RIŠKA Domovina MEiHG/ti-HOlilF MiM ONLY NO. 139 CLEVELAND 8. 0.. MONDAY MORNING. JULY 18, 1949 SLOV6NIAN MORNING NCWSPAPCR LETO LL— VOL. U, IX SLOVEIIIIJE PRI NAŠI HIŠI, kjer smo in kaznuje pridne kmete'. Kdo bi Demokratska stranka v Clevelandu je odobrila kandidata Burka Cleveland, O. — V petek zvečer se je sestal k seji v veliki dvorani hotela Hollenden izvr- * OIUV lil ZVM4.11UJC pi IUIIC ftlllCLC. XVUU Ul UVUiBiU IIULCIU XlUUCiiUVll 1 štirje člani, smo dobili v dveh!se poganjal, da bi povečal pri- Sni demokratske stranke _______1__J. ____ ..... .......... - n letih samo enkrat 40 dekagra-^delke, če jih bo moral oddati mov sladkorja, masti nič, olja državi in pri tem veljati še za nič... NAROD JE TRDEN IN UPA. — Neverjetno se ljudje dobro drže brez vseh navodil. Potrpe in pravijo, da bo minilo, mora miniti. Ljudje so trpki, so žalostni, zaskrbljeni, toda so odločni proti komunizmu in upajo in vztrajajo, i . DENARJA V JUGOSLAVIJO ni treba pošiljati, ker se zanj nič ne dobi. Pač pa zelo prosijo kaj oblačil hrane in drugega blaga. Vse se dobro uporabi, za “kulaka?” Takšen davčni sistem, ki kaznuje delovnega kmeta ,hoče nujno ustvariti berače in nemaniče. NOVI GROBOVI Mary Pleše. Mary Pleše, roj. Grgorič iz 5453 Stanard Ave., je umrla glavno vprašanje pri jesenskih okraj Cuyahoga. Namen seje je.'bil, da se uradno odobri kandidaturo župana Tom A. Burka, ki kandidira za zopetno izvolitev in sicer tretji termin. Župansko kampanjo bo vodil Emil Bartunek, županov tajnik, ki bo imenoval v pomoč še poseben kampanjski odbor. Jeklarska stoka srečno odločna Stavka je odložena za 60 dni —Truman imenoval odbor strokovnjakov — Vsi zadovoljni Washington. — V zadnjem trenotku so se tudi velika jeklarska podjetja udala in. sprejela predlog predsednika Trumana naj se stavka za 60 dni odloži, da bo posebni odbor strokovnjakov pregleda] stanje v industriji in stavil svoje - ------ V muusiriji m siavn svoje Mr. Burke, ki je sprejel kan- predloge. Ko se j« to zvedelo, didaturo, je poudarjal, da bo ■ ....................- - danes zjutraj ob 4:20. Bila je bolna od začetka julija. Rojena je bila v Lokvah v Gorskem Kotaru na Hrvatskem. Stara je bila 74 let. V Ameri- si ias*&prav je sr-z morda že obnošeno. IZ VRHNIKE PIŠEJO: Polje nam je toča stolkla, nevihta je podirala drevje, čudno ni, saj. so že vsa znamenja in križe podrli. Bog pa po svoje plačuje. 1944 je umrl njen soprog Paul. in od tedaj je bila vdova. Zapušča hčer Anno in sestrično Margaret Ozanič, ki je prišla iz Detroit, Midi., da je bila z njo med boleznijo. Bila je — - - r-----■» — X -------- Toliko gorja pa še nismo doži- članica društev. St. Paul št. 10 veli, kakor na dan sv. Rešnjega CCU, sv. Marije Magdalene št. Telesa. Imeli smo procesijo. Kar na enkrat pa so na nas navalili vojaki s tanki kakor na kakšne razbojnike. Mi pa nUmo bili oboroženi z drugim ko z rožnimi venci in prepevali smo na vse grlo: Kristus kraljuj, Kristus zmaguj, v hostiji sveti nam gospoduj. Ko bi videli, l$ko žalost- 162 KSKJ in Hrvatska žena št. 3. Pogreb oskrbuje Grdi-nov pogrebni zavod na 1053 E. 62 St. čas pogreba pa še ni določen. - Peter Kodrič V soboto ob 12:30 uri popoldne je na svojem domu nenadoma umrl -Peter Kodrič, volivah dodatek k mestnemu čarterju, če se zgradi tako zvani “rapid transit” za mesto ali ne. To je zelo važno vprašanje za napredek mesta. Pro- ki se tako naglo razvija, nujno potrebuje to naprave. Oglasilo se je več govornikov, ki so podpirali predlog, da se Tom A. Burka odbori za županskega kandidata. Predlog je stavil Felix Matia, načelnik centralnega odbora demokratske stranke. Potem so pa predlog z daljšimi ali krajšimi govori podprli: Robert Bulkley, bivši senator, James Debevec, urednik Ameriške Domovine, Morris Friedman, p o možni okrajni prosekutor, John Roh-rich v imenu organiziranega v , , ; ■ . »oaniK in oivsi svetovalec pr delavstva, Michael Lucak, pred- sednika Roosevelta in David so bili vsi zadovoljni. Delavstvo se je veselilo in javno manifestiralo svoje veselje, da ni treba v stavko, podjetja so izjavila, da so zadovoljna da ne bo treba pogasiti peči in vsa Amerika se je oddahnila, da je ta nevarnost šla zaenkrat mimo nje. Posebno pa »o zadovoljni številni delavci v podjetjih, ki bi bila začela odpuščati in zapirati obrate, ker žavise od jeklarske industrije. Predsednik Truman je takoj, ko je prejel pristanek podjetij, imenoval tri može, ki naj preiščejo stanje jeklarske industrije in stavijo svoje predloge: Imenovani so bili: Dr. Carroll R. Daugherty, prefesor univerze v Evanston, Ul., ekonom in bivši direktor vojno delavskega urada, Samuel I. Rosenman, sodnik in bivši svetovalec pred- INOVA MASA — INVESTITURA PRELATA OMANA — ČESTITANJE ŠKOFU DR. ROŽMANU PRI SV. LOVRENCU V nedeljo je pri jv. Lovrencu pel prvo sv. mašo slovenski salezijanski novomašnik g. Lojze Hritošek. Sorodniki novomaš-nika in župnija sv. Lovrenca so je bil ta dan res lep in slovesen novomašniški praznik. Škof dr. Gregorij Rožman je bil novo-mašniški pridigar. Popisal je čudovita pota, po katerih je božja previdnost vodila novomaš-nika iz preproste in revne slovenske hiše pri sv. Duhu nad Krškim preko velikih težav in ovir, skozi trikratno begunstvo in mimo pušk, ki so bile že na tem, da mu končajo življenje, pred oltar Gospodov. Cerkev sv. Lovrenca je bila za to priliko izredno bogato okraše- na in cerkveni zbor je prepeval došli bratje in sestre, ki so še novomašniku v pozdrav in med izrekli svojo zahvale prelatu sv. mašo dovršeno lepo, to(w. Omanu kot predsedniku Lige da je vsa slovesna služba bož- Katoliških Slovenskih Ameri-ja bila prava, veličastna slo- kancev, ki je organizirala in o- njegovi družni in se zahvaljevali Mr. in Mrs. Kadunc, Mr. in Mrs. Tomažič in vsem drugim, ki so kaj pripomogli in storili, da se je slovesnost tako storili vse kar je bilo refoa, da lepo izvršila. Novomašniku so govprili: Dr. Gregorij Rož- man, prelat Oman, Rev. Knific, Profesor Zorman, Mrs. Kadunc Mrs. Tomažič, novomašnik Flac, Mr. Jakob Resnik in Mr. Anteji Grdina. Novomašnik se je končno na vse strani iskreno zahvaljeval in zagotavljal, da se bo dobrotnikov, ki so bili z njim pri sv. daritvi stalno spominjal pred oltarjem Gospodovim. To prelepo priložnost prve begunske nove maše v Clevelandu so izkoristili naši novo- venska nova maša. Po sv. maši so se zbrali duhovniki, s škofom Rožmanom in prelatom Omanom na čelu, sorodniki in prijatelji nevomaš-nika, ki so nekateri, prišli k slovesnosti iz dal jne Minnesote in od drugod in župljani in zastopniki slovenskih katol. zdru- mogočila njih naselitev med rojaki v Ameriki in mu čestitali k imenovanju za papeškega hišnega prelata ter so qbenem čestitali škofu Dr. Gregoriju Rožmanu k njegovi škofovski 20-letnici. Miss Oblak je izročila škofu šopek roženkravta, nagelj ev in rožmarina, Dr. Krek pa I--- »«vvt. «ui u- ijv» ii» ivwHBiiHo, AJl, XVICIV ya ženj v Clevelandu k slavnost- je povedal naj to cvetje skromnemu kosilu v Slovenskem na- no priča a ljubezni in zvestobi rodnem domu na 80 cesti. Bi- .Slovencev svojemu škofu la je med svati tudi lepa sku- njihovi vztrajnosti v Razne drobne novice iz Clevelanda in tp okolice V Nemčijo— Slovenski odvetnik Leo B. Virant, ki je stopil nazaj v aktivno službo ameriške armade s činom majorja, je včeraj odpotoval v Nemčijo k ameriški okupacijski armadi, kateri je dodeljen za tri leta. Z njim je šla vsa družina, žena in otroci. Želimo jim veselo potovanje in zdrav povratek nazaj. Iz bolnišnice— Mrs. Apolonija Straus iz 14021 Darwin Ave. se je povrnila iz bolnišnice. V bolnišnici so ji morali odrezati nogo nad kolenom. Zdaj bo doma, toda še vedno pod oskrbo- zdravnikov. Tem potom se želi zahvaliti vsem, ki so jo obiskovali za cvetlice, kartice in razna darila. Zlasti se želi zahvaliti Rev. V. Cimpermanu za tolažilne obiske. Prijateljice so prošene, da bi jo ob priliki obiskale tudi na domu. Obisk iz Milwaukee— Za en teden na obisk sta se pripeljali iz Milwaukee, Wis., soboto dve družini: Mr. in Mrs. Joseph Matoh ter Mr. ill Mrs. Ciril Muškatevc. Ustavili so se pri bratu Mr. Mato-iUUi ha, Mr. in Mrs. Frank Matoh, ter ki je oskrbnik Grdiuovega pogrebnega zavoda, 17010 Lake KAKO NAKLADAJO DAVKE. — še eno pismo iz Brd: Brici smo deležni blagodati novega davčnega sistema. Davki se ne nakladajo več po količini lastnine, ampak se merijo na osnovi dohodkov. Vsak krajevni odbor dobi od višjega foruma ukaz, naj ugotovi dohode posameznikov. Med dohodke štejejo prav vsak prejemek. Glede izkupičkov vina, sadja, pridelkov ni težave, ker je vse to razvidno iz kontrolnega urada, ki nadzira vsako prodajo. Spori pa nastajajo, ko gre za ugotovitev dohodka pri kokoših, pri živini, itd. V veljavi je namreč sistem, da ti povedo, koliko jajc mora kokoš znesti na leto ali koliko hi mleka mora dati krava na leto in temu primerno te obdavčijo. Kdor ima do 100,000 dinarjev letnih dohodkov, plača deset odstotkov davka; kdor ima preko 100,000, letnih dohodkov, plača 25 odstotkov; kdor ima preko 200.000 letnih dohodkov plača 60 odstotkov, polovico V3ega. Zato se medsebojno pomenj-kujemo, da država ščiti lenuhe Co. Rojen je bil v Brežica.. ob Savi. V Ameriko je prišel letu 1913. Družina je po prej 20 let stanovala na Bay. Hss Ave., potem se je pa preselila na E. 74 St. Zapušča soprogo Angelo rojeno Sa-jovec, otroke: Mrs. Jannie Banach, Agnes in Joseph, pastorki Mrs. Mary Blanc in Anna Bogolin in dva vnuka. Brat Janez živi v Evropi, kjer ima pokojni še številne druge sorodnike. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ in Glas clevelandskih delav. cev št. 9 SDZ. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod, a čas še ni določen. Andy Sooky Andy Sooky, po rodu Grk iz Carigrada bo pokopan v ponedeljek. Pogreb bo ob dveh popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda v grško cerkev St. Spyridion. Zapušča brata George in Chris, živel je na 7605 Lawn Ave. MmAn Pa smo vseeno mislili, da je Proletarec bolj pameten kot je. Pritožuje se, ker rdeči Janko in Lojze Adamič nič ne poročata o stanju v Titovini. To se pravi o faktičnem stanju. • * * I, kaj mislite, da je Slavko Zore pri ambasadi na glavo padel in da ni vedel, komu je dal dovoljenje za obisk Titovine? Pamet, pamet! • • • Kaj mislite, da bi dal Slavko dovoljenje za obisk Titovi- ne našemu predsedniku? Samo pri fencu v Titovino naj bi se prikazal, pa bi že reklo plink, in — nema ga više, nesnage, ki bi tad videl v Titu-šev raj. owley, mestni pravni direk tor, Henry W. Speeth, okrajni komisar, Henry O’Grady, predsednik kluba mladih demokratov, Paul Warner, vardni vodja 18. varde, John Butler, županov tajnik. Blagajnik Green je poročal, da so vsi računi izadnje kampanje plačani in da ima stranka na rokah gotovine v znesku $600. Od Slovencev sta bila navzoča na seji: John Rožanc, vardni vodja 32. varde in naš urednik Debevec, ki sta oba člana izvršnega odbora demokratske stranke. USA za obrambni blok na Daljnem Vzhodu Washington. — Vlada USA je postala pozornejša glede svojega ravnanja proti kitajskim komunistom. Slučaj policijskega nasilja proti podkonzulu William Olive je značilno opozorilo, da so kitajski komunisti sovražniki USA. Sedaj vlada USA verjame, da je vodja kitajskih komunistov Mao Tse-tung iskreno mislil, ko je pred par dnevi izjavil, da smatrajo kitajski komunisti Sovjetsko Unijo za edinega svojega pravega zavetnika. Acheson je do zadnjega zastopal stališče, da naj USA še nadalje ne meša svojega vpliva v kitajske zadeve. Nasprotno stališče je zastopal tajnik za narodno brambo Johnson. Njegovo stališče je sedaj zmagalo. USA bo sedaj podpirala snovanje proti komunističnega bloka na dalj. nem vzhodu in tudi protikomunistične sile v sami Kitajski. Predsednik železničarjev A. F. Whitney umrl Umrl je Alexander Fell Whitney, 'dolgoletni preds. Bratstva železniškega vlakosipremne-ga osebja. Bil je 76 let star pa do zadnjega trenotka življenja živahno opravljal svojo odgovorno službo kot vaditelj ene najvplivnejših delavskih unij na svetu. Pred leti je imel os-ter sipor s predsednikom Trumanom radi stavke železničarjev. Vsi demokratični voditelji ipovdarjajo veliko njegovo delovanje, ki ga je vedno opravljal v korist svojih stanov-;j skih tovarišev in ameriške domovine. Posle začasnega voditelja unije bo opravlja] podpredsednik D. A. Mackenzie dokler ne bo izvoljen novi predsednik. Angleški finančni minister Crippsobolel London, Velika Britahijja. —•; Finančni minister Velike Bri-_____ ____ tanije Sir Stafford Cripps je š0 v Ameriki. Rev. Flac je ro- Novi napadi komunizma na katoliško Cerkev Berfin, Nemčija, — Komunistično časopisje silovito napada katoliško Cerkev. Povod je zadnji dekret Vatikana proti komunizmu in tudi priprava za papeško proslavo, ki jo bo v berlinskem stadiju priredil odbor berlinskih katoličanov pod vodstvom škofa in kardinala Preisinga. zbolel in gre v švicarsko zdravilišče na šesttedensko zdravljenje. Bolezen' je vzbudila veliko presenečenje, ker je bil' ravno sedaj Cripps zapleten v veliko delo za ureditev angleške dolarske krize. Splošno so pričakovali, da bo ves nadaljni razvoj finančne politike minister Cripps osebno vodij kakor je imel doslej navado, kadar je bilo angleško gospodarstvo v težavah. Pa so mu zdravniki odločno rekli, da je zdravljenje potrehno takoj. ..i. ,Q.- Preganjanje duhovščine je Ml povod za odlok protikomunizmu Vatikan.___Vatikan naglaša, da so bile nekatere neposredne stvari in dogodki povod za zadnji dekret in novo odsodbo komunizma. Posebno v Češkoslovaški skuša komunistična vlada organizirati ponarejeno cerkveno organizacijo, ki jo imenuje katoliško in na Poljskem se približuje preganjanje katoliške duhovščine. Komunisti skušajo zelo pogosto zakriti svoje brezbožne namene in samo huj- dom iz Štrigove v Medjimurju, je bil tudi v begunstvu in je tudi duhovnik salezijanske družbe. Oba je pripeljal v USA izvršil obred investiture, njun ravnatelj v bogoslovju, rektor Dr. Knific, ki ju tudi spremlja na njunih novomaš-niških potih. Ker je bil novomašnik eden tistih katoliških Slovencev, ki rencu res nedelja poveličeva-so radi razmer, ki so med dru- nJa Gospoda in Njegovih slugo svetovno vojno nastopile v žabnikov, polna lepot in neiz-Sloveniji, moral zapustiti dom brisno lepih prizorov, ki bodo J -____•______• • i i )i:rlnlninnnntvi nninll «* trpljenju. [prepevanjem. . JS, Rev. Julij Slapšak je bil sta-jno in veselo kot se spodobi na|nas*ovu’ šina in vodil razpored pri [slovenskem novomašnikem sva- J telefonu rešina slavnostni mizi. Pozdravil je novomašnika in njegovega tovariša Rev. Flac-a, ki je tudi letos obhajal svojo novo ma- tovanju. Popoldne je prišel k Sv. Lovrencu škof Hoban in veliko število duhovnikov, prijateljev Vse je bile. sreč- |ta čas obiščejo na gornjem [naslovu, ali jih pokličejo po Lahko jih srečajo tudi v sredo zvečer, ko bo v istih prostorih Mr. Grdina ka--zaj zanimive premikajoče slike. Vsak je prijazno vabljen, v*iv uuuuivjiuvuv, prijateljev — ----j'- r**j«*»»»w .«uij prelata Omana, da so bili pri- da Prid? te slike pogledat. šotni pri slovesni investituri. Slike v sredo večer_______ Ob pol osmih je škof z duhov ščino slovesno odšel v cerkev, -------, škof Mr. Anton Grdina napravil po- Dr. Gregorij Ražman je zopet sebno slikovno predstavo za govoril slavljencu in s sloves- goste Matohove družine, ki so nim blagoslovom je bilo to sv. opravilo končano. Bila je t že PreceJ Popravilo, tako, da se bokom, da uničijo enotno cerkve- do V8a mezdna P°Haiania vršila v ugodnejših okoliščinah. no organizacijo v posameznih deželah. Mnogo je prišlo vprašanj od duhovnikov, ki so hoteli vedeti če smejo pospeševati socijalne reforme, ki jih predlaga in zahteva komunizem ne da bi pri tem odobravali komunistično protiversko ideologijo, freba je bilo potegniti jasno črto med komunizmom in kato-ličanstvom, ker je vsako sodelovanje s komunizmom vodilo v samo škodo po raznih krajih sveta. WASHINGTON. — Važna tajna seja o atomski energiji, ki je bila zadnji četrtek v predsedništvu US., je, kakor sedaj poročajo, odločila, da bo USA izmenžavala tajne o proizvodnji atomske energije z Veliko Britanijo, da bosta ti dve državi ostali še nadalje v vojaškem oziru v najtesnejšem zavezništvu. • * • WASHINGTON. — Tajnik za armado je suspendiral dva generala. General Herman Feldman in general Alden Harry Waitt sta obdolžena, da sta vplivala na dobavne pogodbe med vojsko v svojo korist in da sta neopravičeno dajala nekim nepooblaščenim osebam podatke, ki jih ne bi smela. Vsa zadeva je še v preiskavi in ima suspenzija samo namen, da cela stvar lažje razčisti. Na domu Frank Matoha, 17010 Lake Shore Blvd., bo dospeli iz Milwaukee in drugod. Povabljeni so tudi še drugi prijatelji, da se srečajo tta večer v veseli družbi na zelenem vrtu. Vlom v trgovino— V petek ponoči -sta dva zlikovca ubila šipo v izložbenem oknu Mandlove trgovine s čevlji, 6125 St. Clair Ave. Vzela sta 15 parov čevljev ter se naglo odpeljala z avtom. Toda nekdo si je zapomnil licenčno številko avta ter naznanil policiji. Ta je našla oba zlikovca doma in tudi ukradene čevlje. Eden izmed roparjev se je nameraval v soboto, to je nekaj ur zatem, poročiti. Oba se izgovarjata s pijanostjo in da nista vedela, kaj delata. Ukradenih čevljev pa itak ne bi mogla prodati,' ker imajo trgovci navado, da postavijo v izložbeno okno samo po en čevelj od vsakega para. Seja korporacije— Nocoj se vrši sklepčna seja korporacije. Sklenjeno bo, kdo in kakšne hiše bo zidal na pogorišču 61. in 62. cestah. Člani korporacije naj vsi pridejo v Grdinove prostore na 1053 E. 62 St., ob 8. uri. Sv. mu« zaduinica— V torek 19. julija bo sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Kristine, ob 8. uri, za pokojno Anna Maceroi Longer in to ob priliki 10. obletnice smrti. Sorodniki, prijatelji in znanci so se vljudno vabljeni, da se udeleže. Ameriška Domovina liTii i tltCI;lk*C3 f'f f'^T* V i (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St Clair Aro. HEndaraon 0628 Ctafeland 3, Ohio _______Published dally cxxoept Saturdays, Sundays and Holidays_ NAROČNINA Za Zed. države *8.60 na leto; za pol leta *6.00; za četrt leta *3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav *10.00 na leto. Za pol leta *6.00, za 3 mesece *3.50. SUBSCRIPTION RATES JULY „ m m en *♦♦« *6.00 for 6 months; *3.00 for 8 naravnost Smole months. Canada and all other countries outside United States *10 per year. *6 for 6 months, *3.60 for 3 months. Entered u matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 139 Mon., July 19, 1949 BESED« IZ NAROD« Pismo iz Indije Khari, Indija. Dragi gospod urednik! Drago mi je, da je neko clevelandsko društvo plačalo naročnino za Ameriško Domovino in s tem razbremenilo list sam. Ob tej priliki pa bi se Vam rad čim prisrčneje zahvalil za pošiljanje lista brezplačno toliko let. Bog Vam povrni tisočkrat, ne samo duhovno, temveč tudi v dolarčkih! Žal mi je, da ste morali v bolnišnico na zdravljenje, kot sem pred kratkim bral. Upam, da ste medtem že popolnoma o-krevali. Na drugi strani pa bi rad tudi čestital k zarokam Vaših dveh hčera, katerima tudi želim vse najboljše za prav srečno zakonsko življenje. Tudi molitev za to priliko prav radi obljubimo. Bog ju blagoslovi, da se bosta do konca življenja tako luštkano držali kot na sliki, priobčeni 25. marca t. 1. Zahvaiti se Vam moram tudi za to, da priobčujete moje skromne dopise, če bi vedel, da bi 3 kakšnim posebnim dopisom lahko ustregel, ali pa celo s kak šno serijo, bi to prav rad storil, (v kolikor bi mi čas dopuščal), da bi se vsaj malo obdolžil za to- Organizirajmo in izvežbajmo protikomunistično katoliško skupnost Da bo slovenski katoliški dan obrodil kaj trajnih sadov med nami, je treba, da v svojih srcih ohranimo misli in vodila, ki smo jih ta dan naglasili kot naša. Treba je, da to storimo vsi in povsod, po vseh naselbinah. Značilno je rekel v svojem govoru governer Lausche: “Če je le nekaj nepoštenih v ulici ali naselbini, že dajejo vsem slab glas. Če jih je pa več, je vse v strahu pred njimi, ni več reda, ni več dobrega imena v celi naselbini.” Slovenci v Ameriki imamo slab glas in slabo ime po tistih nekaterih, ki slepo ali zavestno drve za komunizmom in se zraven še lažnjivo bahajo, da to delajo, ker je centrala komunizma v Moskvi, glavnem mestu največje slovanske države. Ne bi mogli izmisliti nič hujšega nič bolj uničujočega za dobro ime Slovencev in Slovanov v Ameriki. Neprestano je treba delati in nastopati, da se učinki tega slabega glasu zmanjšajo, da drugim Amerikancem dopovemo, da naj nas ng sodijo po teh nekaterih, ki kriče in rujejo proti Ameriki za rdečo Moskvo. Katoliški dan je nehote bil koristen prav v tem oziru. Bil je dan, ki je Amerikancem pokazal, da so množice Slovencev v proti-komunističnem in v katoliškem taboru. Ta vtis, to prepričanje vzdržati v ameriški javnosti, je, naša sveta'skupna in narodna dolžnost. okupacijo Slovenije zopet živel med'komunistično revolti- stranke tol^et^vam. Se- cijo doma v Sloveniji med in po drugi svetovni vojni, je v zadnjem delu svojih izvajanj govoril posebej o nevarni pro-pagandi komunizma in priporočal za obrambo posebno dvo- v? je: organizacijo in šolanje, študij. ni Proti železni organizaciji komunizma bo mogla uspeti in se ubraniti Kristusova fronta katoličanov le tedaj, če bodo katoličani dobro organfzirani. Vsaj tako tesno morajo katoličani biti povezani, vsaj tako dobro morajo imeti urejeno svojo organizacijo, ko jo imajo komunisti svojo. Za dobro organizacijo pa je treba šolanja, vežbanja, študiranja. Poznati je treba sovražnika, zato je treba študirati komunizem, treba do podrobnosti poznati njegovo organizacijo in vsa njegova sredstva. Treba je prodreti v bistvo njegove propagande, v namen njegovega strahovanja in nasilja nad delovnimi množicami, treba je vedeti odkod in zakaj so drzni in nesramni celo takrat kadar očitno nastopajo proti nekomunistični oblasti in družbi, ki jih ne mara in skrbno odbrati sredstva za proti-nastope. Vse to je treba "vedeti, znati, pripraviti in neprestano izpopolnjevati. Veliko časa in lepih priložnosti smo že zamudili. Toda nevarnost komunizma raste in se vedno bolj in bolj bliža tudi nam in naši novi domovini. Iz nič ni nič. Sama vlada Združenih Držav ne bo mogla komunistične nevarnosti niti krotiti s policijo niti pobiti z atomsko bombo. Komunizem je uničevalna ideja, ki se more preprečiti samo z drugim prepričanjem, z drugimi nazori, ki jih je treba neprestano sejati in saditi v življenje in družbo. Zato naj nihče ne reče: Jaz ne morem nič. To je velika reč, prevelika zame. Ni izgovora za nikogar. Za vse velja: Nič odlašati, nič oklevati. Verjemimo in poslušajmo ljudi, ki so sami videli komunizem na njegovem pohodu, ga opazovali in študirali. Papež Pij XI. nam je napisal že leta 1937 lepo okrožnico proti brezbožnem komunizmu. Dvanajst let je že minilo od objave, te okrožnice in vprašajmo se: Ali jo poznamo. Smo si jo prisvojili? Ali smo že poskusili njene nauke izvajati v našem življenju? Povejmo za zgled. Slovenski dijaki, ki so bili organizirani v Katoliški Akciji, so tako dobro poznali papeške okrožnice, zlasti okrožnico o brezbožnem komunizmu iz leta 197 in okrožnico o socijalnem vprašanju, ki jih je obe izdal isti papež Pij XI, da so bili zmožni z vsakomur govoriti o najbolj zavitih družbenih problemih. Komunisti so morali dati svojim članom navodilo in naročilo, da se s katoliškimi dijaki sploh ne smejo spuščati v debate in razprave niti na srednjih šolah niti na univerzi, ker so vedeli iz skušnje, da so komunisti pri vsakem razpravljanju vedno pogoreli. Ta mladina je tildi živela po teh načelih papeških navodil. To je bi! glavni razlog, da so komunisti v maju leta 1945, ko so Angleži slovensko mladino vrnili iz Vetri-nja nazaj v titovino, rabljem v roke, vse člane Katoliške Akcije pobili. Pomorili so tudi take, ki so bili stari šele 16 in 17 let, ker so se jih bali. To se morda sedaj čudno sliši, pa je res. Bali so se jih, ker je bila ta mladina podkovana v naukih papeških okrožnic, ker je vedela katoliško stališče v vseh družbenih vprašanjih sedanje moderne dobe. Vsak po svoje izkuša in ve, da so komunisti izvežbani, naravnost v prepad? Smole še ni bilo zadosti, vaaj zame ne! Tudi jaz sem začel grabiti za kljuko. Pa glej ga spaka, bila je neka patentna in je nisem znal odpreti. . . Vrhtega sem bil na levi strani, kjer je bilo komaj malo prostora za odtek cestne vode ob navpični skalnati steni. Vozač se pa ni dal ugnati. Vse mogoče in nemogoče “trike” je poskusil, da zmanjša brzino voza. Od časa do časa je za spoznanje zavozil ob gramoz ozkotirne železnice, ki je takrat švignila ob cesto, t. j. tir te želez nice od časa do časa gre po cesti, potem jo pa spet zapusti, ker ni dosti prostora za oba na isti višini. K sreči je tir precej časa vodil ob cesti in je tako driver sčasoma s pomočjo železniškega gramoza izdatno zmanj šal brzino vozila, nato pa nenadoma zavozil na sredo železniške proge, bus je začel skakati kot nor, potem pa se je naenkrat ustavil. Je bilo smole konec? Počakajte! Komaj smo si driver, njegov tovariš in potniki malo oddahnili in hvalili Boga za očividno rešitev iz najhujše nevarnosti, se za ovinkom — ki nam je bil pred nosom — oglasi brlizg lokomotive: 'vlak prihaja! Driver Nova naseljenca, bodita nam pozdravljena! Girard, Ohio. — Pozdravljena g. in ga. Stanko Seljak v naši naselbini! V sred1« zjutraj ob pol šestih smo imeli čast pozdraviti na pennsylvanski postaji v Youngstowmu ta težko pričakovani par. Kako pretresljiv je bil prizor na postaji, ko so si segli v roke in se solznih oči objemali s svojo teto, Mrs. John Anžiček! Bile so to solze neskončnega veselja in radosti. Seljakova sta potovala z avi-onom. Zdaj je njiju mučeniško trpljenje končano in upamo, da se bosta počutila med nami kot doma. Ker ju je dobri Bog varoval dozdaj, ju tudi tukaj gotovo ne bo izapustil. Seljakova naročata tople pozdrave tudi za dr. Meršola in njegovo družino. Zelo rada bi se sestala ž njimi prav kmalu na svobodnih ameriških tleh. Pozdrav vsem skupaj, John Dolčič. -o- NASA MICKA IMA TUD BESEDO Romanje članic Oltarnih društev v Lemont Newburgh, O. — Naj vam naznanim, da sem začela pobirati denar za vazne listke za romanje v Lemont na 20. in 21. avgusta. Odpeljale se bomo že 19. avg. zvečer. Vse tiste, ki ste se namenile, da boste šle na božjo pot na kraj, kjer prebiva Mati, pomočnica kristjanov, boste imele zdaj priliko. Tiste, ki ste že bile tam, boste vedele, kako prijetna vožnja je veda, Bog sam Vam bo s svojim blagoslovom vse bogato odplačal na kateri koli način, o tem dvoma. Ko prebiram Vaš ‘And the Worst is Yet to Come” mi včasih pride na misel, kako sem lansko leto po Himalaji raj žal. če bi znal kartone risati, bi kar začel in še storijo bi zraven napisal. Morda Vas bo vseeno zanimalo. Bilo je takole: Ko sem se avgusta meseca, v največjih nalivih indijskega monsuna 7000 čevljev visoke poleg driverja busa po gladko asfaltirani cesti vozil iz Darjee-linga proti Kurseongu navzdol, je naenkrat naš “station wagon” začel skakati kot da se po berglah vozi. Driverjev tova riš, s katerim sta ves čas vožnje kramljala, zavpije: Kolo, zadnje kolo! i . . Izgubili smo zadnje desno kolo! Smola! Smole pa še ni bilo konec! Driver pritisne na zavoro. Kolo je odletelo, kako bo delovala? S pospešeno brzino dr vimo po himalajski cesti nizdol. Pogledam vozača: kot zlikan o-vratnik, tako bled je postal. Bus skače zmerom hitreje, kdaj bo kam zadel in se bomo vsi skupaj prevrnili ali zleteli več sto čevljev globoko v prepad ali pa zadeli v ostre skale na levi strani ceste? Potniki zadaj so postali nemirni in grabijo za kljuke. Pa kam bomo skočili? Na levo ob skale ali na desno skoro —......... — ------- ju Itako lepo je vse tam na a- šine izpred volana na cesto in Brezjah- Gotovo se o« TV.,1 . . , 11...___ teče, teče. . . Posrečilo se mu je, da je vlak ustavil prav na o-vinku! Kaj pa zdaj ? Če nisem hotel sedeti ves božji dan na polomljenem busu, sem se moral hitro za kaj drugega odločiti. — Plačal sem voznino — revež šofer je imel že tako dosti škode vzel tašjco in skoz dež in meglo capljal* dokler nisem do kože premočen dospel v St. Mary’s, Kurseong. Ko sem bil spet doma v Khari ju mi lepega dne poštar prinese ovitek z debelimi črkami “On His Majesty’s Service.” from the “District Intel!. Branch.” Fant, kaj si pa zdaj naredil? Notri je bilo napisano: “Navedite razloge, zakaj niste za časa bivanja v Darjeelingu vsega svojega gibanja sporočali tamkajšnji policiji.” Kakopak! Na formularju za prijavo policiji je namreč jasno zapisano, da bo vsaka tozadevna zanikrnost ka znovana z globo ali z zaporom ali pa z obojim. — Vseeno pa bi bil naj raj še tistega sitnega policaja nazaj povabi! na tisti poskočni bu3 na poti iz Darjeelin-ga v Kurseong! Zgornje bi bilo kar za več kot par “instalments” za Vaš ‘And the Worst is Yet to Come,’ ali ne? Vendar sem pa še zmeraj živ in zdrav v tujini in tudi Vam isto želim in mnogo, mnogo let, 'niste^bi^ tam, r^dno vsak jutro mi je,pri waste potom prav prijazni vahlje- tih voščila: “Na svidenje June, da se n aim pridružite. Vsa tri!” Vselej -m« njo pka vožnja je prijetna in udobna, zal jezik Hi JI želel, da bi.se Vesten in izkušen katoliški mož j^toprihodnjega^ir^^ Skupaj so prišli dec. 1929 v Indijo i« se spet skoraj po 20 lotih seili gornji: br. Udovč, Fr. Poderžaj, br. Drobnič. Tisto jemanje krvi vsako jutro je bilo nekakšno koristno zlo, ki je bilo ukazano, bi rekel, pa močno zasovražene od moje strani, ki sem dajal kri pa ki mi še povedali niso v kakšne namene jo dajem. Kakor v komunistični partiji, kjer podložni ne vedo, počemu so zraven in ki jim mi drugi pravimo: koristna budala. Veš, Micka, vsako jutro sem imel menjavanje letnih časov. Najprej je bila nekakšna pomlad, ko sem ves blažen in neskončnem pričakovanju čakal na zajtrk oziroma ffla tisto malo, ki naj bi predstavljalo zajtrk. Nekaj je biloipa le. Komaj sem se dobro oblizal, pa mi je že ura v zapestju kazala, da bo zdajle prišla tista ženska po kri za klobase, ali za kar že. Mraz me je spreletel in zdelo se mi je, kot bi stal tiste dni po Bolžiču na Nanosu, ko se kraška burja zares podstopi. Saj me ni ravno bolelo, vendar sem vselej zamižal in stisnil zobe, ko mi je ženska zabodla šivanko v žilo. Nisem si uipal pogledati, koliko mi je odvzela te koristne tekočine, ker bi naj-brže pogleda na prenesel. Ampak pogumnega sem se delal na vso moč, kot bi mi bilo dajanje krvi za marjašem najppjetnej- primerilo, naj bo že na poti k meni po kri, ali pa poprej. Pa sem j'o> menda zares zmolil, ker nekega jutra, ko sem v »trahu in trepetu gledal v vraita in pričakoval krvosesal-ke, je res prišla, toda druga. Menda jih imajo toliko, da jih ne bom zmolil sproti. Ge se'bo ena ztoosila, bodo pa drugo poslali. Nerad sem ji prepustil roko, ker ji nisem prav zaupal. Saj sem imel prav, da ji nisem. Nekaj mi je reklo, da se ne bo prav izteklo in se tudi ni. Že kakor mi je tipala po žilah na roki sem videl da si prav ne upa, ali pa še ne zna. Križ božji, če so jo poslali, da se uči nameni! Končno je menda našla cilj, ker začutil sem, kako se je zarila šivanka v roko. To še ni bilo tako hudo, ampak ko je Začela čez nekaj časa riniti šivanka globlje in jo vrteti sem in tje, ni bilo pa prav nič prijetno. Stiskal sem roko v pest in zapičil gornje zobe ob spodnje, s prosto roko sem se pa po čelu obrisal. Dolgo tišči šivanko v roka, končno pa reče: “{le teče, pa ne teče 1” Vrag, babji, sem si mislil, saj mi je, kot bi naravnost v srce zapičila šivanko, zdaj pa pravi, da ni krvi. Marička ti meni pomagaj, kako da ni krvi! Kaj so mi že vso pobrali in je zdaj v mojih žilah morda samo še par kvortov deževnice? Kaj se ve, če ne! “Bom poskusila še na drugi roki,” mi je v tem povedala ljubezniva bolničarka, ki sem si jo dobro zapomnil in bova morda še kje skupaj prišla, da ji bom nekaj med štirimi očmi za-uipal zaradi tistega mrcvare-nja. Sla je na drugo stran postelje in mi vjela drugo roko, ki1 sem jo hotel ravno skriti pod odejo. Zopet tiplje in išče in zopet zapodi šivanko nekam v roko. Zopet vrti m potiska ši- ni — mastne službe in dobro življenje, narodu pa bedo in škodo, ki ne bo 20 let čisto popravljena. Rojaki, streznite se, saj ste samo zato zraven, ker je nekaj novega, in da se malo postavite. Pa brez zamere. — J. Z. Ob slovesu od prometne družbe bo šel 2 nami in skrbel, da bo vse v redu. Za našo faro sv. Lovrenca bom pobirala jaz. Prinesite k meni, ali pa me pokličite Dlar mond 8640 to bom prišla db vas. V drugih župnijah se pa priglasite pri odboru Oltarnega društva, ki mu’ je znano vse o tem romanju in vam bo dal vsa pojasnila, ki jih želite. Pozdrav vsem in na svidenje! Ana Gliha, predsednica. ------o------ Nekaj pristnih Long Island, N, Y. — Ne čudite se, ako dobite iz našega lepega Long Islanda kako naročilo. Ni nas sicer veliko tukaj, toda tudi nežni spol rad čita slovenske liste, ne oziraje se na desno ali levo, malo iz radovednosti, malo radi slovenskega čtiva, malo da vidimo koga vendar ljudje vidijo v Leninovih 'naukih itd. Dobro bi bilo, da bi v domovini zidali pekarije, tudi glavnikov bi bilo treba, da se ne bi plemenske živalice z rdečim križem na hrbtu redile itd. Zidajo se narodni domovi, a narod nima stanovanj. Seveda vse gre rado v tovarno, da je ob sobotah novae, a krompirja ni, repe ni, ljudje hodijo po naravnih podplatih itd., itd. Iz Ljubljane se sliši, da brivski mojstri tarnajo, ker ne dobijo pomagačev, ker je je 91 teh gospodov postalo uradnikov. In tam v vaši metropoli imate tudi veliko takih privržencev rdeče barve. Kaj mislijo člani naših jednot. Naj se poprimemo samo enega vprašanja: Kaj je prinesel do- sedaj komunizem dobrega? Ti- Lizika: (obesi slušalko) :|sem bil pripravljen na stim,- ki so to pričeli v domovi- “Napačna |2veza Odplula je ladja od kraja, sledijo je solzne oči; od bregu pa dekle postaja, za srcem ji mlado srce hrepeni. Z roko si pogled je zastrla, ne more sirota domov. Za njim se je v duhu ozrla čez morsko gladino do rešnih bregov. Valovi otožno šumijo in vetrič pihlja ji v slovo, iz srca pa želje kipijo, molitev za varstvo se dviga v nebo. Le plavaj mi skozi viharje, naj vodi te večni Krmar vso noč od večera do zarje, do dneva, ko sonca nasmehne se žar. Limbarski. Napačna zveza babji, bi bil rad rekel, pa nisem, iker sem bii zelo krotak in vdan bolnik, “samo še enkrat se mi podstopi do moje kirvi!” Veš, Micka, tedaj sem šele vedel, kako je bilo pri srcu Cop-či svinji na Menišiji, katero je Herblen zaklal in so jo že pa-luižili, pa je nenadoma oživela, planila iz trugie in Herblanu ravno med nogami, da jo je, ki je bil na kratkih nogah, lepo zajahal in ga je nesla doli po vsi ko milijonov hudičev (kakor je trdil Tomažev Janez, ki je prasico držal in potem vse videl). Tako nekako je bilo meni, ki mi je špitalarca s šivanko prevrtala obe roki, pa iz nobene ni debila niti toliko krvi, kot jo ima ema čisto navadna gnida, ki veste, da to ni dosti. Potil sem se v hudih težavah in velikih skrbeh, ker sem bil i|z dna srca in hudo prepričan, da v mojih žilah ni niti kapljice krvi več in mi je sililo na jezik vprašanje: o jej, kaj bo pa zdej? In kaj vem, kako bi bil tisto vprašanje rešil, da ni tedaj vstopila druga bolničarka, ki se je na vsa usta smejala (kakopak, zdaj se pa še režite im se) in rekla, da ne more biti, da bi ne bilo v meni nič krvi, ampak da je bolničarka najteže ni znala dobiti iz mene ali sem jo ipa nalašč držal nazaj. Pri tem me je poredno pogledala. Kaj pa misli, da sem krava, ki lahko mleko da od sebe, ali pa ga ne, kakor ji že pade v glavo. No, pa se nisva dolgo onga-vila. Bolničarka mi zapiči šivanko v roko in ena, dve, tri — jo je zopet izpulila spolno cev- Mala Lizika se je najrajši igrala s telefonom, a kopala se ni rada. Mati jo je hotela z zvijačo pridobiti za kopamje. r--------------- Zato je vzela konec telefona v j ko krvi. Tako sem bil presene-roko, drugi konec ipa je dala Li-jčen in nekako vesel, ker imam ziki. ! še kri v sebi, da sam čisto ipoza- Mati: “Halo, ali je tam Lizi- J bil, da me mora boleti. Tiste ka?” i bolničarke nisem nikoli več vi- Lizika: “Da, mama.” ! del. Ge bi bila še kdaj prišla Mati: “Pridi sem, da se boš po mojo kri, bi kmalu opravila kopala.” j pri meni, če kaj vem in kakor bil pripravljen na njen r r 8 V samotah pragozda S. Scoville ml. — Pavel Holeček Rok je glasno zakruflil, a bober dreves, glodali in glodali, do- % 1 __ _ ,1 Jl_ ::L »Afliala lrnl/rtv ai/1. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV je krepko udaril z repom po tleh, se okrenil ko blisk, iplanil k drugi luknji in izginil. Rok se je oprijel palic v podu in oči so mu izsopile. Vilče je že čepel v gnezdu; gledal ga je in se smejal, da bi bil skoro padel v vodo, “Dobrodošli, gospod Rakun,” je slednjič spravil iz sebe. kler jih niso podrli, kakor store to drvarji s sekirami. Nekdaj je naletel na tri mladiče, ki so igraje se zašli predaleč od reke, in posrečilo se mu jih je odrezati od brega. Ko so opazili, da ne morejo več nazaj k starima, so se jeli tea ves glas dreti, kakor to delajo prestrašeni otroci. do kraja, vendar pa še daleč ne Kar precej pa se jih je vživelo je SM5UI1J1C »pittvu m 't'-------— -----; “Gospod bober je moral nuj- Takoj je priplavala njih mati no z doma, a naročil mi je, naj Vas lepo sprejmem. Kaj boste, košček jesenovine ali pa morda dobrega bukovega lesa?” Rok je zlezel k Vilčetu na pod in težko dihal, a ni mogel spraviti besede iz sebe. Nato se je zadovoljno zavalil na toplo posteljo iz mahu, ki jo je bil bober pravkar zapustil; za njim je še ostal sladek, skoro prijeten vonj po mošku. “Največji bober, kar sem jih videl,” je dejal nazadnje. “Črni bober. Se včasi dobi, čnn ali bel. Sicer vedno rdečkastorjav. Koža tega starca je zlata vredna.” “Pravlzaprav ni čisto v redu,” de Vilče, “da se naseliva v bobrovem stanovanju, ne da bi mu slekla kožuh.” Ko so se jima oči privadle mraku, sta si palačo kralja bobrov natančneje ogledala. “Klet je polna vode,” meni Vilče, “in tudi v veži je ne manjka. Sicer je pa tu prav toplo in prijetno. Kadar nama bo zunaj premrzlo, prideva semkaj in se nastaniva pri tvojem prijatelju, dasi ti odkrito izjavljam,” nadaljuje slovesno, “da se mi dozdeva, kakor da te ni nič kaj vesel, a si bil kdaj_ čustev.” po vodi doli; opazivši Roka, se je ddlala, kakor da je težko ranjena in se komaj še bori a valovi. Ko pa ta zvijača ni uspela, se je pojavil od nekod tudi oče bober in nato sta se oba potapljala in (razburjena premetavala po plitvi vodi čisto blizu brega. Končno sta zlezla celo iz vede, se vlekla prav do Roka in ga skušala uveriti, da sta bolna in slaba. Ko ju je pa hotel pograbiti, sta se mu vzlic navidezni neokretnosti izmuznila. Medtem se je mladičema posrečilo priti do brega, odkoder ,sta skočila vodo in izginila. Nato sta planila tudi stara dva po bli-skcvo v reko, plosknila kot v zasmeh s ploščatnim repom po vodi in odplavala. Rok je tudi ipravil, da je ne- JULIJ 24. — Piknik fare Marije Vnebovzete na cerkvenih prostorih. AVGUST 21. — Skupne clevelandske podružnice SŽZ priredijo piknik na vrtu SDD na Recher Ave. Ves preostanek gre aa Katoliško ligo. 21.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 28. Piknik Slovenske moške zveze na Brae Bum prostorih, 25000 Euclid Ave. 28.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 3 — Društvo sv. Ane št 4 SDZ plesno veselico v Sloven sum j/tvoaw --------- --------- Ul&ttWJtt, JU IMŠOja, skem društvenem domu na Re- je slovenska Pravda. morejo pogasiti žeje za branjem, ki je po tolikih letih suše zelo velika. Koliko bi koristila potujoča knjižnica. Veliko bero V Veliko Britanijo prihaja precejšnje število listov iz USA, Kanade, Argentine, Koroške, Trsta iz Gorice in Nemčije. Za tukajšnje Slovence pa izhaja v Tamworthu, Miners Hostel Two Gates list Klic Triglava. Orga- skem narodnem domu na St Clair Ave. 24.__Podružnica št. 82 SŽZ uue9 11B[ UU1 m^iavo. u,8a- ima plesno veselico v Sloven- nizacjja, ki ga izdaja, se imenu- cher Ave. 24. in 26. — Praznuje Slovenski dom na Holmes Ave. 30 letnico svojega obstoja. OKTOBER 16. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi "Card party” v cerkveni dvorani. 22. —Podružnica št. 47 SŽZ priredi “Autumn Dance” v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Igra Lou Trebar orkester. 23. — Pevsko društvo Zvon priliki* 35 letnice svojega obstanka. Koncert bo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Slovenci v Veliki Britaniji chf1 kot gospodinjake pomožni' “Kako drugod žive?” je bilo eno prvih vprašanj, ki so mi bila zastavljena na raznih krajih na dvomesečni poti po Veliki Rot je tuui pravil, aa je ne- Britaniji. Kot nekak splošni od-kdaj opazoval boj med bobrom govor na to vprašanje, naj bo ta v.aI„ kratki nretrled o Živlieniu Slo- in- divjo mačko; v tem boju mački niso nič koristili njeni sicer tako nevarni kremplji, ampak je morala poginiti ped krepkim bobrovim zobovjem. “Ni čuda,” je dejal Vilče, ko sta se napravljala, da se vrneta na gornji svet, “da imajo Kanadci bobra v svojem grbu. Saj je bober res znamenita žival.” Sedmo poglavje ; Rdeča pota Zaslužek je pravtako različen kot delo. Tako ima rudar, ki dela na najtežjem akordnem delu ter dela nadure do 15 funtov tedensko, delavka začetnica v tekstilu pa 2 funta, 15 šilingov. Velika večina se je prav dobro oblekla. Več kot polovica vsega zaslužka gre pa danes v obliki paketov v domovino, ki je po trebna pomoči. Po hostelih Večina Slovencev še stanuje po hostelih, kjer so stanovanj ske prilike zelo različne: od sobic s toplo in mrzlo vodo za posameznika pa do pločevinaste barake za 10 do 12 oseb. Rudar- med domačine in njihov način življenja ter se udeležujejo tega v cerkvi, v klubih in zabavah. Na splošno imajo Slovence radi povsod. Marsikje jih domačini radi vabijo v svojo družbo. Pa tudi res niso samo dobri delavci, ampak tudi dobri družabniki. V hostelih tvorijo zaključeno družbo ter se navadno prav dobro razumejo z vsemi. Prvi maj Prvi maj smo praznovali prav lepo v Caerphilly-u. Dopoldne smo imeli sv. mašo, ki jo je daroval za nas in za Angleže č. g. Kunstelj, slovenski potujoči dušni pastir. Popoldne pa so bile naše šmarnice pred brezjansko podobo Marije Pomagaj. U-metnik nam je napravil prav lepo kopijo milostne podobe. Bilo nas je nekaj nad 60 Slovencev. Smo lepo peli in bili res veseli. Razumljivo je, da delo človeka popolnoma prevzame. Zato je le malo športnikov, nekaj namiznega tenisa ali boksa in to je vse. Ne moremo pa med šport prišteti kart, ki tudi padajo, dasi redko za denar. Zelo malo je ostalo od domače navade, da so fantje v nedeljo popoldne stopili v gostilno ali v zidanico, pač pa se čuje še marsikdaj slovenska pesem, ki ji tudi tujci prisluhnejo. Muziki, ki jih ni malo, pa porabijo prosti čas, da kaj zaigrajo. Ne pojo samo posamezne harmonike, tudi več inštrumentov skupaj večkrat zagode. Težje je z zborovskim petjem, ker so le redke skupine tako žena in Titovi biriči izvajajo močne, da bi bilo pevcev zadosti. Izgubljena leta Izgubljena leta so še vedno eno najmučnejših vprašanj zlasti za inteligenčne poklice, akademike in srednješolce, H so si več let belili glave po šolah, se- vala po gozdih, ponoči pa sta se previdno bližala avstrijski meji. Enaka usoda je zadela tudi nekega kanadskega državljana. Mož je prišel iz Toronto, da obišče svojce, a se ni mogel več vrniti. Vsem skupaj se je posrečilo priti čez mejo in danes so na podlagi svojih dokumentov že na poti tja, kamor so želeli. Navedel sem le kratka poročila onih, ki so s pobegom dosegli svobodo. Tisti pa, ki jih zgrabijo med potjo kremplji OZNE in postanejo žrtve morilcev, nam ne morejo ničesar povedati. Za njim so se zaprla vrata Titove “koncentracije,” kjer je mnogim smrt edina rešitev. Opazovalec. Begunci pripovedujejo Meja med Avstrijo in Jugoslavijo je danes dobro zastra- strogo nadzorstvo. Vendar pa skoro ni noči, da bi se kdo ne priplazil iz “paradiža” ljudske demokracije na avstrijsko o-zemlje. Število beguncev se je zadnje čase znatno povečalo, njih pripovedovanje je jako za- po tem otoku v raznih poklicih, največ kot rudarji. Mnogi so se lotili raznih tečajev in povsod pokazali lepe uspehe. Nekateri pa je zopet čas prekratek. Ker so mesta inteligenčnih poklicev tu prenapolnjena, je za bodočnost težko kaj ukreniti. Večina iskali svoje bodočnosti v Veliki Britaniji, ampak drugod, več let Demi giave po soi#n, se- --j— -----m- jv j-- — daj pa si služijo vsakdanji kruh nimivo. Niso nikake prazne be-— *■“ •’ sede, zakaj njih obrazi spriču- poskušajo z dopisnimi šolami, prevrtala uho, tudi obleka mu nosi lezKu naj uiucmu. . , ,,, _ . je še sedaj mnenja, da ne bi ^radal m prezebal tako, da je barake za 10 do 12 oseb. Rudar-ki Britaniji, ampak drugod, . . . ....I Posredoval je tpri predsedniku ji imajo povečiniJpbro urejene morda v Ameriki ali pa v Av-I j tej. -e kmalu pQ prevratu|repuiblike in oni trije kaznjen- Pretekk je teden dni, odkar sta odkrila naselbino na Bobrovem jezeru (tako sta ga namreč imenovala). Skoro vsak dan sta bila tam in se nista mogla načuditi, koliko dela so bolbri lahko opravili v eni sami meči. Bilo je, kakor da bi vedeli, da se bliža mraz. Brž ko je nastopil večer, se je stari črni očak pomolil v bližini svojega dama te vode in tiho plaval ipo jezeru naokrog, dr- žeč se vedno tesno ob bregu, g0 pa zaposleni v tekstilni in- J am! A —UAMM A A Af 1 rt/I.OlTOl rtlC /1 l 1 « 1 I * * * X T a! HAMMUaX 1#I ter si oprezno ogledoval okolico, ali ne preti morda njegovi Rok ni odgovoril, ampak ^i je drgnil-bunko na glavi. Nato sta še dolgo sedela ina toplih posteljah in se pogovarjala o živalih vobče in še posebej o bobrih. Rak je znal o tej razumni živali povedati toliko zanimivega, da se ga Vilče ni naveličal poslušati. Govoril je o bobrih, kakor da so moder, hraber, srečen rod indijanskih bratov. Samec in samica ostaneta vse življenje skupaj in se v sili žrtvujeta za mladiče. Rok je pripovedoval o veri med cu, Bil Jle ..j-, Indijanci, po kateri prvotno ni številni družini nevarnost, bilo na svetu ndč drugega kot Nekega večera ni opzil to-nepregledna vodna gladina, vargev, y sta čepela za gostim kjer so živeli salmo velikanski gj.mom kraj vode. Ker ni bilo bobri. “Veliki duh” je ukazal nevarnosti od nikoder ne vide-bobrom, da so se potopili na tj ne vohati ne slišati, je iz-dteo in prinesli blata ter ka- dušeni starše splezal na okro-m?nja, iz česar so naredili go- glo gita]0 sredi jezera. Kakor re, ravnine in rodovitna polj a. bi tQ bij0 arnamenje, da je vse Nato je prešel k svojim do- y r6du, 3e je takoj pojavilo življajem in povedal, da je že kakij, dvajset bobrov, ki so se videl, kako so bobri privalili po razdeliti y Več skupin. Starec sto funtov težke skale za, svoje se je ^jvidno zavedal, da ga jezove in priplavali brez teža- starost in modrost si- ve velike panje, in sicer celo cer ,cdvezujeta težkega dela, da proti vedi. Opazoval jih je, ko pa mu na(agata skrb za varnost so se lotili s svojimi glodačiIgyojcev Zato je ves čas se-po dva in tri čevlje debelihj ^ nepremično kot 'kip na ska-‘ li in budno stražil. Deset bo- brov je šlo molče drug za drugim skozi gozd do konca jarka in še dalje med trepetlike; tam so se razkropili in si izbrali vsak svoje drevo. Nato so se mali drvarji postavili na zadnje noge, s sprednjimi pa - objeli deblo in začeli Iz ostrimi glodači dolbsti v les, da so letele iveri na vse strani; glodali tako enakomerno in naglo, kakor da bi delaj stroj. (Dalje prihodnjič) Glasbeni instrumenti “Kaj pa počenjaš sedaj?” “Glasbene instrumente prodajam. Včeraj sem jih prodal čez tisoč.” ‘Kaj? Je li mogoče? Klavirjev?’ ’ “Ne, gramofonskih igel.” kratki pregled o življenju Slovencev na Otoku. K onim malo Slovencem, ki so bili že pred drugo svetovno vojno ali pa so sem prišli med vojno, so se v poslednjih štirih letih pridružili mnogi, ki so bili službi v angleški vojski ali pa 30 kot begunci prišli preko Italije, Avstrije in Nemčije na Angleško, da danes po približni ce-I nitvi število vseh Slovencev tako [znašalo nekaj nad 600. ...——— r-------------------.----j prijemi, as ni obzirnosti, ker' Tok novih priseljencev je či- obale Anglije, nekaj njih je nai nikdar ne more človek priti do Isto ustavljen. Rodil se je en šlo zavetišče tudi na Irskem. pravega spanja, ki je pa za težko otrok slovenskih staršev, več pa delo nujno potreben. Nekaj je novorojencev v družinah, kjer je mati Slovenka. Pri štirih parih, kjer je bil samo en del slovenski, je bila cerkvena poroka, 7 mešanih zakonov pa je zapisal samo registracijski uradnik. žal moramo k pokojnima Zbačniku in Mejaču prišteti še Antona Cene-ta, ki se je 23. januarja letos smrtno ponesrečil. Njegovi prijatelji iz Hydodcka so mu pripravili prav lep pogreb, potem ko so celo noč prečuli ob njegovem mrtvaškem odru. Pokojni Anton je bil tihega znača- Kaznjenci — operni pevci Slavni francoski skladatelj Peer je prebival nekoč del j časa v Tuluzi. Ko mu je postalo dolgčas, je hotel prirediti koncert, toda manjkalli so mu trije pevci. Nikjer jih ni mogel stakniti. Tedaj pa ga je neki prijatelj opozoril, da so v tuluški kaznilnici trije kalznjenci, ki i-majo izvrstne glasove. Peer se je takoj napotil k u-pravniku kaznlinice in ga prosil, naj -mu “posicdi” tri pevce. Upravnik je skladateljevi prošnji ustregel. Trije kaznjenci so vsak večer hodili v spremstvu stražnikov na koncertne vaje. Njihovi glasovi so bili Peeru tako všeč, da je po kon- jejo silno trpljenje in razodeva- certu stopil h kaznjencem in jo vidne znake prebite groze. Nekemu mladeniču je krogla je bila večkrat prestreljena. Ko so Nemci zasedli Slovenijo, tedaj je šel v “hosto” med partizane. Tri leta je revež pozimi leta 1945 nevarno zbolel Zdravil se je v ljubljanski bol- jim predlagal, naj gredo z njim v Pariz, kjer bi jih angažiral za operne pevce. “Prav radi!” so odgovorili kazinjenci, “toda upravnik nas ne bo hotel pustiti...” “T© naj vas prav nič ne skrbi. Čez teden dni boste pomllo-ačeni.” In Peer je res držal besedo. Pri nevelikem številu se še bolj čuti raztresenost, ko so mnogi tako osamljeni, da včasih po več mesecev ne vidijo rojaka. V vseh poklicih Našli pa boste danes Sloven-če že v skoraj vseh’ poklicih. Od ue uc v anuroj voch puiuivu*. v« ------j ----------------- bančnega uradnika pa do želez- isto: od rudnika, tovarne ali far .ličarja, največ je seveda rudarjev ter kmetiških delavcev, mno- dustriji. Vsem onim namreč, ki so bili prišli kot “evropski pro- flU pašo** v.. A ---x---- F------- ‘ * stovoljni delavci” (E. V. W.) pa tudi stopiti v kino ali k prija- .. L*i* j : 1« 4.: aaItKa! »n bol in rta ohklr Npffolifl. 1P M 7R- so bili dani le ti poklici na izbiro. Nekaj je še delavcev v kamnolomih, nekaj pa jih pomaga pri upravi raznih hostelov. ženske so največ kot tekstilne delavke, potem po raznih bolnišnicah kot sestre ali pomočnice, po hostelih, pa tudi po privatnih kaj knjig, ki romajo od kraja jjAMINt? »-J- * •***■* V** ** jr*** °**-* 7*** ***■ * ijgMlif i— •*— * M mm. b m « orana onih, ki 30 bili na privatnih stanovanjih, se je vrnilo v hostele, ker res ni bilo velike spremembe. Mnogi so se pa kar vživeli tudi kot podnajemniki. Življenje med tednom je vedno me do hostela ali stanovanja na hrano in počitek. Le sobota in nedelja prineseta spremembo. Treba je kaj nakupiti* treba je poslati domov paket ali pismo, telju na obisk. Nedelja je pa zares dan počitka. Le malo lokalov je odprtih in minimalen je promet na cessti. Zato mnogi počivajo, drugi pišejo pisma ali bero knjige, kolikor jih pač imajo. Re3 imajo posamezniki ne v neki tovarni; po naključju pa se je izvedelo, da je fant odšel iz bolnišnice sam brez dovoljenja. Takoj so ga prijeli in nekdanji Titov sobojevnik je dobil 5 let zapora. Od dela, ki ga je kot kaznjenec opravljal, se mu je posrečilo uiti in prekoračiti mejo. Pravi, dp bi bil še rad partizan — ampak na drugi strani. — Neki Boleslav Čerina je služil med vojno v Angliji pri zrako-plovstvu. Vrnil se je domov opravičeni nadi, da ga bo domovina sprejela kot borca v vrstah zaveznikov. Toda namesto časti in priznanja so ga kot “imperialistično okužene- MAL1 OGLASI Gostilna naprodaj Proda se. gostilna na E. 67. St. in St. Ciair Ave., pivo in vino. Proda ali zamenja. Pokličite UT 1-0217. (1391 Fumez naprodaj Naprodaj je Moncrief fumez termostatom. V jako dobrem stanju. Se proda po zmerni ceni. Zglasite se na 5815 Bonna Ave. ali pokličite ENdicott 3657, kadar hočete. —Jul. 13, 15, 18) 1VUJ1U niltuu JC MU wutBO ^ ja ter zelo lepo skrbel za svojo zaprli v “kišto.” Zaradi in»n AM mn TA nTVQ/>in Tl O “Tl. mater. Naj v miru počiva. Teža tujine Mnogo je domotožja med nami. Zlasti težko prenašajo tujino tisti, ki so čisto osamljeni. tega se mu je ozračje na “Ti-tolitu” tako pristudilo, da je, brž ko je prišel iz ječe, pobegnil čez mejo. Oskar Jugovič iz Zagreba bil zaposlen v Narodnem magazinu. “Na-ma se imenu- Greste v Kalifornijo? Vozim v Kalifornijo in bi rad vzel 2 potnika. Odpotujem v to-uunsaAinu. i«™ w rek 19. julija. Zglasite se na je ta kratica in diši po nakra- 2021 E. 221. St. ali pokličite KE donom maternaln Pravi, kak- « miku Sobo se odda Odda se opremljena soba za moškega ali žensko. Oglasite se na 5801 Prosser Ave., ali pokličite EN 5933. —(140) "zdravniki v Angliji premišljujejo, če nizm 80 let Mri Samuel Taylor zares pijačo mladosti. Iz zeliii si jo kuha in nedavno so mu zrasli novi zobje in prej sivi "*)e 30 do' bili zopet črno barvo. denem materijalu. Pravi, kak- g^. šne krasne in dragocene stvari je prodajal zlasti “narodnim” oficirjem in “ljudskim” funk cionarjem. Njegova plača pa ni znašala niti toliko, da bi se bil mogel skromno preživljati Zato se je odpravil na pot čez mejo in pravi, da je prišel nebesa, čeprav ni s seboj prinesel drugega kakor nekaj po nošenega perila. ( Po “svobodi” na “Titolitu” se je zahotelo tudi nekemu Avstralcu; dobii je potni list in vstopni vizum. Ko pa se je nedavno hotel vrniti nazaj svojo novo domovino, pa mu notranje ministrstvo v Beogradu ni hotelo izdati povratnega vizuma. Obrnil se je na britanski konzulat v Zagrebu, toda vsa posredovanja so bila bob ob steno. Ni mu kazalo drugega, kakor pobegniti čez mejo. (139) Soba se odda Odda se opremljeno sobo za moškega ali žensko. Vprašajte na 5801 Prosser Ave. tel. EN 5953. —(140) Barvanje hiš Sedaj je čas, da si daste prebarvati hišo. Delo je jamčeno. Victor Kovačič 1253 Norwood Road EN 2549 (Kličete med 5 in 6 zvečer). -(139) Prijitrfs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription« — Vitamina First Aid Supplies St. Clatr AM.BsE.i8tk Ali ste prehlajeni? Prt ^ imamo izborno zdravilo, da Pridružil se mu je ne-; vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite me Jv. rnuruzu oc mu jc uc-| vam usia-vi Kaseij m ki ameriški državljan, tudi nje- takot 110 mu so prepovedali povratek v Ameriko. Podnevi sta se skri- MandelDrug 15702 WATERLOO RD. 'pismo je vtaknil v žep!” Štefan se je naenkrat zdrznil usklmU Jše.ldižfi ,k_nii.----1 ovej naprej, je rekel in glas mu je (bil komaj kaj več ko šepet. CHN OBLAK U09. W UfS iflSIAKCt- MOVING WHAT A LINE UP! Železna pljuča najnovejšega izdelka. — Marc Fresco, star 8 let, ki je tudi ena izmed polio žrtev, nam kaže kako pripravim so mjnovejša “železna pljuča” Mo'naghan izdelka, ki tehtajo samo en funt in se z njimi bolnik lahko premika po prostoru in ni treba, da bi moral biti vedno v postelji. Te vrste pljuča uporabljajo za oživljanje utopljencev, onemoglih od izčrpanosti, ali zadetih od električnega toka in nadušljivih. G. WHISKERS Stara mama (POVEST) t............................. ...........umniiiimijiiiiiiKiiiniimmiiiiniiiiiiiiiiiiuiiniiiiminii....maumm* , ■ _ - ^ Bila sta si prijatelja; postala menoj — kako pogosto si posta si tekmeca, a vseeno še'skušal! — a naju niso nikoli ostala prijatelja. Ti si bil bo-1 pustili samih v tistih dneh. Moljki ljubimec, Robert pa bolj ja mati se je bala za Roberta, iznajdljiv snubač. Robert te Robert pa se je bal zase. Tako je v tej igri premagal. On si naju je vselej kdo prekinil, je znal' pridobiti največ mojih -Tebe so prignali skoraj do be-plesov, jaz pa bi bila najrajši snosti, mene pa meni pa je več plesala s teboj. Robert si krvavelo srce. Ce hi me bil moje znal pridobiti mojega očeta gel vsaj na stopnicah srečati in in mater; jaz pa sem si želela mi šepniti ‘Vzemi me, bi ti bi-tebe. Pravili so o njem, da je la takoj odgovorila “Rada. Pa mladenič, ki se bo povzpel še; nama teke prilike nikoli niso visok«. Meni so dopovedova- j dali. Jaz — mlada norica pa li, da si ti premalo stremljiv in sem bila preveč boječa, da bi si močan — celo v tistih časih soljo bila naredila sama. In po-1 j ud j e govorili o moči — a jaz Item, na večer preden si odpo-sem ljubila tebe, Povedal si jtoval, si mi napisal tole pismo, mojemu očetu, da bi me rad) “Jaz sem skoraj obupala, da vzel, on pa je dejal, da si za- bi mogla s teboj še kdaj gome premlad. Bil si šele dva in! voriti. Bila sem užaljena in dvajset let star, jaz pa tri in vsa iz sebe. Robert je podvo-dvajset. Pregovoril te je, da jil svoje napore. P.ctem pa je prej nekoliko potuj po svetu, nekega dne prišel v našo hi-preden se česa letiš. Ti si mu šo — na dan, ko me je name-odgovoril, da ne odpotuješ raval snubiti, in vedela sem, da prej, dokler me govoriš z me- ga hoče mati sprejei skupaj z noj. In poskusil si govoriti z menoj, ipotem pa se opravičiti in naju pustiti sama. Bilo je na dam, preden si ti hotel odpotovati, in jaiz sem hrepenela, da bi govorila s teboj ali pa bi mi bil vsaj dal kak znak. “Poslal si tole pisme po neki osebi. Prišlo je v hišo isti trenutek ko Robert. Videl je, da ga pošiljaš ti, Uganil je vsebino, ter bil ljubosumen in pretresen. Dejal je strežnici, da mi ga bo že sam izročil, in da ga tudi ni treba javljati, češ da ga itak pričakujem. Štefan v žep!” jsal meni. Mislil si, da me ‘Rchert pridobil na pošten nate čin ra da si vsemu sam kriv. |Ko si se vrnil, sva bila Robert in jaz že poročena. Obnovil si 'prijateljstvo z njim in z menoj. Jaz pa sem se hlinila — kako dobro sem se znala hliniti, si sam videl — da mi nisi nič več ko prijatelj mojega moža. Ti pa si bil najpoštenejši človek, Štefan, kajti čeprav sem vedela, da me še vedno ljubiš — uganila sem to prvi hip, ko sem te zagledala—mi nisi nikoli mati z besed« ali pogledom pokazal, da me ljubiš, “Če zdaj gledam nazaj, se mi zdi, da sem bila s teboj prav toliko skupaj kakor z Robertom. Mi trije smo bili vedno skupaj. Skušala sem te oženiti s katero svojih prijateljic, a čeprav si se jim vedno zdel privlačen, jim kaj več nisi postal nikoli. “In potem; čez več let, so Roberta imenovali za poslanika Italiji. Bil je velikanski korak navzgor, in ti si ste ga veselil z nama, kakor si se vedno veselil vsake najine sreče. Ko sva bila prvo leto v Rimu, je Ro- je bert nevarno rf>olel za mrzlico. Mislil je, da bo moral umreti. Zmerom je rad pretiraval svo- je bolezni. Rekel mi je, da mu sta žena in sem ga tudi oereči-nekaj tetži srce; dal mi je to la, zelo osrečila, smem reči. Ničesar mu ne očitam. Ravnal je, kakor se mu je pač zdelo najbolj prav, ker je menda mislil, da je v ljubezni vse dovoljeno. Seveda pa zato njegovo dejanje ni nič man j mr-zko, a jaz mu ga le rada od-pusim, ker je bil res najboljši mož in oče. Odpustila sem mu vse že davno. Toda oh, Štefan--! Vsa ta dolga leta . . . vsa ta dolga leta so bila zame nič drugega ko neprestana tvoje pismo in povedal vse, kaj je bil naredil. Odpustila sem mu, saj sem mu morala, in nikoli več nisva govorila o tej stvari. Nikoli pa si nisem upala prebrati to pismo, Štefan. Spravila sem ga v tole skrinjico. Nisem si upala odpirati to rano.” Spet sta oba molčala. Štefan je čutil, da ne more ničesar pripomniti Robert je bil njegov najzaupnejši prijatelj bila sta si kakor brata — injborba zoper ljubezen do tebe!" vendar m-u je storil nekaj take-i Pridejo v življenju trenutki, ga! Kaj naj bi torej še poma- 'ki so preVisoki ali preboleči, da gale besede? 'bi mogli govoriti. Štefan zdaj “To ti zdaj zato pripovedu-mi vedeli, je li močnejša boleči-jem,” je nadaljevala gospa 'na ali ipa sreča nad tem inovim Klara, ‘Iker hočem, da bi bil spoznanjem. Prav zdaj je bi-najin čas, kolikor nama ga je la bolečina na vrhu. še odmerjenega, kar je le mo- “To je žaloigra!” je končno V BLAG S ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE HČERKE IN SESTRJCE Josephine Černe zapustila ta svet 17. tl v 1 julija 1945. Pogled 'nam uhaja proti nebu, kjer dom sedaj je tvoj, ko ženin tvoj te je zasnubil, preselil je v vrt te svoj. Žaluujoči: STARŠI tb TRI SESTRICE. Cleveland, O., 18. julija 1949. Pismo je obdržal v žepu. Da, te je storil Robert. Jaz o tebi nisem ničesar več slišala, mislila sem, da tebi ni več zame, in srce mi je hotelo ipočiti. Še isti popoldan me je Robert snubil, naslednji večer pa sem mu dala odgovor, ki si ga je želji, ker sem izvedela, da si ti res odšel brez besede.” Umolknila je za hip in glede-la v ogenj. “Pisala sem ti, da sem se zaročila. Ti si najbrže iz tega sklepal, da je moje pismo odgovor na tisto, ki si ga bil ti pi- V BLAG SPOMIN ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBUENEGA IN NIKDAR FOZABNEGA OČETA Benčin ki je zaspal, v Gospodu dne 18. julija 1933. Let šestnajst je že minilo, kar Vaša se je pot končala, toda leta mnoga nam spomina Na Vas dragi oče niso izbrisala. Počivajte v miru dragi naš oče in V svetih nebesih se tamkaj radujte. Žalujoči, ostali: JOSEPHINE, MARY in FRANCES, hčere. Cleveland. O., 18. julija 1949. goče popoln. Moraš vedeti, da sem te ves čas ljubila, čeprav sem feila Robertu dobra in zve- 'dejal. “Žaloigra!” Zdaj j>a se je »pet obrnil k nji. “Toda ko je potem Robert umrl?” je vprašal. “Ko »em spet prišel k tebi? Zakaj si mi rekla ne?” Gospa Klara se je obotavljala, preden mu je odgovorila. “Moji razlogi,” je dejala, so se ti morda zdeli premalo tehtni. Izgovarjala sem se s svojo starostjo, spominjam se, in pa dejstva — vsaj se mi je zdelo dejstvo — da hi se vsem zdela stara norca, če bi se bila tedaj vzela. Bil pa je še en umrumrijmrijmnjmjmriju^ S sBdom m 2,000 milj dolgo pot. — Ko so dovršili svoj dom v sodu, so se Bruno Kaminsky (v sredini) in dva njegova tovdriša podali na 2,000 milj dolgo pot. Slika jih predstavlja na cesti pred cesarja Viljema spominsko cerkvijo v Berlinu, ko so nastopili potovanje. V sodu so postelje in električna razsvetljava, ker pa sod nima zavor, prav gotovo ne bodo prenočevali kje vrh klancev. Kamin-’ sky pričakuje, da bo s tem zaslužil dovolj, da si bo lahko razlog, ki je močnejši. Stefan, bala sem se prehudega razburjanja. Iut to bi bilo gotovo prišlo. Ko sem te že ljubila vse svoje življenje, vso svojo mladost, pa naj bi te zdaj vzela pri svojih šetdesetih . . • zdelo se mi je kakor oskrumba. Upala sem, da si 'bova lahko vsaj dobra in ljuba prijatelja. Hrepenela sem po takem prijateljstvu. Ti pa si bi] jezen in užaljen. Zapustil si me. Mislila sem, da te ne bo nazaj pol leta ali kvečjemu eno leto. Pa te ni bilo nazaj skoraj dvajset let! . . O Štefan! . . .” Baragove Knjige za leto 1949 so izšle! Knjige so sledeče: 1. “BARAGOVA PRATIKA" za leto 1949 2. Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA" Obe knjigi skopaj staneta—$1.50 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na: BARAGOVA PRATIKA 1857 W. 2 Ut Place Chicago 8, Illinois TJVT-irmrrLriJTjmru^ OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca 11« E. II. St JOHN OBLAK HE 2731 —AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride