Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tnjega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. An Milano. VENEC Izhaja vsak dan z|ntra| razen ponedeljka la dneva po prazniku. g Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. s i Redazione, Amministrazioaei Kopitarjeva 6, Lubiana. i 1 Teleion 4001—4005. = Abbonamenti: Meie 12 Lire; Eatero, neti 20 Lire, Edizione domenica. «nno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbonamenti; 10.349 pel U inserzioni. Filiale! Novo me« t o. Concessionaria esclusiva per la piibb1icif9 di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Poročilo o delu Fašistovske korporacij-ske zbornice v dveh letih Obkoljevanje sovjetskih armad v Ukrajini j Nemške in madžarske čete so sovietom odrezale važne prometne zveze Berlin, 4. avgusta, lp. Na osrednjem bojišču je spet propadel eden izmed neštetih sovjetskih protinapadov, ki so ga izvedle oklopne sile. Nasprotnik je bil odbit. Številni oklopni vozovi so bili razdejani. Sovjetske izgube so znatne. Na severnem delu bojišča je neki nemški polk odbil napad, ki ga je nasprotnik izvedel 7. znatnimi silami proti nekemu mostišču. Po hudih izgubah so Sovjeti bili prisiljeni k umiku in pustili so na bojišču orožje in strelivo. Na bojišču pri Smolensku so nemške čete dosegle nove sijajne uspehe. Čeprav je nasprotnik pri odporu uporabil svoje najboljše sile, se je moral umakniti v neredu na nove postojanke. Berlin, 4. avgusta, lp. Kakor poroča DNB, so predvčerajšnjim Sovjeti izgubili 129 letal, od tega 77 v letalskih bojih. Nadaljevali so se uspešni napadi na sovjetske železnice in prevoze, zlasti na oklepne vlake. V štirih tednih boja je en sam nemški oklepni oddelek onesposobil 566 sovjetskih oklepnih voz, 233 poljskih topov, 151 protitankovskih topov ter 21 protiletalskih topov. Med boji na severnem delu vzhodnega bojišča je nemška oklepna divizija z drznim napadom zasedla važne postojanke. Vsi sovjetski poskusi za zopetno osvojitev so bili odbiti. Mrtvih je bilo nad 2300 sovjetskih vojakov, na tisoče na zajetih. Nemcem je padlo v roke tudi 71 in najtežjih oklepnih voz in dve .letali. Helsinki, 4. avgusta, lp. Poročila, ki prihajajo z baltiškega bojišča potrjujejo, da so nemške armade ob Pejpuškem jezeru začele z veliko in silovito bitko, ki rtaj zlomi zagrizeni sovjetski odpor na poti od zahoda proti Leningradu. Po novicah, ki so jih dobili finski listi, je 300.000 političnih kaznjencev noč in dan na delu, da bi popravili številne mostove na Stalinovem kanalu. Ruske politične oblasti so zapovedale z vso naglico ustanavljati ženske miličniške bataljone, ki naj z vojskovanjem iz zasede ovirajo nasprotnikovo napredovanje. Bern, 4. avgusta, lp. Poročila, ki prihajajo iz Moskve, pravijo, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo zelo zaskrbljeno zaradi položaja v Ukrajini. Maršal Budjeni se obupno trudi, da bi zavrl prodiranje zavezniških čet, ki so vdrle globoko med sovjetske postojanke in groze z obkolitvijo sovjetskim armadam. Helsinki, 4. avgusta, mg. V zadnjih 24 urah je bilo sestreljenih nad Sulkavo, Praaso in Rav-tiervijein 16 sovjetskih letal, in sicer šest bombnikov vrste »Martine in 10 letal vrste »Katjuškat. Vsa ta letala so zbili finski lovci. Helsinki je doživel včeraj svoj 175 letalski napad. Sovjetska letala so vrgla na tla nekaj padalcev, ki pa so jih potem' kmalu ujeli. Med temi napadi ni bilo na finski strani nobenih žrtev. Uradno je bilo objavljeno, da je bil napad sovjetskih topničark na otok Matsisari v severovzhodnem delu jezera Ladoga odbit in da so napadajoče ladje imele veliko škodo. Izredno delavno napadanje sovjetskih čet je bilo povsod nadzirano in zadržano. Prodiranje finske vojske se na vseh odsekih nadaljuje po določenem načrtu. Finski vojni plen Helsinki, 4. avgusta, lp. Finske čete so zaplenile mnogo sovražnega vojnega gradiva, in sicer deset tisoč pušk, 400 lahkih topov, 250 motoriziranih voz, 300 topov, 17 lokomotiv, 200 železniških voz, približno 100 motorjev in vlačilcev in 1500 konj. Seja romunske vlade Bukarešta, 4. avgusta, lp. Romunsko vladno poročilo pravi, da je bila v Dredealu seja vojnih članov romunske vlade. Seji je predsedoval general Antonescu. Takoj nato je bila seja vlade v Bukarešti, ki ji je predsedoval prof. Mihael Antonescu. Na seji so obravnavali važna gospodarska vprašanja. Boljševiki hitro popravljajo Stalinov kanal Helsinski, 4. avgusta, lp. Po poročilih, ki so prišla semkaj, na več krajih nad 300.000 sovjetskih Kaznjencev mrzlično popravlja naprave ob Stalinovem kanalu, ki so bile poškodovane pri zadnjih letalskih napadih finskih letal. Kaznjenci morajo 14 do 16 ur na dan delati in mnogo kaznjencev je že umrlo zaradi utrujenosti in izčrpanosti. Sovjetske straže so pobile vse tiste, ki so hoteli zbežali. Prav tako se je izvedelo, da so politične oblasti v Soroki ob jezeru Onega ukrenile, da se naj takoj organizirajo bataljoni ženske milice. Rim, 4. avgusta, lp. Posebni dopisnik agencije Reuter v Rusiji Aleksander Wartd piše, da ie jasno, da bo avgust najbolj kritičen za boje na Vzhodu, vendar pa ni treba izgubljati zaupanja. O bombardiranju Petsama piše isti dopisnik, da to bombardiranje ni rodilo nobenih uspehov, vendar pa je bil moralni vtis tega bombardiranja »zelo velik«. Poveljnik sovjetske armade ujet Berlin, 4. avgusta, lp. Nemške čete so na vzhodnem bojišču ujele poveljnika ene sovjetske armade. Sovjetski general je potrdil, da so Sovjeti imeli zadnje dni ogromne izgube v moštvu in gradivu. Sovjetski polki štejejo sedaj samo po 250 do 300 mož. Mnogo sovjetskih enot nima več tankov-skih oddelkov. Mnogo sovjetskih armadnih zborov sedaj ne šteje več ko dve do tri divizije. V Moskvi se trudijo, da bi reorganizirali svoje divizije. Pomanjkanje streliva in bencina postaja že katastrofalno. Nemška lelala so razdejala sovjetski vojski skoraj vse zveze z zaledjem. Stalni napadi nemških letal | Berlin, 4. avgusta, lp. Nemška letala so bombardirala važna industrijska središča v Moskvi in v okolici. V Orlu so letala bombardirala dve železniški križišči. Prav tako uspešen je bil napad na železniško križišče v Brijansku. Blizu Moskve je bila bombardirana avtomobilska tovarna »Staline, kjer je bilo na delu 40.000 delavcev. Bombardiranje Hangoja Helsinki, 4. avgusta, lp. Uradno je bilo objavljeno: Težko finsko topništvo ie razstreljevalo sovjetsko oporišče na polotoku Ilango. Rusi so imeli 2000 mrtvih, prav tako pa so granate uničile mnogo utrdb. V pristanišču je bilo potopljenih in poškodovanih več purnikov. Na bojišču je sovražnik od t. avgusta naprej izgubil 2000 mož in mnogo motoriziranih vozil ter tovornih avtomobilov. Ruski protinapadi so bili povsod odbiti. V zadnjih 4$ urah sovjetsko letalstvo ni bombardiralo Finske, izvzemši Sulkavo, kjer so bombe napravile nepomembno škodo. Dva sovražna lovca sta bila sestreljena. Sovražni odpor na Estonskem strt Helsinki, 4. avdusta. Ip. Iz pooblaščenega vira objavljajo, da se je dejansko končni odpor sovjetskih čet na Estonskem. Nemške čete čistijo zasedene pokrajine. Aretacije komunistov na švedskem Stoekholm, 4. avdusta. lp. Aretacije komunistov, pri katerih je policija našla tudi tajno radijsko postajo, se nadaljujejo. Ta tajna radijska postaja je morala delovati že pozimi leta 1940, ter je sovjetske oblasti o veščala jx>-drobno o vojnem gradivu, ki ga je Švedska jio-šdljala na Finsko. Med prvo vojno med Finsko II Quarticr Generale delle Forze Armate comunica: La base navale di Malta e stata nuova-mente bombardata da nostri reparti aerei. Alcuni velivoli nemici hanno mitragliato gli aeroporti di Catania e Reggio Calabria. Alcuni feriti, lievi danni. Nell'Africa settentrionalc note-vole attivita di elementi avanzati sul fronte di Tobruk. Un gruppo di mezzi mcccanizzati nemici cht tentava di avvieinarsi alle nostre posizio-ni e stato disperso dal fuoco delle artiglierie. Sono stati catturati alcuni prigionieri. Aerei britannici hanno lanciato bombe e spezzoni su localita della Cirenaica e della Tripolitania, causando tre morti ed una decina di leriti. Formazioni aerne dell'Asse hanno bombardato fortificazioni, postazioni contraerce Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Pomorsko oporišče Malta je bilo znova bombardirano od naših letalskih oddelkov. Nekatera sovražna letala so s strojnicami streljala na letališče Catanio in Reggio Calabria. Nekaj ranjenih, malo škode. Severna Afrika: Pomembna delavnost prednjih oddelkov na bojišču pri Tobruku. Skupina sovražnih motoriziranih sredstev, ki se je skušala bližati našim postojankam, je bila razpršena z ognjem iz naših torped. Nekaj sovražnih vojakov je bilo ujetih. Angleška letala so metala bombe na kraje v Cirenaiki in v Tripolitaniji. Letalski oddelki osi so bombardirali utrdbe, protiletalske postojanke, skladišča in barake v Tobruku, kjer to nastali požari. Prav tako so bile zadete železniške naprave v Marsa Matruhu in sovražne pomorske enote severozahodno od tega kraja in sta bili zadeti dve protitorpedovki. Isti oddelki so v plamenih sesireiiii štiri angleška lovska letala. Naša podmornica, ki je delovala na Atlan- in Rusijo je moskovska radijska postaja podrobno jioročala o švedskih pošiljkah na Finsko, dasi bi te pošiljke morale ostati tajne. Ta radijska oddajna postaja je bila skrita v neki električni žugi, katere stroji so ji dajali tok. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 4. avgusta, lp. Vrhovno poveljstvo nemške vojske objavlja: Na obkoljevalnem krilu v Ukrajini so nemški in madžarski oddelki odrezali življenjsko važne sovražne železniške zveze. Množica vzhodno od Smolenska obkoljenih sil sovjetske vojske je zdaj uničena. Ostanek je pred razkrojem. Bojna letala so ponoči bombardirala oskrbovalne naprave in podjetja za oboroževanje v Moskvi, prav tako pa tudi važno prometno križišče na ozemlju ob izviru Dvine. V boju proti Angliji so uspešni dnevni napadi letal veljali škotskim pristaniškim napravam in napravam na vzhodni obali Anglije. Pri Faroerskih otokih je bila potopljena tovorna ladja s 1200 tonami. Ponoči so bojna letala boin-bordirala vojaške naprave v raznih pristaniških mestih oh škotski in angleški vzhodni obali, med drugim v llullu. Letalu so metala bombe velike vrste in so izbruhnili veliki požari. Na Sredozemskem morju so nemška in italijanska strmoglavska letala dne 2. avgusta severozahodno od Marsa Matruha z bombami zadetki v polno zadela dva angleška rušilca. Ostali letalski napadi so veljali skladiščem in protiletalskim obrambnim napravam pri Tobruku. V bojih je bilo sestreljenih četvero angleških lovskih letal. Nemška letala so ponoči napadla vojaške naprave ob Sueškem kanalu. Sovražnik je v noči na 4. avgust vrgel le malo rušilnih in zažigalnih bomb na severozahodno Nemčijo. Ni bilo niti vojaške niti vojno-gospodarske škode. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo tri od napadajočih letal. depositi e banehine di Tobruk provocando in-cendi hanno centrato gli impianti ferroviari di Marsa Matruh ed unita navali nemiche a nord-ovest di questa localita colpendo due caccia-torpediniere. Le stesse formazioni hanno abbattuto in fiamme 4 velivoli da caccia britannici. Un nostro sommergibile operante nclTAt-lantico non 6 rientrato. II sommergibile inglesc »Caclialot« di 1500 tonnelate e stato speronato c spezzato in due da una torpcdinicra al comando del te-nente di vascello di complemento Gino Rosica. — Sono stati salvati e catturati 91 uomini (leirequipaggio nemico. Nell' Africa orientale in zona Gon-dar nostri reparti si sono arditamente spinti entro lc linee avanzatc nemicho catturando armi ed infliggendo perdite all'avversario. (Štefani.) tiku, se ni vrnila. Angleška podmornica »C a -c h a 1 o t« (1500 ton) je bila zadeta s torpedi in razsekana na dvoje od naše torpedovke, ki ji poveljuje poročnik bojne ladje Gino Rosica. Rešenih in zajetih je bilo 91 članov sovražne posadke. Vzhodna Afrika: Na ozemlju Gon-darja so se naši oddelki drzno prebili med prednje sovražne postojanke, zaplenili orožje in prizadejali izgube sovražniku. Seja sosveta Ljubljanske pokrajine Člani sosveta Ljubljanske pokrajine so sklicani na sejo v soboto dne 9. avgusta t Vladni palači ob 9.30. Riunione della Consulta Provinciale I componenti la Consulta della ProTinria di Lubiana sono convorati per le ore 9.30 sabato 9 corrente al Palazzo del Governp Rim, 4. avg. lp. Predsednik Fašistovske korpo-racijske zbornice je Duceju poročilo o delu te ustanove v prvih dveh letih njenega obstanka. Zbornica je bila v sedanji obliki ustanovljena ob dvajsetletnici Bojevniških fašijev in začela z delom nekaj mesecev pred začetkom vojne. Z ustanovitvijo nove zbornice je bil v Italiji potrjen sistem dveh zbornic. Po ustavnem zakonu se število poslancev lahko spreminja, toda spremembe so malenkostne. 23. marca 1939 je bilo n. pr. 682 poslancev, danes pa jih je 691. Zbornica je imela 29 sej in preučila 49 zakonskih načrtov. Zakonodajne komisije so imele 315 sej in razpravljale o 1237 zakonskih načrtih, izdale pa so jih 300. Vsi zakonski načrti so bili obravnavani v najkrajšem času po predložitvi, t. j v petih do petnajstih dnevih, kar priča o iz-bornem delovnem redu te ustanove. v- Posebne pogoje za zakonodajno delo zbornice je prinesla vojna. Tu je treba zlasti omeniti zakone o organizaciji naroda v vojni in o disciplini državljanov v vojnem času, zakonske ukrepe o urejevanju gospodarstva v vojni, o ureditvi izdelave in porabe, o vojnih financah itd. Od 10. junija 1940 do 23. marca 1041 je zbornica obravnavala 230 zakonskih predlogov, ki spadajo neposredno v vojno zakonodajo. Pri vsem tem pa se je redno zakonodajno delo razvijalo neovirano. Vse to delo pa ni oviralo članov zbornice, narodnih svetnikov, da ne bi zadostili svoji vojaški dolžnosti. Okoli 300 jih je bilo mobiliziranih in se udeležilo operacij na različnih bojiščih, povsod v prvih vrstah. Devet poslancev je našlo slavno smrt na bojišču. To so glavni podatki iz obsežnega poročila, ki ga je predsednik zbornice Grandi podal Duceju. Duce obiskal in podrobno pregledal gasilsko šolo Rim, 4. avgusta, lp. Duce je danes obiskal gasilsko šolo in je v Capanelle prišel točno ob 0. uri dopoldne. Sprejeli so ga tajnik Stranke, državni podtajnik Russo, državni podtajnik Buffarini Guisi s prefektom Giombinijem in še druge osebnosti. Duce je pregledal oddelek gasilcev, ki je bil sestavljen iz treh bataljonov in nad 2000 gasilcev, ki so prišli iz vseh strani Italije. Gasilski bataljon strokovnjakov se je predstavil v svoji najznačilnejši opremi in je pokazal najmodernejše gasilske naprave. Nato je Duce podrobno pregledal vse glavne naprave v šoli. Sprejemi prefektov pri Duceju Rim, 4. avg. lp. Duce je nadaljeval s sprejemanjem letnih poročil prefektov in je v zvezi s tem sprejel prefekta iz Ternija, iz Viterba, iz Napolija, iz Salerma in iz Rima. Knez Piemontski pregleduje milicc namenjeno na rusko bojišče Mantova, 4. avgusta, lp. Knez Pijemontski ja po nekaterih krajih mantovske pokrajine pregleda) oddelke Črnih srajc, namenjene na vzhodno bojišče, Legionarji so visokemu generalu nudili veličastni! sliko ponosa, reda in discipline. Knezova navzočnost je povsod med ljudstvom vzbudila navdušene manifestacije. Med Perujem in Ekvadorjem Lima, 4. avgusta. Ip. Uradno poročilo perujske vojske objavlja, da so kljub premirju ekvadorska čete skušale zavzeti nekatere kraje, ki so jih pred kratk im izgubile. Domači tisk pravi, da je ta po. skus kršitev premirja, sklenienepa med Perujem in Ekvadorjem Amerika skuša obkoliti Japonsko Rim, 4. avgusta. Ip. V Rimu poudarjajo, da so popolnoma v skladu z resnico govorice, ki se ši-. rijo, da misli Amerika zasesti Vladivostok in Kain-čatko. V Rimu se prav dobro zavedajo, da jc ameriška vlada začela izvajati obsežen načrt za obkoljevanje Japonske, ker hoče izrabiti sedanji obupni položaj sovjetske Rusije. Logično je, da si skuša Roosevelt zagotoviti oporišča na vzhodni azijski obali. Toda Japonska ne bo mogla ostati brezbrižna do vseh teh dogodkov, ki načenjajo vprašanje spremembe dejanskega stanja v Aziji. Ce bi Amerika zasedla Vladivostok, tedaj bi to resno ogražalo varnost Japonske. Washington, 4. avgusta. Ip. Visoki komisar za Kanado Mac Donald je obiskal lorda Halifaxa in mu izjavil, da Anglija ne plačuje točno svojih na-ročil v Kanadi. Kanadski davkoplačevalci bodo morali letos plačati 150 milijonov dolarjev za te angleške vojne dobave. Dopisniki italijanskih listov pa poročajo, da so v Severni Ameriki ugotovili, da zelo narašča poraba tobaka. V primeri z lanskim letom je letošnja poraba tobaka narastla za 127c Po mnenju strokovnjakov se tako naraščanje porabe tobaka ne more ugotoviti v ameriški zgodovini razer v dobah. ko je bila Amerika v vojni in ie zaradi vojne nervoznost prebivalstva zelo naraščala. Šanghaj, 4. avgusta. Ip. Japonski listi, ki izhajajo na Kitajskem, poročajo, da so oblasti Nizozemske Indije sklenile odpeljati svoje državljane iz pokrajin, ki so zasedene ali pa pod Japonskim nadzorstvom. II sommergibile inglese „Cacha!ot" di 1500 tonnelate affondato Vojno poročilo štev. 426 Velika angleška podmornica potopljena Pri napadih severno od Marsa Matruha sta bili zadeti dve angleški protitorpedovki L'Alto Commissario Ecc. Grazioli visita i comuni nei dintorni di Lubiana Lubiana, 4 agosto. Salgono ad oltre una tren-tina i comuni visitati fino ud oggi dall'Alto Commissario della nuova provincia. Ovunque queste visite hanno suscitato il piu schietto en-tusiasmo e la piu viva rieonoscenza espressione genuina delle popola/.ioni che per oltre un ven-tennio sono state abbandonate a se stesse. leri l'Alto Commissario ha visitato i. paesi di Dobrova, Horjul, Borovnica e Preserje ove, i sindaci, i parroci e gli altri rappresentanti lo- cali gli hanno rivolto parole di benvenuto eni 1'Alto Commissario ha risposto illustrando la po-litica di guistizia e di leale collaborazione se- guito dol regime verso le popolozioni tutte. Le parole de l'Ecc. Grazioli sono state ac-colte dai piu calorosi ed unanimi consensi. L'Alto Commissario si e interessato inoltre delle con-dizioni dei vari, paesi visitati suscitando commos-se manifestazioni di fede alPindirlzzo del Duce. (Štefani) Angleška grozodejstva v Cirenaiki Uvodne besede Ministra Aleksandra Pavolinija V kratkem bo prišla v prodajo zbirka ilustriranih dokumentov z naslovom »Kaj so Angleži počeli v Cirenaiki«. Za to knjigo je Minister za ljudsko kulturo Aleksander Pavolini napisal naslednji uvod: Zima, 1940-41: Britanski imperij koncentrira svoje medkonlinentalne sile za borbo proti Italiji, ki je angažirana na petih frontah. Z najboljšim orožjem, kar ga je bilo izdelanega doma, se pojavijo v Egiptu angleške, avstralske, indijske in novozelandske sile pod zaščito najjačjega brodovja na svetu. Po 25 dneh odpora pade trdnjava Bardija v sovražne roke, baš ob zori 5. januarja, oj) zori 12. aprila pa so italijanske in nemške čete Bardijo zopet zavzele. Začasna angleška okupacija Cirenaike je torej trajala, če se izvzame tobruška trdnjava, 96 dni. Za važnejše centre je trajala celo manj, 70 dni za Derno, 57 za Bengazi, toda kolike množine ruševin in koliko sramotnih dejanj! Ta kn jiga priča o vsem tem na osnovi neovržnih dokumentov, ki smo jih zbrali s pomočjo oboroženih sil. Nacionalne Fašistične Stranke in ministrstva za italijansko Afriko. Tu govore vojaki in kolonisti, prvaki in funkcionarji, duhovniki, novinarji in bolniške sestre. Bojevniki dveh dežel in prebivalstvo lahko potrdijo od točke do točke, da je vse skrupulozno resnično, kar je tu navedenih dogodkov, da je vs^ opremljeno z vsemi mogočimi podatki in navedbami. Fotografski stroji so dodali svoje poroštvo. Treba bi bilo samo še pripomniti, da s temi dokumenti ni izčrpano vse vprašanje. Te strani obsegajo sicer absolutno avtentičen, a po sili razmer nepopoln izbor naravno mnogo obsežnejšega gradiva. Oni, ki so kdaj poslušali židovske glasnike, ki nesramno zagovarjajo borbo proti osi kot borbo proti barbarstvu, naj jih izvolijo prebrati. Naj izvolijo to knjigo brati oni, ki še govoričijo na enem ali drugem koncu sveta o neki višji anglosaški civilizaciji. Naj izvolijo brati oni, ki pravijo, da so Angleži iz 1. 1941 drugačni, kakor so bili oni iz I. 1649 in na vsak način različni od karaibslcih piratov, različni od Cromvvellovih »repastih glav<, ki so se pečale z množestvenimi zločini in umorstvi otrok na grmadah, različni od pretepačev in nasilnežev generala Lakeja v Irski, drugačni od po-žigalcev indijskih vasi in unčevaleev »Cipav-sov«, drugačni od pobijalcev burskih žena. Naj le čitajo, da, naj se le naučel Treba je priznati, da se je v Cirenaiki metodično in vneto nadaljevala, tako sijajna tradicija, a Angleži so dali nov blesk svojemu staremu grbu nečasti. Sistematsko so, da ni kuj reči, plenili po hišah, trgovinah in uradih. Dobro je bilo organizirano tatinsko odnašanje opreme. Impozantno je število tatvin in napadov. Bili so oropani muzeji ter onečaščeni grobovi. Nasilje se ni omejilo na zdrave in jake ljudi, marveč se je znašalo tudi nad ranjenci in bolniki v bolnišnicah. Žene so bile posiljene, tudi italijanske žene vpričo Arabcev. Italijanske državljane so pobijali za šport, za vaje v streljanju, za preizkušnjo orožja. Ničesar torej niso opustili. To so pač razlogi za ošabnost, general Wavell, general \Vil- son! Tem bolj, ker nobeno opravičilo kakršnega koli značaja ne kazi popolne in cenene sramote teh dejanj. Očilno ni bilo razlogov za represa-lije. Da so angleške in avstralske čete nastopale stalno v pijanosti, je samo obremenilna okoliščina, ne pa izgovor in naj nihče ne poreče, da so bili lo Avstralci in ne Angleži. Nasprotno so bili tudi Angleži, kakor pričajo dokumenti v knjigi o tem. In ti Angleži ob pravem.trenutku niso niti zaostajali za Avstralci, v ostalem pa so oni poveljevali, je poveljeval Henry Maitland Wilson. In kakšnega porekla so Avstralci, če ne angleškega? Onih nekaj tisoč dosmrtnih robi-jašev in 153 kriminalnih žena, s katerimi je neki Anglež 25. januarja 1. 1788 ustanovil moderno Avstralijo v Pori Jacksonu, so bili pravega angleškega rodu. Po zakonu usode, ki ustvarja zgodovino in ki si včasih dovoljuje vzore in kontraste, spomina vredne in mnogo pomembne antiteze, so Angleži in Avstralci be-stialno napravili silo prebivalstvu Cirenaike, ki je z vidika človeške civilizacije eno najvzor-nejših. Ne mislim samo na ponosno, gosposko zadržanje Bengazijcev in ostalih sorojakov v času mučeništva. Hočem povedati predvsem, da je to ljudstvo v Mussolinijevi dobi oplodilo puščavsko obalo, gradilo mesta in kraje in vasi sredi peska, odkopavalo rimske spomenike kot znamenje nekdanje viteške ustvarjalne sile. Ko je bil svet priča preseljevanju 20.000 ljudi pod vodstvom Itala Balba, so sami Anglosasi v svojih listih hvalili to dejanje. Toda bili so časi, ko so si oni Italijo še predstavljali kot trajno m vdano proletarsko deželo, namenjeno delu v puščavi, v močvirjih, ki sta ji usojena znoj in beda. Sedaj, ko se je Italija dvignila, da udari, da prepili, da raztrže verige, sedaj so lahko pač metodično rušili hiše in cerkve, občudovanja vredno kulturo onih 20.000 naseljencev v Cirenaiki. Vse se bo obnovilo, obnova je celo že v teku, toda v srcu italijanskega naroda je ostal spomin na to podlo nasilje in vandalstvo in ostal bo tudi še v bodoče. Ni napak, da se ta publikacija prav spričo svoje skrupulozne točnosti objavi nekaj časa po dogodkih. To je gradivo, ki ga ni mogoče vezati na dane okoliščine, na določeno uro. To je dejansko spomin, ki ga je treba ohraniti, tako da bo neporušljiv. V celoti je to velika izkušnja za Italijane, . ki ne znajo vedno toliko sovražiti, kakor je prav. Drugim, ki imajo drugačno misijo, pripada beseda oprostitve, nikakor pa ne nam, ki smo ljudje borbe, ki ie za nas sovraštvo eno izmed orožij, polreimo prav toliko kakor top. Med Sirto in Marmariko, kjer se je tovarištvo med Italijani in Nemci utrdilo spričo enostavnega bratstva v orožju, se je tudi odločilno poglobilo sovraštvo proti Angležem. Ce mi na teh straneh razvrščamo te dokumente, se to ni zgodilo, da bi iz tega izvajali kakšen nekoristen in smešen protest, marveč da ojači-nio silo, ki nas bo povedla do končne zmage. Tistega dne bo sovražnik zadel v srce. Medtem mu je na čelu zapisano veliko znamenje nečasti. To znamenje se imenuje: Martiri Cirenaike. Tudi zaradi tega ga morajo Italijani današnjih in bodočih dni neizprosno sovražiti. Norme provviserie per 1'ordinamento dei servizi amministrativi Della provincia di Lubiana L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, considerato che 1'ordinamento dei servizi amministrativi nella provinca di Lubiana, rimasto con-forme alle leggi del cessato Stato jugoslavo, com-prende organi regioriali ed organi statali, considerato che sia gli uni che gli altri fanno oggi indi6tintamente capo all Alto Commissariato per la provincia di Lubiana, riconosciuta la necessita che il controllo sugli organi anzidetti sia esercitato in unica sede e, per quanto possibile, in accordo con gli ordinamenti amministrativi del Regno, visto il dispaccio del Ministero delle Finanze No 108.038 del 12 luglio 1941-X1X, in attesa che la materia sia definitivamente re-golata con disposizione di legge, d e c r e t a : Art 1. Le entrate e le spese, che gli ordinamenti dll'ex Regno di Jugoslavia erano di compe-tenza deU'Amministrazione statale o di quella re-gionale, sono attribuite, salvo speciali determinazi-oni, alla gestione dell'Alto Commissariato, i'l quale, nei limiti e con le modalita stabilite nei successivi articoli, provvede alle spese per i servizi civili e politici del territorio. Art. 2. I servizi di ragioneria della Direzione di Finanza e della Divisione di Finanza della provincia sono accentrati presso un unico ufficio di ragioneria pošto alle dirette dipendenze di un di-rettore, designato dal Ministero delle Finanze. II personale dell'ufficio di controllo centrale ex-jugoslavo distaccato presso le amministrazioni statali e regionali viene assegnato al predetto ufficio di ragioneria, con mansioni analoghe a quelle at-tualmente esercitate. Spetta alTufficio di ragioneria seguire con scritture proprie gli atti amministrativi nel loro 6Volgimento, rilevare e controllare gli effetti finan-ziari e patrimoniali degli atti stessi e provvedere alla regolare tenuta dei registri e documenti con-tabili. A tal uopo gli uffici amministrativi debbono comunicare alla Ragioneria gli atti e documenti di qualsiasi natura che possano servire di base all'ac-certamento e alla liquidazione di entrate o di spese, o che, comunque, interessino il servizio contabile. Art 3. Gli uffici incaricati della riscossione delle entrate sia regionali che statali versano in-tcgralmente Ie entrate riscosse nella Cassa di Ri-sparno della provincia di Lubiana in apposito conto corranta intastato alTAlto Commisario. Art 3. L'ordinazione delle spese č di compe-tenza dell'Alto Commissario, Questi pu6 delegare al Vicepreietto e ad altri fun-zionari dipendenti 1'ordinazione di spese che non oltrepassino singolarmente rispettivamente gli im-porti di Lire 30.000 e di Lire 3.000. Per i servizi a carattere tecnico 1'anzidetto limite di Lire 3.000 pud essere elevato a 15,000 Lire. Art 5. I contratti sono approvati dall'Alto Commissario con proprio decreto. L'Alto Commissario, puo, tuttavia, delegare 1'approvazione dei contratti, quando il loro im-porto non ecceda Lire 30.000. Art 6. L'esecuzione di lavori e forniture in economia č autorizzata preventivamente dall'Alto Commissario. Quando la relativa spesa non ecceda gli importi indicati al precedente articolo 4 i lavori e le forniture possono essere disposti dagli uffici dipendenti. Art. 7. L'Alto Commissario provvede ai paga-menti diretti a favore dei creditori, o agli accre-ditamenti a favore degli uffici dipendenti, median-te ordini di pagamento a carico del conto corrente di cui al precedente articolo 3. Gli ordini di pagamento, sottoscritti dall'Alto Commissario o da funzionari da esso delegati, sono preventivamente sottoposti, unitamente ai documenti giustificativi della spesa, al Direttore deli' Ufficio di Ragioneria, il quale veTifica la legalita della spesa stressa, nonehe 1'esatta imputazione di essa e iesistenza della relativa disponibilita sul conto corrente, e ove nulla trovi da osservare, ap-pone il visto sugli ordini di pagamento e li tras-mette alla Cassa di Risparmio della provincia di Lubiana, insieme con una copia degli ordini stessi per liso dell'istituto bancario. Quest'ultimo rimette mensilmente all'ufficio di ragioneria gli ordini di pagamento estinti con apposita distinta in due copie, delle quali una viene restituita alla Banca per ricevuta. Art 8. Per il pagamento degli stipendi e delle pensioni gli uffici a cid incaricati continueranno a valersi dei conti correnti ad essi intestati, a tale scopo, presso la Cassa di Risparmio Postale. Detti conti correnti, saranno per6 alimentati, non dalle entrate degli uffici finanziari, che debbono essere versate integralmente alla Cassa di Risparmio della provincia di Lubiana ai sensi del precedente di fondi, da concedrsi nei modi pre-scritti. Per il solo pagamento degli stipendi continueranno inoltre a funzionare le cass« esistenti presso i singoli uffici amministrativi. I Art. 9. Quando il Direttore dell'Ufficio di R»- ' gioneria non riconosca la legalit& o la regolariti di una speea o anehe solo la ritenga in contrasto coi eriteri di parsimonia da osservarsi nella gestione del bilancio, rimette gli atti relativi personal-mente all'Alto Commissario, accotnpagnandoli con un proprio rapporto scritto. Ove 1'Alto Commissario ritenga che ci6 nono-stante la spesa debba aver corso, ne da ordine scritto al Direttore dell'Ufficio di Ragioneria co-municando immediatamente 1'ordine stesso alla Ragioneria Generale dello Stato insieme con i documenti atti a dimostrarne la ragione. Art. 10. Quando non esista la necessaria disponibilita in bilancio o quando sia errata 1'imputa-zion« della spesa, non puč essere dato 1'ordine scritto. Art. 11, Gli uffici di cui alVarticolo 3 debbono presentare annualmente il conto giudiziale della loro gestione alla Ragioneria dell'AIto Commissariato. Art. IX Alla fine di ogni anno finanziaro 1'Alto Commissario presenta al Ministero della Finanze il rendiconto consuntivo della propria gestione, corredato dai necessari documenti giustificativi e debitamente vistato dall Ufficio di Ragioneria. Art, 13. L'A1to Commissario entro il mese di settembre 1941-XIX presentera al Ministero delle Finanze il preventivo delle entrate e delle spese per 1'anno finanziario 1° gennaio — 31 dicembre 1942-XIX. Esso presentera inoltre entro il mese di luglio un preventivo delle entrate e delle spese per il periodo sino al 31 dicembre 1941-XX. Lubiana, 25. luglio 1941-XIX. L'Alto Copmissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli Gospodarstvo Tabella dl vaiutazione del ; bestiame bovino da macello L*Alto Commissariato porta a conoscenza degli interessati .che la tabella di vaiutazione del bestiame bovino da macello, da servire per il pa- gamento del bestiame conferito a raduni a norma dell'ordinanza no. 71 del 19 luglio a. c. e del decreto no. 31 del 21 luglio e c., pubblicati nel Bol-lettino ufficiale no. 59 del 23 m. c. fe stata stabi-lita nella seguente misura: Categoria Vrsta EtA Starost Qualita Kakovost Resa % Klavnost % Prezzo da pagarsi da maeellaio Cena. ki Jo pla^a mesar Premio statale Državna premija Prezzo complessivo Skupna cena Lire per kg peso vivo Lir za ke žive teže Vitelli da latte Teleta I. II. III. sopra nad 65 65-60 sotto pod 60 7 — 6-50 6 — — T— 6-50 6 — Vitelloni manzi, manze e Riovenche Biki, Junei, lelice in krave prvesnice Masehi e femmine fino a 4 denti incisivi peimanenti Moškega in ženskega spola do 4 stalnih zob I. II. III. sopra nad 48 48—44 43—38 4-95 4-20 3-40 1-15 0-90 060 5-10 5-10 4 — Buoi Voli Masehi ('.astrat! con plii di 4 denti incisivi permanenti Moški kastrati z več kot 4 »talnimi zobmi I. II. III. sopra nad 47 47—43 42—38 4-95 4-20 3-40 1-15 0-90 090 610 510 4 — Vacche Krave Femmine che hanno parto-rito e giovenehe eon piu di 4 denti incisivi permanenti Krave, ki bo telile in pre-vesnice z več kot 4 stalnimi zobnu I. 11. III. da spolpo klobasa- rice sopra nad 45 45—40 39-35 sotto pod 35 4-20 3-80 3-05 250 1-15 0-90 0.60 5-35 4-70 365 2-50 Tori Biki Masehi interi con piu di 4 dentt Incisivi permanenti Plemenjaki z več kot 4 stalnimi zobmi I. II. III. sopra nad 50 50-45 44—36 4-60 4 — 3-20 1-15 0-90 0-60 5-65 4-90 380 Resa dei bovini eselusi i vitelli da latte Deve intendersi il rapporto tra il peso morto ed il peso vivo deiranimale. Per peso morto si intende il peso dell'animale abbattuto, dopo il dissanguamento e dopo aver tolto le seguenti par-ti: la pelle, i visceri ed organi delle* ca vite ad-dominali e toracica, compreso il rognone, con i grassi annessi; la parte membranosa del diafram-ma, lasciando in pošto i pilastri e le porzioni mu-scolari di esso; la testa tagliata in corrispondenza deirarticolazione occipite — atlantoidea (testa pri-ma vertebra) gli arti anteriori taglianti all'arti-colazione carpo — metacarpica (ginocchiostinco); gli arti posteriori tagliati all'articolazione tarso — metatarsico ^arreiia _ stincoh le mammelle con il grasso annesso; gli organi eenitali esterni con il grasso annesso. Resa dei vitelli da latte Deve intendersi il rapporto tra il peso morto ed il peso vivo. -»v Per peso morto at intende il peso delfanimale abbattuto, dopo il dissanguamento e dOpo aver tolto le seguenti parti: la testa, che deve essere tagliata alla prima vertebra; gli zampetti, tagliate alle articolazioni del carpo e del tarso; i visceri ed organi della cavitA toracica e addominale, eselusi soltanto i rognoni eol relativo grasso, che si intendono compresi nel peso morto. Resta cosi stabilito che la pelle va comnresa nel peso morto. Cenik goveje živine za zakol Visoki Komisaria objavlja cenik za govejo živino določeno za klanje, po katerem naj se plačuje živina, prignana na dogone, v smislu uredbe št. 71 z dne 19. julija t. 1. in odloka št. 31 z dne 21. julija t. 1., ki sta bila objavljena dne 23. julija ■v Službenem listu št. 59: Klavnost goveje živine — izvzemši telet Se razume razmerje med mrtvo in živo težo živali. Pod mrtvo težo razumemo težo zaklane živali po izkrvavitvi in odstranitvi sledečih delov: kože, drobovja in organov trebušne in prsne votline z ledvicami ter pripadajočo tolščo; prepon-sko kožico brez mišičnih vlakenc in snopičev; glavo odrezati na zatilju (pri prvem vretencu); prednje noge odsekane pri carpalno-metacarpalnem zglobu (koleno-golenica); zadnje noge odsekane pri tarsalno-metatarsalnem zglobu (koleno-golenica); vime s pripadajočo tolščo; zunanji spolni organi s pripadajočo tolščo. Klavnost telet Se razume razmerje med mrtvo in živo težo. Pod mrtvo težo razumemo težo zaklane živali po izkrvavitvi in odstranitvi sledečih delov: glave, ki mora biti odrezana pri prvem vretencu; noge, ki naj bodo odrezane pri prednjem in zadnjem kolenu; drobovja in organov prsne ter trebušne votline, izvzemši samo ledvice s tolščo, ki pripadajo k mrtvi teži. Goriška provinca na Ljubljanskem velesejmu Med prvimi prijavami za udeležbo na Ljubljanskem velesejmu je prispela na Visoki Ko-misariat prijava Goriške pokrajine. Ta prijava je važna, ker ima Goriška pokrajina že na široko razpredene trgovske vezi z novo sosedno italijansko Ljubljansko pokrajino. V svojem paviljonu bo Goriška pokrajina pokazala uspehe fašističnega napredka na industrijskem, po ljedelskem in obrtnem področju. (Štefani.) »Pogod« nima več monopola. Zagrebško ravnateljstvo za prehrano je ukinilo monopol za nakup žita, ki ga je imela doslej državna trgovska družba »Pogod<. Odslej bodo lahko dobili tudi drugi trgovci dovoljenje za nakup žita Porazde-ljevanje nakupljenega žita pa os'""" 5> tuJi v bodoče pod nadzorstvom ravnatelj-.,a za prehrano Jadransko gospodarsko območje. »Neues Wie-ner TagblatU piše: Zaradi najnovejših političnih dogodkov je nastal gospodarski prostor, ki bo sedaj organizatorno zgrajen. S pristanišči Bari, Benetke, Trst, Reka, Split, Kotor, Drač in Anko-na ima Italija celotno jadransko trgovino v svojih rokah. Jadranska industrijska področja so osredotočena okoli Trsta, Benetk in Bariia in lahko z odpadom dosedanjih meja zavzamejo širši razmah. Znan je načrt petrolejskega voda iz Romunije do Reke ali Trsta. Reka bo glavno pristanišče za Hrvaško. Tudi Trst bo razširil svoje trgovsko zaledje, dobil bo hitrejše železniške in cestne zveze s Srednjo Evropo kakor tudi večino delnic pri Južni železnici. Benetke vidijo svoj razmah v velikih načrtih za vodna pota v Padski dolini, ki bodo pritegnile Švico na Jadran. Bari je izhodišče italijanske gospodarske ekspanzije proti Levantu. Dobil bo lastne ladjedelnice in lastno borzo. V Bariju bodo predelovali tudi sadje, zelenjavo in olje Gospodarski pomen Besarabije. Po padcu' Ki- šinjeva je objavil rom. list »Unirea« članek o gospodarskem pomenu Besarabije, v katerem pravi, da sta Besarahija in sev. Bukovina dve najvažnejši pokrajini za gospodarski prospeh Romunije. Lansko leto je Romunija odstopila Sovjetski Rusiji 5,01 mil. ha zemlje, od tega 4 milj. ha obdelanih polj. Ti kraji predstavljajo 20% romunskega kmetijskega teritorija in 25% celotnega romunskega obdelanega polja. Besarahija rodi v glavnem pšenico, rž in ječmen. V zadnjem času so začeli gojiti v Besarabiji tudi industrijske rastline, posebno sojo. Nemška I. G. Farbenindustrie, ki je potrošila na leto 457.000 kvintalov soje, je dobila 1. 1938 samo iz Romunije 459.000 kvintalov soje. Ustavitev javnih in gradbenih del ▼ Egiptu. Agencija I. E. I. poroča: Kakor se je izvedelo iz Ankare, je v Egiptu skoraj popolnoma zastala gradbena delavnost; javna dela se ne morejo izvajati zaradi pomanjkanja cementa in zaradi nedostajanja italijanskih zidarskih delavcev. Italijanska gradbena podjetja so imela zadnjih 50 let odločilno vlogo v gradbenem razvoju Aleksandrije in Kaira, kakor tudi pri vseh večjih javnih delih Vsa velika in majhna gradbena podjetja so bila italijanska, prav isto se skoraj lahko reče za gradbene inženirje, za zidarske mojstre in seveda tudi ra zidarje same. Moderno aleksandrijsko pristanišče je bilo n. pr. zgrajeno opnačrtih italijanskega inženirja Luigija Luiggija, ki je znan kot graditelj največjih svetovnih pristanišč. Ko so Italijani pred izbruhom vojne zapustili Egipt, so se ustavila dela v cementni industriji. Ker Egipt nikdar ni imel svoje lastne cementne industrije in ker je zmanjkalo delavcev, so gradbena in javna dela čisto zastala Nekaj cementa so sicer dobivali še iz Splita, sedaj pa se je tudi ta dobava ustavila in so navezani le na cement iz Južne Afrike. Ljubljanska okolica je prisrčno sprejela Eksc.Vis. Komisarja Kmečko ljudstvo občin Dobrova, Horjul, Borovnica in Presorjo je izrazilo vdanost in lojalnost Preteklo nedeljo je Eksc. Visoki Komisar Grazioli zopet porabil za to, da spozna podeželske kraje Ljubljanske pokrajine in da osebno stopi v stik s prebivalstvom. Medtem, ko je v svojih prejšnjih obiskih Eksc. Grazioli obiskal bolj oddaljene kraje pokrajine, jo v nedeljo obiskal tako pestro ljubljansko okolico, v kateri se je še ohranil preprosti in pristni kmečki živelj. Povsod, kamor je prišel, je ljudstvo sprejelo predstavnika Fašistične Vlade z največjo prisrčnostjo. V vseh krajih so bile hiše, ki so gledale iz zelenja, sadovnjakov in vrtov, okrašene s tribarvnicami in fašističnimi zastavami. Nad cestami pa so se peli slavoloki iz zelenih kit, postavljeni na visokih mlajih. Z visokim predstavnikom Fašistične Italije je obiskala Ljubljansko okolico tudi njegova ljubezniva gospa, v spremstvu pa so bili podpoveljnik Fašističnih podpornih središč Gatti,, dr. gran. uff. Franco, glavni nadzornik Ministrstva za ljudsko kulturo, karabinijerski major Cavallero in pokrajinski tajnik Dopolavora Liberati. Na Dobrovi Nekaj po osmi uri je prispel visoki dostojanstvenik že v Dobrovo, kjer je prebivalstvo občine priakovalo visoki obisk na glavni cesti. Tam je bil tudi načelnik za ljubljanski okraj, g. Maršič, ki je nato vso pot spremljal Eksc. Vis. Komisarja. Med živahnim pozdravljanjem prebivalstva je izrekel pod slavolokom, ki je imel napis »Dobrodošli«, prisrčen pozdrav župan Franc Čeme. Župan je predstavil Eksc. Grazioliju občinske odbornike, s katerimi se je razgovarjal o občinskih zadevah. Po pozdravnih besedah župnika Klopči-ča Josipa je pristopil k visokemu gostu ljubek majhen par v narodni noši in izrekel dobrodošlico v imenu šolske mladine ter izročil lep šopek rdečih nageljev. Eksc. Visoki Komisar je še obšel častno četo miličnikov, ki so ga pozdravili z orožjem, kakor tudi častno četo gasilcev. Ljudstvo se je zgrnilo okrog Eksc. Visokega Komisarja, ki se je najprej s prisrčnimi besedami zahvalil za lepi sprejem in za izraze vdanosti in lojalnosti, ki so bili izkazani. Poudaril je, da je Italija prišla v te kraje z namenom, da varuje jezik, vero in šege tukajšnjega ljudstva in da ix> Velika Italija to besedo vedno držala, če bo le ljudstvo lojalno sodelovalo. Oblast bo ščitila ljudstvo in bo najprej priskočila na pomoč potrebnim in siromakom. Prav v ta namen so se te dni začela velika javna dela, ki bodo zahtevala skupni znesek nad 100 ini- TJna ragazza ln costnme nazionale offre on mazzo di spighe al'angusto ospite. — Deklica v narodni noši y Horjulu poklanja visokemu gostu šopek žita. Mjonov lir in ki Bodo odstranila in preprečila sleherno brezposelnost. Prav tako velika skrb bo posvečena napredku kmečkega ljudstva, ki je najbolj zdrav del naroda, ker se še zvesto drži načel vere in družine. S prisrčnimi željami za napredek gospodarstva in vseh družin v občini je Eksc. Grazioli končal svoj nagovor, katerega je sprejelo toplo odobravanje vseh navzočih. Med živahnim špalirjem občinstva je visoki gost v spremstvu domačega župnika krenil še do ljubke farne cerkve, postavljene na zelenem griču in obdane od farnega pokopališča. Po prisrčnem slovesu je nadaljeval svojo pot. Priznanje horjulskim družinam Lepa cesta, ki vodi iz Dobrove do Horjula, gre med valovitimi griči in se v ostrih ovinkih vije sedaj na levo, sedaj na desno. Tu so se začela pomembna javna dola, ki naj zboljšajo prav cesto, ki vodi v tako živahno pokrajino. Na več mestih, kjer dela cesta ostre in nepotrebne ovinke, so že izkopani in pripravljeni temelji za novo ravno cesto. Tik pred Horjulom zavije cesta precej strmo v grič navzgor in se nato v dolgem in dokaj strmem klancu spušča v Horjul. Ves ta dvojni klanec in ovinek bo odrezala nova cesta, ki jo z vnemo gradijo številni delavci, ki so bili doslej brezposelni. Velika horjulska občina je 6prejela Eksc. Visokega Komisarja na glavni cesti v dolgem špalirju. Iz številnih malih naselij, ki spadajo pod občino, je prihitelo prebivalstvo v Horjul. Med okrašenimi hišami je stala živahna žolska mladina, v dolgo strumno vrsto so postavljeni gasilci, ki so prihiteli z zastavo. Posebno pozornost pa je vzbujala lepa skupina narodnih noš. Ob častni četi črnih srajc je stala vojaška godba, ki je ob prihodu zaigrala Giovinezzo. Zupan Bastič je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je njegova občina sicer siromašna in da ne more pokazati bogastva, pač pa lahko vdanost in lojalnost. Eksc. Visoki Komisar se je v razgovoru z občinskimi odborniki zanimal, koliko prebivalcev ima občina, v kateri prevladujejo mali kmetje. Po pozdravnih besedah domačega župnika Franca Nastrana je narodna noša izročila visokemu gostu šopek zlatega klasja, povezanega s trobojnico. Skozi dolgi špalir prebivalstva, ki je p<>-■dravljahs z rimskim pozdravom, je odšel Eksc. L'Alto Commissario Ecc. Grazioli si svolge alla popolazione di Prcserje. — Eksc. Visoki Komisar Grazioli govori prebivalstvu v Preserju. Grazioli na trg in pred lično okrašeno tribuno, pred katero ie bila postavljena častna straža, v kateri sta bila tudi člana Balile in avan-gvardist v uniformi. Eksc. Visoki Komisar se je večkrat ustavil ob materah, ki so prihitele s svojimi otroki k sprejemu in med katerimi so mnoge držale svoje najmlajše v naročju. Povpraševal jc po številn otrok in pohvalno po-ndaril, da je v Horjulu izredno mnogo mladine, kar dokazuje, da se vse družine lahko ponašajo z velikim številom otrok. V svojem nagovoru, ki ga je množica z veliko pozornostjo poslušala. je Eksc. Grazioli po uvodnem pozdravu in zahvali za topli sprejem podčrtal, tla mu je Duce, ki je sam izšel iz kmetske delavske družine, naročil, da naj veljata red, pravičnost in enakost za vse tiste, ki delajo in ki z vsakdanjim žilavim trudom doprinašajo k napredku pokrajine. Lepa čustva lojalnosti, o katerih se je ob svojem obisku mogel prepričati, ga potrjujejo v tem, da bo ljudstvo vztrajalo v lojalnosti do Velike Italije. Eksc. Grazioli je naslovil še nekaj ponosnih besedi na oddelek črnih srajc, ki mu je izkazal vojaške časti. Po pozdravu Vladarju in Duceju, ki ga je množica sprejela z glasnim vzklikanjem, je obiskal Eksc. Grazioli še občinski urad in si v spremstvu župnika ogledal farno cerkev. Ogledal si je tudi poveljstvo milice in tam ljubeznivo potolažil mater, ki je s tremi otročiči prišla prosit, naj se Eksc. Visoki Komisar zavzame za njenega moža, ki se še sedaj ni vrnil iz ujetništva. Med prisrčnim pozdravljanjem se je visoki gost poslovil od Ilorjula. V Borovnici Mimo . Vrnike in ob robu Ljubi ja.ns.koga barja naprej skozi Bistro je prispel Eksc. Grazioli v Borovnico, kjer se je zbralo prebivalstvo na glavni cesti med farno cerkvijo in občinsko hišo. Raz hiš so pozdravljale zastave. Medtem, ko so na cesti stali v dolgi vrsti gasilci z zastavo, šolska mladina, prebivalstvo, je bila na častnem mestu postrojena četa železniških pionirjev. Po pozdravu, ki sta ge izrekla župan Kovačič in domači župnik Jerina Ciril, je krenil Eksc. Grazioli v občinski urad, kjer se je zanimal za vse potrebe občine. Sporočil je županu, da so načrti za težko pričakovani vodovod že izdelani in da jih je že potrdil, tako da bo v kratkem mogoče začeti z delom. Eksc ^ isoki Komisar je obiskal še posta jo Kral jevih Karabinjerjev, nakar ga je župnik pospremil v farno cerkev. Med navdušenim vz.klikanjem je Eksc. Grazioli nadaljeval pot v Preserjc. Lepa podpora občini Preserje Visokemu odličniku je pohitela nasproti šolska mladina, ki je pozdravljala visokega gosta prav prisrčno in z rimskim pozdravom. Na valovitem gričku postavljene hiše so bile vse belo okrašene. Pozdrave sta izrekla župan Franc Su-hadolnik in župnik Miha Pcrčič. Gasilci, ki so s fanfaro pospremili visokega gosta do občinskega urada, so bili deležni priznanja. Ker ima občina staro, premajhno šolo, se je Eksc. Grazioli zanimal, če ima občina že kaj pripravljenega za novo šolo. Ker je zemljišče že kupljeno, je obljubil, da se bodo načrti hitro pripravili. Ker leži Preserje med griči, ima do drugih glavnih prometnih žil le slabe cestne zveze, saj mora občina sama — kljub svoji sirotnašnosti — vzdrževati nad 12 km občinskih cest. Zato je Eksc. Grazioli naklonil občini Preserje večjo vsoto denarja za vzdrževanje občinskih cest. V nagovoru množici, ki se je zgrnila okrog njega, je poudaril, naj Ivi njegov obisk dokaz vsem, da hoče velika Italija z isto ljubeznijo skrl>eti za napredek majhnih in siromašnih krajev, kakor za velika mesta. Ljudstvo je besede Eksc. Graziolija in podatke o velikih javnih delih sprejelo z toplim navdušenjem in vziklikanjem. Po obisku farne cerkve je Eksc. Grazioli nadaljeval svojo |M)t. V vseh krajih, ki jih je v nedeljo obiskal Eksc. (jrazioli, je prebivalstvo posebno ganila novica, da so župnmi prejeli od Eksc. Graziolija znatne zneske kot podporo za najbolj revne in potrebne družine v občinah. Prav tako so 7. veliko pozornostjo zasledovali njegovo zanimanje za občinske zadeve in sprejeli z veliko hvaležnostjo napovedi o javnih delih in zagotovila, da bo Fašistična Italija vedno z naklon jenostjo spremljala prizadevanja kmetskega ljudstva. Eksc. Grazioli je na povratku v Ljubljano krenil mimo Podpeči čez Barje skozi Črno vais, kjer je dospel do slikovite nove cerkve na Barju. Med potjo si je ogledal doseda j opravljeno delo za izsušitev Barja in se podrobno zanimali za načrte, ki naj bi veliko barjansko ravnino preuredili v plodno zemljo. Začasni predpisi o ureditvi upravne službe v Ljubljanski pokrajini Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, upoštevajoč, da v ustroju upravne službe v Ljubljanski pokrajini, ki je ostal skladen z zakoni bivše jugoslovanske države, poslujejo pokrajinski in državni organi, upoštevajoč, da so zdaj tako prvi kakor drugi brez razlike sestavni del Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino, glede na potrebo, da se nadzorovanje teh organov osredotoči na enem mestu in po možnosti v skladu z upravnim ustrojem Kraljevine, na podlagi brzojavne odredbe ministrstva za finance št. 108.038 z dne 12. julija mi-XIX in dokler se ne uredi stvar dokončno z zakonom, odreja: Člen 1. Vse dohodke iz izdatke, za katere sta bili po ustroju bivše kraljevine Jugoslavije pristojni državna ali pokrajinska uprava, upravlja, če ni posebej odrejeno drugače, Visoki komisariat, ki v mejah in po pogojih iz naslednjih členov odloča o izdatkih za civilno in politično upravno ozemlje. Člen 2. Računovodstvena služba finančnega ravnateljstva in pokrajinskega finančnega oddelka se usredi pri enem samem računovodstvenem uradu, postavljenem pod neposredno vodstvo ravnatelja, ki ga imenuje finančno ministrstvo. Osebje bivše jugoslovanske glavne kontrole, dodeljeno raznim državnim in pokrajinskim upravam, se prideli temu računovodstvenemu uradu z istimi posli, ki jih je opravljalo doslej. Računovodstvenemu uradu je naloga, da spremlja z lastnimi spisi in knjigami upravne posle po njihovem razvoju, da ugotavlja in nadzoruje finančne in imovinske učinke teh poslov in da skrbi za redno voditev računskih knjig in listin. V ta namen morajo upravni uradi priobčevati računovodstvenemu uradu vse podatke in listine, kolikor so upoštevni za ugotovitev in likvidacijo dohodkov in izdatkov ali ki se kakor koli tičejo računovodstvene službe. Člen 3. Uradi, ki pobirajo dohodke, tako pokrajinske kakor tudi državne, odvajajo pobrane dohodke v celoti Hranilnici Ljubljanske pokrajine na posebni tekoči račun, glaseč se na Visokega komisarja. Člen 4. Za odrejanje izdatkov je pristojen Visoki komisar. Ta lahko prenese na podprefekta in druge podrejene posiovaice odrejanje izdatkov, ki posamez ne presegajo zneska 30.000 lir, oziroma 3000 lir. Pri poslih tehnične vrste se sme ta meja 3000 lir zvišati do 15.000 lir. Člen 5. Pogodbe odobruje Visoki komisar z odlokom. Visoki komisar pa lahko prenese odobrovanje pogodb, če njih znesek ne presega 30.000 lir. Člen 6. Izvrševanje del in nabav v lastni režiji mora predhodno odobriti Visoki komisar. Kadar zadevni izdatki ne presegajo zneskov, navedenih v členu 4., smejo odrediti ta dela in nabave podrejeni uradi. Člen. 7. Neposredna izplačila upnikom in nakazila podrejenim uradom odreja Visoki komisariat s plačilnimi nalogi v breme tekočega računa, omenjenega v gornjem členu 3. Plačilni nalogi, podpisani po Visokem komisarju ali po poslovalcih, katere ta pooblasti, se morajo predhodno predložiti obenem z listinami, ki izpričujejo izdatek, ravnatelju računovodstve-nega urada; ta ugotovi zakonitost izdatka, pravilnost obremenitve in da li so na razpolago sredstva po proračunu in tekočem računu, in če nima pomislekov, pristavi svoj vizum na plačilni nalog in pošlje tega Hranilnici Ljubljanske pokrajine hkrati s kopijo naloga v uporabo za njeno denarno poslovanje. Hranilnica pošlje vsak mesec izvršene plačilne naloge računovodstvenemu uradu po seznamu v dveh primerkih; en primerek se vrne hranilnici kot potrdilo. Člen 8. Za izplačevanje plač in pokojnin uporabljajo pristojni uradi še nadalje tekoče račune, ki jih imajo v ta namen pri Poštni hranilnici. V omenjene tekoče račune se ne stekajo dohodki finančnih uradov, ki se morajo po gornjem členu 3. v celoti odvajati Hranilnici Ljubljanske pokrajine, temveč se jim mesečno nakazujejo sredstva po veljajočih predpisih. Za samo izplačevanje plač poslujejo še nadalje dosedanje blagajne pri posameznih upravnih uradih. Člen 9. Če ravnatelj računovodstvenega urada ne bi priznal zakonitosti ali pravilnosii izdatka ali če bi mislil, da se ne sklada z načelom varčevanja, ki velja za izvrševanje proračuna, vrne. zadevne spise v roke Visokemu komisarju s svojim pismenim poročilom. Če Visoki komisar misli, da je treba izdatek kljub temu opraviti, izda o tem ravnatelju računovodstvenega urada pismeni nalog, priobči pa ta nalog takoj glavnemu državnemu računovodstvu hkrati » listinami, ki naj dokažejo njegovo upravičenost. Člen 10. Ce ni razpoložljivih sredstev po pro- računu ali če obremenitev nI pravilna, so pismeni nalog ne more izdati. Člen 11. Uradi iz člena 3. morajo predložiti računovodstvu Visokega koniisariata vsako leto obrazloženi obračun o svojem poslovanju. Člen 12. Visoki komisar predloži konec vsakega računskega leta finančnemu ministru računski zaključek o svojem poslovanju, opremljen s potrebnimi izpričevalnimi listinami in predpisno vidi ran po računovodstvenem uradu. Člen 13. Visoki komisar predloži meseca septembra 1041-XIX finančnemu ministru proračun dohodkov in izdatkov za proračunsko leto od 1. januarja do 31. decembra 11M2-XXI. Razen tega predloži meseca julija proračun dohodkov in izdatkov za dol>o do 31. decembra 1941-XX. Ljubljana dne 25. julija HM1-X1X. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Slovenski obrtniki so dobili priznanje Narodni svetnik Pietro Gazzotti, predsednik Fašistične obrtniške zveze iz Rima, ki je v soboto prispel v Ljubljano, da zbere podatke o našem obrtništvu in njegovih potrebah, je dopoldne sprejel v prostorih Visokega Komisarijata predstavništvo obrtniške zbornice v Ljubljani in zastopnike raznih obrtnih zadrug. V soboto popoldne je narodni svetnik Gazzotti obiskal palačo za TOI, kjer si je ogledal veliko sejno dvorano, knjižnico, statistični oddelek in uradne prostore, ter je izrazil željo, da bi rad videl pristne rokodelske delavnice, da bi tako spozeal spretnost naših obrtnikov, in je v spremstvu tajnika zbornice TOI dr. Plesa in tajnika obrtnišhe zbornice dr. Pretnarja obiskal delavnico steklarja Kleina, kjer se je podrobno zanimal za razne steklene umetniške izdelke. Pohvalno se je izrazil o delitvi tehnične srednje šole, kjer ga je pozdravil in vodil ravnatelj inž. Novak. Po6ebnega priznanja so bile deležne velike ključavničarske in mizarske delavnice s številnimi stroji. Pri obisku državnega Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt, kjer je gostu tolmačil lepe ročne izdelke ravnatelj Račič, je narodni svetnik Gazzotti Cons. nazionale Pietro Gazzotti ha visitato l'of-ficina Klein, conosciuta per la fahbricazino di vetri artistici. — Narodni svetnik Pietro Gazzotti si ogleduje brušenje stekla v delavnici Klein. obljubil, da bo posredoval na pristojnih mestih, da. se bo omogočila razstava slovenskih čipk na pomembnih velesejmih v Italiji in v zamejstvu. Kratek obisk je nato napravil predsednik Fašistične obrtniške zveze še v pasarski delavnici bratov Žmuc na Dunajski cesti, kjer je z zanimanjem sledil spretnemu načinu izdelave raznih lestencev, ki jih v delavnici sedaj izdelujejo po načrtih arh. Plečnika. Po kratkm ogledu velesejma je še obiskal mizarsko delavnico Roje v zgornji Šiški, kjer je mojstru izrekel priznanje za njegove odlične izdelke in solidno delo. Po teh kratkih obiskih je narodni svetnik Gazzotti že v soboto popoldne odpotoval nazaj v Rim, kjer bo posredoval za napredek našega obrtništva. Možnosti pristopa v Fašistične ustanove Ljubljana, 4. avgusta s. Čeprav imajo ustanove Narodne faiistovske stranke v Ljubljanski pokrajini po zadnjem ukrepu glavnega tajnika popolnoma prostovoljni značaj, bo vendar možnost pristopa v nekatere značilne fašistovske ustanove, kakor v Zvezo poljedelskih delavk in gospodinjskih pomočnic, v Dopolavoro, v športne in mladinske organizacije nudila novo zelo obsežno področje za sode-delovanje med Italijani in med državljani nove oo-> krajin« Prvi obvezni dogoni goveje živine, namenjene za prehrano prebivalstva Prehranjevalni zarod Visokega Komisarijata sporoča, da se ho v torek, dne 5. t. m., ob 8.30 vršil v Grahovem za občini Bloke in Stari tre prvi dogon goveje živine sa oskrbo civilnega prebivalstva t Pokrajini. Razen poljedelcev, pozvanih od tozadevnih lajednic za oddajo goveje živine na dogonih lahko prostovoljno priženejo svojo živino tudi oni ostali poljedelci, ki hi radi prodali žiTino seveda iiven one. ki je podvržena obvezni oddaji in za katero morajo pričakovati, da dobe poziv od občinske zajednice. kateri pripadajo. Naslednjega dne. ▼ sredo, 6. avensta. bosta ob 8.30 dogona r Žužemberku in Logatcu. Poizvedovanja Zatekel se je lep pos (foksterier). Dobi se Ciglerjeva 5, Moste. Zgubila sem dne 3. avgusta ročno torbico s poselsko knjižico na moie ime, malo denarnico, glavnik, robec, slike in sicer od Male čolnarske do Kopališča. Pošteni najditelj naj odda torbico v upravi »Slovenca«. V prvi nedeljski uri, dne 3. avgusta, ie v Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani od kapi zadet umrl gospod Franc Zor k o, župnik v Kamni gorici. Pokojni se je rodil dne 30. januarja 18873 v župniji Cerklje oh Krki. V duhovnika je bil posvečen 22. julija 1899. Služboval je kot kaplan 4 leta v S t. Jerneju, 7 let pri Sv. Petru v Ljubliani, kot župnik pa 8 let na Čatežu ob Savi. odkoder je 1. 1919 prišel za župnik v Kamno gorico. kjer je ostal celih 22 let. Pokojni župnik Zorko je bil izredno blagega značaja, skromen nad vse, a obenem globoko naobražen in načitan. Med svojimi verniki je hil silno priljubljen. Vse ie oklepal s skrbjo in ljubeznijo dobrega pastirja Ko se je letos ločil od svoje ljubljene črede, tega kar ni in ni mogel preboleti. Kadar so ga prišli obiskat njegovi farani, so vedno videli na njegovem obrazu drseti solzo, ki jim je povedala vso njegovo ljubezen in žalost. Večni Duhovnik pa ga je poklical k svojemu Srcu. viru vse tolažbe, kjer bo prosil za svojo čredo. Naj v miru počiva! Pogreb pokojnega župnika bo v torek, dne 5. avgusta 1941, ob 15 z Žal. kapelica »v. Frančiška na (»kopališče pri Sv. Križu. t Josip Tomšič Dne 3. t. m. je v Ljubljani umrl upokojeni upravitelj Tomšič Josip v 85. letu svojega življenja. Z njim je legel v grob poslednji izmed učiteljiščnikov, ki so maturirali leta 1879. na učiteljišču v Kopru. Po maturi je služboval najprej 2 leti v Zgo-niku, nato polnih 33 let v Skopem, med svetovno vojno pa je zaključil svoje aktivno službovanje v Dutovljah na Krasu. Pečat njegovega delovanja z ljudstvom za ljudstvo je ostavilo zlasti njegovo dolgoletno učiteljevanje v Skopem z novozgrajenim šolskim poslopjem ip obširnim in vzorno urejenim šolskim vrtom z drevesnico. Posebno znan je bil njegov tamkajšnji enoletni kmetijsko-na-daljevalni tečaj, ki so ga obiskovali vsi učenci zadnjega šoloobveznega letnika. Po uspešno zaključenem teorelično-praktičnem pouku v tečaju je prejel vsak tečajnik brezplačno iz šolske drevesnice po 10 cepljenih sadnih drves, kar je v dolgi vrsti let celi občini dalo viden dokaz njegovega dela. Ko je ostala duhovnija v Skopem daljšo debo brez duhovnika, je poučeval v šoli tudi veronauk in pripravljal otroke za prejem 6V. zakramentov, kar je cerkvenonadzorna oblast ob priliki nadzorovanja priznala in mu ponovno izdala pismene zahvale, kj jih je hranil vse do svoje smrti. Pomagal pa je svojim občanom tudi izven šole vedno in povsod, kjer je le mogel: v občinski pisarni, pri raznih prireditvah, na domu. Zato je razumljivo, da so mu ob odhodu občani stavili predlog, naj uživa pokoj v njihovi občini, pa mu brezplačno postavijo dom... Zadnja leta svojega življenja je preživel pokojnik pri svoji hčerki Olgi, poročeni Poljšak, bivši učiteljici v Ljubljani. Poleg njene družine žalujeta za njim še dva sinova: Josip, bivši okrajni načelnik v Krškem ob Savi, in Stanko, odvetnik v Ljubljani. Zaslužnemu učiteljskemu veteranu blag spo-min, žalujočim pa naše iskreno sožalje. larooajte »Slov. koledar« Zastopniki! Pridobite čim več naročnikov za »Slovenčev koledar« ! Koledar Torek, 5. avgusta: Marija Snežna; Ožbalt, kralj in mučenec; Emigdij, škof in mučenec. Sreda, 6. avgusta: Gospodovo spremenjenje; Sikst II., papež in mučenec. • — Sanitetna avtnkolona je obiskala dne 30. julna tudi Ambrus. Ob prihodu so pozdravili g. ravnatelja in vse zdravniško osebje g. župan, g. župnik in vodstvo ljudske šole. Zanimanje za to zdravstveno avtokolono je bilo nadvse veliko. Saj pa nas je način zdravniškega poslovanja in pa naprav na dveh velikih modernih avtobusih res presenetil. Gg. zdravniki so imeli od prihoda zjutraj pa do poznega večera polno dela s pregledi In raznimi nasveti ljudstvu. Pregledanih je bilo skupaj 1.124 ljudi. Na ohrazih vseh pregledanih te je opazila hvaležnost za vso pomoč v dejanju in nasvetih. Okrog 20. ure je sanitetna avtokolona ob špa-lirju občinstva zapustila Ambrus in nadaljevala svojo pot, deliti pomoč vsem potrebnim, naprej v bližnje občine. — Plemenit dar Rdečemu križu. Neimenovani ljubljanski industrialec je daroval Rdečemu križu, i-ekciji za socialno pomoč, že tretjič L 3800, skupno iloslej L 11.400. Naj bi našel obiio posnemovalcev! — Vlagateljem Poštne hranilnice, podružnica Ljubljana, bivajočim v Ljubljanski pokrajini. Ker prihajajo prijave vlagateljev tudi še po že stavljenem roku, vljudno prosim, da se event. zamudniki zaradi skorajšnjega zaključka odzovejo v naslednjih par dneh. O končni rešitvi te zadeve bodo vlagatelji obveščeni po 15. t. m. — Vlagatelj. — Ribištvo v Dalmaciji mora doseči še večji razvoj. Te dni se je mudil na Komiži, ki je po lovu na sardele eden najbolj znanih dalmatinskih otokov, generalni komisar za ribolov iz Rima. S tem tvojim obiskom v Koinižj je končal svoje nadzorstveno potovanje, na katerem si je z največjim zanimanjem ogledal glavna dalmatinska ribiška pristanišča ter se tako podrobno seznanil z razmerami in sedanjim stanjem ribištva v Dalmaciji. Spremljali so ga pri tem ogledu strokovnjaki za ribištvo ter nekaj uradnikov. Generalni komisar se |e povsod prepričal, da je sirer že zdaj ribolov v Dalmaciji dosegel visoko stopnjo, da pa se s primernimi ukrepi in z zboljšanjem ribiških naprav dajo in morajo doseči še lepši uspehi, dalmatinsko ribištvo pa bo tako lahko še mnogo več prispevalo k samopreskrbl na polju prehrane. — Razstavne prostore v Napoliju bodo zasadili t zelišči. Zgledu Milana, kjer so prostore tamkajšnjega velesejma zasadili 8 koristnimi rastlinami, podobno kot v Rimu in drugih mestih vrtove in razne parke, so zdaj sledili tudi v Napoliju. Tudi tu se je predsedništvo uprave velesejinskih prostorov, kjer so prejšnja leta razkazovali najrazno-vrstnejše zanimive stvari iz onstranmorskih debela, odločilo, da velik del teh prostorov preko-plje in na njih posadi razno zelenjavo in poljske pridelkp kot krompir, fižol in podobno. — Rnzstava protiletalske zaščite v Trstu. V soboto zvečer ob sedmih so v prostorih Dopolavora v Trstu odprli »Razstavo protiletalske zaščite«, ki jo je organiziralo pokrajinsko poveljstvo Protiletalske nacionalne zveze. Pri odpiranju te zanimive razstave so bili poleg drugih navzočni tuji tnžaSki prefekt Eksc. Tamburini. strankin zvezni podtajnik Fogga kot zastopnik tajtfika dr. Piva, poveljnik vojaške obrambe general Medugno, poleg drugih številnih visokih zastopnikov pa še voditelj narodnosocialistične skupine, Strasser. Pred otvoritvijo razstave je imel prefekt krajši govor, po katerem je navzočne pozval, naj vzkliknejo Duceju. Najprej so si razstavo ogledali omenjeni' visoki zastopniki, potem pa je bila odprta tudi za ostalo občinstvo. Razstavo si bodo ljudje lahko ogledali vsak dan od 11 do 13 ter od 18 do 21. — Člani ljubljanske opere nastopijo spet v četrtek. Prihodnji četrtek, 7. avgusta ob 9 zvečer, bo v »Politeama Rossetti« spet predstava, na kateri bo nastopila skupina umetnikov iz ljubljanske Opere. Gledalci bodo imeli priliko videti na odru znana plesalca Erno Moharjevo in Borisa Pilata, ki sta pred kratkim žela velik uspeh z nastopom na S. Giustu v Trstu. Nastopili bosta tudi solo-plesalka Marta Remžgar ter sopranistka Ksenija Vidalijeva. Orkester bo dirigiral Dimitrij Žebre. Tržaški časopisi vabijo občinstvo na la koncert in napovedujejo izreden umetniški užitek. —Vsi, ki so se priselili na Hrvaško po letu 1918, bodo morali oditi. »Donau Zeitung« objavlja na vidnem mestu razgovor, ki ga je imel hrvaški zunanji minister z glavnim urednikom tega lista. Minister je v tem razgovoru zlasti poudaril, da se je Hrvatska čisto, sama od sebe odločila za boj proti boljševizmu. Hrvaški letalci so zdaj že na letališčih, kjer izpopolnjujejo svoje znanje. Pehota je na poti na bojišče, nekaj hrvajjklh ladij pa je tudi že v službi v Črnem motflu. kjer nudijo svojo pomoč. Hrvaški zunanji minister je nato govoril o usta-škem gibanju ter dejal, da je to gibanje imelo vedno protikomunistični značaj. V svoii izjavi se je končno dotaknil tudi nadvse važnega vprašanja preseljevanja prebivalstva ter dejal, da bodo mnogoštevilni Hrvatje prišli nazaj na Hrvaško, dočim bo odgovarjajoče število Srbov poslanih s Hrvaškega v Srbijo. To je za Hrvaško državna potreba — je dejal zunanji minister — v kolikor bodo odstranjeni iz dežele vsi elementi, ki so se priselili sem po letu 1918. Maksimirane cene na ljubljanskem živilskem trgu Maksimalne cene za povrtnino, sadje in razne druge sadeže je ljubljanski mestni tržni urad po pooblastilu Visokega Komisariata spet določil za ta teden dogovorno z zastopnicami ženskih društev in delavstva, prodajalk in tudi v soglasju 6 predstavniki naših zelenjadarjev in prodajalcev sadja. Opozarjamo, da je mestni tržni urad izko-; ristil to pooblastilo Visokega Komisarja še za sedaj, dokler ne bo cen pričel določati sam Visoki Komisariat. Pridelovalci in prodajalci, zlasti pa kupci že sedaj občutijo strogo nadzorstvo cen, zato jih pa spet opominjamo, da v Ljubljani nad temi cenami nikdo ne sme prodajati navedenih pridelkov, prav tako pa tudi ne dražje plačevati, saj 6e bo vsaj nekaj pridelkov med tednom še pocenilo. Maksimalne cene namreč nikakor ne določajo cen, ki bi po njih morali prodajalci prodajati blago, pač pa samo najvišje cene, ki po njih smejo prodajati. Posebno so v tem pogledu grešile mlekarice, ki so trdile, da je prepovedano prodajati mleko pod maksimirano ceno 1.60 L. Prav posebno bi bile pa i^novane tiste mlekarice, ki so maksimalni ceni 1.60 L. prištele še 5 centesimov izravnalnega prispevka ter prodajale mleko po 1.65 L. Med njimi so bile celo take mlekarice, ki jim ni treba plačevati izravnalnega prispevka 5 centesimov, ker nosijo v Ljubljano mleko iz drugih občin. Zato moramo vse mlekarice. ki so 6 takimi neresničnimi izgovori podražile mleko, prav resno svariti, da mleka nikakor ne sinejo prodajati nad 1.60 L., pač ga pa lahko prodajajo ceneje. Enako kakor z mlekom je seveda tudi z vsemi drugimi predmeti, ki so jim cene maksimirane, saj na ljubljanskem živilskem trgu vsak dan opažamo kako zaradi večjega dovoza in moč- -> konkurence cene posameznih predmetov padajo precej pod maksimirano ceno. Za ta teden določene maksimalne cene veljajo seveda samo za prodajo na drobno in so naslednje: domači krompir: 1 L. Cena je še vedno zelo visoka, saj je bil domači krompir ob tem času 1. 1939.. ki se najlaže primerja z letošnjimi razmerami, samo 1 din. Da naša javnost vidi, kako je mestni tržni urad dogovorno s producenti, prodajalci in gospodinjami ter sploh konsumenli upošteval sedanje razmere, bomo pri nekaterih za ta teden določenih maksimalnih cenah v oklepajih navedli tudi predlansko ceno v dinarjih. Koleraba 1 L. (1 Din), rdeča pesa 1.20 L., nizki stročji fižol 1 L., (2.50 Din,) visoki stročji fižol 2.50 L. (I. 1939. 5 Din), luščeni fižol 3 L., rdeči korenček brez zelenja 2 L., rumeno korenje 0.80 L., zeljnate glave 0.80 L. (I 1 939. 1.50 Din), ohrovt 1 L., glavnata solata 2 L., endivija 2 L., kumare 1.20 L., vendar jih bo pa gotovo dosti po precej nižji ceni; kumarice /a vlaganje, namreč sorta za vlaganje, ki jih gre ojopolnoma uresničila. Ob 16.30 so se pojavili na igriSču zastopniki belo zelenih in črno belih v drugi garnituri. Spoprijeli so se odločno in živahno toda ta živahnost je kmalu popustila in igra ie postala lena, posameznikom se sploh ni več ljubilo poditi se za žogo. Tekma se je končala brez večjih nesreč, zmagali so zasluženo črnobeli z 2:0. Zanimanje zanje je bilo tudi med gledalci manjše, vsi so komaj čakali glavne tekme med 6tarimi kanoni. Kmalu po prvi tekmi so se pojavili na igrišču zastopniki obojih barv. Publika je z obeh strani vsaka svoje burno pozdravljala. Podigani po takem sprejemu so se zgrabili s tako živahnostjo, da jim nihče ne bi prisodil, da so prišli na igrišče po že končani nogometni karieri. Ilirijani so se takoj znašli in 60 kar v začetku začeli ogražati primorjanska vrata. Toda tudi črno beli so od časa do časa prodrli in izsilili komer proti Iliriji, ki ga pa niso izrabili. Ilirijani so se takoj pokazali kot tehnično boljši, posebne nade so tudi polagali na svoje desno krilo. Po krajši kombinaciji se posreči Žitniku doseči 1:0 za Ilirijo. Po tej nesreči se Primorjaši zopet potrudijo, večkrat jim uspe za nasprotnika nevaren prodor, toda pred golom ne opravijo nič. Živahnost igre postopoma pojenjuje. igralcem manjka rutine. Iliriji se zopet posreči iz precejšnje daljave stresti nasprotnikovo mrežo. Lah postavi 2:0 za belo zelene. Po vsakem golu postane igra živahnejša. Primorjaši streljajo prosti strel golmanu naravnost v naročje. Pepček se večkrat nevarno suče okrog ilirijanskih vrat, vendar ne uspe. Igra postaja vedno ostrejša. V drugi polovici prvega polčasa ima iliri-janski golman precej posla. Naenkrat pride celo do konflikta in malo je manjkalo, da niso začeli nabijati čeljusti, namesto žoge. Spor se srečno reš>i in kmalu nato Lah zopet strelja nevarno na gol. Stare se je sicer potrudil, toda žoga mu uide mimo , roba. Rezultat ostane do konca prvega polčasa ne- i izpremenjen. : V drugem polčasu začne zopet Ilirija. Žitnik j doseže v začetku 4:0 za Ilirijo. Toda kar na to se Primorjašem posreči zmanjšati razliko na 4:1. Ili- 1 rije to ne spravi iz ravnotežja ter še vedno močno napada in kmalu nato doseže Doberlet 5:1. Rihar blesira nasprotnikovega igralca, ki mora odstopiti od igre. Ilirijani so tehnično vseskozi v premoči, njihova obramba je zelo dobra. Primorjašem manjka predvsem strelcev, ki bi se znašli pred golom. Proti koncu drugega polčasa se polasti vseh igralcev velika utrujenost. Pet minut pred koncem strelja še Pepček Umetrovko in postavi končni rezultat 5 : 2 za belozelene. Vsi stari pristaši obeh klubov so prišli gotovo na račun, le da nihče ni pričakoval tako hudega poraza za Primorje. Tekma pa je imela tudi samo ta namen, privabiti na igrišče stare prijatelje obeh moštev, jim nuditi borbo med dvema včasih najhujšima rivaloma in dobiti tako nekaj gmotnih sredstev, ki so namenjena v dobrodelne svrhe. Iz Ribnice Važno opozorilo za prodajalce živine. Občinski urad v Ribnici razglaša: Obvezanei, ki morajo oddati 20 % žive teže goveje živine po predpisih 1 naredbe Visokega Komisariata in nameravajo v kratkem prodati živino za zakol, naj to prijavijo občini do srede. 6. avgusta, in sicer: koliko glav in prihližno težo živine. Ta živina bo odkupljena ■ po ugodnih cenah, višjih od sedanjih, na prva» I sejmu, ki bo v Ribnici sredi avgusta. Prodajalci bodo s tem za letos razrešeni obvezne oddaje goveje živine po omenjeni naredbi. Nov grob. V petek, 1. avgusta, popoldne je umrl v visoki starosti 88 let Krampelj I. Pokojni je bil 40 let v službi pri Cenetu. Naj v miru počiva! Rdeči križ poroča Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Bevc Mihael, Palčič Jakob, Paranos Jovo, Pivec Valentin, Sničar Ivanka, Zrimšek Filip, Zupan Vinko, Žibert Franc. Pošto naj dvignejo: Berce Bogdan, TPD, Braj-nik Anica, Rožna dolina, Cuznar Stane, Frančiškanska ulica, Drobnič dr. Ivan, Okrožni urad, Fabjani-Jurjevec, Stritarjeva ulica., Furlan Marija, Rimska cesta 24, Gogala dr. Stanko, Resljeva c , Golob Fra-njo, Higijenski zavod, Gostinčar Meta, upravnica pošte, Grad Janko, Moške, Javornik Marija, Ko-menskega ul„ Jezeršek Jože, Semenišče, Knaflič Nežika, Stari trg 16, Janko, inž. agr., Koželj Tončka, Glavna pošta, Kreigher Marija, Žitnikova 16, Krivic dr. Rudolf, odvetnik, Marijin dom, Ljubljana, Mlinar Fonsko, Celovška 124, Mojkerc Pavla, Muri inž. Lambert, Pangero Tončka, Rakovnik, Pokojninski zavod za nameščence, Pokorn Ivan, Gregorčičeva 17 b, Prijatelj Kristina, Državno učiteljišče, Pu-har Franc (Mehanična delavnica Vovk), Rabič Viktor, Miklošičeva c., Ručigaj Jožef, Tehnični oddelek drž. železnic, Roječ Vida, Miklošičeva 17, Smr-kolj Slavica, Tyrševa 13, Šaplja Tatjana, Puharjeva 16, Šprah O., b. podpor., Štritof Tončka, Vič-Glince, Šumi Zora, Lepodvorska ul„ Turk Danilo, Kernikova št. 5, Weix! dr. Bruno, Splošna bolnišnica, Žbontar Mihael, Kugler Apolonija, Stožice 153. cJ(U&h POŠTNI Pl LOT »Kako ste le zašli semkaj«, je vprašal Mišek, ves zadovoljen, da je prišel v znano družbo. »Kakor ti in kakor vsi drugi«, je odgovoril kapitanu. »Ujeli so nas«. »Že prav — toda, kdo pa je tisti, ki nas je ujel? In čemu?« »Mišek«, mu je dejal kapitan. V zgodovini letalstva je to edinstven primer. Zdaj smo v rokah letalskih razbojnikov. Zrakoplov vsebuje letala«, je nadaljeval kapitan, »ki se od časa do časa spustijo na zemljo, da si nakradejo bencina in živila. Na ta način ostane ta zrakoplov lahko mesece in mesece v ozračju in nihče ne ve, kje da je prav za prav. »Toda — odkod je pa prišel in čigav je?« je vprašal Mišek »Tega pa nibče ne ve«, je odgovoril Zamašek. »Toda če nam ne uspč. da bi uničili zrakoplov in njegove razbojnike, je konec poštne službe«. Govoril je žalostno in se je spet usedel. Mišek se je usedel na železno kroglo, ki je visela na Zamaškovi nogi. Rappresentanze importanti assumonsi per vasta clientela Ita-lia Relerenze di primo ordrne. Zastopstva važna, se sprejmejo za obširno klientelo v Italiji. Prvovrstna priporočila. Studio Tecnico Commerciale Rag. Carone — Avr. Cenilo — Cimarosa. 84 - Napoli Zlatnina Vsakovrstno zlato briljante In srebr* kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8. Vsakovrstno zlato kupuje po najviSjih cenah CERNE. juvelir. MnhlUna Volfova ulica it i Umberto Urbani: II poeta di Roma Silvin Sardenko Fra giorni uscirš U volume di liriche ROMA del noto poeta sloveno Silvin Sardenko. La bella edizione, dovuta al compaesano del Poeta e appassionato amico delTarte, dott. Aleš Periin, e cu-rata con line gusto artistico dal-l'illustre architetto, proi. Giusep-pe Plečnik, viene presentata al pnbblico dal benemerito cultore dei rapporti culturali italo-slove-ni, prof. Umberto Urbani con la preiazione, gia trasmessa in lin-gua alovena dalla Radio di Lubiana e che noi siamo i primi a iar conoscere ai nostri lettori italia-ni che in Silvin Sardenko ammi-reranno il grande poeta sloveno di cui IL POPOLO D ITALIA, iondato dal Fondatore dell'Impe-ro< Benito Mussolini, scrisse nel 1936: »Noi abbiamo grandi poeti Roma, ma tra essi non abbiamo nessuno che abbia cantato l'Eter-na Citta, con altrettanto entusias-mo genuino e sincero, attraverso 1'anima del suo popolo, come ha fatto il poeta sloveno Silvin Sardenko«. (Nota della Redazione) Nel mio primo volume di saggi critlci sugli scrittori croati tracciai la figura del poeta Silvio Kranjčevič, il rappresentante piu espressivo del pessimismo croato, che io annoverai tra i poeti che amarono e cantarono Roma. Pochi canti dedieft il Kranjčevič a Roma; nondimeno il suo pessimismo crebbe proprio 11, fra i ruderi di Roma antica e fra le tenebre di Roma eristiana. Le rovine di Roma imperiale parlarono al poeta croato non solo dell'infinita vanita del tutto e della forza demolitrice del tempo, ma gli parlarono anehe del despotismo degli imperator!, delle miserie degli schiavi, della ribel-lione degli oppressi e della liberta, vittima della tirannide. L'insonne Foro romano nella grandiosa vi-sione del Kranjčevič rivive i suol sogni e rivede la lupa che nutre i suoi pargoli, perche diven-gano aquile. II poeta croato, che sente di essere straniero e che i seni d'Italia non lo nutrirono, ricorda che anehe la sua Croazia ha il suo Foro. Alla Croazia, sempre piti infelice, perchč aneora schiava degli Absburgo, il poeta rammenta che la piti bella corona s'infrange e il popolo piomba nella rovina, quando la libertži cade sotto il pu-gnale dei tiranni. II saggio, dedicato al piti grande poeta croato moderno, mi e caro anehe perchž vi potei ri-cordare il caro amico Nedjelko Subotič che con il suo bellissimo libro «Sui eolli romani* fu 1'interprete migliore dei cinquemila Croati che nel 1925 celebrarono a Roma l'anno santo e il mlllennario giubileo del regno croato, fondato nel 925 da re Tomislavo, cui papa Giovanni aveva mandato la corona. Lo studio sul Kranjčevič mi ž caro infine. perchč ho potuto ricordare il soave poeta sloveno Silvin Sardenko, che ha intrecciato ln ono-re della citta eterna una corona di freschissime e candlde liriche in un volumetto, intitolato «Roma» che giž con i suoi primi versi ci rivela le note caratteristiche del poeta sloveno: Queste rose sono stranlere'. non sono quelle giovani rose, che talora coglieva la mia musa sui prati. Sono figlie del mezzogiorno. Nono sono quelle vaganti talora nel quieto vlllaggio, nella santa notte siccome il cantore Ma la colpa e del ricchissimo sole meridionale che spande l'aurea bellezza nel mare immenso di sera. Ha forse colpa la povera casetta del pescatore sul eolle se splende nell'oro del sole, come fosse una regia? Sembra che il poeta abbia voluto dissipare la gelosia dei prati e dei campi della sua Slo-venia, che gi& prima aveva cantati con pasco-liana dolcezza. Non č colpa del poeta, se al sole di Roma la sua anima si 6 rivestita di altre corolle. II poeta sorridente e sereno dice alla citta prediletta: »O Roma fulgida, o mia citta dorata! Come Mose la terra promessa, i miei giorni ti bramavano e le mie notti ti sognavano spesso.* La realta non deluse i sogni del poeta che, lieto e felice, sale sul Palatino o sul Gianicolo, vaga per 1'ardente Campagna romana, si ferma estasiato accanto alle fontane di San Pietro e ricorda 11 Padre dei eristiani che veglia di notte, sotto il peso della tiara, che" non ha sorelle nella gloria, nč compagne nel dolore. Nei canti di Silvin Sardenko senti i con-centi delle musiche, il fruscio delle ruote gom-mate delle carrozze padronali, senti lo stormio delle palme ed il profumo delle belle signore e delle rose del Pincio« II poeta rievoca Torquato Tasso e invita Raffaello, che gli balena dalla pineta del Pincio, a dipingere 1'eterna citta. Silvin Sardenko canta il Colosseo e il Foro romano, le basiliche e le catacombe, Sant'Agnese e Santa Cecilia... In una piccola poesiola, tutta dolcezza e tutta sentimento, il Sardenko riepiloga il suo amore e il suo unico dolore: To so rože tuje. Niso tiste rože mlade, ki jih včasih je r. livade Muza moja trgala. To so deca tuja. Niso tista, ki je včasi romala po tihi vasi kot kolednik sveto noč. Tega pa je krivo južno sonce prebogato, ko lepoto siplje zlato v silno morje na večer. Kaj na bregu koča ribičeva more borna, da se sveti zlatozorna, kakor da je ribič kralj?.. / ' O Roma mia — o pace mia! Tu sel la mia Betlemme, La mia Gerusalemme e 1'orto di Getsemani, 11 conforto ove succhial dal calice dell'arte; tu sarai il mio Golgota, quando dovrd tornare, quando dovr6 lasciarti! Noi abbiamo dei grandi poeti di Roma, ma non abbiamo un Sardenko, che con tanta grazia e con tanta semplicitži abbia cantato l'idolo del mondo. • II dott. Luigi Merhar, affermandosi sul Par-naso sloveno con lo pseudonimo di Silvin Sardenko, nacque a Ježica presso Lubiana nel 1878. Nel 1898 uscirono le sue prime poesie scelte dalla raccolta «Ai limiti degli anni giovanili*. Nel 1902 assolse gli studi teologici a Lubiana e nel 1906 si laureo a Roma in diritto romano e diritto ecclesiastico. Nel 1924 fu nominato ca-nonico del capitolo di Lubiana. Le sue liriche sono raccolte nei volumi «Margherite» del 1902, «Nel giovine mattlno» del 1904, ni, O«- valdo Gennzznni. Muzika: Oiuseppe Petri Kino Sloga. »»■«>» o n 27-30 ŠTUDENT NA KRIVIH POTIH LA GERLA OI PAPA MARTIN - Pretrealtiva noveat o žrtvah dobreira očeta, 7,a spreobrnjenje «ina edinca. Rnbertn Vlila, Luisella Beprhi, Rujr-gero Rnggri, Hermana Paolieri itd,- FIlm Je v celoti onremtien h tekočimi slovenskimi napiti ! Kino Union, I « I » !» ; 22 21 Razstava Gaspari-Smerdu-Dremelj v Jakopičevem paviljonu Ljubljana, 3. avgusta. Danes ob 11 dopoldne je bila v Jakopičevem paviljonu odprta razstava treh članov društva »Lade«, akad. slikarja Maksima Gasparija, akad. kiparja Frančiška Smerduja in znanega medaljerja kiparja Stanka Dremlja. Razstavo je v imenu zadržanega predsednika društva »Lade« slikarja I. Vavpotiča odprl akad. slikar prof, Saša Šantel, ki je uvodoma izmed občanstva pozdravil najprej zastopnika Visokega komisarja viceprefekta komen-datorja dr. Bisio ter proi. Umberta Urbanija, velikega prijatelja slovenske književnosti in umetnosti, nato pa predsednika Narodne Galerije dr. Windi-scherja, upravnika Zormana, prersednika kluba neodvisnih slovenskih umetnikov prof. Kregarja, predsednika Društva gledaliških igralcev Drenovca, zastopnike slovenskega tiska, zlasti toplo pa starosto slovenskih slikarjev akademika Jakopiča. Nato je v lepem govoru orisal pomen združevanja slov. umetnikov v posamezna društva, ki pomenijo tudi že umetniški program. Današnja razstava ne pomeni »visoko doneče muzike fanfar, temveč umerjene zvoke intimne komorne glasbe« Nato je v par črtah podal fiziognomije vseh treh razstavljalcev takole: »Maksim Gaspari je bil, kakor znano, eden izmed soustanoviteljev Dunajske Vesne, ki je pod vplivom tedanjih nekoliko romantičnih stremljenj poudarjala pomen svojstvenih znakov v umetnosti posameznih narodov. Bilo je to v času, ko so tri-umfirali Zuloaga, Uprka in Segantini ter ko so na mednarodnih razstavah posamezni narodi radi poudarjali posebnosti svoje rase. Mladi Slovenci so takrat mnogo premišljevali o tem, kako bi slovenstvo prišlo do izraza v likovni umetnosti. Z največjim navdušenjem so se razni »Vesnani« podali k študiju slovenske folklore, med njimi v prvi vrsti Gaspari, Smrekar in Gvidon Birolla. Gaspari je ostal takratnemu programu zvest do današnjega dne. Pa kaj bi govoril o tem, saj ga vsi poznamo bolj ko katerega drugega. 40 let njegovega neprestanega dela je zapustilo sled v srcu slehernega Slovenca. Gasparijeve slike, risbe, ilustracije, karikature, diplome, reklamne risbe, posebno pa njegove priljubljene priložnostne razglednice so preplavile deloma v originalu, ponajveč pa v reprodukcijah vso slovensko domovino. Njemu se je posrečilo, kar drugim ni bilo dano: našel je s svojo umetnostjo pot v srca našega človeka. Njegove risbe so kakor narodne pesmice in so deloma že po-narodele, kar sklepam iz tega, da so jih 2e neštetokrat posnemali. Pri tem se Gaspari ni ukvarjal s problemi novih slikarsko-tehničnih izumov. Sam priložnostni pesnik je svoj program čisto enostavno povedal prosto po Prešernu, ko je nekje napisal: Jaz pa tebi, srce moje, želel sem dopastl, drugih nisem vprašal, kaj se njim po glavi blodi. Maloplastik in medaljer Stanko Dremelf j« član mlajše generacije slovenskih kiparjev. Šolal se je v Zagrebu pri Kršiniču in bivšem članu dunajske »Vesne« Kerdiču, Njega privlačuje uilada oblika, a tej se posveča z vso dušo, ko izdeluje svoje reliefe in druge plastike. Včasih je treba povečevalnega stekla, če hočeš uživati vse finese Dremljevega dela. Njegov ščit se zove Lepota. Lepoto najde predvsem v profilu otrok in žen ter v značilnih potezah moških obrazov. Vsem se posveti do najmanjše podrobnosti, vendar jih ne uporablja z nepotrebnimi slučajnostmi, ampak jih zaokrožuje v rahli stilizaciji. — Medaljerstvo je pri nas razmeroma še mlado. Pot mu je utrl prof. Anton Sever, a šele Dremelj se je popolnoma posvetil tej stroki in se je z vsem zanosom lotil tega plemenitega kiparskega dela. Mikrokozem njegove umetnosti osvaja naše občistvo vedno bolj in upam, da bo prišel čas, ko bo postala moda, da imaš kako Dremljevo slonokoščeno miniaturo, bodisi doma, ali par pri sebi. Frančišek Smerdu, ki je svoje znanje črpal predvsem pri velikem mojstru Ivanu Meštroviču, je tudi ljubitelj male oblike. A po 6voji naravi — bi rekel —, da ni privezan na kak format Njegovi v klasičnem duhu, a po modernem okusu izvedeni kip četudi so večinoma majhni, nosijo v sebi neko občutje monumentalnosti. Žena z ogledalom že sama dovolj dokazuje, da je mladi mojster v velikem formatu in v njegovi zares kiparsko občuteni gmoti in monumentalnosti doma. Je pa brezdvomno utemeljeno, kar mi je odgovoril, ko sem ga nekoč vprašal, zakaj je tako povezan na male formate. Rekel mi je čisto enostavno, kakor |e njegov način: »Danes ne živimo več v dobi renesanse, ko so kupo-valci umetnin živeli v razkošnih palačah. Sodobni umetniki ustvarjamo za našega meščana, ki živi utesnjeno v svojih dveh do treh «obah. Kam naj postavi naš ljubitelj umetnosti kipe v naravni velikosti? Mali kipec v kotičku stanovanjske sobe je pa vedno primeren okras.« — Ta utemeljitev pove menda dovolj. Želel bi pa. da bi se Smerdujeva teorija tudi spremenila v prakso. Na sedanji razstavi je prilike dovolj za to.« Popravek. V sobotnem poročilu o Tčthovi knjigi Pomladni viharji, ki je pravkar izšla pri Ljudski knjigarni, je bila pomotoma navedena napačna cena. Pomladni viharni veljajo: broš. 21 L, vez. v plat. 25 L. Težek slučaj. Na Glavnem trgu ob treh zjutraj. Na trgu leži popolnoma pijan človek, katerega budi oolicijski stražnik. Ko ga je le malo pretipal in končno prebudil, se je med njima razvil naslednji dvogovor: »Kje stanuješ?« »Pri svojem bratu.« »In kje stanuje tvoj brat?« »Pri meni.« »In kje stanujeta oba?« »Skupaj.« ČETRTI GOST " Roman. S ce6te, kjer je stanoval BIystone, ni bilo daleč do Sumanove pisarne. Peelard ni hotel samo govoriti s Sumanom, marveč vprašati še to in ono upravitelja hiše in vzeti iz rleyevega stanovanja steklenico z zastrupljenim pivom. Toda v Gray Russel Streetu ni imel mnogo sreče. V Anglo-egip-tovski uvozni družbi mu je neki blebetavi Egipčan z mnogimi kretnjami rok dopovedoval, da je Šuman tega dne doma in da sploh ne pojde nič ven, ker da mu ni dobro. Sicer pa Šuman na dan umora sploh ni bil v pisarni. Peelard je odšel navzgor v Heyevo sanovanje. V sobah je bilo jako soparno in toplo, ker ves ča6 od včerajšnje noči, ko je bil izvršen umor, niso bili odprli oken. Ko je Peelard nekaj časa iskal okoli, je našel steklenico s pivom v kuhinjski omari. Nato je odšel v spalnico, ki je bila jako velika, a je imela eno samo majhno okno. V njej je bila velikanska postelja in j>rav takšna omara. Cez stol je še zmeraj visela Heyeva srajca, a izpod postelje so zrle Heyeve copate, ki jih je bil tjakaj malomarno brcnil. Nad kaminom je visela fotografija moškega, spodaj pa je bilo napisano z roko: »Svojemu dragemu prijatelju Feliksu Heyu.« V jedilnici se je Peelard ustavil pred polico s knjigami, na kateri so bile v dolgi vrsti razporejene knjige v pisanih ovitkih. Zanimalo ga je zvedeti, kakšen knjižni okus je imel rajnik in si je začel ogledovati naslove knjig. »Sto zanimivih iger za zabavo gostov«, je bil naslov prve knjige. Zraven je stala druga z naslovom: 'Kako naj postanem prijatelj v družbi?« Mimo knjig te vrste, je bilo še nekaj pikantnih francoskih romanov m večje število knjig s popisi zasebnega življenja slavnih ljudi. Peelard je vzel eno teh knjig v roke in je zapazil, da ie bil Hey nekaj kočljivih stavkov in odstavkov podčrtal in jim pripisal 6voje opazke. Tako je bilo na primer, v neki knjigi napisano: »Aha, to mi je všeč!« — »Lej ga, lažnjivega kljuk-ca!« ali: »Skoda, da tega nisem prej vedeli« Ko je Peelard položil to knjigo nazaj na polico, mu je jx>gled nehote obstal na naslovu ene od knjig na spodnji |>olici. Kakor prikovan je obstal, ko je prebral ime: Judita Adams. Brž je vzel to knjigo s police. Judita Adams je bilo ime pisatelja, naslov pa se je ggla6il: »Knjiga o zmajih«. Na prvi strani je bilo s svinčnikom napisang: »Tebe iščem, Judita!« Peelard je primerjal ta rokopis z opombami v drugih knjigah in je videl, da je to isti rokopis. Brž je začel knjigo prelistavati. Kolikor je mogel v naglici videti ni bilo to kako satirično delo, ampak je bila to zbirka zgodb o zmajih in sličnih čudovitostih. Peelarda je jako razveselilo, ko je bil zagledal ime založnika. Knjiga je bila izšla v založbi tvrdke GoItyt, a v tej knjigarni je bil za ravnatelja Peelardov tovariš Tommy Ed-vvards. Ker telefon v Heyevem stanovanju še ni deloval, je odšel Peelard v Sumanovo pisarno, kjer je prosil prijaznega Egipčana, ali sme telefonirati m je poiskal številko založništva. »Rad bi govoril z gospodom Edvvardsom! O, saj si to ti, Tommy! Tukaj Peelard. Poslušaj, Tom-my, vi ste izdali knjigo neke Judite Adamsove. Rad bi kaj zvedel o njej. Vem, da ne dajete vesti o avtorjih, a zdaj se obračam do vas uradno.« Tom Edwards se je zasmejal, nekoč: »Pa čeprav bi ti hotel ustreči z najhujšimi skrivnostmi Judite Adamsove, ji ne bi dosti škodoval, zakaj, ona je že zdavnaj mrtva.« »Kaj jrraviš?« »Da je mrtva in pokopana.« »Kdaj pa je umrla?« »Menim, da leta 1891. Nemara ei prebral neko »Knjigo o zmajih«? To je nova izdaja. Knjiga je bila že pred več leti razprodana, a ko so se v časopisih začeli oglašati članki o jezeru s pošastjo in ie bil ves svet radoveden nanj, smo mislili, da bi bilo prav, če bi to knjigo ponatisnili. No, zdaj ini pa jx>vej, kaj da bi rad?« Peelard je brž pomislil. Hey je imel leta 1893 šele še6t ali sedem let. »Ali ti ie znano,« je dejal, »ali je imela ona kaj otrok? Kako hčer, ki bi imela isto ime kot ona.?« O, to bi bil pa velik škandal,« je v smehu odgovoril gla6 v telefonu. 'Judita Adams je bila jako čednostna, neporočena ženska, hči nekega pastorja. Umrla je — menda — od starosti. Preberi knjigo, pa boš koj spoznal, s kom imaš opraviti. Piše v jako slovesnem in resnem 6logu.« »Ali ne veš nič drugega o tej Juditi?« »Bom še povprašal. Pokliči me že enkrat čez kako uro časal« »Dobro, Tom. Za zdaj pa lef>o zahvaljen! Na 6 vide nje I« Peelard je odložil slušalko. Ta razgovor ga je jako razočaral. Upravitelja hiše sploli ni mogel najti. Precej slabe volje je mladi uradnik odšel v Hamsteed, da se pogovori s Sumanom, dasi ni prav nič mislil, da bi dobil pri njem kake zanimive podatke. Nadzornik Masters mu ni bil dosti jx>vedal o tem človeku Peelard ni vedel, da je nadzornik brzojavil v Kairo ondotni policiji in je pr06ii poizvedb. Sonce je že skoraj zahajalo, ko je prišel mladi uradnik pred Sumanovo hišo. Sam gosjx>dar mu je odprl vrata in ga odvedel v hišo. »Izvolite,« mu je dejal, ko se mu je predstavil. Peelardovem pogledu ni ušlo ničesar in tudi to ne, da je Suman brž pogledal steklenico s pivom in pa knjigo, ki je štrlela iz žepa. »Danes sem čisto sam,« je rekel Šuman. »Moja gospodinja in tudi kuharica sta odšli v mesto. Prosim, če greste za menoj v 6alon!« Govoril je povsem mirno. V hiši je bilo vse tiho in skoraj prav tako soparno kot v Heyevih 60bah. Zunaj se je že začelo mračiti. Peelard se je v temni predsobi spotikal ob najrazličnejših predmetih. Šuman je šel naprej in odprl vrata v starinsko opremljeni in jako natrpani salon. Svojemu g06tu je f)onudil naslanjač zraven kamina, ki je v njem gorel ogenj, čeprav je bil vroč poletni dan. Šumanov lepi obraz je izražal zlovoljnost. »V časopisifi se mbral, kako da je Fergusson na čuden način umrl,« je dejal. »V članku ni bilo mnogo jx>drobnosti. Ali vas smem vprašati, ali je bil res zastrupljen?« To mi je pa žal,« je rekel Šuman, zroč v plamen kamina. »Fergusson je bil jako sposoben človek, čeprav ni bilo zmeraj lahko in prijetno delati z njim. Ali je mogoče znano, kdo bi...?« »O tem pa zdaj ne bi rad govoril,« je odvrnil Peelard... Prišel 6em, gosjx>d Suman, da bi vam zastavil nekaj vprašanj. Predvsem pa bi rad zvedel, kako ste preživeli predvčerajšnji dan..., ko je bil Hey umorjen.« »Bojim se, da vas ne razumem popolnoma. Zakaj vas pa to zanima?« »To ni važno. Ukazano mi je, da naj poizvem, kaj ste delali in kje ste bili tistega dne — prav od jutra pa do enajstih zvečer. Prosim!« »Čakajte, da pomislim, saj veste, da sem v vseh teh mešanicah precej joozabil dogodke lega dne. Lord in lady Tanley, moja 6tara in jako ljuba znanca, sta bila tukaj in sem ves svoj čas prebil z njima.« »Ali imate v mislih zgodovinarja Tanteya, tistega, ki je napisal knjigo o velikem požara v Londonu leta 1666?« Peelard ni bil zaman študiral na univerzi v Cambridgeju, preden je bil vstopil v policijsko službo. V globoki žalosti sporočamo, da nas je previden s tolažili sv. vere dne 3. avgusta t. 1. v Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani za vedno zapustil naš dobri brat in stric, gospod Zorko Franc župnik v Kamni gorici Pogreb dragega pokojnika bo dne 5. avgusta t. 1. ob 15 iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo 5. avgusta 1941 ob 7 v kapelici Zavetišča sv. Jožefa. Cerklje ob Krki, Kamna gorica, Maribor, 4. avg. 1941. Zorko Jožef. Anton in Martin, bratje — Zevnik Terezija, sestra in ostalo sorodstvo Malioglasi V malih oglasih Velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, pri vseh ostalih malib oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. ■>H.!!'l!il!J B suižte B Dobe: Fotograf, pomočnika-ico samo dobrega retušerja, sprejmem s 15. avg. Foto Justl, Ljubljana, Tyrš&-va c. 6. (b ■ Sebe | J šteje: Prazno sobo s štedilnikom aH pa enosobno stanovanje s kuhinjo, iščem. - Ponudbe pod: Mirna stranka brez otrok štev. 10028 upravi. Laneno seme In vsa ostala oljnata semena kupuje tovarna olja Hrovat & Komp., LJubljana, Tyrševa c. 1 a/III„ telefon 23-03 in 29-01. (k Steklenice Umrl nam je naš dobri oče, dedek, tast in stric, gospod Josip Tomšič šolski upravitelj v pokoju K večnemu počitku ga bomo spremili v torek, dne 5. avgusta ob pol 4 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Krško, Gorica, dne 3. avgusta 1941. Olga por. Poljšak, hči - Josip, okrajni načelnik in Stanko, odvetnik, sinova; Saša, Zoran in Jelka, vnuki — Ema in Helena, snahi — ter ostali sorodniki. Fr. Jožefove grenčtče — kupimo. Drogerlja Kane, Ljubljana, židovska ul. 1. BStanovaniaB )tti|o: Večje stanovanje v viti ali manjši stavbi, Išče za 1. september viš. državni uradnik. Naslov v upravi pod št. 10.144. »REALITETA« posredovalnica nepremičnin, kupi takoj po najvišjih dosegljivih cenah vsako nepremičnino v Ljubljani ln na deželi. -Prešernova 64-1., poleg trafike — tel. 44-20. p Spalnico mehek les, skoraj novo, prodam. Vprašati: Lav-rlčeva ul. 6 a. š CAP0LAV0R f DELLA TECNICA MODERNA MOJSTROVINA MODERNE TEHNIKE S. A. SERIff - MILANO Matija MalešiS 36 V zelenem polju rožo Izvirna povest Metkin oče noče ničesar odgovoriti. Zopet tišina v sobi. »Govorite rajši o čem drugem, da se pomirite!« posreduje mati. Pa noče začeti niti Metkin niti Francetov oče. »Sicer pa ni niti sedaj pravi čas, da se Metka omoži. Mudi se ji pa niiiamor, nekam bolna je tudi prav sedaj .. .« »Bolna tudi še povrhu .. .< nejevoljno zabrunda Francetov oče. Mater pa zbode ta neprijaznost prosilca: >In tudi tako gotovo ni, da ji bo snubec po volji!« »Ohol« Ta pa je menda le preveč v bahavi nadutosti »Pa menda ne mislite, da jo na kolenih zaprosimo?« >Bog ohvari! Ali vprašati jo pa le morate! Če reče ne, je vse naše besedičenje metanje boba ob steno.« »Glej, glej in čuj!« je porogijivo dejal Francetov oče. Oče zakliče: »Metka t« Metka komaj, komaj še smukne iz veže v svojo sobo, da je ne bi zalotili pri prisluškovanju. »Metka, Metka! Kje le tičiš zopet?« Oče jo sam privede v sobo pred snubce. »Zakaj sta prišla, menda veš.« Bog ve. odkod je vzela Metka v tistem trenutku toliko moči, zbranosti in odločnosti. Niti z očmi ni trenila. »Mati pravi, da je brez tvojega dovoljenja vse najino govoričenje mlatev prazne slame. In ima prav! Kaj praviš ti? Bi mogla živeti s France- , tom?« Taka tišina, ko ni bila prej trikrat, ko so v. zadregi molčali. »Metka, saj veš, da te ne silim?« Oče hoče biti nežen. »Povej, kakor veš, da bo zate prav!« Metki pa niti ni bilo treba napenjati možganov in iskati primernih besed. Saj so mati že prej povedali, kako je prav in kako misli sama. In je mirno ponovila materine besede: »Nikamor se mi ne mudi z možitvijo!« Francetovega očeta osupne ta mir. Gleda Metko, ko da jo hoče preizkusiti: Ti torej ne siliš za mojim sinom na najlepše posestvo v vasi? France pa nemiren. »To je zopet izgovor! Reci vsaj, da boš moja, kadar.. .< Pa ne pride dalje France. »Odgovori Francetu! Saj ga razumeš!« sili oče. In zopet pridejo Metki prav materine besede: »Nekam bolna sem! Dokler ne ozdravim, se ne poročim!« »He, he. ta pa je druga!« se odobrovolji oče. »Ni nič nevarnega s tisto tvojo boleznijo! Nič se ne boj! Najboljše zdravilo za tvojo bolezen je zakoni Kaj ne, France?!« In oče hudomušno pomežikne z očmi proti Francetu, ko da sta o tem že pomo-drovala. »Saj počakam, če hočeš!« je ves nestrpen France. »Samo obljubi danes, reci, da smem upati...« »Najprvo zdravje!« »Jutri zaprežem! V kočiji te popeljem k zdravniku! Če te ne ozdravi prvi, pojdeva do drugega! V Ljubljano, na Dunaj, če treba! Ni zlomka, da bi ne bilo zdravila za tisto prehlajenje v grlu. V tednu, dveh popolnoma ozdraviš! Ali smeva priti nato z očetom, da se dodobra in podrobnega domenimo?« Zopet napeta tišina v sobi. Zdaj pa je Metki le bilo malo vroče v glavi in tesno pri srcu. Ali bil je današnji dan nekak srečen dan, ko so se mimogrede in z lahkoto budile prave misli v glavi. Ko je France omenil Ljubljano, je Metka začutila, kje je njena rešitev v najhujši zadregi. »V Ljubljano se itak spravljam že sama! V mestu sem bila, pa mi ta zdravnik ni povedal pravega V Ljubljani so boljši zdravniki.. « Oče jo je debelo pogledal. Mati jo je vprašaje motrila: Ali misliš resno, ali hočeš le izbegniti odločilni besedi? France se ni dal potolažiti: »Sam te popeljem na železniško postajo! Ali sedaj reci le kratko besedico, da smem upati! Negotovosti ne prenesem, preveč sem se že mučil z njo.« Kaj naj reče Metka, ki ne more obljubiti? »Metka!« Tako proseč in drhteč je bil Francetov glas. da se je Metki zasmilil. Odkod le jemlje tak glas France, ki je bil včasih tak zadrez-ljivec iji sirovež nasproti vsakemu, kdor je imel za Metko lepo besedo in prijazen j>ogled? »Pa veš, s kako muko sem pripravil očeta do tega, da je šel z menoj...« O, kako je trpel France! Njegov oče je radovedno motril Metko. Neprijaznost in slaba volja je ginila z njegovega obraza. Ko da mu je ugajalo, ker ni Metka ob prvi besedi padla njegovemu prvorojencu okoli vratu. »Potrpi, France! Ko se vrnem Iz Ljubljane .. .< »Ne morem!« Stari France se je budil v njem. Stisnil je pest, srepo je pogledal po sobi. »V Ljubljani ostaneš zopet mesece. Medtem se vrne tisti... oni... Tine se vrne od vojakov... Lepih, sladkih in medenih besed ima na koše... Jaz jih nimam ... Kdo se bo z njim ...« Konec je bilo z Metkinim mirom. Zopet Tine! Vekoslav ga je omenil v odločilnem trenutku, orožnik tudi. Sedaj še France! Metki je bilo, ko da ji je zasadil nož v srce. Toliko se je Se zbrala in premagala, da je ponovila: »Ko se vrnem iz Ljubljane ...« In je odtavala v svojo sobo na oni strani veže. Samo minuto, samo sekundo še, pa bi se zgrudila med vrati. Morda je ta slabost od tega, ker ni na vso strašno bol od nikoder solz? Ko da je vse izjokala na Velikonočni ponedeljek pod Lokačevim kozelcem ... France, tvojo ljubezen in muke Metka poplača! Ne misli, da Metka laže in ti hoče le izbegniti! Prav gotovo, France, ako zdravniki preženejo iz telesa to strašno in potuhnjeno bolezen, prav gotovo smeš tedaj upati! Upaj, France! Metka napravi, ko da niso nikdar igrali pod Lokačevim kozolcem »Divjega lovca«, ko da ni bilo tiste noči po igri, ko da ni bilo tistih večerov v tetini kuhinji, ko da ne skriva med svojimi čipkami pesmi »Marjetica« O Bog, naj izgine nekam v pozab-ljenje tista strašna noč od velikonočnega ponedeljka na torek! Grozna noč, ki skriva toliko trpljenja! Upaj, France, ki ne znaš govoriti lepih besed! Tine, ki imaš na koše lepih, sladkih in medenih besed, ti pa le molči, le molči... In Metka se je začela takoj pripravljati na pot v Ljubljano. Prišej je po njo oče. Francetov oče da se je že pomiril in je dovzeten za pameten razgovor. Metka ni hotela iti v drugo sobo. Kar je imela povedati, je itak že povedala! Ko se vrne iz Ljubljane. .. Oče hud in jezen. Sedaj v najhujši košnji pojde od hiše. Zanjico naj najame, teta naj pa kupuje za njo vsako prgišče moke in vsak krompirček! Metke vsi ugovori in vse prošnje in jeza in grožnje niso uklonile. Jemala je iz omare obleko in perilo, ki ga je hotela vzeti s seboj v Ljubljano. Prišla je po njo mali. Teta ti je gorka, Metka, m te sploh ne sprejme! Za Ljudsko tiskarno S Ljubljani: Jo2e Kramaril Izdajatelj: InLJože Sodja Urednik; Viktor Čenči?