270. številka. Ljubljana, v petek 24. novembra 1899. XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taj o deželo toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12 DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12
Telefon št. 34.
„Le Triomphe de la Re-publique."
Iz Pariza, 20. novembra. Republika stoji danes na trdnejših nogah, kakor kdaj poprej. Prebila je velikanske krize, ali premagala je vse svoje sovražnike. V njenem taboru so danes združeni vsi dobri sinovi francoskega naroda in zato zre lahko brez strahu v prihodnost.
Kaj so vse počenjali monarhisti in ž njimi združeni klerikalci, da bi strmoglavili republiko, in jo preobrazili v državo, kateri bi zapovedovala sablja in zakrivljena palica, a vsi ti poskusi so se izjalovili. Klerikalizem je bil poražen. Vsi prislepar-jeni mil'joni asumpcionistov in drugih ta-cih redovnikov niso mogli podreti republike.
Pred nekaj dnevi je vlada v parlamentu dosegla znamenito zmago. Zbornica jej je izrekla popolno zaupanje in to po debati, v kateri so klerikalci nastopili roko v roki z monarhisti in s katero so hoteli prov-zročiti odstop ministrstva, ki šteje mej svojimi členi poleg ubijalca komunardov tudi voditelja socialnih demokratov. Združili so se celo ekstremi v obrambo ljudske svobode.
Omenjena debata je bila zaradi tega posebnega pomena, ter je v njej ministrski predsednik, prijatelj pokojnega Gambette, na polna usta priznal, da je še vedno resničen in veljaven Gambettov znani izrek: le clericalisme — voila 1'ennemi! Klerikalizem je največji sovražnik republike, ljudske svobode, omike in napredka. S tem je vlada precizirala svoj program, in kakor kažejo posvetovanja v finančni komisiji poslanske zbornice, prešinilo je to spoznanje vse rodoljubne kroge v toliki meri, da hoče parlament pretrgati vse zveze celo z Vatikanom, ki je vendar dosti razumljivo obsodil počenjanja asumpcionistov in druzih redovnikov ter sploh cele francoske klerikalne stranke.
Nekaj dni po omenjeni velepomembni debati, v kateri je francoski parlament napovedal klerikalizmu boj do skrajnosti, boj na življenje in smrt, je bil v Parizu naro-
LISTEK.
Pismo iz Rusije.
Spomini s potovanja.
(Spisal Karandaš.) (Konec.)
Ruske železnice so širjetirne od avstrijskih. Za udobnost je skrbljeno prav tako v III. razredu, kakor v drugem in prvem. Na prvi pogled se vidi, da se železniški promet ne vzdržuje radi dobička, ampak radi udobnosti pasažirjev. Na vagonih so povsod dvojna okna. Potovaje na primer z južno železnico, sem se grozno bal za svoje zdravje, češ, ako me že tukaj zebe kakor mokrega psa, kaj šele bo v Rusiji! A nič o zimi, čeprav je zunaj šel sneg tako, da se ni videlo nikamor. Vzdržuje se vedno prijetna temperatura, in ker so tudi vrata dvojna, sedi se v takem vozn varno s svojim zdravjem kakor doma v sobi. Čudno se mi je zdelo, da se vsi vozovi razsvetljujejo s svečami in sicer ne s kakimi smrdljivimi, ampak s prav finimi. Evo vam dokaz, da jim ni do dobička, ampak da skrbe za udobnost potnikov! Vozovi drugega razreda so pa tako
den praznik. In ta praznik je bil pravi triumf republike.
V nedeljo je bil razkrit kolosalni spomenik „Le Triomphe de la Republiqueu, delo znamenitega kiparja M. Dalou-a. Ta spomenik je postavljen na „Place de la Nation" in izraža simbolično velike ideje, na katerih je zasnovana francoska republika. Vrh triumfalnega voza stoji republika, opiraje roko na zveženj palic, ki predstavljajo po Svatopluku znano načelo, da v združenju je moč, krog nje pa so razvrščeni kipi, ki predstavljajo genija svobode in pravice ter delo.
Razkritje tega spomenika je dalo povod manifestaciji, kakoršne svet še ni videl, manifestaciji za večne ideje, katerim je velika revolucija pred sto leti pomagala do zmage, za ideje svobode, jednakosti in bratstva. Te grandiozne manifestacije za republiko, te velikanske demonstracije proti klerikalizma in monarhističnim upornikom ni možno opisati. Le tisti, kdor je tej slavnosti prisostvoval sam, kdor je na svoje oči videl, kaj se je godilo, le tisti ima jasen pojem o dogodbah tega nepozabnega dne.
Vse pariško ljudstvo se je udeležilo te slavnosti. Ljudstvo je storilo sveto prisego, da bo varovalo in branilo svojo su-vereniteto in svojo neodvisnost. Samo slavnostnega sprevoda mimo spomenika in vladne tribune se je udeležilo nad pol milijona oseb. Zastopani so bili vsi stanovi, zastopana je bila vsa Francija.
In ko se je ta kolosalni sprevod pomikal mimo cerkve Saint-Ambroise, tedaj so mahoma utihnili oduševljeni klici »Vive la France" in BVive la Republiquett, zato pa je iz stotisoč grl zagrmel klic: Flamidien! Flamidien!
Vse republičanske stranke, naj jih sicer ločijo kakršni koli nazori, navdaja radi izida te veleimpozantne manifestacije najiskrenejša radost in približujejo se druga drugi, da zatro skupnega sovražnika. Vsak Francoz, ki ljubi svojo domovino in želi, da bi zavzemala v svetu tisto mesto, katero jej gre, je danes, po dogodbah zadnjih let prepričan, da si Francija ne opomore
dobro opremljeni, da se mora tujec kar čuditi. Kakor hitro se stori noč, izpremeni se ves voz v najelegantnejšo spalnico z jednim nadstropjem. Naslonila sedežev se dvignejo in podpro in postelj je gotova. Treba je le še zglavja in odeje, kar pa Rusi navadno jemljo na potovanje seboj. Seveda ne stane vozni list radi tega nič več, ampak vsak potnik ima pravico do takega ležišča. Za dame so celo separatni vozovi, kakor je tudi na vsaki postaji posebna čakalnica za dame — razkošno opremljen boudoir. No, čakalnic v našem smisla sploh nimajo, ampak s čakalnico je združen i bufet. Kurijo se ti prostori s kamini ali pa celo po Meisnerjevem načina s pod tlom napeljanimi cevmi. In kako okusno, kako bogato so opremljeni ti prostori! Kakor v bajkah iz „1001 noč*! Po mizah so razpostavljene najlepše palme in druge velikoliste rastline, istotako na oknih in po kotih in te svetilke, ti lestenci, ah, človeka se zdi, kakor da bi bil povabljen na domačo, večerno zabavo h kakšnemu bogatemu znanca. Ali je možno, da sem na potovanja v barbarski Rusiji?! Ah, ne, na Dunaju sem, gotovo na Dunaju! . . . Ne, ne... ampak doma, na svojih tleh, v razkošnem grada, katerega sem si nekdaj gradil v oblake...
do nekdanje veljave in da ne postane deležna sreče notranjega miru, dokler se ne zatre vse ljudsko življenje zastrupljajoči klerikalizem. V tem so jedini meščani, kmetje in delavstvo, v tem je jedin ves francoski narod, kakor se je sijajno pokazalo v nedeljo povodom razkritja rečene ga spomenika, temu nasprotujeta samo kleri-kalstvo in ž njim združena monarhis tična aristokracija.
To pa je velikega pomena za ves svet. Naj tudi drugod napreduje reakcija in naj zmaguje klerikalizem, njegova moč ne postane odločilna, dokler bo Francija zavetišče svobode in pravice, dokler bo fran coski narod zvest onim idejam, ki so razbile okove in rešile človeštvo politične in duševne sužnosti.
V I Juliljuiil. 24 novembra
Grof Clary in krona.
Obstrukcija Čehov je obrnjena narav nost proti Clarvju in Kindingerju, ki sta postopala proti češkemu narodu ne le brezobzirno, nego tudi skrajno žaljivo. CIary se trudi ves Čas, da bi češko delegacijo osamil, Kindinger pa je po odpravi jezikovnih naredeb izdal češkim sodiščem navodila, ki so docela sovražna češkemu jeziku. Zategadelj se obrača češka obstrukcija proti tema dvema možema, ki sta ne le njim, nego Slovanom sploh skrajno neprijazna ter sta z imenovanjem Wurmserja za celjsko nadsodišče jasno povedala, da se imajo nadejati Slovenci najhujšega. Slovenski drž. poslanci bodo torej seveda morali podpirati Čehe. Krona itak noče nikakor držati Cla-ryja za vsako ceno. Cesar je pri sprejemu poslanca Povšeta že govoril o novem koalicijskem ministrstvu, v katerem bodo zastopane vse cislitvanske narodnosti. Krona itak ne more biti zadovoljna s taktiko Cla-rvjevo, ki je z željami cesarja v jasnem protislovju. Mesto pomirjenja je prinesel Clary Avstriji nove hude boje, mesto združenja velikih strank se je lotil Clary razbi janja desnice. „Politik" piše o nesoglasju med sedanjo vlado in krono tako le: Vladar je označil — sprejetim državnim poslancem — smer, v kateri naj bi se vršila politika
Svet, po katerem sem se vozil, je od Dunaja začenši sama nedogledna ravnina. Vasi so redke, a neverojetno velike. Primerjam jih lahko z večjimi mesti na Slovenskem, človek si ne more ustvariti pravega pojma o njih, ako jih ne vidi. Hiše so vse lesene in s slamo krite. Podobne so si kakor krajcar krajcarju. Polja so neizmerno velika in rodovitna. Prst je črna in lahka, kakor je niti v nas po vrtih ni. Vzlic tema pa je poljedeljstvo na nizki stopinji, kar velja žalibog tudi o živinoreji. Kmetski stan je ubog, ker ne ume izkoriščati zakladov, katere mu stvarnica ponuja v obilni meri.
Kiev!... Ali je možno? Ti, stari Kiev, tako moderno mesto? Električen tramvaj, široke, ravne ulice, krasne, mogočne stavbe ? No že sam pogled iz kupe j a na pisano morje tvojih streh, tvoje ponosne kupole, oh, kako impozantno! A tega nisem priča koval, kar sem našel. Prodiral sem vedno globje in globje v tvoje osrčje, iskaje ozkih, blatnih, umazanih ulic, nizkih hiš, a zaman. Ta promet! Nebroj izvoščkov, ta živahnost tramvajskega prometa, ah, ti moj Dunaj!.. . Bratje, bodite sami sebi dobri, učite se ruskega jezika in osrečujte svoje mlade soproge z ženitvanjskimi potovanji po Rusiji! A tudi vi starejši pari, ako vas
grofa Clarvja, in pri tem se je pokazalo, da se je ta minister oddaljil prav samovoljno od nje. Da, še več, Njegovo Veličanstvo je naravnost izjavilo, da se ne oklepa grofa Clarvja, in da ima dovelj uradnikov, ki so zmožni načelovati uradniškemu ministrstvu. V tej izjavi cesarjevi moremo videti migljaj, kako bi se mogla doseči razrešitev sedanje zmešane notranje politike. Da grof Clary tudi pri kroni nima trdne opore, je iz izjave cesarjeve jasno, in Clary bi moral, ako bi imel kaj čuta, izvajati konsekvence iz tega ter se umakniti nemudoma. Toda pri dostojanstvenikih s smolo na stolu gre to teško. Zato pa jih bo treba pognati. Za njimi pride sicer novo uradniško ministrstvo, a za tem parlamentarno. Novo uradniško ministrstvo bo napravilo le prehod, česar sedanje strankarsko, Slovanom sovražno ministrstvo ne more doseči. Zato pa ima obstrukcija Čehov namen pognati sedanjo nezmožno, intencijam krone in interesom večine nasprotno vlado. V tem stremljenju mora podpirati tako ali drugače Čehe vsak Slovan in vsak pravicoljuben poslanec. Nov rek Viljema II.
Mladi nemški cesar si zna pridobivati sovražnikov s svojo brezprimerno domišljavostjo in zaljubljenostjo v svojo osebno — imenitnost. Te dni je izšla knjiga krasne izdaje s slikami, podpisi in reki najslavnejših in najvažnejših velikonemških veljakov in odličnjakov. Na čelu te knjige je seveda list cesarja Viljema II., ki je zapisal z velikimi, neokretnimi črkami sledeče: Po milosti Boga je kralj, zato pa je odgovoren le Gospodu. Svojo pot in svoje delovanje si sme določiti le s tega stališča. Ta strašno težka odgovornost, katero nosi kralj za svoje ljudstvo, mu daje tudi pravico zahtevati, da ga podložniki zvesto podpirajo. Zato mora biti vsakdo v ljudstvu prešinjen od prepričanja, da je za svojo osebo soodgovoren za srečo domovine". Ta izjava cesarja Viljema II. je vredna sovrstnica izjavam, kakor so „ S i c volo, sic jubea" ali „Suprema 1 e x regis voluntas" ali znana grožnja Viljemova, da bo svoje nasprotnike, socialne demokrate „ z d r o b i 1 a. Po Vije Bog oblagodaril s posvetnim blagom, pridite občudovat s svojimi ženami in hčerkami pravoslavni vztok! Radi nezmožnosti jezika privoščil sem si le jeden dan za Kiev. Sedaj sem na svojem cilju, kjer proučavam rusko življenje z njegovimi običaji. Krasno to življenje! Gostilne so tukaj samo za tujce, kajti zapadnoga posedanja po kavarnah in beznicah Rus ne pozna. Oj, ljubki večeri, ko se zbirajo sosedje v domačem krogu sedt»j v tej, sedaj v drugi obitelji! Med godbo in neprisiljeno zabavo ginevajo ure kakor pene. Kakor bi trenil, stori se polnoč! Na mizi pa šumlja in vrvlja samo-var, kateri je tako rekoč duša ruskega živ* ljenja. Tudi na bufetu vsake postaje ima svoje mesto mogočen samovar. Oh, kako dobro de človeku „stakan" čaja, ako po dolgi vožnji izstopi! Pasažirji in sprevodniki pa tudi prihajajo na vsaki postaji s kangljicami k velikemu samovarju, iz katerega si nalivajo vrele vode, da si potem v kupejih pripravljajo čaj.
Še nekaj! Pod mojim oknom precve-tajo marjetice in mačehe, rože me razveseljujejo z napetimi popki, a ne mislite, da sem kje na Krima Niti bliza ne! Moskva mi je bližje.
V Rilsku, 24. oktobra 1899.
.<>'
t* %5s
Ijemovih nazorih ima kralj le pravico zahtevati,   da   ga   .podložnik i* podpirajo, in da so soodgovorni za srečo domovine, nad katero pa ima nikomur odgovorno moč in oblast seveda samo kralj.   Posebnih dolžnostij pa kralj nima menda, vsaj Viljem II. ne omenja nobene. Čemu imajo potem na Nemškem ustavo in parlament, če je ondotni vladar vse? Vojna v Južni Afriki. Londonski listi poročajo, da je dospelo do sobote že 27.000 mož pomočnih čet, ki so se izkrcale deloma v Kapstadtu, deloma v East Londonu, deloma v Durbanu. General Buller hoče počakati, da dobi tudi vsa transportna in pomočna sredstva, ki so za vojno prav tako neobhodno potrebna kakor bojujoče čete same. Najprej došle čete so dobile nalogo, rešiti oblegance vLadvsmithu in Kimberlevu.Divizija lorda Methue na se je že odpeljala proti Kimberlevu ter je predvčerajšn;m dospela do Witteputsa, prve železniške postaje severno od postaje Ora-nje-River. Buri so vodovod v Witteputsu porušili ter se utrdili pri Belmontu ali po drugih poročilih pri Modder-Reverju. Iz Bel-monta, kamor so dospeli Angleži menda včeraj, je do Kimberleva le še 80 klm. Armada lorda Methuena se bo spoprijela že te dni za „diamantno" mesto Kimberlev, če se ne bodo Buri rajši umaknili. Čete, ki naj osvobode Ladvsmith,  vodi poveljnik druge divizije, general Clery. Pomagala mu bodeta s svojima brigadama v Estcourtu oblegani   general Hildyard in brigada strelcev, general Lyttelton.  Buri so na tem torišču še vedno na boljem, ker so zasedli najvažnejše prostore in so docela pretrgali brzojavno in železniško zvezo med Pietermaritzburgom in Estcourtom. Tretjo divizijo bo vodil general Gatacre, ki ima svoj sedež v Queenstownu. To divizijo bo podpirala četrta, konjeniška divizija generala Frencha ter ima nalogo zapoditi Bure iz kapske kolonije ter potem vdreti v Oranje državo. Ta divizija pa še ni koncentrirana. Razen tega je razširjen med Afrikanderji uporni duh, ki bode dal generalu Gatacreju dovelj dela,  da v Oranje državo ne bo utegnil tako kmalu.  Sicer pa pride v decembru še peta divizija, katero bo vodil general Charles "VVarren. Poleg tega pa dospe v Južno Afriko še gardni konjeniški polk, ki je sestavljen iz samih velikih, lepih mož, ki imajo bogato uniformo in velike konje. Angleži so torej storili vse, da uže-nejo Bure z velikanskim številom svojih vojakov. Najnovejše ve3ti z bojišča so sledeče: Londonski časopisi so postali zadnje dni precej pesi mističnoj ši. Iz zmešanih poročil se razločita povsem jasno sledeča dva momenta: Buri prodirajo na vseh čr. tah dalje proti jugu in bojazen, da se Holandci v Kapu odkrito pridružijo Burom, je vedno utemelje-nejša. „Standard" piše,da je revolucija le še vprašanje časa.   K temu pridejo še vesti, da je bolan Salisbury, kateremu je te dni umrla soproga.   Iz Durbana je došla brzojavka, da korakajo Buri sila naglo proti Pietermaritzburgu. Njihov največji oddelek pod generalom Jou-bertom, 7000 mož z artilerijo, je 25 angleških milj od Stowieka.  Takisto iz Durbana je došla vest, da koraka 30 00 Ora_ nijskih Burov od zahoda protiDur. banu. Ako bi se posrečilo Burom vzet i Durban, bi bil to najhujši udarec za Anglijo v vsej dosedanji vojni. V Estcourtu zaprti Angleži so zahtevali nujno pomoči, sicer se morajo podati. Withe jim ne more pomagati, Buller pa tudi nima v Durbanu še dovelj kavalerije in topov, da bi se upal iz mesta proti Burom. Splošno je položaj v Natalu za Angleže jako neugoden.
Dopisi.
Iz Kamnika, 21. novembra. (Kamniški „salonski orkester".) Po iniciativi občespoštovanega in delavnega slo venskega skladatelja, g. Viktorja Parme se je združilo v Kamniku več gospodov, ki so vešči v glasbi, ter so ustanovili takozvani „kamniški salonski orkester". Namen tega orkestra je gojiti glasbeno umetnost, prirejati javne koncerte ter poživiti dokaj zaspano društveno življenje. Požrtvovalnost gospodov v orkestru je vsekakor vzorna in kako nesebično, kako plemenito je njihovo stremljenje, dokazuje dejstvo, da so priredili doslej že petero prav lepih dobro-
delnih koncertov   Gospodje  delujejo na vzviSenem polja umetnosti   brez naj manjšega plačila, kar treba v sedanji realistični dobi naglašati s posebnim po vdarkom.   Čisti dohodki  omenjenih koncertov so se obrnili na korist kamniški revni šolski mladini, gasilni dražbi, doma čim ubogim, mestni godbi in končno šolski mladini v Lukovici.  Delovanje salonskega orkestra ni torej le umetniškega, kultur nega pomena za Kamnik, nego ima naj lepše Človekoljubne, humanne namene, ki bi morali navdati z zadovoljstvom vsakogar, Morali bi, da, in povsod drugod bi bili takemu orkestru globoko hvaležni, le pri nas, v Kamniku se je našla duša, ki je v znanem zakotnem slovenskem lističu na padla uprav surovo ta vrli orkester in požrtvovalnega njega voditelja. Vsak poštenjak in omikanec obsoja ta podli izbruh klerikalne podlosti in nizkotnega kramarstva Zato pa se mi zdi umestno, da izrazim tu imenom vseh zavednih Kamničanov znova svoje priznanje vrlemu orkestru, ki se žrtvuje po tradapolnih, privatnih poslih za zabavo in umetniški užitek Kamničanov ter za podporo revežev in raznih koristnih naprav. Sramota za Kamnik je, da nismo storili v tem oziru že davno kaj, in da je moral priti šele g. Parma, ki nam je — kakor svoječasno na Krškem in v Kranju — ustanovil izvrstno privatno godbo, s kakoršno se ne more ponašati niti Ljubljana   In ta godba nas ne velja niti krajcarja!   Zato pa je brezmejna im-pertinenca omenjenega zlogolkega dopisuna, da se je predrznil napadati naš orkester. Da so možni koncerti le v večjem lokalu, je umevno vsakomur, kdor ni tepec. Nihče drugi kakor g. Friedl bi ne hotel tudi naložiti si toliko stroškov za harmonij in oder. Kopališčno poslopje še ni bilo nikdar tako slovensko kakor je danes, saj stori g. Friedl vse, da postreže svojim gostom v vsakem oziru.   Seveda ne more svirati nikjer noben orkester na en večer v raznih lokalih. Zato pa je smešno očitati, da pospešuje konkurenco.   Radi štirih, petih koncertov ne obubožajo ostali gostilničarji. Stalni gostje se  vrnejo  povsod v svoje lokale, dasi izostanejo morda na dan koncerta. Pomisliti pa treba, da prispeva orkester tudi h pomnožitvi tujcev, ki se vendar razdele na vse gostilnice, tako da imajo vsi krčmarji korist, dasi more svirati orkester v Kamniku le na enem kraju. Onim gostilničarjem pa, ki trepetajo za vsakega gosta, ne bo pomagano, četudi bi orkestra ne bilo.   To se mi je zdelo potrebno povedati na naslov onih spletkarjev, ki so iz gole nevednosti tako zagrizeni, da bi naj -rajše ponižali Kamnik v gnezdo, kjer imajo uradniki le to dolžnost, da zapravljajo po raznih beznicah svoje denarje, a se za kaj idealnejšega ne zmenijo. —
Našemu orkestru pa kličemo: Vrlo naprej! Splošna hvaležnost inteligence ne izostane. Eden imenom drugih.
Iz Krope 21. novembra. Poročali ste v „Slovenskem Narodu", da je gosp. G. M., novovoljeni načelnik gasilnega društva v Kropi, obljubil ustanoviti na svoje stroške godbo. Prijatelji družabnega življenja smo se te obljube jako razveselili, zlasti ker se nam je pravilo, da je novi gosp. načelnik ne samo petičen mož, ki to lahko stori, kar je obljubil, ampak da je tudi mož-be-seda. Tembolj smo tedaj razočarani, ko slišimo, da je tega gospoda minulo prejšnje navdušenje, in da ponuja 100 gld, kar seveda še za prvi začetek nikakor ne zadostuje. Zato prosimo gospoda načelnika, da naj izpolni svojo storjeno obljubo, da ne bodo hudobni jeziki dvomih in natolcevali njegovega kremenitega značaja. Prosimo!
Iz Radeč pri Zidanem mostu, dne 22. novembra. Čudili se boste, g. urednik, ko vam poročam, da smo doživeli pri nas zadnjo nedeljo v našem „Narodnem domu" veselico z gledališko predstavo. Časi se pač — hvala Bogu — spreminjajo. Tisti zagrizeni nemškutarji in zavratni klerikalni agitatorji, katerim ni bilo dražega na mislih, kakor le vedno sejati prepir med naše mirne tržane in tudi med inteligenco, kateri so le skrbeh za svoj žep in za svojo čast, kakor to menda delajo povsod nemškutarji in civilni klerikalci — zapustili so Radeče in tako so nastale pri nas prijetne socialne razmere, ki so omogočile, da se je vprizorila veselica, s katero se prav lahko ponaša naS trg in ki je izpadla na občno zadovoljnost Pod vodstvom čestitih J
pokroviteljic, g. Rozinove, soproge sodnikove in g. dr. Homanove sestavil se je diletantski odbor, ki je v kratkem času aranžiral veselico, ki se je 19. t m. v spomin goda Njihovega veličanstva zamrle cesarice Elizabete vršila v prid kuhinji tukajšne šole. Po primernem in prav umestnem nagovora, ki ga je v izbrani besedi govorila g. učiteljica Kolnikova, igrala se je veseloigra „Lokavi snubač". Reči moram, da nismo pričakovali od začetnikov-dile-tantov tako izborne, in premišljene igre in smo prav v zadiegi, če bi nas kdo vprašal, kdo je bil najboljši, ker je bil vsak igralec na svojem mestu, tako da so se jim še celo veščaki čudili. Veliko pripomogle so k temu tudi izvrstne maske, katere je nam preskrbel g. Perdan" iz Celja. Zato si ne morem kaj, da se na tem mestu posebno ne zahvalim č. g. gospema pokroviteljicima gospodičnam Mimi Vogelnovi, Emi Juvan-čičevi, Milki Skaletovi, gospodom Levcu, Klopčiču, Pintarju, Ažmanu in Kamnikarju za njihovo požrtvovalnost in trud za izvrstno vprizoritev. Želimo, da to ne bo prva in tudi zadnja igra, in da nas bodo še večkrat razveselili s svojim izbornim nastopom. Zato bi pa bilo le želeti, da se uresniči želja odbora bralnega društva, preskrbeti nov oder in tako omogočiti še lepši razvoj radeške Talije. če bi se nam posrečilo poleg tega tudi nastopiti z godbo in petjem, ki je bilo pri zadnji veselici dasi dobro, vendarle preskromno, prepričani smo, da se bodo prav lepo razvile do sedaj tako slabe socialne razmere, in da bodo te in take veselice tudi blažilno vplivale na širše občinstvo.
v
Se bolj hrvaški nego ruski.
(Dopis.)
Smešno je že postopanje naših vladnih krogov, ki skušajo z drakoničnim nasil-stvom v Slovanih zatreti vsako, tudi kulturno obžalovanje. No, nas s tem le še bolj k delu bodrijo, ker nam pomen našega započetja le še bolj osvetlijo.
Nam se pa dozdeva, da nam je nečesa še bolj treba ko ruščine. Kako to? Nato hočemo odgovoriti.
Dobro je, da se v Slovencih budi misel na priučevanje največjega slovanskega jezika, katerega se pridno uče tudi neslovanski narodi, vendar se nam zdi, da je pri Slovencih učenje hrvaškega jezika še bolj aktualne vrednosti. Razlogov je zato mnogo. Prvi razlog je gotovo ta, da so nam Hrvatje naši najbližnji bratje, torej se gotovo spodobi, da znamo njihov jezik ne le Čitati ampak tudi govoriti. Navadno se izgovarjamo, da Hrvat itak Slovenca razumeva in Slovenec Hrvata, če tudi govorita vsak svoj jezik. Sicer je to nekaj res ali še bolj od strani Hrvata nego Slovenca. Ako se Slovenec ni celo nič učil hrvaškega jezika, bo gotovo s prva le prav malo umel Hrvata, hitreje in lažje Hrvat Slovenca. Torej Slovenec se mora hrvaščine na vsak način učiti, če ga hoče le samo dobro ume vati in to naj stori še kot brai: in najbližnji sosed Hrvatov.
Drugi razlog bi bil naš kulturni napredek. Znano je, da se v Slovencih prav malo zgolj znanstvenega piše, in jasno je tudi, zakaj ne. Nihče ne more Slovencem odrekati potrebnih sposobnosti, pač pa jim nedostaje materielne podlage. Vsled tega smo mi Slovenci, kar se naše znanstvene literature tiče, še čeloma navezani na Nemce in vsled tega nemški sužnji. Pri nas se znanstvenih del ne more v domačem jeziku izdajati, ker je za nje premalo odjemnikov. Ko bi mi Slovenci bili vsaj narod kakih 5 milijonov, bi si zamogli svojo lastno slovensko znanstvo ustanoviti. A tega žal ni, in zato smo in ostanemo Slovenci vedno navezani na druge in sedaj na Nemce, zato se nam ti tudi vedno rogajo. Seveda bi si Slovenci opomogli vsaj nekaj, če bi se priučili ruskemu jeziku. Toda pri tem so na vsako stran velike težave. Vlada je še vedno tako smešna, da nam učenje ruskega jezika brani, drugič težko je, da bi se ruskega jezika tako v obče priučili, kakor bi ga za znanstveno izobrazbo potrebovali, in slednjič je tudi kulturna zveza z Rusi jako težavna že zaradi oddaljenosti. Pa nam tudi ni treba podajati se na tako težavno pot do negotovega cilja, saj imamo pomoček takorekoč pri rokah. Ta pomoček je popolno priučenje in vladanje hrvatskega jezika v besedi in pismu. Ako se mi Slovenci za znanstvene namene poprimemo srbo-hrvat-
skega jezika, postanemo s tem najedenkrat velika moč na jugu, ker tvorimo v zvezi 3 Hrvati in Srbi, ki imajo isti jezik le drugo pismo, narod 8 milijonov. Ako se nam tudi Bolgari pridružijo, da tudi oni sklenejo za znanstvena dela rabiti srbo-hrvatsko narečje no potem nas je blizu do 11 milijonov, kar bi znanstvenim delom dajalo zadostno materialno podlago, posebno če še vštevamo iskrenost Jugoslovanov za napredek vede in omike Na tak način bi se mi Jugoslovani prav lahko osvobodili Nemcev in nemšk-ošabnosti, katera nas sedaj ponižuje V8(-povprek, Slovence kakor Hrvate, kakor tud Srbe in Bolgare, ker vsi vsled nejedinosti crpimo znanstveno izobrazbo iz nemških del in si svoje lastne ustanoviti ne moremo kakor jo imajo že n. pr. Čehi in Madjari
Tretji razlog je gospodarski ali cialni.   V tem oziru  pomena hrvaškega jezika gotovo posebej niti povdarjati ni treba. Saj je jasno, da je na jugu Avstrija za trgovino in sploh za socialni napredek hrvatski ali recimo srbo hrvatski jezik ne obhodno potreben na deželi kakor za cel obaljo Adrije. Pa omenimo posebej le to, da bi bilo v neizmerno korist za gospodarsk industrialni in trgovinski napredek Jug Slovanov, ko bi imeli vsi v ta namen kak > strokovno glasilo.  V tem oziru bi bil potreben jeden jednoten jezik, in ta more biti le srbo-hrvatski.
Četrti razlog za marljivo in vsestransk > priučevanje in uvajanje hrvatskega jezika pri nas Slovencih je tudi naš politični prt gram. Mi Slovani tirjamo, da se Avstrij i federativno razdeli v „Severno Avstrije obsegajočo Češko-Moravsko-Galicijo). „Sred-njo Avstrijo" (obsegajočo Nemce in Madjare; in „Južno Avstrijo" (obsegajočo vse slovenske pokrajine na jugu). „Južno Avstrijo-tirjamo na podlagi hrvatskega prava. Z v naš politični program je zopet hrvatski jezik, kakor se vidi velikega pomena. Slednjič pa je še jeden razlog, ki pa je bolj praktičn■; vrednosti, namreč da je priučenje hrvatskog i jezika za nas Slovence prav lahko. Z malim trudom je možno se hrvatskega jezika p< polnoma privaditi, kar pa pri ruskem jezik i ni moči trditi, in le težko je najti Slovenci, ki bi se bil ruskemu jeziku sam toliko privadil, da bi ga popolnoma vladal v govoru in pismu.
To so najvažnejši ali gotovo važni razlogi, ki nam priučevanje hrvatskega jezika še bolj nujno, rekel bi, vsiljujejo nego priučenje ruskega jezika. Nam se zdi, da bi tudi za nas Slovence veliko več koristi bilo, ko bi se v gimnaziji v sedmem in osmem razredu mesto staroslovenščine poučeval rajši hrvatski jezik in sploh jugoslovanska literatura, za kar nam naj gosp. Vidic, ki z Glaserjem ni zadovoljen, skoro spiše pragmatično ali kritično slovstveno zgodovino vseh Jugoslovanov, pa v hrvatskem jeziku
J. Š.
Zdravstvo v Ljubljani leta 1898.
(Dalje.)
65% vseh za davico obolelih zdravi! se je takrat na ta način. A kmalu je nastalo nekako utrujenje   Kajti to zdravljenje pro-vzroča zdravniku prav občutne žrtve glede truda in časa. Mnogokrat ustavljajo se pa tudi  sorodniki bolnika temu zdravljenju, tako da se ni čuditi, če marsikateri zdrav nik pri takih razmerah ekspektativno po stopa, ali pa celo odklanja tako zdravljenje, ter bolnika   odkaže bolnici.   Se vedi poišče se to zavetišče le redko kdaj in le v najbolj  obupnih slučajih.   Na  ta način umrje žalibog precejšno število otrok za t boleznijo, brez da bi se uporabljalo to naj bolj sigurno  in zanesljivo zdravilno sredstvo. Ker se pa po tem takem to zdravil o mnogokrat tudi prepozno uporablja, zgubi občinstvo zaupanje do istega. Vrhu tega pa pride mnogokrat tudi še trošek za cepivo v poštev, akoravno mestna občina v ozira vrednih slučajih isto oddaja strankam na račun ubožnega zaklada. Tem nedostatkom treba je odpomoči in dolžnost mestne občine kot zdravstnega oblastva je, da vse potrebno ukrene v to svrho, da se temu zdravilu  zagotovi splošna uporaba. Kajti na ta način otelo se bode izdatno število otrok gotove smrti. Usojam se tedaj predlagati sledeče:
Z ozirom na to, da je to zdravljenje vsekako preskušano in obče pripoznano kot najbolj zanesljivo, naj se vsem zdrav-
nikom ljubljanski m naroČi, đa ob jeđnem z naznanilom vsakega slučaja omenjene bolezni najkrajšim potom prijavijo mest nemu magistratu, ali nameravajo dotičnega bolnika zdraviti s cepivom ali ne; v negativnem slučaju odposlati bi bilo mestnega zdravnika k dotičnemu bolniku z naročilom, da pouči sorodnike o koristi ta-cega zdravljenja, in da z njihovim privoljenjem takoj izvrši injekcijo.     JCDalje prih.)
Dnevne vesti
V Ljubljani, 24. novembra.
— Javen shod priredi politično društvo „Edinost" v Trstu prihodnjo nedeljo dopoludne. 0 splošnem političnem položaju in o delovanju deželnega zbora istrskega bosta poročala poslanca dr. L a g inja in S p i n č i č.
— Srednji vek — zlati čas človeštva. Klerikalci so se v zadnjem času lotili jako težavne naloge: Izomikati hočejo svoje pristaše. To bi bilo na sebi jako hvalevredno delo, saj je neutajiva resnica, da so tako imenovani bojevniki sv. Mihaela glede sploš nega znanja precej daleč za vsemi drugimi delavci. Toda našim klerikalcem ni na tem, da bi svoje ljudi izobrazili, nego jedino le na tem, da bi jim vcepili tacih idej, vsled katerih bi jih lahko na vrvici držali. To je posebno dobro pokazalo predavanje gosp. Lampeta v „Katoliškem domu". Ta gospod je razpravljal o temnem srednjem veku. Izkazali bi mu preveč časti, če bi se spuščali v kritiko njegovega, nad vse konfuz-nega govora. Omenimo samo, da je z uprav fanatičnim oduševljenjem slikal srednji vek kot zlati čas, povzdigoval njega politične in gospodarske razmere ter slavil fevdalsko tlako in desetino kot koristno in blagoslovljeno. Še čuda, da se ni zavzel za inkvizicijo in za sežiganje „brezvercev"! Poslušalstvo je vse to mirno in zadovoljno vzelo na znanje. So pač velike reve, ti vojščaki sv. Mihaela!
— Slovensko gledališče. V nedeljo, dne 26. t. m. poje se četrtikrat v sezoni prekrasna Smetanova opera „Prodana nevesta"; v torek, dne 28 t. m. pa se vprizori prvikrat na slovenskem odru igra „Od stopinje do stopinje".
— Klofutani beneficijat. Gosp. Kni-fiea, beneficijata v Tomišlju, je menda sram, da se je v svojem konsumnem društvu pretepal. Na dotično našo notico je bil tako drzen, da nam je poslal naslednji popravek: „Glede na notico „konsumno društvo v Tomišlju" v Vašem listu z dne 18. t. m. zahtevam, da objavite sledeči popravek: Ni res, da je bil v konsumnem društvu v Tomišlju velik pretep. Ni res, da sva si jaz in neki odbornik prikladala klofute. Res je marveč, da mej podpisanim in vsemi odborniki označenega društva vlsda popolno soglasje. V Ljubljani, dne 24. nov. 1899. J. Knific, kur. beneficijat". — In vendar je vse res! Knific je dotični dan v konsumnem društvu dejansko napadel g. Sotlerja in ga vdaril, na kar je ta, duhovnemu kramarju založil tako krepko z a-ušnico, da jo bo Knific pomnil.
— Katoliško vinogradniško društvo, ki ne more s svojo gostilno na Glincah prav naprej, se sedaj poteguje za gostilniško koncesijo v Šiški, kjer je že zdaj toliko gostiln, da komaj izhajajo. Šišensko županstvo bo gotovo vse storilo, da ubrani poštene domače gostilničarje katoliške konkurence.
— Podaljšanje kamniške železnice.
V pondeljek je bil v Fischerjevem hotelu v Kamniku shod, na katerem se je razpravljalo o podaljšanju kamniške železnice. Na razpravi sta bila dva projekta: ali naj se železnica podaljša do Gornjega grada ali do Vranskega. Shod se je izrekel za progo do Gornjega grada in je izvolil poseben odbor, ki naj deluje na uresničenje tega projekta.
— Občinske volitve v Gradcu. Iz
Gradca se nam telefonira: Danes se vrši ožja volitev v tretjem razredu. Pri prvi vo-litvi so dobili socialni demokratje največ glasov. Klerikalci, ki so postavili svoje kandidate, so tako sramotno pogoreli, da bi tega ne bil nihče pričakoval. Dobili so le nekaj nad sto glasov. Danes se trudijo tako nacionalci kakor socialni demokratje na vse načine, da zmagajo. Agitacija je kolosalna, udeležba ogromna. Opoludne kazalo je skoro na vseh voliščih prav dobro za socialne demokrate.
— Nova godba. Kolesarsko društvo „Ilirija" ustanovilo je lastno godbo na lok. Toraj zopet napredek. Seveda mirnim in tihim potom, tako kakor se sploh največ doseže. V soboto, dne 25. t. m. ob 8. uri ima imenovana godba svoj debnt pri „Vi-rantu", kjer ima vsakdo prost vstop. Pridite toraj in — sodite!
— Klub slovenskih biciklistov „škof-jaloka" priredi v nedeljo, dne 26. novembra v prostorih narodne čitalnice v Škofjiloki zabavni večer s plesom, godba svira na lok, vstopnina za ude 30 kr., za neude 40 kr., uljudno vabi na obilno udeležbo
odbor.
— Podružnici sv. Cirila in Metoda
v Ribnici priredita dne 26 novembra 1899 v prostorih g. Antona Arkota v Ribnici veselico. Vspored: 1. pozdrav, 2 petje, 3. igra, 4. srečkanje. Vstopnina 20 kr. Začetek ob 7. uri zvečer.
— Iz št. Petra na Krasu se nam piše: V nedeljo, dne 19. t. m. vršil se je tu občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda „Pivka". Dasiravno se je odposlalo nad sto vabil ter se v vseh slovenskih časopisih ponatisnilo vabilo, se je vendar odzvalo vsemu temu razen šestih odbornikov še sedem udeležencev, tedaj vseh skupaj trinajst. Kje so ostali drugi rodoljubi? Občni zbor seveda ni bil sklepčen ter se bode vršil v nedeljo, dne 3. grudna t. 1. zopet. Upamo, da takrat pridejo tudi tisti, katere smo dne 19. t. m. pogrešali.
— Umor ali samomor. Poročali smo pred nekaj dnevi, da je novomeško sodišče aretovalo posestnika Frančiča iz Rateža, ker je na sumu, da je svojo 201etno ženo ustrelil. Preiskava je doslej ta sum še utrdila. Izkazalo se je, da je kroglja, s katero je bila Frančičeva žena ustreljena, večja nego kaliber tistega samokresa, ki so ga našli poleg nje. Nadalje se je izkazalo, da je bilo vzglavje osmojeno in končno je hišna preiskava spravila na dan revolver, samokres in puško, dočim je Frančič poprej zatrjeval, da nima nikacega orožja v hiši.
— Očeta ustrelil. Pred porotniki okrožnega sodišča mariborskega je stal dne 20. novembra Anton Peserl iz Brebrovnika pri Ormožu, zatožen, da je ustrelil svojega očeta in ranil njegovo gospodinjo. Peserl je bil obsojen na deset let težke ječe; ustrelil je očeta, ker je ta pretrdo postopal pri iztirjevanju prevžitnine.
— Požar. V torek je dvojna čuvajnica nad železniškim mostom proti Borovnici, katero je južna železnica nameravala prezidati za postajo za Preser, popolnoma pogorela Ko je nastal požar, ni bilo nikogar doma. Na lice mesta je prihitelo gasilno društvo iz Podpeči.
— Prijet begun. Sinoči so mestni stražniki ujeli prisiljenca Primoža Pipana, ki je bil pred nekaj dnavi pobegnil.
— Tatvina. Na naše poročilo, da je bila Marija Belič iz Vnanjih goric v trgovini g. Ivana Železnikarja okradena, nam poroča g. Železnikar, da je imenovana žena sedaj sama priznala, da je mej potjo denar izgubila.
— Brzojavni in telefonski promet meseca vinotoka 1899. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca vinotoka 1899, in sicer na Primorskem oddanih 56.623, došlih 65.605, tranzitujočih 170.974, skupaj 293 202 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 39.923, došlih 46.167, tranzitujočih 157.692, skupaj 243.782 brzojavk; na Kranjskem oddanih 9245, došlih 10 567, tranzitujočih ,17.731, skupaj 37.543 brzojavk. Vinterurbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 2346, v Opatiji 307, v Pulju 100 in v Ljubljani 297 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 230.000krat, v Pulju 6600krat, v Gorici 5053krat, v Opatiji 1934krat in v Ljubljani 14.320krat.
* V Sibirijo se selijo ljudje bolj in bolj. Nemci, Američani, Angleži i. dr. hite trumoma v kraje, ki so se zdeli včasih strašni za pregnance. Tam je že mnogo tvornic, velikanskih žag, rudokopov itd. Tudi zlato kopljejo; zlasti angleški kapitalisti se zanimajo za zlato rudo. Največ ljudij gre v Vladivostok. V San Frančišku so ustanovili rusko Solo, da se ondi Američani nauče* prej ruščine, predno odrinejo v Sibirijo. Trgovina in obrt se razvijata ondi prav velikansko. Ruščina se zdi torej Američanom prav tako zelo potrebna,
kakor se zdi Nemcem. Le Slovencem je baje — .hvala Bogu!" — odveč.
* Vročekrven komik. V Štetinu se je produciral v ondotni kavarni komik Maks Lehmann. Ker pa njegova komika ni bila dovtipna, nego neslana in smešna, so se mu ljudje rogali ter mu končno celo žvižgali. To je Lehmanna tako razžalilo, da je zgrabil revolver in na občinstvo dvakrat ustrelil. Zadel ni nikogar. Komika so takoj zaprli.
* Žrtvi konca sveta. Kakor javljajo iz Kološa, so tamkaj v neki hiši razpravljali o koncu sveta. Jeden prisotnih gospodov Štefan Nagy se je bližajočega konca sveta tako bal, da ga je zadela srčna kap. — V Temešvaru je skočila deklica Mat. Vitalskv iz strahu pred sodnim dnem v vodo. Prej pa je dva dni kakor blazna hodila okrog. Deklico sta rešila dva delavca.
* Volkovi v Srbiji. Iz Belegagrada brzojavljajo, da se je v Rudniškem okraju pojavilo toliko tolp volkov, da ne mine skoraj dan, ko niso napadli volkovi kakega človeka ali kako žival. Lovska društva so dobila poziv, naj zatarejo volčjo zalego. V Srbiji imajo že hud mraz.
* 25 let radi ene klofute je dobil pred vojaškim sodiščem infanterist Valponi, ker je dal nekemu častniku, ki ga je se-kiral, hudo klofuto. Slišati pa še ni bilo, da bi zaprli kakega italijanskega častnika, ker v svoji togoti klofuta infanteriste brez vzroka.
* Roparji v Palermu. Značilno za italijanske razmere je, da človek niti sredi velikega mesta ni varen pred roparji. Te dni so ob 9 uri zvečer napadli trije našemljeni roparji voznika tramwaya ter mu vzeli denarnico z vsem dnevnim zaslužkom. V vozu je sedelo več ljudij. Dva carinska stražnika sta streljala na roparje, a nista zadela. Roparji pa so zadeli jednega stražnika v prsa, drugega pa so zabodli v hrbet. Roparji so potem utekli brez sledu.
Književnost.
— Tri Aškerčeve balade za srednji glas s s premije van jem klavirja zložil Risto S a vin. Op. 2. — Cena 1 gld. 20 kr., s poštnino 3 kr. več. Komisionalna založba L. Schwentner v Ljubljani. — Vsebina: Poslednje pismo. — Javor in lipa. — Poroka.
— Mittheilungen des Musealvereines fur Krain. 5. snopič ima to-le vsebino: 1. Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives bearbeitet von Prof. Joh. V r h o v e c. 2. Die Theilnahme Hans Katzianers bei der Wahl Ferdinands I. von Oesterreich zum Konige von Kroatien, von Fr. Komatar. 3. Ueber die Bildungs-weise der „terra rossa" des Karstes, von Dr. E. Kramer, Director der landw.-che-mischen Versuchs Station fur Krain in Laibach. 3. J. M. Reimvaldt (1731), ein krai-nischer Maler, von Konrad Črnologar. Tudi ta zvezek nemških muzejskih izve-stij je prinesel torej le doneske slovenskih pisateljev.
— „Die Bosniaken kommen I" Marsch. Von Ed. W a g ne s, Capellmeister im bosn. herceg. Inft. Regmt. Nro. 2. — Prireditev za klavir: 1 krona 50 v. Izdal Otto Maass. Dunaj.
— 4er Bosni aken-Marsch von Hans P a v 1 i s, Regiments-Capellmeister. Za klavir 1 krono 50 v. Izdal Otto Mass. Dunaj, VI/2 Mariahilferstr. 91. Več o priliki.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 24. novembra. V poslanski zbornici vlada tihota. V današnji seji se je začelo prvo branje nagodbenih zakonov. Govoril je najprej Kaftan, ki je svoja izvajanja zaključil z izjavo, da češki poslanci vladi čisto nič ne zaupajo, in da jej ne bodo olajševali njenih nalog. Vlada je češkemu narodu napovedala vojno, Čehi jo sprejmejo in se tudi izoliranja ne boje*, ker imajo za sabo zaveden delaven narod šest milijonov duš. Za Kaftanom je začel govoriti Dvorak. Po njegovem govoru se seja zaključi
Dunaj 24. novembra. Vlada predloži bržčas že v današnji seji zakon o razdelitvi užitninskih davkov.
Dunaj 24. novembra. Danes ob pol 3. uri pop. je imel minister Kor-ber dolgo posvetovanje z načelnikom mladočeškega kluba dr. Englom in
načelnikom kluba čeških veleposestnikov grofom Pallffijem. Dogovarjal se je z njimaglede pogojev, pod katerimi bi Cehi opustili začeto obstrukcijo. Cehi zahtevajo, naj odstopita Clary in Kindinger, in naj se jim dajo jamstva glede restitucije češkega notranjega uradnega jezika.
Dunaj 24. novembra. Minister Korber je imel včeraj poldrugo uro trajajočo avdienco pri cesarju. V obče se sodi, da je ta avdienca v zvezi s češko obstrukcijo. Neka eksce-lenca z desnice se je danes izjavila: Imam občutek, da Claryjevega ministrovanja ni šteti več po dnevih, nego samo še po urah.
Dunaj 24. novembra. Danes ob 4. uri popoludne se snide parlamentarna komisija desnice na važno sejo.
Dunaj 24. novembra Prihodnja seja poslanske zbornice bo v ponedeljek. Ako bi Nemci zahtevali, naj bo jutri seja, glasovala bo vsa desnica proti temu predlogu.
Praga 24. novembra. „Nar. L" poročaj«) dodatno, da je cesar rekel drju. Englu, naj vporabi svoj veliki vpliv na češki klub, da ta vladi omogoči rešitev njenih nalog. Engel seje skliceval na nevoljo češkega naroda in rekel, da utegnejo češki poslanci priti v položaj, da bodo mandate odložili. Na to je cesar rekel: Še tega manjka, da bi odšli!
Berolin 24. novembra. „Deutsche Ztg.': javlja, daje Joubert sporočil v Pre-torijo, da je dne 20. t. m. preprečil Whitejev poskus, rešiti topove. Ladys-mith je tako obkoljen, da je absolutno izključeno, da bi se Angleži mogli rešiti
London 24. novembra. Joubert, ki je z 7000 možmi na potu v Pieter-maritzburg, je pregnal sprednje straže generala Cleryja v beg. Joubert je že prišel blizu Stowina.
London 24. novembra. V Mafe-kingu primanjkuje Angležem vode. General Suymann javlja, da se je v ponedeljek vnel boj, a o izidu tega boja ne poroča ničesar.
London 24. novembra. Reuter poroča, da sta general Barton, ki stoji z 2000 mož ob reki Movi, in general Hen-rien, ki stoji z 2000 mož v Estcourtu, popolnoma izolirana in se ne moreta ganiti.
London 24. novembra. Vlada je zopet sklicala osem batalionov pod zastave in sicer na dan 11. decembra.
London 24. novembra. Oficialno se razglaša, da so Angleži pri B elisi o'n tu dosegli veliko zmago. Angleški topovi so spravili Bure v nered, na kar so pešaki z bajoneti zavzeli višave, koder so Buri bili utaborjeni. Angležev je bilo 18 ubitih, 149 ranjenih; 18 se jih pogreša.
Poslano.
Slavno uredništvo! Prosim Vas, priobčite v svojem listu to pojasnilo, ki sem ga poslal tudi uredništvu „Slovenskoga Lista": Slavno uredništvo „Slovenskoga Lista"
v Ljubljani. Prosim Vas, resnici na ljubo, da blagovolite priobčiti v prihodnji številki svojega lista to pojasnilo.
V zadnji številki „Slov. Lista" z dne 18. t. m. ste priobčili moj članek „ Antisemitizem v starem veku", poslan Vam že pred 8 meseci, kjer ste izpustili mojo šifro D. L in vir, iz katerega sem črpal, za to pa mi podtaknili besede „ali celo sad „ klerikalcev", kakor trdijo prosvetljeni možje v „Narodovem" uredništvu", katerih nisem napisal. To ni pošteno! Znano Vam je, da sem političen nasprotnik „Naroda", toda poštenosti v boju se ne odrekam, čeprav se nasprotniki ne bojujejo vselej na ta način. Moj spisek je bil kulturno-historični referat, ne pa sredstvo za kakršnekoli napade, četudi morebiti opravičene. Omenjam Vam mimogrede le še to, da sem se učil poštenosti i v boju proti svojemu nasprotnika pri istem prof. Masarvku, o katerem je poročal zadnji .Slov. List" grde laži
V Pragi, dne 20. novembra 1899.
Z vsem spoštovanjem
D r ago ti n Lončar.
Tinktura zoper kurja očesa
= gotovo najboljše sredstvo = za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (20—47)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
M. Ijeiistck-a v aLJiibljaiil.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 21. novembra: Jožefa Pečnik, ključavni-čarjeva kči, 19 mes., Ulice na Grad št. 5, pljučnica.
Dne" 22. novembra: Ivan Naglost, hiSnikov sin, 3 mes.. Trnovski pristan št. 8, vnetje možganske mrene.
V hiralnici:
Dne 20. novembra: Jožefa Anžič, zasebnica, 71 let, ostarelost.
V deželni bolnici:
Dne" 16. novembra: Ivan Ženko, krojaški pomočnik, 21 let, jetika. — Ivan Kikelj, poljski delavec, J'0 let, ostarelost.
Dne 20. novembra: Anton Kosmač, tovarniški delavec, 29 let, opeklina. — Ivan Tomažič, dninar, 54 let, krvavenje možgan.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem S06-2 m. Srednji «r»6nl tlak 736'0 mm.
Nov.	Čas opazovanja	Stanje barometra ? mm.	fes? &■> s g H S	Vetrovi	Nebo
23.	9. zvečer	744-3	—04 si. izahod		jasno
24.	7. sjatraj	742 6	—4*4 bL j zahod		jasno
■	2. popol.	7414	10 6 si. jzahod I		jasno
11
is
Srednja včerajšnja temperatura 02°, nor-male: 19°.
3D"u.n.a-3sfeai "borza,
dne 24. novembra 1899.
Skupni državni do!g v notah.   . 99 gld. 60 kr.
Skupni državni dolg v srebrn 99 „ 35 „
Avstrijska zlata renta   .... 116 , 65 „
Avstrijska kronska renta 4°/0.  , 99 , 95 ,,
Ogerska zlata renta 4*/e.  .  .  . 117 „ — „
Ogerska kronska renta 4%   .  . 95 t 05 ,
Avstro-ogerske bančne delnice  . 904 a — .
Kreditne delnice....... 370 „ 30 ,
London vista........ 120 ., 67V, B
NemSki drž. bankovci za 100 mark 69 , 021 , ,
SO mark.......... 11 „ 79 .
20 frankov......... 9 , 57'/,,
Italijanski bankovci..... 44 „ 95 „
C. kr. cekini.......< 5 a 69 -
§3f~ Vse vrednostne papirja preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroka po 2, 3, 5—10 gld.
Deklice
ki že znajo plesti (štrikati) na strojih, dobe dober zaslužek
v novi tvornici Dragotina Hribarja
v Ljubljani. (2123)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dno 1. oktobra 1800. loto. Odkod Is LJubljano juž. kol. Proga čas Trhli. Ob 12. uri 6 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čes Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljj.k. Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Hcb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v IJubijano juž kol. Proga la Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, L;pskega, Prage, Francovih vaiov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubua, Celovca, Beljnka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludue osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pon tabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob a. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6, uri tO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (1206)
Brady-jeve
(prej
exfi*swr Marijaceijske kapljice za želodec)
prirejene v lekarni ..pri ogerakem kralja" Karla B rady - Ja na Dunaji, I, Flelsch-marJkt 1.
v obče izkušeno ln poznato zdravilo, ki oživlja ia okrejsčuje želodec, če Je prebava motena, in sploh pri želodčnih bolečinah.
Cena stoklenici..... 40 11 o-v«*?.
Dvojna steklenica . . .   T'O M
Usojam se opozarjati še jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko a podpisom C. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpiaa C. Brady.
Kapljica za želodec o.S^S?-,„
(prej Marij aoeljzke kapljice za želode o)
so shranjene v rudečih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceijske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis fx/ftaijbj'
Deli so navedeni. (1829—8) Kapljice za želodeo se pristne dobivajo
_ -xr vseh. lekarnah.. =
Opatija
uA7ila JlZelanie"
na obrežnem potu v najlepši legi v Opatiji, brezprašno, južna stran, vsa okna južno, varna pred vetrovi, vhod v park. Pred okni svira 2krat v tednu kopališka godba. Velika terasa (jedina v Opatiji) z razgledom na monte Maggiore, Reko, na otoke
in po vsem Kvarneru. Lspo opravljena, prikladna, velika in mala stanovanja s kuhinjo ali brez nje tudi posamezne sobe se lahko oddajajo.
Kr«-«-#-v-*?*r*r*-***>-X    Nič pretiranih cen. + Na vsa vprašanja odgovarja takoj lastnik
IBofiumil }^riscl\
(2093—3) godčeni ravnafclj v 0pafiji.
Za dečka-dijaka se išče mirno
stanovanje s hrano
pri solidni obitelji po zmerni ceni.
Več se izve v upravništvu „Slovenskega Naroda".
(21—270
Prodaj alnica
na dobrem prostoru v mestu na Gorenjskem
se odda v najem
ob novem letu.
S to prodajalnico je v zvezi koncesija za gostilno ali pa vinsko trgovino ali za žganjetoč, dalje tudi c. kr. trafika s prodajo poštnih vrednostij. (1959—3)
Naslov v upravništvu „Slov. Naroda'.
Firm 239.
Einz. I. 181.
Bekanntmachimg.
Beim k. k. Landes- als Handelsgerichte in Laibach wurde bei der im Handelsregister fiir Einzelfirmen eingetragenen Firma
„Franz Dolenz"
die Eintragung der Thatsache, dass das unter dieser Firma betriebene Gemischtwarengeschiift an Eduard Dolenz, Kaufmann in Krainburg, iibergegangen ist, welcher es unter der bislierigen Firma als deren Inhaber weiter betreibt — voll-zogen.
K. k. Landesgericht Laibach
Abth. III, am 20. November 1899.
(Razglas. Pri c. kr. deželnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani se je vpisala v trgovinski register za posamne tvrdke tvrdka „Franc Dolenz" ter dejstvo, da je prešla trgovina z mešanim blagom, katera se vodi pod omenjeno tvrdko, v last Edvarda Dolenza, trgovca v Kranji, kateri jo nadalje pod dosedanjo tvrdko vodi kakor imetelj — C. kr. dež. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. novembra 1899.) (2119)
Trgovski pomočnik
in vajenec
oba vešča nemškega ter slovenskega jezika, prvi hiter prodajalec v trgovini mešanega blaga sprejmeta se pri
Franu Krantn (2095-3;
v 1*I1Im iku na Koroškem.
Išče se najemnik
za dobro obiskovano gostilno in trgovino z mešanim blagom blizo večjega trga in rudokopa. Omenjeni mora biti zmožen obeh jezikov. — Istotam se tudi odda (2120-1;
mlin in žaga.
Več pove upravništvo „Slov NarodaJ.
80 hektolitrov
pristnega vina
proda po ugodni ceni
S. F. Schalk v Sevnici
iz svojega vinograda (2118—2 na Vidni u pri Iti skcin.
Lekarna Piccoli v Ljubljani
priporoča
svetli, niedicinalno parni jetrni trau najboljše znamke
ki naj se ne zamenjuje s slabodišečimi. zopen.. okus imajočimi kmetskimi trani, ker se je rtli obilega lova ugodno moglo nakupiti, po našle* i njih izdatno znižanih cenah: Steklenica z okolu 1 , kilo vsebine 40 kr., 10 steklenic 3 gld. BO h Pošilja se proti poštnemu povzetju.   (2121 1
Izvirne Musgrave-jeve irske peči
so priznano izborne,  trpežno  goreče peči, za katerih  dobrost se jamči. PppHnoef j ■   Gore' neprenehoma vso zimo.  Oddajajo gorkoto na mil, l   i c/uiiuou.   prijeten način. Lahka regulacija. Najvarčnejša kurjava. Ilustrirani ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Ckr. G a r m s, Bodenbach o. Li.
Tovarna železnih peči. TovnrniMkn zalopi: karola kauNdirffsu iiu«l«>tliiiU»:
*<*liiiei«l<-r »V Verovirk % IJiililjani. (20G5—3)
Prostovoljna razprodaja.
V ponedeljek pred sv. Miklavžem, dne 4. decembra 189H
dopoludne ob 8. uri se bode
grajščina Jtakovnik4
Kroiseneg pri Ljubljani
to je:
poslopja, vrti, njive, travniki in gozdi
po kosih prostovoljno razprodajah.
(2085—2)
Lastnik: Fran Hren.
Ustanovljeno
Brata Eberl
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 47 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo. Velika lzbirka dr. Sohoenf eld-ovib
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih čopićev sa pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllnega mašila sa hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo se likanje
sobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tndi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestn in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
erilo za gospode
najboljše blago in
kravate
prodaja
Perechć
'red Škofijo, poleg mestne
47
IZIj
hiše.
i©#io#efy n
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji 47
po najnižjih oenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno.
Vuuja naročila m točno iimnjejo.
Anton
Sv. Petra cesta it. G Ljubljana  Sv. Petra cesta $t. 6
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke« jopic in plaščev za gospe, nepremoc-Ijivih havelokov i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših usorcih in po najnižjih cenah 47 solidno in najhitreje isgotovljajo.
i
Kožuhovino
čepice, ovratnike mufe itd. „
priporoča ■»«» wmMjmMxM ceni
J. S. Benedikt
X>jiil>ljaii», Stari trg-.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
6