SAVINJSKI VESTNIK Poštnina plačana v gotoTwi QLASILO OSVOBODILNE FRONTI MESTA CELJA, OKRAJA CELJE-OKOLIC« :IN OKRAJA JOŠTANJA LETO IV.. ŠTEV. 11 CELJE, DNE 17. MARCA 1951 posamezna Številka »-din SLOVENCI IN SLOVENKE! Jutri dne 18. marca bodo drngič po oerobodìtTÌ Tolitve т Ljudsko sknp- ščiAO Ljudske republike Slorenije. eioTemci smo si т osvobodilni Tojni remo ob rami z bratskima jugoslovan- ekimi narodi, pod vodstTom Partije, združeni T Osvobodilni fronti Slove- nije prvič v zgodovini priborili svojo laetno narodno državo — sestavni del Federativne ljudske reipubliike Jugo- ■lavije. Naši dosedanji uspehi so mam porok, da smo na pravi poti M «ato bo slovenski narod s iionosom izvršil tudi tokrat svojo častno držav- ljansko dolžnost ter bo z «delezbo pri volitvah In K zaupanjem, izražendm kandidatom Osvobodilne fronte, po- novno dokazal svojo neomajno in enot- no voljo do kraja utrditi in urediti svobodno, neodvisno in gospodarsko razvito socialistično domovino. DELAVCI, KMET IE, DELOVNA INTELIGENCA! Da emo vse to dosegli, je v prvi vrsti zasluga naših delovnih ljudi, ki so vkljub klevetanju naše države s strani vodstva informbiroja, kljub eko- nomskemu, političnemu in vojaškemu pritisku ter kritični mednarodni situ- aciji, ki se je z vojno na Koreji še posLabšala, zavestno slediilld politild naše Partije in Fronte in pri tem z nadčloveškimi napori premagovali šte- vilne gospodarske težave, ki so nastale po odipovedi gospodarskih in trgovin- skih pogodb vodstev informhirojevskih držav, težave, katerim se je lansko leto fpridružila še velika suša. Ob pre- magovanju neštetih ovir pri izpolnje- vanju ii)etiletnega plana pa je rasla in •e krepila patriotična zavest in poli- tična enotnost vseh narodov Jugosla- vije, ki je za nadaljnjo graditev in obrambno sposobnost naše države prav tako važen činitelj kakor naša junaška jugoslovanska armada, budni čuvar pridobitev naše rrevolucije lin porok mirne graditve socializma. Jugoslavija si je s svojo zunanjo politiko pridobila simpatije vseh svo- bodoljubnih ljudi, na njo gledajo z za- upanjem vse napredne sile sveta. Te odločno obračajo hrbet Sovjetski zvezi, ki postaja hkrati s Kitajsko najbolj nevarno žarišče vojne nevarnosti na svetu. Zunanja politika naše države se naslanja na rastočo socialistično zavest in moč demokratičnih množic na sve- tu, čim močnejša bo Jugoslavija, tem večja bo njena pomoč demokratičnemu gibanju na svetu in čim večji bodo uspehi demokratičnih množic v njihovi borbi za svobodo in socializem, tem močnejša bo Jugoslavija. Zato maj vsi državljani naše re^pub- liike s svojim glasovanjem za kandidate Osvobodilne fronte odločno manifesti- rajo, da so se odločili za našo sicer težko, toda edino pravo pot k zgraditvi socializma, k utrditvi naše neodvisno- •ta, k naši svobodi, k miru na svetu. VOLIVCI IN VOLIVKEI Osvobodilna fronta Slovenije Vas poziva, da se volitev udeležite vsi, do poslednjega! Glasujte za kandidate OF! Naj bodo volitve V Ljudsko skupščino LR Slovenije ponovni izraz neomajne volje našega ljudstva, da vztraja na svoji i)oti, ki si jo je začrtalo v na- rodnoosvobodilnem boju. Vrsti delov- nih zmag, ki jih dosegamo v vsako- dnevnem boju za zgraditev socializma, «a leipše življenje, pridružimo veličast- no zmago pri volitvah! Naj me bo volivca in volivke, ki ne bi izpolnil svoje državljanske dolžnosti! Volitve y Ljudsko skupščino naj bodo mogočna manifestacija enotnosti našega ljudstva, ki se v skupnih delov- nih naporih nenehno krepi in utrjuje. A^iroljubne težnje nase domovine cenijo vse napredne sile sveta. Zave- dajo se, da smo v prvih vrstah borcev za mir, storimo vse, da bo naš enotni nastop na volitvah podčrtal našo trdno pripravljenost, boriti se proti vsem po- skusom sovražnika, da bi zrahljal našo enotnost. Prav zaradi tega naj bodo te volitve tudi odločna manifestacija proti vsaki napadalnosti, hkrati pa iz- raz prav tako odločne volje, da bomo branili svojo neodvisnost pred sleher- nim sovražnikom. b Z množično udeležbo na volitvah, z glasovanjem za kandidate Osvobodilne fronte bomo dokazali vsemu svetu, da eo naše ljudstvo, naša Partija in tov. Tito neločljiva celota, dokazali bomo, da ni sile, ki bi nas mogla odtrgati od našega vodstva. Frontovci, to bo naša najdostojnejša proslava 10. obletnice Osvobodilne fronte, ki je slovenski narod prvič v zgodovini združila in ga enotnega po- vedla skoAi zmagovito domovinsko vojno ter nas vodi po poti graditve naše socialistične domovine. (Xz volilnega proglasa OF Slovenije.]^ JUTRI, 18. MARCA BOMO GLASOVALI ZA MIR, ZA NEODVISNOST, ZA GOSPODARSKI IN KULTURNI NAPREDEK V NASI DRŽAVI Minister Leshošeh Franc - Luka med svojimi volivci Nekaj dni se je med nami nahajal zvezni minister, član politbiroja CK KPJ, tovariš Franc Leskošek, ki kan- didira v prvi volilni enoti. V sredo je obiskal delavce v Tovarni emajlirane posode in v Cinkarni. V Tovarni emajlirane posode so se poleg domačih delavcev in nameščen- cev zbrali tudi zastopniki LIP, tovar- ne sadnih sokov in MLO Tkalnice. To- variš minister je z delavci v tovari-| škem pogovoru odgovarjal na mnogaj nejasna vprašanja, ki si jih delavc^ niso mogli razlagati. Vprašanja, ki so] jih delavci postavili tovarišu Lesko^ šku, so bila večjidel zunanjepolitične- ga značaja, to se pravi, da je vpra- šanje miru pri ljudeh glavno vpra- šanje. Mnogo so delavci vpraševali gle- de Sovjetske zveze in satelitskih dr- žav, ki danes edine ogrožajo mir. Delavci so sprožili tudi vprašanje gradnje prosvetnega doma v Gaberjih. Tovariš minister je odgovoril, da bo to vprašanje skušal ugodno rešiti, ko pride v Beograd Navzoči so njegovo izjavo sprejeli z navdušenim aplav- zom. Več kot uro in pol se je tovariš Leskošek pogovarjal z delavci in od- govarjal na vprašanja, ki so se hitro vrstila drugo za drugim in bila po vsebini zelo različna in zanimiva. Iz Tovarne emajlirane posode se je tovariš minister nopotil v Cinkarno, kjer je tudi odgovarjal delavcem na njihova vprašanja. Delavci v eni in drugi tovarni so tovariša Leskoška z veseljem sprejeli, kar so dokazali tu- di naslednji dan, ko so se polnošte- viLno udeležili predvolilnega .zboro- vanja pred MLO v četrtek popolu- dan. Izvlečke iz govora tov. Leskoška bomo objavili v naslednji številki. Veleposlanik v Londonu dr. Brilej kandidira v Planini in okolici Volivci planinskega predela so z ve- likim veseljem sprejeli kandidaturo svojega zaslužnega rojaka dr. Jožeta Brileja, ki se že nekaj let nahaja na važnih državnih službah izven Jugo- slavije. Kandidata poznajo malone vsi volivci kot razgledanega človeka, ki vse svoje delo posveča ljudstvu, iz katerega izhaja. Dr. Jože Brilej je sin kmečkih star- šev v Dobju pri Planini. Gimnazijo je obiskoval v Celju in Mariboru, kjer je tudi maturiral. Po končani srednji šoli je šel na univerzo v Ljubljano, kjer je študiral pravo. Sodeloval jo v naprednih organi- zacijah od leta 1931. Leta 1932 je bil predsednik akademskega socia- lističnega kluba, katerega je policija na zahtevo klerikalcev razpustila. V Osvobodilni fronti je sodeloval od njene ustanovitve. Bil je aktivist v Ljubljani. Spomladi leta 1942 je šel т partizanske enote na Dolenjsko. Okto- bra 1942 je bil s sklepom Izvršnega odbora OF postavljen za pomočnika političnega komisarja Glavnega štaba Slovenije. Sodeloval je pri ustanovitvi Gubčeve, Cankarjeve, Šercerjeve in Prešernove brigade. Leta 1943 je bil postavljen za komisarja prve sloven- ske divizije (14. divizije), oktobra 1943 pa je bil z odlokom Vrhovnega štaba NOV in POJ postavljen za političnega komisarja Sedmega korpusa in ostal na tem položaju do avgusta 1944, ko je bil poklican na delo v Izvršni odbor OF. Leta 1943 je bil na Kočevskem zboru OF izvoljen za člana Slovenska ga narodnoosvobodilnega odbora. Aprila 1945 je bil postavljen za na- čelniku političnega odbora pri Mini- strstvu za zunanje zadeve v Beogradu. Leta 1949 je bil postavljen za opol- nomočenega ministra, v januarju L 1950 pa za pomočnika ministra za zu- nanje zadeve.* Leta 147 je bil vodja jugoslovanske delegacije v komisiji Zveze narodov za Palestino. Leta 1948 je bil na konferenci v Rimu izbran za člana sveta interparlamentarne zveza Koncem leta 1949 je kot šef jugoslo- vanske delegacije vodil v Rimu pre- govore z italijansko vlado po vpraša- nju ribolova. Naslednje leto je v Rimu Vodil pregovore o raznih gospodar- skih vprašanjih. V začetku junija 1950 pa je bil ime-, novan za izrednega in opolnomočene- ga veleposlanika FLRJ v Londonu. Na kongresu KP Slovenije je bil т jeseni 1948 izbran za člana Centralne- ga komiteja. Dr. Jože Brilej je nosile« številnih odličij in odlikovanj: Reda za hrabrost, Reda zasluge za narod druge stopnje, Partizanske, zvezde druge stopnje, Reda bratstva in enot- nosti prve stopnje, Reda za delo prve stopnje in Spomenice iz leta 1941. Predsednik GO Zveze sindikatov Slovenije ÍOV. JRudoIf Janko v svoji volilni enoti Tri dni, od 4. do 7. marca, je pred- sednik GO ZS Slovenije tovariš Rudolf Janko obiskal malone vse volivce 260. volilne enote, se zanimal za -njihove probleme in objasnjeval različne no- tranje in zunanje politične važnosti, ki so volivce zanimale. Obiskal je vasi in delovne kolektive. Pred odhodom iz Šoštanja sem mu postavil nekaj vpra- šanj, na katera mi je kljub pozni uri rad odgovoril. Vprašanje: Tovariš kandidat, zanima me, kakšen vtis imate s predvolilnih sestankov v vaši volilni enoti. Odgovor: Priznati moram, da sem na predvolilnih sestankih, kjer kandidi- ram, dobil prav dober vtis tako na vasi kakor v podjetjh. Imam občutek, da so se predvolilni sestanki vršili čisto v nekdanjem partizanskem duhu. Vprašanje: Zanima me nadalje, kje je bila največja udeležba in kje so najbolj diskutirali. Odgovor: Med sestanki po vaseh se mi je najbolj dopadlo v Belih vodah, znanem partizanskem kraju, kjer se je kljub visokemu snegu, ki je pravkar zapadel, zbralo nekaj čez 70 volivcev. Ko sem nehal govoriti, se je razvila diskusija, ki je trajala polni dve uri. Z volivci seni razpravljal o vprašanju preskrbe, o novi trgovini, o novih ce- nah, o vojni nevarnosti, o Sovjetski zvezi, ki ogroža mir in še o mnogih aktualnih vprašanjih. Tudi v Šmartnem ob Paki mi je bilo všeč, kjer se je navzlic izredno slabe- mu vremenu zbralo veliko število vo- livcev, ki so prišli tudi iz oddaljenih hribovitih krajev. V po^djetjih je bil naijboiljše pri- pravljen - sestanek pri >Gradisu«, kjer so se sestanka udeležili vsi delavci. Vprašanje: Tovariš kandidat, ali mi lahko poveste, kakšne so najvažnejše bodoče naloge sindikalnih organizacij? Odgovor: Pred sindikalnimi organi- zacijami stoji ena najvažnejših nalog, ki je popolnoma nova — usposojsiti delavski razred za upravljanje podje- tij, tovarn in gospodarskih združenj. Ta naloga pa zahteva od delavskega razreda mnogo političnega študija in poglabljanj, da bodo delavski sveti od- igrali v vlogi gospodarstva tisto celoto, kot jim je s prevzemom upravljanja podjetij zaupano. Zaradi tega je po- sebna naloga sindikalnih organizacij, da usposobijo vsakega posameznega člana, da bo kos nalogam, kadar pride vrsta nanj. Tovariš Janko je tudi omenil, kakšno vlogo imajo sindikalne organizacije v sedanjem napetem mednarodnem po- ložaju. Povedal je tudi, da bo v bliž-j njih dneh obiskal še KLO Gorenje inj KLO Florjan in da je prepričan, da| bodo volivci z zavestjo šli na volišče, da glasujejo za mir in za srečnejšo bodočnost. iti...- • L. F. Ì V 26Í, volilni enoti so volivci napravili presenečeinje vsemu šoštanjskemu okraju Zelo živahni so bili predvolilni se- stanki v šoštanjskem okraju tam, kjer je volivce obiskal kandidat Venišnik Milan, polkovnik JA, ki je rojen v Mozirju. -i P) 'Posebno živahno je bilo na sestanku V LEPI NJIVI, kjer je bila tudi udeležba zelo velika, kar nekateri niso niti pričakovali. Ob- enem je to dokaz, da je uspeh mogoč povsod, treba je samo pravilnega pri- stopa in zanimivosti, ki ljudi vedno pritegnejo. V LJUBIJI so se volivci pritožili zoper okrajnega uslužbenca pri odkupnem podjetju, ki je po njihovem kraju delal razne kon- trole in zaviral sklepe krajevnega od- bora. Obravnavali so tudi nepošteno delo tajnika KLO in zahtevali, da se ga razreši tajniških dolžnosti in da se izvoli drugega. Sprožili so tudi obupno stanje ceste od Nazarja do Šmartnega ob Paki. V REČICI OB SAVINJI IN POBREŽJU sta bila preteklo nedteljo živahna vo- lilna sestanka. V Rečici šo nad dve uri govorili o raznih perečih zadevah. Med drugim so dokazali tudi neljudsko delo učitelja Kotnika. V Pobrežju so se do- taknili obvezne oddaje in sklenili, da se bodo v bodočih dneh zopet sestali in uredili to vprašanje kot. je treba, drugače pa so volivci v tem kraju z razumevanjem gledali na težave, ki nas trenutno obdajajo. Udeležba na sestankih je v primeri z lanskim letom veliko večja in tudf sproščenost ljudi v diskusiji je boljša. Pričakovati je, da bodo volivci te vo- lilne enote na dan volitev pokazali isto razumevanje in željo za mirnim in lepšim življenjem, za katerega bodo dali svoje glasove kandidatom Osvo- bodilne fronte. j VOLIVCI IZ OBMEJNEGA PASU ] V SOLCAVI SO IMELI VELIKO ! PREDVOLILNO ZBOROVANJE i V noči od 3. na 4. marec je zapadel v Solčavi nov sneg. Kljub tenui se je naslednji dan udeležilo predvolilnega zborovanja v šoli 115 ljudi, ki so pri- šli tudi iz oddaljenih hribovskih vasi, kjer je sneg dosegel tudi po dva metra višine. Obiskal jih je kandidat njihove vo- lilne enote major JA tovariš Janko Mehle, ki je volivcem povedal mnogo 'zanimivega iz notranjepolitičnega in gospodarskega življenja v naši državi in o stanjii izven naših meja. Volivci so ob zaključku napovedali tekmovanje KO OF Luče m sklenili, da bodo volitve zaključili do 12. ure s stoodstotno udeležbo. Predvolilna skiivncsf v Itm\\ Savinjski dolini Minulo nedeljo sb bili po vseh večjih krajih Zg. Savinjske doline predvolilni sestanki, na katerih so volivci s kan- didatom majorjem tov. Mehle Jankom razpravljali raina gospodarska in po- litična vprašanja. • V Lučah je bilo na zborovanju okrog 200 kmetov in gozdnih delavcev, ki so v diskusiji ostro kritizirali delo usluž- bencev KZ, ki jim ne izplačujejo redno za oddani les. Posebno nepravilen od- nos do kmetov ima uslužbenec Kosmač Svito, ki jih je na različne načine zavajal. Frontovci vasi Luče se zavedajo, da so volitve v Ljudsko' skupščino LRS pomemben praznik za nas vse Sloven- ce, zato so že v nedeljo postavljali visoke, lepo okrašene mlaje ter udar- niško urejevali ceste v sami vasi. V Radmirju so volivci sklenili, da si bodo zgradili zadružni dom ter pove- čali z nabavo nekarih strojnih delov kapaciteto krajevne elektrarne, ki s svojo dosedanjo zmogljivostjo ne krije krajevnih potreb. Za izvršitev postav- ljenih nalog so izvolili tudi priprav- ljalne odbore, ki bodo skrbeli za pra- vilno izvrševanje dela. Sklenili so tudi, da bodo volitve zaključili do 12. ure, posamezna volišča pa so si napovedala tekmovanje. V Solčavi bo sindikalna podružnica lesnih delavcev v vasi postavila slavo- lok, mladina, borci in gasilci pa so obljubili, da bodo šli do 8. ure skupno na volišče. V Ljubnem pa je bilo zborovanje od strani Fronte slabo pripravlejno ter je bila udeležba slaba. Po zelo izčrpnem referatu kandidata sploh ni bilo no- bene diskusije. Predvolilna aktivnost v Zg. Savinjski (Jolini je prav v tem kraju najslabša kljub temu, da je frontni aktiv Luče tudi Ljubnemu na- povedal tekmovanje, __ Isti dan so se vršila zborovanja tudi v drugih krajih, dobro so bila obiska- na v Rečici, Šmihelu in Zavodu ji. M, F. V LUČAH SO NA PREDVOLILNEM SESTANKU RAZPRAVLIALI TUDI O GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH Preteklo nedeljo so tudi v Lučah pozdravili svojega kandidata majorja JA tov. Mehleta. Volivci so na tem se- stanku govorili fudi o važnih stvareh, ki zadevajo njihovo vas. Govorili so o popravilu hiše, ki je last KLO, o popravilu ceste, o regulaciji Savinje. V Lučah imajo tri vaške odbore OF. Predvolilni sestanki so se dobro . ob- nesli. Na drobno so zajeli sleherno hišo. Zaradi obsežnega terena so po- stavili, 12 volišč in JBobro kurirsko službo. Novi odbor Fronte je narav- nost presenetil OO OF, ki vsled iz- kušenj iz preteklosti ni računal na tolikšne uspehe v Lučah. VOLIVCI TRNA VE, MARIJA REKE, ŠT. PAVLA, IN GOTOVELJ BODO T NEDELJO yOLILI ZASLUŽNEGA ROJAKA ALBINA VIPOTNIKA Vipotnik Albin je bil rojen v Grižah pri Celju, Dovršil je 5 razredov osnov- ne in 2 razreda obrtne šole. V petnaj- stem letu starosti se je šel učiti za ključavničarja v rudnik Zabukovca, kjer je delal vse do okupacije. Že pred vojno je, delal za napredne^ delavsko gibanje in je vzbujal revo- lucionarni duh med rudarji. V juliju 1941 je vstopil v partizane ko*t politični delavec, kjer je oprav- ljal odgovorne funkcije v okrožnem in pozneje v pokrajinskem merilu vse do osvoboditve. Po osvoboditvi je bil najprej sekre- tar Zveze rudarjev Jugoslavije v Beo- gradu, potem pomočnik sekretarja Iz- vršnega odbora Slovenije, upravni re- ferent v oddelku za izgradnjo ljudske oblasti pri Prezidiju Ljudske skupšči- ne LRS, dalje direktor tovarne->Satur- nus< v Ljubljani, sedaj je pa personalni referent največjega ofjekta petletke »Litostroja< in čian CK KPS. Je nosilec >Spomenice 1941«. Odlikovan je z Ordenom bratstva in enotnosti II. st, ter Ordenom za zasluge za narod II. st Volivci mesta Celja! Mesti Kranj in Jesenice sta napovedala našemu mestu tekmovanje ▼ sle-j sledečem: 1. Kje bo na predvečer volitev večja razgibanost (godba, kresovi).] — 2, Kje bo dosežen večji odstotek udeležbe za kandidate OF. — 3. Kje| bo manjši odstotek oddanih glasov v skriaijico brez liste. j CELJANI! potrudi' mo se, da bomo pri tekmovanju prvi! Stran 2 .SAVINJSKI VESTNIKcdne 17. 1ц^гса 195t' ¿tev. 11 V GaBERJU so se dobro prtpravili na volitve Le lualo je vesti i/ našega industrij- skega centra. Vsa (ugajanja na poli- tičnem, kulturnoprosvetnem in gospo- darskem polju v Gaber j u gredo skoraj neopazno mimo naše širše javnosti in Tendar Gaberje giblje in se razvija, doprinaša velike napore v pojstreni borbi naše domovine za boljšo prilicd- nost našega ljudstva. V Gaberju se vrše številni množični sestanki po podjetjih in na terenu. Povsod je opaziti, da se ndše ljudstvo resno pripravlja na l>ližajoči se 18. ma- rec. Zadnji zbor" volivcev v naši četrti, ki se je vršil dne 9. t. ra., je v polni meri ponovno dokaz i1. da je naše de- lovno ljudstvo politic no zrelo. Referat o gospodarskih problemih našega mesta in še posebej Gaber ja, ki ga je izčrpno podala tov. Urbanči- čeva, oslanjajoč se npravijo, da jih bomo mi na- padli. To je laž, saj nismo še nikoli nikogar napadli, le branili smo se. To bi pa tudi danes naredili.« Ljudje so vse bojj z gnusom odkla- njali imperialistično politiko sovjetske vlade. i Predsednik KLO je nato govoril • razvoju našega kmetijstva, o zadre- gah. »Potrebno bi bilo umetno gnojivo,« je dejal nekdo. »Mi moramo stremeti za tem in de- seci to. da bo naša zemlja dajala čim- več,« je poprijel drugi. >Mi sami bomo imeli dovolj, pa tudi drugim bomo lahko dajali.« »Saj to je naša naloga, da ukrenemo vse, da bo zemlja dajala čimveč,« je dejal predsednik, »za^o tudi ustanav- ljamo kmetijske zadruge, ker je ko- lektivna obdelava zemlje mnogo pri- kladnejša.« »To že,« so dejali kmetje, .vendar je treba ustvariti prav v nižini močne obdelovalne zadruge, mi pa bomo vzre- dili živino, ustanovili živinorejsko za- drugo, nato se vsi priključili KDZ v nižinskem predelu. Tako bo naša za- druga močna, pridelek bogat, vsi pa bomo imeli dovolj življenjskih potreb- ščin.« ^ Tokrat je počilo. Kmetje so spoznali, da so zadruge naprednejša oblika kme- tijskega gospodarstva, pridelek v zew dugah je boljši kot pri privatnih po- sestnikih, ker imajo zadruge stroje. Seveda niso kar zagrabili in rekli: gremo v zadrugo. To ne, sjKiznali pa so, da je v zadrugi boljše in sklenili v sebi, da bodo prej ko slej le vstopili v zadrugo. Zunaj je pihal hladni zimski veter. Na Mozirski planini se je majalo smre-. kovo drevje kot bi se hotelo ukloniti silnemu zagonu vetra. Ko sem odhajal s'sestanka, sem se zamislil. Dobro s# se pogovorili. Ljudje so dobri. Zani- malo jih je vse, vse hočejo vedeti. Glede zadruge pa so dobro predlagali. Utrditi in okrepiti obstoječo zadrugo, v višinskih predelih vzrediti živino, nato vsi skupaj zaorati* v zadružno brazdo... Bojan Volk. V Dramljah, Ponikvi in Št. Vidu pri Grobeî- nem bodo volili Albina Reharja Rehar Albin, rojen v P^trovčah, je po poklicu železost^ugar - šofer, sedaj sekretar tovarniškega komiteja Žele- zarne Štore. V stari Jugoslaviji je živel pri starših v Petrovčah in se izučil svoje stroke. Udejstvoval se je do 18. leta pri ^So- kolu«, pozneje nikjer. Leta 1939 je odšel na odsluženje kadrovskega roka, kjer ga je zajel preobrat in je bil v nemškem vojnem ujetništvu do leta 1942. Po vrnitvi iz ujetništva je delal v Cinkarni v Celju kot železostrugar do septembra 1944, nakar je odšel v partizane. Demobiliziran je bil julija 1945. . Po osvoboditvi je bil do razformira- nja okrožja šef avtoparka na okrožju v Celju, nato pa je bil zaposlen kot šofer v zdravilišču v Novem Celju. Tu je bil izvoljen za predsednika sin- dikata. Pozneje je bil izvoljen za pred-i sednika KLO Petrovce in obenem po-a stavljen za upravnika Kovinskega pod-t| jet ja v Žalcu. Upravnik Kovinskegaj podjetja je bil eno leto, nakar je šeli na novo službeno mesto za sekretarja] Gozdnega gospodarstva. Jeseni leta; 1949 pa je šel л' enoletno partijske^ šolo v Ljubljano. Pò kòii?ani šoli se je vrnil v Celje, jj^jer je zaposlen kot sekretar tovar- niškega komiteja v Železarni v Štorali. Odlikovan je z Medaljo za hrabrost јд,z Mgdaljo za zasluge za narod. V Sforah si ¿ele fcttIfarno-prost;efnJ dom Dan za dnem se ppnavlja v Štorah isto vprašanje, potreba po kulturno- prosvetnem domu. O tem razpravljajo delavci na vseh sestankih, vendar do sedaj niso krenili naprej. Nedavno so na seji upravnega od- bora Železarne sklenili, da bodo podrli oder v jedilnici tovarniške menze, ker bodo ta prostor raširili in preuredili. Ta dvorana je bila edina, kjer so Štor- jani prirejali proslave, konference, za- bave in kulturnoprosvetne prireditve. Letos je kuliurnoprosvetno delo v Štorah, v nasprotju z lanskim letom, zelo oživelo. Vse sekcije SKUD so se resno lotile dela. V samotami je dra- matska skupina pripravila igro, da se pokaže pred kolektivom. Pred vrati je proslava 10. obletnice OF in sekcije SKUD so že pridno pripravljajo za spored, ki naj bi nudil marljivim de- lavcem zdravo razvedrilo. Sredi dela pa šef menze ni pustil igralcev šamo- tarne na oder. Ko so razmišljali, od kod takšen odnos šefa menze, jim pri- de na uho, da so na seji upravnega odbora sklenili, da mora jedilnica slu- žiti samo svojemu namenu — kulturni postrežba delavcev. Res je, da so na isti seji tudi sklenili, da bodo priskr- beli kredite za kulturnoprosvetni dom, vendar se delavcem ne zdi pametno, da hočejo podreti edini oder že sedaj. ko še niti načrtov za gradnjo nimajo.i Želja tistih, ki si na vse kriplje pri-i zadevajo, da bi vsaj malo kulturno de-j levali, je, da oder v menzi puste prij miru, dokler kulturni dom ne bo zgra-^ jen. ; Tudi invalidi sodelovaiil v pripravali za vselitve v Liudsl rezervni fond 40.000 din in za sklad vod- stva 21.000 din. K poročilu predsednika se je razvila ži- vahna diskusija. Predstavniki MLO so po-, udarili, da vsi odgovorni organi oblasti skrbno spremljajo razvoj zadruge, in da bo« ML.O v bodoče še v večji meri nudil pomoč.^ Predvsem obstoja pomanjkanje gradbeneg«j materiala, ki ga zadruge potrebujejo, prav^ tako pa zadruga nima primernih prostoroTj in skladišč z ozirom na vedno večji promet trgovine. Rešitev tega vprašanja je važne| zaradi odkupov, ki jih bo letos, izvrseyal»! zadruga. Z ozirom na potrebe celjskega prebivalstva izstopajo v ospredje kmetijske panoge, kakor živinoreja, sadjarstvo in vrtnarstvo. Zboro- valci so se zedinili v tem, da' bo treba v bodoče preusmeriti kmetijsko dejavnost v ti- ste panog«, ki so važne za preskrbo celjske- ga trga. Razpravljali so tudi o skupnem škropljenja in čiščenju sadnega drevja in o racionalnejši uporabi umetnih gnojil, ki jih ni v dovoljni Količini na razpolago. Zbor zadružnikov si je« postavil več važ- nih nalog. Ustanovil se bo živinorejski od- sek, ki se bo bavil predvsem s selekcijo živine. V okviru tega odseka bo ustanovljen tudi krožek rejcev malih živali. Odsek je že imel svoj prvi sestanek in si zadal kon- kretne naloge. Nadalje sadjarski odsek, ki bo poleg vseh ostalih nalog organiziral ak- cijo za odstranitev kaparja. Splošni kme- tijski odsek pa bo imel nalogo, da izpopolai mehanizacijo kmetijstva. Ustanovile se bodo tri mašinske postaje, kjer bodo članom na razpolago stroji. Sprejeti so bili sklepi • preusmeritvi proizvodnje na povrtnino, o pe- stavitvi stojnice na trgu, ki bo prodajal« proste viške, ter sklep, da upravni odbor nabavi čim večje število strojev. V Kve»i s tem so zadružniki predlagali, da bi za- druga zaprosila za kredit, ali pa, da bi s»- menjala kvaliteten les za stroje. Povezovanje zadruge z vsemi kmeti v Celja bo prišlo posebno do izraza, ko bo trgovia» kmetijske zadruge nudila kmetom za pre- izvode, ki jih bodo oddajali po intervenčnih cenah, 15 odst. bonov s katerimi bo mogeS nakup industrijskega blaga s 65 odst. popa- stom. Ta ukrep zvezne vlade daje našim kme- tom, ki se bavijo s pridelovanjem povrtniae velike ugodnosti. „JVASA KRI" v Trnavi Da počastijo 80 letnico pisatelja Finžgsrja, so v Trnavi uprizorili imenovano drame. Uprizoritev sama, način podajanja, оргеам in vse ostalo bi ne bilo nič posebnega, e« ne bi iz vsega prizadevanja igralcev, dihal» tako velika ljubezen do umetnosti. Ta jim jo pomagala premostiti vse težave pri tej ia. že mnogih drugih igrah in nastopih. Že tesen prosvetni-gasilski dom je simbel ozkih razmer v tem kraju. Od blizu in da- leč so znosili kostume in ostale rekviiite, od blizu in daleč so prosili pomoč pri re- žiji, da bi vsaj »za na konec« priSel nekd« in jim nudil pomoč, ker delajo sami brea režiserja. Taki so pogoji, pod katerimi de- luje ta požrtvovalni kulturni kolektiv. Mi- slim, da je edinstven primer tudi to, da se člani tega aktiva posetili ▼ oddaljenem Ma- riboru opero »Faust«. Zato zaslužijo vso pozornost in pomoč take od strani bližnjih kulturnih delavcev kot od strani prosvetnih forumov na okraja. Obisk pa je prepričljiv dokaa ljudske želje po kulturnih prireditvah in moralno in aea- terialno zadoščenje igralcem, ki ee ▼ đaaih prilikah podali »Našo kri« prepričevalne ia v splošno zadovoljstvo. POPRAVEK V zadnji številki našega lista v članku »Ve- leposlanik v Londonu dr. Jože Brilej svojim volivcem« je v podnaslovu »Volivcem Pla- nine, Dobja, Marofa in št- Vida pri Planini«, pomotoma izostal kraj Jurklošter, kar s tem popravljamo. , áter. It >SAYi'jáKI YESTNIKc dne 17. marc 1951 Stran 3 KULTURNI PREGLKD „SAVINJSKKGA VKSTNIKA" H gledališkim predstavam SKUD „France Prešern^' in gojencev vrtnarske šole Tistemu, ki z dabro voljo in veliko vero v našo ljudskoprosvetno prizade- vanje spremlja aktivnost naših Ijud- skoiprosvetnih društev in njihovih sek- cij, gotovo ne more biti veeno, kako izpade društveni pevski, godbeni ah gledališki nastop. S toliko skrbmi in željami se oglaša k besedi kadar gre za proflukcijo društva, ki se zahvalju- joč požrtvovalnosti in delavnosti tako njegovega vodstva, kakor njegovega članstva med prva, naravnost vzgled- na društva našega terena. Tu gre za gledališko predstavo Di- ckensovega »Cvrčka za pečjo« v iz- vedbi dramske sekcije SKUD :^France Prešeren«. Predstava namreč ne le, da ni dosegla umetniške ravni »Prešerno- vega« pevskega zbora, njegove godbe ali njegove likovne sekcije, temveč je dokazala, da je res prej ko slej nje- gova po besedah iz razgovora Tï tem vprašanju — >boleča točka«. In to bo tudi ostala vse dotlej, dokler bo dram- ski sekciji, vodstvu ali sploh komur koli zadostovalo le »veliko veselje« do dramatike, volja, požrtvovalnost, ambicija in drugi podobni osebni po- boji, se v umetniškem pogledu opra- vičevala češ »saj smo samo diletantje« v materialnem pa zadovoljevafa z na- vadno impravizacijo z izgovorora o pomanjkanju tega ali onega materiala To se pravi: letošnji gledališki pred- stavi SKUD >France Prešeren« (3. t. m.) priznavamo razen povečane skrbi za odrski jezik le prvo, namreč — ne- zmanjšano vzgledno osebno požrtvo- valnost, voljo in ambicioznost; pogre- šali pa smo umetniške poglobljenosti v delo ter pripravljenosti za opremo predstave. Najprej to zadnje, trenut- no najvažnejše! Tudi v gledališču velja: vsi za-ene- ga, eden za vse! »Prešernovi« gleda- liščniki se drže le druge polovice tega reka: eden za vse. Ne, gledališka pred stava ne more biti vir denarnih do- hodkov za vse društvo, nasprotno vse druge tehnično lažje izvedljive prireditve morajo biti vir dohodkov v prid gledališki sekciji, ali v najslab- šem slučaju — dohodek gledališke predstave ostani gledališki sekciji, za- kaj dobre gledališke predstave zahte- vajo tudi materialnih žrtev, in mi že- limo dobrih gledaliških predstav tudi v pogledu opreme. Z lepo in pravilno opremljenimi predstavami gojimo okus igralca in gledalca ter podpiramo ide- jo odrskega teksta. Površina, skupaj znešena in nezadostna t. j. nepravilna oiprema pa zasenči vsak smoter že v trenutku, ko se dvigne zavesa, še prod- no je izrečena prva beseda. Tu je resolucija o Ijudskoprosvet- nem delu Partije in njeno načelo, da morajo glavni in okrajni odbori Ljud- ske prosvete prvenstveno vršiti funk- cijo poslovalnic, da je njihova naloga posredovati oskrbovanje društev z materialom, ki ne sme ostati na pa- pirju. Zanimanje in volja, ki služita dvigu kulturne ravni delovnega ljud- stva to tudi terjata. Še besedo o delu in izvedbi. Če ne roman, pa je vsaj film o »Oliverju Twistu« še mnogim v spominu: zgodba izvenzakona rojenega dečka, ki je skozi prisilno delavnico zašel med po- tepuhe in zlikovce, a sta ga še pra- vočasno rešila redka človeška ljube- zen in dobrota. Napisal ga je Charles Dickens, otrok Anglije na začetku 19. stoletja, ko je trpela pod socialno pezo in politično krivičnostjo zaradi nagle- ga dviganja njene industrije, v časih, ki so bili trdi in kruti, razsvetljevale in lepšale pa so jih sanje o prevratu na boljše. Žarek svetlikajoče se ju- tranje zarje svobode nad mračnim živ- ljenjem je bil tudi Dickensov literar- ui sad, ki ga je spočela njegova pri- srčna in topla ljubezen do siromakov, ki jih je brez gorjupih misli zago- varjal, ne da bi kdove kako obtoževal družabni red; raje je trkal bogatinom tia srce, zakaj več sta mu bila usmi- ljenje in ljubezen, ko pa socialna pra- vičnost. To prepričanje je vezal s tež- njo za udobjem in mehkobo, za dru- žinsko toplino, z oboževanjem doma- čega ognjišča, ljubljenih obrazov, iz- branih jedi, okusnih pijač, z vsem kar je ustvarjalo idilo sredi »snega in bur- je neusmiljene zime«. V takem razpo- loženju je bil napisan tudi »Cvrček za pečjo« (The Crichet on the Hearth) Tudi ta božična pravljica se konca s pozivom k usmiljenju, milosti in lju- bezni do vsega kar diha, ker brez vsega tega ni mogoče doseči resnične SreCG. Ta de Francmesnilova dramatizacija »Cvrčka«, ki jo je — mimogrede po- vedano — s toplimi akordi svoje mu- zike opremil Massenet je že dolgo na- menjena »širšim plastem« gledališke publike. Tudi naše centralno gleda- lišče jo j^ imelo kar šest sezon na svojem repertoarju. Da so po lahko razumljivi in lahko uprizorljivi igri segali vsi nekdanji ljudski odri in da segajo po njej tudi današnji, je sko- raj samo ob sebi razumljivo. Gleda- liščniki iz kroga mnogoštevlnih in agilnih »Prešernovcev« tedaj niso zgrešili namena v svojem hvalevred- nem gledališkem prizadevanju, ko so segli po tem za igralce in publiko hvaležnem delu. Režija je bila v rokah Cvetka Ver- nika, ki ga je zadnji čas celjsko gle- dališko občinstvo srečalo tudi v dru- žini Mestnega gledališča. Čisto gotovo je, da Verniku ne moremo odrekati določenih gledaliških t. j. režiserskih sposobnosti. Že lanska režija Nušiče- vega »Navadnega človeka« je dala slu- titi, da mu režija veseloiger posebno leži,' v tem tiči vzrok, da je preveč v smislu veseloigre zrežiral tudi to dra- matizirano božično pripovedko. K te- mu ga je zanesla tudi premajhna po- globljenost v značaje-posameznih vlog njihovih oblikovalcev. Tako smo se Johnu (Kleč Janez) smejali zaradi nje- govega burkaštva, ko bi n. pr. moral biti zaradi svoje ljubosumnosti ob do- zdevni nezvestobi njegove ljube Dot- ke usmiljenja vreden; tudi večerja v Calebovem stanovanju je bila po nje- govi zaslugi spremenjena preveč v ve- selo gostilniško omizje. Zaradi neza- dostnega doživljanja, premalo melodi- oznega glasu in slabega jezika t. j. izrazito ljubljanskega narečja, ni za- pustil pravega vtisa tudi eden najlep- ših prizorov — zadnji prizor I. deja- nja z Dotko. Tudi Tackleton (Klenov- šek Kvirin) ni povsem odgovarjal zna- čaju osornoga in neusmiljenega pri- dobitnika, enako kakor tudi Edvard v Lovrenčiču Jožetu ni našel primer- ne m^či, čeprav sta iz obeh vela velik trud in volja. Bolje so bili oblikovani Caleb (na plakate tiskali in v igri izgovarjali пергалп1по Galeb!) Staneta Kosa, Dotka (Novak Marija) ter Berta (Kramžar Tončka), slednja od vseh treh najboljša, kajti občutek o naivno lepi morali, nesebičnosti, dobroti in drugih čednosti preprostih, neskvar- jenih duš je bil najbolj pristen prav pri njej. Mistress Fiedlongova (Ferme Marija) je bila dobra, dočim je bilo May Fiedlingovi (Kincl Truda) videti, da je bila prvič na odru. < Dočim maski — razen pri Berti, je bila preveč >rožne« barve in pri Tackletonu, ki je bil preveč ri.doben kakemu polizancu — ne mo^-cmo kdo- ve kaj očitati, so bili kostumi nemo- goči. Predloženim c_.:utkom sta od- govarjala le Johnova in Bertina ob- leka. Tudi ob sceneriji morem pono- viti le misel o izdatnem mate-LInem prispevku uprizoritve, ki sem jo iz- rekel v uvodu. Za veselo razpoloženje v polno za- sedeni dvorani je skrbel tudi agilni in dobro vigraçi tamburaški orkester. Vtis veliko večje in boljše priprav- ljenosti je zapustila nedeljska (4. t. m.) predstava Lipahovega »Glavnega dobitka« v izvedlîi gojencev Vrtnar- ske šole v Medlogu. Za razliko od lanskega leta se je v mladinski sobi ijnproviizirano prizorišče spremenilo letos v prvi pravcati oder z lično - veso in s primernimt kulisami. Po be- sedah napovedovalca je to iczultat materialne podjwre mladinske organi- zacije in šolske uprave. Ob letošnji igri bi bili krivični, če bi ugotovili le pozitiven odno# do Ijudskoprosvinega udejstvovanja, kaj- ti videti in čutiti je bilo, da so posa- mezni igralci poznali značaje svojih \ log, da morejo tedaj ugotoviti že do- kajšnjo oblikovanje značajev in dokaj pravilno vsebinsko interpretacijo ter ubranost, ki je izšla iz šolskega tova- rištva. Najbolj zadeta sta pač bila Krištof in Marjeta, čeprav tudi ostali (profesor, njegova žena itd.) niso brez igralskih vrlin. Želeti je le, da bi kot absolventi ponesli svoje navdušenje in požrtvovalnost na vsak oder v kra- jih, kamor jih bosta poslala njihov lep poklic oziroma služba. Gustav Grobelnik; ENO PISMO IZ МАШВОВА v 8. številki Vašega časopisa ste ob- javiM pod naslovom »Nekatere pri- pombe za jasnejšo sliko« pismo direk- torja Zabavnega gledališča Dušana Mevlje, v katerem trdi: »Govoril sem z vsemi funkcionarji mariborskega gledališkega življenja in če odgovor ne bo izšel v sobotni številki Vašega lista in če boste še nadalje tolerirali take izpade. Vam tem potom sporoča- mo, da nobena kulturna ekipa iz Ma- ribora (tako so se izrazili vodje oper- nega in dramskega gledališča) ne bo več gostovala v Celju.« Izjavljamo, da tov. Dušan Mevlja ni bil pooblaščen dajati kakršnokoli iz- јал^о o morebitnem gostovanju mari- borske Drame ali Opere v Celju. Na- ših gostovanj v Celju nikakor ne na- meravamo vezati na bolj ali manj ob- jektivjie časopisne kritike. Direktor Drame: Direktor opere: Jaro Dolar Demetrij Zebre Dr. Josip Tominšek: Ce\\she novine-pa kake? (zaključena be.eda) v 42. številki našega tednika — te- daj (21. okt. 1950) še »Celjskega tedni- ka« — sem osvežil spomin na stolet- nico radikalno narodnega časopisa »Celjske Novine«, ki so ga celjski ro- doljubi izdajali od 1848 do 1851, in sploh prvega slovenskega leposlovno- poučnega časopisa »Slovenska Čbela« (1850); ta se je še istega leta 1850, kot »Slov. Bčela« preselila v Celovec. V naslombi na to stoletnico sem v krat- ki reportaži sledil literarnim početkom — in končajem — v Celju do neu- speišnega konca. Tu sem lobstal in, ozrši se okrog in naprej, se zatrdno uveril, da mora, ker more, naše sta- roslavno in moderno mesto v svitu, žaru in plodu lastne države postati in trajno ostati ognjišče in plodišče svo- jega, samostojnega, rednega tiskanega glasila; češ, snovi čaka v izobilju dav- no in zlasti zdaj le na delavce, a teh je na vsem terenu veliko število spo- sobnih in voljnih, le pozvati in napo- titi jih je treba. Tu in to je rod, vzni- kel iz tisočletnega oplojanja ob pra- starem cestišču od vzhoda na zapad preko Trojan, rod odporen in uporen; ta dolina, to Celje s svojo pokrajino, od Boča do Ojstrice, od Mrzlice do Kozjaka ne sme več v pismu molčati o samem sebi. In ne bo. Nastopil bo močan kader delovnih in delavnih-so- trudnikov mladega časopisa za staro Celje. S to perspektivo sem završil svojo zamisel. Zavedno in sovestno uredništvo na^ šega tednika je povabilo celjske kul- turne in prosvetne delavce, da javno izražajo svoje stališče k predmetu. Presenetljiv uspeh poziva kaže pre- pričljivo, s kako živo in tvorno za- kladnico duha, znanja in volje razpo- laga celjski kolektiv: kajti v treh šte- vilkah (44., 48., 50.) je nastopilo devet pravih aktivistov, izmed katerih za- stopa vsak polnovredno svojo posebno kategorijo, če vpoštevamo in štejemo pri vsakem njegovo brigado, potem stoji, da je glas te deveterice že glas celjske celote. In ta pravi soglasno: javno liiterarno glasilo iza celjsko okrožje je času primerno, razmeram ustrezno,- čaka ga prebogata zaloga snovi; pripravne in pripravljene de- lavce je treba le pozvati. Ta deveterica je vsak člen s svojih vidikov ogrodil in ogradil pogoje, po- četke, porast oživotvorjenega glasila; bodočim ustvarjalcem so s tem poda- ne smernice. Te so, kakor so bile po vrsti izopvedane, sledeče: Borbeni ju- nak »Gadjega gnezda«, Vladimir Lev- stik, hoče ne samo kot domačin po- magati, da se glasilo v kakršnikoli obliki uveljavi, poleg Ljubljane, so- razmerno s pomembnostjo celjskega okoliša. V desetletjih preizkušeni pi- sateli ljudski in ljudstva dr. Fran Kotnik se odreže kategorično: »Če imate na voljo papirja, sotrudnikov in denarja, potem bi Vam dejal: Fant- je, le korajžo!« Ne smemo ostati sto let samo pri poskusu. Širokorazgledni in zgrabljivi Fedor Gradišniik ugotay- Ija precejšen krog kvalitetnih delav- cev in bogato zalogo dragocenega gra- diva, delati se pa mora z revolucio- narnim elanom, ne s pohlevnostjo, in ne se preveč zanašati na Ljubljano. Tudi energični - in zdravo prednjaški Gustav Grobelnik poziva k samoza- vesti; naši delavci naj ne čakajo, »kaj bodo rekli drugi, n. pr. v Ljubljani; mnogoternosti, ki se dogajajo pri nas naj se ne izgubijo v dnevnem časo- nisju, ampak spadajo v revijo, morda na zunaj skromno, pa kleno in našo. Modro razsodni, v službi naroda in umetnosti osiveli idealist Fran R<№ je v kritični razpravici razgrnil ves po- ložaj; list ali almanah ali revija bodi nobudnik. pomočnik in registrator v decentralizaciji nastopaj iniciativno, samostojno. Z upravičenim geslotn: Vzporedno z uspešnim delovanjem starejših je na celjskih tleh rastel ^ edno nov rod,« pričakuje budni -tov. J. Krašovec, da se bodo na sotrudni- štvo vabili, vzgajali, pripuščali mladi začetniki. Razgledni; ^zato previdni or- ganizator A. Aškerc opozarja, da v našem okraju kulturni činitelj zaosta- ja za gospodarskim; so pa v Celju sile, ki bi skupnosti lahko dajale več ko dajejo danes. Vsaj za letni alma- ah, zbornik so dani pogoji. Ravn. A. Stupica strokovnjaško vsiplje se- znam še neobdelanih predmetov s prav vseh panog znanosti in umetno- sti; ti bi se mogli obdelavati v alma- nahu; za redno izhajanje revije se ne more ogreti. Vrsto javnih glasnikov zaključuje — tudi stvarno — in zao- krožuje vsezavedni tov. Kroflič, ki se je oprijel problema v celoti, predvsem upravno-tehnično in gospodarsko. Kar on pravi,, bo naravnost služilo reali- zatorjem našega glasila. Vseveljavna pa je njegova graja centralizma in birokratske ozkosrčnosti pri gornjih. Njegove sklepne besede bodo v bistvu tudi moj zaključek, namreč: »Celjani naj dobijo res kulturno revijo. Če re- vija v prvem letu ne bo mesečnik, nič za to; naj izide enkrat, dvakrat, štirikrat, takrat pa res — naša.« In naš sklep? Sklep za naprej je ta« kot povzetek in osnutek, sumarično (za razpravo ni prostora): 1. Po cen- tralni legi, slavni zgodovini, po poseb- nostih zemlje in naselitve, po darovi- tosti in zagonu prebivalstva v kultur- nem in zlasti • gospodarskem napredku potrebuje in zasluži celjsko-savinjsko okrožje svoje lastno knjižno glasila 2. Gradiva je vsestranska) obilno, iieizčrpanega in — ker se trajno iz- nova nabira — neizčrpnega: vse vrste znanosti, umetnosti, spretnosti, dejav- nosti, zlasti še gospodarstvenosti in }>odjetnosti v udejstvovanju človeka domačina in razpoložljive tvarine. 3. Delavcev-sotrudnikov, izkušenih in uglednih in pripravljenih, je lepo število na terenu. Izvestno pa je, da mnogi doslej nevidni in neslišni talen- ti in voljniki samo čakajo na poziv, posebno mladinci in gospodarstveniki (ti zadnji so načelno važni!). Niso po- klicani samo poklicni pisati ji; kdor kaj ve in zna povedati, naj to pove, kakor zna; za morebitno normalno obliko bo skrbela delavnica. 4. Ker Celje razpolaga tudi z mo- derno opremljeno, zelo zmogljivo ti- skarno, so zduženi osnovni pogoji za zgradnjo celjskega glasila. Kake vrste bodi glasilo? Mesečnik ne; današnje razmere mesečnikom niso ugodne — to je očitno vsem, ne samo meni, ki sem 32 let urejal planinski mesečnik; pač pa je umesten časovno svoboden zbornik ali dogodkom sledeč almanah, z zbirnim gradivom, za posebne pri- like tudi kot zaokrožena monografija. Gradivo čaka na strokovne, tehnič- ne, upravne, gospodarske graditelje. Ti bi mogli tvoriti morda korporacijo, sestavljeno iz zastopnikov množičnih organizacij, sindikatov i. dr., z izvrš- nim odborom, ker posebnega kulturno prosvetnega društva v Celju ni in ga zdaj ne kaže ustanavljati. Izvršni od- bor bi po vsej priliki in stvarnosti bil sam domači MLO Svet za prosveto in kulturo. Ta je legitimiran, da sestavi in skliče omenjeno korporacijo, ki bi usmerila poslovanje uredništvu, upra- vi, gospodarstvu. Ali se bo posrečilo? Mora uspeti. Novo, naše stoletje že te- če brez zastoja in kliče delavce na- iplan, nesebične in požrtvovalne, ne take, kakor krega Prešeren svoje ožje rojake: Kranjc, ti le dobička išeš, bratov tvojih ti ni mar. Kar ti bereš, kar ti pišeš, mora dati gotov dnar. ^ NADEBUDNA HČI... Mladina je takšna, kakršno smo vzgojili. (Slavica Božič, direktor Viš- ke gimnazije) Zgodaj ji je umrl oče, toda Mile- nina vzgoja še ni bila ogrožena, saj se za vzgojo otrok, spričo mnoštva po- slovnih stvari, ni dosti brigal. Dekle- ta je vzgajala mati in mož ji je več- krat očital, da je preveč popustljiva dokler je še živel. Ko pa je smrt vze- la družini rednika, je morala mati na delo, da preskrbi sebi in hčeri sred- stva za življenje. Utrujena se je vra- čala domov in dan za dnem vse bolj pozabljala na vzgojo svoje hčere. .Milena je hodila v šolo. Sprva se je učila dobro in profesorji so jo pohva- lili, a mati je sanjala o srečni bodoč- nosti svoje hčerke. Toda prišlo je dru- gače. Milenina mati je dane^ zelo ne- srečna. Njeno glavo so prekrili sre- brni lasje. Začelo se je takole: Vsak večer je mati vprašala Mileno, če je naredila nalogo. Nekega večera »e je Milena vrnila domov. Bila je na izprehodu po Savinjskem nabrežju. Milena je zelo rada čitala ob večerih, zato ji je ta dan mati prepovedala ostati v kuhinji. Spodila jo je spat. Milena se je kujala in zares odšla v posteljo. Zjutraj jo mati zbudi in jo odpravi v šolo. Milena se pred šolski- mi vrati domisli, da ni naredila ra- čanske naloge. Oklevala je pri vratih in naposled tiho stekla ispred šolske- ga poslopja v park za eno uro, dokler traja računstvo. TcJa v parku je bilo tako lepo. Zlate ribice v ribniku, pisa- na družba najrazličnejših cvetic. Spre- hajala se je med gredami, za grmi prisluškovala pogovorom zaljubljenih parov. Kako prijetno je bilo vleči na ušesa take besede. Naenkrat pa v zvo- niku udari ura devet. Milena se ustra- ši. Zamudila je dve uri. Kaj bo dejal razrednik. Skrušeno sede na klop in kuje načrte. Takrat pa vstane pohiti domov in se vleže v posteljo. Ko se je mati vrnila iz pisarne, ji je Milena potožila, da jo strahovito boli.glava. Mati jo miluje, a naslednji dan je Mi- lena šla v šolo s podpisom svoje ma- mice, da je bila bolna. Milena je od- slej večkrat izostala. Mnogokrat je za- pustila šolo med urami. Odhitela je v park. Spoznala je razna dekleta, ki so jo vabila, ji posojala razne knjige, ka- tere je Milena čitala skrivaj, največ- krat v parku. Profesorji so jo opomi- njali. Dobila je ukor, mati jo je pre- tepla, dobila je drugega, a Milena je ponaredila materin podpis. Nekega dne je v materini odsotno- sti povabila med šolskim časom pri- jateljice in razne fante na dom, kjer so si iz ukradenih jestvin pekli omle- te, kuhali kavo in plesali ob glazbi gramofona. Pot zanese mimo stano- vanja Mileninega razrednika ravno v trenutku, ko je Milena razgreta stala ob oknu in pela. Popoldan je razred- nik poiskal mater in jo vprašal, kako je s hčerko. Mati mu seveda ni mogla reči, da ye Milena bolna, ker je mi- slila, da je bila v šoli. Profesor je naslednji dan predlagal Mileno za ukor pred isključitvijo, ker je ugoto- vil, da dekle ponarejuje opravičila. Stroga kazen je bila prepozna, Milena se je od šole itak že odtujila. Nekega večera jo profesor najde v kavarni, v družbi okajenih moških, a naslednji, dan je bila Milena izključena. Milena to ni potrlo. Materi tega niti povedala ni. Skrivaj je iz shrambe odnesla no- vi rjuhi in brušen servis, ter vse sku- paj prodala v starinarni. Materi je doma dejala, da je delegat za kongres mladine v Zagtebu, a mati se ni pre- pričala, spekla ji je popotnico in jo pustila. Milena se je s svojo prijate- ljico potikala po Zagrebu, dokler je bilo de.narja. Za povratek domov, jima je, dal denar neki moški, kot so go- vorili, samo iz »plemenitih« nagnenj. Mati je med tem zvedela, da je hči morala zapustiti šolo. Obupano je ja- dikovala nad hčerjo, ko se je vrnila. »Poišči si službo!« je zakričala nad- njo. Milena pa je skomignila z rame- ni. Kljuka na vratih je bila še topla od materine roke, ko je Milena od- nesla iz **uhinje moko, sladkor in razne malenkosti na prodaj. Tako je šlo dan za dnem. Mati je trpela, ga- rala. Hči brez službe, brez živilskih nakaznic. Milena se je izgovarjala, da službe ne najde in se ni pritaknila dela, ne doma in ne drugje. Mati jo je v začtku rotila, prosila in moledo- vala, a zaman. Milena je temeljito za- bredla na blatno pot. Poznali so jo vsi in s prstom kazali za njo. Prodala je svoje ofoletke in oblačila materine, to- da denarja je bilo vedno premalo. Od jutra do večera, do pozne noči je bila gost kavarne in bara. Spočetka je tro- sila svoj denar. Navada pa je železna srajca in Milena ni mogla strpeti brez navajenega življenja. Ubrala je dru- go pot. V kavarni si je izbrala pre- gledni sedež, od koder je lahko gle- dala vse goste. Z namigovanjem je vzbujala pozornost moških, dokler ni dosegla svojega namena. Neumneži so ]dačali in še razkošno plačali napitek. Dve leti je Milena živela brez služ- be, živela od materinega dela. Ljudje so se usmilili matere in ji jxtnujali službo, Milena pa ni hotela. Bodočnost ji ni bila mar. Njena pamet je oto- pela. Opominjale so jo prijateljice in znanke: »Milena. Bodi pametna. Nekaj časa bo šlo tako, toda kam boš šla, ko ostariš?« Milena se je takrat vselej razburila: »Kaj mislite, da sem res taka. Ne rečem, da dajem videz lahkoživke, toda lahkoživka nisem. Zakaj ne bi izkoristila moško neumnost, če me nič ne stane.« Nekaj časa so ji verjeli, čeprav je bilo njeno življenje dvomljivo. Pu- stili so jo naj dela kar hoče. Prišel pa je čas, ko Mileni ni bilo dovolj lastnega razvratnega življenja. Začela je vabiti še druga dekleta. Imela je za to več razlogov. Med de- kleti so bile take, ki so si služile de- nar pošteno in na njih žuljih se je Milena šopirila. Mileno pa so tudi vsi spoznali. Ogibati so se začeli njene družbe. Kadar se je vrnila s potikanja iz Maribora ali Ljubljane nazaj v Ce- lje, si je zbrala družbo deklet, kate- rih ugled še ni bil okrnjen. Izkori- stila jih je za vabo, da je poleg njih pila in zapravljala tuj denar. Še dalje je šla njena pot. Povezala se je z mo- ralno padlimi moški, ki so iskali po- znanstva z mladimi dekleti. Za svoje posredovanje je dobila to ali ono. Milenina mati je obupala nad svojo nadebudno hčerko. Svetovali so ji: »Službo ji poiščite. Dela ji dajte. V poboljševalnico z njo.« Materi se je oglasilo materinsko srce. Svojega otroka pognati v poboljševalnico? Te- ga že ne. In ni storila tega koraka, čeprav bi morda še rešila čast svoje družine in svoje krvi. Pripombe uredništva: Pisec je na- pisal ta deloma resničen primer slabe vzgoje otrok brez konkretne navedbe oseb. Uredništvo pa je mnenja v bo- doče tudi imensko objaviti imena ta- kih nepoboljšljivcev že iz razlogov, da bodo starši lahko obvarovali svoje otroke pred kvarno družbo. S tem, da bomo s prstom pokazali javnosti na take ljudi, bomo naši družbi v pogle- du morale, ki je odlika socialističnih ljudi, mnogo koristili. Obenem napro- ša uredništvo naročnike in bralce na- šega lista, da se vsi z nami vred po- svetijo vzgoji tudi s te smeri. Poro- čajte nam slične primere. Če ne bodo za objavo, jih bomo odstoipáiH staršem, šolam in ustanovam v ukrepanje. ^ Strau 4 .SAVINj^KI VESTNIK<,lno 17. marca 1951 štev 11 Posvetimo več brige našim travnikom Vsaka zemlja nam daje če ji tudi damo. Njena rodovitnost je odvisna predvsem od tega, koliko ji povrnemo tistih snovi, ki jih iz nje izčrpamo s pridelki. Pri vseh kmetijskih kultu- rah smo prišli do spoznanja, da brez primernega gnojenja ni zaželjenega pridelka; le travniške površine neka- ko zapostavljjamo in puščamo v nemar. Z naših travnikov se v veliki večini samo odvzema, ničesar pa ne vrača. Radi tega ni torej čudno, če so koš- nje iz leta v leto slabejše in prehrana živine vedno bolj kritična. Kakor vsaka kulturna rastlina, tako tudi trava in travniška ruša zahteva svojo nego; obdelovanje in tudi gno- jenje. Da omogočimo v zemlji obstoj in delovanje raznih bakterij, je potreb- no, da travnike redno vsako pomlad branamo, da s tem nekoliko prerah- Ijamo travniško rušo in damo možnost dostopa zraka h koreninam, kar poži- vi rast rastlin. Poleg tega pa je nujno potrebno tudi gnojenje. Kakor že ome- njeno je treba zemlji odvzete hranilne snovi vračati v obliki gnojenja. Travnikom navadno ne primanjku- je v večji meri raznih organskih sno- vi, katerih je v zemeljskem sestavu dovolj, primanjkuje jim le apna in humusa, kateri omogoča v zemlji de- lovanje živih bitij — bakterij, ki pri- pravljajo rastlinsko hrano, torej da- jejo zemlji življenje. Bakterije pre- tvarjajo v zemlji razne organske sno- vi v tako obliko, da so kot rastlinska hrana dostopne rastlinam. Radi tega je edina rešitev za izbolj- šanje travnikov in povečanja pridel- kov sena — gnojenje vseh travniških površin s humusom. Nastopa pa tu vprašanje, kako priti do tolikih količin humusa oz. sprste- nine, da bi zmogli zagnojiti vse trav- nike. Najboljši humus daje predvsem hlevski gnoj, zeleno gnojenje in raz- ne mešanice komposta. Ker pa nam na žalost vedno primanjkuje hlevske- ga gnoja za njive in vrtove, si mora- mo za travnike pripraviti mešanec ali kompost, ki je za travnike najboljše in najpopolnejše gnojilo. Kompost se da napraviti iz najraz- ličnejših odpadkov ni raznih nerabnih snovi; predvsem je vsako leto teme- ljito pograbiti travnike in zbrati vse odpadke in drugo navlako, bodisi gnoj travniški plevel, listje predvsem pa mah. Travniške grabovine se ne sme eežigati, kakor se to še mnogokje dela kar pomeni veliko škodo na pridobi- vanju travniških gnojil. Vse te od- padke je spraviti na kup in dobro stla- čiti, ter nekoliko pokriti z zemljo od razgrabljenih krtin. Tak kompostni kup je med letom enkrat ali dvakrat prelopatiti, potrositi nekoliko z apne- nim prahom ali apnenim dušikom in ga zamočiti z gnojnico. Pri prelopate- nju, se te snovi dobro premešajo in pridejo v dotik z zrakom, kar vse po- spešuje razkrajanje. Tak kompostni kup bo najkasneje v dveh letih tako dozorel, da se ga lahko razvozi in raztrosi po travnikih. To je najbolj učinkovito travniško gnojilo, ki za več let založi zemljo s humusom. Toda ta- ki komposti nam ne zadostujejo za vse travnike, zato jih moramo napraviti tudi iz drugih odpadkov, ki nam si- cer brezkoristno propadajo. Če pogle- damo malo okrog, vidimo kako razna vozila pobirajo okrog po mestu, izpred hiš, delavnic in tovarn, razne smeti in odpadke, katere vozijo na take prostore, ki jih je treba napolniti; tako ravnanje pomeni ogromno škodo za travništvo, še bolj pa za vrtnarstvo v mestni okolici. Koliko odličnega göoja — komposta bi se lahko pripra- vilo iz teh smeti, če bi se jih zvozilo izven mesta na kmetije ali vrtnarije- S tem bi se dalo zagnojiti travnike v bližini mesta, kar bi zagotovilo odlič- no košnjo in prehrano živiџe. Isti po- stopek kakor za okolico mest je možen in še pripravnejši za podeželje, kjer je možnost zbiranja raznih snovi za kompostiranje še večja. Na pr. smeti in blato iz raznih mlakuž, jarkov, cest itd., ki se vse brezkoristno zametuje in pijppade ima visoko gnojilno vred- nost. Vsako leto napravimo nov kompost- ni kup in imamo s tem vsako leto go- tovo količino humusa za uporabo. Pri gnojenju travnikov pa ne smemo po- zabiti na apnenje ali kalcifikaoijo. Mnogo naših travnikov je tudi s ki- slimi zemljišči ali tudi takozvanim ki- slim humusom. Močvirne travnike mo- ramo z melioracijami osušiti in poap- niti da se razkisajo s čimer bomo uspeli, če bomo odstranili kisle trave, omogočili pa rast deteljam in drugim sladkim travam. Najpriporočljivejše sredstvo za apnenje oz. kalcificiranje travniliov pa je finomleti kninski ap- nenec, ki založi zemljo z apnom za več let in je današnjim razmeram najcenejši in uajdostopnejši. Učiteljiščniki brez vzgoje in nadzorstva Ia bivšega kapucinskega samostana na Bregu se je odselilo ie precej strank in na njihovo mesto so se vselili mladi dijaki in dijakinje — gojenci celjskega učiteljišča. V tem domu nad Savinjo so dobili vse, kar si mladi gojenec poželi т internatskem živ- ljenju: sončne prostore in učilnice, e raz- gledom na mesto, grad in planine, krasen vrt, in kljub temu, da so zaradi preostalih zasebnih stanovalcev še utesnjeni — dovolj prostosti v tem svežem zraku ob podnožju Miklavževega hriba. Toda prostosti si ie vet jemljejo — in nihče jim tu no more do živega. Kajti, ti mladi fantiči in dekleta si poiščejo svojo zabavo ob vsaki dnevni, včasih nočni ali pa zgodnji jutranji uri, pa bodisi da je komaj 5 ali po 6 zjutraj. V pritličju v levem traktu, pod stanovanjskimi sobami, je velika učil- nica, in tam ta mladi vrvež komaj, da vsta- ne, navije v tak glas radio, da buči po vsem poslopju. Vse naokrog pa še počivajo delovni ljudje, od katerih se mnogi utrujeni vračajo ob pozni uri od svojih dolžnosti.' Vse pritožbe so bile doslej zaman. Stranke, ki itak podnevi potrpežljivo prenašajo ves vrvež, razgrajanje in krik po hodnikih ter igranje po klavirjih v več sobah, so v zgod- njih urah skušale miriti mlade razboriteže na vse načine; a oni kaj hitro odgovore po svoje; le pritisni še bolj! . . . Kdo bo tem stanovalcem pripomogel, da končno že naj- dejo mirnejše okolje? In to naj bi bili uči- teljiiniki — bodoči vzgojitelji naše mladine? Cinkarna v Celju je med najboljšimi kolektivi v državi Cinkarna se je do leta 1945 rnzvijalaš le toliko, kolikor je koristilo gospo-^ darju. Ravno iz tega je razvidno, kak« so izkoriščali tedanji gospodarji nasft delovno ljudstvo, ki je moralo delati pod nečloveškimi pogoji. Vrhunec iz-j koriščanja pa je bil dosežen nekaj let' pred drugo svetovno vojno, ko tovarno; sploh niso več popravljali, kar je bil znak, da tedanji gospodar ni imel na- mena, da bi dal še naprej znsiužeki našemu delavcu, ampak je tovarno iz-^ lioriščal do zadnje naprave. Okupator^ ni bil nič boljši. Tudi on je izsiljeval: naše delovne ljudi ter zastarele na-^ prave, kar mu je bilo potrebno zaj vojno. ^ Po osvoboditvi je delovni kolekürj Cinkarne dobil porušeno in uničonoj tovarno. Bilo je potrebno zastaviti vsei sile in čimprej dvigniti tovarno iz ru-- ševin. Kmalu so se v Cinkarni poka-' zali vidni uspehi. Ko je leta 1948 izšla! zloglasna resolucija Informbiro ja, је^: marsikdo mislil, da Cinkcuna ne h^ti mogla več delati. Od u v va je i, ilo i podjetje odvisno največ iz Češke za-; radi gline, ki se upor ddj i za izdelavo; retort. Delavcev udiinikov in brigadi v Cinkarni tudi to m ustavilo. Omogo-; čili so izdelavo retjrt tudi brez iç\ ítline. Od osvobodit?? i>ci d.> den«'.- se, je v Cinkarni dvignila kapaciteta zal 300%. Vsa leta od osvoooditv^o CinKf.r-^ ni ni bilo mogoče izpolniti plana. ' V letu 1950 pa je na dan 2k п-тет-] bra ob sedmi uri zjutraj ćinkarniška sirena naznanila, dt je plan i/polnjem. Cinkarna se je uvrstila med najboljše kolektive. V znak pri/iiania pa je »il kolektiv nagrajen ol trani resornega ministrstva in CO /SJ s prehodu.) za- stavo in denarno nagrado 160.000 dia. Prehodno zastav:» .so obdr/лИ tudi v drugi polovici leta z ungr ido 221.00t dniórjev. Zasluga gre pr^flviem Јс1атест. Hi so pravilno raiiiJiîa položaj naše de- movine in tako pokarali visoko zavest. Zasluga gre udarnikom, ki jih je ▼ ^elm 1950 bilo 275 in so od teh bi'i naj- boljši: Kozel Jože, ki je bil 15 kraá udarnik, Golej Miha 12 krat, Feg<^ Ivan 12 krat, Kompolšek Ivan 12 krat in Žgank Anton 10 krat udarnik. Preko leta je tekmovalo 63 brigad, od ka- terih so bile najboljše: iz pražarne Cankarjeva brigada, iz keramike prt stiskanju retort Vervegova brigada, т topilnici brigade na prvi, četrti in peti destilačni peči, v valjami Kovačeva briga<^a, v brusilnici pa je bila naj- boljša brigada pri brušenju plošč, ki je obdržala prehodno zastavico cel« leto. Pri izpolnitvi plana ima mnog* zaslug upravnik tov. Kokalj Stane, ki je s pravilnima prijema, s pravila« razdelitvijo dela znal voditi in usmer- jati delo produkcije. Njemu so mnog* pomagali tov. inž. Stegenšek Klemen;t, inž^ iPipuš Iskren Цп Vodlan Drago. Cinkarna tudi na političnem polju ni zaostajala, kar je pokarala že izvedba letne skupščine sindikalne podružnice. Sindikalni podružnici .je uspelo v let« 1950, da so se redno vršili političn«- proizvodni sestanki, na katerih so м delavci seznanjali z raznimi uredbama in zakoni, ki jih je sprejela naša ljud- ska skupščina. Sindikalna pKxIruznic« je skupno z upravo podjetja in partij- sko organizacijo reševala vse proble- me. Uspehi bi lahko bili še večji. S« ne bi nekateri člani »tali ob streuA Ž. A. Izkoristimo še zadnje ßneve za škropljenje drevja Za ohranitev ntUega sadnega drevja je neobhodno potrebno vsako leto temeljito či- ščenje in škropljenje sadnega drevja. Ta go- spodarski ukrep je osnovan tudi na zakon- ski podlagi. Kljub vsem dosedanjim orga- nizacijskim naporom, pa ta važna akcija kaparju nima pravega razmaha. Nekateri krajevni ljudski odbori so se za to nalogo resno zavzeli in so že dosegli kar zadovoljive uspehe, kljub pomanjkanju po- trebnih pripomočkov. V KLO Vojnik so sa- mo z eno prevozno škropilnico dosegli že 93 odst. plana škropljenja sadnega drevja. V Petrovčah z eno motorno škropilnico so plan presegli za 20 odst. Škropljenje dobro napreduje tudi v Fonikvi pri Grobelnem, Go- milskem itd. So pa tudi kraji, ki se za to akcijo ne brigajo dovolj ali pa imajo do nje zelo malomaren odnos. V Braslovčah, ki imajo lastno škropilnico in dovolj škropiva pa še do danes niso pričeli s škropljenjem; nič boljši niso na Polzeli, ki so do sedaj s tremi škropilnicami poškropili le 550 dre- ves. V Šentpetru se izgovarjajo na pokvar- jene cevi, v Grižah na pokvarjeno škropivo, v Škof ji vasi na pokvarjeno škropilnico; to- da pri tem izgovoru so gotovo pozabili na uredbo vlade LUS, da se mora vsaka škro- pilnica popraviti do 15. oktobra vsako leto, sicer ima lahko za posledico upravno kazno- vanje zoper gospodarsko sabotažo. Pravtako slabo razumevanje do sadjar- stva izkazujejo kmetijsko delovne zadruge, ki še do danes niti poročale niso, da so pri- čelo s škropljenjem in to kljub temu, da imajo po večini vse svoje lastne škropilnice. Največji« odpor in nerazumevanje do škrop- ljenja sadnega drevja pa se je pojavil v Arji vasi. Imajo namreč tri motorne škropilnice; škropljenje lastnih sadovnjakov pa je možno z eno. Zaradi tega bi morali po nalogu okraja dve škropilnici odstopiti za čas škropljenja v okužene KLO. Dvakrat se je voznik vračal prazen, brez škropilnice; na tretjo intervencijo pa jo je dobil brei cevi in razpršilnika, ki je brez tega seveda ne- uporabna za uporabo. Taki odnosi sociali- stičnega sektorja do skupnih gospodarskih interesov nikakor niso zaželjeni, ker ustvar- jajo le nezadovoljstvo na vasi. Povsem drugačen odnos in razumevanje pa so izkazali v Kmetijskem gospodarstvu »1. maj« T Šentjurju, kjer so brez vsake »od-i redbo od zgoraj« prevzeli obvezo, da bodo • svojo edino vprežno škropilnico in lastnim} strokovnjakom izvršili škropljenje v vseh oko"; liških KLO. To je pravilen odnos med so«; cialističnim in privatnim sektorjem za dvigj kmetijske proizvodnje in za zbližanje go-\ spodarskih odnosov na vasi. < domovina, ti si kakor zdbavjei Uredništvo je prejelo pismo naroč- nika našega časopisa v Zahodni Neln- Ciji, katerega večji del danes objav- ljamo. Ni nam treba posebej poudar- jati, kaj pomeni domovina, ker se iz njegovega pisma jasno odraža bolest in osamljenost. Uredništvu »Savinjskega vestnika! Vaše cenjeno pismo in časopis sem hvaležno sprejel. Prisrčna Vam hvala, s tem imam vsaj uteho v domotožjn. Tu v Korbachu je okrog 60 Jugoslovanov, toda jaz sem edini Slovenec, poleg enega Mariborčana, ki lia je %e popolnoma ponemčen. Obljubil sem Vam opisati moje življenje, upam, da Vas bo zanimalo: Bojen sem prvo leto po prvi svetovni vojni v Celju, kjer sem obiskoval osnovno in me- ščansko šolo. Zatem sem tri in pol leta de- lal v tekstilni tovarni »Elka«, katere lastnik jo bil tedaj g. Kudiš. Po šestih tednih »po- čitnic« (verjetno brezposelnost, op. ur.) sem dobil delo pri Westnu. Leta 1940 sem bil poklican k vojakom. Služil sem pri 18. pe- šadijskem polku v Beogradu. Leto pozneje sem bil pri Kragujevcu od N*mcev ujet in poslan v ujetniško taborišče v romunskem Temišvaru. Maja sem prišel domov, kjer sem mesec dni delal na cesti, a dva me- seca kot progovni delavec. Materi na ljubo sem 'pristopil k »Steirische Heimatbund«. To mi tudi ni pomagalo. Moral sem k vo- jakom v škofjo Loko, a od tam v decembru enainštiridesetega leta na vzhodno fronto. Naš transport je imel smolo. Trčili smo ▼ prazno lokomotivo in nesreča je terjala ne- kaj mrtvih in ranjenih. Prestal sem strašno zimo, 590 C. Decembra 1942 sem bil prvič ranjen. Leta 1943 sem bil ranjen drugič in to težko. Pri Kursku me je zasula granata, ki mi je močno poškodovala desno nogo, da sem danes 50 odstotni invalid. Osemnajst mesece^ èem ležal v bolnišnici, sam, zapuščen med tujci. Tej nezgodi se priključi še druga, 12. decembra 1943 mi je umrla mati. Bil sem torej popolnoma sam na tem svetu. Loteval se me je obup. Šesi dni po materini smrti sem se poročil s pr- vim dekletom, ki me je prišlo obiskati ▼ bolnico. V zakonu z ženo, ki je sudetska Nemka, nimam sreče. V januarju leta 1943 se mi je rodil sin. Mesec dni poprej sem bil popolnoma odpuščen od vojakov. Delal sem kot knjigovodja v neki veletrgovini. Bližal se je konec vojne. Čehi so zasedli ozemlje, kjer smo živeli. Mene, ženo in sinčka, ki mu je bilo pet mesecev, so Čehi izgnali v Nemčijo v Sachsen, kjer sem bil mcseo dni. Od tam so me Nemci poslali na- zaj v Češko, kjer so me Čehi aretirali. Tri mesece so me vlačili v preiskovalnem zapo- ru popolnoma nedolžnega, šele po tem so me izpustili. Delal sem štiri mesece т steklarni. Nato sem odšel na Bavarsko. V Miinchenu sem poiskal Jugoslovansko vojno misijo, ki mi je omogočila povratek domov. Šele sedaj je bila nesreča popolna. Bil sem na pragu domovine, a žena ni hotela o tem nič slišati. Ne mara z menoj v Jugoslavijo, jaz pa ne bi rad izgubil svojega sina. Ostal sem. Nemci so mi dali državljanstvo. Dobil sem tudi invalidnino. Toda svoje domovine ne morem pozabiti. Veseli me vsaka vez z domovino. Tu mi ne gre slabo. 2e štiri leta delam v tvornici gume. Zaslužim 260 mark in še rento povrhu. Muči me samo domotožje — in za- kon z Nemko, ki mojega nagnjenja ne more razumeti. Jaz ljubim moj slovenski raj. Za Božič sem si kupil radio aparat na katerem lahko slišim Zagreb in Beograd. Preko teh postaj slišim večkrat slovenske narodne pesmi. Ljubljane ne vlovim, ker je postaja v Frankfurtu premočna in je na isti valovni dolžini. Moj krušni oče, ki je živel v mojem sta- novanju v Dečkovi cesti, mi je večkrat poslal slovenske časopise. Predlanskem pa je umrl. Poiskal sem pot do Vas in sem od srca hvaležen, da mi pošiljate Vaš časopis. Morda iz mojega pisma lahko naredite pri- spevek v Vaš list o izgubljenem sinu in klicu domovine . . .? Še enkrat prav prisrčna hvala in prejmite številne pozdrave ia tujine Jože Koroša Planinska Titova štafeta preko vrhov savinjskili gora^ Po sklepu Planinske zveze Jugoslavije se je letos pripravila tudi planinska Titova šta- feta, v kateri bodo sodelovali samo planinci in alpinisti. To je prva štafeta te vrste v naši državi in bo verjetno najdaljša štafeta, kar jih je bilo doslej. Dva in pol meseca bo potovala štafetna palica po vseh najvišjih in najvažnejših gorskih predelih v naši dr- žavi, šla bo preko številnih prizorišč parti- zanskih borb, po maloznanih predelih neob- Ijudenih bosanskih, črnogorskih in makedon- skih gora. Nato pa zopet nazaj proti Beo- gradu,, kjer bo na dan 25. maja predana šta- fetna palica s poslanico planincev maršalu Titu. Po načrtu, ki ga je izdelala Planinska zveza Slovenije, za pot štafete po naši re- publiki, je prvi tekač že prevzel štafetno palico ob vznožju Triglavske stene, na dan 11. marca zjutraj. Ta glavna štafeta, ki po- teka po visokih, zasneženih in nevarnih vr- hovih Julijskih alp, preko črnega vrha, Be- gunj, Krvavca in zasavskega hribovja, bo prestopila mejo Slovenije na Gorjancih 22. marca. Tudi Planinsko društvo Celje, je pripra- vilo štafeto, ki je pričela svojo pot 13. hiarca v Prevaljah, na naši državni meji, katera nas še danes loči od koroških bratov. V tej štafeti bodo sodelovali predvsem čla- ni alpinističnih odsekov planinskih društev iz žerjava, Prevalj, Mozirja in Celja. Pot štafete pa bo vodila preko Uršle gore na Smrekovec in na Raduho, kjer jo prevza-' mejo alpinisti iz Celja in jo poneso dalje v Luče ter naprej mimo Planinškove do- mačije na Korošico. Od tu pa naprej v Kam- nik, kjer se naša štafeta pridruži glavni šta- feti. Prva poročila o poteku štafete nam povedo, da je naloga, ki so jo prevzeli naši gorniki, prav težka. Vendar bodo tudi objektivne ne- varnosti kot so, snežni meteži, megla, nevar- nost plazov in visok sneg, ki se pojavljajo na tej poti, premagane z vzdržljivostjo pla- nincev in borbenostjo alpinistov. 2e dalj ča- sa osamljeni vrhovi naših planin, bodo spre- jeli prve goste. Našim planincem in alpinistom, ki bodo premagovali težavno pot preko močno za sneženih vrhov Savinjskih gora, želimo vso srečo, da častno izpolnijo svojo tako lepo nalogo. - K. zanimiv smučarski dvoboj Smučarski odsek P. D. Celje priredi v dneh 24. in 25. marca na Raduhi tradicio- nalen medmestni smučarski dvoboj repre- zentanc Zagreba in Celja. To reprezentanč- no tekmovanje se vrši vsako leto od leta 1934 s presledkom od 1941 do 1945. Tekmovanje bo brez dvoma zelo zanimivo, ker so Zagrebški tekmovalci močnejši pri članih, dočim Celjani pri mladincih. Vse smučarje in planince obveščamo, da bo v dneh 23., 24., 25. marca koča zasedena za, tekmovalce in funkcionarje. ^ ¡ Ustanovitev društva upokojencev na Vransksm v nedeljo popoldne so se sestali upoko- jenci Vranskega in bližnje okolice ter nsta- - novili svoje društvo Z ustanovitvijo društva jim ne bo treba več hoditi na seje v Žalec ter bodo svoje l)ravico in dolžnosti reševali hitreje kot do- slej. TOVARNA EMAJLIRANE POSODt V ČAST 10. OBLETNICE OF Sindikalna organizacija v tem ke- lektivu je v februarju usmerila svoj« dejavnost predvsem za dvig tekmoval- nega poleta na, čast 10. obletnice OF. Uspehi tekmovanja so že vidni Brigada strojno ključavničarske de- lavnice se je v tekmovanju najbolj izkazala, saj si je že štirikrat osvojila prvo mesto ter je izpolnila zadane о1|- veznosti s 127%. Tudi brigada »nameščencevc ne za- ostaja. Sprejete obveznosti v februarja je izvršila s 124% in je v tekmovanj« že trikrat dosegla drugo mesto. Prav dobro se je pa izkazala pri gradnji samskega doma. Pri tej gradnji so «a- meščenci v februarju napravili 689 prostovoljnih ur. Brigada >Brence Ivana« iz emajlir- nice si je v ostri borbi tekmovanja osvojila tretje mesto in izpKJlnila c 121% zadai\e obveznosti. Brigad je 68 in so razdeljene na pet skupin, ki med seboj tekmujejo. Nal- boljša skupina je pod vodstvom Lesjak Albina, ki si je osvojila že četrtie prvo mesto. Drugo mesto pa si je pri- borila skupina, ki jo vodi ing. Pomp« Rihard. V tekmovanju se brigade bo- rijo za čimboljšo kvaliteto, varčevanje materiala, za kulturni dvig članstva in za čimhitrejšo postavitev samskega doma. Poleg tega se je v mesecu februarju sindikalna organizacija brigala, kak« živijo kmetje na vasi in kako delavci ki stanujejo na vasi, pomagajo kme- tom. V ta namen so izvedli tudi v©i- političnih sestankov v bližnjih vasefc. Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Maslo. — Naslov uredništva: Celje.j Titov trg 1. — Telefon 7. — Tiska Celjska tiskarna v Celju. — Poštnina plačana v gö-j tovini. — četrtletna naročnina 36 din, polletna 72 din, celoletna 145 din. — >Savinjski: vestnik« izhaja vsako aoboto. i OBJAVE IN OGLASI PRESKKBA MLO Celje-mesto, poverjeništvo %л trgo- vino in gostinstvo obvešča vse potrošnike, da si lahko v mesecu marcu nabavijo v po- slovalnicah, ki prodajajo zagotovljeno pre- skrbo: Marmelado na D-1 po 500 g., na D-2 po 750 g; na od rezek oziroma polovico glave živilske nakaznice. Fižol na krompirjeve nakaznice, namesto krompirja: R-1, К-П po 3 kg; N-1. N-II po 2 kg. Nabavite si ga v tekočem mesecu. Potrošnike opozarjamo, da dvignejo mlev- ■ke izdelke do vključno 21. marca 1951. opozorilo Ker se Sirijo razne vesti o veljavnosti in- dustrijskih in kmečkih bonov se pojasnjuje: Industrijske nakaznice izdane za L, II. in III. četrtletje lanskega leta veljajo do 31. marca 1951, nakaznice izdane za IV. četrt- letje lanskega leta, izdane letos v februarju veljajo do 31. marca 1952. Kmečki boni so veljavni do preklica, ca ajih ni določen rok veljavnosti. Vsa druga tolmačenja so napačna ali zlo- namerna. V soboto 17. marca in nadalje vsako so- boto bo prodajala EKONOMIJA MLO Celje v svoji poslovalnici Mesnica 10 (poprej Zu- mer) na Tomšičevem trgu prvovrstno gove- dino v prosti prodaji po 120 din za kg. Pravtako bo v doglednem času nudila celjskim potrošnikom po prostih in konku- renčnih cenEih prvovrstne mesne izdelke. obvestilo Obveščamo vse prebivalce mesta Celja, da z dnem 1. IV. 1951 izgubijo veljavnost vse stare osebne izkaznice. Kdor po 1. IV. 1951 ne bo imel nove osebne izkaznice, bo ob- čutil kazenske sankcije 'iredbe o osebnih izkaznicah (Ur. list št. 47-48 odnosno 38-50, FLRJ, člen 17), ki predpisuje, da se kaz- nuje z denarno kaznijo do 5.000 din ali 2 meseca zapora: 1. kdor ne vloži v določenem roku prijave za izdajo osebne izkaznice ali za podaljšanje njene veljavnosti; 2. kdor ne vloži prijave za zamenjavo obrabljene osebne izkaznice v roku, ki mu ga določi pristojni organ za notranje zadeve; 3. kdor uporabi tujo osebno izkaznico; 4. kdor da svojo osebno izkaznico drugemu v uporabo; 5. kdor namenoma po- škoduje ali uniči svojo osebno izkaznico ali namenoma napravi na njej podatke nečitljive; ■6. kdor v prijavi za izdajo osebne izkaznice navede netočne podatke ali jih kot .priča po- trdi; 7. kdor nima osebne izkaznice, če bi jo moral imeti, ali kdor jo noče pokazati uradni osebi, ki je pristojna za legitimiranje državljanov; 8. kdor najde tujo osebno iz- kaznico, pa je v dveh dneh ne izroči last- niku, poverjeništvu za notranje zadeve ali pristojni postaji Ljudske milice; 9. kdor ve- doč, da nekdo drug uporablja tujo osebno izkaznico tega ne prijavi pristojnemu dr- žavnemu organu; 10. kdor neresnično trdi, da je izgubil osebno izkaznico; 11. kdor pozneje najdene izgublejne osebne izkaznice ne odda pristojnemu organu; 12. kdor na kak drug način prekrši določbe te uredbe, ko- likor tako dejanje ne pomeni sodno kaz- nivega dejanja. Opomba : Rok, ki je omenjen v točki 1 čl. 17 je do- ločen v členu 19 iste uredbe in sicer do 31. 1. 1951. Tukajšnje poverjeništvo pa bo začelo s kazenskimi sankcijami z vso res- nostjo od 1. IV. 1951 naprej. Iz pisarne poverj. za not. zadev« MLO Celje-mes\o ; vabilo 3 Klub za konjski šport »Savinja« v CeljU: ima v sredo 21. marca ob 19. uri v vrtnic dvorani hotela Evrope svoj ustanovni občnt zbor. Prosimo vse bivše in nove člane ter vse prijatelje konjskega športa, da se tega za-) nesljivo udeleže. Pripominjamo, da so JA, množične in sin-, dikalne organizacije, politični in upravni fak-| torji, zadružniki kot 'tudi kmetovalci, zveza za konjski šport LRS v Ljubljani ter končn<^ tudi sosedni klubi konjskemu športu obiju-, bili vsestransko pomoč. i Zaenkrat bomo vpeljali dve disciplini, toj je jahanje in voženje ter teoretsko preda-; vanje iz ñipologije in nege konj. Tako se bodo lahko udejstvovali mladi, in stari ter tudi najmlajši, moški in ženske v tem plemenitem športu. j Pridite, podpirajte, sodelujte aktivno! j Pripravljalni odbor UGODNO PRODAM lestenec (luster). Vpra^ šati v ekspeditu Celjske tiskarne. PRODAM šivalni stroj »Singer« in razne^ pohištvene predmete. Naslov v upravi. PRODAM daljnogled Zais (7 x-ni). Naslov v upravi. ZAMENJAM enosobno stanovanje z vrtom v' okolici Celja, za enako v mestu (lahko tudi: brez vrta). Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjen radio aparati znamke »Orion«. Lettig, Zavodna št. 4Л' Celje. ¡ PRODAM hrastov sod 387 1. Naslov v upravi.; PRODAM mlado ovčko. Naslov v upravi. i UGODNO prodam čevljarski šivalni stroji Singer v odličnem stanju. NaSlov pri Lor-i bek, frizerski salon, Tomšičev trg 9. j PRODAM dve postelji, ena iz trdega, drug«, iz mehkega lesa. Naslov v upravi. ^ VZAMEM v najem posestvo 10—15 ha v bliz-^ nji okolici Celja, katero bi pozneje kupiU; Naslov v upravi. i NA PRODAJ — psi volčjaki. Naslov v upr. PROTI odškodnini sprejmem v posojilo žen-' ski šivalni stroj za tri mesece. Naslov fi upravi. KUPIM ondulir železa. Naslov v upravi. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico za; manjše kmetijsko posestvo. Ponudbe poiljit« na: Obrčovina Vojnik—poštno ležeče. i V NEDELJO sem izgubil na cesti Celje—, Grmovje pumpo za kolo. Najditelj naj ja odda proti lepi nagradi pri Močnik Anton,' Stanetova ul. štev. 22. ' NEDELJSKA ZDRAVSTVENA SLUŽBA Dne 18. marca 1951 tov. dr. Sevšek Maksim,' Ljubljanska cesta 36. Nedeljska zdravnišk« dežurna služba traja od sobote opoldne da ponedeljka do 8. ure zjutraj. j mestno gledališče celje Sobota 17. marca ob 15.30 M. Pucova:! OPERACIJA. Premiera. Prvi nastop prve-i ga poklicnega ansambla. ' Nedelja 18. marca ob 15,30. M. Pucova:- OPERACIJA. I. ponovitev. Í Sreda 21. marca ob 20.: M. Pucova: OPE>-; RACIJA. II. ponovitev. četrtek 22. marca ob 15. uri: M. Pucova:; OPERACIJA. III. ponovitev. Zaključena: predstava za celjsko srednješolsko mladino. ; ZAHVALA , Srčna hvala vsem onim, ki so obiskoval^ mojo bolno ženo, kakor vsem tistim, ki sd jo spremili na njeni zadnji poti in ji po-í klonili toliko lepega cvetja. Družina Cesar V sredo popoldan nas je po težki bolezrn zapustila naša preljuba mama in žena MARIJA BRVAR, roj. Klezin Položili jo bomo v prerani grab v nedeljo 18. marca ob 16 uri na okoliškem pokopa- lišču. Žalujoči Adolf, moi, Mojca in Majda, iičerkl. Š A H Moštveno prvenstvo okrajev Celje in ekoUea V teku je moštveno prvenstvo Ljubljanska oblasti. Za okraj Celje-mesto tekmuje p«t moštev (Cinkarna je izstopila) in sicer: SSD Celje I, in II., »S. Gligorič«, Kovinar 1« Metalurška šola. Po tretjem kolu vodi SSD Celje I. in »S. Gligorič« po 12 in pol točls sledijo Kovinar in SŠD Celje II. po 8 to» in Metalurška šola 7 točk. V okraju Celja- okolica pa bosta Šahovski klub >SavinjčaJM in šahovska sekcija KUD Ivan Cankar la Žalca odigrala izločilno tekmo. Brzotumir za prvenstva febraarja SŠD Celje je priredilo v soboto 24. S. brzoturnir za prvenstvo februarja. Udele- žilo se g* je 20 igralcev. V A. skupini Ja zmagal Fajs, v B. skupini pa Modic (eb* stoodstotno). V A skupini so sledili: Novak, Rožnik, inž. Lah itd., v B. skupini pa Odea, Svetina, Štor itd. V finalu je zmagal Мо«Ие s štirimi točkami, sledijo: Oder, Fajs it4. KINO KINO »METROPOL« CELJE Od 14. do 20. marca 1951, angleški filiBi >WATTERLOJSKA CESTA« KINO »DOM« CELJE Od 14. do 18. marca 1951, ameriški fOm »TARZAN ZMAGUJE« Od 20. do 22. marca 1951, angleški TOm »BLANCHE FURY« Od 23. do 26. marca 1951. ameriški flha >MISTER SMIT V SENATU«