TRGOVSKI LIST
Časopis za trgrovlrto, industrffo in obrt.
naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vi leta 90 Din, za ‘/z leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.	V	Ljubljani,	v	torek,	dne	17.	julija	1934.	štev.	79.
H&š	U
Jugoslavija je izvozna država, katere 'blagostanje je v direktni odvisnosti od njenega izvoza agrarnih pridelkov,. Če je izvoz velik, če imajo izvozni proizvodi dobro ceno, potem je vse dobro in celo razne posebnosti naše upravo ne morejo motiti splošnega zadovoljstva. Če pa izvoza ni in če ima nizko ceno še tisti revni ostanek izvoza, ki je še ostal, potem nastaja pomanjkanje povsod in tudi najbolj dobro mišljeni predpisi ne pomagajo dosti.
Zaradi splošne gospodarske krize, še bolj pa zaradi avtarkističnega stremljenja v vseh državah pa je izvoz po vsem svetu nazadoval in zunanja trgovina je padla v naravnost silnem obsegu. Izvoz Jugoslavije pa je bil udarjen še prav posebno. Preference in prevozne olajšave za avstrijski les so ubile naš izvoz v Italijo, ki je bila od nekdaj glavni odjemalec našega prvega izvoznega predmeta, kar je od nekdaj: bil les. Podobne izjemne ugodnosti Italije za madjarsko živino so udarile pa našem izvozu živine, da je tudi zastal ves izvoz živine v Italijo. Znatno podpovprečna pšenična žetev bo tudi naš pšenični izvoz reducirala na minimum. Od rastočega izvoza mineralij pa ima naš narod ne dosti več * ko nič, ker so vsi rudniki naše izvozne rude v tujih rokah, da ostaja skoraj vse bogastvo tega izvoza v tujih rokah.
Preostaja nam torej le še izvoz sadja,.
Kot punčico v očesu bi zato morali čuvati ta izvoz, ker nam mora sadni izvoz letos dati vse to, kar bi nam moral dati naš celotni izvoz. Če se ne bi obnesel letos še sadni izvoz, potem je katastrofa tu in kriza bi se pri nas poostrila do obupne sile, pa naj bi tudi od povsod drugod poročali O' zboljšanju. A za naše blagostanje je in ostane odločilen le izvoz.
Zato zasluži prav posebno pažnjo tako pomemben dogodek, kakor je bil nedeljski kongres vseh sadjarskih izvoznikov iz vse države v Mariboru. Z zadoščenjem treba tudi priznati, da se je z vladne strani posvetila kongresu vsa pozornost, saj so bila na kongresu zastopana vsa gospodarska ministrstva po svojih direktnih delegatih m ne le lokalnih pooblaščencih. Prav tako je treba z veseljem priznati, da je tudi ves potek mariborskega kongresa dokazal, da se vsa naša odločilna javnost zaveda, da bo letošnja sadna izvozna kampanja naravnost odločilne važnosti za naše gospodarsko stanje. Zato pa je tudi treba napeti vse sile, da bo pomenila letošnja kampanja za nas gospodarsko zmago.
Prepričani smo zato, da bodo vse resolucije kongresa v polni meri in brez odloga ne le upoštevane, temveč tudi striktno izpolnjene. Za popoln uspeh sadnega izvoza pa je poleg tega potrebno še sodelovanje med producenti in izvozniki.
Producent se mora prilagoditi zahtevam izvoza, ker drugače je celo prodaja njegovih pridelkov za nizko ceno nemogoča. Izvozniku pripada zato naloga, da je naravnost učitelj sadjarja, na drugi strani pa tudi oni, ki v vsakem primeru jamči sadjarju za dober nakup njegovega sadja. Brez tega sodelovanja ne more biti pranega uspeha za sadni izvoz in če se tega ne zavedamo, potem še nismo zreli za velike naloge izvozne trgovine. Naravnost dokaz zrelosti je, kako znamo izvesti sodelovanje izvoznikov s producenti.
Zato je bilo demonstrativno posebno zborovanje sadjarjev ob vsedržavnem kongresu izvoznikov odveč, tako silno odveč, da ni tega mogoče dovolj poudariti. Edino pravo mesto za sadjarje je bilo v nedeljo na kongresu izvoznikov in naj si ti samo prečitajo resolucije kongresa in priznati morajo, da tudi sami ne bi mogli sprejeti drugačnih resolucij. Do pičice vse, kar so zahtevali izvozniki, je bilo le v interesu tudi sadjarjev in ko so ti s posebnim zborovanjem demonstrirali proti kongresu izvoznikov, so dejansko demonstrirali prot1 sebi.
Pa tudi tista glavna zahteva posebnega zborovanja proti nereelnim sadnim izvoznim dobičkarjem ni upravičevala do posebnega shoda, 'ker so v tej zahtevi izvozniki še bolj odločni. In čudež bi bil, če ne bi bili. Kdo pa tvega ves velikanski riziko isadne trgovine, če ne izvoznik. Kdo visi na sadni trgovini tako zelo z vsem svojim premoženjem, kakor baš izvoznik. Če gre
Ho-nac&s sadnih
Maribor, 17. julija 1934. Pomen in potek kongresa
V Mariboru je bil v soboto, nedeljo in ponedeljek 6. redni kongres sadnih izvozničarjev in sadnih trgovcev skupno z zborovanjem sadnih producentov. Kpngres je bil mogočna manifestacija naših sadjarjev in sadnih trgovcev ter nepobitno dokazal, da je bodočnost našega sadjarstva v pravilnem razvoju. Pokazal je obenem silno važnost sadne trgovine za splošni gospodarski položaj naše državo in naše gospodarske bilance. Kongres je organiziral Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, ki je poveril s prireditvijo kongresa Združenje sadnih izvozničarjev in trgovcev za Dravsko banovino ter določil za sedež kongresa Maribor. Oboje je izredno priznanje tako Združenju, ki je vzlic primeroma kratkemu obstoju pokazalo izredno iniciativnost in plodonosno delovanje, kakor tudi Mariboru, kot enemu najvažnejših sadjerejskih središč v državi.
Važnost kongresa je podčrtala navzočnost najodličnejših predstavnikov našega gospodarstva. Udeležba je bila izredno številna, tako iz Slovenije, kakor iz ostalih delov države; pa tudi inozemski interesenti so pokazali za ta gospodarski dogodek živahno zanimanje ter so poslali močne delegacije.
Kongres se je pričel v soboto s pred-konferenco, na kateri so se določile smernice nedeljskega glavnega zborovanja. V ponedeljek se je zaključil kongres z izleti udeležencev v vinorodne in sadne okoliše Slovenskih goric. Zlasti za udeležence iz južnih krajev države je bil ta obisk prava pridobitev, ker so šele sedaj dobili pravilen vpogled na stanje naprednega slovenskega sadjarstva ter osobito občudovali vzorne drevesnice.
Udeležba
Med udeleženci navajamo: predsednika društva izvozničarjev Veljo Petkoviča iz Beograda, ki je tudi kongresu predsedoval, zastopnika zunanjega ministrstva dr. Sibe Miličiča, predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina z generalnim tajnikom, ministrom n. r. Ivanom Mohoričem in tajnikom trgovske zbornice dr. Plessom, zastopnika kmetijskega ministrstva prof. Lukmana, zastopnike prometnega ministrstva: načelnika Pavloviča ter dr. Džajo, Dolinarja im Pretnarja, predstavnike zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Viteza, Samuroviča in Geriča, zastopnika Centralne komisije trgovinskega ministrstva Sta-nesica, zastopnika banske uprave načelnika inž. Zidanška, banskega referenta Flc-ga, zastopnika sarajevske trgovske zbornice Padjena, predsednika srbskega Poljo-privrednega društva dr. Veljo Stojkoviča, ravnatelja Kmetijske družbe inž. Ferlinca s tajnikom Kafolom, ptujskega župana Jcr-šeta, predstavnike Narodne banke in mariborskih denarnih zavodov, odposlance številnih srbskih zadrug, zadružnih zvez ter "raznih gospodarskih institucij, od 'lokalnih predstavnikov pa župana dr. Li-polda, okrajna glavarja Makarja in Senekoviča, podijo policije Radoševiča iin druge.
Potek kongresa
Glavni kongresni dan je bil v nedeljo, dne 15. julija. Kongres je zboroval v veliki Unionski dvorani, ki je bila nabito polna. Predsedoval je Velja Petkovič. Na njegov predlog je kongres odposlal brzojavno
po sreči, je v resnici sadna trgovina blagoslov, toda le prepogosto pomeni tudi gospodarsko smrt za tistega, ki se je loti. In baš sadjarji v mariborski okolici so že na lastni koži bridko izkusili, kako nevaren je ta posel in kako mnogo bolje bi storili, če bi ga prepustili izvoznikom.
Zato ne posebni nastopi, temveč sodelovanje. Zato proč z zavistjo, ki jo naj nado-
udanostno izjavo Nj. Vel. kralju Aleksandru ter brzojavne pozdrave ministrskemu predsedniku, trgovinskemu, kmetijskemu, prometnemu in zunanjemu ministru ter banu. V vrsti nato sledečih običajnih ofi-ciailnih pozdravov, ki so jih izrekli za banovino inž. Zidanšek, za mesto Maribor župan dr. Lipold, za Zbornico za TOI predsednik Ivan Jelačin, v imenu srbskih kmetovalcev dr. Velja Stojkovič, v imenu Združenja trgovcev v Mariboru podpredsednik Miloš Oset, za Kmetijsko družbo poslanec Petovar, za Sadjarsko in vinarsko društvo podpredsednik Priol ter predstavnik železniškega ravnateljstva v Ljubljani, so posebno ugajale besede predsednika Jelačina, ki je naglašal troje važnih momentov, ki jih naglaša kongres: 1. Potrebo sodelovanja med producenti in izvozničarji, ker je izvoz potreben za sanacijo našega gospodarstva. 2. Potrebo solidnosti, reelnosti, kvalitete in morale v trgovini s sadjem in pri izvozu. Le solidnost nam ohrani sedanja in pridobi nova tržišča. 3. Potrebo pospeševanja izvoza tudi s strani Narodne banke, ki naj podeljuje kredite solidnim izvozničarjem v polni meri.
Referati in referenti
Strokovni referati, ki so izpolnili dopoldanski del kongresa, so obravnavali splošna vprašanja sadjereje in sadne trgovine.
Šef gospodarskega odseka konzularnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Sibe Miličič je poročal o informacijski službi ter o letošnji sadni letini v evropskih in ameriških državah. Referent Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Samurovič je podal poročilo o uspehih, ki jih je imela zadnja konferenca sadnih izvozničarjev v Beogradu meseca februarja, dalje je označil smernice razvoja izvozne trgovine na podlagi novega položaja z ozirom na izpre-menibo trgovinskih pogodb ter letošnjo potrebe inozemstva z ozirom na naš sadni izvoz. Ravnatelj sadjarske in vinarske šole Priol iz Maribora je govoril o nalogah slovenskega sadjarstva v bodočnosti in sicer tako glede gojitve sadja kot glede izgledov sadne trgovine. Banski referent Flego je poročal o stanju sadonosnikov v Dravski banovini, zastopnik kmet. ministrstva prof. Lukman pa z ozirom na vso državo. Zastopnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Djakoni z Dunaja in Pučnik iz Prage sta poročala o položaju na teh tržiščih, ravnatelj Padjen iz Brčka o stanju nasadov češpelj, tajnik Združenja trgovcev in izvozničarjev Dravske banovine Ambrožič o sadni trgovini pri nas, Andjel-ko Mihajlcvič iz Beograda pa o srbskem zadružnem prodajnem sistemu.
Na popoldanskem zborovanju so prišli do besede najprej inozemci, potem zastopniki prometnega ministrstva in nato referat ter debata o vprašanju kreditiranja izvozne trgovine. Dočim so dali dopoldanski referati, kot že omenjeno, splošen obris stanja našega sadjarstva in sadne trgovine ter smernice za bodoče delo, je bil popoldanski del kongresa zanimivejši z ozirom na razpravo in živahno debato v aktualnih in perečih sodobnih vprašanjih.
Mnenje inozemstva
V imenu inozemskih interesentov je govoril zastopnik dunajskih sadnih trgovcev Krauss, v imenu čeških trgovcev pa Weigl. G. Krauss je izrazil troje želj: 1. Da prenehamo s prezgodnjim obiranjem češpelj, s čimer si prihranimo mnogo denarja in
mesti složno delo, da bo sadna trgovina le v rokah sposobnih, poštenih in solidnih izvoznikov.
Samo na tej podlagi more uspevati naš .sadni izvoz in zato mora biti naloga vseh, da v tej smeri složno delajo. Ta naloga pa je danes še prav posebno velika, ker je sadni izvoz edini pomembni izvoz, ki nam je še ostal.
mnogo sitnosti ter si ohranimo dostojen renome. 2. Da skušamo skrajšati prevozni čas od sedanjih 48, oziroma 72 ur na čim manjše razdobje, in sicer na ta način, da bo šlo sadje kot brzovozno blago po običajni blagovni tarifi. 3. Da se najde primernejši modus plačilnega prometa tako, da se bo skrajšala časovna razlika med vplačilom in sprejemom od sedanjih 10 do 12 na 5 dni. Avstrijce zanima predvsem vprašanje, ali bo mogoče uporabiti pri uvozu enostransko vezane dinarje. Pri dvostranski vezavi obstoja kurzna razlika 30 točk, kar otežuje kalkulacijo. — Zastopnik čeških trgovcev g. Weigl je omenjal predvsem pomanjkljivosti pri odpremi, pri opremi ter uradni kontroli sadja. Zahteval je tudi zaščito inozemskih trgovcev pred izkoriščanjem po nereelmih in nesolidnih domačinih.
Prometna vprašanja
Enako zanimiva liin poučna so billa prometna vprašanja, o katerih so razpravljali železniški strokovnjaki načelnik ministrstva Pavlovič, dr. Džaja in Dolinar ter posamezni trgovci iz lastne prakse: železniški strokovnjaki so objasnili stališče naše prometne politike z ozirom na izvozno trgovino. Vožnja se je v sezonskem voznem redu skrčila na minimum, in sicer iz Brčka na Duinaj na 10 ur, istotako se je skrajšala na Poljsko, in so se zboljšale zveze z Dalmacijo'. V debati: se je razpravljalo o nujni potrebi posebnih hladilnih vagonov za prevoz sadja, kot jih imata Italija in Bolgarija. Naglašalo se je nadalje, da je razlika med ceno embalaže in sadjem prevelika, da so tarife za prevoz od nakladalne postaje do tovarn za predelavo saidja previsoke ter da je treba uvesti tako zvane kemtimerje (prevozne zaboje z 1 'A do 5 ton vsebine).
Kreditiranje izvozne trgovine
Zanimiv je bil tozadevni referat, ka ga je imel trgovec Zdravko Spasovič iz Valjeva: Izvozni krediti' so ipri nas najmanj, razi-vitr. Potrebno je kreditiranje po državnih bančnih zavodih, ki imajo največ sredstev. Privatni, zavodi naj bi razširili lomfoardni kredit. Potrebno bi bilo, da bi Drž. hip. banka ali Poštna hranilnica kreditirala, izvoznike na podlagi njihovih klirinških ali kompenzacijskih zahtev. S sedanjim načinom plačilnega prometa so immobilizaoije narastfle v ogromne vsote. O slovenskih kreditnih razmerah je govoril trgovec Son-nenschein iz Ptuja.
Napake našega sadjarstva
Na podlagi vseh referatov in poteka debate se morejo napraviti ti zaključki z ozir rotm na stanje naše sadjereje in sadne trgovine: Sadna produkcija pri nas še ni dosegla one višin®, ki bdi 'jo 'lahko z ozirom na klimatske in terenske razmere. Važnost sadjereje kot ene najvažnejših gospodarskih panog se pri' nas še premalo naglaša v šoli, ter je med ljudstvom premah* sini-'Slla iza sadjarstvo. Zato se naši sadnii vrtovi ne negujejo dovolj skrbno ter poeddne vr* ste propadajo; širijo' se škodljivci, ki ogra-žajo obstoj sadjereje. Sadjarjem je tudi sedaj nemogoče izbirati' v vsej silni poplavi domačih in tujih obrambnih sredstev najboljša, najprimernejša in najcenejšau Piri nas posvečamo preveč pažnje samo slivam iin jabolkam, premalo pa koščičaste-mu sadju.
izvaznicacfav in tcfyo
Na glavnih nakladalnih postajali še nimamo primernih skladišč in hladilnic /.a zaifttsno vskl-adiščenje sadja, radi česar ga pošiljajmo v inozemstvo prisiljeni tudi v neugodnem času. Zato tudi naš sadni izvoz ni -mogel doseči pravega razmaha. Re-fakcije na voznino še niso v veljavi za vse postaje iin tako se dogaja, da trpiijo izvozniki pri nakladanju na nekaterih postajah. (Plačevanje 'voznine naprej 'je hudo breme za izvoznike, iki na ta način kreditirajo 'tuje icdjemailoe z velikimi vso taimi ter zato trpi njih nakupna moč. I-zvozniičarji prihajajo v težaven položaj tudi zaradi pomanjkanja gotovine lin nezadostnega kreditiranja ter bo cesto izročeni samovolji kupcev. Pregledna- silužbai ipo 'komisarjih je dostikrat 'pomanjkljiv,a. Zaradi prevelikega liberalizma pri izdajanju izvoznih uverenj so se uvrstil med sadne trgovce nesolidni po-odinci lin fiktivne zadruge. Mnoge vrste sadja, zlasti zgodnjega, je nemogoče 'izvažate, ker nimamo specialnih hladilnih vagonov.
Razmerje trgovcev do sadnih producentov
je bilo 'posebno potgilavje, o katerem se je razpravljalo na kongresu, oziroma na dveh ločenih .zborovanjih. Sadni producenti so namreč iprvcit.no zborovali zase v Vinarski in sadjarski šoli, kjer so napravili posebne zaključke, v katerih izražajo svoje poglede na sadno tirtgovimo. Ti so v mnogočem nepravilni, ker se propagira tendenca, da naj bi se sadna trgovina v glavnem prepustila producentu potiom zadružne prodaje. Sadni trgovci, ki so pravzaprav pionirji našega sadjarstva, ki so nam prvi odprli inozemska tržišča in so z dragimi izkušnja-'mii priborili slovenskemu sadju v inozemstvu ugled, ki ga danes uživa, bodo gotovo še naprej najvažnejši faktor naše sadne trgovine. Do tega spoznanja so prišli tudi producenti, ko so po svojem zborovanju prišli korporativno na kongres ter uvideli, da gredo vsa 'prizadevanja 'trgovcev za tern, da se pribori naši sadjereji čim večji prospeh.
Koncern kongresa so bile sprejete te resolucije:
I. Ministrstvo za kmetijstvo se naproša:
1. Da se pouk o sadjarstvu na kmetijskih osnovnih in ostalih strokovnih šolah razširi.
2. Da se uradi in kmetijske korporacije opozarjajo, da posvečajo napredku sadjarstva večjo pažnjo.
3. Da se v najvažnejših sadnih okoliših namestijo potujoči sadjarski učitelji.
4. Radi tipiziran ja sadne produkcije se mora ‘izvršiti razmejitev sadnih rajonov ter ugotoviti za vsak okoliš manjše število naj-
Ttefoctna uccd&t
,	Odpravijo	naj se samo zle
Časopisi objavljajo vesti, da se nameravajo izdati važni ukrepi za ozdravljenje sedanje gospodarske krize. Med temi na-javlljenimii uikrepi so nekateri, ki jih bo gotovo vsakdo z veselljem pozdravil. Tako zlasti nameravano znižanje obrestne mere, a listotako .tudi uredbo, s katero se uvaja obvezno registriranje kartelov. Na drugi strani .pa poročajo časopisi tudi o nekaterih nameravanih ukrepih, ki ne bodo- zadovolji vse javnosti, pri čemer pa moramo seveda poudarjati, da nii izključeno, da so vesti listov netočne lin da je bil zato ves strah napačen.
, Ža vsalk primer pa bi vendarle opozorili na 'eno stvar, ki nagibollj vznemirja javnost. To je napovedana novelizacija uredbe o •zaščiti kmetov. Da je reforma te uredbe nujno potrebna, je izven vsakega dvoma, saij je skoraj usoda' vseh naših kreditnih zadrug odvisna od te reforme. Ce do te reforme ne bi prisilo, potem bi moral velik del naših kreditnih zadrug likvidirati, vsa 'težka peza te likvidacije pa bi padla baš na najboljši kmetski element, kateremu naj bi 'v prvi vrsti služila uredba o zaščiti kmeta. Na vsak način treba obvarovati 'kreditne zadruge pred izgubami, ki so za nje zaradi uredbe o zaščiti kmeta neizogibne in takšna reforma uredbe je nujnost prve vrste.
Drugi namen novelizacije uredbe o zaščiti kmeta pa bi moral biti, da odpravi oni zastoj v ponovnem in gospodarskem žiiivljenju, ki je nastal 'vsled uvedbe 'moratorija za kmetske dolgove. Treba pomagati oniim, ki so zaradi tega moratorija prišli v težave in to so predvsem podeželski trgovci in obrtniki. Ce je uredba povzročila, da ibi ne morejo priti do svojega denarja, po-
primernejših sort, ki se bodo v bodoče v okolišu izključno gojile. Neprimerne sorte se morajo precepiti.
5. Uvede naj že obvezno ugonabljanje sadnih škodljivcev vsaj v najvažnejših sadnih središčih po predpisih zakona.
6. Ustanovi naj se državni centralni zavod za raziskovanje insekticidov in fugici-dov.
7. Izvede naj .se največja propaganda za potrošnjo sadja in sadnih proizvodov. V to svrho so priporoča prirejanje sadnih sejmov im izložb in nagrajevanje naprednih sadjarjev.
8. V klimatsko ugodnih krajih naj se pospešuje gojitev koščičastega in lupinastega sadja, in sicer- onih vrst, ki so primerne za izvoz.
9. Da se razen za češplje odredi tudi za drugo -sadje pričetek trgatve z ozirom na razmere poedinih krajev.
II. Ministrstvo za trgovino in industrijo se naproša:
1. Da se pri državnih denarnih zavodih olajša kreditiranje sadne izvozne trgovine, posebno z lombardiranjem, ker dosedanji inačin izdajanja izvoznih kreditov onemogoča njih -izrabo za izvozno trgovino.
2. Da se z odtegnitvijo- izvoznega uvere-nja onemogoči izvozno poslovanje nesolidnim pcediiinoem in fiktivnim zadrugami.
3. Da se v interesu sadnega izvoza -prepreči monopoliziranje.
4. Da se pni sklepanju n<>vih trgovinskih pogodb Izogne sporazumom glede izvoza naših proizvodov na osnovi kontingenta.
5. Da se iščejo -za izvoz našega sadja nove poti in tržišča ter se pri tem ozira tudi na tržišča bližnjega oirienta in Indije.
6. Da se pomaga zadrugam proizvodni-kov, ki sodelujejo z izvozničarji.
III. Finančno ministrstvo se naproša:
1.	Da izda Narodni banki navodillo, da se lizplačila po kliringu z Nemčijo izvršijo takoj, čim prispe obvestilo o izvršenem vplačilu v Nemčiji im da se zahteva pri vseli državah, da se vršijo obračuni po polnem! borznem tečaju.
IV. Prometno ministrstvo se naproša:
1. Da se izdajanje tarifnih refakcij razširi na vse postaje.
2. Da se dovoli kreditiranje 'voznine do meje.
3. Da se na glavnih nakladalnih postajah osnujejo primerna skladišča in h.ladU-nioe za sadje.
4. Da se nabavijo vagoni s specialnimi napravami za prevoz svežega sadja.
Z izvedbo teh zahtev se je poveril Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. S sprejetjem teh resolucij 'in s sklepom, da bo prth odnji kongres sadnih trgovcev, izvoznikov im sadjarjev v Skoplju, se je kongres pozno zvečer zaključil.
a zaščiti kmeta
posledice sedanje zaščite
lem je logična zahteva, da Jim novelizacija uredbe olajša posledice uredbe. Ce ne dobi trgovec plačanega svojega blaga zaradi uredbe, potem mu mora uredba tudi olajšati plačilo tega -blaga-.
Popolnoma 'Zgrešeno pa bi bilo, če bi se z uredbo uvedeni moratorij še razširil. Kajti ivsako razširjenje moratorija mora nujno povzročiti nov zastoj v gospodarskem živil jen ju, kar naravno pomeni tudi zmanjšanje zaslužka. Novelizacija uredbe o 'zaščiti kmetov bi morala reducirati moratorij -s tem, da' Olajša njegove posledice oniim, ki so -od tega moratorija prizadeti.
Vsak moratorij pomeni vedno zmanjšanje kredita iin določbe o zaščiti kmeta so to jasno pokazale. Je 'to tudi priznana, najslabša stran zaščite kmetov, da je popolnoma uničila kmečki krediit. Na vsak način je izalto gledati na to, da se že enkrat storjena napaka ne ponovi več in da; ne bosta po kmetu morala še mali obrtnik in trgovec tožiti o izgubljenem kreditu. Potrebna -je zaščita za malega obrtnika in malega trgovca, toda 'le zaščita, ki obema pomaga, ne pa da -škoduje njunemu kreditu.
Kakor rečeno, še niso znane podrobnosti o nameravani -novelizaciji in je zato tudi mogoče, da se -je tu povedana mnenje že upoštevalo na odločilnem1 mestu. Toda .za vsak pnimer smatramo svoje opozorilo za nujno, iker nobena reč ni dobra, če je je preveč. In 'tudi zaščite ne sme biti preveč!
Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in Shodi skupnim interesom trgovstva.
Protestiramo
Zaman so bili vsi protesti gospodarskih krogov in iz razlogov, ki jih pri nagiboiljši volji, ne .moremo razumeti, bo s prvimi av-gustom gorenjski tovorni kolodvor odpravljen.
.Pretekli teden je zaradi nameravane .odprave tovorne postaje na Gorenjskem, kolodvoru bila pri direktorju Cugmusu posebna deputacija gospodarskih krogov pod vodstvom predsednika Zbornice I. Jelačina. Povedali so celo vrsto tehtnih razlogov, ki zahtevajo, da ta postaja ostane. Povedali! so tudi, da je bila svoječasna zahteva Vičanov po lastnem tovornem kolodvoru na Viču odklonjena z motivacijo, da je tovorna postaja 'Za Vič — gorenjski kolodvor.
Poudarjamo nadalje, da še danes nihče ne ve le iza en tehten argument, ki bi za hiteval odpravo te postaje in da se že danes ve, da z odpravo postaje ne bo tudi nič prihranjeno.
Rimski pakt
Te dni je bilo objavljeno besedilo av-strijsko-i-laiijanskega -pakta, ki je -stopil dne 15. julija že v veljavo. Pakt ni bil objavljen v celoti in zainteresirane izvozne tvrdke so izvedele za nekatera določila le proti največji diskreciji.
(Rimski pakt se deli v tri de-le: 1. v sporazum glede ugodnosti, ki jih dovoli ena država drugi pri kreditiranju blaga. Namen teh ugodnosti je dvigniti zunanjo trgovino med obema državama. Ta del pogodbe je bil objavljen le v zelo neznatnem obsegu.
Drugi del pakta se nanaša na preference, ki so dovoljene za uvoz avstrijskega lesa v Italijo in italijanskega v Avstrijo. Preference niso povsod enake, temveč zlasti velike za uvoz avstrijskega lesa, ki je deloma carine čisto prost ter italijanskega južnega sadja, ki uživa iste ugodnosti.
Nato 'določa pogodba preference, ki so dovoljene za čisto določene kontingente industrijskih izdelkov. Večinoma se gibljejo dovoljene preference v višini od 20 do 50 odstotkov.
Tretji del rimskega pakta pa se nanaša na dogovor o avstrijskem pristanišču v
Trstu. Ta dogovor določa, da se z avstrijskim blagom, ki gre skozi tržaško pristanišče, ne bo postopalo neugodnejo ko z domačim italijanskim. Avstrijska vlada se more poslužiti tržaškega pristanišča kot opremnega pristanišča za ladje, ki plovejo pod avstrijsko zastavo. Javna skladišča v Trstu bodo na zahtevo avstrijske vlade dala v najem obsežne prostore. Avstrijska vlada more ustanoviti v tržaškem pristanišču tudi lasten carinski urad.
V rimskem paktu se nadalje obvezujeta obe pogodbeni stranki, da uredita tudi še vsa vprašanja, ki so v zvezi s transportnimi tarifami. To velja tudi za vse tranzitno blago. Avstrijsko blago mora imeti pri uvozu v Italijo izpričevalo o poreklu. Italijanska vlada si pridržuje pravico kon-'trollie, da se dovoljeni kontingenti ne bodo prekoračili.
Naša lesna industrija odpovedala tržaški protokol
Rimska pogajanja zaradi ureditve našega lesnega uvoza v Italijo so bila pretrgana, ker niso privedla do nobenega sporazuma. Kakor znano, je povečala Italija carino na les od 1-10 na 9 do 12 lir, torej deloma celo več ko za devetkratno. Izvoz jelovine, bukovine in mehkega lesa je postal s tem nemogoč. Poleg tega pa je Italija z rimskim paktom., ki je stopil dne 15. julija v veljavo, uvedla posebno preferencialno postopanje za avstrijski les. Tako dovoljuje pakt za avstrijsko jelovino popust 4 lir za kvintal pri carini 9 lir, poleg tega uživa ta les še 20 odstotkov popusta pri prevoznini, kar da nadalijmji 2 liri pri stotu. _ Na tai način ima avstrijski izvoznik za 6 lir popusta pri stotu, pa je zato našemu izvozniku -popolnoma onemogočeno, da konkurira z avstrijskim izvoznikom. Osrednji odbor jugoslovanskega lesnega gospodarstva je zato na svoji sejii po vsestranski proučitvi položaja na -lesnem trgu -z ozirom na avstrijsko italijanski sporazum 'sklenil, da so se iz-premenili pogoji, na katerih 'je bil sklenjen tržaški sporazum in da zato ta sporazum odpoveduje.
TRGOVCI! Sirite »Trgovski lisi«.
 ------------------------------------»Ml	II.....
Angleški zun. minister Simon je govoril v parlamentu o vzhodnem paktu ter dejal, da je ta primeren za utrditev miru. Anglija zato pozdravlja ta pakt in srečen je, da more izjaviti, da ga pozdravlja tudi Italija.
Dr. Beueš pa je dejal, da je Evropa že prestala kritične čase in da moremo z zaupanjem gledati v bodočnost, ker je: 1. Rusija sporazumna z evropskimi narodi;
2.	ker je prišlo do spremembe fašistične politike in pride v kratkem do francosko-ital. sporazuma in 3. ker bo imel boij 3 avtoritativnih režimov (hitlerizma, fašizma in boljševizma) zelo ugodne rezultate za Evropo.
Fašistični listi so začeli nakrat pozdravljati francoski načrt o organizaoiji evropskega varnostnega sistema, dočirn so ga še pred kratkim napadali. Preobrat je nastal vsled intervencije Anglije.
Sir Erick Drummond je izjavil Mussoliniju, da je Anglija pripravljena pričeti z Italijo pogajanja v vseh vprašanjih Sredozemlja in da bi k tem pogajanjem pritegnila tudi Francijo.
Hitlerjev govor je ves zunanji svet razočaral, ki je zlasti zaman iskal v Hitlerjevem govoru dokazov za nujnost -izvršenih umorov. Še bolj pa je razočaral Hitler,jev govor, ker se Hitler ni zunanje-politienih vprašanj niti dotaknil.
0 vtisu Hitlerjevega govora v Nemčiji pa so poročila deljena in nekateri pra- j vijo, da je Hitlerjev govor napravil v Nemčiji zaželeni učinek.
Po mnenju Gori n ga je za sodnike volja Hitlerja isto ko zakon. Vsak sodnik mora izpolnjevati to, kar zahteva od njega zakon in vlada.
Kljub prepovedi nošnje uniforme SA oddelkov, je izdal vrhovni poveljnik teh oddelkov v Hamburgu povelje, da je nošnja rjave uniforme obvezna tudi za časa dopusta SA-oddelkov. Soglasnost med oddelki S A torej ni ravno prevelika.
Vsi tuji časopisi brez izjeme .se ne smejo v Nemčiji niti javno razstavljati, niti ponujati v nakup. Da, resnica zelo v oči bode.
Rohma so zrušili oficirji, ker je hotel RShm podrediti vojsko SA-oddelkom. Vsled tega je bil RShm že nekaj dni pred sobotnimi dogodki izključen iz vseli oficirskih društev, v katerih je bil narodno-socialistični vpliv zlomljen že proti koncu 1. 1933. Ves boj proti Rohmu in SA-oddelkom je vodil polkovnik Balder.
Vojni minister Blomberg je odpovedal vse nemške manevre) ker da je že suša napravila na poljih tako veliko škodo, da ne bi bilo prav, če bi še vojska napravila škodo, ki pa je pri manevnih neizogibna.
Francoski parlament je sprejel načrt javnih del, ki se izvede v šestih letih in za čegar izvedbo bo potrebnih 10 milijard frankov. 3 milijarde se uporabijo za zboljšanje železniškega prometa.
Kredit v višini 50 milijonov funtov namerava dovoliti angleška vlada za oboroževanje, zlasti za izpopolnitev zračnega brodovja.
Da oživi gradbeno delavnost namerava avstrijska vlada -po nemškem vzoru uvesti obvezna popravila za vse hiše, ki uživajo stanovanjsko zaščito. Ustanovi se poseben fond, iz katerega se bo dajalo 20% za popravilo hiš, dočim mora 80% stroškov plačati hišni lastnik. Slabo situirani hišni posestniki pa bodo dobili iz tega fonda dolgoročna posojila, ki se bodo odplačevala iz najemnin.
Rumuniske oblasti so zasegle pri aretiranih rumunskih hitlerjevcih mnogo materiala, ki zelo kompromitira tudi nemško vlado. Tako so se našli dokumenti, iz katerih je razvidno, da se je pripravljal vpad v Rusijo skozi Rumunijo, da bi se potem izvršil znani Rosenbergov načrt o odcepitvi Ukrajine od Rusije. Za ta načrt so skušali Nemci pridobiti'tudi Poljsko, kakor izhaja iz nekaterih zaplenjenih spisov.
Nova japonska vlada namerava razpustili -parlament im razpisati nove valitve, če bi ji politične stranke odrekle svojo
P°>Državni udar« je bil v državici Andor-ra. Neki učitelj telovadbe, ki si je najprej nadel ime »grof Oramge, baron Skomrev«, se je oklical nato za vladarja »Orisa I«, obenem pa >napovedal vojno« škofu iz Ur-gela, ki je obenem s francoskim prefektom v PrOpigilenu patron republike.
Sovjetski veleposlanik v Parizu Dovga-levski je po daljši bolezni umrl. Za zbliža-n;,e med Francijo in RuSij-o si je pridobil velikih zaslug.
D&tacsto/a •
Zloti je popolnoma zmagal
Rastoča konsolidacija Poljske se je zlasti kazala v vedno večji stabilizaciji poljske valute. Posebno pa se je utrdila veljava zlotega, ko je Poljska banka uvedla le zlato kritje in ga določila v višini 50%. Domači gospodarski svet je od takrat začel vedno bolj računati v zlotih in dolar je vedno bolj prenehal veljati kot druga deželna valuta. "Ko je poljska vlada spoznala, da je že nastal v javnosti psihološki preobrat v korist zlotega, je to izkoristila in z zakonom rešila ves kompleks valutarnih vprašanj. S 'tem zakonom je bila zmaga zlotega popolna. Pripravljena pa je bila ta zmaga že preje z določbo, da se morajo do konca 1934 vse vknjižbe izvesti le v zlotih.
(Med najvažnejšimi določili novega zakona so naslednja. Dolžnik more vse svoje domače dolgove poravnati v zlotih, tudi če bi bil po pogodbi vezan plačati v tuji valuti. Za v tujini sklenjena posojila pa to ne velja. Vendar pa dolžnik ni vezan plačati tujim upnikom v zlati veljavi, če v deželi upnika izlata veljava ne velja več. Posojila iz Amerike se torej plačajo do dnevnem tečaju dolarja. Izjema velja le glede zavarovalnic. Tudi vse hipoteke se morajo vknjižiti v zlotih. Katere vknjižbe se morejo še knjižiti v tuji valuti, se določi s posebnim pravilnikom. Samo državni denarni zavodi smejo v bodoče še sklepati posojila v tuji valuti. Prav tako se smejo glasiti tudi vse hranilne vloge le v zlotih. Zakon tudi določa, katera posojila so od konverzije izrečno izključena.
Novi zakon ne pomeni le močno utrditev zlatega, temveč tudi pomirjanje na denarnem trgu, ker so razni valutni padci povzročili poljskemu gospodarstvu silne izgube.
*
Po izkazu nemške Drž. banke z dne 8.
julija je obtok bankovcev nazadoval za 145 J1a 3652, rentnih bančnih papirjev pa za 9 na 336 milijonov. Devizna in zlata podloga je ostala v glavnem neizpremenjena in se je zato kritje dvignilo od 2 na 2'1%.
Novi avstrijski novci po 50 grošev, en in pet šilingov imajo vsi novi, oz. stari avstrijski grb: dvoglavega orla.
Zaradi zadnjega skoka starih ruskih vrednostnih papirjev je izjavila sovjetska vlada, da so popolnoma napačne vesti, kakor da bi sovjetska vlada revidirala svoje stališče glede ruskih pred in medvojnih dolgov.
Abiturijentski tečaj Zbornice za TOI v Ljubljani
Kr. banska uprava je v zmislu zakona o srednjih trgovinskih šolah odobrila otvoritev abiturientskega tečaja zbornice za TOI na Državni trgovski akademiji v Ljubljani.
'itorientski tečaj bo nudili abiiturientoim srednjih in strokovnih šol ter visokošol-cem potrebno trgovsko in splošno gospodarsko izobrazbo kot podlago za gospodarsko udejstvovanje. V abiiturienitsiki tečaj se bodo sprejemali absolventi (ke) srednjih šol z višjim tečajnim izpitom in absolventske) strokovnih šol z diplomskim oziroma zaključnim izpitom ter visokošolci. Predavanja se bodo pričela vsako leto 1. oktobra lin bodo trajala do 10. junija.
Statistika Združenja trgovcev v Splitu
Združenje trgovcev v Splitu, ki obsega okraje Split, Supetar in Hvar, je postalo te dnff splitski zbornici poročilo o številčnem stanju .svojega članstva konoem junija 1934. Vseh članov ima splitsko združenje 1634, ki imajo skupno 1650 trgovskih obratov. Na mesto Split odpade 776, na mesta v splitskem okraju 420, v supetrskem 208 in v hvarskem 246 trgovskih obratov. Največ je trgovin z mešanim blagom (439) in branjarij (149). Trgovin na debelo je na področju splitskega združenja 44. V drugem četrtletju je bilo 20 trgovskih obratov na novo prijavljen ih, 40 pa odjavljenih, število trgovskih obratov se je torej zmanjšalo za 11. V vseh trgovskih obratih je bilo za-registriranih 54 vajencev in 107 trgovskih sotrudnikov. Združenje ima 12 poverjeništev in 12 sekcij.
VamH U&hkuUMi s fitCMtdutHi cenami
Zelo mnogo poslovnih panog je že padlo na raven konjskih mešetarjev. Še bolj ko v trgovini, je zavzel v proizvodnji boj za kupca za 'takšen obseg, da se ne more več imenovati konkurenca, ker pozna le še eno načelo, da treba konkurenta uničiti za vsako ceno. Pravilo: živeti in pustiti živeti, je menda že izbrisano iz poslovnega življenja.
če dobi proizvajalec novega konkurenta, potem je njegovo prvo delo, da zniža cene. S tem pa prisili svojega konkurenta, da se mu prilagodi in da tudi on zniža cene. Tako nastaja prava licitacija v nizkih cenah. Končno zmaga tisti, ki dalje vzdrži v tem ubijajočem boju, če seveda pri tem ne pogineta oba. Pa tudi tisti, ki je zmagal, skoraj nikoli" ne zaceli ran, ki jih je dobil pri tej licitaciji navzdol.
Tudi v podrobni trgovini ni drugače. Trgovec, ki daruje svojemu odjemalcu prevelike popuste, pozablja, da s tem prisili konkurenta k enakemu postopanju. Na vse zadnje mora konkurent tudi tako storiti, ker bi mu drugače njegovi odjemalci očitali, da prodaja dražje, ko pa drug trgovec. Če pride v tem iboju do tega, da dobiček že ne krije več niti režije, potem je edina posledica — poravnava ali konkurz.
Kako premagati to konkurenco, ki prodaja prepoceni, da bi si s tern, pridobila naše odjemalce? Da se nakupi blago pri cenejšem viru? Da. To bi šlo. Toda za kako dolgo? Tudi naš konkurent bo kmalu zvedel za ta vir. Ali morda z boljšo kvaliteto blaga? Tudi to bi šlo. Toda kaj, če začne tudi naš konkurent prodajati blago iste vrste. Torej z večjo reklamo? Ta pa velja denar in podraži režijo. Poleg tega pa ne prepriča odjemalca, da je zanj bolj ugodno če kupuje pri meni, ko pa vidi, da je isto blago pri mojem konkurentu oenejše.
Kako ga torej premagati? Recept je zelo enostaven, toda težko izvedljiv. V prvi vrsti je potrebno, da bi se dogovorili trgovci, ki so dobre volje in istega prepričanja, da morejo oni isami, ko tudi njih konkurenti zaslužiti več, če se glede cen dogovore, mesto da si s prenizkimi cenami medsebojno škodujejo. Kajti tudi v trgovini se boj na življenje in smrt ne izplača.
Odjemalca treba privezati s strokovno sposobnostjo, ne pa z darovi. Prav tako je
TEDEN
'.pLftoa
napačna imiiisel, da dosežem večji obrat, če dajem odjemalcu blago nekoliko oeneje, ker da bo potem več nakupil. Kajti odjemalec kupi pri meni natančno samo toliko, kolikor potrebuje te ali druge vrste blaga. Kupi pa tudi le toliko, za kolikor ima denarja. Nakupna moč odjemalca pa se niti najmanje ne poveča, če mu dam blago za polovico ceneje. Razlika bi bila le v tem, da bi dal odjemalcu za isti denar več blaga.
Dejali smo že, da je recept, kako ugnati konkurenta, ki predaja pod ceno, zelo enostaven, vendar pa težaven. Ker kaj pomaga dobra volja posameznika, če se pa najde vedno dosti takšnih, ki naše dobre volje ne razumejo in se z nami ne dogovore.
Te treba čisto enostavno prisiliti, da se nauče trgovino tako, kakor zahteva interes vsega trgovskega stanu, ne p"a da bi delali, kakor jim narekuje slepa pamet in egoističen pohlep.
Prisiljeni bi mogli biti na ta način, da se jim prodajna in nakupna cena diktira in da se jim poslabšajo nakupni pogoji, če se teh pogojev ne drže.
Treba pripomniti, da so nekatere velike tvrdke že preje uvedle trdne cene tudi za detajlni odjem. Gotovo se je že vsak prepričal, da sta pri prodaji takšnega blaga dobro odrezala proizvajalec in prodajalec. Ni pa tudi mogoče reči, da bi bila takšnim solidnim tvrdkam konkurenca prevč škodljiva. Ravno nasprotno. Ce se pojavi konkurent, ki začne pritiskati s cenami navzdol, spoznata kmalu konzument in kupec, da gre nizka cena na račun kvalitete blaga in se da premotiti isamo enkrat. Drugič raje nekaj doplača in kupi zopet blago stare znamke.
Tako piše neki trgovec v »Obchodnickih zajmih« in koncem svojega članka poziva svoje stanovske tovariše, da bi tudi oni povedali svoje misli, 'kako z uspehom nastopiti proti onim, ki prodajajo blago pod ceno. Mislimo, da je tudi pri nas te nelojalne konkurence že tako mnogo, da bi tudi pri nas bil čas, da se nekaj ukrene proti onimi, ki s prenizkimi cenami škodujejo sebi in vsem trgovcem. S prodajo blaga pod ceno nastaja saimo nesolidna trgovina, ki je v škodo tudi kupcu. Kajti za slabo blago izdani denar, je navadno le proč vržen denar.
lANSKl-BORZl
Lesno tržišče
Tendenca še vedno mlačna.
V prvi polovici meseca julija je bilo na ljubljanski borzi zaključeno vsega 17 vagonov desk jelka-smreka za izdelovanje zabojev (za Levanto!), dalje 2 vagona friz in 2 vagona tramov.
V splošnem je — kakor vsako leto ob tem času — v lesni kupčiji zavladala mrtva sezona, ki se pa sedaj še veliko bolj občuti, kakor prejšnja leta.
Doslej, zlasti v preteklem tednu, se je iskalo blago le slabše kakovosti, in sicer predvsem smreka-jelka III./IV. vrste.
Vsled nizkih cen in konkurence iz Gorskega kotarja, kakor tudi vsled pomanjkanja takega blaga, ni prišlo do večjih kupčij. Sploh je to mrtva sezona. Prejšnja 'leta se je prodajalo v tem času le suho bukovino in hrastovino. Radi previsokih carin pa sedaj to blago odpade. Pač se iščejo sedaj filerji (tramiči) letošnje produkcije, a tudi tega blaga je težko dobiti, ker ga zelo primanjkuje. Trami močnejših dimenzij in bordonali zaostajajo, dočiin se v bukovini iščejo kanteljni in parjena bukovina v I. kvaliteti za izvoz v Švico ter Anglijo. V hrastovim se oddajo podnice in neobrobljeni plohi.
Za. drva prihajajo vprašanja, vendar so pa le bolj informativnega značaja; do zaključkov ni prišlo. Sploh se drva le slabo oddajajo. Cena oglju je pa vsled velike produkcije nekoliko popustila.
LES:
(Cena za m3 franko vagon nakladalna postaja.) Smreka, jelka:	Din	Din
100-— 120— 150— 170— 135"— 160"— 150'— 160'—
Smreka, jelka:
Hlodi I., II., monte Brzojavni drogovi Bordonali merkantilni Trami merkantilni škorete, konične, od 16 cm naprej
Škorete, paralelne, od 16 cm naprej
Škorete. podmerng, do 15 cm Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej
Deske-plohi, par., od 16 cm naprej Baker:
Deske-plohi, naravni neobrob-Ji eni
Deske-plohi, naravni, ostrorobi Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni
Deske-plohi, parjeni, ostrorobi Testoni */io, monte Testoni */s, monte Hrast:
Hlodi I.. II.
Bordonali
Deske - plohi, neobrobljeni boules
Deske - plohi, neobrobljeni merkantilni Deske -plohi, ostrorobi (podnice)
Frizi
Parketi:
hrastovi, za m* bukovi, za m5
Železniški pragori:
2-60 m, 14X24
hrastovi, za komad bukovi, za 1 komad
270 - 300-
310—
200—
250—
290"—
350'— 450 —
450—
670—
390—
320—
250—
800—
820—
700—
750—
500—
45—
30—
34-
20--
350— 215-—
280 —
310—
400"-
550--
550-
770--
405"-
335"-
260"-
900"-
900"-
730--
850"-
600'-
60--
40"-
36—
22—
9-50	ll-
8—	lO—
40—	45—
45—	50-—
Drva: bukova, za 100 kg hrastova, za 100 kg Oglje: bukovo za 100 kg »canella« za 100 kg
Povpraševanja:
Javorovi neobrobljeni plohi v običajnih merah, upoštevan samo beli javor.
1 vagon orehovih neobrobljenih parjenih plohov, čim več debeline 120 in 140 mm.
Bukovi plohi, neobrobljeni, surovi, monte, 27 mm.
Bukove kratice, parjene, I., II., 27, 33 in 35 mm.
Bukovi plohi, parjeni, 27—100 mm.
Bukovi hlodi, I.
1. Bukove cepaniee, izdelane pred 6—7 meseci, lepo, zdravo blago.
2. Ca. 15 vagonov rezane hrastoviue v sledečih dimenzijah: 16X20 cm, 2-40 m; 16X20 cm, 4-80 m; 12X16 cm, 5—10 m; 6X15 cm, 0 60 m; 8X10 cm, 0-60 m.
3. Ca. 20 m* parjenih, neobrobljenih orehovih plohov, I., II., od 40—100 mm debeline, ca. 15% 27 mm, dolžine od 2 m naprej, do 15% od 1-50 m do T90 m.
Ponudbe:
Več vagonov I. orehovega lesa.
1 vagon I. jesenovih in lipovih hlodov.
1 vagon I. javorja od 2 m dolžine naprej.
Kolobarji za kurjavo, 20/50.
Kakšna bo letošnja pšenična žetev
Po izjavi kmetijskega ministra dr. Ko-j‘ča bo znašala v milijonih metrskih stotov letošnja pšenična žetev v:
letos	lani
Vardarski banovini	2,0	2,07
Vrbaski banovini	0,77	1,10
Dravski banovini	0,56	0,63
Urinski banovini	2,20	2,52
Donavski banovini	8,0	12,04
Zetski banovini	0,47	0,58
Moravski banovini	1,66	2,54
Primorski banovini	0,45	0,42
Savski banovini	3,8	4,23
Beogradu	0,09'	0,06
skupno torej 20 milijonov metrskih stotov napram lanskim 26,19 milijonom. Letošnja žetev se ceni torej za 6,64 milijonov stotov nižje. Letošnja žetev bo torej slabša od povprečne, ki znaša okoli 21,5 milijonov za okoli 17.000 vagonov.
EuftOftfa tctyte/U%a
češkoslovaško-rumunska trgovinska pogajanja
V Bukarešto je prišla češkoslovaška delegacija za sklenitev kompenzacijske pogodbe za bodoče četrtletje. Češkoslovaška je pripravljena povečati romunski uvoz, da s tem omogoči večji češkoslovaški izvoz v Romunijo. Ni pa dosti upanja, da bodo pogajanja imela uspeh, ker je bifla v Rmnuniji pred dnevi napovedana redukcija uvoznih kontingentov za 20%.
*
Sovjeti nameravajo povišati svoja naročila v Franciji od 250 na 400—600 milijonov frankov, ker so francoske banke sprejele velika jamstva za ruska naročila. Doslej je Rusija letos naročila v Franciji blaga za 145 milijonov frankov.
Svetovna proizvodnja ne raste več, kakor poroča berlinski konjunkturni zavod, temveč je ostala na višini, ki jo je dosegla v marcu. Vendar pa je proizvodnja letos znatno večja ko lani. Po cenah iz 1. 1928. je mogoče oceniti proizvodnjo v 1. 1934 na 360 milijard mark, dočim je znašala v 1. 1962 le 250 milijard mark.
Cena pšenici je bila v Franciji maksimirana na 108 frankov za stot.
Češkoslovaške steklarne Rasch, Leschek in Handžek so se združile Naročila bo od-sHej sprejemala ena osrednja pisarna:.
6000 lil vina bo uvozila Češkoslovaška iz Madjarske na podlagi že parafiranega kompenzacijskega dogovora.
Družba Remiington je sklenila, da. likvidira svojo berlinsko podružnico, ker ni mogoče dobiti potrebnih deviz za nabavo novih strojev.
Uvoz lesa v Nemčijo se je v maju dvignil od 212.000 v 1. 1983 na 349.000 ton letos. Največ je uvozila lesa Češkoslovaška (104.000 ton), zatem Poljska (71.000), Rusija (59.000) in Avstrija (23.000 ton).
T
f)r. Pirčeva sladna
if P[^®,'w^en domoc fzdelefe, S katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. ~~	-	■■■
Mednarodna konferenca trgovskih potnikov
V Bruslju je 'bila prejšnji teden otvorjena mednarodna konferenca trgovskih potnikov. Na konferenci so bile zastopane skoraj vse evropske države:. Konferenci je predsedoval Čeh Paeov8ky; ki je predsednik skupine trgovskih potnikov v Mednarodni zvezi zasebnih nameščencev. Na konferenci se je zlasti razpravljalo o pravnem stanju trgovskih potnikov in organizacijski obliki za trgovske potnike. V splošnem je zmagalo stališče čsl. delegacije, da je treba rešiti pravno stanje trgovskih potnikov le z mednarodnega vidika.
Zboljšanje v čsl. tekstilni industriji
Na zadnji seji načelstva Zveze tekstilcev v Libercah je poročal dr. Devčič, da se je od januarja do maja nabava sirovin povečala za 49%. Čeprav so te nabave nastale predvsem zaradi izpopcOnitve skladišč, so vendar tudi posledica zboljšanja, ki se kaže v tekstilni stroki. To dokazuje tudi nazadovanje brezposelnih za 15%. Večja zaposlitev je bila predvsem posledica zboljšanja na domačem trgu,. Vendar pa se je tudi izvoz povečal 'ter je presegel lanski za 23%, a je bil veSji tudi cd izvoza v 1. 1932. Po vrednosti pa se je izvoz dvignil le za 13%.
Podvojena produkcija avtomobilov U. S. A.
Po podatkih avtomobilske zbornice je znašala v U. S. A. in v Kanadi proizvodnja avtomobilov v 1. polovici letošnjega leta 1,802 000 osebnih in tovornih avtomobilov. V I. polovici 1. 1933 je bilo narejenih le 1,asi.000, v oni 1. 1932 pa celo samo912.000 avtomobilov. V juniju pa je produkcija avtomobilov nazadovala od 351.000 na 328 000 voz.
Pmu/UmIc o. izvoUtvi upniških odfocov
Že v 24 urah
barva, pleslra in ke-miino gnali obleke, klobuke itd. Skrobi in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domate perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selebargova ni. 8. Telefon St. 22-72.
Kmetijski minister je nadalje izdal pravilnik o izvolitvi, sestavi in organizaciji upniških odborov, ki se ozko naslanja na pravilnik o izvolitvi likvidatorjev ter ima nekatere člene čisto dobesedno enake. Podajamo pravilnik zato le v najvažnejših točkah.
Čl. 1. določa, da morajo imenovani likvidator, oz. izvoljeni likvidatorji takoj po poteku tromesečnega roka za prijavo upnikov predložiti pristojnemu sodišču seznam prijavljenih terjatev in zahtevati od sodišča, da določi narok za razsojo o prijavljenih terjatvah. Najkasneje v 15 dneh po tem naroku in na podlagi rezultata tega naroka morajo pripraviti vse za izvolitev upniškega odbora.
Število članov upniškega odbora določa upniški zbor. Upniški odbor more imeti najmanj 5 in največ 11 članov.
Upniški odbor voli upniški zbor, ki ga sklicuje likvidator s pismenim vabilom, na katerem mora biti naveden tudi dnevni red. Vabilo je treba poslati vsakemu upniku posebej in najmanj deset dni pred dnevom zbora.
'Glede sestave zapisnika in konstituiranja upniškega zbora so določila enaka, kakor jih navaja pravilnik za izvolitev likvidatorjev.
Člani upniškega odbora se morejo izvoliti samo iz vrst na zboru navzočnih upnikov, odsotni pa le, če so dali za izvolitev
Nabava pneumatike za avtomobile. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje dobavo pneumatike za avtomobile z direktno pogodbo. Pogoji v pisarni te direkcije (Sv. Jakoba trg št. 2, soba št. 41) po ceni Din 20'—. Kolkovane ponudbe je treba predložiti najkasneje do 30. julija.
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje dobavo 2000 kg mešanega bencina z direktno pogodbo. Pogoji v pisarni te direkcije (Sv. Jakoba trg štev. 2, soba št. 41) po ceni Din 20'—. S 5 Din kolkovane in zapečatene ponudbe je treba predložiti ekonomnemu odseku direkcije najkasneje do 23. julija.
Dne 26. julija bo pri skladišču 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo 2050 kg raznega usnja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.)
D»rekcija dri. rudnika VrdnJk sprejema do 26. julija .ponudbe o dobavi 1500 kg kovanih žebljev.
Mornariška izvidnička komanda v Šibe-n*ku sprejema do 25. julija ponudbe o dobavi motvoza, platna, sukanca, barv, laka, lanenega olja, minija, špirita, šelaka, bo-raksa, krede, samota, čopičev, kleja, stekla, ščetk, usnja, metel, cunj, bombaža, mila, sode, smirka, steklenega papirja, stearin-ekih sveč, modre galice, salmijaka, lepenke, katrana, smole itd. itd.
Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 25. julija ponudbe o dobavi' 500 m lanenih cevi; do 1. avgusta pa o dobavi 80 metrov žičnega traku.
Direkcija drž. rudnika Kak&nj sprejema do 26. julija ponudbe o dobavi 100 m je-kllenih rebrastih cevi, 2500 m gumijastega kabla, 10 ventilatorjev, 20 plošč črne .železne pločevine, 6500 m bakrene žice, 200 izolatorjev, 20 plošč kot! ovne pločevine. 500 im plinskih oevii in delov za iste ter glede dobave 15 ročnih čnpallk.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 26. julija ponudbe o dobavi 10.000 kg poirtil andskega cementa.
Davčna reforma v Nemčiji
Na plenarni seji akademije za nemško pravo je poročal drž. tajnik fin. ministrstva Reinhardt o nameravani nar. social, davčni reformi. Glavna načela reforme so: Davkov ni več mogoče zvišati, ker je davčna obremenitev že previsoka. Proračun pa žal tudi ne dopušča splošnega znižanja davkov. Pač pa se bodo dovolile davkoplačevalcem mnoge olajšave. Davčna uprava upa, da bo letošnji davčni donos za nekaj sto milijonov mark večji od lanskega. Pri izdelavi davčne reforme so bila odločilna ta načela: znižanje brezposelnosti in utrditev rodbinskega življenja. Sklepanje zakonov treba olajšati. Čut osebne odgovornosti treba povečati, da bo vsak gospodarski človek že zaradi splošnih interesov boljši davkoplačevalec. — Tudi pri nas bi morala davčna uprava delovati v smislu nemške davčne reforme.
Pred kratkim umrli nizozemski princ Henrik je bil dostikrat na lovu v Sloveniji in se je tudi naučil slovensko. Izdal je slo-v ensko-n e m š k i lovski besednjak, ki je doživel dve izdaji.
Vrhovni mufti Palestine in predsednik panislamskega kongresa pride septembra meseca v Sarajevo.
Do velikih bolgarsko-jugoslovanskih manifestacij je prišlo olb zadnjem; obisku So-fijčanov v Beogradu.
Zveza slovanskih mest je bila ustanovljena v Pragi. Zvezi pripadajo državne zveze mest iz Češkoslov., Poljske, Jugoslavije in Bolgarske. V posebni resoluciji
I
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Ivan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Tožna in solidna postreiba! Zahtevajte cenik!
pismeno svoj pristanek. Izvolitev je treba po možnosti izvesti tako, da bodo v upniškem odboru zastopane vse skupine upnikov.
Člani se izvolijo javno in z aklamacijo ali pa poimensko, če tako zbor sklene. Če pa zahteva večina tajno glasovanje, se voli z listki.
Kot izvoljeni člani upniškega odbora se smatrajo oni, ki so dobili večino glasov. V zapisnik pa ise vpiše samo končni rezultat volitev. Vsak navzočni upnik ima pravico, da zahteva, da se vpiše njegov protest v zapisnik in da se v 15 dneh vloži pristojnemu sodišču pritožba, o kateri sodišče dokončno sklepa. Vendar pa protest in pritožba nimata odložilne moči. Ne more se pritožiti upnik, ki ni bil navzoč na upniškem zboru.
Izvolitev člana upniškega odbora se more preklicati po določilih stečajnega zakona.
Glede sklicanja sej .upniškega odbora in njegovih sklepov veljajo določila čl. 43. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov ter določila stečajnega zakona.
Ta pravilnik velja za vse zadruge (zveze), katerim je dovoljena ali odrejena iz-venstečajna likvidacija, vendar pa more kmetijski minister za posamezne zadruge predpisati tudi posebna določila glede sestave, izvolitve in organizacije upniških odborov.
Pravilnik stopi v veljavo z dnem njegove objave v »Službenih no vinah«.
je izrazil kongres slovanskih mest željo, da tudi ruska mesta pristopijo v to organizacijo.
Liberijo treba izgnati iz Društva narodov, ker noče odpraviti suženjstva in je zato nevredna, da bi bila skupno z drugimi kulturnimi državami v Društvu narodov. Tako je zahteval v angleškem parlamentu neki poslanec. Če pa bo temu predlogu tudi ustreženo, je drugo vprašanje, ker ni Liberija edina država, ki še danes trpi suženjstvo.
Smrtne žarke je iznašel naš rojak Tesla.
S temi žarki je mogoče cele armade in cela brodovja uničiti na več 100 km daleč. Potrebne pa so za povzročanje žarkov velikanske električne energije, od 50 milijonov voltov dalje. Tesla namerava predložiti svojo iznajdbo ženevski razorožitveni konferenci.
Drugi tir sibirske železnice od Narim-skaje do Vladivostoka je položen.
25,000.000 jen je napravila škode zadnja povodenj na Japonskem. Povodenj je porušila 15.000 zgradb, 450 oseb pa je izgubilo življenje.
Plaz je zasul vso aigansko vas Hakar.
Od 255 prebivalcev so se rešili samo trije.
Plovba na Labi je na več krajih vsled nizke vode ustavljena. Mnogo parnikov je nasedlo.
Silna suša je nastala v Angliji. Vodo dele po kartah, kakor živila v času vojne.
V nekaterih krajih ije vsled suše vsa setev uničena.
V vzorno mesto »o preuredili majhno in umazano delavsko imesito Villourbau pn St. Etiemmu. L. 1931. so začeli z modernizacijo mesteca in danes je ta dovršena. Hiše so 18 nadstropne. Vse mesto ogreva centralna kurjava in visaka hiša dobiva toplo vodo, in siioer tudi za kopeli. Vse ulice pa so razsvetljene s projetktorji, ki so nameščeni v višini 5. nadstropja. Vsak projektor ima 500 vaitov in ima posrebreno steklo, da je vsa ulica posijana s svetlobo.
Trim ti or o čila
TRŽNE CENE V CELJU dne 1, julija 1934.
Govedina: 1 kg volovskega mesa Din 8 do 12, III. vrste 8, 1 kg kravjega mesa 8, vampov 6, pljuč 6, jeter 8, ledvic 10, loja Din 5.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 12 do 14, II. IOt-12, jeter 12, pljuč 10.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I- Din 16 do 18, II. 15, III. 14, pljuč 10, jeter 12, glave 8, slanine I. 17 II. 16, na debelo 16, suhe slanine 18—22, masti 18, šunke 20, prekajenega mesa I. 20, II. 16, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 12, jezika 18.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I Din 4*—.
Klobase: 1 kg krakovskih Din 20, debre-cinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30—35, braunšviških 10, salami 50—60.
Perutnina: 1 kos, piščanec majhen Din 8—10, večji 10—12, kokoš 20—25, petelin 20—25, raca 18, domači zajec, manjši o, večji 15.
Ribe: 1 kg krapa Din 14, postrv 50.
Mleko, maslo, jajea, sir: 1 liter mleka 2, kisle smetane Din 12, 1 kg surovega masla 24, čajnega masla 28, masla 22, bohinjskega sira 24—28, trapistovskega sira 16 do 20, sirčka 6, eno jajce 0-50.
Kruh: 1 kg belega kruha Din 4, polbe-lega kruha 3-50, črnega kruha 3, žemlja mala 0-50, velika 1.
Sadje: 1 kg jabolk III. vrste Din 6’—, hrušk II. vrste 4—6, marelic 8—10, breskev 8, orehov 9, luščenih orehov 36, čre-šenj 4, siihih češpelj 9, suhih hrušk 7, 1 limona 1. .
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 80, Santos 56, Rio 48, pražene kave I. 98, II. 66, III. 56, čaja 76—100, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, medu 18—20, kavne primesi 18, riža I. 11, II. 5-50, III. 4-50, 1 liter namiznega olja 14—16, olivnega olja 17—30, bučnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 11, l kg soli 2-75, celega popra 38, mletega popra 40, paprike 36, sladke paprike 40, testenin 1. 10, II. 7, mila 12, karbida 7, sveč 16, kvasa 30—36, marmelade 7, 18, 28, sode za pranje 2.
Mlcvski izdelki: na drobno: 1 kg moke št. 00 Din 2-70, št. 0 2-70, št. 2 2-60, št. 4 2-50, št. 5 2-40, št. 6 2-30, ržene enotne moke 2-25, pšeničnega zdroba 3, koruznega zdroba 2, pšeničnih otrobov 1-50, koruzne moke 1-75, ajdove m6ke 4, kaše 3, ješprenja 2‘75, ovsenega riža 7.
Žito: q pšenice Din 170, rži 170, ječmena 150, ovsa 150, prosa 150, koruze 130, ajde 180, fižola 275—450, graha 1200, leče Din 1200.
Kurivo: q premoga, črni trboveljski Din 32—42, zabukovški 40—42, rjavi 22—24, kub. meter trdih drv 75, 100 kg trdih 24, m3 mehkih drv 50, 100 kg mehkih drv 20.
Krma: q sladkega sena Din 35, poslad-kega sena 30, kislega sena 25, slame 25, prešana stane več 5.
Zelenjava in gobe:	1 glavnata solata
Din 0-50—1, 1 kg zgodnjega zelja 6, kislega zelja 4, ohrovta 4, karfijola 6, 5 kom. kolerabe 1, 1 krožnik špinače 1-50, 1 kg paradižnikov 6, 1 kg kumar 3—4, graha v stročju 5, fižola v stročju 3, čebule 4, česna 8, krompirja novega 1—1-50, 1 krožnik jurčkov 3—4, 1 kg grozdja 12, 1 liter malin 3.
MARIBORSKI TRG
Na sejem z dne 10. t. m. je bilo prignanih 17 konj, 15 bikov, 166 volov, 346 krav in 13 telet, skupaj 557 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile te: debeli volii 1 kg žive teže 3-50—3-75, pol-debeili voli 2—2-75, plemenski vdli 2—3-50, biki za klanje 3—3-50, klavne krave debele 2’50—3-50, plemenske krave 2—2-50, krave za kilobasarje 1"50—2, molzne krave
2-50—3, breje krave 2-50—3, mlada živina
3-50—4, teleta 4—4-50. Prodanih je bi/lo 359 glav, od teh za izvoiz v Avstrijo 1 kom.
Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 8—10, II. vršite 6—8, meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I. vrste 10 do 12, II. vrste 6—8, sviinjsko meso sveže 10—14 Din kg.
Program ljubljanske radio postaje
Sreda, dne 18. julija. 12-15: Reproducirane operne arije — 12-45: Poročila — 13-00: Čas, češka lahka glasba na ploščah — 18-00: Spomini s poti (g. Peterlin-Petru-ška) — 18-30: O verstvih (g. Franc Terseglav) — 19-00: Havajske gitare v reproducirani glasbi — 19-30: Literarna ura: Pregled revij (gosp. Podbevšek) — 20-00: Vokalni solistični koncert ge. Pavle Lovše-tove — 20-45: Koncert pevskega zbora — »Cankar« — 21-20: Klavirska harmonika (g. Breznik) — 22-00: Čas, poročila — 22.15: Citraški in mandolinistični orkestri (na ploščah).
Četrtek, dne 19. julija. 12-15: Pesmi jz našega juga (plošče) — 12-45: Poročila 13-00: Čas, reproducirane slovenske nar. pesmi — 18-00: Mali jazz, Vojak in Bibič Prelovec — 18-30: Tipi žene v romanih Turgenjeva (Topolovec Marija) — 19-00: Plošče po željah — 19-30: Recitacijski večer (ga. Nada Obereigner) — 20-00: Prenos iz Beograda — 22-00: Čas, poročila — 22-15: Debussy: Nocturni (reprodukcija).
Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Trgovako-industrijeko d. d, »MERKUR« kot izdajate lja in tiskarja: 0. MIHALEK. Ljubljana.