za poroč lo glavnega odbora in 7 članov v odbor za predloge. Odseki so imeli svoje seje v času, ko so bila zborovanja prekinjena in deloma med zborovanjem. Zakon o narodnih šolah. O zakonu narodnih šol je referiral tov. Mihajlo Stanojevič, referent v ministrstvu prosvete. Podal je temeljna načela novega načrta, ki bo predložen Glavnemu Prosvetnemu Svetu. V debato je posegel Milutin Stankovi..', urednik »Narodne Prosvete, ki je v temeljitem govoru, očrtal glavne smernice moderne šolske zakonodaje. Ker prinesemo v kratkem novi načrt šolskega zakona v celoti v »Učiteljskem Tovariš j«, zate opuščamo za danes podrobno razpravo in se povrnemo k njej ob dotični priliki. ♦ » * Ob 12. uri je bilo zborovanje prekinjeno do 4. ure poooldne, medtem so pa zborovali odseki. Ob 6. uri zvečer je predsednik zaključil sejo in napovedal sejo ža ^ uro zjutiaj 9. novembra. TRETJA SEJA. Razprava o poročilu Glavnega Odbora UJU. Poročevalec o »Izveščaju« je bil tov. DuŠar. Andjelkovič. Poročal ua je iz-vi |;y>' odbor proučil poročilo '.'lavnega Odbora. Glavni Odbor je v dai<:h ra/me' aii \ pobom obsegu izvršil svojo nalogo Kaki'r jc iz poročila razvidno, v. bilo glavno delo odbora v preteklem letu izpopolnitev organizacije v v>eh pokrajinah naše države in strnitev vseh učiteljskih organizacij v naši kraljevini v eno enetno veliko stanovsko učiteljsko organizacijo. To nalogo je Glavni Odbor z malim', izdelki v polni meri izvršil in de-lujt iia to, da se oni deli, ki še niso organizirani enotno, izpopolnijo v najkrajšem času. Zato je Glavni Odbor izvršil tudi one izpremembe pravil, ki so bile potrebne zaradi jasnosti in katere je skupščina tu-| di odobrila. Poleg organizatoričnega dela, je pa i Glavni Odbor izvršil in rešil tudi druga : dela in dnevna stanovsko in šolsko - po-: litična vprašanja, ki so bila aktualna. Debata o poročilu je bila s strani i predsedstva omejena, ker je bilo še mnogo poročil na dnevnem redu. a čas je po-i tekal zelo hitro. V debato je posegel tov. Arg. Mihaj- skili nadzc mikov in učiteljev meščan skih šol, v nobenem slučaju pa ne usposablja za profesorje. -- Pedagoška šola more pa le kot odsek univerze vršiti to nalogo. Drugi predlogi. T. M. Katic ie prečital predloge, ki so došli skupščini, in sicer: Predlog zagrebškega poverjeništva UJU, da se telesna vzgoja v osnovnih šolah uredi po sokolskem sestavu, kakor v srednjih šolali. Ta predlog je bil sprejet soglasno z dodatkom, da naj se pozove Narodno Skupščino, politične klube in vlado, da izda poseben zakon o telesni izobrazbi n:> višjih šolan za vso državo; predlog okr. učit. dr v Novem Sadu: o izjedna-čenju draginjskih dnevnic; predlog o iz-jednačenju plače učiteljic žen. strokovnih šol v Hrvatski, Slavoniji in Medji-murju s plačo učiteljic osnovnih šol; predlog o draginjskem dodatku poroče-r.ih učiteljic v Bosni in Hercegovini; predlog, da se urede dohodki učiteljstva meščanskih šol z ozirom na njihovo višjo usposobljenost, temu primerno; predlog glede plač šolskim nadzornikom v Hrvatski, Slavoniji, Medjimurju, ki so sedaj pri svojih dohodkih prikrajšani; štiri Več nacijonalne vzgoje v naše šole! (Odredba ministrstva prosvete kraljevine SHS. oddeljenje za osnovni pouk, z dne 18. aprila t. 1. št. 16.414.) Opazil sem, da se v mnogih šolah, bedjsi v osnovnih, strokovnih ali tudi v srednjih premalo ozira na vzgojo naše mladine v naeijonalnem smislu. Mnogo je šol, kjer se ne podavajo naši mladini niti najvažnejše stvari iz zemljepisja in zgodovine širše naše domovine — Jugoslavije, tako da deca, ko dovrši svojo šolsko obveznost ob koncu niti ne ve najvažnejšega o naši državi oziroma domovini. Ce se bo ta pouk v bodoče tako zanemarjal, bomo naše ujedinjenje s tem oslabili ter ne bomo dosegli cilja, za katerim stremimo. Skrbeti in delati moramo na to, da se naša vsa tri plemena, ki so bila dosedaj, sicer ne po svoji lastni krivdi, razdvojena, nacijonalno zbližajo in spoznajo. Bila so do sedaj med seboj s^oro nepoznana in to le vsled vplivov raznih tujih držav. To bi bilo danes popolnoma nasprotno z našimi narodnimi in državnimi interesi. S takim postopanjem odpiramo le vrata našim narodnim nasprotnikom, ki nam ovirajo pravilni in hitri razvoj naše mlade države in njenega konsolidiranja. Moja in vseh ostalih prosvetnih delavcev, kakor tudi vseh zavednih državljanov dolžnost je, da delamo z vsemi silami in sredstvi na to, da se tako nepovoljno stanje našega nacijo-n.ilnega dela popravi. Zato odrejujem, da ukrenete najenergičnejše ko~ake za to, da se v vseh osnovnih, strokovn.h in srednjih šolah prirejajo po celi naši kra- lovič, ki se je pečal v prvi vrsti s tiskom I UJU; za njim so govorile še tov. .Jela j Ivanovič, Godec in Vavra, ki so se peča- \ le z vprašanjem izjednačenja dnevnic j poročenih učiteljic. Obširno poročilo o delu Glavnega Odbora je prinesel »Učiteljski Tovariš* v zadnj' številki. Poročila odseka o načrtu šolskega zakona. Poročevalec odbora za proučitev zadr jega načrta šolskega zakona je bil tov. 1. Pcpovič, ki je prečital obširno resolucijo, katero je sestavil odbor. Resolucija izreka v temelju kritiko o zakonu in podaje glavne smernice in temeljna načela na katerih vstraja uči-teljstvo. O tem se je razvila obširna debata, ki bi jo biln pa brezpomembno danes navajati ter jo opustimo, dokler ne prineseni j novi načrt zakona v celoti v našem listu. Tedaj prinesemo tudi resolucijo in dodatne predloge v celoti. * » * Ob 12. uri je prekinil predsednik sejo in napovedal prihodnjo sejo za 2. uro popoldne. ČETRTA SEJA. Predlogi učiteljskih društev državni skupščini. Tov. Luka Jelene je kot načelnik odbora za predloge poročal o deških predlogih, o katerih je razpravljal odsek in o poročevalcih, k' bodo utemeljevali posamezne predloge. Višja pedagoška šola — fakulteta. Najživ ahnejša je bila debata o predlogu glede višje pedagoške šole - fakultete. Predlog se glasi, da se višja pedag. šola stavi v vrsto fakultete, da se razširi število ur za predmete pedagoške skupine in omogoči na njih izobrazba bodočih profesorjev učiteljišč. rajevu in o poziv v domovino; predlog, da se uredba o penziji vdov in sirot razprostre na celo državo; predlogi poverjeništva v Ljubljani, ki smo jih ,priobčili o poročilu v ;.adnji seji ožjega sosveta, natisnjeni v predzadnji štev. »Učit. Tov.« in še mnogo drugih manjvažnih predlogov. Vsi predlogi so bili z večjo ali manjšo debato sprejeti in je Glavni Odbor prevzel njih izvršitev. Naknadni pozdravi. Ko je bil dnevni red izčrpan, je pozdravila delegate Pattie Day Miller, de-legatinja Lige rdečega križa in predstavnica amerikanskega naraščaja Rdečega križa. Došla je, da učiteljstvo zainteresira za vzgojo naraščaja Rdečega križa v ; ljudskih šolah. Govorila je angleško, a ' prevajala je njen govor M. Antokovič. Govor angleške predstavnice je bil mestoma burno aklamirun, ker je na zdrav | način bil izražen povdarek šole in vzgoja j mladine. Protest nroti poročilu izvestnega časopisja. Predsednik zagrebškega poverjeništva UJU J. Skavič je prečital članek »Hrvata«, ki trdi, da je to skupščina demokratskih učiteljev, a ne vseh učiteljev z Jugoslavije, brez ozira na pleme in stranke. Naglaša, da se na tei skupščnii nahajajo delegati vseh pokrajin, ki pripadalo raznim političnim strankam. Dokazal je, da je na zadnji glavni skupščini hrvatskega učiteljstva glasovalo 30 društev za ujedinjenje, a samo 20 proti. Njegov govor je bil često prekinjen z burnim odobravanjem. Zahvalil se je Glavnemu Odboru, da se jc ta skupščina, na kateri se je pokazala volja in ^življenjska zmožnost Udruženja, vršila v Zagrebu. Ljudje, ki pišejo v »Hrvata«, so bivši madžaroni. kakor J. Oreščanin, Petrovič itd., to so oni, ki so za časa madža-ronske vlade imeli največji vpliv, a sedaj napadajo vse one, ki so vedno obsojali ::j;h početje in ulogo. Banket. Po zaključeni skupščini, ob katere zaključku je učiteljstvo zapelo narodne himne, se je vršil na večer banket pri »Janjetu«, na katerem so govorili predsednik UJU lovič. poverjenik za prosveto Alaupovič, pov. UJU v Zagrebu Skavič, polkovnik Tasovac in podpredsednica UJU Vavra. \ine m glavne momente naše narodne preteklosti, po katerih smo dospeli do današnjega stanja. Mladini je treba predvsem obrazložiti kako sa ja naš skupni i narod že pred 1300 teti nasil 1 na da.naš- ■IBRIIIIBHIBBIII Ali ste že pristopili kot člani (članica) k Tvornici učil in k Učiteljskemu zdraviliškemu domu ? nj m ozemlju od Karnatov in Belkana do AI3, Jadranskega in Belega morja. Povedati ji je treba, da so naš narod ločile gore in reke, da se je vsled tega grupiral v posamezne skupine in se s tem politično in gospodarsko oslabil, Opozarjati je treba našo mladino tudi na želje in hote-knje naših narodnih nasprotnikov, ki so hoteli, da bi S3 naš narod družil v posamezna državna, p iit čna in kulturna središča, kakor Banat, Hrvatsko, Pcsav-je, Delmacijo itd. Take načrte in ideje moramo kratkomalo uničiti in zadušiti, ker ne smemo pustiti, da bi nas na ta način tuja. mogoče bolj 2 organizirana država cslabila A preko vseh težkoč je ostal naš narod v celoti vedno čvrst in zaveden ter zvest svoji domovini in svobodi v zaupanju v samega sebe in v veri na svojo končno zmago. Ta narod je še vedno ponosen na svojo slavno preteklost in se radi tega nikdar ne udaja pritiskom narodnega nasprotnika. Posledica temu je, da se naš narod še vedno rad spominja na one boje in upore, s katerimi so se proslavljali hajduki. uskoki, graničarji, šajkaši in drugi, ki so se bojevali ali sami zase, ali so pa tudi drugim pomagali. Naposled jc treba tudi obrazložiti, kako se je zgodil izvanredni slučaj ko so Dahije. to so biii turški poglavarji, postavljeni proti narodovi volji, pritiskali na oni del naroda v Šumad'ji, ki se je uprl in boril za osvobojenje in ujedinjenje celega našega naroda. Iz te borbe ie izšlo. mnogo velikih junakov in rodoljubov, med katerimi se je posebno odlikoval kot vodja in vrhovni poveljnik Kara Gjcrgie Petrovič, katerega jc narod že takrat izbral za svojega voditelja Po dolgotrajnih in napornih bojih z mnogo močnejšim sovražnikom se je konečno ustanovila, sicer z velikim pomanjkanjem in mnogimi zaprekami, mala, a odvisna kneževina Srbija. Mala. revna in od sultana odvisna kneževina Srbija pa je kljub temu kmalu rešila najvažnejša vprašanja kulturnega, gospodarskega, socijalnega in vojaškega značaja. Na ta način je njen ugled rastel vedno više in više, celo preko meje. P°* | čela je nato ustvarjati tudi vezi z brati j zunaj Srbije, tako. da so se oni elementi, j ki so se pred več stoletji odcepili, jeli zf ' oet probujati in obračati oči k Srbiji. A Srb ja. dasi še mala in slabotna, Je klitib temu ponudila bratsko pomoč, m0' talno in materijelno vsem bratom oreK« meie. Poglejmo le! Kničaninovi in Jelac^ za Konvikt«. — Odlikovanje. Pohvalo in priznanje za uspešno vzgojno in učno delovanje je izrekel višji šolski svet učiteljstvu osemrazredne šole v Mokronogu. — Opozarjamo dijak? iz zas2d?n?ga ozemlja, da v dosego dovoljenja za potovanje na božične počitnice vlože že sedaj pismene prošnje naravnost na italijansko delegacijo v Ljubljani, ker bo sicer prepozno. Drugi način je brezuspešen. — Usposobljenostni izpiti na drž, moškem učiteljišču v Mar.boru v jesenskem roku 1921 so se pričeli 3. in so trajali do vštetega 18. novembra. Priglašenih je bilo za meščanskošolski izpit 11, za dopoln im meščanskošolski izpit 7, za ljudskošolski izp t 36, za dopolnilni Ijud^-skošolski izpit 64 ter za špecijalne izpite 5 kandidatov (-inj). Izpite so napravili sledeči kandidatje in kandidatnje: a) lur Franc, Vittori Srečko, Podlogar Ra- j do. Zeilhofer Alfonz, Bercé Alojzij. Me- i ■Ja Milan, Černej \nica (z odliko), Velio--, ec Marija, Maučnik Alojzija, Kaučič i oroš Amalija, Tominšek Helena, Visoč- ; nik Andrej, Tominc Avgust in Kristan Zmagoslav. c) Špecijalni izpit: Sekula Marija, Petrič Vera in Drachsler Marica za telovadbo. Tominšek Emilija za angleščino ter Tomažič Ana za srbohrvaščino. č) Dopolnilni meščanskošolski izpit je prestalo vseh 7 priglašenih kandidatov (-¡nji. d) Pri dopolnilnem ljudsko-šolckem izpitu je bilo izmed priglašenih 4 kandidatov in kandidatinj 17 reprobi-•anih, 4 pa so odstopili pred izpitom. Vestnik meščanskih šol. —c Izenačenje zakonov v Sloveniji. i Z ozirom na tozadevno poročilo v zadnji j številki našega lista smo prejeli od rae-! odajne strani pojasnilo, da je oddelek za j uk in bogočastje naše pokrajinske vlade ' uddal predlog za izjednačenje že v Beograd, a ni bil odobren. Zato so v rabi še ! tari deželni šolski zakoni. Neodrešena domovina. Proslava vrlega moža. Februarja meseca 1918. se je na tržaškem pokopališču pri sv. Ani zagrnila jama nad grobom moža, za katerim je nastala v vrstah tržaških narodnih delavcev velika vrzel, ki je danes še večja ket je bila one dni, ko so zakopali tov. Vinka Engelmana v prezgodnji grob. Pok. Engelman ni bil namreč navaden delavec, ki dela za enega; ne, on je delal za več. delal je v šoli, delal neumorno zunaj nje, v društvih; povsod je oil na mestu s primernim poukom in dobrim nasvetom — ni delal za se, delal je ..a narod, za katerega je žrtvoval vse ,? dna svoje rodoljubne duše. Da izguba za takim možem boli, je umljivo. Kako zna narod biti hvaležen takim svojim delavcem, to so pokazali naši tržaški bratje, ko so dne L t. m. odkrili nagrobni spomenik Vinku Engel-mamt. Na poziv šentjakobske čitalnice se je zbralo dne 1. nov. ob 10. uri v dvorani »Konsumnega društva« toliko občinstva. da ni bilo prostora za vse in- so morali mnogi stati zunaj dvorane. Zastopani so bili vsi sloji, moški in ženske — in-teligent poleg delavca, priprosta ženica poleg elegantne dame - iz mesta šolskem polju, bi bil že storil dovolj in zaslužil današnjo proslavo. Največja pohvala za vsakogar je. če moremo reči, da je storil svojo dolžnost, a Engelman jo jo storil v polni meri. Videli smo ga na delu izven šole, na vseh poljih narodnega snovanja — tudi na političnem. Povsod je deloval z veseljem nesebično, ker v njem je bilo srce polno ljubezni. Čast rarodu, ki se hvaležno spominja svojih dobrotnikov! Engelman je učil, naj stojimo zvesto na braniku. A narod, ki ga tako časti, sledi njegovemu nauku, da veruje v svojo bodočnost. Tak narod ne propade, se ne upogne pred viharjem. Verujmo in ne klonimo nikdar! Le srčno naprej po svoji poti! Tako bomo najlepše častili Engelmanov spomin, če bomo vzirajali do zmage svoje poštene stvari, da dosežemo položaj, ki ga je naš narod vreden! Slava Engelmanovemu spominu! In: živel naš narod! Pod globokim vtisom teh besed je .:i.or čitalnice ganljivo zapel »Blagor mu!« Slavnost je bila s tem končana. — Popoldne ob 3. uri je šentjakobska čital- odkrila lep spomenik na pokopališču pri sv. tnco v last gospej vdovi. Brez govorov in oetja se je izvršila popoldanska slovesnost. Prav na tiho — tako so hotele razmere. Govorila so pa zato srca stotin in stotin, ki so prihajali, da se še enkrat ocklcnijo pokojniku. Otroci in odraščeni so prinašali cvetja, da ga je bilo okolo spomenika cela grmada — nad njo pa v elika venca šentjakobske čitalnice in političnega društva. * Tako proslavlja narod v neodrešeni domovini svoje zaslužne može — dokaz njegove trdne vere v lepšo bodočnost ki mora priti! mejah. Poroča tov. Vitko Jurko. 5. Vpra-šalna skrinjica. 6. Slučajnosti. Pred zborovanjem kratka pevska vaja. Poroča tov. Vitko Jurko. Stanovska dolžnost je, da še vsak član(nica) udeleži zborovanja tega dne, ki je za udeležence pouka prost. — Odbor. + Radovljiško učiteljsko društvo. Na zborovanju radovljiškega učiteljskega društva bo poročal tov. Josip Korošec o temi: Vzgojni moment pri pouku s posebnim ozirom na našo državo. + Učiteljsko društvo za SvetoL-nartski okraj zboruje v sredo 7. decembra t. 1. v S\. Lenartu v Slov. gor. ob 10. uri po tem vzporedu: i. Zadnji zapisnik; 2. dopisi; 3. kmetijsko - prirodoznanski pouk, predava nadzornik šolskih vrtov tovariš And. Skulj; 4 stanovske in društvene zadeve s poročilom o seji širšega sosveta in pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini in Zagrebu. 5. Predlogi ozir. nasveti. Udeležba obvezna. + Učiteljsko društvo za novomeški okraj ima v soboto, dne 3. decembra t. 1. ob pol U. uri v deški šoli v Novem mestu izredni občni zbor. Dnevni red. 1. Spomini s potovanja po Srbiji — poroča! Ani ter izročila družinsko grob- nadzornik za šolske vrtove g. Fr Crna- goj. 2, Volitev novega odbora. Ker sta obe točki važni prosim polnoštevilne udeležbe -- Podpredsednik. Meščanskošolski izpit: gg. Rismal Melhi-jor, Jug Milica, Hergouth Josip (z odli- ko) Tominšek Emilija. Cilenšek Franc, Osterc Anton *(ž odliko). Zadnik Nežka in Sonc Pavla, b) Ljudskošolski izpit: gg. Lovrec Zinka. Vunderl Matej, Men-hart Alojzij. Grossmann Ida, Prclog Janko. Živko Vinko, Hofbauer J usti. Kroflič Frančiška Kapfer Lidvina, Pertot Janko. Križ Angela, Lovrec Hedk.a, Mikuš-I ičen Ljudmila, Skrbinšek Vladimir, So- okoliee. Vsi so bili združeni v eni misli in volji: da se poklonijo spominu moža, k' je toliko dobrega storil za kulturni napredek slovenskega naroda na l'rža-Prošnje je j škem. j Zbrane žalne goste je pozdravil v lenih besedah podpredsednik čitahiice in se jim v toplih besedah zahvalil na toliki skih podjetij, udeležbi v proslavo spomina Engelmano- zbornice, op: \ ega. Nate. je tajnik čitalnice \ lepo zasnovanem .;o\oru slikal delovanje pokojnikovo v vseh društvih šentjakobskega okrožja. i/v-a;al je: Pok. Engelman ni bil samo >odv.lavec, ampak mož inn. :j-i!ive in organizator, ki ni poznal nobenih ovir. nobenih težav. Njegova volja jc bila nezlomljiva, vztrajnost njegova i:eomajit. Ni mu oval, dokler ni izvedel, čertr se je lotil. Bil je mož, ki je živel za ljudstvo — pravi čisti demokrat. Vzoren delavec v šol' in izven šole. — Po končanem govoru se je občinstvo dvignilo in zaklicalo spominu Engelmanovem trikratni Slava' V imenu »Sokola« je proslavljal br. Bertok Engelmana kot ustanovitelja društva — jasen vzgled vsem bratom in najčistejšega častilca vzvišenih Tvrševjh idej Kaj lepo ,'e slavil Vinka Engelmana tov. Andrej Čok v imenu učiteljstva. Drugi govorniki — je izvajal govornik - so se po zaslugi spominjali Ettgelma-rovega delovanja izven šole. Vendar pa je bil Dokojnik v prvi vrsti vzoren učitelj — gla/ra njegova misel je bila šola — orve. skrb vzgoja mladine. Saj ni govoril z mladino le kot učitelj, ampak tudi kot prijatelj in svetovalec. Ni bilo otroka, za katerega se ne bi on zanimal. In kakšen tovariš je bil svojim kolegom. Ljubeznji-vejšega in iskrenejšega kohge si ni možno misliti. Zato se učiteljstvo iz polne duše pridružuje današnji proslavi. Za temi govori sta zapela: mešani učiteljski zbor »Molitev« in barkovljan-ska »Adrija« »Gozdič je že zelen!« Zadnji je govoril dr. Shivik v imenu političnega društva Edinost«. Učiteljski poklic je najvažnejši poklic, a pri nas pri naših razmerah, je njegova važnost nedogledna. Za vse, kar smo izvršili, za vse naše uspehe, se imamo zahvaliti v p-vi vrsti šoli. Delo v šoli nam je ustvarjalo podlago. In na tem delu je bil Engelman udeležen, v veliki meri. Da ni storil nič za našo stvar, razun svojega dela na Obrtno nadaljevalno šolstvo. — o Obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani. »Slov. Narod« poroča: Zaradi vedno naraščajočih stroškov in premajhnega kritja proračuna so obrtne nadalje valne šole v Ljubljani resno ogrožene. Mestna občina je šla s svojo podporo do skrajnosti. Gotovo je, da se tudi te šole podržavijc toda do 1. decembra t. 1., ko se imajo otvoriti znova, je podržavljenje nemogoče. Toda šole so za razvoj i.aše obrti in industrije neobhodno potrebne, ker potrebujemo izobraženega rarašča-in i ja. Subvercije države in raznih intereso-vanih faktorje^ pa so premajhne za na- daljtio v/Ji zevanje pouka. Kako poKriti primanjkljaj, l:i znaša po proračunu okoli 1 (jč 000 K ? \ to svrho je za suoči sklical župan dr. 1'erič anketo, ki so se je v veiikem Štl^vJu udeležili zasropsiKi obit-nili zadrug, denarnih zavodov, indusirij-Trgovske in obrtniške sveta, šol. odbor. ,i šolskih vodstev. Po obširni debati se je sklenilo, da se povabijo denarni zavodi in industrijska zveza, naj se izjavijo, koliko bi mogle največ prispevati za obrtne nadaljevalne šole ter se nato skliče ožja anketa. — Naravnost škandalozni so prispevki bank in denarnih zavodov, ki so jih dali za obrt. nad. šolstvo. In vendar, če vzamemo Jadransko banko, ji ne more bit; vseeno glede tega šolstva in bi imela tudi svoje dolžnosti, ker polnijo vajenci iz tovarn Žabkar, Samassa, Ton-nies i. dr. — na katerih podjetjih je Jad. banka direktno mteresirana — skoro dve šoii. Javnost bi morala več izyedeti o kulturni zavednosti naših den. zavodov, da jih bo vedela po tem tudi ceniti. Iz naše organizacije. Društvene vesti. -f Učiteljsko društvo za brežiški in s-vniški okraj zboruje v soboto, dne 3. decembra i. 1. v Brežicah. Pričetek ob pol 11. uri. Na dnevnem redu je med drugimi važnimi točkami tudi predavanje tov. Tominca o kmetijskem pouku. Pridne vsi! — Odbor. + Radovljiško okrajno učiteljsko društvo zboruje dne 7. decembra t. 1. dopoldne v Radovljici. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Pouk srbohrvaščine v osnovni šoli (referirá Drago Hudé). 3. Poročilo o skupščini UJU v Zagrebu. (Poroča Drago Hudé). 4. Samopomoč (objava v »Tovarišu«). 5. Bloki za konvikt (poroča Schifirer). 6. Slučajnosti. Opomba: One tovariše, ki so mi obljubili, prosim, da prineso knjige za jeseniškega Sokola. — + Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v soboto, dne 3. decembra ob po! 10. uri v šolskem poslopju na Zidanem mostu s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Društvene in stanovske zadeve. 3. Poročilo o pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini in državni skupščini UJU v Zagrebu. 4. Ob albanskih Naša gospodar organizacija. ZA UČITELJSKI KONVIKT! Vsem tovarišem in tovarišicam! Zgodovina nam priča, kako moč, koliko odpornosti, ugleda in veljave imajo združene sile; toda sama organizacija nima za dosego vseh naših smotrov dovolj sredstev, treba je njej podlage, hiše, trdnjave, iz katere naj pošilja svoje delavne moči v boj za naš blagor. Učiteljstvo se je po vsem svetu dobro zavedalo te resnice ter je delalo. Mnogi so bili močni in srečni ter so si zgradili svoja ognjišča mi pa smo v svojo nesrečo oo številu majhni, zato še dandanes nimamo tega, kar imajo naši bratje že mnogo let. Hrvatsko učiteljstvo se ponaša s svojo monumentalno stavbo — z Učiteljskim Domom, pa tudi srbski tovariši posedujejo v Beogradu lastno ognjišče, le mi Slovenci ne moremo uresničiti svojih sanj — Učiteljskega konvikta. Niti Gan-glovi propagandi z brezobrestnimi tisočaki ni bilo usojeno dovršiti naše poti. Vse to nam kaže, da se moramo s podvojeno silo vreči na delo zbiranja vsi ter zlagati dinar k dinarju. Radovljiško okrajno učiteljsko društvo je zato sklenilo razširiti med vse slovensko učiteljstvo bloke za Učiteljski konvikt ter izvolilo poseben odsek za izvedbo tega namena. Odsek je naročil 500 blokov po 100 listov po 1 dinar, ki jih razpošilja na vse predsednike okrajnih učiteljskih društev. Ti jih naj po svoji preudarnosti razdele v prodajo agilnim članicam in članom. Ako bomo marljivi in zavedni, pa lahko priredimo Učiteljskemu kouviktu novoleten dar: 50.000 dinarjev - 200.000 kron. Na vseh svojih zborovanjih naj učiteljstvo kupuje listke, a razpečevalci naj jih pri drugih prilikah izkušajo prodati tudi neučiteljstvu. l aka prilika se dostikrat nudi v veseli družbi, pri raznih stavah, krstih, ženitovanjih itd. Kolikokrat napiše tovarišica ali tovariš kmetu ali komu drugemu pismo, prošnjo ali pa mu stori kako drugo uslugo, za katero ne mara plačila; ponudimo tedaj takemu nekoliko listkov iz blokov, pa bodo kmalu vsi razprodani. Učiteljstvo ima po mestih in deželi mnogo prijateljev. Njim ponudimo kupone, pa če kaže. idimo od hiše do hiše. Delajmo za lastno stvar, za svoje stanovsko ognjišče! Koliko dobička bi imel naš stan ravno sedaj v tej neznosni draginji, ako bi bili toliko srečni, da bi stal že v Ljubljani konvikt. Tu bomo imeli lokale, kjer se bomo shajali, kjer bomo imeli svoje prireditve in kjer se bo vzgajala naša mladina, naš naraščaj itd. Predsedniki so naprošeni, da pobirajo od razpečevalcev denar ter ga pošljejo na vodstvo deške šole na Jesenice na Gorenjskem zaradi vknjižbe. Naposled tudi prosimo in upamo, da sprejme vse učiteljstvo z veseljem to našo misel, jo podpre in izvede čim prej. Jesenice, dne 27. oktobra 1921. Odsek za Učit. konvikt Jesenice (Gorenjsko). in odobruje načrt Jeseni- Priporoča škega odseka odbor Društva za zgradbo Učit. konvikta v Ljubljani. —g Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini. Načelstvo zadruge prosi. ,j:l čin it <.t so pristopili o pr>1:ki pukia-.¡rtske skupščine UJU — PoverjeniŠtvo I jtibljana v začetku septembra t. I v floK.: Slatini k zadrugi ter plačali vstopnino, prično z vplačilom deleža — mesečno 25 D —. člani pa, ki so z obroki zaostali. pa naj blagovolijo 1. decembra poslati nadaljnji obrok. Zadružniki, ki ni-[tiajo položnic na razpolago, naj se pri-glase pri načelniku zadruge tov. Antona Gnus, šol. ravnatelju na Dolu pri jjrastniku, ki jiii pošlje vsakomur zahtevano število. — g Ustanovitev Učiteljske stavbne zadruge^ Na povabilo tov. Jan. Blagajne-ta se je zbralo v nedeljo 20. t. m. ob 9. uri dopoldne v »Učiteljski tiskarni« 16 tovarišev v svrho ustanovitve »Učit. stavbne zadruge, zadr". z o. z. v Ljubljani«. Po temeljitem razgovoru so se napravila pravila. V načrlstvo so bili izvoljeni: tov. lanko Blagajne, načelnik; nauz. tov. Matko Kante, nam. načel.; tov. Stan. Legat, tajnik; tov. Iv. Kocijančič, blagajnik; odbornikom: tovariši Alojz Novak, Jan. Likar, Andr. Škulj; namestnikom pa: tovariša Avg. Korbar in J os. Tratar. — V nadzorstvo: tov. Anton Li-kozar, načelnik; tov. Rado Grum, zapis-nikar; — članom: tovariša Bogomir Fe-gic, Iv. Petrič in tovarišica Iva Maverje-va iz D. M. v Polju; —• namestnikom: tovariša -Fr. Srebernič in Alojz Marok. Začetek samopomoči je tu. Pomagaj si sam in . . .! Ne pozabimo na lastno organizacijo, oklenimo se trdno nove zadru- 1 ge, če hočemo imeti kdaj pohlevno streho izpod katere nas bo le smrt prepodila! Cez toliko in toliko let bo hvaležno gledal novi učiteljski rod na danes zapo-četo delo, kot gledamo mi ponosno na sadove naših osivelih tovarišev - borite-ljev. Kdor ne gleda skozi črno okno s tiesočimi očmi v daljno bodočnost, ta bo rad pristopil v naše vrste, se brigal za svoj dobrobit in za dobrobit svojih tovarišev. Prijave sprejema: S. L.. Ljubljana, Pražakova ul. 3'I. —g Bloki za »Učit. konvikt« in »štajerska« učit. društva. Mnogo zastopnikov »štajerskih« učit. društev kakor tudi posameznih članov, ki vedo, da se snuje v Mariboru društvo »Učiteljski dom« z približno isto nalogo kakor jo ima »Učiteljski konvikt« v Lubljani, je v zadregi, kaj raj počne z doposlanimi bloki v prid kon-vikta v Ljubljani. Nekateri so se osebno obrnili na podpisanca. Vsem tovarišem bivše Štajerske, ki gravitirajo v Maribor, svetujemo samo eno. Razpečavajte in I kupujte bloke v prid »Učit. kovikta« v i Ljubljani! S tem ne oškodujete osnujoče-ga se 'Učiteljskega doma v Mariboru«, kateri skoro začne svoje delovanje, ampak mu samo pomagate. Zakaj, kakor so podpirali »štajerski« tovariši in tovariši-ce ii: še podpirajo »Učit. konvikt« v Ljubljani, prav toliko požrtvovalnega tovarištva pričakujemo od »kranjskih« tovarišev v podobni akciji, ki ni prav nič manjše važnosti za nas, kakor za one v Ljubljani. — Hren. fz XX seie višiega šolskega sveta. V četrtek in petek dne 17. in 18. novembra t. 1. se je vršila seja višjega šolskega sveta. Predsednik g. dr. Stan. Beuk je otvoril seio ob 8. uri ter ugotovil sklepčnost. Za overovatelja zapisnika je imenoval gg. Jelenca in Pipenbacher-ja. Zapisnik zadnje seje se je odobril. Samostojni predlog. Član višjega šolskega sveta gospod Engelbert Eranchetti je podal samostojni predlog, naj se ukinejo raz ven onih skupnih šolskih maš, ki pripadajo verskim vajam vse skupne nedeljske in tedenske skupne šolske maše na vseh šolah v Sloveniji. Predsednik je izjavil, da bo o predlogu poročal pri svojem referatu gospod okrajni glavar dr. Karlin. Sprememba § 12. poslovnika višjega šolskega sveta. Gosp. vladni tajnik dr. Majcen je utemeljeval predlog, da naj se spremeni S 12. poslovnika višjega šolskega sveta v toliko, da morajo člane višjega šolskega sveta nadomeščati namestniki, a ko je v razpravi zadeva, o kateri so prej odločevali ze kot člani okrajnega šolskega sveta. Predlog je bil brez debate soglasno sprejet. Tekoče zadeve. Nato so poročali poročevalci o tekočih zadevah, ki so se izvršile od zadnje seje. Nemesto v Beogradu odsotnega Nadzornika za srednje in meščanske šole gosp. dr. Poljanca. je poročal nadzornik za srednje šole gosp Wester. Poročal ie p uspehu vpisovanja na gimnaz ji v Murski Soboti v začetku letošnjega šolskega leta, omenil, kako je sestavljen oiidi učiteljski zbor ter govoril o spremembah v raznih učiteljskih zborih. Nova meščanska šola se je ustanovila v Brežicah. Nadzornik za srednje šole gospod Wester je podal zelo zanimivo poročilo o srednješolskih tekočih zadevah. Iz obširnega poročila povzamemo, da je v Sloveniji 21 srednjih šol, in sicer 11 gim-na?ij odnosno realnih gimnazij, 2 realki. 7 učiteljišč in 1 dekliška reformna gimnazija. Gimnazijcev je 3717 rednih in 97 ^•Sternistov. med njimi 302 deklici. Re-^'-ev je 1159 rednih in 7 eksternistov nied njimi 101 deklica. Učitelj šnikov je pipaj 904. med njimi 519 žensk. Ljub-^nska dekliška reformna gimnazija ima učenk. Vseh srednješolcev je torej v ,\lf>veniji 6390. Najmočnejši zavod je JJ"fcljanska realka, ki šteje 736 učencev, • drž. gimnazija v I jubljani šteje 734 ^-encev. V nadaljrem je poročal o učnh ^Dehih na srednjih šolah ob koncu šol-jp^a leta 1920/21. Nato je poročal da ie v smislu sklepa na zadnji seji v sjega ■ ?!skega sveta uvedel pouk v srbohrvaški v nižje razrede srednjih šol kot sa-°^tojen predmet po ! tedensko uro, ki , Je odvzela drugim predmetom, le ne ^jenščtni Dalje je poročal o služben h ! |r4el:tvah učnega osebja, o soremem-d 11 v učiteljskih zborih in bolezenskih Pustih. " Slednjič predlaga, da se začasnemu kočevske gimnazije gosp. Vatzlu ob priliki premestitve na drugo učno mesto izreče zahvala Pouk srbohrvaščine na naših šolah. Omejitev učenja nemščine. V debat: o poročilu gosp. nadzornika Westra je opozarjal ravnatelj Jelene na pomanjkljivost pouka srbohrvaščine na učiteljiščih. Poudarjal je, da je srbohrvaščina na osnovnih šolah od III. razreda dalje obvezen predmet, a bodoči učitelji dobe na učiteljišču v tem predmetu tako iiiaio izobrazbe, da ni mogoče da bi v praksi uspešno poučevali. Temu nazira-n:u se pridružuje tudi načelnik socialnega skrbstva g. Ribnikar. Poudarjal je, da je t-eba to vprašanje temeljito in sistematično rešiti. V to svrho je stavil ta-le uredlog: »Predsedstvu višjega šolskega sveta se naroča, da stavi po možnosti že | v prihodnji seji višjega šolskega sveta pre dlog o uvedbi sistemat čnega pouka srbohrvaščine na osnovnih, meščanskih in srednjih šolah vseh vrst v tem smislu, da se že s-prihodnjim semestrom namesto nemščine, ki naj ostane le še v višjih razredih srednjih šol neobvezen predmet, uvede obvezen pouk srbohrvaščine. Po-scono važnost bi bilo polagati na pouk ■ srbohrvaščine na učiteljiščih, kjer mora j bili oouk tako temeljit, da ne omogočuje absolventom učiteljišč le popolnega znatna srbohrvaščine, temveč jih vsposoblja tudi za pouk tega predmeta v osnovnih in meščanskih šolah. Pri utemeljevanju je zagovarjal gosp. Ribmkar svojo resolucijo po odpravi nemščine kot obveznega predmeta zlasti s stališča narodne cniancioacije od vpliva germanstva, kar je važno s kulturnega in gospodarskega stališča. Nadzornik za srednje šole gosp. Wester je opozarjal na srednješolski zakon, ki bo reguliral to vprašanje. Izjavil se je proti takim spremembam sredi šolskega leta. oač pa je za preosnovo porka srbohrvaščine na učiteljiščih. Gosp. rt /-natelj Pipenbacher predlaga ločeno glasovanje. Gosp. kanonik Nadrah je vehe-mentno nastopil proti opustitvi nemščine. Po njegovem mnenju bi bilo to barbarstvo! Pri glasovanju je bil oni del Ribnikarjeve resolucije, ki se tiče pouka srbohrvaščine na učiteljiščih soglasno sprejet ostali del resolucije pa z veliko večino glasov. Zamenjava učiteljstva v Prekmurju. Višji šolski nadzornik gosp. Gangl je poročal, da je bilo 20 prekmurskih učiteljev in učiteljic pridcljenih v službovanje v Sloveniji; ravno toliko učnih moči pa iz Slovenije v Prekmurje. Višji šolski ; svet je odobril te ukrepe. Justif.kacija »Slovenca«. I Višji šolski nadzornik gosp. Gangl je poročal dalje, da jo »Slovenec« 23. septembra prinesel v članku »Fakta« dolgo vrsto obtožitev proti višjemu šolskemu svetu in okrajnim šolskim svetom. Navajal je 6 slučajev, v katerih se je po »Slo-venčevem« mnenju delalo klerikalnemu učiteljstvu krivica. Vršila se je preiskava, ki pa je dognala, da so bili »Slovenčevi« napadi od konca do kraja zlagani. O teh »Slovenčevilv faktih (!) bomo še pisali in pokazali, kako nesramno znajo lagati klerikalci. >< Slovenski učitelj« se mora izbacnlti iz učiteljskih knjižnic. V poročilu o »Slovenčevih« faktih je omenjal gosp. poročevalec Gangl ton, v katerem piše glasilo klerikalnih učiteljev »Slovenski učitelj« in na gnusen način napada šolske oblasti, posebno višji šolski svet. Posamezni stavki, ki jih je bral iz lista, so izvali vihar ogorčenja. Na predlog ravnatelja Jelenca je bilo na to sklenjeno, da se prepove učiteljskim in šolskim knjižnicam naročati »Slovenskega učitelja«. Zoper predlog sta glasovala samo zastopnika katehetov. Učiteljska imenovanja. a) Na meščanskih šolali: Za začasnega ravnatelja na meščanski šoli v Brežicah je imenovan Janko Pilgratn. Za strokovne učitelje na meščanskih šolah so imenovani: Josip Grašar za III. skupino na Jesenicah* za ! in II. skupino ni bilo prosilcev, zato se ta mesta zopet razpišejo: losip Vutkovič za 1. in Ivan Vrbič za II. skupino v Krškem; za eno mesto za :!. skupino ni bilo prosilca, zato se to mesto vnovič razpiše. b) Na osnovnih šolah: Za nadučitelje so bili imenovani: Josip Orehek v Preddvoru, Ivan Gantar v Orehovici, Božo Račič v Adlešičih, Ivan Sumperer v Moz-lju, Anton Lomšek v Dušeči vasi, Ciril Vizjak v Vel. Podlogu. Učiteljske službe so dobili: Gjuro Le-sica, Ante Atižulovič in Tomo Jedrlinič za sibohrvaščino v Ljubljani, Josip Vrbič in Amalija Erjavčeva v Stični, Ema Zamej-čeva v Žužemberku, Dora Heinricher v Trbojah, Rudolf Horvat, Vida Blaznik-Horvatova, Marija Rantova in Terezina Juvančeva na deški osnovni šoli v Škofji Loki; eno mesto na tej šoli za učitelja se vnovič razpiše; Lucijan Orel v Bukov-ščici, Vincencij Robljek na deški in Olga Savnikova na dekliški osnovni šoli v Kranju; eno mesto za učitelja se na deški šoli vnovič razpiše; Angela Jocif-Orehkova v Preddvoru, Justina Kmetova v Železmkih, Alberta Pagonova v Selcih, Marija Mikuluševa na dekl.ški šoli v Tržiču, Fran Rant in Vlad mir Rojina v Šmartnem pri Kranju, Ivana Verce v St. Lovrencu, Fran Hočevar v Šmihelu pri Novem mestu, Amalija Erkerjeva v Stari cerkvi, Anton Lamut, Ludovik Mi-lcolič in Alojzij Ivanetič na deški in Lina Klemenčičeva in Marija Arhova na dekliški šoli v Novem mestu; Karolina Čuč-kova v Mirni peči, Ivana Jelenc-Žužko-va, Roza Meditzeva v Reichenau-u, Marija Lešnjakova v Banjaloki, Ljudmila lJ:iulinova in Anica Ciostiševa v Črnomlju, Ivana Zurl v Borovcu, Jožica Grego-račeva in Berta IJršičeva v Metliki; dve mesti za moške prosilce se razpišeti; Marija Schroif-Janševa v Cerkljah pri Krškem, Erna Turkova v Čatežu, Iva Meščeva in Anton Brodnik v Kastanje-viti. Ivan Vanič v Krškem, Slava Vid-marieva v Leskovcu. Josip Špenko v Št iVupertu, Franja Miklavčičeva v Veliki Dolini, Ana Semetova v Šmarjeti, Jožica Mervic-Gasparijeva in Marija Kozamer-nikova, Ana Kersnikova na Brdu, Ana tvoprivčeva na ¿čavnici, Furst-Rosova pri Sv. Duhu na Stari gori; eno mesto na tej son se vnovič razpiše; Emilija Rudolf-^rmgojeva v Majdini: eno mesto za mo-S'ie prosilce se vnovič razp'še; Fran Jau-sovec pri Sv. Juriju ob Ščavnici; eno me-to se zopet razpiše; Štefanija Fink-Einspielerjeva v Polenšaku, Janko Želj pri Sv. Ani v Slov. gor., Anton Volavšek on Sv. Emi Ivan Burdian na Ponikvi. Marua Pokrzmk-Lazarjeva v Škalah. Josip Culek, Marija Drobničeva in Albina Kovačeva na Bregu pri Ptuju; eno mesto se ne zasede; Angela Reismanova se pri-de i v službovanje IV. dekliški osnovni soli v Maribor in Eleonora Korošec-Vo-duskova pa v Trbovlje. Službi se odpove. Ed. Praprotnik. ki je b i imenovan za nadučitelja v Ločah pri Poljčanah, mesto se razpiše. Zavrnjen protest. Zoper imnovanje Frana Gostinčarja za nadučitelja na Zidanem mostu so vložili protest, ki ga je višje šolski svet soglasno zavrnil. V prihodnje se protesti zoper kako imenovanje sploh ne bodo stavili na dnevni red plenarne seje. Višji šolski nadzornik Fran Gaber-šek je poročal o nadzorovanju šol v Mežiški dolini, v Kamnici. Studencih in Ptuju. Poročilo se je vzelo odobruje na znanje. Učiteljskemu zboru v Studencih in I nad učitelju Klemenčiču se je izrekla po-, hvala in priznanje na lepih uspehih. Dalje i uoroča isti poročevalec o prošnji Josip ne i Drstvenškove, učitcliice v Zgornji Ponik- | vi, da se ne premesti v Lokavec, ker je I tam neporabno šolsko poslopje. Prošnja | se zavrne in premestitev ne ukine; šolsko poslopje bodo pregledali strokovnjaki. Učiteljska služba v Zgornji Ponikvi se razpiše. Prošnje za reaktiviranje. Prošnji Balbine Eppichove za reaktiviranje se ugodi, prošnji Ivane Zoričeve iti Marijane Majerjeve se zavrneta. Upokojitve. V stalno upokojitev se predlagajo: Alarijeta Bele-Želetova, učiteljica v Begunjah na Notranjskem: Ana Dequal-R&vnikarjeva. učiteljica na Viču; Frančiška Barbič-Čarjeva, učiteljica pri Sv. Križu pri Kostanjevici; Jedvika Smolni-karjeva. učiteljica pri Novi cerkvi; j Kadivc-Papulova, učiteljica v Sostrerrt; i Terezija Lukmanova, učiteljica v Šoštanju; Angela Lenger-Nagocletova, učiteljica v Semiču: Mara Žan-Pfeiferjeva. učiteljica v Borovljah: Štefan ja Bratuž-Ko-maulijeva, učiteljica v Srednjih Truš-njah; Josipina Knez-Martinčičeva, začasno upokojena: Karel Simon, bivši okrajni šolski nadzornik in učitelj v Ljubljani; Josinina Baloh - Šušteršičeva, začasno unokojena; Vohova, učiteljica v Celju; Frančiška Illcrschitz. šolska ravnateljica v Ljubljani in Josinina Brinšek- Šviglje-va, začasno upokojena. Disciplinarne zadeve. Nato se rešijo nekatere disciplinarne zadeve. Ovadbe župnika dr. Jančiča proti r.adučitelju Robertu Scnici, zaradi katerih je bil dr. .Jančič svoječasno sodn jsko obsojen, so prišle tudi na sejo višjega šolskega sveta. Dokazano je, da so bile vse ovadbe samo izrodki žuonikove strankarske strasti, grde laži, obrekovanje in sumničenje. Zato je višji šolski svet ustavil vsako disciplinarno postopanje proti Robertu Senici, pač pa se rekvirira kazenski akt proti dr. lančiču, da se ugotovi. ali ni ravno pri njem kot katehetu podan vzrok za disciplinarno postopanje. Nagrade za nadure učiteljem in kate-hetom. Okrajni glavar goso. dr. Karlin je poročal o načrtu naredbe za nagrajanje nadur učiteljem in veroučiteljem in začasnim veroučiteljem z mesečno plačo na osnovnih šolah. Načrt naredbe se glasi: Posvetnim literarnim učnim osebam in stalnim veroučiteljem ter začasnim veroučiteljem z mesečno plačo na ljudskih šolah se dejansko nadštevilna ura pouka nagraja z 1% vsakokratnih mesečnih celokupnih osebnih, službenih prejemkov poučujoče učne osebe. Glede na najvišjo učno obveznost navedenih posvetnih in duhovnih učnih oseb veljajo dosedanji predpisi. Naredba naj velja od 1. januarja t. 1. Sklenjeno je bilo tudi. da naj izdela predsedstvo slično naredbo za meščan-sko-šolsko učiteljstvo. Po kratki debati se načrt sprejme neizpremenjen. Ravnatelj Jelene predlaga, da naj še tudi za meščansko učiteljstvo sestavi načrt naredbe in predloži v sklepanje na prihodnji seji. Razširjenje šol. Na Dredlog vladnega tajnika dr. Stanka Majcna se razširijo sledeče šole: v Sori iz dvo v triraznico, v Preloki iz ero- v dvorazrednico. v Turnišču iz pet-v šestrazrednico z dvema vzporednicama, v Št. Vidu nri Stični iz štiri- v pet-razrednico, v Vel. gabru iz tri- v štiriraz-rednico. dekliška šola v Tržiču iz štiri- v petrazrednico. v Sorici iz eno- v dvoraz-rednico, v Braslovčah iz pet- v šestrazrednico, v Velenju iz pet- v šestrazrednico in v Dragi iz eno- v dvorazrednico. Preureditev šol. V Dol. L endavi se ukinejo tri madžarske verske šole in se priklopijo kot madžarske vzporednice slovenski državni r>etrazredniei. Nove šila. Na Holmcu na bivšem Koroškem se ie ustanovila enorazreelnica. Ustanovitev se naknadno odobri. Na predlog g. Plav-šaka se je ustanovila v Št. Juriju ob Tabo-u nova vzporednica. Nova učna mesta za učiteljice ženskih ročnih del so se si-stemizirala: Krašnja - Blagovica - Zlato i)o!Ie s sedežem v Kranju. Služba se je nodelila Katarini Potratovi.; dalje Št. Ilj do d Turjakom-Št. Vid na Valdekom-Šmi-klavž s sedežem v Št. Ilju. Služba se razpiše: Št. Jurij ob Taboru-Loke-Gomilsko s sedežem v Št. Juriju. Služba se razpiše. Polzela-Sv. Peter v Savinski dolini s sedežem v Polzeli. Služba se podeli Josi-pi.ii Kitovi. Stran 6. UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 24. novembra 1921. Ste v. Pritožbe proti prešolanju. Vasi Kandija, Žabja vas in Bršljin so se orešolale v novomeški šolski okoliš, Lučarjev Kai pa v šolski okoliš Polje Proti prešolanju se je vložila pritožba, ki jo vi>ji šolski svet kot neutemeljeno zavrne. Franchetti-Ribnikarjev predlog glede nedeljskih maš in verskega pouka. žastonnik staršev v višjem šolskem svetu gosp. Engelbert Franchetti je stavil predlog, s katerim naj se ukinejo raz-ven normiranih vse nedeljske in tedenske maše na vseli šolah v Sloveniji. O predlogu je poročal okrajni glavar gosp. dr. Karlin. V stvarnem svojem govoru je kazal gosp. referent na razliko tozadevnih zakonskih določil bivše avstrijske ustave in o ustavi naše kraljevine, člen 16. naše ustave jamči staršem prosto voljo za odločitev, da njih otroci obiskujejo verski pouk ali pa ne. Fakuttativnost verskega pouka je smatrati tako. da je od njega mogoče oprostiti le poedine učence na željo vzgojiteljev. Prišel je do zaključka. da je obveznost verskega pouka \ šolah prenehala. Otroci se udeležujejo verskega pouka, šolskih maš, spovedi in verskih vaj le dotlej, dokler se starši s tem strinjajo. Temu poročilu je sledila zelo živahna, semintja ostra debata. Kanonik Vraber predlaga, da naj se izvršitev določbe člena 16. v ustavi prepusti poznejši zakonodaji — šolskemu zakonu. Kanonik Nadrph predlaga, da naj se zavrne predlog gosp. Franchettija, ker še nimamo za verouk in verske vaje nadomestila za pouk morale. Ravnatelj Dimnik ugotovi da nedeljske skupne šolske maše ne pripadajo predpisanim verskim vajam. Prejšnji deželni šolski svet jih je na predlog pokojnega dr. Lampeta uvedel pred leti na nekaterih šolah. Govornik kaže na velike neprilike, ki jih imajo starši, otroci in učitelji od obiska skupnih šolskih maš. Predsednik višjega šolskega sveta gosp. dr. Beuk opozarja na težaven položai, v katerem je predsedstvo višjega šolskega sveta, ako je treba zavzeti stališče z ozirom na člen !6. ustave. Vladni tajnik gosp. dr. Majcen je tudi mnenja, da ie po naši ustav: verski pouk fakultativen. Glede ukinitve šolskih maš je pa mnenja, da končna odločitev o tej zadevi ne spada v kompetenco višjega šolskega sveta. Višji šolski nadzornik gosp. Gangl poudarja, da se morajo določbe ustave izvrševati, vendar je treba določiti termin, kedai naj se starši izjavijo glede pouka, ali ob začetku šolskega leta ali v semestru; med letom bi ne bilo umestno, trpel bi red in disciplina. Šef socijalnega skrbstva gosn Ribnikar je zato, da višji šolski svet zavzame stališče v tem po-gledu. Glede morale polemizira s kanonikom Nadrahom. On ni mnenja, da verski ?>ouk nadomestuje moralno vzgojo. Sicer naj se pa prepusti staršem, da sami odločijo. če smatrajo za moraličnejši verski pouk, ali pa kak drug način vzgoje. Ob koncu svojih izvajanj predlaga govornik ta-le dopolnilni predlog: »Predsedstvu višjega šolskega sveta na i služi v ravnanje, da je na željo roditeljev ali njih namestnikov poedine učence v smislu člena 16. ustave brez nadalj-nega oprostiti verskega pouka « Pri glasovanju je bil Ribnikarjev predlog sprejet s 13 glasovi proti 2, Fran-chettijev predlog pa z 11 glasovi proti 4. Protipredloga kanonikov Nadraha in Vra-berja sta s tem glasovanjem propadla. S tem je bil dnevni red dva dni tra-iaioče seje izčrpan in gospod predsednik je zaključil sejo. listnica upravništva. »Učiteljskega Tovariša« smo ustavili z današnjo številko nekaterim tovarišem in tovarišicam v Ljubljani, ker še do danes niso poravnali društvu članarine. Ko bodo poravnali članarino, jim bomo zopet dostavljali list. 1 e dni smo začeli razpošiljati polož-ince tistim neorganiziranim naročnikom našega iista, ki še niso poravnali članarine za leto 1921. Dotične prosimo, da se zanesljivo poslužijo teh položnic, sicer bi bila uprava prisiljena jim ustaviti list. Upravnik. LISTNICA UREDNIŠTVA. Metlika: »Solski oder« od M. Grego-ričeve. ki ga ima v zalogi »Učiteljska tiskarna«. Seznama še nimamo. Kar izide, objavimo sproti. Jesenice: Dokler ni uradnega obve-stila -• ne! _ Razpisi služb. šiev. 138, 140. RAZPIS UČNIH MEST. Po pooblastilu višjega šolskega sveta z dne 14. oktobra 1921, št. 9946, in z dne 18. oktobra 1921. št. 9945, se razpisujeta v stalno nameščenje na deški meščanski šoli v Celju: a) ena služba za strok, učitelja I. skup in b) ena služba strok, učitelja II. skup. Pravilno opremljene prošnje je treba vposlati predpisanim madnim potom najkasneje do dne 1?. decembra 1921 mestnemu šolskemu svetu v Celju. Mestni šolski svet Celje, dne 14. novembra 1921. Predsednik- dr. Hrašovec 1. r. Stev. 592/1. RAZPIS UČNIH M ESI NA MEŠČANSKI ŠOII V SLOVENJGRADCU. Po naročilu višjega šolskega sveta z urie 7. septembra 1921. št. 10.628, se razpisujejo ponovno v stalno namestitev na deški meščanski šoli v Slovenjgradcu po i sluz' a strokovnega učitelja za I., II. in I i1, skupino. Redno opremljene prošnje je treba vposlati najkasneje do dne 18. decembra 1921 službenim potom okrajnemu šolskemu svetu v Slovenjgradcu. Okrajni šolski svet v Slovenjgradcu, dne 13. novembra 1921. . Predsednik: Dr. Ipavic 1. r. Stev. 554/111. RAZPIS UČNIH MEST NA MEŠČANSKI ŠOLI V ŠOŠTANJU. Po naročilu višjega šolskega sveta z dne 7. septembra 1921, št. 10.627, se razpisujeta ponovno v stalno namestitev na eie>ki meščanski šoli v Šoštanju po ena služba strokovnega učitelja za II. in 111. skupino. Pravilno opremljene prošnje je treba \lož;ti po službeni poti najkasneje do dne 18. decembra 1921 pri okrajnem šolskem svetu ■■'■svinjskem v Slovenjgradcu. Okrajni šolski svet šoštanjski v Slo'eni* gradcu, dne 18. novembra 1921, Predsednik: Dr. Ipavic I. r Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana. Tista» »Učiteljska tiskarna« v Liubllan: Alfonz Breznik Hvi' učheli Glasbene Matice [JUH, Kongresni trg Stev. 15. Prvnrsiredn klavirji planini in harmoniji: Förster, Bösendc fe-, Heitzmann itd. Učitelji dobe tudi na obroke Violine in vse glasb or> dje v bogati izberi. Strune in žfce vseh vist na debelo in drobno Največja tvrdka v Jugoslaviji. Pristopite k „Jugoslovanski Matici!" priporoča naslednje nove knjige: Šolski list. Na razpolago je samo še 2. štev. III. stopnje.........D 3.50 k. wider Moje prvo berilo. Sedmi natisk vez. d 3 — e. gangi Druga čitanka. vez........d t- Pomočniška izkušnja za rokodel. obrte. Spisal H. Podkrajšek. — Broš................D 3 50 Računstvo za ženske obrte. Spisal H. Podkrajšek...........................D T— t Prva srbska ali hrvatska čitanka za slov. osnovne šole. Priredili Iv. Lesica, P. Lokovšek in dr. R. Mole D 6"— lil iyrgiin.it. m. nasrp ii Spisal M. Presl, prof. na di ž. obrt. šoli v Ljubljani, broš. ... O 3 50 Na planine. Spisal Pavel Kunaver. — S 16. slikami, vez.........D 12'50 Zbirka važnejših novih naredb in odredb. Spisal F. Fink.......................D 5 — Imenik šolskih oblastev, osnovnih, meščanskih (strokovnih), srednjih šol, liceja in učiteljišča v Sloveniji po stanju šol. leta 1920 21. . D 10'— I --v. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam bili izraženi ob priliki izgube nadvse ljubljene soproge, sestre, gospe Malnškice Schein roj. Saksida soproge učitelja se tem potom najtopleje zahvaljujemo Posebno zalivalo izrekamo gg. pevcem za krasno pelje, dalie vsem darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. Buhovščica, p. Selca nad Škofjoloko, dne 20. nov. 1921. Ivan, France Štefan Schein Jos. Medvešich, R. in Jos. Schein brata. soprog svaki. Ivanka Medvešich, Karolina Saksida sestri. Najlepša Miklavževa, božična in novoletna darila! Najprimernejša darila mladini so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarn» v prvi vrs i one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učitelj, konvikta" in sicer: 0 0 Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., II,. 111., PA, V., VI. zvezek po D 3 — Andrej Rape , „ „ I., II., III., IV, V., VI. zvezek po „ 3- Mišjakov .Julče: „ . . I., II., III., IV , V , VI zvezek po „ 3 - Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po . . . . 3' Pav. Flere: Iz mladih let. Suis za mladino, in II. zvezek po . . „ 3' — „ Babica pripoveduje. Spis za mladino po.....„ 3- — Marko Senjanin : Slovenski Robinzon „ 3 75 Fran Levstk: Zbrani sp:si za mladino, broš. D 1150, eles vez . ,13 50 Otroški oder. Ststnvila Marica Greg ričeva (Step-nčičev a) Igrice za mladino otročkih vrtcev in osnovnih šjI brošura.....„ 4' Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero, vez...........„12 50 ta V prid Učiteljskemu konviktu: 0 0 Žirovnik Narodne pesmi, I., II in III. stopnia, cena......D 1 25 Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi '/a mladino . . . „ 125 Te himne so odobrene od višj. šol. sveta za šolsko uporabo. * Nadalje: broš. D 6 50 vez. broš. D 12 50 vez. Rab. Tagnre; Povestice. broš. D 2 50, vez. Dr. Ivo Šorli Bob in Tedi ..... Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica .... Bob za mladi zob (pesmice) Oton Župančič: Sto ugank (pesmice) ■ . Mark Twain: Mali klatež....... Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica) . . Ewald Botka: Ovonožec . . .... Fran Levstik: Martin Krpan......... Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)....... Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom) . . . Nemcova: Češke pravljice (I. in II. zvezek.) brošura France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu broš D 3 Moj zverinjak '..... .......... Čika - Jova Gradnik: Kalamandrija pesmice......ve/. Zmaj: Malaj in Malon pesmice........ Wasehtetova Pravljice.............. Milč nski: Pravljice................» Trnjulčica, pravljica s slikami............ Snegulčica „ „ .............. Rdeča kapica „ , „ .............. Pepelka . „ „ ............* Moji ljubčki, živalske slike............. , Mladi slikar, knjižica za slikanje........... Slike iz pravljic „ ,, ............ vez D 3ü0 7-50 3-/5 3-i0 -•75 8"- r» 5- n 14 — 5-— 10-- -9 10- f 2 75 *» 4 — M 5- 4-- 350 10-- 9 12 — 9 — 9- 9 — „ 9 - »» 8-— n 6- „ 6- Razen tega ima „Učiteljska knjigarna" šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po D 1'25, 150, 210, 2-25, 6 25, 7.50.