StCT, 59,_T LlnMJani,	v ponedeljek, dne li mana 1910._fcetO KnnVII!,
^ Velja po pošti: s	W	M VB	Mt M	= Inseratt:
« * >	^MH ^B	■ ■	■	^MH	^HH	»enkrat......po is *
za »	^V^^B	^B	sa dvakrat.....» 13 .
za em »	^H ^B	^B ^B	B	H	M trikrat.....» 10 »
sa Nemčijo oeloletno »	^^^	u več ko trikrat
.. ostalo ta.ze.stro »	^^ ■ ■ ■	M ■	VM H^H	MBBB	■ V reklamnih noticah atano
f V upravništru: —	■ k ■ ■	11	■ U^M	M	■	soT^T
. ^	^ H \ ||	H	■ ■ V	■	■	objnvljonjii primeren
■a en » »	^^^^^^B ^^^^^^^B ^^^m^^B	^^^B	^H ^H	^^^^^^B	B^^^^fl	===== Izhaja. r
Za pošiljanje aa dom 20 na	W	vsak lzvzemšl nedelje
mesec. — Posamezne t.	^^^^ fl^SV ^^^^^	W	flH^^^P flHM W	flVHB^Hi	^^^^	praznike, ob S. nrl popoldne.
M" Uredništvo Jo v Kopitarjevih olioah štev. t/m. Rokopisi so ne vračalo; netranklrana pisma s« ne bs sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo Jo v Kopitarjevih alloah štev. B. = Sprejema naročnino, tasorato ta roklamaoi|o. •	Upravnlškosa telefona štev. 188. =
Današnja številka obsega 6 strani.
Ob pogreba.
Teh par vrstic, ki jih pišem rajnemu dr. Luegerju v spomin, ne maram in tudi ne morem pričeti s spomini na kak osebni stik ž njim, s katerim se ponašajo mnogobrojni pisci, ki stopajo zdaj iz njegove sence na beli dan. Velikim možem in velikim gospodom sem se vedno izogibal in tudi z Luegerjem se osebno pravzaprav nisva niti poznala. Nisem mu bil ne znanec, ne ožji po-litiški tovariš, kamo-li več. Cenil sem ga pa vedno visoko, tudi ob času, ko so šla najina politiška pota vsaksebi.
V dno duše se mi gabijo slavospevi tistih, kateri so ga ob dneh njegovih bojev prezirali, in mu metali polena pod noge. Jasna beseda tu ne škodi: Ljudskega buditelja, odkritega demokrata ni marala višja gospoda; tudi nekaj cerkvenih dostojanstvenikov, katerih politika je po moji sodbi Cerkvi neizmerno škodila, in ki jih je tudi Leon XIII. odločno zavrnil, se je v tem oziru blamiralo. Naj jim bo v blagohoten poduk! Župana dunajskega mesta, voditelja najmogočnejše nemške stranke v državi so pa naenkrat vsi spoštovali in se mu klanjali. Stara povest: Polasti se moči, pa pojdejo za teboj vsi slabiči in strahopetniki! Dr. Lueger si je priboril svoje mesto v boju proti vladajoči gospodi, proti vladi in plemstvu, kapitalu in uradništvu. Zvesto mu je pa ostalo ljudstvo, ki je nanj zaupal, in ki je ž njim pričel v najobupnejših razmerah svoj veliki boj. Liberalni listi pišejo, da je šel ta boj za dunajsko županstvo. Luegerjevo delo hočejo spraviti z osebno častililepnostjo v zvezo. Preneumno! Ko je pričel svoj boj, je bil takorekoč sam in niti v sanjah ni domneval, da bi bilo mogoče doseči v tako kratkem času toliko uspehov. Sel je pa vanj, ker je bilo potrebno; tvegal je vse, svojo celo osebnost, gmotne ozire, lagodno življenje, zdravje: v službi zanemarjenega, zaničevanega ljudstva. Liberalna gospodarska načela je glavni trdnjavi vrgel ob tla, boril se pa obenem za najširšo politiško svobodo. S tem je jelo šele klenkati nemškemu nasilju v Avstriji. To je moglo vladati le ob vladnem sestavu, ki je bilo v njem ljudstvo brez veljave. Zaupal je v pravico svojih načel; krščanska zavest mu je to zaupanje postavila na versko in nravno podlago. Na Dunaju je zdaj krščansko prepričanje, ki se mu je prej rogalo od briča višje vse, domala brez
izjeme, ne samo mogoče, marveč obvladuje javno mnenje. Po Luegerjevi poti se je res naredilo za vero in Cerkev nekaj velikega, občudovanja vrednega. Ko bi bilo šlo nergačem po mislih, bi bil Dunaj tak, kakoršna so druga velika mesta, — liberalen v najslabšem besede pomenu. Kdor je slišal Luegerja, ko je govoril o krščanstvu, o češčenju božje Matere, mu to ne pojde iz spomina. Velik del duhovščine je z navdušenjem pozdravil Luegerjev boj in je šel ž njim in za njim. Umevamo, zakaj je tako vneto govoril o kaplanih. »Kaplan - hujskač«, kakor ga psuje ves liberalni svet, ga je razumel.
O teh in drugih Luegerjevih zaslugah pišejo drugod dovolj. Tu pa opozarjam na dvoje, kar se splošno ne vpo-števa tako, kakor zasluži: na pomen Luegei-jevega dela za avstrijske Slovane, zlasti za Jugoslovane in na samo-rastli zgled, kako se snujejo in vodijo ljudske stranke.
1. Dobri ljudje, pa naivni politiki so mislili, da nam bo krščansko-social-na stranka naše pravične narodno po-litiške zahteve kar lepo uresničene postavila na mizo. Jasno je, da so se motili, in da jim je ta zmota prekrižala lepe račune, pa tudi britko ranila srce. Tista sentimentalnost, ki se tako rada drži bolehnih nator, se je seveda potem izkušala razvedriti v familiji radikaliz-ma. Najprej politiška erotika s krščansko socialno stranko, potem kremna, nazadnje pa zabavljanje po naših starih pravilih, kakor se spodobi ljudem, ki jih obvladujejo dnevni dogodki. Moja sodba je bila pa vedno ta-le: Dr. Lueger nam je s svojo stranko neizmerno koristil; posamni skoki po nemško - nacionalni muziki se izgube pred dvema dejstvoma. Prvo: Dr. Lueger je politiško dvignil pomen krščanskega ljudstva; liberalno meščanstvo, ki se igra z narodnimi frazami in centrali-stiško uradništvo sta po njegovem delu ob moč. S politiškim pomenom ljudstva raste tudi njegova avtonomija v vseh stvareh, ki se tičejo javnopravnega življenja. Splošne volivne pravice bi brez Luegerja danes še ne imeli. Kar so stoletja zvarila in sezidala, se ne podira na en mah. Slovanom je pa na vsak način zdaj dana priložnost za vspešnejši razvoj in ob pametni politiki se ne bo potrebovalo toliko desetletij za pravično preosnovo našo države, kolikor stoletij je bilo treba, da je dobila proti svoji lastni natori madjarsko - nemško tvrdko.
Drugo dejstvo: Dr. Lueger je pričel boj proti Madjarstvu in s tem tudi proti dualizmu. Pri tem je imel pred očmi
državne koristi in dunajsko mesto, toda ta boj je življenjskega pomena za avstrijske Slovano in za Jugoslovane posebej. V tem boju je mogoča naša rešitev. V primeri s tem bojem je vse druge malenkostno. Kako v živo se je zavedal dr. Lueger potrebe tega boja, nam svedoči njegova politiška oporoka. Njemu se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da se torej rešitev našega narodnega vprašanja organski veže s koristmi vladarske rodbine in države. Trializem, ki ga je branil dr. Lueger in njegove simpatije do Jugoslovanov se v ti zvezi lahko tolmačijo. Pod njegovim vodstvom bi krščanski socialci nikoli ne podpirali laškega vseučilišča v Trstu.
Dr. Schmidova modrost, ki je zadnji petek stopila na plan, bi bila ostala lepo spravljena. Prvi čutimo torej mi politiški vpliv Luegerjeve smrti.
2. Dr. Lueger organizator! Krščanska ljudska stranka je povsod mogoča, ker je bila mogoča na Dunaju; povsod pa jo je treba na podoben način vzbuditi, kakor jo je on. Ni vprašaval: Kje bom dobil inteligence, kje denarja, kje kak list? Šel je med ljudstvo in vne-mal, učil, vzgajal. Ko je pričel, mu je bilo vse časopisje nasprotno; inteligenca, vlada, bogatini — sovražni. Ni se menil za to; in ob njegovem delu so se pokazali izmed ljudstva samega talent-je, sposobni za sodelovanje in pomoč; in prišli so naposled tudi izobraženci. Program njegov je bil kratek: blagor ljudstva in s tem okrepljen Dunaj in močna avstrijska država.
Poljak in Hrvat in Čeh, ki uvidiš potrebo krščanske ljudsko stranke, na delo! Nekateri nam zamerijo, da se vežemo z Radicevo stranko na Hrvaškem. Ti popolnoma prezirajo značaj naše stranke, in načela, ki se jih drži. Za nas je neizpodbojno, da ima samo demokracija prihodnjost. Demokratiško načelo na krščanskem in na protikrščan-skem temelju se bosta borila za zmago. Radičeva stranka je edina ljudska stranka na Hrvaškem. Ali naj jo tisti, kateri ljubijo Cerkev in religijo tišče v nasprotno plat, ali naj njeno zdravo ljudsko gibanje prekvasijo z živim krščanstvom? That is the question! Mi smo za drugo! Nekaj podobnega smo videli v dr. Luegerjevem gibanju. Nergači so razkrivali jetra in obisti raznim osebam v njegovi stranki; tudi mnogo njegovih besedi so pulili in mrcvarili. Ljudje božji: ne gre za osebe in njihove pomanjkljivosti, nego za duha in smer. Vsa človeška dela so nepopolna in treba jih je vedno popravljati. Tam, kjer je duh pravi in smer dobra, skoči vmes, pa delaj in popravljaj, kakor te je vo-
lja. Modri sitnik ob strani, ki samo mrmra in se huduje, ostane brez pomena!
Z ljudstvom v neposrednji, sveži stik z veliko ljubeznijo in gorkim zaupanjem! Tako nas uči dr. Lueger. Neštete množice, ki so koprnečega srca ob času njegove bolezni gledale proti oknom njegovega stanovanja, in ki mu danes izkazujejo zadnjo čast, pa pričajo, da živi v ljudstvu neprecenljiv zaklad zvestobe in udanosti vsakemu njegovemu resničnemu prijatelju.
Dr. K r e k.
(iraški strah.
Štajerski nemški nacionalci, svo-bodomiselci in vsenemci so se pretekli petek hudo prestrašili. Kriv je »Slovenec«, ki je tisti dan objavil članek, v katerem štajerskim Slovencem priporoča, naj se lotijo Gradca, v katerem že danes prebiva okoli 30.000 Slovencev, ki potrebujejo le trdne organizacije, da postanejo graškemu nemštvu nevarni. Glasilo alpskih nacionalnih Nemcev, »Tagespost«, se tega tudi v polni meri zaveda in »Slovencu« odgovarja v uvodnem članku 13. t. m.
»Tagespost« pravi, da se slovenskega bojnega klica zoper Gradec nikakor ne sme podcenjevati. Če so se Čehi v Hebu in na Dunaju sčasoma tako okrepili, da se jih morajo danes Nemcj. z vsemi sredstvi braniti, da varujejo enojezičnost in dosedanje narodno posestno stanje, zakaj ne bi mogli Slo-* venci s svojo žilavostjo doseči isto v Gradcu? In ta graški strah pred Slo-venci je tako velik, da »Tagespožta« nasvetuje sporazum s Slovenci glede Spodnjega Štajerja.
Nacionalna in gospodarska avtonomija Spodnjega štajerja je namreč stvar, o kateri se da govoriti, meni glasilo alpskih Nemcev. To je dobro, da so Nemci sprevideli, da štajerskih Slovencev ne bodo mogli majorizirati in jih oropati njihovega narodnega posestnega stanja ter jih gospodarsko prikraj-ševati. Saj je danes štajersko slovensko ljudstvo, zbrano v Vseslovenski Ljudski stranki, politično tako zavedno, da zdrži obstrukcijo zoper nemško nasilje tako dolgo, dokler ne bo zlomljeno, in naj traja boj celo desetletje! Štajerski Slovenci niso več osamljeni — ne samo, da je danes vsa katoliška Slovenija združena, ampak splošni položaj je tak, da najde vsaka slovanska skupina v državi, ki se danes bori za narodno enakopravnost, močno oporo v vseh Slovanih. Nemci zato čisto pametno store in le v lastnem interesu, če ne
LISTEK.
Frllatelja, pesnika Antonu Medvedu.
f 12. marca 1910.
Da si umrl! — Oh ne!... To ni mogoče! Saj kakor včeraj skupaj sva bedela; Molčečemu beseda se Ti vnela: Da dela zdaj, življenja se Ti hoče!
Da v miren log čez reke si deroče Prevar in zmot prijadral.. Da vgasnela Po vihrah, nade zvezda vzžarela Ti sveti na življenja poti žgoče.
A pevec bil si svečenik! — Trpeti: Bil del je Tvoj gren&k, neoporečen.,, Zato zdaj žrtev smrti si osveti!
»Težko: umreti!-Mrtev biti: srečen!..« Pel sam v Iab6dnici si neizpeti... Spomin Tvoj bo v Slovencih vekovečen!
M a r i j a n i š 5 e, 13. marca 1910.
A. JLalatju
Iz dnevnika malega poredneža.
Ameriška humoreska. (Dalje.)
Beti mi je tudi povedala, da je pa-pa strašno razjarjen, ker sem mu pokvaril najboljši dežnik; našli so kosce svilene strehe v moji sobi in zato takoj vedeli, da sem ga jaz razrezal. Ko sem prišel domov, zgrabil me je za suknjo, potisnil v sobo ter zaklenil vrata; nihče — niti Beti — mi ni prinesel kaj za želodec. Najboljše bi bilo, če bi vsi poredni fantiči izginili s sveta, ker drugače jih stariši preveč mučijo s stradanjem in drugimi egiptovskimi nadlogami; cel dan sem se trudil z igranjem in na večer moram tolažiti stokajoči želodec. Pasje življenje! Če bi le vedel, kje ima svoj sedež društvo za varstvo živali, precej naznanim, kako surovo ravnajo z menoj. Janezek je itak še premajhen, da bi Pil nocoj k Rozki Princ povabljen na večerjo, torej mu je lahko vse eno, če si je tudi zlomil nogo. Stregli mu bodo radi tega še bolj in jedel bo vse, kar bo le hotel. Oh, kako sem vendar lačen! Želim si, da bi bil na Janezkovem mestu. Še bolj bi si želel, da bi sedel pri Rozki na večerji in jedel za mizo sladoled,
Želim si, da bi bil Robinzon in pobiral pečene školjke ob morskem obrežju. Kako lepo bi bilo, če bi naenkrat zrastlo v moji sobi čudežno drevo, polno rdečih črešenj in sladkih jabolk. Če bi imel kako luč, bi vsaj lahko o teh dobrih stvareh bral, tako pa moram celo v svoj ljubi dnevnik pisati pri oknu ob luninem svitu. Vsako tudi najmanjšo tolažbo in zabavo so mi odtegnili. Vlegel se bom v posteljo in morda se mi sanja o mornarju, čigar čolnič se je razbil, katerega so pa našli drugi mornarji ter ga napojili in nasitili.
Bil je bolj srečen kot mali Jurček.
19. Prvi april.
Sinoči in predsinočnjem nisem spal doma, ker sem nenadoma mora) obiskati svojo Lili in radi toga tudi nisem mogel tebi, dragi dnevnik, doslej povedati najnovejših dogodkov. Vedeti moraš namreč, da je bil predvčerajšnjem prvi april, ki se tudi imenuje dan vseh norcev. Drugi dečki so si že mesec dni pripovedovali, kaj vse hočejo napraviti, jaz sem pa mirno sedel v svojem kotu in premišljeval kot sova, o kateri trdi papa, da jc posebno globoko misleča žival.
Strašno mi ic bilo dolgčas, odkar
si je Janezek nogo zlomil; njegova mati mi nikakor ne dovoli, da bi ga prišel obiskat in pravijo, da vedno nosi nabit samokres v žepu in bi me takoj ustrelila, če bi prestopil prag njene hiše. Zelo se mi jc zaželelo po kaki nedolžni burki. Vsi se pritožujejo, da je v mestu zelo dolgočasno, ako Jurček ne poskrbi za kako zabavo. Da bi bila le Suzi že skoro poročena; prihodnji teden bo ženitovanje, če se kaj ne pripeti. Pa vrnem naj se k prvemu aprilu.
Ker je prejšna mestna hiša vsled neumnosti nekaterih deklic, ki so se male miške smrtno prestrašile, pogorela do tal, sezidali so meščani novo. Ta je veliko lepša in v zvoniku ima tudi zvon, s katerim naznajajo, ako je izbruhnil ogenj kje v obližju. Dobro torej; zadnji dan marca sem se izvrstno navečerjal in vtaknil v žep še velik kos ženitovanjskega kolača, potem pa šel v mestno hišo, kjer se je ravno vršilo zborovanje družbe treznosti. Predsednik te družbe je sam zase hud pijanec. S seboj sem vzel še enega dečka, kateremu sem podaril svoj žepni nožiček in velik kos po'ice, samo da jc še1 z menoj. Ko je seja mini'a skrila sva so pod klop; precej burk sva ugnala, ko jc mestni birič svetilke pogaatl in zaklenil vrata.
odklanjajo s Slovenci sporazuma v stvareh, ki so za oba dela bistveno važnosti. Čimbolj bodo Nemci odlašali, tem višja bo cena, za katero se bodo morali z nami pozneje pobotati.
Če pa »Tagespost« dalje tarna, kako slabo bi se spodnještajerskim Slovencem godilo, če bi bili od Zgornjega Štajerja odcepljeni in če stavlja pogoj, da bodo morala spodnještajerska mosta in trgi ostati v nemških rokah, so to reči, o katerih se bo že še govorilo, samo da se enkrat začne. Seveda že danes zelo dvomimo, da bi bili Slovenci v slovenskih mestih in trgih pripravljeni pustiti nadvlado VVastianovcem. Ampak Nemcem moramo predvsem povedati tole:
Narodno in gospodarsko samoupravo bodo tako štajerski kakor koroški Slovenci dosegli, naj so Nemci pripravljeni jo dovoliti ali pa naj se upirajo do zadnjega. To doseči, zmoremo mi sami in Nemci se temu ne bodo mogli ustaviti. Ne bodo se pa mogli tudi ne ustavljati, kadar bodo Slovenci vrgli svoje moči v Gradec, da zbero in politično izurijo ondi živeče Slovence! Nemci našega posestnega stanja nikjer ne spoštujejo, zakaj bi ga mi? Kar se pa ostalega tiče: izprositi nam danes od Nemcev ni nobene stvari več treba!
Obtnl zbor »Zveze slovenskih odvetnikov".
Včeraj se je vršil v ljubljanski mestni dvorani peti občni zbor »Zveze slovenskih odvetnikov«. Otvoril ga je predsednik dr. Triller ob 10. uri 20 minut, konstatiral sklepčnost, pozdravil došle člane, na to pa prekinil sejo za eno uro, ker da je mnogo tovarišev zadržanih — na drugem zborovanju. — Otvorivši zopet sejo se je najprej spomnil v minulem letu umrlih Članov odvetnikov, dr. Ivana Milana Hribarja in dr. Ivana Omulca. Zborovalci v znamenje sožalja vstanejo. Navaja glavne točke iz delovanja Zveze v preteklem letu.
Tajnik dr. Žirovnik poroča zelo obširno. Navedimo najvažnejše podatke. Novih članov je pristopilo 20, vseh pla-čujočih je okoli 100. Odborovi seji sta bili dve sklicani, a vselej nesklepčni. Sklepi lanskega občnega zbora so se mogli le deloma izvršiti. Proti priznavanju stroškov ža prevode slovenskih vlog v nemščino kot pravdnih stroškov se ni dobilo nobenega pripomočka. Spomenica o jezikovnih krivicah ni izšla, ker je gradivo poslal edini dr. Brejc. Dobilo pa se je zanje redaktorja. Državni poslanci obeh klubov so dobili od odbora v sedmih slučajih razne Informacije. Plenarne odločbe vrhovnega sodišča o rabi slovenščine se ni zahtevalo, ker ni ugoden čas za to. Protestnega shoda zveze slovanskih strokovnih organizacij ni bilo, ker še ni nabrano gradivo. O lanskem občnem zboru se je izdal Časopisju komunike. Glavno delo je obsegalo nadzorstvene pritožbe radi zapostavljanja našega jezika. Takih pritožb na pravosodno, finančno, notranje ministrstvo, na višje (deželno sodišče in namestništvo v [Gradcu, na deželno sodišče v Celovcu, na okrožna sodišča v Mariboru, Celju, Rovinju in Novem mestu, na trgovsko iin pomorsko deželno sodišče v Trstu, na državno pravdništvo v Celju in okr. sodišče v Konjicah se je vložilo 37; nerešenih je do danes 25. Okrožno sodišče v Celju niti na eno pritožbo ni odgovo-
rilo. j\ič boljši ni Celovec, Maribor in Gradec, dočim so primorska sodišča točno; odgovarjala in pritožbe ugodiio reševala. Nekaj uspehov je beležiti tudi drugod. Neugodno je rešena vloga na justično ministrstvo zaradi polaganja odvetniških izpitov v slovenščini. Te pritožbe se tičejo deloma navideznih malenkosti: nemških tiskovin, nemških ali laških naslovov in zavitkov itd., toda so potrebne, ker nasprotniki stoje na stališču, cla ne zadostuje, če se na kakem sodišču rabi slovenščina, ampak merodajna je mera, v kateri se rabi. Zavest, da so pod vedno kontrolo, blagodejno vpliva na razne oblasti. — Odbor je posredoval pri državnih poslancih tudi v neki privatni zadevi, ki je bila v zvezi s septemberskimi dogodki. Okrožnica glede svet. Boscheka, ki ni zadosti zmožen slovenščine, da bi mogel poročati v civilnem prizivnem senatu, je imela uspeh, da je Boschek šel na dopust. Razposlala so je tudi okrožnica radi prizivnih razprav v Gradcu. Odgovorov ni.
Zanimiv intermezzo! Ko tajnik poroča o pritožbi na finančno ministrstvo zaradi finančne prokurature v Ljubljani, ker ne priznava slovenščine kot deželnega jezika, omeni, da je finančni minister Bilinski rekel, da proti finančnim prokuraturam v naših krajih ni bilo nobenih pritožb. Na to zakliče dr. RybaF: »To je očita laž — Bilinskega seveda!«
Predsednik otvori debato o tajni-kovem poročilu. Prvi govori dr. Rybaf. Soglaša s tem, da se naj vsak slučaj krivice v jezikovnem oziru takoj naznani. Ministrski predsednik Kčrber je nekoč rekel nekemu poslancu, ki mu je navedel celo kopo takih pritožb: »Naznanite mi vsak slučaj takoj, ko se zgodi; če mi prinesete naenkrat cel koš pritožb, je fizično nemogoče, da bi jih rešil.«
Kar se tiče pritožb proti finančni prokuraturi, je tudi v Trstu mnogo takih slučajev. Pomotoma torej se stavi finančno prokuraturo v Trstu za zgled. Pravična je pač nasproti Italijanom, ne pa tudi nasproti nam. Govornik sam je stavil zaradi tega dve interpelaciji v državnem zboru in se je dvakrat še posebej obrnil do bivšega finančnega ministra Korytowskega, ki je obljubil, da bo dal stvar preiskati in bo na interpelacijo odgovoril. Pritožbe so se poslale finančni prokuraturi, da se izjavi, finančna prokuratura je podala izjavo, ampak govornik ni dobil odgovora ne na pritožbi, nc na interpelaciji. »Če torej Bilinski pravi, da mu o pritožbah proti finančni prokuraturi ni nič znano, moram ponoviti, da je to očita laž, kajti pritožbe še leže na finančnem ministrstvu.«
Nekoliko ugodnejše so razmere v Trstu zategadelj, ker obstoji ministrski ukaz, vsled katerega se mora finančna prokuratura posluževati tistega jezika, katerega rabi nasprotna stranka. Sicer pa je protekcionizem izgnal iz finančne prokurature v Trstu slovenske in hrvatske uradnike do zadnjega.
Kar se tiče likvidiranja prevodnih stroškov, stoji dr. Rybaf na stališču, da retorzija tu ne bi bila na mestu. Po kazenskem pravdnem redu se ima tolmače imenovati le za jezike, ki niso »Ge-richtssprache«. Kjer je slovenščina deželni jezik, tolmač ni na mestu. Tega načela so se do zadnjega držala tržaška sodišča.
Da bodo odvetniške zbornice v Celovcu itcl. sprejemale slovenske vloge,
v	to treba najprej provocirati razsodbo državnega sodišča. Isto velja glede odvetniških izpitov v slovenščini. Tu je upati, da bo razsodba državnega ali upravnega sodišča za nas ugodna. Kar se tiče razsodb najvišjega sodišča, ki se še vedno intimirajo samo v nemščini, so poslanci storili že mnogo korakov. Predsednik najvišjega sodišča pa se vedno izgovarja, da se v sedanjem momentu ne upa nič novega ukreniti, ker bi potem Čehi prišli z zahtevo po čeških razpravah itd.
Dr. Majaron izreka predsedstvu in tajništvu priznanje in zahvalo za obili trud. Če se bodo vse pritožbe naznanjale odboru, pridemo do zbirke pritožb in morala bo nastati centralna pisarna. Glede nerešenih pritožb naj bi se urgiralo rešitve, a tudi državni poslanci naj bi izpregovorili o tem besedo pri proračunski debati. Glede vrhovnega sodišča naj bi se izpregovorilo v budgetnem odseku, zlasti ker je poročevalec Globinski pred dvema letoma rekel, da ne more verjeti, da bi vrhovno sodišče ne izpolnovalo zakonov. Glede odklanjanja slovenskih vlog pri odvetniških zbornicah treba vprašanje spraviti pred najvišjo instanco, in sicer na način, ki dotičnikom ne bo škodil. Govornik stavi primeren nasvet. Tudi glede slovenskih odvetniških izpitov bo treba govoriti v parlamentu.
Dr. Kušar se bavi z razmerami pri graškem nadsodišču ter predlaga način, kako jih zboljšati, da ne bo več slišati ošabnih besed, kakor jih je rabil min. Hochenburger, ki je rekel: »Paragraf 19. drž. osnov. zale. zares obstoji,
vi	Slovenci imate vse pravice; ker se pa ta paragraf ni izvrševal dosedaj, ga tudi jaz ne bom,!«
Dr. Švigelj priporoča tovarišem več doslednosti pri zahtevanju slovenskih jezikovnih pravic na sodiščih. Tudi tujerodne zvedence in priče naj bi se iz-praševalo potom predsednika slovenski. Dr, Rybaf je proti temu, ker bi se lahko ost obrnila proti našim pričam in zvedencem.
Ob 12. uri 50 minut se zborovanje zopet pretrga in nadaljuje ob treh in eni četrt.
■ Dr. Miiller nasvetuje odsek, ki bo pazil na koristi slovenskega odvetništva in ljudstva o priliki reforme civil-nopravdnega reda in drugih bližnjih novel. Opozarja na nedostatke bagatel-nega postopanja, ki je dandanes brez r^medure, na hibe zamudnega postopanja, postavitve v prejšnji stan, postopanja pred najvišjim sodiščem. Število revizij, se hoče znižati, da se sodišču olajša delo; omejitev prizivnih predmetov po vrednosti (nad 1000 in 2000 K) bi pa bila v veliko škodo strank. Protivi se laičnim prisednikom, ki bi sodili po čutu, ker je proti vsaki poroti sploh.
Dr. Hrašovec poroča obširno o ju-stičnih razmerah na Štajerskem. Nazadovali v jezikovnem oziru nismo, napredovali pa tudi ne. Neki uradniki, kadar ni kontrole, naše pravice zapostavljajo. Slovenske sodnike se izpodriva in nadomešča z nemškimi. So kraji, kamor sploh slovenski sodniki ne pridejo več. Vsa imenovanja zadnjega leta so bila v prilog nemški stranki. Navadno se mesta niti ne razpisujejo. Disciplinarni svet je pristransk (slučaja Lašič in Paulitsch)). Povsod vlada kaos, ni pravega reda; vsak uradnik dela, kar hoče. Da bi se razmere pre-drugačile, si pod Hochenburgerjem ne moremo obetati. Če pa pazno zasledujemo vse krivice, smemo vseeno piičako-
I vati uspehov. Pomoč mora priti z naSe strani. Govornik sklepa, da smo v 25-letnem boju vendar marsikaj dosegli. Rešili smo n. pr. slovensko zemljiško knjigo. Govornik predlaga, naj se sestavi kratek promemoria članom bud-getnega odseka in naj se v njem letos spravi v razgovor in predlaga resolucija glede slovenskih razsodb najvišjega sodišča. Če to dosežemo, bomo storili precejšen korak naprej. Obvelja.
Notar Hudovernik poroča, da je v prejšnjih letih zasledil samo eno slovensko tožbo finančne prokurature, in to je vložila v imenu kranjskega deželnega zaklada. — Dr. Kokalj predlaga odločen protest proti germanizatorični tendenci finančne prokurature. Predsednik opozarja na možati korak deželnega odbora, ki je odklonil vsako nadaljno zastopanje po finančni prokuraturi.
Blagajnik dr. Kokalj poroča, da je bilo v zadnjem upravnem letu dohodkov 1190 K. izdatkov 145 K 3 h, prebitka 1044 K 97 h. Vsa imovina skupaj znaša 5424 K 97 h, ki je do malega (24 K 97 h) na-ložena na vinkulirano knjižico »Ljubljanske kreditne banke«.
Na predlog dr. Švigelja se odboru izreče absolutoMj.
Pri volitvi odbora se voli predsednikom na predlog dr. Majarona per ac-clamationem dr. Triller. Ostali odbor se istotako izvoli per acclamationem, in sicer ostanejo vsi dosedanji odborniki, razun dr. Leskovarja, ki se je preselil v Maribor. Na njegovo mesto se izvoli odvetnik dr. Schweitzer.
Nekaj pred 5. uro zaključi predsednik zborovanje z zahvalo udeležencem.
t Anton Medved.
Mrtvaški zvon, kako tesno srce ob glasih bije tvojih! Nekdo je zopet mir dobil po hudega življenja bojih.
Anton Medved je umrl. Ko je v zgo« dovinski, starodavni turjaški lipi, v katere senci je zamislil toliko krasnih pesmi, poganjalo nanovo ppmladno življenje, ko so mu z lipinih vej prvi pomladni tički žvrgoleli skozi okno svojo pozdravno pesem in ga vabili v svoj veseli zbor, tedaj je izdihnil naš pesnik-mislec, njegova globoka, akordov polha duša je odhitela proti nebu. Ti zlati solnčhi žarki, ki so še vselej zanetili v njegovi sanjavi duši novo moč, da se je vzpnel nad bolest in tugo, ga niso mogli več ogreti. V njihovem svitu je obledel in onemel. Na krilih pomladnih sapic je odletel njegov duh v večno, solnca in toplote in mirne sreče polno neminljivo pomlad . . .
Bil je pesnik po božji milosti, ki se mu je misel neposredno vlivala v harmonično, zvenečo pesniško obliko. Med* vedova dikcija je nekaj posebnega. Tako krepko, polno klenega zrna je vse, kar nam pove: Njegova lirika je moška, v razločnih konturah nam slika svoja čuvstva in svoje misli. Kajti Čuv-stvenost je pri njem očiščena v ognju kristalnega razuma. Ne kot senca, ki se boječe vleče ob robu meglenih goril, ampak kakor čist vrelec, ki s silo privre na dan iz sveže skale izpod jasnih lednikov, bleščečih se v svitu poldan-ske svetlobe, tako mu privre beseda na dan. Njegov verz je kakor iz granita vsekan, vsaka beseda kakor glas pozavne v orkestru.
Beti mi je povedala, da mama samih skrbi celo noč ni zatisnila očesa, ker me ni bilo domov, pa zdi se mi, da to ni bilo posebno pametno, saj je lahko vedela, da se mi nič ne pripeti. Čakala sva nekaj časa, a naposled naju je premagal spanec; jaz se prvi zbudim, sunim svojega tovariša pod rebra ter mu rečem: »Vilček vstani! Pravi čas je! Poglej, že se dani!«
Pritipala sva se do stopnic in tam 2 vso močjo vlekla za debelo zvonovo vrv; zvonilo je kot bi celo mesto gorelo.
Meščani so planili iz postelj ter se v največji naglici oblekli. Slišala sva, kako so tekali po ulicah in hlastno iz-praševali drug drugega: »Kje pa gori? Ali ti kaj vidiš?« Gorostasna burka! V desetih minutah je bilo več ljudi na cesti kot na dan sv. Rešnjega Telesa pri procesiji. Birič je pritekel gledat, kdo zvoni, a bil je zelo smešen, ker jc imel desno nogo že v škornju, leva jc bila pa še bosa. Ko je naju zagledal, je od začudenja pozabil zapreti usta in zijal naju je, kakor da naju prvič vidi.
Vprašal sem ga, če ne vč, kakšen dan je prvi april, a razjezil se je tako, da me je tresel in mikastil, kakor bi jrnel otep slame v rokah. Mladi advokat gospod Špring se je pa krohotal na vse grlo ter mu ukazal: »Ne zamerite dečkoma in izpustite jih; nc jezite se,
če sta vas potegnila, saj sta nas druge tudi. Živela dečka, celo mesto sta potegnila! Kar se mene tiče, vama prav nič ne zamerim.«
Ljudje so se torej zopet razšli in šele sedaj spoznali, kako površno oblečeni so prišli na ulico; posebno pa se jezila gospica Hauk, ker je v nočni omarici pozabila svoje zobe in gospod Apronc, ki je pozabil zakriti svojo velikansko plešo.
Šel sem domov z očetom, ki pa ni bil prav nič jezen in pri zajutreku mi reče Elza: »Gotovo si zelo lačen, Jur-ček, ker si tako zgodaj vstal, tukaj imaš cvrtje.« Sveže cvrtje zelo ljubim, posebno pri zajutreku in zato sem pogumno zasadil zobe v ta biser kuhinjske umetnosti.
»Kako staro, trdo in neokusno cvrtje sto mi pa dali,« sem rekel, toda že so se vsi krohotali, kar jih je bilo pri mizi. Beti mi je pozneje povedala, da je Elza pomočila platnene krpice v jajce in mi jih ocvrla. Le čakaj!
Nekdaj sem bral v časopisu, kako marsikoga lahko potegnemo, če mu nalašč podvržemo prazno denarnico. Sklenil sem, da tudi to poskusim. Prazno denarnico moraš vreči na tla in potom skrit čakati, kdo jo pobere. Ko sem si torej česal lase, prodno sem moral v šolo. sem brzo smuknil v ma-
mino sobo in iz pisalnika izmaknil denarnico. Notri je bil samo en bankovec in zato sem jo lepo nabasal s praznim papirjem, da je bila n'a vseh straneh napeta; šel sem nekoliko preje v šolo, da poskusim, kako se mi obnese najnovejša šala. Denarnico sem položil na tlak in se hitro skril za bližnji zaboj, ker sem videl, da prihaja proti meni star kruljav berač. Res jo je zapazil in so le nekoliko ozrl krog sebe, potem jo pa hitro pomašil v žep in odšel naglo, da ni bil prav nič več podoben prej-šnemu šepasternu ubožčku. »Le čakaj stari potepuh « sem si mislil, »to se boš jezil, ko denarnico odpreš!«
Nato sem se odpravil v brzojavni urad. ker sva z onim uradnikom naj-b oljša prijatelja, in ko slučajno ni pazil, sem si izposodil od njega nolo papirja in kuverto. Šel sem potem hitro k Tinčku Črne, ker zna veliko lepše pisati nego jaz in ta mi je napisal: »Doktor Mor, pridite takoj, ker je Lili zelo bolna — vsi smo že obupali. Montag.« To pismo sem dal prvemu dečku, da ga je nesel v lekarno, kajti ravno lahko je še vjel prvi vlak, Če bi se požuril; sam sem pa tekel na kolodvor in v svojem skrivališču sc smejal, da me je trebuh bolel, ko je doktor prinopol k vlaku Za počiti! Imeniten dovtipi
Vedel som, da sc bo pustil zape-
ljati, ker so bile one besede napisane na brzojavni poli* Šolo sem sedaj itak že zamudil in sklenil sem, cel dan iz-ostati. Vzel sem iz žepa svoj cekin in ga s črevljarsko smolo prilepil na tlak. Nekateri so ga z prsti hoteli odtrgati od tal, toda obdrgnili so si le kožo, naposled je pa prišel nek dolgin in ta je vzel svoj žepni nož ter cekin odluščil; široko se je zarežal ter jo odkuril — pfuj!
Ali ni tak človek navaden tat? Potem sem šel mimo Kernove hiše in ker sem gospo videl v veži, sem jo hitro vprašal, če že v6, da je njen mali Mi-lanček ravnokar v vodo padel. Zakrik-nila je in se zvalila po tleh, kakor bi jo bil s sekiro udaril. Norica! Ali so ni mogla domisliti, da je bil prvi april?
Bil sem že zolo lačen, ker zjutraj radi onega presnetega cvrtja nisem skoraj nič jedel; vzel som toroj iz torbe malico, ki mi jo je Beti dala za v šolo. Bil je lep. diven izrezek, kakoršnega šo nikdar nisem zametovnl. Vsetlel som se na bližnji drevesni štor tor čvrsto ugriznil. Pfuj, — bilo je pečeno žaganje! Izbrusil som grižljaj iz ust ter vso skupaj vrgel v travo. Dobro vem. da mi jc to zopet Elza napravila. Da co maščujem, nem -e podal k vr<"rr'' me ne pozna, ker je komaj šele iiacel svojo obrt v našem mestu.
Pri Medvedu prevladuje refleksija. Izrasel je sam iz sebe. Zato ni bil odvisen od tega, kar se je godilo okoli njega. Ni ga vznemirilo, če so drugi oznanjali, da so našli nova pota in jim je množica sledila, hlepeč po izrednem, nečuvenem. Medved je bil klasik po duhu in po stvarjanju. Tisti mir, ki je znak prepričanja, ga je brez omahovanja ohranil na visoki poti prave veko-večne poezije. Ko je zavladala pod prvimi vtiski novih struj v kritiki splošna negotovost in je okus občinstva begal po daljnih meglah za blatnimi misteri-jami in bolnimi dušami, ko jo poezija izgubila vse svoje prejšnje znake, svojo harmonijo, svojo mero, ko so ji z zanič-ljivim smehom vzeli vse zakone lepote, ves zdravi smisel in vsak krepki dar srca, tudi tedaj se Medved ni premaknil za las.
O ne! Obsodbi vsaki ne prikimam ..» S planine svojo pot si dela plaz. Ideja krepka najde svoj izraz, Jc rime njej slede, ne ona rimam.
In res: V ideji je Medvedova moč. Kakor noben slovenski pesnik, je Medved pesnik nad stvarjo zmagujoče ideje.
Na življenje gleda z bolestjo spoznanja in prevar. Morda je v svetovni literaturi težko najti pesnika, ki bi prevaro življenja tako globoko občutil, tako pretresljivo opeval, kakor Medved. To niso sladke tožbe Petrarkove, ni vrstolovlje Byronovo, ni tožna melanholija Lenaua — to je mnogo več, bolj človeško, bolj božanstveno, bolj ozko-vito: to so tožbe Jeremijeve, v katerih je neskončna bolest ožarjena s preroškim svitom. Spomin mu je najhujši mučitelj. Skeleče bolečine brezupnih dvomov ga uničijo v temni noči, ko beži od njega spanec in stopa pod njega kot neusmiljena pošast spomin na vse, kar je videl, doživel, prestal. Ti tužni glasovi zvene tako bridko, tako pretre-sujoče v polnozvokih strunah njegove lire.
Prišla so leta bojev, prevar in bolesti. V bolečinah se je njegova duša očistila. Krčeviti obup se je ublažil, viharjev sila je pojenjala, in zmagovito se je dvignil spoznavajoči duh v jasnem razumu nad temnimi razvalinami:
y bridkostih se sodi spoznanje. [Vesel plenjavo klasje zanje, kdor seme je sejal s solzami. Prevare strup človeštvo vzdrami, da se prahu otrese zmot, ukrene novo solnčno pot.
Tudi on se je dvignil. Kot junak, %6t prerok svojega rodu:
Pod mano temni grajski jarek", nad mano jasni solnčni žarek, za mano v temi bojni jek, pod mano v svitu — zlati vek!
Kot lirik je bil Medved filozof. Odpri njegove poezije na katerikoli strani, povsod ti zazveni na uho jasni glas, v njem pa počiva globoka, včasih kar presenetljivo duhovita misel. Nič navadnega, vsakdanjega., vsaka beseda je ženijalna. Pa Medved je tudi epik in dramatik. Kakor ima uprav suverenno v oblasti vse krasote slovenskega jezika, je tudi globoko prodrl v zgodovino svojega naroda, ki jo speva v pesmi in stavi rojakom pred oči na gledališkem odru.
Medved je pesnik »Dom in Sveta«. Ko je pokojni dr. Franc Lampe ustanovil »Dom in Svet«, mu je bil Medved med prvimi sotrudniki, njegova opora, njegov ponos, njegova nada. Z moško zvestobo je ostal Medved pri tem listu, ki ga je obogatil z neštetimi biseri svoje poezije. Medved je s svojim slogom silno vplival na sodobno sloven. literaturo. Ta vpliv je večji, nego se na prvi pogled vidi. Visoki, plemeniti, uprav klasični slog Medvedov, ki je ostal ne-izpremenjen v vseh zmotah dnevnih mod, je držal na višini naše leposlovje. To je njegova neoporečna, uprav zgodovinska zasluga.
Medvedovih poezij sta izšla dva zvozka, v posebnih knjigah tudi tragediji »Kocijana« in »Za pravdo in srce«. Mnogo poezij je pa še, ki niso zbrane v teh publikacijah.
Tolikokrat je zrl v svojih poezijah smrti v lice! Z njo se je pogovarjal, ona mu je povedala marsikatero poetično skrivnost. Zdaj ga je zagrnila s svojim plaščem in poljubila na bledo lice. V soboto ob 7. uri zvečer je zatisnil oči.
In ko stojimo ob njegovi rakvi, nam prihajajo na misel besede, ki jih je zapel ob grobu svojemu prijatelju Bogdanu Venedu:
Mladostni mož, molčeči mož, iz duše se nam toži... natrgal si nam lepih rož, sam sličen — mrtvi roži.
XXX Anton Medved jc bil vojen v Kamniku 19. maja 1869., v mašnika posve-
čen 23. julija 1892. Bil je v različnih župnijah kaplan, dokler ni dobil župnije Turjak, na katero je bil nameščen v aprilu 1908. Pogreb bo na Turjaku jutri ob 9. uri dopoldne, nakar truplo prepeljejo v Kamnik, kjer bo umrli pesnik pokopan jutri ob 4. uri popoldne.
Kakor se nam poroča, je pesnik umrl na akutnem napadu na čreva. Obolel je nakrat na zamotanju črev in sicer je bila to, kakor je izjavil dr. Šlaj-mer, ki je bil pri njem v soboto, posledica bivše operacije. Vsaka zdravniška pomoč je bila brezuspeSna.
Dnevne novice.
4- Shoda S. L. S. v Zagradcn in Ambrusn. Dr. Lampe je govoril včeraj v Zagradcu in Ambrusu. Glede zakonov, sklenjenih od deželnega zbora kranjskega, je izjavil: »Da še niso obširni zakoni od cesarja potrjeni, ni čudno, ker niso vsi niti še odposlani vladi, kajti treba jim je priložiti obširne ste-nografske zapiske, ki še niso gotovi. Nasprotniki sicer zahrbtno delajo, da bi Najvišjo sankcijo preprečili. A mi smo gotovi, da bodo naša načela zakonito uveljavljena. Ako bi se centralna vlada ziradi kakega formalnega po-greška ali kake nebistvene določbe branila predložiti naše zakone cesarju v podpis, smo pač pripravljeni sprejeti opravičeno izpremembo. V bistvenih stvareh se pa ne udamo niti za las. Poslabšati zakonov kmetom v škodo ne bo nikdar privolilo naše zastopstvo.« Dalje je pojasnil dr. Lampe zadevo železnice. Svari pred vsako špekulacijo s posestvi. Nihče naj zdaj ne prodaja svoje lasti, pa tudi ne kupuje, kajti taka špekulacija se rada ponesreči! Tujcem pa zdaj sploh ničesar ne prodati! Kataster v o d n ih sil bo izdelan tudi za Krko. Posestniki vodnih pravic ob Krki naj nikar tujcem ne prodajajo! Kadar bo železnica stekla, bodo krške vodne sile poskočile v vrednosti. — Vodovod za Suho Krajino je zagotovljen. Začelo se bo takoj z izdelavo podrobnih načrtov. Deželni odbor bo poskrbel, da se olajša interesentom plačevanje njihovega prispevka, ki bo znašal itak samo eno petino celih stroškov, čim najbolj. Z velikim veseljem so sprejeli Krajinčani to vest.
+ 271 kron 87 vinarjev je spravilo včeraj skupaj 800 udeležencev liberalnega shoda v »Mestnem domu«. Nekoliko večjega efekta bi bilo po gromertju in reklami v »Narodu« pač pričakovati. Govorili so na shodu: Svetec, dr. Man-dič, Prosekar, dr. Rybar, dr. Koderman, župan Kobentar in dr. Tavčarica, ki je predlagala resolucijo. Shod je bil pod vtiskom sobotnega, »Slovenca«. Bilo je res nekoliko komično čuti jeremijade o potrebi skupnega narodnega dela od tistih, ki dobro vedo, da so liberalci povzročili na skupščini v Bohinjski Bistrici razkol v družbi in da naša stranka pač ni tako naivna, da bi molčala, ko se njene pristaše vrže iz odbora. Vseh posledic so bili in bodo krivi liberalci! Če se liberalcem radi liberalnih grehov zdi vredno še »manifestirati«, je to stvar pokvarjenega okusa. Znani liberalni pospeševatelj družbinih koristi g. Lenarčič se je pred shodom odpeljal iz Ljubljane.
—	Učitelj Jelušič nmrl. Iz Pulja poročajo: V petek je umrl v Zagrebu po daljši in mučni bolezni učitelj tukajšnje šole sv. Cirila in Metoda za Istro, gospod E r n s t J e 1 u š i č. Pokojnik je bil blaga duša in izvrsten vzgojevatelj slovanske dece. V vseh tukajšnjih hrvaških in slovenskih krogih je bil pokojnik radi svojega mirnega, a odločnega nastopa jako priljubljen. Težko ga bo pogrešala slovanska deca. Lahka mu žemljica!
+ Loi. — Proti povodnjim. Dela za odvajanje povodnji v starotrško-loški dolini se bodo letos iznova pričela. Država in dežela sta svojo podporo določili.
—	Istrska deželna razstava. Dne 1.
maja se bo slovesno otvorila prva istrska deželna razstava v Kopru.
—	Pohvalo od vojnega ministrstva,
oddelka za vojno mornarico je dobilo moštvo vojne ladje »Nadvojvoda Ferdinand Maks«, ker je, kakor jc bilo žc zadnjič poročano, ukrcalo v 2 urah 30 minut 1050 ton premoga, to je 420 ton na uro, in pobilo s tem rekord angleških mornarjev, kateri je znašal le 300 ton na uro.
—	Smrtno ponesrečil se jc v Družinski vasi, župnije Bela cerkev, dne 12. t. m. Franc Kukman, star 32 let. — Peljal je voz listja iz hoste; hoteč ob-streči nagnivši so voz — zvrnil se je isti nanj ter ga tako pritisnil, da jc v kratkem na notranjih in zunanjih poškodbah izdihnil, prejemši poslednje sveto olje. = Bil jc akozi več let vrl cerkveni
pcvec. Bog mu bodi usmiljen plačnik; užaljenim staršem pa tolažnik!
—	»Tihotapci« v Novem mestn. V
soboto, 12. t. m. so vprizorili v »Narodnem domu« v Novem mestu ljudsko igro »Tihotapci«. Igralo se je jako po-voljno. Nekateri izmed igralcev, ki so nastopili to pot prvič na odru, kažejo izvrsten talent ter obetajo postati iz-borna moč našega odra.
—	Vsled bolezni izvršil samonmor. V četrtek zvečer so našli pod utrdbo Bourgnignon tapetnika Matija L u -ž a r j a obešenega. Že popoldan je sin nesrečnika javil policiji, da očeta ni bilo ob 5. uri, kakor navadno, od dela domov in da se je bati, da bi si kaj ne naredil, ker je bil zadnje dni nenavadno žalosten in otožen. Slutnja sinova se je uresničila. Nesrečnika je gnala v smrt najbrže huda bolezen.
—	Izguba »Dalmacije«. Kakor se čuje, ima parobrodna družba »Dalmacija« zadnje poslovno leto 250.000 kron izgube. To občutno izgubo so povzročila nenavadno velika popravila paro-brodov tekom zadnjega leta.
—	Mednarodna lovska razstava na Dnnaju. Poziv deželnega komiteja kranjskega za prireditev I. mednarodne lovske razstave na Dunaju na čini-telje, katerih naloga je reprezentirati kranjsko deželo, ter na požrtvovalno prebivalstvo dežele, naj omogočijo udeležbo naše lepe kronovine pri razstavi s prostovoljnimi prispevki, ni ostal brez uspeha. Lepo svoto je prispevala dežela Kranjska, katera je dala za pripravljalne stroške 2000 K, mesto Ljubljana ter trgovska in obrtna zbornica, kateri ste prispevali po 500 K. Po 200 K so dali: gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko, komenda nemškega viteškega reda in kranjska industrijska družba, ter 20 K kmetska posojilnica na Vrhniki. Ostali prispevki do 18. februarja t. 1. so sledeči: Knez Hugo Windischgratz, knez Kari Auersperg po 1000 K, knez Schonburg - Walden-burg 600 K, Kari baron Born, Friderik baron Born po 500 K, Oto baron Apfal-tern, Rudolf grof Chorinsky, Božidar baron Schwarz, dr. I. Seligstein, dr. lan Tavčar po 200 K, Otomar Bamberg, Franc Galle, Herman Goriany, Ivan Hribar, Ivan Kosler, Leopold baron Lichtenberg, Anton Lukmann, Emerih Mayer, Olga Rudesch - Kosler, Anton Rudesch po 100 K, Kari vitez Hollega, dr. Valentin Krisper, Ivan Krisper, Josip Krisper, Robert Kolmann, Kari Mayer, Friderich baron Rechbach, dr. Kari Schmidinger, Josip baron Schwe-gel, Leo Souvan po 50 K, Moric Hladik 40 K, dr. Eduard Brettl, dr. Ivan Lav-renčič, Josip Luckmann, Franc Urbane po 30 K, Janko vitez Bleiweis Trsteni-ški, Demeter vitez Bleiweis Trsteniški, Viljem vitez Laschan pl. Moorland, dr. Hubert Souvan po 25 K, Anton Feiger-le, dr. Friderik Lukan, Henrik Scholl-mayer Lichtenberg, Josip Schauta po 20 K, Franc Avčin, Franc Pavlin, Ivan Prešel, Viljem Putkk, dr. Leo Stare, Kari Studel, Anton Tonejc, dr. Ivan Vrtačnik, Paul pl. Zhuber po 10 K, Fr. Hren, Julij Treo po 5 K, Feliks Justin 2 K. Ker dosedaj vplačani prispevki šc daleko ne krijejo potrebščine, najmanj 19.000 K, obrača se deželni komite na širše kroge prebivalstva s prošnjo, da omogočijo patriotično namero s po možnosti visokimi nadaljnimi prispevki.
—	Mlekarska šola na Vrhniki. Novi tečaj se prične 15. aprila t. 1. in bode trajal pet mesecev. Na šoli se podučuje splošno mlekarstvo in sirarstvo, kemija, fizika, bakterologija, nauk o strojih in parnih kotlih, knjigovodstvo, zadružništvo, spisje, slovenski jezik, za-konodajstvo, računstvo, živinoreja, pridelovanje krme in trgovsko znanje. Z šolo je zvezan internat. Namen šole je izvežbati dobre voditelje mlekarn in inštruktorje živinorejskih zadrug. Nekateri revnejši učenci dobijo deloma popolnoma prosta mesta, deloma polovi-co^rosta.
—	Promoviral bo dne 16. t. m. na vseučilišču v Gradcu za doktorja, prava g. V 1 a d i m i r K o m a v 1 i iz Gorice.
—	Namestu venca na grob prija-teljn-pesnlkn Antonu Medvedu je daroval gosp. Slavko Ravnikar »Narodni obrambi« 10 K. Hvala iskrena! — Naj bi ta vzgled posnemali mnogi ter se ob vsaki priliki spominjali naše »Narodne obrambe«!
—	Umrl je po dolgi bolezni g. Franc Pajek, posestnik in župan vasi Luče pri Žalni.
—	Visoka starost. V Trstu je umrla 101 leto stara vdova Marija P e g a n.
Štajerske novice.
š Morilec kancelista Kruharja prijet? K smrti kancelista Kruharja se nam poroča iz Brežic, da. jo brežiško orožništvo arelovalo delavca Bogdano-
viča iz Rajhenberga, ker je močno osumljen, da je umoril in oropal sod-nijskega kancelista Kruharja, ko se je vračal domov z neke komisije. Pri Bog-danoviču 60 namreč našli umorjenčevo suknjo. Denarja in ure z verižico še niso zasledili, vendar se misli, da je osumljenec kam skril te predmete. — Bogdanovič je sedaj v zaporih okrajnega sodišča v Brežicah ter ga bodo izročili okrožnemu sodišču v Novem mestu.
š Socialni tečaj, ki se je vršil fe-bruarja pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, ne da miru tamošnjim nemčur-jem in liberalcem. Naredili so neko ovadbo na orožništvo, katero sedaj poizveduje pri udeležencih, če se je res »hujskalo« na tečaju proti našim nasprotnikom. Mi se čudimo pridnosti šentlenartskih orožnikov, ki s tako skrbjo poizvedujejo o podrobnosti tega tečaja. Ali so v službi nemčurjev?
š 14-letnl pred porotnim sodiščem vsled nmora. 12. t. m. je stal pred mariborskim porotnim sodiščem 14-letni Anton Ajdnik, rojen v Sp. Poljskavi, ki jc bil nazadnje delavec v tovarni za stole v Peklu. Dne 11. februarja t. 1. je popoldne med odmorom zadal z nožem v hrbet svojemu sodelavcu Kegu, ki se je za šalo z nekim drugim metal, več ran, vsled katerih je Kegu izkrvavel in umrl. Obsojen je bil Ajdnik na dve leti težke ječe.
š Pozor pred semanjsklmi sleparji 1 Na živinskem semnju v Št. Juriju pri Celju je 10. t. m. prišel h kmetu Miha-ehi Sketu iz Mestinja nek neznanec ter ga povabil, naj si gre ogledat krave. Ko je šel kmet ž njim na cesto, je pritekel za njima nek mož, ki je izgubil poleg njiju lis+nico in tekel, kljub klicanju naprej. Sketov spremljevalec je nato spravil listnico. Čez nekoliko časa je prišel omenjeni možakar nazaj ter zahteval od obeh listnico. Sket mu je pokazal listnico, v kateri je imel 1000 K za prodano živino. Naenkrat je potegnil oni, ki je izgubil listnico, iz žepa revolver ter zahteval od Sketa, naj sezuje škornje. Med tem pa je Sketov spremljevalec imel priliko, da mu je ukradel iz listnice 1000 kron. Ko je stal Sket na cesti bos, je pobegnil drugi tujec, Sketov spremljevalec pa je tekel za njim, kot bi ga zasledoval. Lopova imata s seboj vedno bolj slabo oblečenega moža, ki ga izdajata za svojega gonjača, a je v resnici samo za stražo pri njunih napadih. Sleparska trojica se že dalje časa klati po semnjih, navidezno ba-rantajo za živino, a kupijo nikoli nič. Na ta način zvedo, kdo je prodal in kdo ima denar. Eden je okoli 35 let star, precej velik in bolj suh, podolgastega obraza z bolj svetlimi brki in črnimi lasmi. Drugi je nekoliko starejši, srednje velikosti, rjavega obraza ter nosi kratko rjavo suknjo z baržunastim ovratnikom. Klobuk ima črn z ozkimi krajevci. Tretji slepar je majhen, 30 let star, obrit in slabo oblečen.
Ljnbljanske novice.
lj Javno predavanje. Opozarjamo na javno predavanje, ki se vrši jutri ob pol 8. uri zvečer v S. K. S. Z. Predava g. Anton Svetek.
lj XLVI. občni zbor »Slovenske Matice« bo v pondeljek dne 21. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v Ljubljani v veliki dvorani »Mestnega doma«.
lj Umrla je v nedeljo zjutraj ob Yi na 7. uro gospa Antonija Volta, blaga mati g. Antona Volta, blagajnika »Gospodarske Zveze«, v 70. letu starosti. Pogreb rajne bo v torek, 15. t. m., ob pol 5. uri popoldne. Vzorna mati in dobrot-ljiva gospodinja mnogih revnih dijakov, naj počiva v miru in naj pri Bogu uživa večno plačilo!
lj Ženski oddelek »Slovenske kršč.-soc. zveze« vabi svoje članice k pogrebu dolgoletne zveste društvenice gospe Antonije Volta. Pogreb bo jutri ob pol 5. uri popoldne.
lj Uradniki »Gospodarske zveze« v Ljubljani so darovali namesto venca umrli gospej Antoniji Volta, mamici kolega gospoda Volta, 15 kron za »Slov. kršč.-soc. zvezo v Ljubljani«.
lj Smrtna kosa. Pokopali so danes solicitatorja dr. Tekavčičcvega g. Ivana K o c j a n a, ki je po daljši bolezni umrl v tukajšnji deželni bolnici. — Umrla je na Kongresnem trgu št. 16 Lotti Fritz. — Umrl je oče tenorista slovenske opere g. Fiala.
lj V Allandu pri Badenn na Spodnjem Avstrijskem je dne 11. marca t. 1. umrl za pljučnico v 33. letu svoje dobe Franc Grošelj, pomorski komisar II. vrste, rodom Ljubljančan.
lj Ljubljančan Kordich — pustolovec, aretovan na Dunaju. V nekem dunajskem hotelu so aretovali 10. t. m. nekega starejšega moža. ki se jc javil kot Albert Milost, gledališki igralec. Dognalo sc je, da sc je naznanil z na-
pačnim Imenom ter da je identičen z 62-letnim Albertom Kordich, rojenim v Ljubljani in bivšim knjigoveškim pomočnikom. Kordich je pri mednarodnih policijskih oblastih zaznamovan kot slepar, tat in pustolovec ter mu je tudi prepovedano bivanje na Nižjem Avstrijskem. Kot dr. Albert Kordich se je po mnogih mestih izdajal za učenjaka ter predaval o južni Afriki. Nazadnje je nastopal v Desovu na ondotnem gledišču kot igralec pod imenom Albert Milost. Izročili so ga landstrasskemu okrajnemu sodišču na Dunaju, ker se je naznanil napačno. Medtem poizveduje policija po Kordichovem življenju. Doslej se je dognalo, da je že precejšnje število let presedel po raznih ječah. Na Dunaju je pred večimi leti nastopal kot doktor kemije in ameriški raziskovalec, imel predavanja ter končno osleparil neko damo za vse njeno premoženje. Za to je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. Kordich je tudi nastopal kot profesor nemškega prava afriški potovalec, doktor filozofije in po burski vojni kot častnik iz burske vojske. Prirejal je številna znanstvena predavanja po raznih društvih, in ko je bil v začetku leta 1906. aretovan, je ravno prejel od nekega velikega društva pismeno zahvalo in priznanje za njegovo učeno predavanje. Ko je bil Kordich zadnjikrat obsojen, so ga oddali v ljubljansko prisilno delavnico, kjer se je še bolj izobrazil v raznih visokih znanostih.
lj Novi prelaz na Martinovi cesti je bil danes otvorjen javnemu prometu.
lj Slovensko deželno gledališče. Za jutri določena premijera Goldmarkove opere »Sabska kraljica« se vsled več ovir ne more vršiti (g. Lip-nicky je dal slovo slovenskemu gledališču in odšel iz Ljubljane) ter se poje zato zadnjič v sezoni elegantna Fallova opereta »Ločena žena« za par-abonente.
lj Policija je prijela nekega Viljema Pestatorja, ki je minoli teden povzročil, da je sokriv telesne poškodbe Ivana Kovača iz Skaručne, o katerem smo poročali, da so mu v gostilni pri »Panju« vlivali, ko je pri mizi zaspal, vodo za vrat. Prebudivši se, je moral Kovač bežati iz gostilne. Med potjo pa je padel in se tako poškodoval, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Javno nasilstvo. V soboto ponoči si je v neki gostilni na Dolenjski cesti skočilo v lase šest gostov. Ko je napravil na lice mesta došli stražnik mir, so potem gosti odšli in se na ulici zopet spopadli. Karol Jane se pa tega ni hotel udeležiti in je šel zadevo naznanit v policijsko stražnico. Za njim pa pridrvi 201etni hlapec Fran Mikec in se Janca kar v stražnici loti. Stražnik je seveda proti Mikecu takoj nastopil, a naletel je na slabo. V trenutku je Mikec izvlekel iz žepa zaprt nož in vdaril z njim varnostnega organa po glavi. Mimo je prišel ravno organ družbe za zaklepanje vrat in ko je čul v stražnici vrišč, jo priskočil na pomoč in pomogal telesno poškodovanemu stražniku hudega Mi-keca ukleniti. Nato je bil odveden Mikec na magistrat, odkoder so ga oddali deželnemu sodišču.
lj Aretovan je bil neki Anton Fiala, ki je te dni prišel na Starem trgu v neko hišo »vodo pit« pri tem pa vzel saboj navadno sekiro. Dolže ga tudi drugih tatvin. Oddali so ga sodišču.
lj Pogoni po ljubljanskih gozdeh. Mestna policija, je napravila kakor v petek tudi v soboto pogon v tivolskih gozdih in se prepričala, da je sedaj očiščen gotove golazni. Tudi včeraj je bil pogon v Mestnem logu, kjer je bil zasačen iz mesta izgnani Franc Fajdi-rodom iz Mekin in neki Joliann Karol, katera bodeta oba za nekaj časa preskrbljena z ričetemi. Tedaj Golovec, tivolski gozdi in Mestni log so sedaj mrčesa izčiščeni.
lj Izgubil se je včeraj dopoldne zlat medalijon, vreden 30 K. Kdor ga je našel, naj ga blagohotno prinese v naše uredništvo.
SRBSKI KRALJ NA POTOVANJU.
Srbski zunanji minister Milovano-vi<5 se je mudil osem dni Carigradu, da pripravi vse za carigrajski obisk srbskega kralja, ki kakor znano obišče po peterburškern obisku turškega sultana. Gotovo je, da dovoli Turčija železnico Donava — Jadransko morje. Milovano-vič je hotel pridobiti Turčijo za zvezo, ki bi bila naperjena proti Avstro-Ogrski, a Turčija se je izjavila proti in hoče hoditi svoja pota, zato bo po Rusiji projektirana balkanska zveza obsegala zgolj Srbijo, Bulgarijo in Črno goro. Po carigrajskem obisku obišče Peter najbrže tudi Sofijo. Sultan Meh-raed namerava vrniti obisk srbskega kralja v Beigradn. Krni j Peter ostane v Carigradu pet dni, obišče tudi Solun,
kjer ostane en dan. Bulgarski car obišče sultana 30. t. m. v Carigradu. Na čast srbskega in bulgarskega vladarja priredi Turčija vaje I. armadnega zbora.
Telefonska in brzojavna poročila.
DR. LUEGER JE V POGREB.
Dunaj, 14. marca. Takega pogreba, kakršnega je imel rajni dunajski župan dr. Lueger, tudi Dunaj še ni videl. Na mrtvaškem odru jo ležal dr. Lueger tri dni. Včeraj so pustili k njegovemu mrtvaškemu odru, katerega je krasilo 1500 vencev, 100.000 oseb. Tu so bili zastopani vsi sloji: poleg visokega plemiča pri^rosti meščan, poleg Častnika navaden vojak. Ampak vse je prekašal današnji pogreb, ki je prekašal pogrebe vladarjev. Cesar, nadvojvode in nad-vojvodinje, zastopniki ptujih vladarjev, so se udeležili dr. Luegerjevega pogreba. Prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki se mudi na Brionskih otokih, bi se bil tudi rad udeležil Luegerjevega pogreba, a ker so njegovi otroci bolni na ošpicah, je na svet zdravnikov opustil svoj načrt. Že ob šestih zjutraj so ljudje stali na ulicah in čakali sprevoda. Ob osmi uri zjutraj se je razpostavilo po cestah vojaštvo.
Dunaj, 14. marca. Ob pol 12. uri dopoldne se je otvoril pogreb. Mestna hiša kaže žalobno podobo. Plinove svetilke, obdane s črno tkanino, so vse prižgane. Zbor dunajske pevske zveze je srce pretresujoče dovršeno prednašal Sup-pejevo pesem: »Ruhe, rmider Wande-rer«. Nato je župnik votivne cerkve prelat Mord z obilo asistenco blagoslovil mrliča. Med cerkvenim blagoslovom je na mostovžu trobilo na pozavne 16 trobentačev žalobno koračnico iz »Gotterdammerung«. Med zvonenjem vseh dunajskih zvonov so dvignili težko krsto na galavoz. Predno se je pričel pogreb premikati, je izpregovoril dunajski podžupan dr. Neumayer nekaj besedi rajniku v slovo. Mogočni izpre-vod se je pričel nato premikati. Pogreb so otvorili ognjegasci, sledila so odpo-slaništva uslužbencev mestnih podjetij z v črno tkanino zavitimi zastavami, veliko pevskih društev, deputacije društev, korporacij, strokovnih društev, katoliške dijaške zveze v žalobnih oblekah, duhovni redovi in dunajske fare, 18 voz z venci, veliko vencev so že odpeljali ponoči na pokopališče. Nato se je pripeljal galavoz. Stražili so ga z bakljami v rokah: 16 uradnikov pred-sedstvenega urada, 16 katoliških dijakov, 8 meščanskih strelcev, 8 strelcev Deutschmeistrovega polka in 16 slug v gali. Uslužbenci mestnega pokopališkega zavoda so nosili župansko zlato verigo in rajnikove redove. V šestih kočijah so se nato peljale rajnikove sestre, soproge treh dunajskih podžupanov, magistratnega podravnatelja in sestre strežnice, trije mestni sluge v gali, mestno uradništvo, okrajna zastopstva, predsednika gosposke in po-slaniške zbornice z gosposkozbornični-mi člani in s poslanci, namestnik deželnega maršala, deželni odbor in deželni poslanci, vsi nižjeavstrijski župani, deputacije mest, Častniške deputacije, člani dunajskih okrajnih in nižje-avstrijskih krajnih šolskih svetov, deputacije vodstev mestnih šol, ubožnih očetov in zadrug, mestni sluge, ognje-gasni oddelki.
Dunaj, 4. marca. Pogreb se je pomikal čez Ring. Pred državnozborskim poslopjem je pogreb obstal. Od rajnika sta se tu poslovila zbornični predsednik dr. Pattai in namestnik deželnega maršala baron pl. Freudenthal.
Dunaj, 14. marca. Po Pattai-ovem in Freudenthalovem govoru pred dr-žavnozborsko palačo se je pomikal pogreb naprej po Ringu in skozi Koroško cesto v cerkev sv. Štefana, kamor je došel pogreb ob 1. popoldne. Pred glavnim vhodom je čakal cesar na pogreb. Velikanska cerkev je vsa prevlečena v črno. Prižgane so bile vse sveče. Na evangelijski strani pred velikim oltarjem je bil pripravljen klečalnik za cesarja, za cesarjem so stali nadvojvode, nasproti cesarju pa zastopniki ptujih vladarjev, poslaniki, in sicer: Tschir-schky za nemškega cesarja, Saint Au-laire za Falličresa, marki Ilerrera za španskega kralja, Misu za runtunskega kralja, baron Tucher za bavarskega prineregenta, pl. Jungenfeld za saško-koburško-gotaškega vojvodo Filipa. Za posebnimi odposlaniki so stali člani stolnega kapitela, na epistelski strani so pa stali kardinal nadškof dr. Gru-scha, zastopnik sv. Očeta papeža Pija X. nuncij Granito di Belmonte. V spodnjih klopeh so sedeli na levi najvišji dvorjani, na desni pri dunajskem dvoru akreditirani poslaniki, skupni ministri, ministrski predsednik Rlenerth z ministri, zbornični predsednik, namestnik nižjeavstrijskega deželnega mar-
šala, generali, načelniki uradov. Cerkev je bila natlačeno polna, špalir so tvorili ognjegasci. Nadvojvodinje so prisostvovale cerkveni slavnosti v cesarskem oratoriju. V spodnjem presbi-teriju so sedele rajnikove sestro, podžupani in mestni ter občinski svet. Ko so dvignili krsto z galavoza, je blagoslovil rajnika pred velikimi vrati nadškof koadjutor dr. Nagi. Med petjem »Miserere« so nesli rajnika, za katerim je korakal cesar, v veliki presbiterij, kjer je sledil drugi blagoslov, nakar so zapeli pevci . »Schubertove zveze« Kirchlovo »Libvero« s spremstvom po-zavnskega zbora. Po molitvah duhovščine je zapelo »Dunajsko pevsko društvo« s spremstvom dunajskih filhar-monistov nagrobnico: »Der Tod und das Madchen« v D-molu po Schubertu. Cesar je nato zapustil presbiterij in se podal skozi mali žagrad v svoj voz. Krsto so med tem dvignili in jo nesli med zvoki velikih sv. štefanskih orgelj nazaj skozi velika vrata na galavoz. Pogreb je nato korakal po Rothen-thurmstrafie, Franz Josefs Kai, Aspern-ski trg, kjer so pogrebci zasedli pripravljene kočije in se odpeljali na centralno pokopališče. Začasno so položili Luegerjevo truplo v grob njegove matere. Ob odprti gomili so govorili podžupan dr. Porzer in dr. Gessmann; prvi v imenu občinskega sveta, drugi v imenu vodstva krščansko-socialne stran-1 > ke, mestni svetnik Wessely za meščanski klub, magistratni ravnatelj Appel za mestno uradništvo, prof. Avrel Po-povič za Rumunce. Pevsko društvo avstrijskih železniških uradnikov je zapelo Goethejevo »Wanderers Nacht-lied«, nakar so izročili dr. Luegerjeve zemeljske ostanke materi zemlji.
Dunaj, 14. marca. Udeležba pri dr. Luegerjevem pogrebu je bila ogromna. Vsi vlaki so bili prenapolnjeni. Sto-tisoči in stotisoči so tvorili špalir ob cestah, po katerih se je pomikal pogreb. Prostor za pogreb so delali v obliki špalirja vojaki, policija, ognjegasci, mestni uslužbenci, veteranci in deputacije ter policija na konjih. Na celi poti so gorele plinove črno obrobljene svetilke. Z ozirom na velikansko udeležbo pri pogrebu je bila vsa policija na nogah. Poslovalo je ob pogrebu 22 sanitetnih postaj. Pogreb se je vršil v najdostojnejši obliki.
Dunaj, 14. marca. Dr. Luegerjev pogreb je bil ob pol 4. uri popoldne končan. Množice ljudstva so stale v gostem špalirju do centralnega pokopališča. V sprevodu in ob straneh je bilo najmanj 1 in pol milijona ljudi. Za krsto je stopalo najmanj 50.000 oseb, med njimi 800 nižjeavstrijskih županov. Tirolci in Rumunci so poslali deputacije v narodnih nošah. Pred krsto so vozili na 15 vozeh vence, večino vencev so pa morali pustiti na rotovžu.
POZIV DR. WEISKIRCHNERJU.
Dunaj, 14. marca. Na današnji konferenci krščansko-socialne stranke bo pozvan s posebno strankino izjavo dr. Weiskirchner, naj ugodi poslednji želji dr. Luegerja in naj prevzame dunajsko županstvo. Skoro gotovo bo temu soglasnem pozivu stranke dr. Weis-kirehner ugodil. Napram neki deputa-ciji se je dr. Weiskirchner izjavil: Za sedaj je nemogoče, da bi izstopil iz Bienerthovega kabineta. Kaj se pa pozneje zgodi, ne morem reči. — Ni izključeno, da postane dr. Gessmann dunajski župan za toliko časa, da odstopi dr. Weiskirchner kot minister.
MAŽARI NAPADAJO PRESTOLONASLEDNIKA.
Budimpešta, 14. marca. List grofa Andrassyja strahovito napada prestolonaslednika radi njegovega pisma ob dr. Luegerjevi smrti ter pravi, da prestolonaslednik nikdar ne bo našel poti do mažarskih src. Napadi so tako silni, da se jih ne more reproducirati.
MANEVER PRISTAŠEV BIENERTH-OVE VLADE.
Dunaj, 14. marcca. V listih »Slovanske Enote« se opozarjajo vsi poslanci »Slovanske Enote«, naj se zanesljivo udeleže jutrišnje seje državnega zbora, v kateri nameravajo pristaši Biener-thovi uprizoriti naskok v korist predloge za novo posojilo, ki naj bi potom glasovanja zopet prišlo med prve točke dnevnega reda in bi bila tako pred Veliko nočjo predloga rešena. To se mora preprečiti na vsak način.
BIENERTH PRI VLADARJU.
Dunaj, 14. marca. Včeraj je bil Bie-nertli sprejet od cesarja v daljši posebni avdijenci.
BARON HELFERT OBOLEL.
Dunaj, 14. marca. Odlični konservativni član gosposke zbornice, baron Helfert, star 90 Iot, je nevarno obolel na pljučnici. Prestolonaslednik je poslal brzojavko, tla mu želi skorajšnjega ozdravljenih.
TISZA PROTI NARODNOSTIM IN SPLOŠNI TER ENAKI VOLIVNI PRAVICI NA OGRSKEM.
Arad, 14. marca. Grof Štefan Tisza je prišel včeraj som v spremstvu svoje soproge in somišljenikov ustanavljat novo vladno stranko. Socialni demo-kratje so ga pri dohodu sprejeli s kri-čanjem, metali so nanj jajca in kamenje. Socialni demokratje so hoteli razbiti tudis hod, a se jim to ni posrečilo. Pri spopadu je bilo aretiranih mnogo socialnih demokratov. Grof Tisza se je na shodu izjavil proti splošni in enaki volivni pravici, češ, da vOlivna reforma ne sme biti taka, da bi bila v rokah mas orožje proti ogrski narodnosti. S tem je menil Tisza zadeti druge narodnosti na Ogrskem.
15 OSEB USTRELJENIH, 30 TEŽKO RANJENIH.
Soiija, 14. marca. Včeraj so bili v Ruščuku hudi boji med vojaki in množico, ki je hotela iz policijske stražnice oprostiti neko Turkinjo, ki je proti volji staršev se poročila z Bulgarom. Vojaštvo je oddalo salvo. Na mestu je obležalo 15 oseb mrtvih, 30 ranjenih.
NASLEDNIK K0PENIŠKEGA STOTNIKA V RIMU.
Rim, 14. marca. Kakor listi poročajo, je prišel v soboto ponoči v igralno sobo hotela »Excelsior« visoko zraščen, elegantno oblečen gospod v spremstvu štirih oseb ter je zaklical: »Jaz sem policijski komisar. Nihče naj se ne gane. Vsakdo naj pove svoje ime in stan!« Po teh besedah je navidezni policijski komisar pobral z igralnih miz denarje v visokosti 50.000 lir. Igralci so bili po-oplnoma potrti ter se niso upali ugovarjati. Policijski komisar jim je dejal, da bi jih moral pravzaprav aretovati, vendar vidi, da so ljudje iz dobrih družin, ki se ne bodo odtegnili pravici. No, pozneje se je dognalo, da so bili »policijski komisar« in njegovi pomagači sleparji, katerim se je popolnoma posrečila njihova prevara, zaradi katere se ves Rim smeji.
Rojak!! Slovenke I Društva! Spominjajte se z darovi Slo-:: vencev v Št. Hju! ::
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm.
Cat opazovani«
12 9 zveč. 7. zjutr.
13
Slanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	n js Hrt-. >5 a ■ >
739 8	82	brezvetr.	oblačno	
739-2	7-8	si. jug	»	00
739 0	123	si. jjzah.	H	
2. pop.
Srednja predvčerajšnja temp. 8-4°, norm. 30.
<3,	9. zveč.	i 738 8	81	sr. jzah.	del obl.	0-4
1 14' 1	7. zjutr.	388	7-2	si. sever	del. jasno	
	2. pop.	39 7	13 2	sr. jzah.	*	
Srednja včerajšnja temp. 9 4". norm. 3 1°.
S lužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je vsemogočni Bog: našo preljubo sestro, ozlr. teto, gospodično
posestnlco
danes zjutraj ob 8. uri v 53. letu njene starosti po dolgi bolezni, večkrat pre-videno s sv. zakramenti za umirajoče, k Sebi poklical.
Pogreb predrage rajnice bode v sredo 16. t. m ob 10. uri dopoldne.
Sv. maše se bodo brale v več cerkvah.
V Moravčah, 14. marca 1910.
Ignacij, Franc, Ivan Detela
bratje.
Anton, Karol, Stanko, Franc, Ivo, Vladko, Bogdan, Angela, Marija, Nežica, Lucija Detela
nečaki in nečakinje. 724
Izpred sodila.
Kočevski nemškonacionalni podlvjancl pred okrožnim sodiščem v Novem mestu.
V soboto, dne 12. t. m. se je vršila pri okrožnem sodišču v Novem mestu prizivna obravnava, proti Ivanu Jane-schtitzu, Jožefu Dtirfeldu in Ferdinandu Weinschrotu iz Kočevja. Vsi trije so
zagrizeni sovražniki vsegff, Kar je slovensko. Lansko leto so bili med drugimi tudi ti trije obsojeni od kočevskega sodiSCa na nekaj dni zapora, ker so napadli gospoda Novaka, tajnika slovenske posojilnice v Kočevju, in mu povzročili več lahkih telesnih poškodb. Prisojena jim je bila takrat nizka kazen, a junaki so mislili, da je tudi to zanje preveč ter so takoj, ko so kazen odsedeli, sklenili se nad Slovenci maščevati. V več gostilnah so si napolnili z rujnim vinom svoje želodce, svoja srca pa z viteškim junaštvom. Tako pripravljeni so prihrumeli proti večeru v slovensko trgovino gospoda Pevca, kjer je Janeschutz zahteval vžigalic. Ker ni dobil nemških, ampak vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda, jih je zagnal jezno po tleh ter jih togoten pohodil. Nato so začeli vsi trije kot divjaki razbijati po šipah, razmetavati razno blago in vpiti: »Rache! Rache!« Enega izmed uslužbencev bi bili s koso skoraj ranili, da se ni ta udarcu pravočasno umaknil. V nemarnosti pa so bili tudi ljudje na cesti, ker drobci razbitih šip so leteli do tri metre daleč od prodajalne. Gospodu Pevcu povzi-očeno škodo so cenili nemški cenilci nekaj nad 47 K, a je bila po Pevčevem podatku veliko večja. — Storilci so bili vsled tega hudodelstva obsojeni lansko poletje pri novomeškem okrožnem sodišču na več mesecev ječe. Njihov zagovornik dr. Ambroschitz pa je vložil pritožbo ničnosti, kateri je najvišji sodni dvor tudi ugodil, vsled česar se je vršila 12. t. m. znova obravnava pri novomeškem okr. sodišču. Državni pravdnik je pojasnil, da je sodni dvor pri prvi obravnavi upošteval za odmero kazni tudi okol-nosti, na katere se opiraje, je najvišji sodni dvor ugodil pritožbi ničnosti, a ker se je pri sestavi obtožbe naslanjal na Lammaschev zakonik ni rabil besede »bewufit«, vsled česar je prišlo ka-sacijsko sodišče v dvom, je )i bila obsodba postavna. Ker jc prišel sodni dvor tudi pri prizivni obravnavi do prepričanja da so obtoženci ravnali v sporazumnem dogovoru in da so bili vzlic svoji vinjenosti v svesti, da je vsled njihovega početja dana možnost, povzročiti komu kako telesno poškodbo. jih je spoznal krivim javnega na-silstva (po § 85 b) in obveljala je prvotna obsodba: Janeschutz je obsojen na osem mesecev ječe poostrene vsak me-
sec z enim postom (§ 86 II, z uporabo § 54, z ozirom na §§ 34 in 35), Wein-sehrot na pet mesecev ječe, poostrene vsak mesec z enim postom (§ 54), Dtir-feld na šest mesecev ječe, poostrene z enim postom vsak mesec (§ 54 z ozirom na § 35.) Sedaj bodo imeli kočevski Slovenci vsaj toliko časa mir, dokler bodo sedeli ti zagrizeni podivjanci v zaporu. Sedaj vživajo še prostost, ker so vložili zahtevane kavcije.
722 Želim poduka 11
u laščini
Naslov se poizve v upravništvu.
Zlate netil je: Berfii Parit Rim iti
flmjbotj. Aosm. Zobo» i ta t/l. sredstvo ^^ d
O.
Ljubljana, Spltal.-Stittaf. m t

A
Ustna voda
t99
Euoflln"
Specialiteta za kadilce.
Glavna zaloga
Lekarna Uk, igi. Trnkozcy t Ljubljani
3427	Cena K 2 —.	52-1
zadošča le 40 gr. na '/s li*ra vrele vode in
mmm najboljši punč »hib
je gotov. Neprimeren glede aroma in okusa. - Prednost ima pred semi pijačami. Priznanj najboljša znamka. Povsod uveden. Naročila na izdelovatelja
Faosts hm, Tridcnt Tirolsko, an pa na Glavno zastopništvo za Ljnbljano in Kranjsko:
3475 Janko Traun. 13 1
_			Sili	
Bogu Vsegamogofnemu se je dopadlo našega ljubljenega brata, svaka, strica, nečaka in bratranca, prečastitega gospoda
interna medici
župnika v Turjaku
v 6oboto, dne 12. t. m. ob 7. uri zvečer po kratki, zelo mu£ni bolezni poklicati k Sebi v boljšo večnost.
Truplo predragega rajnika bode prepeljano v torek dne 15. t. m. iz Turjaka po cerkvenih obredih ob 9. uri na pokopališče v Kamnik in položeno ondl ob 4. uri v lastno rakev k večnemu počitku.	,	v
Preblagega rajnika priporočamo vsem znancem m prijateljem, posebno preč, gg. duhovnim sobratom v pobožen spomin.
Turjak-Kamnik, dne 14. marca 1910. Zfllll]OCi SOrOdilfihi. Venci se na željo rajnkega bvaležno odklanjajo.
V
VK/^
l 1 B l
l g
Anton Volta, blagajnik »Gospodarske zveze«, naznanja vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njegova iskreno ljubljena, predobra mamica, gospa
danes v nedeljo, ob V47. uri zjutraj, po kratki bolezni, v 70. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bo v torek, 15. t. m. ob V25. uri popoldne iz hiše žalosti na Bregu št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi v sredo, 16. t m. ob V28. uri.
Ljubljana, 13. marca 1910.
713
■Hotel: INTERNATIONAL B
HfflaflHBBx
■HHHHHIK
x
v Tržiču
(Monfalcone)
xxxxxxx
KD^H
KDI
KilDDD^H
odda se takoj v najem pod jako ugodnimi pogoji. Hotel je na novo zgrajen, ima 30 meblo-vanih sob, ugodno lego v bližini postaje. Promet se v Tržiču velikansko razvija, tako da je 3 spretnemu in vestnemu hotelirju zagotovljena 0 dobra eksistenca. Znanje slovenskega, laškega in nemškega jezika neobhodno potrebno. —
PonuEitiG sprejema lastnih: Ivan Peric, veleposestnik v Tržiču (Monfalcone).
699 3-1
Za zidanje župne cerkve v Radečah pri Zidanem mostu se bodo oddajala potem ponudbene obravnave nastopna dela oziroma dobave:
1. zidarska dela, proračunjena na......K 20.11065 brez inaterijala,
2- tesarska „	,,	........ 1.578 68 „
3, železobetonska dela za pavšalno vsoto . . .	„ 11.000'—
it. krovska in kleparska dela proračunjena na .	„ 6.046'70
5.	kamnoseška in podobarska dela proračunjena na	„ 2.016'—
6.	stukadurska	„	„	„	>> 578'—
7.	mizarska	„	„	„	„ 1.750'40
8.	ključavničarska	„	„	„ 1.748'—
9.	steklarska	„	„	„ 1.037'50
10.	tlak iz hrastovili deščic „	„	„ „ 836'—
11.	slikarska	„	„	» ,. 960'—
Dražbeni in stavbeni pogoji, stroškovnik in načrti so na vpogled pri župnem uradu v Radečah ob navadnih uradnih urah.
Pismene ponudbe, ki jim je priložiti 5% vadij, se lahko glase na vsa ali le na posamezna dela in. dobave. Vložiti se morajo najkasneje do 30. marca letos pri podpisanem stavbenem odboru ter morajo ponudniki v njih izrecno izjaviti, da so jim znani vsi pogoji, stroškovnik in načrti in da se jim brezpogojno podvržejo.
V Radečah pri Zidanem mostu, dne 12. marca 1910.
Cerkveno stavbeni odbor.
Iščejo se
705 2-1
m sta
Tovarna v Litiji.
M HIsišbK Ljnbljana-HrsHova g|-16
tvrdka Frana Hojnik, slamnlkarska obrt Iz Domžal.
Prodajala bodem v sredo 16. in 18. marca na sv. Jakoba aH na Vodnikovem trgu
716
03T v veliki izbiri. -gai
2-1
Št. 1700.
Razpis.
689 3-1
Za zgradbo nooega mostu pod PeSCenikom na deielni cesti BloSka polica - liana oas na 5000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom jaone ponudbene obiraunaue.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 7. aprila 1.1., ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom:
»Ponudba za preozetfe gradbe novega mostu pod Peščenikom".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu med navadnimi uradnimi urami.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani,
dne 10. marca 1910.

A najem se da s 1. aprilom splošno znana
Gostilna jc dobro vpeljana in ima poleg tudi nekaj zemljišča in gospodarsko poslopje. — Hiša jc v neposrednji bližini tovarne in promet jako velik. Pogoji so ugodni. — Ponudniki naj se izvolijo obrniti na Gossovo pivovarno v Gossu ali na njeno založništvo na Jesenicah. 702 5-t
mmmm
Ben-Hur. Roman iz čcsov Kristusovih (Wallace) K 450. Skrivnosti srca. Novele; Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. - Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. — Spisal Paul Bourget, poslovenil A. Kalan. K 120, vezano K 1'40.
Vstaja Skenderbegova. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel J. M. — 60 v., vez. 80 v.
Morski razbojnik. Angleško spisal kapitan Martvat. — K 2-50
vezano K 3-70.
Zločin in kazen. Roman. (Dostojenskij-Levstik), — K 10 50, vezano K 13-—.
Utrinki. Črtice in potopisi (Krašovec). — K 2'—.
Igračke. Črtice in podlistki (Milčinski). K 2-—, vez. K 3 -.
Jari junaki. Humoreske (Murnik). — K 2'50, vezano K 3 50.
Navihano!. Okrogle povesti (Murnik). — K 2-50, vezano K 3'50.
Znanoi. Zbirka humoresk in povesti. K 2 —, vezano K 3"—.
Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman (Sienkiewicz). — K 4-50, vez. K 6 50.
Jernač-Zmagovač. Povest (Sienkiewicz). K —-60, vez. K 1-40.
Hiša ob Volgi. Povest (Stepnjak). - Stepni kralj Lear (Turgenjev). K 120, vezano K 2'20.	' '
Rodbina Polaneških. Roman. — K 10-—, vezano K 12 —
Mali v i tez« Pa n Volodijevski. Zgodovinski roman. — K 7.—
vezano K 8 40.
Brez dogme. Roman. — K 3 —.
Miklova Zala. Povest iz turških časov (Sket). — K - 80. Izdajaveo. Zgodovinska povest iz turških časov. — K l'—. Oče na*. (Malavašič). — K 1 50.
Vojska na daljaem Vzhodu. (Dr. Lampe). K 480, vez. K 6--.
Potop. Zgodovinski roman. (Slenkiewicz). — K 6-40, vezano K 9-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo (Kalan). !. zvezek. K —-80, trdo vezano K 1 10.
Gozdarjev sin. Povest (Flnžgar). — K —"20.
■ož Simone. Roman (Champoi). — Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom. — K 3-40, vezano K 4-50. Srce. Amicis. 4 zvezki. — K 1'60.
Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina. Jakoba
Alešovca izbrani spisi. 1. del. K 1"20, vezano K 2 —. Vohun. Roman (Cooper). K 1'60. Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra. K —'80. Ouo vadiš ? Roman iz Neronove dobe (Sienkiewicz). - Vez. K 5 50,
Oobra kuharica. (S podobami). Minka Vašičeva. - Vez. K 6-~ Zbirka domačih zdravil. K 1-.	R '
Domače in tuje živali. (Erjavec). 2 zvezka. K 4'—. Metulji v podobah, 129 barvanih podob. K - "80. Občna zgodovina. (Stare). K 15 —.
Janežič-Hubad, Slovensko-nemški slovar. K 6-—, vez K 720 Janežič-Bartel, Nemško-slovenski slovar. K 6 — vez. K 7-20 Slovensko-nemški slovar. (Kramaršič). Vezano K 2 20. Življenje svetnikov in svetnio božjih. 2 zvezka K 11-vezana K 14 80.	'
Kristusovo življenje in smrt. (Koclančič). 2 zvezka K 8 -, vazano K 11"—.	'
Bukvama v Ljubljani
(Z"Pan!f! ~ K I,2°-	..........................Roman (Dosto/evskij). K^^K
Fabijola aH cerkev v katakombah (Zupančič). — K 1'20.
Strio Tomova ko&a. (Stowe). - Vez. K 1-40.
Mlinarjev Janez. Zgodovinska povest. — K —'80.
Jurčičevi zbrani spisi. 11 zvezkov. - Vsak zvezek je zase celoten in velja K 1-20, vezan K 2 -.
Andrejčkovega Jožeta spisi. 1., 2., 3., 4., 6., 7. in 8. zvezek velja po 30 v., 5. zvezek (Žalost in veselje) pa 90 v.
Z"vezanoV2*<0ka *oJ'•k■■ zSod°vinska povest (Šenoa). K 160,
Odkritje Amerika. Vezano K 2 —.
Malo življenje. Povest (Detela). K 1.—, vezano K 190.
Za5?.iL,,"e¥i J®^u*a,ema* Zgodovinski roman (Spillmann). K 3-80, vezano K 5'40.
Medvedji lov. - Cukova gostija. (Brinar). vezano K - 80.
Prihajač. Povest (Detela). K 1'90.
Šaljivi Sloveneo. (Brezovnik). K 1-50.
Razae povesti za mladino in ljudstvo: Jama nad Dobrušo — Ljubite svoje sovražnike. - Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu. - Avstrijska ekspedlclja. - Maron, krščanski deček z Libanona. - Siavček. Nema deklica. — Darinka, mala Črnogorka. Marijina otroka. — Najboljša dedščina. Leseni križ. — Postojnska jama. — Praški judek. _ Črni bratje. - Doma in na tujem. -Ujetnik morskega roparja. S prestola na morišče. — Arumugam sin indijskega kneza. — Zvesti sin. — Eno leto med Indijanci — Rdeča in bela vrtnica. — Hildegarda, zveličana cesarica. — Angelj sužnjev. — Hirianda, bretanjska vojvodinja. - Kljukec lažnjivi — Prst božji ali izgledi božjih kaznlj. 2 zvezka. - Izdajalca domovine. - Mirko Poštenjakovič. - Pri Vrbovčevem Grogi. - Sto beril za otroke. - Maršal grof Radecki. - Eri. - Močni baron Ravbar. - Najdenček. - Naselnikova hči - Maksimiljan I., cesar mehikanski. — Nezgoda na Palavanu. — Nikolaj Zrinjski — Pavliha v slovenski obleki. - Pod turškim jarmom. — Car in tesar. — Knez Črni Jurij. - Potovanje v Liligut — Vstajenje. — Repoštev. — Tiun Ling, kitajski morski razbojnik.
Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 40 v, s poštnino vred 45 v
Ponižani (■ razžaljeni. Roman (Dosto/evskij). K 3--^,Ver, K 420 Za križ in svobodo. Igrokaz v 5 dejanjih. K --50. Vrteo. (Kržič). Vsak letnik velja vezan K 4 -. Angel jček. (Kržič). Vsak letnik velja vezan K 1-. Slovenski it, B, C v podobah za otroke. K - 80 Hit^a vožnja po železaici. Knjiga s podobami za otroke. K1-60. Ktbzar. (Sevčenko). K 2 40, vezano K 3 60. Straža. Povest (Prus). K 2'40. vezano K 3-40. Kaoijanar. Tragedija v 5 dejanjih (Medved). K 140, vet. K 2 40
General Lavdon. - Bitka pri Visu. - Znamenje štirih. - Ljudevit "»star. - Oolobček. - Zakaj? Zato I - Darovana. - Jozafat, kraljevi sm Indije. — Jernač-Zmagovač. — Med plazovi. - Ferdinand. — V delu je rešitev. — Sultanovi sužnji. — Pirhi. Ivan turški suženj. - Krščanska obitelj. - Tri indijanske povesti. -limeljevo cvetje. — Marijina podoba. - Barvaste črepinje. — Ludovik, mladi izseljenec. — Kraljičin nečak. - Roza Jelodvorsk«
—	Korejska brata. — Sveti večer. — Boj in zmaga. — Povodenj. Kartuzijanski samostan. — Prisega huronskega glavarja. — Pavlina
-	Zlatokopi. - Prvič med Indijanci. - Preganjanje indijskih misijonarjev. — Mlada mornarja, — Mali vseznalec. — Burska vojska. — Elizabeta, hči sibirskega jetnika. - Tegetthoff, zmagovalec na morju. — Nesrečnica.
Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 60 v, s poštnino 65 v.
Sita, mala Hindustanka, — Izanami, mala Japonka. — Strelec. — Poslednji Mohikana. — Stezosledec. — Naseljenec. — Na preriji. — Šaljivi Jaka. - Krištof Kolumb. - Na različnih potih. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 48 v, s poštnino 53 v.
Krvna osveta. — Koliščina in stepe. — Za kruhom. - Berač. Elizabeta — Boj s prirodo. Treskova Uršika. — Solnce in senca. — Svitoslav Vsaka navedenih povesti je knjižica zasd in velja 30 v, s poštnino 35 v!
Mali lord. (Burnett). K 160.
Zbirka ljudskih iger. Dosedaj je izšlo 12 zvezkov po 80 v. Razporoka. Roman (Bourget). K 2 —, vezano K 3'—.
Dve čudapolnl pravljici. - Erazem Predjatnski. - Genovefa, sveta grofinja. — Šestdeset malih povestlj za otroke. — Jaromil. -Božično darilo.
Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 32 v, s poštnino 37 v.
Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. (Grafenauer). _ I. del. K 2-—.
Bisernice iz belokranjskega narodaega zaklada.
2 zvezka K 4-50, vezana K 6 50. Slovanske besede v slovenščini. (Breznik) K —-80. Knjigovodstvo. Podlesnik). I. del. (za društva,•čebeliceitd.) Vez. K320. Knjigovodstvo. (Podlesnik.) II. del. (Obravnava poslovanje zadrug,
hranilnic, posojilnic in denarnih zavodov sploh). Katoliški verouk. I. del. Resničnost katoliške vere. (Dr. Svetina.) Vezano K 2'80.
Katoliški verouk. II. del. Resnice katoliške vere. (Dr. Pečiak).
Vezano K 2'80. Dvanajst večerov. (Mahnič). K 1-40.
Bog pomaga. — Kar Bog stori, vse prav stori. — Kako vzgaja usoda. Peter Prostak. — Pridni Janezek in hudobni Mihec. - Deteljica ah življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. — Kortonica, koroška deklica. — Zgledi bogoljubnih otrok, 3 zvezki. — Pri stricu. — Na rakovo nogo.
Vsaka teh povesti je knjiga zase in velja 80 v, s poštnino 85 v.
Žirovnik, Narodna paami z napevi. I. zvezek K 1-20. II. zvezek K 1-, III. zvezek K 1'20.
Aljaž, Mešani in moški zbori. 7 zvezkov po K 120.
Telovadska. (St. Premrl). Za moški zbor. K -'50, glasovi po 10 v.
Zbor. za 4 moško glasove. (Čerin). K 3 -.
Mladinski glaai. (P. Angelik Hribar). I zvezek 24 v, II. zv. 40 v, III. zv. 40 v.
Venček gorenjskih. (Kimovec) 50 v.
Nagrobnioe. (Marolt). Vezano K 2 40.
Odmevi naših gajev. (Bajuk). 70 v.
Mešani in ženaki zbori. (Ferjančič). K 3--, glasovi po 50 v.
Kovačev študent. (Uglasbtl Vodopivec). K 320?
Vse le knjige se dobe tudi v »Knjigarni Ilirija" prej Karo! Fiorian v Kranju.
v	--
Zeleznato vino
lekarja Ficcolija v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne oaebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2 —. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6'60. Naročila po povzetju. 3281
UeHOMŠt -m
obenem knjigovodja, zmožen dvojnega knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence išče primerne službe. Položi tudi kavcijo. Prijazne ponudbe pod „Zanesljivu 574 na upravništvo .Slovenca". 3—1
Zastopnike
hi so $oforo npeljani pri dobrih zasebnih odjemalcih, fosarSeni in marljipi, sprejme proti olsokl pro-olzlji reelna tkalnica. Le pran dobro priporočeni gospodje naj poSljejo soo-
651
je ponudbe na
Josipa Knup-a
tkaleovna, Hronov n M. Cechg.

V.
IKIodna in športna trgooina
Paoel Magdič
Ljubljana, nasproti giaune pošte
Priporoča izgotoolfene bluze, spodnja krila in ose moderne nakitne predmete po zelo ugodnih in brezkonknrenčnili cenaii
Ogromna izbira damskih in otroSkih siamnikou in čepic
tf oddelku za gospode:
oedno samo najnooejSl klobuki, čepice, te« loonlkl, srajce, kraoate, palice, dežniki, rokaolce in osi modni predmeti. Za Šport: ose potrebščine za turiste, kolesarje, looce, tennis, „Orle" In „SokoleM —
llarodne zastaue, znaki* trakovi, i. t. d.
m nogavic
par po 50, 60 in 70 vinarjev prevzema v prvi vrsti
50°|o prihranite
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; OST kri, moč, zdravle do-
sežetc in ohranite, ako pijetc
SLADIN
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601	knjižico brezplačno
v lenarili Iriiezg zraven rotovža V Ljubljani
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
Čemu trositi mnogo denarja za inozemsko tuje blago, ko se vendar dobi najfinejši tuzemski me-296 "	dicina!	i_i
i Konj
ena velika steklenica samo za 3 K. Velika zaloga pri tvrdki:
Leskovic & Meden
v Ljubljani, Jurčičev trg št 1. Trgovina špecerijskega, kolonialnega in materijalnega blaga, raznih barv, žganja, vina in deželnih pridelkov na drobno in debelo. Telefon št 131.
izdajatelj; Dr. Ignacu Žitnik*
iJLisk: »KatoliSke TIskarne«.
.Odgovorni urednik: Ivan Steie.