OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXXI. __ LETO XXXI.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 28, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 19
ce vesti
Požar v trgovini
Snoči je v prodajalni J. J. Urroll Furniture Co. na 8323 roadway nastal požar, ki je povzročil $3,000 škode.
Poroka
V	soboto 31. januarja se bo-sta poročila Miss Ella Miller, ^cerka Mr. in Mrs. Miller, 1612
• 43 St., in Mr. Ralph Kuznik, Drat Mrs. Frances Sedmak, ki poznanega selilca na
V	174 St. Poroka se bo rsila v cerkvi sv. Pavla na Pencer Ave. in E. 55 St. ob 3.
Poročna slavnost vršila zvečer v Slov. nar. na St. Clair Ave.
Državni oddelek bo prevzel od armade upravo Nemci je
V izjavi armade je rečeno, da ne bo prišlo do spremembe v osobju
grocerije
Du<?n ®oboto je neki trgovec na domu družine Strauss ro Trafalgar Ave. koša-in mesenine, v ka-I	označeno ime Ora-
g ' ^''"Sovec ali družina Ora-nie '	bila košara name-
zglasi na omen je-Eai	ter lahko dobi na-
PUsfl'^^-	ki je košaro
' > ni znano Straussovim.
prispevki za sklad
1?°^®'!»! K. ..p.,.
of Dimes
nie	sekcija za pobira-
ski^J^^^'^ovoljnih prispevkov za ^alize P°^ijanje otroške pane nJ- P^Gjela sledeče nadalj-
"e^pevke:
Ua	Slovenska dobrodel-
HoW, Slovenski dom na in Slov. nar. dom
y- 80 St.
bovL^®: I^^štvo Marije Vne-je odh^	ABZ. Dosedaj
Daroy. *k"P"o zbral $249.00 ' 25. J / bodo sprejemali do 29. J ^^arja in v četrtek večer, Veiiijv ta namen vrši 'tla P^®sna veselica v SND St. Clair Ave.
WASHINGTON, 27. Jan.— Armada je danes naznani-i la, da bo državni oddelek okrog 1. julija prevzel vojaško j vlado v Nemčiji, da pa se bodo vojaške dolžnosti še vedno' nadaljevale.	i
Armadni tajnik Kenneth C.f -'
Royal je izjavil, da je do te odločitve prišlo n% konferenci, katero je imel z državnim tajnikom Marshallom in armadnim poveljnikom v Evropi gen. Lucius D. Clayom.
foNoRj'AJ BI SE
SB» ^
^esni- Koreja, 27. jan. — skupine v Koreji so nih u_	komisijo Združe-
bi se v zoni (Ja 2^ držav ustanovila vla-to,	Korejo, ne glede na
okim„ polovica Koreje pod ®'jo Sovjetske zveze.
^kmenita akcija
ko	zaporednih let, ta-
seltcjj^ priredi Slovenska 'anda ■ ^ °^"^očju mesta Cleve-ples "March of je katerega čisti dobiček otrog^ ^ fond za pobijanje ®°<lelov	plesu bodo
larog	slovenske popu-
^Usipi ^ znane pod imenom
Pr%, Bowler's Club. 29.	se vrši v četrtek
ob 8. uri zvečer v St. p] . narodnem domu na
Hv v ^ve.
^ sprejema:
%i doneski, katere f\. Ha •^"nes
'®žno se sprejemajo pro-je po-March of
naslov;
'-leveia,, St. Clair Ave.,
apelira na slovenska posameznike, da po prispevajo v ta in se udeleže
Pom'	plemeniti na-
^eli agati onim, ki so ohro-^®lova^j ® prispevki in so-^^^h'en povrnemo ljubo in
'Jeno obii,
zdravje,
^<lbor ^'^^ležbi vljudno vabi ženska « of Dimes," Slo-sekcija v Clevelandu.
"to - . ^"""Prmynostr
in čitajte
Uradno naznanilo pravi, da se je na konferenci sklenilo, da državni oddelek prevzame od armade vse odgovornosti v Nemčiji in da bo uradni predstavnik ameriške vlade v Nemčiji imenovan okrog 1. julija tekočega leta.
Gen. Smith pride v poštev za najvišji položaj
"Državni oddelek želi ohraniti nedotaknjeno sedanjo organizacijo vojaške vlade. Osobje je že sedaj večinoma civilno in bo popolnoma civilno s 1. julijem. Vojaške dolžnosti okupacije se bodo, seveda, nadaljevale," pravi uradna izjava.
Dosedaj se še vedno ne ve, kdo bo prevzel od gen. Claya, ki S# namerava umakniti v pokoj, najvišji upravni položaj v Nemčiji. Ugiba pa se, da se bo na gen. Claya vršilo pritisk, da ostane na tem položaju kot upokojeni armadni častnik. V zvezi s tem položajem se je omenilo tudi generala Walter Bedell Smitha, ki je sedaj ameriški ambasador v Moskvi in glavnega svetovalca gen. Claya ambasadorja Roberta D. Murphya.
Gen, Eisenhower začel, kampanjo za civilno upravo
Sporazum med armadnim in državnim oddelkom je bil sklenjen teden dni po trpkih kritikah proti armadni upravi v Nemčiji s strani republikanca John Foster Dullesa. Na zasliševanju glede Marshallovega načrta je Dulles izjavil kongresnemu odboru, da bi se moralo takoj ukiniti civilno-vojaški oddelek administracije v Nemčiji.
Ne ve se, kako bo urejeno vprašanje zastopstva Amerike pri Zavezniškem kontrolnem svetu v Berlinu. Ta svet je vključeval vojaške poveljnike štirih velikih sil (Amerike, Anglije, Rusije in Francije).
Kampanjo, da se vojaško vlado v Nemčiji izroči državnemu oddelku, je začel gen. Dwight D. Eisenhower in sicer že leta 1945.
*
Nemški direktor za hrano od-slovljen ratli kritike
FRANKFURT, 27. jan.—Angleške in ameriške vojaške oblasti v zapadni Nemčiji so danes odslovile dr. Johannes Semmler-ja, ki je bil direktor za ekonomijo v anglo-ameriški zoni.
Semmlerja so vojaške oblasti vrgle s položaja, ker je odprto kritiziral upravo prehrane s strani okupacijskih sil.
Baje je Semmler pozval nemške "politike," naj se prenehajo zahvaljevati za hrano, ki jo zavezniki pošiljajo v Nemčijo.
"Mi za to hrano plačamo z dolarji, ki se jih služi z nemškim delom in nemškim izvozom. Po-
vrhu vsega pa od nas zahtevajo, \ da jim rečemo—hvala!"	j
Člani angleškega in ameriške-! ga kontrolnega urada so izjavi- J li, da gornja Semmlerjeva izja-j va ne odgovarja stvarnosti in j da se ni niti en dolar odvzelo od j nemškega izvoza za plačanje i hrane.	i
RUSIJA USTANOVILA ZUNANJE MINISTRSTVO
' V CALIFORNIJI IMAJO SUŠO, KAKRŠNE SE NE POMNI ŽE 70 LET
S AN FRANCISCO, 27. Jan. — V Calitorniji vlada I letos suša, kakršne se ne pomni že zadnjih 70 let. Vreme v Januarju je prav tako kot ga ima Californija navadno \ juniju.
V dolini Joaquin, ki slovi radi svojih pridelkov, ni že 37 dni padla niti kaplja dežja. Zadnja velika suša v Ca-liforniji je bila leta 1912 in je trajala 35 dni.
Podzemeljska ležišča vode, ki so glavni vir moče za californijske nasade, so postala nevarno nizko. V gorah^ kjer običajno zapade visok sneg, ki se pozneje spremeni v v odo, ni letos skoro nobenega snega.
Dočim položaj trenotno še ni kritičen, pa bi nadaljevanje suše pomenilo resen problem za poljedelstvo v rodovitnih dolinah centralne Californije^ ki so popolnoma# odvisne na umetno namakanje zemlje.
MOSKVA, 27. Jan.—Z dekre-1 torn presidija sovjetov (parla- i
men ta) je danes bilo v Rusiji j-——
ustanovljeno zunanje ministr- i Klub društev Slov. doma stvo, ki bo vodilo vse zunanje j Jutri večer ob sedmih se vr-posle dežele, vključno zveze ino-! ši seja Kluba društev Slov. do-zemskih organizacij s sovjetski- j ma na Holmes Ave. Vsi zastop-mi ustanovami.	| niki so prošeni, da se te važne
Zunanje ministrstvo bo vodil! seje udeleže, ker se bo volilo od-
V. M. Molotov.
bor za leto 1948.
Vojaški pakt z Anglijo je povzročil nemire v Iraku
Premier, ki je podpisal pakt,
podal ostavko; v nemirih je bilo 70 oseb ubitih, 300 pa ranjenih
BAGDAD, 27. jan.— Vlada iraškega premier j a Šalih Bey Al Jabura je danes po nemirih, ki so trajali 24 ur, podala ostavko.
Ostavka vlade pomeni, da so* ---
propadli vsi poskusi Šalih Beya, jlišča. Pogodba je tudi previde-da bi parlament ratificiral voja-! vala, da bi Anglija opremila in
Finančna politika M držav stoji pred važnimi spremembami
Kazen vojaka znižana na 16 let zapora
ško in prijateljsko pogodbo med Anglijo in Irakom, ki jo je podpisal pred 12 dnevi v Londonu.
Iraški regent Abdul Illah je naznanil resignacijo vlade potom radia in apeliral na ljudstvo, naj bo mirno, ker da se ne bo podpisalo pogodbe, ki bi bila proti naravnim aspiracijam Iraka.
Policija streljala na demonstrante iz letala
Vojaška pogodba, ki jo je Šalih Bey sklenil z Anglijo, je po celem Iraku povzročila val ogor-čtnih demonstracij in protestov, tekom katerih je bilo ubitih 70 oseb, najmanj 300 pa ranjenih. Prvi val nemirov se je polegel
vežbala iraško armado.
Udeležniki demonstracij so označili pogodbo, ki jo je podpisal bivši premier, za pogodbo, ki se jo je "napisalo s tinto, zavrglo pa s krvjo."
Med ljudstvom in policijo je prišlo do več spopadov. Demonstranti so bili oboroženi s palicami in kamni, imeli pa so tudi nekoliko pušk. Dva ministra bi bila kmalu postala žrtvi demonstracij, toda pravočasno sta uspela pobegniti pred razjarjeno množico.
*
Resignacije vlade velik udarec Bevinovemu načrtu
LONDON, 27. jan. —Vladni šele, ko je regent obljubil, da se j uradniki so danes izjavili, da je pogodbe ne bo ratificiralo. Toda! ostavka iraške ,vlade eden več-do novih nemirov je prišlo, ko j jih udarcev angleškim načrtom, se je Šalih Bey vrnil iz Londo- j da se na srednjem vzhodu zajezi na in naznanil, da bo ostal v' komunizem.
vladi in se boril za odobritev po- j (Kot znano, je angleški zuna-godbe z Anglijo.	j nji minister Bevin predlagal, da
Pri včerajšnjih nemirih je se poleg ekonomske, politične in proti demonstrantom nastopila' vojaške zveze zapadne Evrope, policija. Neko poročilo pravi, da ustanovi sistem sodelovanja na je na višku demonstracij polici- Srednjem vzhodu, ki naj bo po-ja s strojnicami streljala na vezan z odgovornostjo za med-udeležnike demonstracij in si- sebojno obrambo. Ta sistem pa
cer iz privatnega letala.
Iraško ljudstvo neče angleških čet v deželi
Soglasno s sporazumom, ki je bil vsled nemirov zavržen, bi Anglija lahko poslala svoje čete v Irak v slučaju vojne ali pa neizogibnosti vojne. Anglija sicer ne bi dobila letalskih baz, toda imela bi pravico, da njena letala uporabljajo iraška leta-
je seveda v prvi vrsti naperjen proti Rusiji).
BEIRUT, Lebanon, 27. jan.— Več kot 400 iraških študentov na tukajšnji ameiiški univerzi je danes zastavkalo in vprizori-lo demonstracije proti angleški pogodbi z Irakom. Iraški študenti so pred poslopjem angleške ambasade vpili: "Doli z an-gleško-iraškim paktom!"
Vojaško sodišče je naznanilo, da se bo dosmrtni zapor cleve-landskega vojaka Thomasa A. Gusika znižal na 16 let zapora s trdim delom. Kakor znano, je bil komaj 18 let stari vojak iz Clevelanda obsojen lani v Italiji, potem ko ga je vojaško sodišče spoznalo za krivega, da je ustrelil dva Italijana, ki sta se pečala s črnim trgom. Trdilo se je tudi, da jima je pomagal pri kraji armadnega blaga, ki se je imelo potem prodajati na črnem trgu.
Za Gusika se je zavzel poseben odbor odvetnikov češkoslovaškega porekla, ki je zanj interveniral pri clevelandskih kon-gresnikih, nakar je vojaško sodišče slučaj iznova proučilo in odredilo redukcijo kazni. Obenem je bilo odločeno, da Gusik kazen odsluži v zveznem reformatorju v Chillicothe, O. •
Odvetniški posredovalni odbor je včeraj naznanil, da z bojem za osvoboditev Gusika ne bo odnehal, temveč da bo slučaj sedaj apeliral direktno na predsednika Trumana. Odvetniki* trdijo', da mladi vojak ni bil pravilno informiran, ko je bila naperjena obtožba proti njemu, da ima pravico do obrambe, posledica česar je bila, da pri zaslišanju sploh ni pričal sebi v prilog.
Mati obsojenega vojaka Mrs. John Gusik, 6136 Morton Ave., se je onesvestila, ko je zvedela, da je vojaško sodišče obsodilo potrdilo in odredilo edino znižanje zaporne kazni.
Ameriški ambasador v Argentini na listi špekulantov
WASHINGTON, 27. jan.— Poljedelski oddelek je danes obelodanil novi seznam blagovnih špekulantov, ki vsebuje 738 imen vladnih uslužbencev.
Na seznamu se. poleg ostalih nahaja tudi ameriški ambasador v Argentini James Bruce, ki pa je takoj izjavil, da se ni ukvarjal s špekulacijami, odkar je stopil v vladno službo.
Med ostalimi se na seznamu nahajajo:
Senator Elmer Thomas, demokrat iz Oklahome in njegova žena. Frank Pace, ki je nedavno bil imenovan za pomožnega direktorja budžeta, tajnik senatorja Bushfielda Harry C. Westphal, član predsednikovega ekonomskega odbora Walter S. Salant in šef urada za trgovinsko politiko državnega oddelka Winthrop G. Brown.
Detajli glede špekulacij oseb, ki se nahajajo na novem seznamu, niso objavljeni, pač pa bo posebni kongresni odbor začel zasliševanje prihodnji teden.
Sprememba pri načelstvu federalnega bančnega sistema pomeni zmago za finančne interese na Wall Strreetu
Izgleda, da Lausche ne bo kandidiral
v teku prihodnjih 10 dni morajo vsi kandidati za piimanie volitve, ki se bodo vršile v Ohiju prihodnjega maja, vložiti svoje peticije, toda bivši govemer Frank J. Lausche tega do sedaj še ni storil, kar ustvarja v javnosti vtis, da se je premislil in da se ne bo podal v volilno borbo Jjroti Ray T. Millerju, ki je že pred skoro dvema mesecema naznanil, da se bo boril za demokratsko nominacijo vernerja.
za
WASHINGTON, 27. jan.— Predsednik Truman je danes odstavil Marrinerja S. Ecclesa kot predsednika Federalnega rezervnega sistema in imenoval na njegovo mesto Thomasa B. McCabe-a, industrialca za načelnika Federalne banke v Filadelfiji.
Sprememba pri vodstvu zvez-*---'—---------------
nega bančnega sistema stopi v veljavo 1. februarja.
Ecclesov termin kot član lipravnega odbora bo potekel šele leta 1958, njegova sedanja 4-letna službena doba kot predsednik pa se zaključi 1. februarja in bi se bila mogla podaljšati le, ako bi predsednik Truman sankcioniral podaljšanje njegovega sedanjega urada.
Eccles je pristal, *da ostane še nadalje podpredsednik , re-zervno-bančnega sistema, navzlic udarcu, ki je bil zadan njegovemu prestižu s spremembo.
Bankirji so zahtevali odstranitev Ecclesa
Zadnje čase je Eccles, ki je bil načelnik zveznega bančnega sistema skozi 12 let, ])adel v nemilost pri velikih bankirjih in prišel v konflikt tudi z zaklad-niškim tajnikom John W. Sny-derjem z ozirom na finančno politiko, katera naj bi se vodila glede vprašanja grozeče inflacije.
Eccles, ki je prišel na svoje sedanje mesto, ko je bil Roosevelt predsednik Zedinjenih držav, je bil zagovornik stroge vladne kontrole denarnega tr'
ga, dočim se sodi, da bo njegov naslednik zastof)al omejitev take kontrole.
Znano je, da so velike finančne grupe, na Wall Streetu že dalj časa pritiskale na Trumana, da odstrani Ecclesa in na njegovo mesto imenuje koga, ki bo zavzemal bolj simpatično stališče napram njihovim nazorom glede denarne politike Zedin jenih držav.
špekulacija na borzah je bila kontrolirana
Eccles je izzval splošen odpor med bankirji, ker je vztrajal na velikih rezervah in zahteval skoro kontrolo konzumnega kredita. Njegova taktika "cenenega denarja" je bila tudi v nasprotju z željami velikih zavarovalnih družb.
Kar se tiče Wall Streeta, je Ecclesu napovedal boj, ker je oviral nepmejene špekulacije na delniških borzah. Svoj čas je Eccles odločil, da mora vsakdo,
ki špekulira z delnicami, plačati polno vsoto za vsako delnico.
Pozneje je pristal na 75-odstot-no plačitev, ampak Wall Street je bil še vedno prepričan, da bi se naplačilo moglo znižati.
Nihče ne ve, če to pomeni, da se je Lausche za stalno umaknil s politične pozornice ali se bo poslej posvetil izključno odvetniški praksi,, ali pa se bo morda leta 1950 vrnil v javno življenje kot kandidat za zveznega senatorja proti Robertu Taftu.
Lausche je bil kmalu po vrnitvi iz Columbusa imenovan za legalnega svetovalca skupine železnic, kateri načeluje znani finančnik Robert M. Young, nedavno pa je bil od zveznega sodišča v Pittsburghu nastavljen za referenta v tožbi med neko ameriško in škotsko korporaci-
■io.
Bivši angleški konzul žrtev izgube spomina
LOS ANGELES, 27. Jan.— Danes so pronašli bivšega angleškega konzula v Pittsburghu Alexandra M. Galbraitha, ki se je nahajal v nekem hotelu v Los Angelesu, potem ko je brez sledu izginil iz Pittsburgha 31. decembra.
Bivši angleški konzul je izjavil, da ga je pretresla vest, da je odslovljen s svojega položaja vsled spremembe angleške politike glede njegove konzularne službo.
"Ne spominjam se dosti, kaj se je od tistega dneva zgodilo, ko sem se nenadoma znašel v tem hotelu. V megli se spominjam, da sem bil v Cantonu in Chicagi, toda nisem siguren, kako sem prišel sem in kaj sem prvi teden tu delal," j; rekel Galbraith, ki je tudi izjavil, da nima niti centa in da nima denarja za hrano. Ker ni želel, da
ANGLEŠKI LABORITI BODO ZASLIŠALI LORDE
LONDON, 27. jan. — Angle-: postane breme svoji družini, se
Seja odbora za svobodni tisk
Seja Narodnega odbora za svobodni tisk se bo vršila v petek 30. januarja v starem poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek točno ob osmih. Vabi se vse člane, da se udeleže.
ška laboritska vlada je danes naznanila, da zasliši angleške lorde v ?vezi z zakonsko predlogo, da se omeji moč tradicionalne angleške Zbornice lordov, ki ima pooblastila, da za dve leti odloži uzakonjenje vsake zakonske predloge.
V angleškem parlamentu se sedaj nahaja predloga, da se to moč lordov omeji tako, da bi lahko uzakonjenje predlog odložili samo za eno leto.
ji sploh ni javil.
Slabo kuhani "hamburger j i" so nevarni zdravju
Dr. McMahann i z univerze Western Reserve je včeraj naznanil, da je proučevanje želodčnih bolezni med otroci odkrilo, da je, uživanje slabo pečenih hamburgerjev, v katerih se nahaja svinjsko meso, eden izmed poglavitnih vzrokov bolezni trichinosis.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
28. januarja 1948
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For Ore Year—(Za eno leto) -
Fo.. Six Months—(Za šest mesecev) —--
For .Three Morrths—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto) -:-
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DEJSTVA IZ NEDAVNE PRETEKLOSTI
Bivši ameriški ambasador Joseph E. Davis je pozneje pojasnil razloge, vsled katerih so zapadne demokracije pahnile Sovjetsko zvezo v ne-napadalni pakt z Nemčijo. Njegovo ,pismo je bilo naslovljeno svetovalcu predsednika Roosevelta Harry Hopkinsu in datirano z dne 18. julija leta 1941. V tem pismu-pravi Davis to-le:
"Na podlagi mojih opazovanj in zvez od leta 1936 naprej, verujem, da izven predsednika Zedinjenih držav, nobena vlada na svetu ni videla bolj jasno Hitlerjevo ogrožanje miru in potrebo za kolektivno varnost in zvezo med ne-agresivnimi deželami, kot je to videla svojetska vlada. Bili so (Sovjetska zveza) pripravljeni, da se borijo za Češkoslovaško. Črtali so svoj ne-napadalni pakt s Poljsko že pred Monakovim, ker so želeli očistiti pot svojim četam skozi Poljsko, da bi pomagali Češkoslovaški, ako bo potrebno, da izpolnijo svoje obveze. Celo po Monakovem do pozno v letu 1939 je sovjetska vlada bila pripravljena, da se priključi Franciji in Angliji, ako bi Nemčija napadla Poljsko ali pa Romunijo. Toda urgirala j^ da se skliče mednarodno konferenco ne-napadalnih držav, ki naj bi objektivno in stvarno ugotovila kaj lahko posamezna država stori in potem, da se obvesti Hitlerja glede tega združenega odpora. Nasvet sovjetske vlade je zavrgel Chamberlain."
Skozi celo spomlad leta 1939 so Sovjeti poskušali doseči končni sporazum, ki naj bi ustanovil enotnost akcije in koordinacijo vojaških načrtov, da se ustavi Hitlerja.
"Anglija ni hotela dati Rusiji ista zagotovila za zaščito v pogledu Baltiških držav kot jih je Rusija nudila Franciji in Angliji v slučaju napada na Belgijo ali pa Holandijo. Sovjeti so bili prepričani, in to vsled zadostnih vzrokov, da se ne more skleniti učinkovite, direktne in praktične sporazume s Francijo in Anglijo. Bili so pognani v pakt o nenapadanju s Hitlerjem."
To je zgodovinsko ozadje tega pakta o nenapadnju med Nemčijo in Sovjetsko zvezo z dne 24. avgusta leta 1939, ko so vsi napori Sovjetske zveze, da bi se ustvarilo učinkovito obrambno zvezo proti Hitlerju, propadli vsled politike Anglije in Francije.
Kar se pa tiče samega podpisa pakta, katerega se sedaj izkorišča v propagandne namene, se lahko na te^n mestu omeni tudi sicer nekoliko drugačen pakt, ki ga je z nacistično Tfeihčijo sklenil sam Vatikan. Kerikalni krogi, navdahnjeni s sovraštvom napram Sovjetski zvezi, seveda pozabljajo tudi na ta konkordat, ki ga je v imenu Nemčije podpisal zloglasni nacistični lisjak Franz von Papen, sopodpisnik za Vatikan pa je bil kardinal Pacelli (sedanji papež). Posebno ser obelodanjenje teh dokumentov glede nemško-sovjetskega pakta navdušeno pozdravili baš ti-le klerikalni krogi, ki bi hoteli, da se zgodovino druge svetovne vojne opisuje na sv. pisemski način: naprej je bil kaos, potem pa je prišel nemško-sovjetski pakt. . . Seveda s tem, da se pozabi na vse zveze, ki jih je Vatikan imel s fašizmom.
Tudi glede okupacije Poljske s strani Sovjetske zveze se slišijo mnoge popačene in propagandne fraze. Sovražniki Sovjetske zveze neprenehoma poudarjajo, da sta si Hitler in Stalin razdelila Poljsko. Kaj pa pravi o tem eden največjih sovražnikov Sovjetske zveze, sam Winston Churchill?
"Zaradi varnosti Rusije proti nacistični nevarnosti je bilo potrebno, da se ruske armade postavijo na to linijo (po vdoru nacistov v Poljsko, ko so sovjetske čete okupirale Belorusijo, zapadno Ukrajino in Galicijo še predno so nacistične čete mogle dospeti tja), je izjavil Churchill v radio oddaji 1. oktobra 1939. Ustvarilo se je vzhodno fronto, katere se nacistična Nemčija ne upa napasti. Ko se je Herr von Ribbentrop preteklega tedna podal v Moskvo, se je tam seznanil z dejstvom, da so nacistični načrti glede Baltiških držav splavli po vodi."
Sovjetski premier Stalin je odprto svaril zapadne demokracije glede namenov nacistične Nemčije. Govoril je 10. marca leta 1939, in kot zgodovina potrjuje, so se njegova prerokovanja izpolnila:
"Reakcionai'ni politiki zapadnih demokracij, posebno Anglije in Francije, so zavrgli politiko kolektivne varnosti. Namesto tega so še) vedno sanjali o proti-sovjetski koaliciji, skriti pod diplomatičnimi frazami kot "pomirjevanje" in "ne-intervencija." Toda ta politika je bila že obsojena na polom. . . Gotovim evropskim in ameriškim politikom in časnikarjem, ki so izgubili potrpljenje, čakajoč na pohod na sovjetsko Ukrajino, se sedaj že svita, kaj je prav za prav v ozadju politike o "ne-vmešavanju." 2e skoraj odprto
UREDNIKOVA POSTA
Barbičev odgovor na uredniški članek
Cleveland, Ohio. — Da boste čitatelji razumeli zakaj se gre v tej tiskovni svobodi, za katero vprašujem, zakaj je za nekatere in drugim odklonjena.
Dopis, ki ga je "Enakopravnost" odklonila, je bil spisan v dostojnem tonu in to potrjuje zapisnik 13. redne konvencije SNPJ iz Eveletha, Minn., ker dopis je spisal John Langer-holc in ker mu ga ni urednik "Prosvete" priobčil, ga je predložil pritožbenemu odboru na konvenciji. In odbor, v katerem sta se nahajala tudi Tončka Simčič in Joseph Durn iz Cle-velanda, Ohio, je prišel do zaključka, da je bil spisan v dostojnem tonu in za priobčitev. Ker pa je urednik podal svoj nadaljni miš-maš, je odbor svetoval Langerholcu, da naj kljub temu umakne dopis, da se ne bo seja zavlačevala. In nato ga je meni izročil s poskusi, ker se je tikalo tebe in najinega pokojnega prijatelja Josepha Snoy-a iz Bridgeporta, Ohio. •
In Enakopravnost ga je zadrževala in mi ga vrnila po štirih mesecih ravno dan pred božičem za Miklavža. Ponovno sem ga prepilil in poslal nazaj s pripombo, da ko je enkrat Enakopravnost odklonila dopis Antonu Zaitzu mu ga je Pro-sveta priobčila. In tako je zopet stalo čez zimo poletje, da je prišel boj radi svobode tiska. Well, prijatelji, ali je svoboda samo za gos, in gosjak nima pa nobene pravice? Veste, da se precej razumem na to svobodo, ki nam jo dele naši uredniki! Ni mi potreba pošiljati naslova "Ameriške Domovine", ker ne "znam brati" kar tam-pišejo. Z njimi sem imel boj že pred leti in sicer samo zato, ker sem pisal o pogrebih kako so včasih zabel jeni. Dasi sem citiral celo iz revije, ki je predložila resnične podatke, so rekli v uradu "A. D.", da revija laže. In naznanjen sem bil celo mojemu delodajalcu, da sem napadal vero. Klika okoli A. D. me je hotela spraviti iz službe. Kdo je bil tisti, ki me je naznanil nisem natančen, ali zdi se mi, da se smatra velik človek, ako je v resnici bolj majhen. Tudi jaz sem bil tožen od pokojnega urednika A. D.. (Bog se ga naj usmili, ker sem dober človek, odpuščam vsem Zemljanom po njih smrti, ki delajo "napake".) radi obrekovanja sicer ne po moji krivdi, ker nisem imenoval imena, ampak menda je bila tiskovna pomota v Chicagi. Tožba je bila za deset tisoč dolarjev in imel sem jih pa le samo deset. Sedaj bom razložil nekaj, kar ste čitali.
Kakšno je glasilo SDZ in
kakšne pravila ima o svobodi tiska je tako odločila njih konvencija, katero tvorijo v veliki večini Clevelandčani sami. The Cleveland Press daja zagovor onim, ki so opravičeni do zagovora tudi onim, koje hoče izpodriniti iz javnosti. Naši listi z A. D. vred tega ne delajo. William Kenicku je bil pri A. D. odklonjen zagovor in gotovo tudi Vehovcu, in to sta dva demokrata, in urednik Debevc demokrat. V mojem zgornjem pisanju sem vam dokazal, da pri Prosveti, imajo prednost preljubi jeni pa naj bodo pravila taka ali taka, ker jih znam čita-ti. Enakopravnosti odloča pravila urednik sam, ker to mi je znano kot staremu dopisniku. Ako odbor najvišjega tribuna-la konvencije izreče, da je bil dopis dostojen, zatem ne more priti nekdo, ki ima pogleda v polemiko, pa reči, da je dopis razdiralen in škoduje organizaciji. S polemiko se bistri pojme, za primero imate sedaj republikansko in demokratično stranko. Te dve stranki se smatra za vodilni faktor v Združenih državah in one okoli Wallace, ki so za tretjo stranko, se označuje ža razdirače in tujskače samo zato, ker hočejo več svobode!
S Šabcem nisva kovala skupaj zarote napram uredniku "E", da sem! to izvedel, da mu je odklonil dopis? Ker je on, Bostjančič sam povedal skupini mož, ki se niso strinjali z njim nekateri, ker je priobčil iz Prosvete ono, kar je bilo pisanega o Šabcu uredniku SDZ. Ti, ki so bili v tisti skupini, so bili gotovo člani SDZ in mi takoj prinesli na ušesa, ker nimam samo sovražnikov, ampak še vedno mnogo prijateljev v mestu Clevelandu in po Združenih državah, ki se mi čudijo kako moram vse to izvedeti, pisati in pozneje poslušati one, ki se jih tiče rohnenje!
Iz tega lahko razvidite, da nisem pošiljal Enakopravnosti dopisov proti, ali za. propagando Jugoslavije. To ni moje delo in nisem državljan iste države. Kakšno vlado naj imajo tam, je to za rešitev njih samih, in sami to tudi rešujejo kakor morejo, znajo, ter njih predstavniki odločajo. Vedite to, da kadar naša zborovanja zastopnikov tukaj med našim narodom v Ameriki nekaj odločajo ali sklepajo, mnogokrat ustrele mnogo kozlov. Ravno tako je tam. Ko je storjena napaka, je to potreba povedati ljudstvu kakšna je in da jo je treba popraviti, j , Za to so pa kritiki veliki in ma- j I li kakor je bil Emile Zola, ki je napadel v časopisu francosko
pravijo, belo na črnem, da jih je Nemčija brezsrčno razočarala, ker namesto, da bi marširala dalje proti vzhodu, proti Sovjetski zvezi, se je obrnila na zapad in, vidite, zahteva kolonije! Lahko se misli, da so področja Češkoslovaške bila izročena Nemčiji kot plača za vojno proti Sovjetski zvezi in sedaj Nemci nočejo plačati svoje račune."
"Nimam namenov, da bi moraliziral glede politike ne-vmešavanja, da bi govoril glede izdajstva, nezvestobe in tako*dalje. Naivno bi bilo pridigati moralo ljudem, ki ne pripoznajo človeške morale. Politika je politika, kot bi to rekli okoreli buržvazni diplomati. Mora pa se pripomniti, da se lahko velika in nevarna politična igra, ki so jo začeli podpiratelji politike ne-vmešavanja, konča z resnim fija-skom za njih," je rekel Stalin.
Zgodovina po prvi svetovni vojni je polna zakulisnih političnih in diplomatičnih potez, ki so bile storjene proti Sovjetski zvezi. Kdor objetkivno želi spoznati ozadje vseh dogodkov in tudi današnje vzburkanosti na svetu, se mora posvetiti učenju teh velikih preziranj brez vsakih predsodkov. Iz Hearstovih časopisov ali pa kakšne klerikalne publikacije, se bo človek naučil samo sovraštva do Rusije, napital se s propagando in potvorjeni midejstvi, z lažmi in hipokritiko, . .
Ni nobenega dvoma, da obelodanjenje teh dokumentov državnega oddelka, ne pomeni ničesar novega. Ze pred tem je večji del ameriškega tiska temeljito oglodal to propagandno kost.
vojaško sodišče, ,da je po krivem obsodilo Drayfusa na Hudičev otok. Ali mislite, da so Francozje poljubovali Zolo? Pozvan je bil pred sodišče, bežati je moral na Angleško, dokler ni polkovnik Henry pripoznal, da je bil on kriv in potem storil samomor. Zola je bil izčrpan^ uničen, bil pa je v pravem in zmagal. Ob njegovi smrti so vpili po Parizu "Glorija Emile Zoli!
Vprašal sem zato, za kar sem upravičen, ker imam ravno tako pravico povedati svoje mnenje, kakor ima urednik naj bo katerega koli lista. Nisem ki-movc in nikoli ne bom! Še manj pa hvalisar.
Še enkrat zagotavljam, da nimajo pri Enakopravnosti ničesar, kar bi se tikalo Jugoslavije. Slovenija je moja rojstna zemlja, ker tam me je rodila mati. Dasi bo v nekaj mesecih petinštirideset let, ko sem jo zapustil, se je še vendar dobro spominjam. Spominjam se na njene mogočne reke Savo in Krko, ker med izlivom Krke v Savo sem J3il rojen. Še pred 14. letom sem si moral iskati dela v tovarnah in premogovnikih, že pred 17. letom sem prepotoval do Leob-na na Gornjem Štajerskem, do Osjeka (Slavonija) in delal v Zagorju ob Savi v steklarni v Trbovljah in Hrastniku v premogovniku inčital le Rdeči Prapor in liberalen Rodoljub. Tukaj sem označen za brezverca, toda če je kdo veren in veruje v legende, se razumem toliko, da ga ne smem žaliti. Kljub temu sem kakor Patrick Henry:
Give me Liberty, or give me Death! — (Dajte mi svobodo, ali pa smrt!)
Jaz! Frank Barbič. #
Bodimo stvarni
V uredniških člankih "Enakopravnosti" se zadnje čase vrši polemika med listom E. in F. Barbičem, vpleten pa je tudi A. Šabec in. Narodni odbon za svobodni tisk.
Časopis bi moral biti namenjen naročnikom. Za njih se tiska pisaiia beseda, beseda, katera bi morala služiti v izobrazbo in razvedrilo.
Pa se vprašajmo: koliko poduka smo dobili v teh člankih in komu je všeč ta polemika? Edino tistim, ki iščejo dlako v jajcu, je to v razvedrilo.
Razumljivo je, da "E." odgovarja F. BarbiCu na njegovo dopisovanje v Proletarcu in Prosveti glede svobode tiska za njega in njegovega sotrudnika A. Šabca in sicer ker je E. odklonila njih dopisovanje.
Seyeda mnogi, ki smo naročniki E., bi bili želeli, da bi se bilo ustavilo dopisovanje F. Bar-biča že takrat, ko je tako nesramno opisoval neko iz vreč (žakljev) izdelano spodnje perilo, katero je on videl, da se je vleklo za neko žensko. Da, Slovenko . . . Takrat je bil čas pokazat F. Barbiču, da se naših slovenskih žena ne blati po časopisju, pač pa, da se jih spoštuje, ker so vredne vsega priznanja. Pomojem mnenju najslajša slovenska žena prekaša marsikatero "najboljšo" damo drugih narodnosti.
Naj omenim še to, da je A. Šabec zadnje čase zopet spremenil svoje lice. Rečem le toliko kot pravi stari pregovor: "Stara navada, železna srajca". Skakat čez plot je zelo nevarna igra in lahko se pripeti, da si človek pri tem polomi noge in kaj bi šele bilo, ako A. D. odreče v takšnem slučaju svojo pomoč?
Bodimo stvarni! Imamo "Narodni odbor za svobodni tisk", katerega član sem (namreč zapisnikar odbora). V ta namen naj se pišejo stvarni članki in pozivlje slovenski narod naj se bori za obstoj naših časopisov. Delujmo tako, da bomo imeli časopise, v katerih se svobodno izraža narod, ki želi napredek ne pa polemik in razdor.
Komur je kaj za napredek naroda, naj sedaj prispeva svoj delež s tem, da finančno podpre
akcijo, ki jo vodi Narodni odbor za svobodni tisk." Z narodnim pozdravom Vaš
Joseph Okorn,
zapisnikar NOZST. *
(Uredništvo smatra, da je z gornjimi članki polemika glede tega vprašanja zaključena. Da pa se ne bi delalo krivice F. Barbiču in napačno tolmačilo uredniški članek "Kako se razdira enotnost v naših vrstah", naj bo pristavljeno, da se je do-tični članek nanašal na .tri članke F. B., ki' so bili priobčeni v Proletarcu in Prosveti. V ured-
niškem članku se ne dolži F. Barbiča, da piše proti-jugoslovanske članke, kakor je razvidno iz samega besedila. Uredniški članek sloni na citatih iz treh omenjenih Barbičevih člankov, ki so prav za prav to polemiko tudi povzročili. Popolnoma razumljivo je, da ima tudi urednik pravico zagovora proti obtož- { bam, da ne spoštuje svobode tiska.
Toliko na znanje. Veseli nas, da je tudi Barbič pripravljen , zaključiti to polemiko po objavi njegovega gornjega odgovo- ; ra.—Ured.)	j
JUGOSLAVIJA POČASTILA PADLE AMERIŠKE LETALCE
NEW YORK, N.Y. — Tanjug poroča, da se je poslovilnih slovesnosti na kolodvoru v Beogradu udeležil med drugimi tudi zunanji minister F. L. R. Jugoslavije, Stanoje Simič, kot tudi predstavnik arnj^dnih sil, generalni nadporočnik Savo Dr-Ijevic in častpiki armadne sile. Navzoč je bil tudi ameriški ambasador v Belgradu, Mr. Cavendish Cannon in člani ambasade, diplomatskega zbora in vojaški atašeji ameriškega zastopstva v jugoslovanski prestolnici.
Gen. Drljevič je govoril v imenu jugoslovanske armade in je dejal med drugim: "S spoštovanjem se poslavljamo od zem-skih ostankov teh sinov delovnega ljudstva Zed. Držav, ki so dali svoja življenja na naši zemlji v borbi proti našemu skupnemu sovražniku, nemškemu fašizmu."
"Težko si je predstavljati," je nadaljeval gen. Drljevič, "kakšna tragedija bi zadela ves svet ako bi bil nemški fašizem premagal sile demokracije in napredka. Uvidevajoč skupno nevarnost, ki je pretila vsem, šo svobodoljubna ljudstva, v teku, osvobodilne vojne, dosegla borbeno medsebojno zvezo proti fašističnim vpadalcem in tlačite-Ijem. Tudi danes imajo vsa svobodoljubna ljudstva iste interese, to so interesi borbe za resničen mir in resnično demokracijo, borbe proti vojnim podpi-
hovalcem in proti onim, ki želijo izzvati nova imperij alistič-na zavojevanja. Preživeli borci svetovne vojne in vsa svobodoljubna ljudstva morajo biti danes, v tej borbi za mir in demokracijo, svobodo in enakopravnost vseh ljudstev, glavna i® odločujoča sila."
Ameriški ambasador Mr. Cavendish Canon, je tudi počastil spomin padlih ameriških letalcev in rekel med drugim:
"Nekateri od teh hrabrila mož, so bili težko ranjeni in so jim nudili zadnjo skrb in tolažbo preprosti vaški ljudje (Jugoslavije), ki so bili sami pod terorjem okupatorja. Na prijaZ' nem pobočju hriba pri Košut-njaku, bhzu Belgrada, je bilo dano zemskim ostankom naših letalcev začasno počivališč® medtem, ko so edinice naše aW®" riške službe za registracijo gfO' bov dovažale s sodelovanjem j^' goslovanskih oblasti trupla vseh krajev dežele.
"Zahvaljujem' se jugoslovanski vladi, častnikom in voja' kom jugoslovanske armade, k' so sodelovali v tem delu, kakof tudi vsemu ljudstvu Jugoslav!' je za nudeno pomoč in prijaznost."
Častniki jugoslovanske made so izkazali padlim am®' riškim zavezniškim vojnim tovarišem čast s tem, da so nesl' eno od krst na čakajoči vlak ob zvokih pogrebne koračnice.
("Glas Naroda")
PRIMORSKE VESTI
Obtoženi partizani, ker so nosili partizansko uniformo
(Ljubljana, 10. januarja 1948)
Nedeljo 4. januarja je bilo na Opčinah pri Trstu zborovanje partizanov, ki živijo na področju Tržaškega ozemlja. Ko je bilo zborovanje, na katerem so partizani pokazali svojo disci-pliranost, kohčano,, je tržaška policija, ki je bila ves čas v obilnem "spremstvu" navzoča, aretirala 29 partizanov, češ, da so nosili partizansko uniformo, ne da bi bili zaprosili za posebno dovoljenje. Zgodilo se je, da so bili hrabri partizanski borci prepeljani v tržaške zapore ter postavljeni pred vojp,ško sodišče. Torej bi se morali zagovarjati samo zaradi tega, ker so partizani.
To ravnanje kaže skrajno sovražnost do borcev za svobodo primorskega demokratičnega ljudstva. Velikansko ogorčenje, ki je nastalo med tržaškimi delovnimi množicami zaradi tega krutega ravnanja, ni moglo ostati brez posledic. Tržaške delovne množice so proglasile splošno stavko. Na dan napovedane razprave se je ljudstvo zbiralo pred sodno palačo, neštete delegacije so šle intervenirat k predstavnikom anglo-ameriške vojaške uprave. S svojimi protestnimi resolucijami, z ogromno udeležbo na procesu in s protestno stavko je tržaško delovno ljudstvo odločno pokazalo, da ne bo dopustilo sramoten j a in blatenja partizanov.
Okupacijska oblast se je morala umakniti, izpustila je na svobodo vse aretirane partizane. Preložili so proces z izmiš-
Ijanjem novih krivičnih dejanj-s čemer bi hoteli opravičiti arc ' tacijo in obtožbo 29 partizan* 'skih borcev. Splošna stavka odbor tržaških ljudskih množic sta vzbudila odmev po vsen^ svetu ter obrnila pozornost prilike Tržaškega ozemlja, uvaja anglo-ameriška zasedb®' (Nadaljevanje na 4. strani)
ŠKRAT

*'y
Kukavica
, Zorica: "Ali je res, da kuk^ jvica leže jajca v gnezda drug' 'ptic?"
Teta: "Seveda je res." Zorica: "To je pa prav Icpf'. s tem gotovo hoče prihra^'^' drugim delo."
Na svatbi
Svatbena gostija se jc baš ključevala. Mladi zakonski se je pripravljal, da se odsti'®. ni; takrat pa je ])rijela hčerko za roke, da jo ob važnem življenskem koraku 1'" j uči o vsem potrebnem. ; "Nadica, moje dete," je I la mati, "sedaj upam še ha I da bom v devetih mesecih I ramama." •
"Že v šestih, mamica," je P" I pravila Nadica.
28. januarja 1948
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
resnica o indiji
'Nam Angležem se je posreči- Njihove državice so vsem polo-, š je izjavil Hallifax in za' toku sredi tako imenovane Bri-^jim govore ostali zagovorniki j tanske Indije. Imajo pa Zborni-imperializma, "da smo pokazali j co princev. Te države so še iz Vsemu svetu velik primer ustva-ritve britanskega imperija. Od-
smo jedro skrivnosti,
Dam je pomoglo, da smo ustva-'''li to čudovito delo, ki ga ime-
britanski imperij. In to
jedro
je: našli smo pot različno
vodi v edinstvo!"
mogli najti v britanskem je Indija, za to " ki vodi raz-
ysekakor bi ne spšega primera |®Periju, kot skrivnosti
Vsemogočih ver in ^2 ične interese britanskega mperija v "edinstvo." Ravno
deželi • nazorno ^0 je "edinstvo %Perija.
^"^dijski muslimani se bore v
Jisno in samostojno musli-Kongresna
v
opažamo, slavljene-
tistih let, ko so Britanci začeli: osvajati Indijo. Deželo so našli J ki! v rokah samostojnih vladarjev,' ki so si utrdili položaj z osvaja-' njem, upori in z razpadom car-: stva Mogulov.	'
Sprva je britanska politika: odstranjevala prince in anekti-1 rala njihove države povsod, kjer | je le mogla. Po velikem odporu; pa je britanska vlada prenehala ; z aneksi j ami in se je pričela po-' gajati s princi. Zagotovila jim; je stare pravice. Tako je še danes v mnogih indijskih državah ^ fevdalno samovladje, v mnogih' prvih začetkih parlamentarne ureditve, zaostalost in izkori-1 ščanje. V nekaterih manjših dr-1
lanske lige za ne- žavah je vladar komaj malo več kot upravni uradnik, v drugih spet—zlasti v malo bogatejših ih večjih—pa kralj s popolnim nadzorstvom nad .upravo in do- j hodki, z oblastjo nad življenjem! in smrtjo svojih podanikov in { ima pravico do lastne vojske. | V vseh primerih pa je britanska vlada ob sklepanju pogodb postavila načelo, da knez ne dolguje podložnosti nikomur, razen Jiajmočnejšo zaslombo pri' britanski kroni in ne kaki indij-Princih in maharad- j ski kroni in ne kaki indijski vla-Škiij , trdno oklepajo angle- di. P9 angleških podatkih ti ill angleške politike. I princi obvladajo nekakih tretji-P'^inci nima,jo svojih' no vse Indije. V teh indijskih j Jiiikm,	vladi.' državah živi 93 milijonov ljudi. 1
blik ^	za indijsko repu-
2 Starček in asket Gandhi
seht^ po mestih in va-lačno prebivalstvo. i'oke°	duh preveva ši-
vaigt	indijskega prebi-
slei	se prebujajo do-
so y zatirane kaste, kot parijci. Angleži |
indijs:
?ah, ki
Ko se danes vse indijsko ljudstvo bori za neodvisnost dežele, 'se nekateri Angleži lokavo sprašujejo, kam bi spadale te države, če odidejo Britanci in postane Indija samostojna država. To imajo za enega izmed glavnih političnih "glavobolov" Indije. Mnogi princi se ne bi hoteli vključiti z ostalo britansko Indijo v samostojno Indijsko republiko. O tem vprašanju piše angleški novinar:
"V Britaniji še nismo čuli mnogo o vprašanju indijskih držav, ker se je zanimanje osredotočilo na notranji spor v Britanski Indiji med Kongresom in Muslimansko ligo. Vendar je to vprašanje tehtno in zapleteno, Britanije same pa se tiče zaradi neposrednih pogodb med krono in princi. Te pogodbe zakonito varujejo prince in najbolj nazadnjaški med njimi so že jasno pokazali, da se ne bodo hoteli odpovedati kateri koli izmed svojih pravic. Pomoč bodo potrebovali od vseh strank—v Indiji in v Britaniji, ki hočejo preprečiti samostojnost Indije in ki delajo proti indijski enotnosti.
"Medtem pa bodo postali še bolj trdi v svojih zahtevah tisti skrajneži, ki terjajo odpravo vseh privilegijev princev in politično stopitev z ostalo Indijo. Vsekakor ne bi mogle te državice obstojati kot otoki samo-vladja sredi republikanske Indije, ki je pod močnim vplivom socialističnih idej. Te države bi brez zunanje pomoči ne mogle
SLIKE SLOVENSKEGA PESNIKA OTONA ŽUPANČIČ

Oton Zupančič govori na zasedanju Ustavodajne skupščine
Oton Župančič
Oton Župančič govori pred spomenikom S. Gregorčiča



%
Oton Župančič v krogu svoje družine
vzdržati pred množičnim gibanjem."
Te besede razkrivajo, da se principi oklepajo angleške poli tike iz strahu za svoj prestol in samovladje. Ti nazadnjaški elementi so primerno orodje impe-rialistov proti republikanskim in muslimanskim silam, ki se bore za neodvisno Indijo. Življe nje v eni izmed indijskih držav popisuje isti dopisnik v- reviji "Picture pest" takole:
Baroda je peta najpomembnejša država v Indiji. Meri preko 8,000 kvadratnih milj in ima preko tri milijone prebivalcev. Deloma leži v Dudžeratu, deloma v Katiavaru, v zapadni Indiji. Ni to ravno tipična indijska država, ker je precej večja oh povprečnih, pa tudi precej srečnejša, ker ima širše gospodarske vire in tradicijo dobre vladavine. Naš prvi pogled na glavno mesto Barodo je bil po splošnem pregledu indijskih mest pravi užitek. Bila je čistejša, tišja in prijaznejša, ceste širše in boljše, lepa poslopja, čedni vrtovi ,malo beračev, celo psi in konji so debelejši in nekako srečnejši.
Povsod zastave in prapor z napisom, ki želi Veličanstvu dolgo življenje. Po cesti so na slonih prihajali na obisk neki dostojanstveniki in n ji h o v o spremstvo. Glasnik je s trombo razglašal, kdo je že tu. Občutil si, da je to tista Indija iz knjig in povesti, slikovita in gostoljubna.
Kajpak ni vse tako. Vsepovsod v Indiji je grenka revščina in tudi Baroda v tem oziru ni izjema. Po slovesnostih z vsem tem bogastvom in tradicionalnim razkošjem smo šli na dvorišče templja, kjer so razdeljevali hrano in obleko za reveže. Dve kepi sladkega mesa in tri sež-nje blaga je dobil vsak. Več tisoč mož, žena in otrok je ure in ure čakalo na soncu; prerivali so se, tepVali po tistih, ki so se Spotaknili; jokali, če jih je kdo odrinil. Toliko jim je pomenilo nekaj unč hrane in trije sež-nji blaga. Nekateri so gotovo bili poklicni berači, večina pa pošteni, revni in lačni kmetje. Izven mest živi množica ljudi v tej državi, kakor množica v vsej Indiji, na življenjski ravni, ki ni daleč od stalnega stradanja.
Koliko je v Barodi svobode? Zadnja oblast je in ostane v ma-haradževih rokah. Nekaj oblasti je prepuščene Izvršnemu svetu in Zakonodajni skupščini. A navsezadnje je vendar vladarjeva beseda—zakon. Svet, to je vlada, je odgovoren njemu in on ga postavlja. Zakonodajna skupščina ima 60 članov, a od teh 27 voljenih. Volivna pravica se določa po imovinskem stanju. Deset članov zastopa industrijo, trgovino, delo in zadruž-niško gibanje. Ostalih 23 je imenovanih, ne izvoljenih. Zakonodajna skupščina lahko predlaga in odobrava zakone in lahko glasuje o proračunu. A vso zakonodajo mora maharad-ža odobriti.
Vojska, državna blagajna, odnosi z Veliko Britanijo ali z drugimi indijskimi državicami—z vsem tem skupščina nima opravka. "Divan," to je nekak prvi mirtister, lahko izreče svoj veto k zakonom in lahko pozove maharadžo, da izda zakon proti volji skupščine.
Vendar dopisnik smatra Baroda za najnaprednejšo indijsko državo. Pravi, da je v vseh ostalih samovolja vladarja večja in državna uprava na primitivni stopnji. Nato nadaljuje:
"V vseh državah so organizacije nacionalne Kongresne stranke in ljudskega gibanja indijskih držav, ki so se ustanovile, da bi agitirale za civilne in politične pravice podanikov princev. Princi so na različne načine reagirali. Ponekod so poizkušali s silo, ponekod spet z raznimi ukrepi liberalizirati
svoje vladanje. Navsezadnje pa ni niti enega princa, ki bi se odpovedal svoji osnovni oblasti in vladal s pomočjo soodgovorne vlade, izvoljene od ljudstva.
"Zaradi nevzdržnega stanja in zaradi naraščajočega odpora ljudstva misli ta dopisnik, da bo oblast princev — zagovornikov angleške politike—kmalu minila. Svetuje laburistični vladi, da 'bi ne bilo prav nič nespametno s strani britanske laboristične vlade, ko bi se z njimi začela pogajati in bi indijske prince spomnila, da morajo tudi oni korakati s časom'."
Prav nič bolj ni trdna angleška oblast v indijskih deželah izven indijskih državic. Kakor strašijo prebivalce v Britanski Indiji s princi, tako med temi razpihujejo versko mržnjo. Ali je to razkosavanje velikanske dežele in razpihovanje verske netrpnosti tisto "jedro skrivnosti," o katerem govore reakcionarni zagovorniki imperializma, da vodi različnost v edin-stVo? To je. le poiitika imperializma, brezvestno mešetarjenje s preračunanim namenom, da se še vnaprej izkorišča zaostalo ljudstvo. To je politika imperializma, ki se poslužuje vseh sredstev, da se delovno ljudstvo ne osvobodi niti domačih, kaj šele drugih izžemalcev.
Kanadski časopis opisuje, da so v Buharu že nekaj mesecev pred izbruhom nemirov, ko je bilo ubitih 15,000 oseb, državni uradniki in druge osebe popolnoma nekaznovano in javno podpirali versko nestrpnost in razdor.
Dnevno časopisje prinaša vesti o krvavih uporih muslimanov v Britanski Indiji. Enote angleške vojske dnevno streljajo v množice demonstrantov. Ob zadnjem vojaškem manevru angleških enot v državi Hajdera-bat je britanski vojni štab predvideval splošno indijsko vstajo, generalno stavko, razrušitev komunikacij. Najbolj pa se Angleži v Indiji zanašajo na to, da se bo v slučaju odpora "divja gomila" Indijcev med seboj prepirala. Tako napeto stanje v Britanski Indiji znova potrjuje "modrost" imperialistične politike, da se je Angležem posrečilo ustvariti to "čudovito delo" britanski imperij.
Vsekakor pa nekateri upravičeno imenujejo Indijo "biser britanske krone." Indija je namreč izredno bogata dežela. V proizvodnji premoga—katerega pomanjkanje je za Veliko Britanijo najbolj boleča rana—zavzema Indija drugo mesto v britanskem imperiju. Ležišča železne rude so tu najboljša na svetu. Indija izvaža eno tretjino svetovne proizvodnje mangana in ima monopol v proizvodnji plu-tovine. Tako se je Anglija po izjavi indijskega delegata spremenila v dolžnika Indiji. Njen dolg presega eno milijardo funtov šterlingov.
A kljub rudnemu bogastvu je industrija Indije slabo razvita. Angleški kapitalisti streme za tem, da z zaviranjem razvoja domače industrije sami izkoriščajo ogromna prirodna bogastva. S tem vežejo nase tudi v gospodarskem oziru zaostalo Indijo. Dežela se krči v bedi, pomanjkanju in lakoti, iz indijskih pristanišč pa odvažajo angleške ladje preko ocean bogastvo njene zemlje.
Boj za neodvisno Indijo se nadaljuje. Slabijo ga notranje verske in strankarske razprtije, ki jih razpihujejo angleški imperialist!. Dežela je velika kot Evropa brez Sovjetske zveze. Zaostalost prebivalcev se le težko primerja z drugimi deželami. Vendar vkljub vsem težavam Indija v trdih notranjih krčih išče pomoč v lastnih silah. Prihodnost nam bo razkrila nadaljnji ravoj dogodkov v Indiji.
• [SERIOUS JOB

"This is one shortage we can do something about," says Josephine iHerbst, author of "Somewhere The Tempest Fell." In her Bucks County, Pa., farm, Miss Herbst conscientiously saves every drop of used cooking fat because she knows that kitchen grease, turned over to -neat dealer, helps relieve world shortage« '' and oil«.'
Novice iz Jugoslavije
Končano je snemanje filma "Živel bo ta narod"
Filmsko podjetje "Jadran film" v Zagrebu je zaključilo snemanje svojega prvega umetniškega filma "Živel bo ta narod". Številne scene iz tega filma so snemali na terenu, kjer so se med narodnoosvobodilno yojno odigravali pomembni dogodki v zgodovini naših narodov.
Značilno za ta film je, da je 80% scen posnetih v naravi, a samo 20% v atelju.
Snemanje tega prvega umetniškega filma je predstavljalo za kolektiv "Jadran filma" velikansko nalogo. Člani ekip, ki niso imeli dovolj izkušenj, so se borili z relativno velikimi težavami, s kakršnimi se atelji tujih filmov redkokdaj srečajo. Snemanje je zahtevalo tudi velike organizatorične sposobnosti vodstva ekip. Samo pri snemanju scen na Kozari je sodelovalo 3,000 statistov, kmetov in kmetic iz tega kraja. Zanimivo je, da so med kmeti odkrili mnogo igralskih tipov, katerih vloge so v filmu poudarjene s svojo izvirnostjo.
Film je dolg 2,500 m in njegovo predvajanje bo trajalo 1 uro 35 minut. Sedaj dokončujejo la-.boratorijska dela za izdelavo kopij. Film bodo že letos predvajali hkrati v Beogradu in Zagrebu.
Zastopniki
"Enakopravnosti *
Za si. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 E. 76lh St.
★
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 ★
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
99
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2780
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
I
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
STRAJ4 4
ENAKOPRAVNOST
28. januarja 1948
PREŽIHOV VORANC:
Pot na klop
(Nadaljevanje in konec.)
Vožnik je ves presunjen vstal.
"Le hitro premislil, da mi boš jutri zjutraj lahko povedal. Teh stvari ne smemo odlašati. — Kaj pa za večerjo?"
'"Tristo živih vragov! Veš, kaj bi rad? če imaš prekajene-ga svinjskega mesa v kašči in grčo zakuhanega mošta, to bi še rad okusil."
"Dobiš;" je rekel Vožnik.
Po večerji, ko sta Vožnik in Voznica sama ostala v kuhinji in pripravljala večerjo za Gašperja, je gospodar rekel:
"Nocoj ga bomo morali varovati."
Oba sta odnesla večerjo v bajto.
Toda kmalu se je pokazalo, kako je bil Gašper že pri kraju. Kos svinjine, ki jo je poželjivo stlačil v usta, je bil zanj brez okusa in že pri prvih slinah se mu je uprl želodec.
"Ne morem," je rekel in odložil vilice.
Kuhan mošt pa je počrej)al v dolgih požirkih.
"Bog ti poplačaj in sam sa-kramenski! Vožnica, dobro pijačo si mi napravila."
"Zakaj pa tako preklinjaš, Gašper, če si se odločil, da ti pokličemo gospoda?" mu je rahlo očitala gospodinja.
Vožnik je bedel pri Gašperju. Bolnik je bil miren; včasih je globoko zaspal, a ta spanec je le kratko trjajal in vselej, kadar se je prebudil, se je zd^elo, kot bi se prebudil iz težke nezavesti, a ne iz spanja. Opolnoči je zahteval tobaka za čikanje. Vožnik'mu ga je odrezal malo manjši kos, toda tudi tobak, ta največja Slast za pijačo, ni Gašperju več dišal. Malo ga je povaljal med dlesni, potem pa izvalil v pest in skoraj suhega položil na mizo.
Uro pozneje se je Gašper spet vzdramil iz kvame, široko pogledal Voznika in skoraj zastokal:
"Vožnik, povej mi, zakaj je življenje tako hudičevo težko?" Potem se je spet pogreznil v kvarno.
Še pred svitom je Vožnik poklical gospodinjo.
"Bodi ti pri njem, jaz moram po gospoda. Ko se bo dan delal, bo konec."
Znano je bilo, da župnik ne
hodi rad ponoči na sprevidenje. Gotova bo godrnjal, toda odlagati se ne more. Bilo je še temno, ko se je Vožnik odpravil k fari. Na pozno jesenskem nebu jii bilo nobene zvezdice niti kake druge svetlobe. Visoko na gori je krivec bučal okrog črnega vrha i n oznanjal spremembo vremena, v bližnji strugi je potok z močnim šumom preskakoval skalovje. Vsa kotlina je bila polna teh glasov, ki so skoraj strahotno odmevali v noč.
Vožnika ni bilo strah, čeprav je bil na nenavadnem potu. Široko je zamahoval z le^čerbo, ko je stopal po že nekoliko zmr-zli cesti nizdol. Krivec se je z gore spuščal niže v dol in kmalu se je veter zapletel v vrhove Vožnikovega stoletnega gozda, ki se je razprostiral nad poljem. Globok šum je odmeval doli do ceste. Stare smreke so grmele.
Pri tem odmevu ga je sprele-telo Čudpo, tuje čustvo: vidiš, Gašper se poslavlja. Kmalu bo prišlo nad tebe in tudi se boš tako poslavljal. Posušil se boš, izgorel na plevnjači in prav nič ti ne bo pomagal odmev teh stoletnih smrek . . .
Pospešil je korak.
Na gorici se je medlo svitalo, ko je prišel duhovnik. Domači so medtem vstali in prekadili vso gorico in bajto z blagoslav-Ijenim lesom.
Gašper je bil popolnoma pri zavesti. Ta zavest mu je ostala-še po duhovnikovem odhodu. Vsa družina je bila zbrana pri njem v izbici in ga gledala s srečnimi očmi. Podoba je bila, da se mu je začelo obračati na bolje.
"Kako je bilo, Gašper?" ga je vprašala dekla.
"Prekleto lepo," je odgovoril.
"Krišobari Gašper, pa vsaj zdaj ne preklinjaj, ko si odvezo sprejel in si čist kot uršulske device na gori."
"Prav imaš, Vožnica, skoraj bi bil pozabil na tega hudiča."
Vse ženske so se prekrižale.
Čez nekaj časa se je Gašper iznenada spomnil:
"Vožnik, skoraj bi bil še na nekaj pozabil. Zunaj na tnalu sem pustil cekar z orodjem, tem zlomkom salamenskim. Vse življenje me je drl ta hudič. Notri
Dramatic New March of Time Film
Stars Cleveland-Northeast Ohio
The dramatic new documentary motion picture, "Opportunity," starring Cleveland and produced by The March of Time, is booked for early showing at 100 theaters in Northeast Ohio only.
The full title of the picture is "Opportunity, the Story of the Best Location in the Nation." Presented by The Illuminating Company, this inspiring Aim shows why the Cleveland-Northeast Ohio area lead^ {
the nation as a location for industrial production and distribution, and for management headquarters.
Through the eyes of The March of Time, audiences see an area unsurpassed for its productivity,
and for the opportunities it offers . . . see Machining of jet aircraft rotor being filmed its people creating by March of Time crew during production of goods, creating jobs, in$pinnq new motion picture about Cleveland-creating new oppor- ^	.
tunities . .. living life Northeait Ohio.
to the full in the American way!
"Opportunity" is a motion picture of... about . . . and for the people of "the best location in the nation." More than 600,000 persons in this area are expected to see it before March 11, and the Aim will be shown to the great majority of residents of this area during 1948.
The picture also will be shown in many cities throughout this country to help attract capital, industry and business to this "best location in the nation," and so to multiply job opportunities here.
je cimraka, kranc, dve klamfi, ] nazadnje pa je še na tuje stroš-cepin in še dve sekiri. To je vse, ke gagnil, ta hudič . . . prekle-kar imam, ko sem sedemdeset ti... zgarani ..."
let star. Prodaj in imej za kr- Po teh besedah se mu je gla-sto in za pogreb . . . Da ne bo va obesila na blazino in takoj kdo rekel: Vse življenje je pil, nato je umrl.
PRIMORSKE VESTI
The motion picture includes many spectacular Cleveland and Northeast Ohio scenes filmed for the first vime. It takes audiences inside giant factories and modern research laboratories here, and shows how hundreds of this area j citizens live and work and play. '
The film is an important new phase of The Illuminating Company's intensive campaign to build business and create jobs here b: advertising the reasons why this area is "the best location in the nation."
(Nadaljevanje z 2. strani)
na oblast kolonialne metode vladanja in kjer skuša ustvariti za-padni imperializem zunanja, navidezna opravičila za svoje zavlačevanje v reševanju vprašanja tržaškega guvernerja.
Slej ko prej pa so tržaške delovne množice pripravljene, da nadaljujejo borbo za svoje svobodščine.
•
Bombe brez konca . . .
V	gostilni "Pri Gregoriju" v ulici Moline a Vento v Trstu so se mudili uniformirani partizani. Okoli pol desetih zvečer so neofašistični in šovinistični zli-kovci vrgli ročno bombo tipa OTO proti gostilniškemu dvorišču. Na srečo ni bilo nobenih človeških žrtev, pač pa so razbite nekatere šipe. Atentatorji so jo popihali v nekem avtomobilu, ki jih je čakal v bližini. Tržaška policija nima za zlikovci nobenega sledu.
#
Nobenega incidenta . . .
V	goriški stolnici in v neki drugi goriški cerkvi sta bili maši zadušnici za pokojnim bivšim italijanskim kraljem Viktorjem Emanuelom III. Goriška policija je smatrala za potrebno, da objavi poročilo, da ni prišlo ob tej priliki "do nobenih incidentov."
#
Obrekovanja
Fašistični listi iz Italije še zmerom nadaljujejo z obrekovanjem nove Jugoslavije. Pisali so o mrtvih demonstrantih v Solkanu, potem o neki ubiti ženi pri Škofijah, končno še o treh mrtvih in sedem ranjenih v Paši. Izkazalo pa se je, da so vse te vesti popolnoma iz trte zvite in da imajo namen opravičiti zavlačevanje glede imenovanja
tržaškega guverne^-ja.
#
Obnovljena zveza Trsta z Južno Afriko
Dne 7. januarja 1948 je dvignila sidro na novo opremljena ladja Tržaškega Lloyda "Tos-cana." S to lepo ladjo je prva tiŽLCka pai oplovna družba prvič po vojni obnovila svojo staro potniško zvezo z Južno Afriko, s katero je bilo tržaško pristanišče povezano že konec prejšnjega Stoletja. Omenjeni par-nik je služil med drugo svetovno vojno za vojaške namene.
Žal je ta ladja sedaj registrirana v—Genovi. Tržačani upra-' vičeno terjajo, da ne ostanejo | od znane tržaške paroplovne | družbe v Trstu samo ravnatelji! in uradniki, ampak tudi njene— | ladje.
Brezpravna raja
Znana je usoda Slovencev Kanalske doline in Trbiža. Leta 1939 so se mnogi kanalski Slovenci, ki so bili siti fašističnega nadlegovanja in terorja, poslu-žili okupacijske pravice ter se podali v sumljivo zavetje hitler jevskega nacizma. Slovenci so iskali zaščite pri Nemcih Kanalske doline, saj so obvladali nemščino. Stara Jugoslavija ni pokazala nobene skrbi za kanalske Slovence, ki so živeli v obupnih prilikah, dočim se je nacistična Nemčija znala pobrigati za usodo svojih rojakov v Italiji. Številnim Slovencem ni preostalo po opciji nič drugega, nego da se preselijo v Nemčijo.
Fašistična Italija pa je napela vse strune, da bi Kanalsko dolino čim bolj poitalijančila.
Pri , tem ni izbirala nobenih sredstev. Po zlomu fašizma in nacizma je prišla Kanalska dolina v pouiiičje, zasedeno po an-glo-ameriških četah. Tudi sedaj so bili kanalski Slovenci zapostavljeni. Italijanski krogi so lahko po mili volji pritiskali* na Slovence in priseljevali Italijane iz notranjosti njihove države. Anglo-ameriški guverner je očitno podpiral italijanski živelj na škodo slovenskemu in tudi nemškemu. Po odhodu Anglo-Američanov je italijanska oblast zaprla še tistih par šol, dočim jih Slovencem sploh ni priznala. V Rablju morajo hoditi slovenski učenci v italijanske šole. Po vseh uradih in javnih ustanovah se šopirijo samo italijanski uradniki. Značilno je nadalje, da so izbrisali iz voliv-nih imen vse tiste Slovence in Nemce, ki so 1939 optirali za Nemčijo, četudi je bila krivična pogodba razveljavljena.
Prava brezpravna raja . . . Mnogi so namreč že prejeli dekret o zaplembi lastnine, pri tem se italijanska oblast sklicuje na svoječasne opcijske predpise, četudi so bili razveljavljeni. Ljudstvo kanalske doline živi v veliki gospodarski bedi in pomanjkanju. Za to stvar pa ne kaže sedanja italijanska vlada
nobenega zanimnj.
«
Novice z Goriškega in iz Slovenske Benečije
Te dni se je sestala na goriški prefekturi jugoslovansko-italijanska komisija, da bi uredila problem vode za goriško pokrajino v smislu določb mirovne pogodbe. Razgovori še niso zaključeni.
V	Štandrežu sta se poročili sestri Lidija in Vida Škorjanc. Lidija se je poročila z Jožefom Namutom-, Vida pa z Mirkom Plesničarjem. Obilo sreče!
Goriški gasilci so pridrveli s svojim avtom in gasilskimi pripravami v Štandrež. Zanimala jih je peterokraka zvezda na vrhu visokega droga. Montirali so lestev in odžagali zvezdo, ki je bila vsemu prebivalstvu simbol borbe za svobodo in simbol zmage demokracije.
Mladina v Sovodnjem je požrtvovalno nabirala prispevke za božično obdaritev otrok, ki so bili obdarovani na Silvestrovo. Zbrali so 9,980 lir, 89 jajc, 9 kilogramov moke, 3.35 kilogramov koruzne moke in 40 šolskih zvezkov.
V	Sargenti je umrla mati 11 otrok Tomažičeva. Stara slovanska «ena je posvetila vse svoje življenje vzgdji otrok. Pogreba se je udeležila vsa vas.
V	oddaljeni beneški vasici Ronec živijo vaščani v težkih prilikah. Ko dežuje, morajo nabirati vodo v čebre. Prebivalci so sami z velikim trudom izkov pal i rov za napeljavo vode, saj so morali nositi na ramah pesek iz Nadiže, ki je oddaljena skoraj dve uri. Kljub prošnji vašča-nov za dovoljenje in ureditev vodne napeljave, ne kaže občina niti najmanjšega smisla za potrebe vaščanov. Družine ne morejo plačevati davkov, saj obupno slabe prometne prilike ne dopuščajo, da bi vaščani prenašali na trg svoje pridelke, predvsem sadje, ter ga vnovčili. Videmska prefektura se niti ne zmeni za to, da bi si prizadevala dvigniti življenjsko raven tega dela Beneške Slovenije.
Pri pregledovanju samokresa
v Št. Petru ob Nadiži si je ranil roko neki Marin, ki je vzel samokres iz rok nekega karabi-njerja, da bi samokres preizkusil. Strel, ki se je sprožil, je ranil tudi brigadirja v stegno.
(SANS—Chicago)
RKO Keith's E. 105th St Theatre
105th b EUCLID AVE.	Vrata se odpro ob 11.15 zj.
Danes i>e bo pričelo kazati film "CAPTAIN FROM CASTILE"
z TYRONNE POWER
nm	I■■w
Zemljišča
Proda se hiša za eno družino
4 spalnice; popolnoma modernizirano znotraj; tretje nadst. zgo-tovljeno z gorkoto; spodaj preproge, kopalnica in sink z kabinetom iz kovine; nova garaža za 2 avta, cementiran dovoz. Po zmerni ceni. 399 Cleveland Rd., blizu Iowa Ave.
Za takojšnji prevzem—Od E. 185 St.; 6 let stara hiša, 5 sob za eno družino; kovinska okna; zgotovlje-na klet, preproge, beneški zastori, gorkota na plin. Dve garaži. Cena $14,200. Za eno družino, 6 sob, blizu E. 200 St.; v prvovrstenem stanju. $13,000. De Vanna Realty, KE 2227—535 E. 185 St.—KE 6523
Hiša iz kamna 9 sob z 1 sobo na 3.
nadst., rekreacijska soba z gorkoto: 2 solnčna porča, zimska okna, 2 nova forneza na plin, beneški zastori, moderna kuhinja, vložen linolej, preproge v družabni sobi in na stopnicah; nove električne žice v kleti. Podajte ponudbo. — MU 0568.
Razno
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicolt 3113
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
PUBLIC—
miom
/MONDATfO i

IN©
CintllSTIIAI^ll
FAMILy~reno\md6i(iuatmm stars

TKHETS
<26lUCHMANte STORE ^./MUSKNAiLo^rc.
«y/TAX INCUUPED)
__
SRBIČINA IN RAZNE KOŽNE BOLEZNI
AVENUE SKIN CLINIC
M. L. HEARING, D. M.
ZDRAVNIK Urad odprl od 10. do poldne in
2. do 7. zv.
Govormo slovensko in poljsko
691-692 OLD ARCADE
Euclid Entrance
Tel.: CH 2220
Dela za ženske
Dela za moške
Prevažale! premoga
izurjeni dovažanja na domove. Morate imeti priporočila. Visoka plača od ure.
1765 Lakeview Rd. Albright Coal Co.
Slovenski mesar
dobi doro službo, da bi vodil mesnico. Mora znati delati kranjske klobase, ter mora biti zanesljiv.
14615 SYLVIA AVE., MU 1148
Išče se delavca
za mešanje barv (paint shader) z znanjem dela v tovarni. Dobra plača za pravega delavca.
S. C. WAGEMAN PAINT STORES CO. — 4420 SUPERIOR AVE.
Mizar
izurjen na delu za razstavo. Stalno. Zglasite se osebno. Unij^ka plača. GALLO DISPLAY 1012 Sumner Ave., od E. 9th St., blizu Prospect
Razno
Išče se stanovanje
s 6 sobami; najraje v Lakewoodu ali okolici. Imamo otroke in plačamo do $100 mesečno. Jamčimo dobra priporočil^ in pazimo na dom.
PR 5699
Takoj bomo iztirani
2 odrasli osebi in trije otroci. Potrebujemo 5 ali 6 sob na vzhodni strani mesta. Bomo sami izvršili popravila.
PO 6481
Dve osebi
obe zaposleni želita dobiti stano vanje s 3 ali 5 sobi. Sva pripravljena plačati primerno najemino. Pokličite
CE 6977
OBIŠČITE
G. I. JOE
FINE LUNCH AND SANDWICH PLACE 5307 Lorain Ave.
Odprto od 11. zj. do 8. zv. Serviramo fina jedila.
Mlad mož
z ženo in 2 majhnima otrokoma potrebuje stanovanje s 2 ali 3 spalnicami v prijazni naselbini. Uposlen kot uradnik pri znani tvrdki ter ima izvrstna priporočila. Pokličite podnevi
W. J. KNUFF — HE 4920
Dve osebi v družini
želite dobiti v najem stanovanje s 3 - 4 ali 5 sobami. Nimata psov ali drugih živali. Imata dobra priporočila.
MR. AUSTIN DR 4735
Razstavne omar je in stenske omare
ki so primerno za vsakršno trgo vino vsepovsod. Imamo opremo za izdelovalce. Moderne, privlačne, nizkocenene omare; kupite direktno.
DALLAS MFG. CO.
640 Woodland, MA 8531
Iščemo stanovanje
Prav radi bi plačali dobro za stanovanje v Heights ali ondotne-mu predmestju. Sva sama. mož in žena, ter želiva stanovanje s 3 ali 4 spalnicami.
YE 4052
Odrasla družina
želi dobiti v najem hišo za eno družino; vsi zaposleni, želi se v prijazni naselbini in v bližnji bodočnosti. Imamo prvovrstna priporočila. (S 3 ali 4 spalnicami). Pokličite ob večerih, soboto ali nedeljo kadarkoli. — KE 0436.
NACA vladni delavec,
žena in 9-letni sinček potrebujejo stanovanje z 2 ali 4 .spalnicami; na zapadni strani ali v Berea; priročno za v katoliško šolo in trans-portacijo. Imamo priporočila.
McCann—AT 1135 ali PR 3626
KRAŠKA KAMNOSEŠKA OBRT
15425 WATERLOO ROAD IVanhoe 2237
Edina slovenska izdolovalnica nagrobnih spomenikov
Strojepiska ^
20 do 25 let stara.
Stalno delo. 40 ur tedensko,
The Elect. Controller & Mfg. Co.
EN 2644	_
Strojepiska
IZURJENA; 5-DNEVNI TED#: TEDENSKA PLAČA- j WASMER BOLT & SCREW COH' 13000 Athens Ave., Lakewood, .
Junior klerkinja j
5 dni tedensko; nenavadna P'' ka. Mora imeti znanje co# '
meter; tedenska plača, prijetne lovne razmere.
KRAFT FOODS C O. 2100 Lakeside _
Ediphone operatorica ■;
izurjena; mora znati nekaj sW";-hand in delo klerkinje. Stain ^ dni tedensko. Tedenska pla*^' i zapadni strani.	rgi
FERBERT SCHORNDORFEH AC 2720, Mr. Weber
Strojepiska — klerkinje
Billing in splošno delo v P% ni;. prijetno delb; 5 dni tede"^ dobra plača.
EX 7263, Mrs. Dunn
Tipkarica
16 do 22 let stara. ,
Prilika, da se nauči knj'S?j, stva na Burroughs stroju. me se začetnico.	v
BEARINGS DISTRIBUTOR
2618 Carnegie
ri4
isbd
q<llM
Izurjena delavka za pen^
za likanje srajc in fini' Plača od ure ali pa lahko zas''?
$8 na dan po plači od koi"
EAST END LAUNDB^ 8225 Cedar ____^
CAFETERIA WAGON
30 do 45 let stara ženska, PS, čna, zmožna; 6. zj. do 1. pop od ure, obedi, uniforme. se med 1.30 in 3. pop. pj|) HARRIS-SEYBOLD CAFET^
_4510 E. 71 SI.
DELAJTE BLIZU
Januarske graduantinJ®
Sedaj intervuiramo dekl®'^ so ta mesec graduirala, za dela v pisarnah; vsa dela miva in nudijo dobro pril'" izvežbanje in napredovanje: va se znanje strojepisja. ^ 5-dnevni tednik. Tedenska P /
OSTER MFG. 2057 E. 61 PL. pri Can " HE 6011
Razno
Vladni delavec
želi stanovanje s 5 ali ^ ? J> zase in svojo družino;
čimo popolno oskrbo: na ali zapadni strani.
MI 2246 ^
Nujna potreba
Industrijski uradnik z 13-letno hčerko takoj žeh najem stanovanje s 5 ali ® najraje v Lakewoodu. Izvr* poročila.	),
MA 3206 —
"NOVA OBLIKA" jn
Tečaj v modernem i»' Singer vas izuri, da si napravite najnovejše obl®gi čaji so podnevi in zvečer za $10. Vpišite se sedaL^fgP SINGER SEWING	/
16680 KinsmanP^I^
Prisiljeni smo se ®
Veteran, mati, oče in stari 10-9-6 let, ki nimajo ke h katerim bi se lahko P iščejo 5 ali več sob.
vrstna priporočila. Naš Rgj, korak je cesta. — DB-^,^
Zaposlena dvoji^'^.
brez otrok želi najet' j,« opremljene sobe. Najra)® hodni strani. Pokličite 8. zv.—ponedeljek do	J
Rose Laubert, CE 9536^-/
I	I
Davkoplačevalci/
Dajte vaše* listine za davek izpolniti prL nas-Točna in zanesljiva jo nesite ta oglas. Od 9. zJ-
_9219 MILES
STORITE DRUGIM, KO^ ^ j DA VAM STOBt
Mlada dvojica potreb^ nje s 3 ali 4 sobami. ali neopremljene. Na vz zapadni strani mesta. O" terana, brez otrok.	iji
SU 5833
med 9. in 5. uro, vklJ^J.^
o6i^
V najem se
j41'
sobo, ki ima vse sko. Kdor želi, naj se
1380 E. 47 Si-