Poštni urad 9020 Cetovec Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja vCetovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov !
P. b. b.
.. ..............................!
LETNIK XXXViii
CELOVEC, PETEK, 16. DECEMBER 1983
ŠTEV. 50 (2153)
ODGOVOR NA IZJAVE KANCLERJA SiNOWATZA:
Tudi manjšinske pravice so človekove pravice
Kulturna nagrada Handkeju pospeševalna nagrada Maji Haderlap
Prejemnik ietošnje dežeine kuiturne nagrade je priznani pisateij in dramatik Peter Handke, doma s Koroške, ki se je prosiavii tudi s prevajanjem Lipuša in Januša v nemščino. Maja Haderiap, urednica Miadja, pa je prejeta za dosedanje deio pospeševaino nagrado za iite-raturo, saj — po uradni utemeijitvi — šteje med najpomembnejše sio-vensko pišoče pesniške taiente na Koroškem. O podeiitvi nagrad obširneje poročamo na 3. strani.
Prvi začasni rezultati ljudskega štetja 1981
Pred dnevi je minilo petintrideset let, odkar so Združeni narodi razglasili Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in 10. decembra smo po vsem svetu že petintridete-tič obhajali Dan človekovih pravic.
Državniki so to priložnost izkoristili predvsem za to, da so skušali pred javnostjo zagovarjati svojo lastno politiko. Tako je na primer tudi ameriški predsednik Reagan le drugim državam in še posebej Sovjetski zvezi očital, da kršijo človekove pravice, pri tem pa povsem ..pozabil" pogledati pred lastna vrata, kjer bi moral videti, kako „ena-kopravni" so v Ameriki Črnci in v kakšni človeka nevredni bedi živi dvajset milijonov brezposelnih Američanov.
Avstrijski kancler Sinowatz je ob Dnevu človekovih pravic poudaril, da je najboljša podlaga za politiko miru dosledno spoštovanje človekovih pravic. S to njegovo ugotovitvijo se popolnoma strinjamo in podpiramo tako politiko. Toda že v naslednjem stavku svoje izjave je zagrešil Sinowatz podobno napako kot Reagan: dejal je namreč, da je Avstrija ena od redkih držav, kjer so človekove pravice neomejeno zagotovljene in da to Avstrijo moralno opravičuje, da opozarja, kje in kdaj so kršene človekove pravice.
Novi kancler je torej kratkomalo ..prezrl", da so pomemben sestavni del človekovih pravic tudi narodnostne in posebej manjšinske pravice. Pozabil je, da ima republika Avstrija še velik dolg do manjšin, ki živijo v njenih mejah; pozabil je, da leži na Dunaju desetine skrbno in vestno napisanih vlog v
zvezi s členom 7 avstrijske državne pogodbe, na katere še ni odgovori). Pozabil ali zamolčal pa je tudi dejstvo, da je osnovna človekova pravica pač pravica do izobraževanja v lastnem materinem jeziku, kajti sicer ob sedanjem stanju eklatantnega kratenja jezikovne enakopravnosti manjšin v predšolski in šolski izobrazbi ter v javnem življenju ne bi mogel govoriti o doslednem in neomejenem spoštovanju človekovih pravic v naši državi.
Zato moremo v takih izjavah videti le poskus zavajanja domače in mednarodne javnosti, saj vsak kolikor toliko razgledan novinar v Avstriji in drugod dobro ve, da na-
Združeni narodi in človekove pravice
Petintrideseto obletnico sprejetja svetovne deklaracije o človekovih pravicah so slovesno proslavili tudi na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Poudarili so, da je s to deklaracijo mednarodna skupnost prvič v zgodovini prevzela odgovornost za zaščito in razvoj človekovih pravic na svetu ter si to zastavila za svojo stalno nalogo.
Na slovesnem zasedanju glavne skupščine OZN je govori) generalni sekretar Perez de Cuellar. Opozoril je na velik prepad med zakonom in prakso, ki zija pri uresničevanju človekovih pravic. Pozval je vse države, da v tem smislu storijo vse za razvoj poiitičnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic vsakega človeka.
ša država manjšinskega vprašanja še ni rešila.
Pa je kanclerja popravil pisatelj Peter Handke (ki je v torek prejel kulturno nagrado dežele Koroške ne nazadnje tudi za skrb, ki jo posveča slovenski narodni skupnosti), ko je v pogovoru s Horstom Ogrisom ugotovil, da je slovenščina na Koroškem ogrožena in da koroškim Slovencem poskušajo odvzeti njihov jezik.
Spoštovani gospod kancler, verjemite mi, da nobeni avstrijski vladi ni in ne bo uspelo preprečiti, da avstrijska in mednarodna javnost ne bi zvedela za kršenje človekovih pravic v Avstriji. Mi — in tukaj mislim obe osrednji organizaciji koroških Slovencev — smo se v zadnjih letih trudili, da bi izdelali in posredovali vladi čim več konkretih predlogov za postopno izvajanje člena 7. Vendar na Dunaju na to politiko ni bilo konkretnega odziva, se pravi, da je ta politika za slovensko narodno skupnost nezadovoljiva.
Zato stojimo danes pred odločilnim vprašanjem, ali bomo v doglednem času zabeležili konkretne pozitivne rezultate, npr. glede dvojezičnih otroških vrtcev, trgovske akademije, radia in televizije, ali pa bomo prisiljeni spremeniti politiko odnosa do vlade. Zveza slovenskih organizacij se priznava k politiki enakopravnega dialoga. Toda ta politika mora dati konkretne rezultate. Ravno zaradi tega, ker doslej teh rezultatov ni bilo, v vrstah slovenske narodne skupnosti vsekakor narašča število tistih, ki od vodstva zahtevajo bolj odločno politiko.
dipl. inž. Feliks Wieser
predsednik ZSO
Te dni so postali znani prvi, začasni podatki o ljudskem štetju leta 1981, v kolikor se nanašajo na Koroško in na razdelitev po tako imenovanem občevalnem jeziku. Po teh podatkih je število oseb, ki so pri popisu kot občevalni jezik navedle slovenščino (ali samo ali v kombinaciji z drugim jezikom), znašalo na celem Koroškem 14.692; pri popisu 1971 je bilo takih oseb še 17.934, tako da je njihov delež na celotnem številu prebivalstva nazadoval od 3,4 na 2,7 "/o. V posameznih okrajih je razvoj naslednji: Šmohor pri zadnjem popisu 51 oseb oz. 0,3 "/. (1. 1971 88 oseb oz. 0,4 "/.), Beljak 2075 ali 3,4"/. (2895 ali 4,8 odst.), Celovec 3634 ali 7,3 "/o (4575 ali 9,9 "/o), Velikovec 7512 ali 17,4 "/. (8525 ali 20 "/o). V mestu Celovec je število nazadovalo od 1274 oseb ali 1,5"/. na 1067 oseb ali 1,2 "/o ter v mestu Beljak od 211 oseb in 0,4 "/. na 118 oseb in 0,2"/., v ostalih okrajih pa so številke seveda povsem nepo-pomembne. Močno nazadovanje je zabeležila tudi kategorija „windisch", kjer je število v deželnem merilu pad-
lo od 3972 oseb in 0,8 "/. na 2343 oseb in 0,4"/..
Čeprav številke ne dajo nobene veljavne izpovedi o narodni pripadnosti in torej nimajo nobene vrednosti kot podlaga za kakršnokoli reševanje manjšinskih vprašanj, vendar izstavljajo Avstriji spričevalo o njeni demokratični zrelosti in o njenem odnosu do manjšin. To spnčevalo pa je — in tega ni mogoče dovolj poudariti — naravnost porazno in potrjuje samo pravilnost stališč, ki jih glede avstrijskih popisov zastopajo ne samo manjšine, marveč tudi priznani avstrijski strokovnjaki in znanstveniki: da je oblika izvedbe ljudskih štetij protiustavna in v skrajni meri proti-manjšinska, tako da se v tej zvezi upravičeno govori o ..statističnem genocidu".
Zaradi slabih in najslabših izkušenj s temi popisi koroški Slovenci tudi nikdar nismo priznali njihove veljavnosti in vrednosti ter smo jih in jih bomo dosledno odklanjali kot merilo za ugotavljanje številčne moči naše narodne skupnosti. Vse to seveda velja tudi za popis 1981.
PREBERITE
na
strani
2 Brezposelnost mladine čedalje resnejši problem
2 Kaj se dogaja v
socialistični stranki?
2 Radijske oddaje za gradiščanske Madžare
3 „2alik pesmi" Maje Haderlap
4	Slovo od Gašperja Ogris-Martiča
5	Srečanje slovenskih lovcev
7 Mirovno gibanje in Jugoslavija
8 SAK ima novo vodstvo
STRiNJAMO SE Z DEŽELNiM GLAVARJEM WAGNERJEM:
Ohranitev slovenske narodne skupnosti je obveznost celotnega prebivalstva dežele
Okrgmtev slovenske narodne skupnost: na Korošcem je obveznost celotnega prek:v%!stv% dežele, je deja/ deželni g/avar IVagner v pogovora, k: ga je Imel v torek zvečer pr: Korošci dijaški zvezi. 5 tem njegovim sta/iščem se popoinoma strinjamo, kakor tadi pozdravljamo še nadaljnje njegove izjave, ki jlk je podal v omenjeni diskusiji.
Predvsem pozdravljamo jasne in nedvoamne besede, ki jil: je deželni glavar povedal glede prizadevanja nemško-naclonalnlk drogov, da in likvidirali še zadnje ostanke dvojezičnega poaka na Koroškem. Dejal je namreč, da sta vzgoja in aspek sedanjega poaka na dvo;ez:čmk šolak popoinoma v reda in da zato ni nokene potreke po spre-memki manjšinskega šolskega zakona, /n še posekno resno je v tej zadevi svaril pred tako imenovanimi središčnimi šolami za Slovence, ker ki taka areditev pomenila „geto-šoie" ter ki odnose med okema narodoma v deželi le še zaostrila.
Veseli nas, da je vodilni predsednik najmočnejše stranke v deželi zavzel tako jasno stališče, ker to apravičaje apanje, da ko njegova stranka to stališče dosledno zastopala tadi v dejanjik — tedaj, ko ko šlo za dejansko zavrnitev zaktev ncmškik nacionalistov po nadaljnjem po-slakšanja razmer v manjšinskem šolstva. V tem našem apanja in pričakovanja nas ne nazadnje atrjaje tadi ŠVagnerjeva izjava, da je proti tema, da ki narodnostno vprašanje postalo predmet volilnega koja.
Takaj se z deželnem glavarjem krez dvoma strinjamo, nikakor pa ne moremo razameti in sprejeti njegovega stališča, ki ga je zastopal v zvezi z rezaltati Ijadskega štetja iz leta 79#7, po katerik je število tistik, ki so kot okče-valni jezik navedli slovenščino, v zadnjem desetletja nazadovalo od okroglo 17.000 na okroglo 14.000 osek.
Vzrokov ni iskati v naraščajočem ..asimilacijskem pritiska", marveč — kot je dejal IVagner v pogovora s svojim strankarskim glasilom KTZ — je Slovence „pre-strašii" „radikalni jezik" posameznik slovenskik jank-cionarjev(7J.
Krivi smo torej Slovenci sami in še posekej naši voditelji, ki so menda preveč „kojeviti", ko zaktevajo dosledno izpolnitev manjšinsko-zaščitnik določil državne po-godke in dragik mednarodnik dokamentov. Vendar je takšna „!ogika" le preveč nerealna, da ki ji kdo verjel. Tadi Wagner ki se lakko poskasil preriniti do spoznanja, da je vzroke treka iskati morda prav v nasprotni smeri.* da je marsikdo resigniral, ker koj za manjšinske pravice traja že predolgo, ne da ki prinesel zaželenik aspekov. rili.' da so mnogi podlegli vplivom na Koroškem vladajočega ozračja, ki je Slovencem že skozi deset- in stoletja vse prej kot naklonjeno, /n predvsem.* da so v Avstriji že v vsej njeni .zgodovini prav Ijadska štetja kila zlorakljena kot eno izmed sredstev protimanjšinske politike.
Z ŠVagnerjem se strinjamo, da številčno nazadovanje manjšin zaznamajejo tadi dragod. Toda kistvena razlika je v reagiranja na take pojave. Dragod namreč proklema ne rešajejo s tem, da adarijo po manjšini in njenema vodstva, marveč razvoj temeljito proačijo in raziščejo vzroke, predvsem pa poskasijo najti pozitivne rešitve. In to v enakopravnem sodelovanja med večinskim narodom in manjšino, v astvarjanja dvojezičnega ozračja, ki je glavni pogoj za resnično enakopravnost.
Nekaj podoknega ki pričakovali tadi na Koroškem — v smisla avodoma navedene Wagnerjeve izjave, da je okranitev slovenske narodne skapnosti okveznost celotnega prekivalstva dežele.
Socialistična mladina proti geto-šolam
Socialistična mladina Koroške, mladinska organizacija SPO, se je nedvoumno izjavila proti osnovanju središčnih šot za Slovence, kot jih zahtevata KHD in FPO. Take šote bi biie v resnici geto-šole ter bi pomenile diskriminacijo koroških Slovencev, je v tej zvezi poudari! predsednik koroške SJ Peter Kaiser.
Pri tem Kaiser opozarja, da že sedanja šolska ureditev na južnem Koroškem pomeni posiabšanje na-pram prvotni ureditvi leta 1945, ki je v duhu načela sporazumevanja in enakopravnosti do 3. šolske stopnje določala obvezen pouk slovenščine. Socialistična miadina se zavzema za pravice koroških Slovencev v smislu državne pogodbe ter odklanja središčne šole, kot jih zahtevata KHD in FPO, ker pomenijo diskriminacijo, je rečeno v izjavi koroške SJ.
Brezposelnost mladine
postaja čedalje resnejši problem
Vprašanje, o katerem še pred nedavnim skoraj spioh ni biio govora, se v zadnjem času spreminja v čedaije resnejši probiem: naraščanje brezposeinosti med mtadino. Brezposeinost je že sama na sebi in v vsakem primeru pojav, ki resno in dostikrat tudi že tragično zadene ne samo neposredno prizadetega, marveč ceiotno družbo; brezposeinost miadine, kakor se sedaj začenja razširjati, pa iahko postane tudi prava katastrofa.
Koroška in Slovenija
o sodelovanju na tretjih trgih
Prejšnji teden je biio v Ljubijani zasedanje mešane deiovne skupine Siovenije in Koroške za sodetovanje na tretjih trgih. Deiegacijo Koroške je na tem srečanju vodi) namestnik dežeinega giavarja Erwin Friihbauer, deiegacijo Siovenije pa Stojan Jakopič, sekretar Gospodarske zbornice Siovenije za ekonomske odnose s tujino.
Kakor je rečeno v poročiiu repubiiškega komiteja za informiranje, sta obe strani ugotoviti, da že obstajajo nekateri primeri tovrstnega sodeiovanja Koroške in Siovenije. Konkretno je bii naveden primer kooperacijske pogodbe med Rudisom iz Trboveij in podjetjem iibau iz Spittaia ob Dravi, ki skupno gradita metaiurško tovarno v iraku. Z obeh strani so prediagaii razširitev sodeiovanja na tretjih trgih ter pri tem poudariti, da reaine možnosti za sodeiovanje na tretjih trgih obstajajo tudi na področju drobnega gospodarstva obeh dežei, predvsem pri končni obdeiavi projektov.
Namestnika dežeinega giavarja Frubauerja sta ob tej priiožnosti sprejeta tudi predsednik izvršnega sveta SR Siovenije Janez Zemtja-rič in predsednik repubiiškega komiteja za mednarodno sodeiovanje Jernej Jan. Pogovarjati so se o pripravah za zasedanje kontaktnega komiteja med Koroško in Siovenijo, ki je predvideno za 11. januar 1984 v Ljubijani. Obravnavati so pobude za nadaijnjo krepitev sodeiovanja obeh dežei na področjih gospodarstva, zdravstva, znanosti in kuiture. Govora pa je biio tudi o poiožaju siovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Tako je tudi razumljivo, da je v zadnjem času vedno spet govora o tem pojavu. Skoraj vsak dan znova je slišati glasove, ki opozarjajo na nevarni razvoj, svarijo pred posledicami ter zahtevajo ustrezno ukrepanje. In to povsem upravičeno, kajti podatki so že dovolj vznemirljivi: Konec novembra je bilo v Avstriji že skoraj 43.000 mladih ljudi med 19. in 25. letom starosti brez zaposlitve. Posebno hudo pa je v tem oziru prizadeta Koroška, kjer je bilo ob koncu novembra od skupno 15.800 brezposelnih kar blizu 5700 mladih brez dela, tako da je delež brezposelnosti med mladino dosegel že 36 odstotkov, kar je daleč nad avstrijskim povprečjem, ki je ob istem času znašalo 31 odstotkov.
V luči teh podatkov se povsem razblini idila, ki jo o naši deželi tako radi slikajo posamezni vodilni politiki. In tudi v zavesti, da se bo spet kateri izmed njih čutil zaradi tega osebno užaljenega, je treba nedvoumno poudariti, da se resnične razmere daleč razlikujejo od takega slikanja idiličnih razmer: Koroška ne zavzema ..vodilnega" položaja med avstrijskimi deželami le po odstotku celotne brezposelnosti, marveč še prav posebno — kar je toliko bolj resno in tragično — po odstotku brezposelnosti med mladino! Najboljše potrdilo, da tukaj ne gre za obrekljive trditve, marveč za stvarne podatke, je dejstvo, da je socialni minister Dallin-ger v okviru predvidenih ukrepov za ublažitev brezposelnosti med mla-
dino napovedal še posebne regionalne ukrepe za Koroško in štajersko, torej za deželi, kjer je odstotek mladih med brezposelnimi najvišji.
Ukrepov za podpore brezposelnim, predvsem pa za pomoč podjetjem pri zavarovanju obstoječih in pri ustvarjanju novih delovnih mest je bilo že več. Tudi tako imenovani ..sveženj ukrepov" sedanje koalicijske vlade, ki prinaša zdaj skoraj dan za dnem nove podražitve, obsega na drugi strani različne oblike podpor in subvencij, ki naj bi pomagale zajeziti ali vsaj ublažiti nadaljnje naraščanje brezposelnosti. V tem okviru splošnih ukrepov pa bodo seveda potrebni še posebni napori, da bi predvsem za mladino ustvarili nove možnosti zaposlitve.
Tukaj so najrazličnejše možnosti in poti. Nekatere izmed njih so že začeli uveljavljati, žal večinoma brez zaželenega uspeha. Zdaj je minister Dallinger napovedal posebno podporo tistim podjetjem, ki bi zaposlila mlade delojemalce, in sicer v obliki polletnega prispevka v višini podpore za brezposelne, in to ob dveh pogojih: da bi zaposlitev trajala vsaj eno leto in da zaradi tega drugi delojemalec ne bi izgubil dela.
Kakšen bo dejanski uspeh take akcije, je še zelo vprašljivo. Tega se na pristojnih mestih dobro zavedajo, saj tudi že opozarjajo, da rešitev ni odvisna samo od podpore iz javnih sredstev, marveč mora svoj prispevek dati predvsem tudi gospodarstvo samo. Ravno v tej smeri pa izgledi niso ravno rožnati. Nasprotno, pogledati je treba samo oglase, s katerimi podjetja iščejo nove uslužbence: od njih zahtevajo poleg šolske in strokovne izobrazbe tudi še najmanj nekaj let poklicne prakse. Toda kje naj mladi človek dobi to prakso, če nima dela? Torej je takšna podjetniška logika zelo kratkovidna, izravnana zgolj na sedanjost, brez vsake perspektive, saj se bodo podjetja ob takšnem zadržanju prej ali slej znašla pred dejstvom, ko ne bodo dobila nobenega praktično usposobljenega uslužbenca.
Govora je tudi o raznih drugih možnostih „boja" proti brezposelnosti, med drugim o skrajšanju delovnega časa, o podaljšanju šolske obveznosti itd. Brez dvoma je tudi po tej poti mogoče omiliti brezposelnost, zagotoviti nova delovna mesta, poskrbeti zaposlitev zlasti
mladih. Vse premalo pa je pri tem opaziti razmišljanja o takih ukrepih, ki bi bili verjetno še najbolj socialni. Na primer pri vprašanju upokojitve: če bi pri tistih delojemalcih, ki imajo že polno zavarovalno dobo, starostno mejo znižali za dve ali tri leta, bi lahko marsikatero delovno mesto predčasno „izpraznili" za mladega človeka. Podoben učinek bi lahko dosegli, če bi bila zaposlitev možna te do določene starostne meje, se pravi, da bi bili z doseženo starostno mejo upokojeni tudi tisti, ki si še v visoki starosti domišljajo, da so nenadomestljivi, pri tem pa pozabljajo, da mladim ljudem zapirajo pot v delovni proces. Drugo tako vprašanje je dvojna zaposlitev: kjer ima eden od zakoncev nadpovprečno visok zaslužek, zaposlitev drugega zakonca gotovo ni nujno potrebna. Takih primerov pa je kar dovolj in to zlasti v krogih, ki sodijo med tako imenovano bolšo družbo. Socialno to ravno ni, zlasti ne v časih, kot so današnji, ko je toliko ljudi brez dela in zaslužka, ko je čedalje več mladih, ki jih ravno pomanjkanje zaposlitve neredko spelje na stranpota.
Vprašanje brezposelnosti mladine tudi v tej luči postaja čedalje resnejši problem za vso družbo — ne samo danes, marveč predvsem s pogledom na bodočnost. Torej bi se tudi reševanja morali lotiti z vso resnostjo, in to predvsem s socialno politiko, ki bi bila res socialna.
Radijske oddaje za gradiščanske Madžare
Gradiščanski radio a!i tako imenovani ..panonski va!" bo z začetkom jeta 1984 bistveno izboijša) oziroma razširil svoje sporede, ker se želi približati poslušalcem in poskrbeti za boljšo oskrbo svojih ..odjemalcev". Tako je napovedal deželni intendant Helmut Andics, ki obljublja tudi občutno razširitev regionalnega informacijskega sporeda na televiziji.
Med konkretnimi pridobitvami, ki jih najavlja ORF za Gradiščansko v letu 1984, je predvsem tudi redna mesečna radijska oddaja v madžarskem jeziku. Tozadevno je Andics povedal, da ta oddaja ne bo namenjena poslušalcem onstran meje, temveč madžarski narodni skupnosti na Gra-diščanskm. Tako bodo za gradiščanskimi Hrvati, ki so si lastno radijsko oddajo priborili že pred leti, končno tudi gradiščanski Madžari dobili v začetku sicer še dokaj redko, vendar redno možnost, da v domačem radiu poslušajo oddaje v materinem jeziku.
Prizadevanja narodnih manjšin v Avstriji, da bi dosegle enakopravno upoštevanje na tako važnih področjih, kot sta danes radio in televizija, so brez dvoma vprašanje zase. Za dosedanje tozadevne uspehe je morda še najbolj primerna prislovica o drobtinicah z bogatinove mize, kajti o resnični enakopravnosti sploh ne more biti govora. Zato bodo morale manjšine ta svoj boj vztrajno nadaljevati, še posebej za upoštevanje na televiziji, kjer za njihove potrebe trenutno sploh nimajo razumevanja.
Nemški pritisk na manjšinsko šolstvo
24. februar 1984 je prvi možni termin za ptenumsko obravnavo predioga za noveiizacijo manjšinskega šoiskega zakona, ki ga je vio-žiia koroška FPO v koroškem dežeinem zboru. Tedaj bo prvič v novem ietu zasedai koroški dežeini zbor. Ni pa verjetno, da bo koroški dežeini zbor že na tej prvi seji obravnava) prediog FPO.
Zato pa se svobodnjaška stranka skupno z ..domovinskimi" združenji tem boij trudi ustvariti pritisk za hitro noveiizacijo manjšinskega šoiskega zakona. Na minuiem občnem zboru Karntner Abwehrkampfer-bunda je spregovori) tudi Haider, ki je spet širokoustii o zaostajanju šotskih otrok, ki niso prijavijeni k dvojezičnemu pouku, ker pač morajo v prvih treh razredih ijudske šoie posiušati tudi siovenski jezik. V tem nacionainem krogu brambovcev je izrazi) tudi upanje, da se dežeini zbor čim prej bavi z zakonskim prediogom FPO. V Kieine Zeitung pa Haider napoveduje v tej zadevi tudi trdo konfrontacijo, „če je potrebno".
Prediog FPO za uvedbo središčnih šot za Siovence, je bii predan pravnemu in ustavnemu odboru dežeinega zbora, ki mu predseduje 3. predsednik koroškega dežeinega zbora sociaiist dr. Josef Koschat. Poieg njega so v odboru še Josef Schanti, inž. Heimut Schatzmayr in Gerhard Hausenbias (vsi SPO), dr. Hervvig Hofer ter Leo Uster (OVP), za FPO pa je v odboru dipi. inž. Jorg Freunschiag, ki spada med via-gateije predioga.
Odbor se bo januarja verjetno prvič sestat, kako bo deiovai pa še ni mogoče ocenjevati. Ostane nam ie upanje, da ne bo ubrai tra-dicionaine poti prevzemanja skrajno nemškonacionainih staiišč.
+
Ljudskim zastopnikom večinskega naroda, ki bodo ponovno odio-čaii o usodi Sivencev v dežeii, pa priporočamo, da si osvojijo za večinski narod gesio: ..dvojezično je boije!" V interesu obeh narodov v dežeii naj zavrnejo prediog FPO, ki kopije prepade med narodoma. Razumevanje in zbiiževanje je mogoče ie, če bo tudi šota vzgajata v tem smisiu.
NeJdVnZ ^OMgrCi SocZd/ZstZČne strdnbe Avstrije, nd bdterem je M sog/dsno Zzvo/jen novi preJseJnib TreJ Sinotvdtz, že bdže svoje prve pos/eJice. Te posledice se ne oJrd-ždjo sdmo v osebi novegd preJseJ-mbd Zn v JrdgA spremembdb v voJstvd strdnbe, mdrveč Hd^dZK-jejo bbrdti tdJi novo strdfegljo pdrh;s&egd Je/d Zn sp/ošno spremembo po/itičnib ci/jev STO. Zdto ni ndb/jdčje, Jd fHHOgZ sfdrZ, pd tdJi m/djši socid/isti td rdzvoj spre?7!/jd;o Jobdj sbeptično Zn govorijo o premibd nd Jesno.
SZnotvdtz ie podJdri/ Zn zdgoto-vi/, Jd je preJseJmb strdnbe, Jd se tegd zdveJd Zn Jd bo po tem tdJi rdvnd/, se prdVi, Jd o po/ZfZčnZ /ZnZjZ strdnbe v prvi vrsfZ oJ/očd on, sevcJd sbdpdj s svojimi ndj-ožjimi soJe/dvci. /n brog teb soJe-/dvcev, bi preJstdv/;d;o „g/dvo" strdnbe, se je po bongresd mesecd obtobrd bistveno spremeni/. MeJ-fem bo se je prejšnji preJseJnib Areisbp bo/j posvečd/ meJndroJn; Jip/omdciji Zn svoiemd Je/d bot preJseJnib v/dJe ter je pdrtijsbo Je/o prepdščd/ seJdnjemd nofrd-njemd wZnZsfrd Adr/d T/ecbZ, je trendtno v tebd sn^fZ/nd, d venJdr opdznd gonjd prdv proti T/eebZ, v Adferen? Je/ strdnbe vZJZ grešnegd
boz/d zd pordz pri zdJnjib vo/it-vdb.
Aot Jrdgemd centrd/nemd sebre-fdrjd Zn bot preJseJnibd izobrd-ževd/negd oJbord v STO T/eebZ Jejdnsbo nZ dspe/o rdzviti dčinbo-vite ?nočZ, bi Zn bi/d pofre/?nd zd motivdcijo tisočev socZd/ZsfZčnZh jdnbciondrjev Zn strdnbinib Zddp-
nibov zd potrebno vo/Z/no borbo. ToJd to prdv gotovo nZ brivJd T/ecbe, temveč je temd brivd Zz-gdZnt po/ZtZčne oz. Jr<tžZ'enopo/ZtZč-ne perspe^tZve v strdn^Z sdmZ, ^Z se je v Jeset/et/d dZ*so/dtne večZne rdzvZjd/d v strdnAo Z:dr;er;stov, pe-to/Zzcev Zn dpdtdč/Aov; oseZmost AreZs^egd sdmegd pd te ZzgdZ?e prZ zdJnjZZ? vo/itvd/j nZ mog/d več Zz-cndčZtZ. /z strdn^e rejorm je nd-std/d strdn^d ohrdnZtve stdtdSd <?KO. To je prZveJ/o Jo ndstdn^d novZZ? po/ZtZčnZ/7 grdpdCij, d/ternd-,tZvcev Zn ze/enZZ?, ZArdt; pd tdJZ Jo ojdčevdn/d po/ZtZčne /evZce v strdn^Z sdmZ, Z?dr je Zn/o vZJno meJ JrdgZm v 60.000 g/dsov/Z) zd Cdpd.
Vsemd temd rdzvojd pd novo voJstvo strdn^e Zn preJvsem tdJZ novZ preJseJnZA ne s/eJZ. ArZtZčne Z?eseJe ZVennZngd nd zdJnjem strdn^Znem ^ongresd nZso prZspe-vd/e ^ rdzvojd ^onstrd^tZvne Je-Z?dte, mdr več so Zrvečjemd prZveJ/e Jo mesčdns^e džd/jenostZ. TevZčdr-
s^Z cjeH, Zn je v večjem Je/d pdr-t/js^ZZ) se^cZj, z/dstZ nd Ddndjd, močno prZsoten, se nZAd^or ne Zz-rdžd v pdrtZjs^em Je/d Zn pdrtZj-s^Z strdtegZjZ,* $Znowdtz očZtno mZs-/Z, Jd rešZtev /d/Ao Joseže z ne-^dterZmZ ose/mZmZ sprememJdmZ. Pordz prZ nižjcdVStrZjsZn/j vo/ZtVdh še mAd^or nZ Zn/ dnd/ZzZtdn, pd se je že ndše/ grešnZ ^oze/; Teopo/J GtdnzweZg, Z:dnJ;Jdt n/ž/edvstrZj-s&e $TO, Z*o mord/ v „po/ZtZčno pdščdvo". To Jejstvo sdmo ne Zn Zo/o tohAo pomembno, če se ne Zn postdv/jd/o vptdšdnje po njegovem nds/eJmAd — to pd ndj Zn' menJd Z^Z/ ptdv seJdnjZ notrdnp mZnZster R/ecZ?d, ^Z Z^Z gd nd td ndčZn Jo-^ončno ZzrZnZ/Z Zz vrZ<d strdn^e. Nd
njegov mZnZstrs^Z sto/ pd ndj Zn s/eJZ/ seJdp/Z eentrd/nZ se^retdr TrZtz A/drsch.
^ td^o sprememZm Z?Z ndjno trpe/d pozZcZjd, Zn jo je ^Znotvdtz Z?Zstveno ojdčZ/ Zn ^Z ndj strogo oJ-/očd o po/ZtZčnZ /ZnZjZ. Advno to pozZcZjo pd ndj Zn prevze/ se^retdr Jdndjs^e Gdnter ^d/ZerZ^erger,
zndn z/dstZ ^ot oJgovornZ zd ospo-rdVdnZ p/d^dt, s ^dterZm je prej /etZ s&dšd/ Ddndjčdne podčevdtZ, ndj ne govorZjo nedmnostZ Zn ne postdv/jdjo nedmnZZt vprdšdnj, mdr-več ndj Je/djo zd Ddndj. Arogdn-Cd, Zn govorZ Zz td^egd „podče-vdnjd", je Ddndjčdne tdZ:o rdz-Z^dJZ/d, Jd se ;e mord/d strdn^d po JveZ? teJnZZ? oJ/očZfZ zd oJstrdnZ-tev tegd p/d^dtd. Z)nndjs^; socZd-/ZstZ prdv nič ne žd/njejo ndJ morebitno Zzgdbo tegd svojegd sebre-tdrjd, venJdr se bojijo njegovegd Je/d v strdnbinZ centrd/Z.
Tdč pd tdbšnd ZzbZrd novegd tdjnZAd očZtno dstrezd iinotvdtzo-vim po/ZtZčnim cZ/jem, bi jib je prej JnevZ orisd/ z beseJdmi, Jd
o po/ZtZčnZ /ZnZjZ oJ/očd on sdm Zn Jd ne bo trpe/, Jd bi v strdnbZ nd-stdjd/e jrdbeZje. Njegovd opdzbd je seveJd meri/d preJvsem nd /eve socid/Zste, čeprdv se /dbbo čdti nd-govorjenegd tdJZ b/dnnes An-Jroseb. Dd pd pibd veter proti /e-vicZ v strdnbi, bdže tdJZ Zgrdno ogorčenje proti ndstopd Cdpd v pdr/dmentd, bot je priš/o Jo iz-rdzd z/dstZ v pisdnjd centrd/negd g/dsi/d STO „zlrbeiterzeitdng".
STO po beseJdb njenegd novegd preJseJnibd ni več /evičdrsbd strdnbd, mdrveč „strdnbd ZJeo/o-šbe sreJZne, v bdterZ je prostord zd vsdbogdr". Tdbe bese Je si je trebd zdpomnitZ, posebno če jib izusti preJseJnib strdnbe, bdtere premib nd Jesno je očivZJen, bi je obenem preJseJnib v/dJe, bi je osnovdnd nd bod/iciji s svoboJnjd-bZ. Če bo še/ rdzvoj v socid/istični strdnb/ tdbo ndprej, se SinowdtZM ne bo več trebd bdti /rdbcZjsbib bojev znotrdj strdnbe, temveč nd-stdjdnjd d/Z ojdčenjd novib strdnb d/Z JrKgib po/Ztičnib strnbtdr Zn metoj.
VZbtor AJ/er, Otto ZldMer, Adr/ Tenner, AJo// Scbdrj, Trdno TZt-termdnn, Trdno AreZsbp — TreJ SZnotvdtz. Qdo vdJZs, STOč
fra-ter.
Kaj se dogaja v socialistični stranki?
Peter Handke in Maja Haderlap prejela deželno nagrado
„Na vprašanje, ali obstaja nekaj podobnega kot koroška povest 20. stoletja, še ni bilo odgovora. Če pa se bodo titerarni zgodovinarji kdaj ukvarjali s tem vprašanjem, se brez dvoma lahko zgodi, da bi bila povest ,Wunsch!oses Ungluck' Petra Handkega odgovor nanj." Tako so med drugim utemeljili podelitev letošnje kulturne nagrade Koroške velikemu pisatelju koroškega, slovenskega rodu. Med prejemniki pospeševalnih nagrad je tudi naša pesnica Maja Haderlap.
V predstavitvi posameznih nagrajencev je vodja kulturnega referata pri deželni vladi mag. Hermann Schneider v torek popoldne utemeljil podelitev nagrade Handkeju tudi z njegovo drugo literarno dejavnostjo, s prevajanjem iz slovenščine. „Kot pač večina Korošcev ima tudi Peter Handke med svojimi predniki Slovence, tako da se čuti
Ni veliko mladih pesnikov, ki jim je že v začetku njihovega ustvarjanja dana možnost, da izdajo svojo lastno zbirko. Mladi Korošici Maji Haderlap je to uspelo, potem ko je svoje zmožnosti pokazala v reviji m/adjc v zadnjih dveh letih.
Knjižica, ki nosi naslov Ža/lk pesmi, je izšla pri založbi Drava v Celovcu v sodelovanju Založništva tržaškega tiska, lično pa sta jo opremila naš rojak Rudi Benetik in Gra-ficenter v Trstu.
Maja Haderlap je za svojega literarnega prvorojenčka izbrala pretežno pesmi, ki so bile že objavljene v m/adja, vendar jih je nekoliko izpilila in popravila. Na dvainštiridesetih straneh je natisnjenih trideset pesmi, razdeljenih v dve enoti, v prvo z naslovom Odkajat! in drugo z naslovom Šivanja.
Naj povem kar vnaprej: s kvaliteto pesmi je knjiga vsekakor utemeljena. Pesmi odlikuje nenavaden notranji ritem in pristno doživljanje, kar je za vsako zvrst literature bistvenega pomena. Prva skupina je tematsko erotična, vendar oblikovno razumska, tako da nastane vtis, kot bi se avtorica zavestno hotela oddaljiti od svojih čustev. Z ironijo in bolečino hkrati dojema, da je ljubezen kljub nepretrganemu iskanju drugega zaprta sama vase, da je nemogoče prodreti v bistvo druge osebe ali si to bistvo osvojiti. V pesmi strak pravi: to je vdlk — krez !z-dlka, — k sek! — sem stisnjena, — p/ašna — skozi Vrata, — na k/jako pritisne??:, — poskaslm, — če je za-pdi??:jf?:o — za menoj. — za tem iz-d:k — ir: spet vd:k, — morda — je se kdo — za vrati. — pogietia?n — ir: ver?:, — da rro^er^ga ni.
Vendar pa bi bile prav ljubezenske pesmi potrebne še nekoliko prere-šetavanja; zdi se, kot da pesnici ne uspeva vselej in popolnoma otresti se rožnato-sivega dekliškega trpljenja, ki
še posebej povezanega s slovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem", je rekel Schneider.
Čeprav so v utemeljitvi nagrade napovedali vrnitev Handkeja na Koroško, pa je pisatelj sam pozneje to menda demantiral, ker da mu je politična klima v deželi preveč napeta. Prav tako pa je menda „de-mantiral", da bo nagrado dal na razpolago slovenski organizaciji.
Maja Haderlap, ki je najbrž ni treba posebej predstavljati, saj poznamo njeno ustvarjanje iz .mladja' in drugih revij, medtem ko je njen pesniški prvenec „Žalik pesmi" tik pred izidom, je prejela pospeševalno nagrado za literaturo za svoje dosedanje pesniško delo. ..Pisanje je identificiranje s samim seboj", je rečeno v utemeljitvi, „in zato piše slovensko in predvsem pesmi." Nagrado so utemeljili tudi z oceno, da velja Maja Haderlap za naj-
zveni toliko bolj neverjetno, kolikor je minljivo. Pa vendar — čustva so iskrena, in zato je kaos v njih opravičljiv, saj pesem zaradi tega oblikovno niti najmanj ne trpi.
Nekoliko manj lirične, a za bralca morda celo zanimivejše so pesmi iz drugega cikla Šivanja. Pesmi, ki so tematsko navezane na mater, so gotovo najgloblje doživete in tudi prepričljive. Kilometre daleč od vsakršnih klišejev je odnos do matere tako globok in pristen, izražen s tako preprostimi verzi, da ni potrebno ne dodajati ne odvzemati. Doživljanje matere kot osebo izven svojega bivanja, brez pogojnika sorodstvenih vezi, kot človeka, ki ti je blizu zato, ker ga tako dobro poznaš. Iz verzov zveni bolečina, ker je prav ta bivanjska oddaljenost vedno večja, hči odhaja iz materinega sveta in ne more drugače. Slišati je krik, ko pravi v pesmi mati: nema sem, — ko se dotakne — ža-/java d/an — posode — In jo pospravi — z mize.
Druge pesmi iz tega cikla so obračunavanje z okoljem, s čustveno neprizadetostjo in brutalnostjo. Posebno vidno je to v pesmih dek/a, ok/et-nlca porode, Tevž in Prane. Vse te pesmi so napisane s prizadetostjo, saj so to njeni ljudje, nanje je navezan del njenega življenja, del njenega bivanja. Pa vendar ne spada več mednje. In ta razdvojenost je značilna za celotno zbirko. Maja Haderlap pravi v zadnji pesmi klvanje;
danes nosim ke/o vrano,
H prlš/a je, da pove ml, kje mogoče je živet;.
nosim jo, a je ne kranlm. vrnejo se črne vrane, ke/a mora odleteti.
Sonja San
pomembnejši pesniški talent med slovensko govorečimi avtorji na Koroškem.
Nagrade, ki so jih kljub skrajšanju kulturnega proračuna povišali (glavni nagrajenec je prejel 75.000 šilingov, pospeševalna nagrada pa znaša 30.000 šilingov), je podelil deželni glavar VVagner.
Ostali nagrajenci so univ. docent dr. Hans Sampl, vodja deželnega inštituta za raziskovanje jezer, ki je
Maja Haderlap je prejela pospeševalno nagrado za literaturo: „Nagrada mi je potrditev dosedanjega deia, predvsem pa spodbuda za naprej. Sicer sem bita presenečena, seveda pa mi je taka počastitev nadvse všeč."
prejel priznavalno nagrado za leto 1983, Heinz Peter Maya, beljaški slikar (pospeševalna nagrada za upodabljajočo umetnost), dr. Nor-bert Schulz, limnolog (pospeševalna nagrada za znanost) in Bruno Strobel, skladatelj iz Spittala (pospeševala nagrada za glasbo).
Založbe vabijo
Založba Drava, Založništvo tržaškega tiska, založba Obzorja in Sio-venska prosvetna zveza vabijo za danes zvečer na predstavitev gias-benih izdeikov siedečih gramofonskih piošč: Se že svita, bo den, De-iavske in partizanske pesmi, Koroška — zvočni premeri izvirne ijud-ske giasbe ter Ob Ziii in Dravi.
Predstavitev bo v Domu Sindikatov (staro posiopje Deiavske zbornice) Koiodvorska 44, dvorana tV v 1. nadstropju.
Na predstavitvi bodo o novih giasbenih izdeikih spregovoriti zastopniki zaiožb in sodeiujočih pevskih zborov in uredniki posameznih izdaj.
Ljubiteiji koroške siovenske narodne, umetne, deiavske in borbene pesmi prisrčno vabijeni!
MAJA HADERLAP:
Žatik pesmi
Prežihovi Samorastniki v celovškem gledališču
Razveseljivo je, da je Krščanska kulturna zveza svojo letošnjo prireditev 8. decembra posvetila 90-!etnici rojstva koroškega pisatelja, revolucionarja in politika Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. KKZ je namreč povabila v goste igralsko skupino KUD .Prežihov Voranc" z Raven na Koroškem, ki je v ceiovškem Mestnem gledališču uprizorila Prežihove Samorastnike, ki jih je dramatiziral Miloš Mikeln. S tem se je KKZ pridružila vseslovenskemu obhajanju obletnice rojstva velikega pripovednika Prežihovega Voranca. (Kot znano je SPZ temu jubileju posvetila svojo Prešernovo proslavo, Prežiha so se spomnila tudi druga društva, Koroški partizanski pevski zbor pa mu je namenil poseben recitativ, povezan s koncertom).
S Prežihovimi Samorastniki so med nas prišti igralci amaterji. To je predstavi v Mestnem gledališču dalo drug pomen, kar zadeva spremljanja pred-
stave s strani občinstva. Zato tudi na tem mestu nimamo namena ocenjevati posameznih vlog, vsekakor predstava kot celota zasluži vse priznanje, saj so se ravenski igralci dobro postavili tudi na deskah profesionalnega odra, kar je za amaterje že velik uspeh. Ko smo gledati Samorastnike, se nam je nehote vsilila tudi primerjava s predstavo tega dela, ki ga je SPZ pred leti uprizorila na prostem. 2e sam ambient v Spodnjih Vinarah je doprinesel svoje, potem še filmski vložki, razgibanost dogajanja, kulisa narave in odlična ozvočenost so prispevali svoje — pa tudi kar zadeva igralsko plat, lahko rečemo, da je bila enakovredna z drugimi amaterskimi odri v Sloveniji. Toda povrnimo se k predstavi v celovškem gledališču. Tu je vse potekalo bolj statično, zato pa je dogajanje na odru slonelo na teži besede. Prav ob tem je prišla do veljave Prežihova klena govorica, Ravenčani so jo obarvali
še s koloritom koroškega narečja, kar je gledalcu dalo občutek domačnosti. Skoda je le, da so nekateri igralci bili prehitri in njihov glas ni dosegel vseh prostorov avditorija. Zato se postavlja vprašanje, ali amaterska predstava sodi na profesionalni oder? Kljub zapisanemu so Ravenčani s svojo predstavo prepričali. Zato je dopustno tudi vprašanje, zakaj organizatorji take možnosti niso dati eni izmed domačih igralskih skupin? Recimo SPD .Zarja" z Veroniko Deseniško, ki je gostovala celo v mariborskem gledališču. S skupnimi močmi pa bi se verjetno dala na novo postaviti predstava Samorastnikov iz Spodnjih Vinar. S to ugotovitvijo nikakor nočemo zmanjšati gostovanja prijateljev z Raven, ampak opozoriti, da je KKZ svojčas prireditev 8. decembra posvetila domačim igralcem, kasneje ansamblom slovenskih poklicnih gledališč, zdaj pa spet amaterjem. Pravi vzrok je gotovo v velikem finanč-
Mt tM KULTURA — M) tht KULTURA —M) tht KULTURA — Mt IM KULTURA
Dr. FranciZwitter
Tudi nacizem ni mogei uničiti naše volje do kulturnega življenja
Stanovska država zfvstrlja je da/a korošk;m Slovencem navidezno večjo svobodo, v resnic! pa je z aklnltvljo po/ltlčnlk strank In organizacij onemogočila tarč; med koroškim; Slovenci samostojno politično življenje. To se pokaže zlasti v praktični likvidacij! delovanja Političnega In gospodarskega draštva za Slovence na Koroške?::, katerega de/o prevzame v „S/oven-sko prosvetno zvezo" preosnovana SKSZ. Poročilo v „Koroškem Slovenca" o tej klstven; sprememk! je lakonično kratko: „Okčn! zkor je nato spre??:er;;7 nekatere točke zvez;?:;/: prav;/: Novo Ime kal-tarne centra/e je ods/ej Slovenska prosvetna zveza / S/otvenlscker K;:/tMrverka?:d,). Dosedanjema namena zveze so dodana nekatera nova področja."
Od tega časa Ttaprej je S/oven-ska prosvetna zveza praktično tadl politična asmerjeva/ka korošklk Slovencev, katere zavestno asmer-ja po smernlcak tedanjega „kr-ščanskega" državnega vodstva. Predsednik SPZ je kkrat; tadl zastopnik korošklk Slovencev v edini držav?:; po/;t;č?M strank; „Va-terlandlscke front". „Vstajenje cerkve", „Nov; č/ovek", „Osnov-ne misli okrožnice Qaadragess!mo anno" In ..Stanovska država In ma?:jl;?:a v njej" so nted drag;??: predavanja na voditeljskem tečaja zveze v začetka /eta /937, osrednja ka/tarna organizacija pa se Imenaje „verska", kakor keremo v zvezi z okčnlm zkorom /eta /937, kjer je zapisano: „A/nogo kva/ežnega de/a že je dovrši/a med nam; naša osrednja verska organizacija v svojem a/l v okvira podeže/sklk versklk draštev v pov-zdlgo naravnega našega žlv/jenja". V poročl/a o okčnem zkora /eta /933 pa keremo: „Vzorno draštvo je prosvetna dražlna vse Jare a/l okčlne. Vzorno draštvo najprej odgovarja na vsa vprašanja vsek časov: kaj je žlv/jenja c;7j In pot/ Zato se pride v draštvo skoz; cerkev."
Tad; veren č/ovek, ki /Ista po poročl/lk o de/a $PZ v tek /etik, /e težko raz/očaje, kje so še osta/e meje med narodno prosvetno In cerkveno versko organizacijo, k; oke sta kl/l v Isti klšl In Ime/! eden In Isti te/e/on. Tem ko/j pa je zato čadno, da so prav v tistem časa dakovnlk! dokl/l prepoved de/ovanja v tek draštvlk In krez dvoma je to najko/jš! dokaz, kako je važna močna samostojna /;adsko-prosvetna organizacija.
Poročl/o k! kl/o krivično, če k; trdi/, da je v organizaciji na splošno v/ada/a ta ožina, nasprotno je k;'/o na sejak večkrat ve/lko kritike In mnogo poskasov, da ki se 5fZ posvetl/a prvenstveno svojim ka/tar?:o-prosvetnlm na/ogam, verske pa prepastl/a cerkvi In njenim organizacijam, opominjam se seje, ko so ki/! tozadevno sprejeti z
g/asom predsednika jasni sk/epi, čez dva dn! pa je „ Koroški 5/o-venec" prinese/ akso/atno dragač-na poročl/a o sej! In dragačne sk/epe.
Pa kakorko/! č/ovek ocenjaješ to doko, ne moreš mimo agoto-vltve, da je 5PZ kot ka/tarna In politična organizacija tistega časa k;7a popo/noma povezana s krogi, k! so zagovarja/! stanovsko aredl-tev države In podpira/! nedemokratični režim, In z ordinariatom, k! je daja/ svoje direktive potom Karltas-sekretarlata In k;7 prot! vsaki ko/j od/očn! akcij/. Morda ki ok dragačnl, ko/j revo/aclonar-nl vzgoji naše /jadstvo ne kl/o tako sl/no prep/ašeno, ko je adar!/ po njem z vso krato sl/o narodni socla/lzem, o katerem smo v začetka kra/! ce/o še slavospeve v „Koroškem /dovenca" . . .
Na mesto razpaščenlk draštev so stopl/e ce/lce apornega glkanja širom naše zem/je In med Izseljenci In takorlščnlkl. Namesto zažgan!/: knjig so naš/l poziv! na apor In protl/ašlstlčno korko pot med naše /jad! doma In v tajlnl. Na mo/k oksojena slovenska pe-
75 let Slovenske prosvetne zveze
sem je peta od partizanov zmagoslavna done/a v gozdovlk In naš/a svoj odmev pr; vsek naši/: /jadek, žejnlk po svokod! In mira. Na če/a glkanja so sta/! naš! prosveta-šl, da omenim /e odkornlka 5PZ, pad/ega narodnega keroja franca Pasterka-Tenarta, pad/ega prosve-taša Iz 5več zf/eša Tlnsple/erja In od žlvlk Kar/a Prašnlka-Gašper-ja, ki v svojlk „Gamt!k na plaza" oplsaje tad; marsikatero zanimivost Iz svojega prosvetr;ega adej-stvovanja.
/asno, da ta janaška doka ce/o-kapnega slovenskega naroda n; mog/a krez močnega vpliva mimo naše /jadske prosvete. Partizanska pesem je v prvlk povojnlk /etik klstven de/ na sporedlk števl/nlk prireditev !?: manifestacij Osvo-kodl/ne fronte, k! je do oknovltve 5/ovenske prosvetne 'zveze v svojem ka/tarnem odseka gojl/a In asmerja/a slovensko /jadsko prosveto na Koroškem. A'am vsem so še v spomina ve/lk! takorl, ko je naše /jadstvo množično sode/ova/o In da/o sveta dokaz, da tad! nacizem n! mogel nnlčlt! njegove volje do samostojnega narodnega In ka/tarnegažlv/jenja.
Koledar Slovenske Koroške 1959
Mt )W KULTURA — Mt )W KULTURA — Mt tW KULTURA — Mt tN KULTURA
Prizor iz Prežihovih „Somorastnikov"
nem naporu, ki ga terja najemnina dvorane. V takem primeru bi sodelovanje obeh kulturnih administracij gotovo bilo v vsestransko korist.
Ob predstavi qostovanja KUD .Prežihov Voranc" z Raven na Koroškem
8. decembra letos v organizaciji KKZ je treba priznati dober obisk in vključitev te organizacije v obhajanje 90-letnice rojstva Prežihovega Voranca s tem pa tudi potrdilo, da je kultura samo ena!
Mnogo prezgodaj nas je zapustil Gašper Ogris-Martič iz Bilčovsa
Globoko nas je pretresla žalostna vest, da je nenadoma v Biičovsu umrl aktivni kuiturni in narodni deiavec ter agiini in uspešni gospodarstvenik Gašper Ogris-Martič. Letos vigredi je zboiei, vendar smo vsi upaii, da bo ozdravet, a prišio je drugače. Danes se moramo sprijazniti z dejstvom, da smo zgubiti enega najboij agiinih in za pravice Siovencev zavzetih mož v Biičovsu.
Večer koroške slovenske pesmi v Podijubelju
Slovensko prosvetno društvo „Vrtača" v Slovenjem Plajberku že dalj časa sodeluje s kulturnimi skupinami iz Tržiča. Pred leti je Zveza kulturnih organizacij iz Tržiča podarila Plajberžanom tudi večje število slovenskih knjig. Nekajkrat pa so gostje iz Tržiča s kulturnm sporedom že gostovali v Slovenjem Plajberku. Po dolgem pa je prišlo le tudi do gostovanja v Podljubelju pri Tržiču. V soboto, dne 10. decembra so pripravili moški pevski zbor SPD v Borovljah in obirski ženski oktet v kulturni dvorani Doma gasilcev v Podljubelju domačinom v okolici Tržiča prijeten večer s slovensko koroško pesmijo. Med petjem pa je iz svojih del bral naš pesnik in pisatelj Valentin Polanšek.
V nabito polni dvorani v Podjubelju so domačini pozorno prisluhnili izvajanju mladega pevskega zbora iz Borovelj, ki ni mogel nastopiti v polni zasedbi, a je kljub temu pod vodstvom prizadevnega mladega dirigenta Romana Verdela ubrano zapel in navdušil predvsem z ..boroveljsko himno", ki govori o tem, kako so boroveljski puškarji („pi-liji") „grunte" kupovali, „štore valili" in se v Trbižu ..mlatiti" učili. Obirski ženski oktet pod vodstvom Valentina Polanška pa je z globoko občuteno in z izredno milino prepričal in si osvojil publiko. Nežni glas petja, ki opeva življenje pod Obirjem in ki nas je v zaključni pesmi vzpodbujal k združevanju, je Valentin Polanšek še izpopolnil z optimističnimi verzi iz njegovih najnovejših del in z rodoljubnim ponosom kulturnega ustvarjanja med koroškimi Slovenci.
Prireditev, ki jo je pripravila Slovenska prosvetna zveza skupno z Zvezo kulturnih organizacij v Tržiču, je zadovoljila nastopajoče in publiko. Prisrčnost in sočustvovanje z usodo narodnega obstoja koroških Slovencev pa se je ob koncu prireditve solidarno izražala v prepričljivih besedah predsednika krajevne skupnosti iz Podjubelja „Ker razumemo vaša prizadevanja, bomo vedno na vaši strani. Želim, da bi vas čim prej lahko pozdravili spet pri nas."
Šentjakob v Rožu
Bil je predsednik enega najbolj aktivnih društev na Koroškem. Zastavil si je težko nalogo, da bi „Bil-ki" kot najstarejšemu društvu v Biičovsu ohranil izvirno slovensko kulturno delovanje in pomagal razvi-
jati društveno delo v prid kulturi in koroškim Slovencem. Zato je vložil vse svoje moči v to, da bi se slovenstvo ohranjevalo. Kot velikega in plemenitega rodoljuba ga je bolelo, da mladina zvečina iz slovenskega okolja, kot je Bilčovs, ne-
štetokrat že raje govori nemško. V številnih pogovorih je iskal odgovor, kaj bi podvzeli, da bi ta razvoj zaustavili.
Prav posebno pa je Gašperja Ogrisa veselilo, da so bilčovski prosvetaši dobili svoje društvene prostore v Posojilnici v Biičovsu, za kar se je zavzemal z vso požrtvovalnostjo. Sploh je bil vesel vsakega še tako majhnega uspeha v prid obogatitve društvene dejavnosti. Na zadnjem občnem zboru „Bilke" januarja meseca se je še prav posebno izkazal kot iskren zagovornik enotnosti v slovenskih vrstah; skratka enotnost mu je bila ena največjih narodnih vrlin. Po zgledu svojega očeta Janka Ogri-ga pd. Miklavža je vodil društvo tako, da so našli v njem vsi Slovenci v Biičovsu kulturno streho. Značilno zanj je bilo, da ni delal razlike med ljudmi ali jih ocenjeval po nazornem in političnem gledanju, pač pa jih je kot človek, ki je bil veren zbiral v okviru društva in skupno z njimi snoval načrte, kako bi slovenskemu jeziku in slovenski kulturi pomagal do uspehov, do enakopravnosti in spoštovanja. Z veliko
zavzetostjo se je prizadeval, da bi bile naše slovenske vrste čim bolj čvrste in tem bolj enotne, kajti samo v enotnosti je videl uspešen razvoj in obstoj naše narodne skupnosti. In prav to ga odlikuje kot velikega in nepozabnega moža z visoko razvitim čutom kulturnosti.
Mnogo prezgodaj, star komaj 51 let, ga je kruta smrt iztrgala iz naše srede. Kljub temu kratkemu življenju pa je Gašper Ogris mnogo ustvaril na vseh področjih našega družbenega življenja. Bil je zelo mnogostranski, ne samo kot pro-svetaš, marveč tudi kot zadružnik, trgovec, gospodarstvenik. Na vseh teh področjih je bil izvedenec in ta vsestranski talent je z veliko ljubeznijo prenašal na druge. Da, razdajal se je za druge. Kljub težki izgubi, pa moramo biti, kakor to čudno zveni, spet srečni, da smo ga imeli med nami, saj nam je v tem kratkem življenju izredno veliko ustvaril, tako da nam bo ostal v nepozabnem in častem spominu.
Pogreba, ki je bil v sredo 7. decembra, se je udeležila ogromna množica pogrebcev, kar je prepričljiv dokaz, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojni Hašpi, tako so ga imenovali domačini in prijatelji, med našim prebivalstvom. Ob odprtem grobu so se poslovili od pokojnika Toni Schellander, v imenu domačega slovenskega prosvetnega društva „Bilka"; Toni Krušic, v imenu bilčovskih zadružnikov; Tomaž Ogris, v imenu Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij ter Miha Antonič, v imenu Zveze slovenskih zadrug. Vsi so z velikim zanosom opisali življenjsko pot tega velikega rodoljuba, katerega izguba je zarezala globoko rano v narodno življenje Bilčovsa in okolice. Prav tako sta se poslovila od pokojnika domači moški in mešani pevski zbor in z v srce segajočimi pesmimi žalostinkami dala žalostnemu dogodku še turobnejše obeležje.
Pogrebni obred je ob asistenci duhovnikov opravil domači župnik, dekan Leopold Kassl. Namesto vencev na grob pokojnega Gašperja Ogrisa, sta Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenskih organizacij celovškemu dijaškemu domu SŠD nakazala ustrezen znesek.
Gašperja Ogrisa-Martiča bomo ohranili v častnem spominu. Ženi, otrokom in sorodnikom ob težki izgubi izrekamo naše globoko sožalje. Naj mu bo lahka domača zemlja.
V deveto desetletje je stopilo slovensko prosvetno društvo „Rož". Pa se mi zdi, da iz leta v leto raste število analfabetov, ali pa nas je ..materializem priklenil na predmet-nost in smo njej radovoljno usuž-njeni tudi tam, kjer bi bili lahko svobodni tvorci, sotvorci vsaj, kakor so bili prednamci". Župančičeve besede me spominjajo na igro „Vero-nika Deseniška", ki so nam jo konec novembra prikazali igralci
Ob 90-tetnici rojstva Prežihovega Voranca
PUNT
Koncert in recitativ KPPZ
# v nedeljo 18. decembra 1983 ob 14.30 uri v Kulturnem domu na Radišah Prireditelj: SPD „Radiše" in Slovenska prosvetna zveza
SPD „Zarja" pod vodstvom Polde-ja Zundra. Redko posejani so bili gledalci v farni dvorani. Škoda! Kajti Kapelčani so nas s to predstavo res očarali. Kot bi jih avtor igre imel pred očmi, ko je zapisal naslednje vrstice: „Pa saj jih imamo, vsaj nekaj takih igralcev, ki res ustvarjajo, ki ne delajo naučenih kretenj, temveč žive v gibih, in ki jim je beseda odmev notranjega ritma. .."
Morda je res naša enostranska kulturna ponudba vzrok, da mnogih ljudi ne moremo nagovoriti. Preozko je naše kulturno ustvarjanje. Kot na drugih področjih tudi v kulturi radi pozabljamo na „ceto-vito orientacijo pri obravnavi človeka" nam je povedal dr. Jurij Zalokar, ki je na povabilo Katoliške prosvete in SPD „Rož" predaval 12. novembra 1983 v Šentjakobu. Predavatelj je zdravnik in psihiater, avtor mnogih člankov in znanstvenih knjig. „Č!ovek se mora srečati tudi s svojo bitjo. Ta znanost celovitosti pa uporablja drugačno govorico, ko se spopada z različnimi vidiki celovitega življenja."
Za časa trgatve pa so društveniki bili na izletu v bolnici Franji, si ogledali vinsko klet v Novi Gorici, uživali ob naravnih lepotah Vršiča, Soče in se zadovoljni vrnili domov.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, skrbnega očeta, dragega deda in brata
Gašperja Ogrisa-Martiča
p. d. Plavca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v sredo 7. decembra 1983, na pokopališče v Biičovsu.
Prisrčen bog plačaj domačemu župniku gospodu dekanu Leopoldu Kasslu in vsem duhovnikom za pogrebne obrede; vsem govornikom za besede ob slovesu, ki so jih izrekli v spomin in čast pokojnemu; domačemu moškemu in mešanemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke in na-grobnice; zastopnikom slovenske gimnazije in vsem, ki so prinesli vence in cvetje, tudi vsem, ki so darovali za cerkev. Zahvaljujemo se za tolažilne besede in molitve za pokojnega.
Plavčeva družina
v imenu vseh sorodnikov
PRIREDITVE
CELOVEC
PREDSTAVITEV GLASBENIH IZDELKOV NAŠIH ZALOŽB
v petek 16. decembra 1983 ob 19.30 uri v Domu sindikatov (staro poslopje Delavske zbornice), Celovec, Kolodvorska, dvorana IV v 1. nadstropju. Vabijo: Založba Drava Celovec, Založništvo tržaškega tiska Trst, Založba Obzorja Maribor, Slovenska prosvetna zveza.
PLIBERK
PREDSTAVITEV DVEH PLOŠČ
ki jih je izdala Založba Obzorja Helidon Maribor
v soboto 17. decembra 1983 ob 20. uni v dvorani pri Schwarzlu v Pliberku.
Vabi: Slovensko prosvetno društ vo „Edinost" v Pliberku
ŠENTPRIMOZ
NOVOLETNI KONCERT
v petek 6. januarja 1984 ob 14.30 uri v kulturnem domu Danica v Šentpri-možu.
Sodelujejo: MePZ SPD „Rož" iz Šentjakoba v R., kvartet kluba slovenskih študentov v Gradcu,
MePZ SPD „Danica"
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni.
CELOVEC
vabi na premiero igre
VETER
(Smiljan Rozman)
v ponedeljek 19. decembra 1983, ob 19.30 uri v Marijanišču v Celovcu. Prireditelja: SKD v Celovcu in Mohorjev dijaški dom ..Marijanišče"
BOROVLJE
SILVESTROVANJE
v soboto 31. decembra 1983, ob 20. uri v Mestni hiši v Borovljah. Igra znani in priljubljeni ansambel ..Planinski sekstet", kot gost poje Andrej Šifrer. Prireditelji: Slovenska prosvetna društva iz Borovelj, Slove-njega Plajberka, Šentjanža in Sele-Kcta.
Prisrčno vabljeni!
RADIŠE
Ob 90^1etnici rojstva Prežihovega Voranca
PUNT
koncert in recitativ Koroškega partizanskega pevskega zbora
Oas: nedelja 18. 12., ob 14.30 uri Kraj: kulturni dom na Radišah Prireditelj: SPD ..Radiše"
OB IRSKO
TEČAJ ZA ROČNO DELO (2. del)
v petek 16. decembra 1983, ob 18. uri pri Kovaču na Obirskem.
Vodi: Danica Karničar Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem
2VABEK
MLADINSKA ADVENTNA MAŠA IN BAZAR V 2VABEKU
v nedeljo 18. decembra 1983 Prireditelj: Katoliška mladina Pliberk - Zvabek - Suha - Vogrče
CELOVEC
PRODAJNA RAZSTAVA SLOVENSKIH GRAFIKOV
v Mohorjevi knjigami, Celovec, Vik-tringer Ring 26
Razstava bo odprta do 31. decembra.
OBIRSKO
PLES NA ŠTEFANOVO
26. decembra 1983 ob 20. uri v gostilni Srienc na Obirskem. Za ples igra ..Koroški trio".
Prireditelj: Alpski klub „Obir"
Galerija Tinje
Razstava del Anice Vrečar (še do 20. decembra 1983) Razstavca del slikarjev iz Slovenije
Grafike: „Mali format"
ŠENTPRIMOZ
KONCERT ADVENTNIH PESMI
Cas: nedelja 18. dcc. ob 14. uri Kraj: farna cerkev v Sentprimožu Spored oblikujejo podjunski cerkveni zbori
SVEČE
Igra
,,MALI STRAH BAV BAV
Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah Cas: nedelja, 18. dec. 1983, ob 17. uri Kraj: pri Adamu v Svečah Gostujejo: igralci Odra mladje
2ELEZNA KAPLA Ponovitev igre
VERONIKA DESENIŠKA
v soboto 17. decembra 1983 ob 19.30 uri v farni dvorani v Železni Kapli.
ROMANJE V MEDJUGORJE
od 28. decembra do 1. januarja 1984. Vožnja in polpenzion znašata 1500 šil. Vodita: Maks Domej in Hanzi Kassl. Prijave sprejema avtopodjetje Sienč-nik v Dobrli vasi (tel. 0 42 36 - 22 19)
VABILO
na sejo občinskega odbora Zitara vas, v petek 16. decembra 1983, s pričetkom ob 19. uri v sejni sobi gasilskega doma v Miklavčevem. Na dnevnem redu je 6 točk, med njimi brisantno vprašanje — preskrba z vodo.
ŠMIHEL
VERONIKA DESENIŠKA
v ponedeljek 26. dec. 1983 ob 14.30 uri v farnem domu v Šmihelu. Gostuje igralska skupina SPD „Zar-ja" iz Železne Kaple.
Prireditelj: KPD Šmihel
DUNAJ
DUNAJSKI KROŽEK
v petek 16. decembra 1983 ob 19. uri v gostilni Weidinger, Wien/Dunaj IV, Danhaussrgasse 3 (65 56 97) Predavatelj: prof. dipl. jur. Miloš Ry* bar, Ljubljana — Nacistični ukrepi zoper duhovščino lavantinske škofije
NAUTIC KLUB KOROTAN
^ Navtično potovanje „OD POREČA DO ZADRA", v velikonočnem tednu od 14. do 21. aprila 1984. Prispevek bo znašal 2000 šil. Interesenti se lahko prijavijo z vplačilom prispevka na konto 3172 Posojilnice Celovec.
# Teoretični tečaj za internacionalno
plovbeno dovoljenje „MORNAR* MOTORIST" (Internationales Ku-stenschiffpatent). Tečaj bo ob večernih urah v Celovcu, izpit pa bo 19. marca 1984. Prispevek za tečal znaša 1000 šil. Interesenti se lahko prijavijo z vplačilom prispevka do 15. januarja 1984 na konto 317 Posojilnice Celovec.
15. Koroški
kulturni
dnevi
V	MOHORJEVEM DIJAŠKEM DOMU 10.-OKTOBER-STRASSE 25
SPORED
TOREK, 27.12.1983
9.00 Otvoritev 15. Koroških kuiturnih dni 9.30 Helena Verdel: Vsebinski vidiki naših odrskih predstav s težiščem na zadnjem desetietju.
11.00	Marjan Belina: Poti in stranpoti giedaiiškega ijubiteijstva.
14.30	Joši Hannak: Pomen ijudske igre v naši današnji družbeni situaciji.
16 00 Marko Slodnjak: Kaj pomeni giedatišče za siovensko kulturo?
19.00	Odprtje razstave likovnih dei Vaientina Poianška ml. in Rudija Benetika.
19.30	Uprizoritev drame „Striptease"; izvaja igralska skupina Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju.
Nato se predstavi Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju ob svoji 60-letnici obstoja z dia-reportažo o življenju in delu slovenskih študentov in študentk na Dunaju, z nastopom pevskega zbora kluba ter z razstavo „Diskriminacija žensk danes".
SREDA, 28.12.1983
9.30 Auguštin Lah: Sodobni ekološki problemi.
10.30	Arnulf Pichler-Stainern: Dejavnosti Koroške dežele na področju varstva okolja.
14.30	VVilhelm Kuntner:Vojaška ogroženost Evrope v 80-ih letih.
16 00 Franc Merkač. O koroškem in avstrijskem mirovnem
gibanju.
19.30	OKROGLA MIZA na temo: „Bomo preživeli?"
V	diskusiji sodelujejo: Pavle Apovnik, Matjaž Kmecl, Tomaž Lukmann, Boris Pahor, Bojan Štih in Anton Trstenjak. Diskusijo vodi: Reginald Vospernik.
VSA PREDAVANJA SE BODO PREVAJALA SIMULTANO V OBA DEŽELNA JEZIKA.
Pripravljalni odbor KOROŠKIH KULTURNIH DNI
V ,
Člani Kluba prijateljev lova tudi letos gostje mariborskih lovcev
Stiki z mariborskimi lovci, katerih začetek sega v čas narodnoosvobodilne borbe, tudi po dobi 38-ih let prav nič niso izgubili na iskrenosti.
Z ustanovitvijo Kluba prijateljev lova pred skoraj 20-imi leti, so lovski in tovariški kontakti med Korošci in Štajerci prešli v bolj organizirano sodelovanje. Pod ostrešjem naše lovske organizacije smo v vseh letih razvijali medsebojne stike, prav toliko časa pa smo vsakoletni gostje na jesenskih skupnih lovih mariborskega okoliša. Našim zvestim gostiteljem izrekamo tudi to pot prisrčno zahvalo za njihovo delo in skrb, ki ga vlagajo v lovišča tudi za brezplačen lovski blagor koroškim bratom. Dosti je naših članov, ki so videli fazana le na sliki, preden so bili gostje štajerskih lovcev. Le v Mariboru je vsakoletna priložnost za lov na tega lepega in hitrega „ptiča". Večinoma smo prestali tudi lovski krst za prvega petelina na Štajerskem.
Povedati pa je tudi treba, da je prav ta hitri in lepi „ptič" delal in še dela preglavice večjemu delu naših članov. Odlični strelci z kroglo so kaj hitro brez „lovske morale", ko po oddanih strelih nanj — ta neomajano nadaljuje svoj hitri polet. Saj ni čuda, ko ga pa lovimo le enkrat na leto . . .
Časi se tudi v lovstvu spreminjajo — a ne v boljše — čeprav so lovišča mariborskih nižin še dokaj bogata. Naši starejši člani še dobro pomnijo zlate čase, ko je bilo zajcev in fazanov na pretek; saj je skoraj vsak grm imel svojega zajca. Nič ni bilo posebnega, ko je na enem takšnih skupnih lovov padlo preko sto komadov. Toda to je vse mimo . . . Človek si za stavo žaga vejo na kateri sedi. Vsepovsod se pojavljajo mrtvi sledovi naše — tako moderne (nore) — civilizacije. Onesnaževanja voda, okolja in zraka dosega takšno stopnjo, da narava ne zmore več rekreacije. Tako pri nas, kot povsod po Evropi umira-
Nazadovanje nočitev
V. zimski spominski pohod na Javornik
V nedeljo 18. decembra v spomin na padle borce Gradnikove brigade
IDRIJA — Ta mesec bo minilo 40 let odkar je 23. decembra 1943. leta, v ledenem zimskm jutru pri Škvarču na Javorniku nad Črnim vrhom nad Idrijo ugasnilo 47 mladih življenj — borcv III. bataljona 3. SNOUB „Ivana Gradnika". Le nekaj dni pozneje, to je 6. januarja 1944. leta je v Trebčah pri Črnem vrhu padlo še 38 borcev III. in IV. bataljona, pri Godoviču pa so med tem časom ustrelili 18 ujetih borcev Gradnikove brigade.
Njim v spomin organizirata planinsko društvo Idrija in domicilni odbor Gradnikove brigade iz Nove Gorice V. zimski pohd na 1240 m visoki Javornik nad Črnim vrhom nad Idrijo, ki bo vi nedeljo 18. decembra 1983 in bo posvečen tudi 22. decembru — dnevu JLA. Za letošnji peti spominski pohod na Javornik so organizatorji pripravili tudi spominske izkaznice, ki jih bodo tisti, ki se bodo pohoda udeležili prvič lahko dobili pred odhodom na Javornik v gostilni „Pri Metki" v Črnem vrhu, v Kanjem dolu ali v Pirnatovi planinski koči na Javorniku preko celega dne, kjer bo tudi spominski žig. Na dan pohoda bodo vsem tistim pohodnikom, ki se bodo že četrtič udeležili pohoda podelili srebrne, za dvakratno udeležbo na pohodu pa bronaste spominske značke. Spominska značka ponazarja spomenik 47 padlih borcev Gradniko-v brigade na Javorniku, ki so ga pred Pirnatovo kočo na Javorniku odkrili septembra 1980.
V nedeljo 18. decembra ob 11. uri bo pred Pirnatovo kočo pri spomeniku padlih na Javorniku kratka spominska svečanost. Za vse udeležence spominskega pohoda na Javornik, ki bo ob vsakem vremenu, bodo organizatorji pripravili skodelico toplega čaja za okrepčilo. Pohod na Javornik bodo spremljali tudi člani radio klubov Idrija in ETA Cerkno, ki bodo Preko radijskih zvez omogočili tudi direkten prenos spominske svečanosti v program LRP Radia Cerkno. Organizatorji priporočajo pohodnikom Primerno planinsko opremo in hrano v nahrbtniku.
Prvih štirih spominskih pohodov na Javornik se je udeležilo več kot 2000 pohodnikov, zato organizatorji pričakujejo tudi v nedeljo 18. decembra številno udeležbo, saj se za pohod poleg Primorcev, zanimajo tudi ljubitelji hoje iz Gorenjske in ostale Slovenije. Organizatorji pa pričakujejo na pohodu tudi zamejske Slovence iz Italije in avstrijske Koroške.
Si/fo Kofdč
Na Koroškem smo v letošnji poletni sezoni zabeležili 5,7 odstotka manj nočitev kot v istem obdobju lanskega leta. 14,818.669 nočitev v letošnji poletni sezoni je še vedno več kot v letih 1976, 1977 in 1978, ko so jih našteli samo nekaj nad 13 milijonov.
Zanimivo pri letošnji situaciji turizma je vsekakor dejstvo, da se je število nočitev domačih gostov zvišalo v primerjavi z lanskim letom za 1,1 odstotka, medtem ko se je število tujih gostov zmanjšalo za 7,3 odstotka. Najbolj slabo glede kategorije so odrezala turistična podjetja z označbo 2 ali 1 zvezde (najvišja kategorija turističnih podjetij ima označbo 4 zvezde). Padec nočitev v teh dveh kategorijah je v primerjavi z lanskim letom znašal kar 7,9 %. To pomeni, da je kljub gospodarski recesiji današnji gost bolj zbirčen in da ljubi določen komfort.
Situacija letošnje poletne sezone v zveznem merilu (v Avstriji) pa ie sledeča: 72,2 milijona nočitev, to je padec v primerjavi z lanskim le-
Iščemo
NAMEŠČENCA ( KO)
za samostojno vodenje mesnega oddelka.
Večletna praksa ter znanje slovenščine predpogoj. Tel. (0 42 35) 20 39
tom za 3,5 odstotka. Ta padec števila nočitev gre predvsem na račun tujih gostov, ki so beležili 55,2 milijona nočitev, kar odgovarja padcu nočitev za 4,5 odstotka. Domači gesti so glede nočitev dosegli skoro lansko število (—0,3% pri 17 milijonih nočitev). Tudi v zveznem merilu so bili najbolj prizadeti tuj-skoprometna podjetja nižje kategorizacije še posebno pa privatni kvaitirji.
jo gozdovi in koliko časa ima še človek . . .?
A pustimo to, saj dokler si bo človek štel uspehe le v tem, kako hitrejše in več dnevno proizvaja, — ne pa — koliko več s tem zastrupi zraka, vode, narave — prav gotovo ne bo šlo na boljše.
V recepciji hotela Slavija v Mariboru so nas letos spet prisrčno sprejeli naši gostitelji. Na čelu s predsednikom ZLD Maribor Franjom Ledinekom in Ive Skerlovnikom so nas popeljali v novozgrajeni lovski dom LD Cigonca. V lepi in udobni stavbi, zgrajeni iz lesenih brun, je bila skupna večerja. Mlada košuta v omaki ter „martinovo" novo vino je bila za nas prava ohcet.
Zdravico in pozdravne besede je podal Franjo Ledinek, nakar je predal besedo Ivotu Skerlovniku. Prav on je od vsega začetka oblikoval način sodelovanja s Klubom prijateljev lova. Živo je orisal prva srečanja, še posebno z ustanoviteljem in umrlim predsednikom Kluba Karlom Prušni-kom-Gašperjem. Takrat pred 20-imi leti sta zaorala ledino lovskih in tovariških stikov med lovci na obeh straneh meje, ki tudi današnji mlajši generaciji veliko pomenijo, vsekakor pa poleg lovskega izživljanja krepijo narodno zavest.
Razporejeni po LD-gostiteljicah smo naslednji dan v nedeljo bili gostje na skupnih lovih. Kar prehitro je minil lovski dan, kjer se uresničujejo celo leto vznemirljivo pričakovane lovske želje.
MK
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na tradicionalni
FF*
v soboto 7. januarja 1984 ob 20. uri v Domu sindikatov (bivši De-iavski zbornici) v Ceiovcu, BahnhofstraBe 44.
Za pies bodo igraii:
#	PLANiNSKi SEKSTET iz Podjune
#	narodno zabavni ansambei MODRiNA iz Kranja in
#	miadinski pop ansambei JADAGANi
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni SPZ in v knjigarni „Naša knjiga" v Ceiovcu.
Ljubiteiji veseie družabnosti prisrčno vabijeni.
Odbor
ŠTEFKA VAVTI
Problemi in možnosti rešitve
gospodarskega položaja v obrobnih predelih
(Nada/jcvanjc /z zadnje štev:7&e) Malo obrtništvo s prilagojeno tehnologijo, smiselno delitvijo dela in samostojnim odločanjem prizadetih samih bi bila na primer ena možnost. Pogoj za takšne ukrepe pa je solidarnost in sodelovanje, namesto konkurenčnega mišljenja, ki gleda sebično nase in vidi le svojo korist. Solidarnosti človek gotovo ni zmožen od enga dneva na drugega, ker je že od malega vzgojen h konkurenčnemu mišljenju (npr. v šoli: kdo je boljši, pri čemer pa se ne gleda na zmožnosti ki jih gotovo ima vsak, vendar se ne dajo normirati — eden zna bolje to, drugi kaj drugega).
Zavedati se je treba, da družbenih in gospodarskih problemov, ki nas obremenjujejo, ne bomo mogli reševati v izolaciji od drugih. Treba bo torej napraviti spet korak k skupnosti, k sosedski pomoči na vasi, obenem pa skušati vplivati na merodajne politike (na primer s pobudami prizadetih), študija o življenjski kvaliteti na
Koroškem (Palme/Steinbach 1978) kaže, da se Pliberk nahaja na spodnjem koncu lestvice, to se pravi, da življenjska kvaliteta te obmejne
trebni za zadostno zadovoljevanje človekovih potreb (okolje, v katerem se človek počuti dobro). Potrebe človeka so mnogovrstne, njih
Nove družinske hiše ne morejo prikrivati odvisnosti teh krajev od večjih centrov in veiikih koncernov.
občine ni zadovoljiva. Pod kriterijem ..življenjska kvaliteta" razumejo avtorji pogoje okolja, ki so po-
pomen pa je subjektiven, ker je zadovoljstvo posameznika odvisno od predstav, ki jih ima dotični o
srečnem, kvalitetnem življenju. Omenjena študija upošteva predvsem preskrbo z delom, konzuma-cijskimi sredstvi, možnostmi šolanja in izobraževanja, medicinsko in zdravniško oskrbo, prometne povezave itd.
Prepričana sem, da so našteti dejavniki važni, če hočemo zadovoljivo živeti; zato si bo tudi v bodoče treba prizadevati za njih uresničitev — tudi v občini Pliberk. Vendar ni mogoče prezreti nekritičnosti sestava teh dejavnikov: študija pričakuje pomoč predvsem „od zgoraj", kakor da bi politiki z zadovoljivo infrastrukturo lahko poskrbeli za srečno življenje prebivalstva obmejnih krajev. Materialna plat je za obstoj brez dvoma važna, vendar ima človek še celo vrsto potreb, ki so idealne narave. Te so na primer: solidarnost, možnost kreativnega soodločanja, preskrba z delom, ki človeka tudi zadovoljuje ipd. Za te potrebe pa smo v večji meri odgovorni sami. Kakor dolgo bomo iskali pomoč samo „od zgoraj", bomo estali v odvisnosti od interesov tistih, ki odločajo o politiki. K temu pa je alternativa samo tar (soodločajmo sami — v iniciativah, ki vplivajo na politiko na višji ravni.
(Konec)
Prav je, da vemo Dolgi večeri, sladke brezmesne večerje
Pomen zelenjave v prehrani
Zdravje človeka, njegova odpornost proti boleznim in okužbam, njegova telesna in umska sposobnost za delo so v znatni meri odvisni od pravilne in izdatne prehrane. Za prehranjevanje so potrebna živalska in rastlinska hranila. Vsebovati morajo snovi, ki so sorodne sestavinam človekovega telesa, to so predvsem beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, rudninske soli, voda, fermenti in vitamini. Dorasel človek s težo okrog 70 kg potrebuje na da 50 do 60 g tolšč, 50 do 70 g beljakovn, 400 do 500 g ogljikovih hidratov, 2 do 3 I vode ter še rudnine in dopolnila.
Beljakovine so na prvem mestu, saj jih človek ne more niti kopičiti na zalogo, niti nadomeščati z drugimi hranili. Na kilogram telesne teže porabimo približno gram beljakovin. Telo si jih prisvoji iz živalskih in rastlinskih živil. Sestavljajo jih dušik, vodik, kisik in ogljik, v nekaterih sta prisotna še fosfor in žveplo.
Hranilnost posameznih beljakovin je odvisna od stopnje njihove prebavnosti. Albumini so topljivi v vodi, zato so lahko prebavni in telo jih hitro prisvoji; najdemo jih v mleku, jajcih in krvi. Giobulini že niso več topljivi v vodi, zato so manj prebavni, zlasti če so rastlinskega izvora (legumin). V tkivu in krvi je fibrin, kazein pa v mleku, V rastlinah so predvsem surovi, manj prebavni proteini.
Že pomembnejše so aminske kisline, ki jih človek Izkorišča za izgradnjo lastnih beljakovin. Vsebujejo dušik, le-ta pa je nujen za gradnjo in obnovo možganov, krvi, las in nohtov. Tako je namreč aminska kislina )i-zin iz karfijole, brstičnika, ohrovta, zlasti kodrastega, visoko prisvojljiv, mnogo bolj kot sorodni methionin. Polnovredne beljakovine so predvsem v mleku, siru, krvi in v mesu, pa tudi v krompirju, orehih in lešnikih. Manj vredne so v žitu in stročnicah, vendar zadoščajo za vsakdanjo prehrano, če jim dodamo nekaj živalskih beljakovin. Sodobna die-tika zahteva, da mora zdrav in dorasel človek použiti 15 °/o mlečnih, 35 % mesnih, šem štejemo tudi jajca, in 50 % rastlinskih živil.
Zvečer se zbere za mizo vsa družina. Postrežemo z izdatno in nasitljivo večerjo. Pripravimo močnato jed, ki tekne tako odrasiim kot tudi otrokom. Priprava nam vzame sicer nekaj več časa, vertdar si ga takrat, ko so popoidnevi kratki, večeri pa dolgi, lahko privoščimo. Če je lakota huda, postrežemo najprej z gosto juho ali enoiončnico, in šele nato s sladico, na primer z jabolčno zloženko, s palačinkami, z grmado ...
RiŽEV NARASTEK Z JABOLKI
Za 6 oseb potrebujemo: 1 liter mleka, sol, va-rtiljin sladkor, 180 g riža, 400 g masla ali margarine, 450 g sladkorja, 500 g majhnih, kiselkastih jabolk, 1 limono (ali limonino aromo), 225 g marelične marmelade, 8 beljakov, 150 g sladkorja v prahu.
Zavremo mleko, ga solimo in mu dodamo va-niljin sladkor. V mleko stresemo riž in 400 g sladkorja. Premešamo in kuhamo v pokriti posodi na najmanjšem plamenu 35 minut. Počakamo, da se riž ohladi. Jabolka olupimo, izrežemo jim pešči-šča. V kozico nalijemo četrt litra vode, dodamo preostali sladkor in limonin sok ali limonino aromo. V tej tekočini kuhamo jabolka približno 10 minut, vmes jih enkrat obrnemo. Kuhana jabolka odcedimo in počakamo, da se ohladijo. Vsako jabolko polnimo z žličko marelične marmelade. V namaščeno nepregorno posodo damo kuhani riž, na vrh namažemo žlico marmelade. Na riž posadimo jabolka. Pripravimo peno, s katero prekrijemo narastek: 150 g marelične marmelade pretlačimo skozi cedilo. Iz šestih beljakov stepemo trd sneg. Preostala dva beljaka pa mešamo z marmelado in s sladkorjem v prahu, da dobimo gosto zmes. V to zmes zamešamo sneg iz belkajov. S peno prekrijemo jabolka in riž v nepregorni posodi. V pečici pečemo narastek pri 225 stopinjah 20 minut, da se pena zlato rjavo zapeče.
JABOLČNA ZLOŽENKA
Za 4 osebe potrebujemo: 500 g kiselkastih jabolk, 6 jajc, 2 lončka kisle smetane, 2 žlici sladkorja, pol žličke soli, malo limonine arome, 200 g moke, 8 žlic olja, sladkor in cimet za potresanje, sladkor v prahu za potresanje.
Jabolka olupimo in narežemo na kocke, pe-ščišča odstranimo. Iz beljakov stepemo trd sneg. Rumenjake zmešamo s kislo smetano, sladkorjem, soljo in limonino aromo (ali nastrgano limonino lupino). Po žlicah dodajamo nato moko, vmešamo jo, nato pa dodamo tudi sneg iz beljakov. Iz testa, ki ga dobimo, spečemo v ponvi osem palačink: v ponvi segrejemo žlico olja, na olje zlijemo zajemalko testa, potresemo z narezanimi jabolki in spečemo z obeh strani. Pečene palačinke potresemo z mešanico sladkorja in cimeta, zlagamo jih drugo na drugo. Nazadnje potresemov grmado s sladkorjem v prahu, narežemo jo na kose kakor torto.
OCVRTE SLIVE
Za 6 oseb potrebujemo: 250 g suhih sliv brez koščice, 100 g olupljenih mandljev, 140 g moke, 40 g sladkorja v prahu, sol, 3 jajca, 1 žličko olja, 100ccm vode (ali vina ali piva), maščobo za
Nemirne noge
So krivi samo živci ali tudi bolezen
So ljudje, ki nikakor ne zdržijo pri miru. Brž ko sedejo ali ležejo, začutijo v nogah neprijetno ščemenje, ki lahko postane celo nevzdržno. Človek mora vstati in se sprehoditi, nadloga pa s tem ne mine. Včasih so krivi živci, včasih pa tudi slaba prekrvavitev. Kaj lahko storimo proti neprijetnemu ščemenju v nogah?
Kaj lahko storimo, če nas pogosto skelijo noge? Brž ko sedemo za mizo, na stol v kinu, celo tedaj, ko ležemo v posteljo, nas začnejo ščemeti in skeleti noge. Presedamo se in spreminjamo položaj, premikamo noge in napenjamo mišice, vendar nič ne pomaga. Nadloga je pogosto povezana z živci, včasih pa je vzrok teh bolečin slaba prekrvavitev.
Bolečine, ki jih označujemo z izrazom ..nemirne noge", začutimo pod koleni, širijo se lahko navzgor do zadnjice ali preko meč do gležnjev. Včasih so trgajoče in skeleče, včasih ščemeče, kot bi nam mišice otrpnile in bi se potem počasi spet prebujale. Bolečina je sprva sicer neprijetna, vendar še znosna. Čez čas pa lahko postane mnogo hujša. Prizadeti mora vstati in se razgibati. Bolečine s tem omili, vendar le za nekaj časa. Potem se ponovijo. $e hujše je, če nas mučijo nemirne noge takrat, ko ležemo k počitku. Ne moremo in ne moremo zaspati, obračamo se v postelji, olajšanja in spanca pa ni. čez nekaj dni bolečine minejo, vendar se po tednu ali dveh ponovijo.
O vzroku bolečin v nogah si znanstveniki niso edini: nekateri trdijo, da so du-
ševnega izvora, drugi menijo, da so povezane z motnjami v presnovi, tretji pravijo, da je vzrok v pomanjkanju železa, v otrdelosti mišic, da se pojavijo zaradi čezmernega uživanja uspaval in pomiril. Kako zdraviti in blažiti tovrstne bolečine? Enega samega recepta še ni, zdravniki poskušajo odpraviti težave na različne načine. Zanimivo je, da imajo lahko zelo različna zdravljenja enako dober učinek.
Včasih pomaga, če jemljemo zdravila za širjenje žil, s tem se zboljša prekrvavitev mišic na nogah. Včasih bolniku od-leže, če uživa več železa. Učinkovita so tudi zdravila za uravnavanje srčnega ritma, vitaminski preparati, ki oskrbijo organizem z večjo količino vitamina E, in različna pomirila, ki uspavajo bolečino v nogah.
Iz žvice prihajajo nove trditve o vzrokih bolečine v nogah. Zdravnika W. Blatt-ler in M. Muhlemann, specialista za bolezni, ki so povezane z prekrvavitvijo, zdravita tudi številne bolnike, ki imajo bolečine v nogah. Odkrila sta, da je pri dveh bolnikih od treh težava povezana s prikrito depresijo. Bolnik trpi zaradi depresije, a si tega ne prizna. Težave izbruhnejo potem v spremenjeni obliki, pojavijo se kot nevzdržne bolečine v nogah.
Zdravnika sta takšne bolnike zdravila kombinirano: dajala sta jim sredstva proti depresiji in zdravila za boljšo prekrvavitev. Uspeh je prišel kmalu: vsi bolniki so ozdraveli, končno so lahko mirno sedeli več kot pol ure zdržema.
cvrtje, kakav v prahu in sladkor v prahu za potresanje.
Slive namočimo v toplo vodo, namakamo jih dve uri, da se zmehčajo. V vsako slivo vtaknemo namesto koščice po en mandelj. Moko zmešamo s sladkorjem v prahu, s soljo, rumenjaki, oljem in vodo. Dodamo tudi trd sneg iz beljakov. V testo, ki ga dobimo, pomakamo slive, držimo jih z vilicami, da se z vseh strani obdajo s testom. Na vroči maščobi cvremo slive približno 3 minute. Ocvrte sltve polagamo na papirnat prtič, ki popije odvečno maščobo. Potresemo jih s kakavom v prahu in s sladkorjem v prahu. Namesto sliv lahko vzamemo tudi koščke jabolk, hrušk, ali pa vložene slive, vložene češnje, in kako drugo sadje.
PALAČtNKE S SKUTO
Za 5 oseb potrebujemo: za testo: 225 g moke, 1 rumenjak, 2 jajci, sol, pol litra mleka, 5 žlic olja; za nadev: 60 g masla ali margarine, 3 jajca, 75 g sladkorja, 1 vaniljin sladkor, 250 g skute, 50 g rozin, limonino aromo; za preliv: lOOccm mleka, 1 jajce, sladkor v prahu za potresanje.
Iz moke, rumenjaka, jajc, soli in mleka zmešamo gladko testo za palačinke. Iz testa spečemo palačinke: v ponvi segrejemo olje, na olje zlijemo zajemalko testa. Palačinko spečemo najprej z ene, nato še z druge strani. Spečemo približno 5 palačink. Nato pripravimo nadev. Maslo ali margarino razmešamo z rumenjaki, sladkorjem in vaniljinim sladkorjem. Dodamo skuto, rozine in limonino aromo. Dobro premešamo. Iz beljakov stepemo trd sneg, ki ga zamešamo v nadev. Z nadevom namažemo palačinke in jih zvijemo. Vsko palačinko razpolovimo. Kot strešnike jih zložimo v namaščeno nepregorno posodo. Mleko razžvrkljamo z jajcem. Polovico ga zlijemo na palačinke v pekaču. Pekač damo v pečico, pri 225 stopinjah pečemo palačinke 20 minut. Potem jih prelijemo s preostalim mlekom in pečemo še 15 minut. Potresemo jih s sladkorjem v prahu in ponudimo dokler so še vroče.
POPEČENA GRMADA S SNEGOM
Za 6 oseb potrebujemo: 500 g mlečnega peciva (žemlje, rogljički) ali pa ostankov kakega kolača, 3/8 litra mleka, 3 jajca, 100 g sesekljanih mandljev, 100 g rozin, 500 g kiselkastih jabolk, 50 g masla, 3 beljake, 40 g sladkorja v prahu.
Pecivo narežemo ali nadrobimo. Mleko razžvrkljamo z jajci, prelijemo ga čez pecivo. Pustimo stati 10 minut. V ponvi prepražimo sesekljane mandlje, da zarumenijo. Pražene mand-jle in rozine zamešamo v navlaženo pecivo. Jabolka olupimo in narežemo na krhlje, peščišča odstranimo. Jabolčne krhlje narežemo na tanke rezine. Na namaščen pekač naložimo v plasteh navlaženo pecivo in jabolčne rezine. Vse skupaj naj ima obliko koničaste grmade. Grmado potresemo s koščki masla ali margarine. Pri 200 stopinjah jo pečemo v pečici 40 minut. Iz beljakov stepemo trd sneg, med stepanjem mu dodajamo sladkor v prahu. S sladkim snegom obložimo pečeno grmado in jo pečemo pri 250 stopinjah še 10 minut.
Grmado lahko pečemo tudi v nepregorni posodi, s snegom jo nato namažemo le na vrhu.
ŽEPKi Z MARMELADO
Za 6 oseb potrebujemo 1250 g krompirja, 300 g moke, 1 jajce, pot žličke soli, 1 zvrhano žlico pšeničnega zdroba in 1 zvrhano žlico jedilnega škroba, 3 žlice olja, moko za razvaljanje. Za nadev: 200 g slivove marmelade, 1 žličko ruma, pol žličke cimeta, 1 jajce, sol. Za preliv: 100 g masla ali margarine in 100 g drobtin.
Krompir umijemo, skuhamo in olupimo. Pretlačimo ga in zamesimo z moko in jajcem, soljo, zdrobom, škrobom in tremi žlicami olja v gladko testo. Testo potresemo z moko, nato ga z valjarjem razvaljamo pol centimetra na debelo. Slivovo marmelado razmešamo z rumom in cimetom. V razmiku po 10 centimetrov polagamo na razvaljano testo v kupčke marmelade.
Kupčki naj si sledijo v ravni vrsti. Obložimo
samo polovico testa. Testo okrog marmelade premažemo z razžvrkljanim jajcem. Neobloženo testo preganemo čez obloženi del testa. Okrog marmeladnih kupčkov pritisnemo testo s prsti, da se sprime na delih, ki so premazani z jajcem. S polkrožnim modelčkom izrežemo iz testa žepke, v sredini žepka je marmeladni nadev. Žepke damo v veliko kozico z vrelo, soljeno vodo. Kuhamo jih v odkriti posodi 8 minut, da splavajo na površino. Odcedimo jih. V ponvi segrejemo maslo, na katerem prepražimo drobtine. V ponev stresemo odcejene žepke, premešamo, da se z
NASVETI
Če ste s; umazali obleko s pivom, očistite madež s stano vodo, nato pa ga izperite še s čisto.
K Rjaste madeže navlažite z limoninim sokom, pokrijte s čisto brisačo in po-likajte s toplim likalnikom.
^ Letne torbice iz plastične mase očistimo z mlačno milnico, nato izperemo s čisto vodo in obrišemo z mehko krpo. Rumenkasti madeži, ki se sčasoma pojavijo na pregibnih mestih, se ne dajo odstraniti.
K Plavalne blazine, žoge in kape morate po kopanju v morju dobro umiti s čisto vodo in obrisati, da jih sol ne bi poškodovala.
Bele srajce in bluze iz najlona ne smete sušiti na soncu. Prevelika toplota namreč poškoduje vlakno tkanina pa hitreje porumeni.
H Motno steklo napravite lahko tudi sami. Zmešajte kozarec belega piva z žlico kuhinjske soli. S to zmesjo premažite steklo in pustite, da se posuši.
HT Rjavo usedlino v steklenicah boste odstranili s salmijakom ali boraksom.
K Novi podplati ne drsijo, če jih namažemo s surovim krompirjem.
^ Posodo za mleko prekuhajmo kdaj pa kdaj s krompirjevimi surovimi olupki. Kozarcev iz tankega stekla ne pustimo stati na prepihu, ker radi počijo.
H) Sveže pleskano pohištvo pustimo, da se dobro osuši in ga nato zdrgnemo s kisom, tako je plesk odpornejši.
vseh strani obdajo z maslom in drobtinami.
Če želimo, lahko polnimo žepke tudi s pikantnim nadevom: vzamemo mleto meso, ga prepražimo in začinimo, nato pa z njim polnimo žepke, žepke ocvremo na vroči maščobi, ponudimo jih s solato za glavno jed. Namesto mletega mesa lahko vzamemo tudi na kocke narezano gnjat i"> nastrgan sir.
MAKOV! SVALJK!
Za 6 osheb potrebujemo: 1250 g krompirja, 300 g moke, 1 jajce, pol žličke soli, žlico zdroba in žlico jedilnega škroba, 3 žlice olja; razen tega: 200 g mletega maka, 100 g masla ali margarine, 3 žlice sladkorja.
Pripravimo enako testo kot za žepke v prejšnjem receptu. Testo razvajlamo na pomokani P°-vršini v klobase, debele za prst. Klobase narežemo na 3 cm dolge svaljke, ki jih še povaljam^ med pomokanimi dlanmi. V osoljeni vreli vod^ kuhamo svaljke 8 minut. Ko splavajo na površino, j h takoj poberemo, odcedimo, prelijemo % mrzlo vodo in spet odcedimo. V ponvi segrejemo maslo, na katerem pražimo mleti mak 3 m'* nute. Dodamo sladkor in zalijemo z osminko vode. Na hitro prevremo. S prelivom zabelimo odcejene svaljke, potresemo jih s sladkorjem v pr°* hu in ponudimo. Svaljke lahko tudi samo pm* lijemo z raztopljenim maslom ali margarino, P°' tresemo s sladkorjem in mletimi lešniki, premešamo in ponudimo.
Poskrbimo za varen dom
Neprevidnost in nepremišijenost botrujeta večini nesreč v gospodinjstvih. Naštejemo !e nekaj najpogostejših:
#	Tla v stanovanju so največkrat polo-ščena kot steklo, da jih zaščitimo pred umazanijo, pa jih mnogi pokrijemo s tankimi preprogami, papirjem ali ustreznimi krpami. Če nismo dovolj pazljivi, nam zelo hitro spodrsne, pri čemer lahko zlomimo roko ali nogo. Zlasti se to često pripeti v hiši, kjer stanujejo starejši ljudje in otroci. Zato odsvetujemo pregrinjanje tal s papirjem in lahkimi preprogami; preproga mora biti taka, da se dobro prilega tlom. Razen tega preproge na gladkih tleh ne bodo drsele, če na vogalih na spodnji strani prilepimo ali prišijemo stare obročke patentnih kozarcev.
#	Ni redkost, da si gospodinja zlomi roko ati nogo pri padcu s stola ali mize, ko umiva okna ali namešča zavese. Za taka in podobna dela si je treba priskrbeti ustrezno
lestev, ki jo bomo v naših trgovinah lahke izbrali.
#	Ko imamo opravka z lesom, bodisi da brišemo prah s pohitštva ali tal, cepimo dr* va in podobno, si kaj hitro zadremo trščica za noht, v kožo ali v meso. Trščice poteg* nemo iz kože, mesa ati izza nohta s pinceto in v isti smeri kot se je zadrla. Vendar po* zimo, da je ne odlomimo. Če nam delo gre izpod rok, prosimo za pomoč zdravniki bo po potrebi tudi dal injekcijo proti te^ tanunsu. Posebno nevarni so ubodi z rja večimi žeblji ali žico oz. kovino sploh.
#	Če se urežemo, zavežimo rano takoj ^ čistim prelikanim robcem ali sterilno obvezo-Če gre za večje vbode ali ureze, krvave rano zavežemo s sterilno obvezo, potem P čimprej poiščemo zdravniško pomoč.
#	Poglejmo vsakih nekaj mesecev vsa zdravila, ki jih uporabljamo za prvo P°f"° in se prepričajmo, če jih pravilno upora Ijamo.

R A D ! O — TELEV!Z!JA
______ A V S T R ! J A 1
ML
PETEK, US. 1!.: 9.00 Poročila —9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Ruščina — 10.00 šolska TV — 10.50 Lovec brez bodočnosti —
11.15	Očetje kiamole — 11.50 Avstrija —
15.00	Uredništvo — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Risanka -- 17.50 George — 17.55 Qtrokom za iahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.50 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.50 <asvsiiki — 20.15 Stari — 21.20 Sanjska iadja — 22.20 Reklama in šport — 22.50 Močni studio — 25.55 Poročita.
SOBOTA, 17. 12.: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.55 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.55 Siike iz Avstrije — 10.55 Mi —
11.25	Dopoidanski koncert — 11.55 Nočni studio — 15 00 Uredništvo — 14.25 igra o
ljubem Avguštinu — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 3o!ly box — 17.50 Zgodbe o delfinu — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Dva Rrat sedem — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.50 čas v sliki in šport — 20.15 Eden bo zmagal — 22.05 šport — 22.25 Barišnikov v Hollywoodu —
25.l5Poročiia.
NEDEL3A, 18- 12.: 11.00 ORF stereo koncert — 12.00 Groden: SP smuk za moške
—	15.00 Komedija — 16.20 Color classics
—	16.50 Ena, dva ali tri — 17.15 Mojster Eder in njegov Pumucki — 17.40 Heimi — 17.45 Klub seniorjev — 18.50 Operni vodič
—	19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Adventni pogovori — 19.50 čas v sliki in šport —
30.15	Rigoletto — 22.10 Glas islama — 22.25 šport — 22.45 Poročila.
PONEDELJEK, 19. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 2a predšoiske otroke — 9.50 Prosim k Tnizi — 10.00 šolska TV — 10.50 Razkritje n poinoči — 12.00 Iz parlamenta — 15.00 Uredništvo — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče— 17.50 Stari hiapon— 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 „Ad-Vent gorskih kmetov" — 18.50 Mi — 19.00 šlike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki — 20.15 Ponedeljski šport — 21.05 „V kavarni" — 31.10 čarovnik, kriminalka — 21.55 šport —
22.25	Poročila.
TOREK, 20. 12.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Angleščina —
10.00	šolska TV — 10.50 Komedija — 11.45 .3ivalski raji — 12.15 Ponedeljski šport —
15.00	Uredništvo — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 'Otrokom za iahko noč — 18.00 Oj Ti ijubi oče — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije —
19.50	Čas v sliki — 20.15 Teleobjektiv —
21.00	čebulasti stolp — 22.55 Poročila
SREDA, 21. 12.: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.55 Francoščina — 10.05 To ni nobena starost — 11.50 Haus im Ennstal: SP smuk za ženske — 15.15 Uredništvo — 17.00 žirafa Irma — 17.50 čebelica Maja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Robinovo gnezdo — 18.50 Mi —
19.00	Siike iz Avstrije in Južne Tirolske —
19.50	čas v sliki — 20.15 če te zopet srečam — 21.40 Dva krat sedem — 22.45 Porodila.
ČETRTEK, 22. 12.: 9.00 Poročila — Za predšolske otroke — 9.25 Haus im Ennstal: veleslalom za ženske — 10.40 če te zopet brečam — 12.05 Oktava strahu — 1210 Učetje klamote — 12.25 Haus im Ennstal: šP v veiesialomu za ženske — 15.15 Ured-
ništvo — 17.00 Za predšolske otroke —
17.25	Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.50 Kiwi — pustolovščina v Novi Zeiandiji — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki — 20.15 Družinski svet — 21.15 Dediščina Jalte — 22.00 šport — 22.50 Poročila
A V S T R ! J A 2
PETEK, 16. 12.: 17.50 Naša šola — 18.00 Galerija — 18.50 Brez nagobčnika —	19.15
Otroci pripovedujejo — 19.30 čas v stiki
—	20.15 Eksperiment Atjaska — 21.20 Poti-tika v petek — Deset pred deseto — 22.20 Božični dopust — 23.50 Poročita.
SOBOTA, 17. 12.: 15.00 Potitika v petek
—	16.C0 Ob Lutrovem jubiteju — 16.45 Sto mojstrovin — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Dva krat sedem —
18.25	šport — 19.00 Traiter — 19.30 čas v stiki — 19.50 Primer za tjudskega odvetnika — 20.15 Vihar (Shakespear-ova komedija) — 22.20 Jastrebi že čakajo — 23.45 Sto mojstrovin — 23.55 Poročita.
NEDELJA, 18. 12.: 15.00 Turnir nogometašev seniorjev v hati — 16.30 Adventno petje —
17.00	Potovanje okoti sveta — 17.45 Poznate metodijo? — 18.30 Okay — 19.30 Čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted —
20.15	Kriminatka — 21.45 Dinastija — Den-verski ktan — 22.30 Zvočni stroji — 23.30 Stomojstrovin — 23.40 Poročita.
PONEDELJEK, 19. 12.: 18.00 Perspektive —
18.30	„Kdaj bo svetto v temi" — 19.15 Otroci pripovedujejo... — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Tajna natoga Pariz — 21.05 „V kavarni" — 21.10 šiting — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Poroštvo za eno teto — 23.50 Poročita.
TOREK, 20. 12.: 17.30 Šport — 18.00 Orientacija — 18.30 Koroški predbožični večer -- 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Betomodre zgodbe — 21.00 „Novi podnajemnik" — 21.05 Dattas —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 21. 12.: 18.00 Dežeta in tjudje —
18.30	Haus im Ennstai: SP v smuku za
ženske — 19.15 Otroci pripovedujejo ... —
19.30	čas v stiki — 20.15 Cafe Centra! iz Gradca — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Hišnik — 0.40Poročita.
ČETRTEK, 22. 12.: 17.45 šotska TV — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Dva krat sedem — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Datti, datti — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Jourfixez VVotfgangom Krausom — 23.20 Živtjenje in vzgied siikarke — 0.10 Poročita.
ORF - KOROŠK) RADtO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 16. 12.: 14.10 Koroški obzornik — lakote pojemo: Srečanje mtadinskih zborov všt. Primožu 6. 11.83 — l.det.
SOBOTA, 17. 12.: 9.C0 Od pesmi do pesmi — odsrcadosrca.
NEDELJA, 18. 12.: 7.05 Duhovna miset — Naj pesmica naša darito vam bo.
PONEDELJEK, 19. 12.: 14.10 Koroški obzornik — Stovenski gtasbeni umetniki: N. Le-ban:„Ans. Promusicarara."
TOREK, 20. 12.: 9.30 Domača zabavna gtas-ba — 14.10 Koroški obzornik — Pesmi za mtadino — Otroci, postušajte!
SREDA, 21 .12.: 14.10 Koroški obzornik — Adventne pesmi — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 22. 12.: 14.10 Koroški obzornik — totiškemtadinevPtiberku — 11.12.)
		LJUBLJANA
E		PETEK, 16. 12.: 8.50 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Pi-
hatni orkestri — 17.50 Modro potetje — 18.25 Obzornik tjubtjanskega območja — 18.40 Družbena samozaščita
—	19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj— 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme 20.00 Stovenski muzeji in gaterije — 20.35 Ne prezrite — 20.50 TV Kviz — 22.05 Dnevnik — 22.20 Nosfe-ratu — Fantom noči.
SOBOTA, 17. 12.: 8.00 Poročita — 8.05 Zbis — 8.25 Ciciban, dober dan — 8.40 Mi smo smešna družina — 9.10 Risanka —
9.25	Piancavatto: SP v smučanju-statom, ženske — 11.15 Pesem giba — 11.40 Risanka — 11.55 Piancavatto: SP v smučanju-statom, ženske — 13.00 Nogomet: Jugo-stavija - Nizozemska — 14.55 Poročita —
15.00	Čas, ki živi — 15.30 Stovenski muzeji in gaterije — 16.05 Zemtjepisne posebnosti — 17.00 Košarka: šibenka - Partizan —
18.25	Ptanet opic — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 19.55 Vreme 20.00 Madi-gan — 21.40 Zrcato tedna — 22.00 TV teka: etto 1959 — 23.00 Poročita.
NEDELJA, 18. 12.: 9.25 Poročita — 9.30 Živ žav — 10.15 Modro potetje — 10.50 Fantje sHittStreeta — 11.40 625, oddaja za stik z gtedatci — 12.00 Kmetijska oddaja —
13.00	Poročita — 15.30Puščavka stepita
—	17.05 Poročita — 17.10 Naš kraj: Čeče
—	17.25 Športna poročita — 17.40 Atpe -Jadran — 18.10 Sestanek v stonu — 19.05 Risanka — 19.23 TV in radio nocoj — 19.25
OPOZARJAMO VSE LJUBUELJE SLOVENSKE KNJIGE,
DA S! LAHKO
brezptačno izposojajo knjige in revije
V SLOVENSKI ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI
S PODROČJA ASTRONOMIJE
Čadež A.: F)Z!KA ZVEZD. — 60 str. — (Postdiplomski seminar iz fizike;5a)
Kham B.: OSNOVE VIZUALNEGA OPAZOVANJA SPREMENLJIVK. — 20 str. — (Astronomsko društvo Javornik; 4)
Prosen M.: RAZISKOVALNE VAJE !Z ASTRONOMiJE. - 20 str., il. Prosen M.: UTRINKI IZ ASTRONOMiJE. - 79 str., barvne ilustr. Prosen M.: ORtENTiRANJE V NARAVi. - 32 str., iiustr
Milankovič M.: KRATKA ZGODOViNA ASTRONOMiJE. - 180 str., ilustr. (Knjižnica Sigma; 35)
Kunaver P : NAVODiLO ZA UPORABO VRTLJiVE ZVEZDNE KARTE Z OPiSOM ZVEZD. - 57 str.
Weinberg S.: PRVE TRi MiNUTE: sodobni pogled na nastanek vesolja. — 184 str., ilustr. (Knjižnica Sigma; 32)
Vodopivec F : RAZDALJEMERi iN TRiLATERACiJA: učbenik 164 str., ilustr.
Pregl T.: LETNi ČASi. - 50 str., ilustr. (Zbirka Pelikan)
SŠK ima svoje prostore v Tarviser StraBe 16, tei. 51 15 34 Knjižnica dobiva od teta 1974-75 ves obvezni izvod SR Siovenije. Poieg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko siovenico. Knjige so žeto raziične vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam in pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimate.
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA
Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Obtaki so rdeči — 20.50 športni pregted — 21.20 Živeti za naravo
—	22.05 Poročita.
PONEDELJEK, 19. 12.: 17.20 Poročita —
17.25	Mi smo smešna družina — 17.55 Mogočni Mirko — 18.25 Podravski obzornik
—	18.45 Mtadi za mtade — 19.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Živa zemtja — 21.10 Mednarodna obzorja — 22.05 Poročita.
TOREK, 20. 12.: 9.50 Propagandna oddaja — 9.55 Madonna di Campigtio: S pokat v smučanju - statom za moške — 12.55 Madonna di Campigtio: S pokat v smučanju — statom za moške — 15.35 šotska TV — 16.30 Poročita — 16.35 ZBtS - J. Tomažič: Stektarska pravtjica — 16.55 Fotkart — Portorož 83 — 17.25 Statom za moške —
18.25	Gorenjski obzornik — 18.40 Mati svet
—	19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Prevzetnost in pristranost — 20.55 Dokumentarec meseca: Ljubezen — 21.35 Pesem giba — 21.55 Dnevnik.
SREDA, 21. 12.: 12.20 Propagandna oddaja — 12.25 Madonna di Campigtio: S. pokat v smučanju — Supervetestatom za
moške — 16.00 Sptit: Nogomet: Jugosta-vija — Botgarija — 17.50 Poročita — 17.55 Gtasba za kitaro — 18.25 Zasavski obzornik — 18.40 Mostovi — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik
—	19.55 Vreme — 20.00 Prireditev pred dnevom JLA — 21.00 Začarani krog — 22.30 Dnevnik.
ČETRTEK, 22. 12.: 17.00 šotska TV — 17.55 Poročita — 18.C0 čtovek in zemtja — 18.25 Dotenjski obzornik — 18.40 Mtadi za mtade — 19.20 Cik cak — 19.24 Zrno do zrna
—	19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Tednik — 21.05 Tarče Mikea Androsa —
21.50	Dnevnik.
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem,
9020 Celovec, Gasometergasse 10.
Uredništvo: 9020 Celovec, St.-Ruprechfer-StraBe 19/IV, tel. 0 42 22 / 54 0 42, teleks 42 20 86 sindok a.
Uprava: 9020 Celovec, Gosometerg. 10, tel.0 42 22 / 52 5 50.
Tisk: Založniška in tiskarska družba zo j. Dravo, Celovec Borovlje
„Rakete cruise missite bi letele 100m nad Jugoslavijo"
Mirovno gibanje in Jugoslavija
V zadnjih !etih se je precej razvito blirovno gibanje. V Jugoslaviji nismo videii takih manifestacij. Kako je z mirovnim gibanjem pri vas?
Viifan: Res je, da v Jugoslaviji ni hinogo takih mirovnih manifestacij, kakršnim smo zadnja leta priče v Zahodni Evropi — manifestacij na hrostem, demonstracij, sif-in-ov, rock koncertov na temo miru itd. Vendar *Mjamo itudi take. Junija smo v Kopru priredili manifestacijo na prostem na temo „Mir brez meja", na kateri so sodelovali državljani Italije ih Jugoslavijo, in na televiziji so novinarji z obeh strani meje, slovenske 'h italijanske narodnosti istočasno Posebej razpravijali o problemih mitu. Ne želim ustvariti videza, da se Omikam odgovoru na vaše vprašanje, 'h zato takoj poudarim, da si bi jaz ^ama, kakor tudi mnogi drugi v Jugoslaviji, želela več takih manifestacij. kakor je bila koprska, dn upam, ha nam jih bo bližujoči se teden razorožitve v oktobru tudi prinesel. Vsaj trudimo se v tej smeri, zavedajoč se, je javno mnenje vse bolj pomemben dejavnik boja za mir, in da le pritisk množic iahko odpravi mrtvi-o na področju praktičnih korakov v M)er! razorožitve in zagotovitve enaka varnosti za vse.
S tem, da nimamo mnogo takih Manifestacij, pa še ni rečeno, da v
Jugoslaviji ni mirovnih akcij in mirovnega razpoloženja. Naj najprej omenim vztrajno dn intenzivno raz-orožitveno dejavnost jugoslovanske vlade ob pomoči naših strokovnjakov v Združenih narodih, na madridski konferenci (skupaj z Avstrijo), v gibanju neuvrščenih. Mislim, da so
Marija Vilfan
po izobrazbi profesorica romanskih jezikov, po poklicu novinarka. Sodelovala v narodno osvobodilni vojni, bila urednica Slovenskega Poročevalca, glasila Osvobodilne fronte Siovenije. Po vojni bila med drugim sekretarka komisije za mednarodne odnose Socialistične zveze, predsednica Jugoslovanske komisije za sodelovanje z Unescom. Sedaj živi v Ljubljani, je predsednica Društva za Združene narode in se bavi predvsem z delom za razorožitev.
Z Marijo Viifan se je poieti v Ljubljani pogovarjat dr. Kristijan Scheiiander. Razgovor bodo objavili tudi v gia^iiu delovne skupnosti neodvisnih mirovnih iniciativ ..Friedensinfo".
jugoslovanske delegacije mnogo prispevale k izdelavi načel in akcijskega programa v sklepnem dokumentu desetega posebnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov o razorožitvi leta 1978, ki bo še dolga leta naš idejni in praktični vodič v boju za mir in razorožitev.
Mirovno se udejstvujejo družbene organizacije, kakor so Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov, Zveza komunistov, Rdeči križ, Zveza socialistične mladine, profesionalne organizacije, kakor so zdravniška, pravniška, učiteljska. Konferenca za družbeno aktivnost žensk jie pred drugim posebnim zasedanjem generalne skupščine Združenih narodov o razorožitvi zbrala več tisoč podpisov in jih predala generalnemu sekretarju Združenih narodov. Občine vodijo svoje mirovne akcije.
Za mir in razorožitev se močno angažirajo sredstva javnega obveščanja.
In končno je tudi Jugoslovanska liga za mir, neodvisnost 4n enakopravnost narodov, ki je bila ustanovljena na mednarodni konferenci za mir v Zagrebu leta 1951, tedaj, ko je Jugoslavija z enim izmed blokov vodila bitko za svoj obstoj. Liga se je zato ob svoji ustanovitvi deklarirala za politiko neuvrščenosti, videč v blokih in v politiki sile ter vmešavanja izvor napetosti in nevarnosti za mir v svetu. Na zagrebški konferenci so sodelovali mnogi tedaj znani borci za mir ali pa ji poslali solidarnostne pozdrave. To so bili med drugim Upton Sinclair, ga. Eleonora Roose-
velt, pastor Niemoller, Claude Bour-det in drugi pronicljivi ljudje, ki so ttako kot mi že tedaj videli v blokovski politiki vir Zla in v politiki neuvrščenosti kal varnosti in miru. Liga sodeluje z mnogimi mirovnimi gibanji in organizacijami. Posebno intenzivno želi sodelovati z organizacijami sosednjih držav.
Kakšna je v Jugoslaviji vzgoja za mir in razorožitev?
Vilfan: Vzgoja za mir je postavljena v širši, mednarodni okvir. Osnovna vrednota, h kateri je usmerjena, je mednarodni mir. Jugoslavija opira svoje mednarodne odnose na načela spoštovanja nacionalne suverenosti in enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Spoštovanje suverenosti pa ne pomeni zapiranja v lastne meje. Naša ustava govori o aktivnem sodelovanju enakopravnih narodov in držav ne glede na razlike v družbeni ureditvi kot neogibnem pogoju za mir in družbeni napredek v svetu. Smo za najširšo in kar najbolj svobodno menjavo materialnih in duhovnih dobrin in za svobodo medesebojnenga obveščanja. Smo edina socialistična država, ki tako široko pojmuje mednarodno sodelovanje, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi posamezniki. Med naše vrednote ne spadajo samo prizadevanja za enakopravnost človeka posameznika, temveč tudi prizadevanja za enakopravnost vseh držav in narodov, kajti posameznik je član skupnosti, v kateri se rodi in živi, in položaj le-te v mednarodni skupnosti je osnova njegovega osebnega položaja. Smo za vsestransko
politično dn ekonomsko in kulturno enakopravnost držav in narodov, pri čemer smatramo, da je ekonomski razvoj tisti, ki pogojuje položaj vsake države in naroda v mednarodni skupnosti.
V	Jugoslaviji še nihče ni pozabil narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno in pritiska, ki ga je nad nas izvajala Sovjetska zveza leta 1948. In ker so tudi otroci in mladina vsakodnevno preko sredstev množičnega obveščanja poučeni o primerih agresije in uporabe sile v svetu ter o pritiskih na neodvisne države, sta nam tudi naša varnost in obramba pred mogočo agresijo vedno vmislih.
V	toku vzgojnoizobraževalnega procesa mladim razlagamo, da so agresivne in legitimno defenzivne vojne. Govorimo jim o narodnoosvobodilnih gibanjih.
Dejstvo, da z ene strani vzgajamo v duhu popuščanja napetosti in pojasnjujemo, da bi vsak korak v smeri razorožitve krepil tudi našo obrambno sposobnost, istočasno pa mlade vadimo v orožju in jih pripravljamo na brambo domovine, seveda poraja posebne pedagoške probleme, in to ne samo v Jugoslaviji.
Tako je v naši šoli razorožitev neločljivo povezana s problemi mednarodne ureditve, mednarodnih odnosov. Edina alternativa, pravimo, je boriti se za svet, ki bo sprejel načela neodvisnosti in enakosti, nemešanja v notranje zadeve drugih držav in nove gospodarske ureditve.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
PO iZREDNEM OBČNEM ZBORU SAK:
Novo vodstvo Slovenskega atletskega kluba
Izobraževanje odraslih
Na izrednem občnem zboru Siovenskega atietskega kiuba je minuto nedeijo prišto do popotne zamenjave vodstva kiuba. Občni zbor je z veiiko večino izvoti! odbor, ki mu predseduje avstrijski knzut v Ljubijani, Čiri! Štern, domačin iz Podjune. Čtani bivšega odbora pa so podiegii pri giasovanju.
Izredni občni zbor SAK je bil potreben, ker je prišlo do krize v klubu, ki se je izražala v nesporazumih med igralci in odborom, ter v kritiki navijačev na odboru. Predvsem so se konflikti v zvezi s športnim neuspehom kluba po prvem polletju v koroški deželni ligi še povečali.
Novi predsednik Ciril Štern je
je tudi pomen društva za narodnostno skupnost, ker šport ki povezuje ljudi različnih jezikov, brani narodno skupnost tudi pred izolacijo.
V svojem poročilu je bivši predsednik VValter Gutovnik poročal o delovanju odbora v zadnjem letu in pel. Torej o obdobju, v katerem je
Takoj po seji sta se sestaia stari in novi odbor, da sta se zmenila za konkretno predajo odgovornosti. Prvi z )eve: novi predsednik Čiri! Štern, drugi z desne: bivši predsednik Waiter Gutovnik.
poudaril, da bo poleg obstoja v koroški ligi še posebej važno izravnati razmerje med igralci in moštvom. V svojih prvih besedah po izvolitvi se je zahvalil staremu odboru za njegovo delo, glede krivde pa je dejal, da se ne da ugotoviti, da so pa številna nesoglasja izvirala iz truda, ki ga je povzročilo delo v katerem se je stari odbor brez dvoma tudi obrabil. Prosil je tudi bivše člane odbora, da bi nadalje podpirali delo ktuba. Poudaril
SAK pod trenerjem Radom Avdičem postal prvak vzhodne koroške podlige, in napredovat v koroško deželno ligo. Z napredovanjem v najvišjo koroško nogometno ligo, so bile za klub povezane tudi številne športne, organizacijske in upravne težave. Že ob začetku sezone je prišlo do konfliktov med igralci in odborom, s športnim neuspehom pa je prišlo še do številnih drugih nesporazumov in konfliktov, ki so imeli za posledico tudi odpustitev
Skoki za svetovni pokat
Prva tekma za svetovni pokal smučarskih skakalcev je bila minulo soboto v kanadskem Thunder Bayu, kjer se je Hanzi Wallner na 12. mestu uvrstil kot najboljši Avstrijec.
Na 70m skakalnici je v tej prvi tekmi za svetovni pokal zmagal domačin Horst Bulau s 93 in 91 m ter 239,1 točke. Finski skakalni fenomen Matti Nykanen pa mu je sledil z 221,8 točke na drugem mestu. Tretje mesto je zasedel Vegard Opaas, ki se je tani v evropskem pokalu za Francijem VViegeletom uvrstil na drugem mestu. Hanzi VVallner je bil najboljši Avstrijec (80,5/81 m; 193,6 točke). Armin Ko-
gler in drugi so neverjetno daleč zaostajali, kar si trener ni mogel razložiti.
V ponedeljek je bila na sporedu druga tekma za svetovni pokal na 90 m skakalnici. Prva tri mesta pa so zasedli spet trije najboljši skakalci sobotne tekme, samo v obratnem zaporedju. Zmagal je mladi Norvežan Vegard Opaas z najdaljšim skokom dneva (122,5 m in 222 točkami), sledil mu je Matti Nyka-nen (218) ter Horst Bulau (114).
Avstrijci so si že nekoliko opomogli in Armin Kogler je s 106 točkami dosegel 5. mesto. Hubert Neu-per je sledil na 13., Hanzi VVallner pa na 17. mestu.
trenerja in stopnjevanje nervoze v klubu. Gutovnik je iz svojega stališča obrazložil celotni razvoj in med drugim zagovarjal trenerja/ igralca šišiča, povedal pa je tudi, da se je celotni odbor zelo trudil, da bi izpolnil svoje naloge, nekaterim igralcem in izvenstoječim pa je očital, da so se vmešavali v naloge odbora.
Po tajniškem poročilu je sledilo še poročilo blagajnika, ki sta mu oba preglednika potrdila, da je opravljal delo v redu, razvidno pa je bilo, da ima klub precej dolga, tako da bi imeli vsi veliko veselja, če bi sponzorji čim prej mogli prispevati podporo.
Odbornik Kumer je v svojem poročilu o šoiarskem moštvu lahko poročal tudi o veselem dejstvu, da so šolarji v 4. letu svojega igranja, v minulem jesenskem prvenstvu zaključili v svojem razredu s prvim mestom. Odbornik Smrečik pa je dejal, da je mladinsko moštvo po začetnih težavah ob koncu jesenske sezone štirikrat zmagalo, kar je gotovo pripisati novemu trenerju Jošku VVrolichu.
Poročilom odbornikov je sledila živahna debata, tako o napakah in težavah posameznikov kot tudi o potrebnih korakih za bolj uspešno delovanje kluba.
Z veiiko večino je bil izvoljen novi odbor SAK, v katerem sodelujeta prvič tudi dve ženski: Ciril Štern (predsednik), Matevž VVieser in Janko Tolmajer (podpredsednika), Roland Grilc (tajnik), Eda Veiik (namestnica tajnika), Vinko VVieser (blagajnik), Marta Polanšek (namestnica blagajnika), v odbor sta bila izvoljena tudi še Mirko Oraže ter Albin VValdhauser, ki je hkrati sekcijski vodja.
Novi odbor je prevzel precej zahtevno nalogo, predvsem kar se tiče prvega moštva. Tudi glede vodstva šolarskega in mladinskega moštva je bodočnost še nekoliko nejasna, ker npr. bivši odbornik Kumer ni več pripravljen voditi šolarskega moštva.
Novemu odboru pod vodstvom predsednika Cirila Šterna želimo pri delu za Slovenski atletski klub mnogo uspeha.
Smučarski tečaj Slovenske športne zveze na Južnem Tirolskem
SšZ vabi na enotedenski smučarski tečaj, ki bo v semestrskih počitnicah in sicer v času od nedelje 12. do sobote 18. februarja 1984
Tečaj bo v južnotirolskem smučarskem središču KRON-PLATZ/PLAN DE CORONES. Tečajniki bodo bivali v penzionu Rainegg (E. in I. Agstner) in v sosednjem penzionu (dvo- in tri-posteljne sobe s prho in WC) v kraju Oberolang ob vznožju nad 2000 m visoke planote s številnimi žičnicami, vlečnicami in sedežnicami.
V ceni 3.500 šii. je zajetih 6 polovičnih penzionov, 5-dnevna vozovnica za vlečnice in sedežnice, prevoz z modernim avtobusom Celovec-Beljak-Lienz-Sillian-Otang in nazaj, kakor tudi dnevni prevoz z istim avtobusom do smučišč. V ceno je vključen tudi pouk v smučanju oziroma smučarski izlet pod strokovnim vodstvom (v dopoldanskih urah). Udeležba šole smučanja je prostovoljna. Predvidena je tudi otroška skupina.
Cene: Otroci do 12 let imajo približno 25 % popusta.
Interesenti naj se prijavijo z naplačilom 700 šilingov na Posojilnici Celovec (konto štev.: 2911).
Podrobnejše informacije dobijo prijavljeni še posebej.
H TURN! SMUK
za ..karavanškega medveda"
v petek 6. jan. 1984 z Oselce, Sele-Zgornji Kot.
Prireditelj: Slovemisko planinsko društvo Celovec
Koroški center za izobraževanje odraslih, ki sodeluje s številnimi izobraževainimi ustanovami, ima težišče svojega delovanja predvsem v malih krožkih, je bilo povedano prejšnji teden, ko so njegovi predstavniki v Celovcu opisali delo minulega leta. Ta deželna ustanova je v sodelovanju z raznimi krajevnimi skupinami v minulem letu pripravila okoli 500 lastnih in okoli 400 skupnih prireditev, ki segajo od tečajev za retoriko, preko umetniškega delovanja in komunikacijske pomoči, do poklicno-do-polnilnih tečajev.
Med temami, ki jih bo center v prihodnjem letu obravnaval, najdemo tudi obravnavo novej-
ših raziskovanj o izvoru koroških krajevnih imen, kjer se bodo seveda dotaknili tudi slovenskega izvora številnih imen. In tudi v zvezi s ..Turki na Koroškem" se bodo menda dotaknili tedanjega narodnostnega položaja. Prav gotovo pa spada med zanimiv večer tudi tisti, na katerem se hočejo previdno lotiti pojma ..domovine", ki ga mnogi danes razumejo tudi pod novimi, ne konzervativnimi, vidiki.
Poleg teh treh bodo obravnavali tudi: kako se lahko učimo učenja, kako funkcionira filmska propaganda, vprašali bodo ali rabimo zapore, govorili bodo o praksi politične izobrazbe, ter o raznih drugih individualnih in družbenih problemih.
Prav nič ijubezenska zgodba
Že od marca naprej se srečujejo klubašinje KSŠŠ na Dunaju bolj ali manj redno v ženskem krožku. Da se delo tega krožka, nikakor ne omejuje zgolj na interna razpravljanja in diskusije o ženski problematiki, to je dokazal zadnji petkov večer, ki brez dvoma šteje med najbolj uspešne v tem semestru.
Ženski krožek je predvajal film „Not a love-story" (Prav nič ljubezenska zgodba) ameriške avtorice Bonny Sharre-Kiein. Osnovna in prav nič romantična tematika tega filma je vpliv pornografije na današnjo družbo.
In ta vpliv je gotovo močnejši, kot se ga večina izmed nas zaveda. O tem priča recimo dejstvo, da je število strip-tease-lokalov in nočnih kabarejev v ZDA štirikrat večje od števila znanih McDonaldovih restavracij. Ali pa ogromne naklade znanega magacina „P!ayboy", ki daleč prekašajo naklado obeh najbolj znanih angleških časopisov Times in Newsweek skupaj. Pa tudi nedavna raziskava nemškega časopisa ..Spiegel", ki je potrdila žalostno dejstvo, da si 40 % nemških otrok pridobi prve informacije o spolnosti prav iz takih in podobnih pornografskih revij in filmov. Ta vrsta informacije pa je za osebni razvoj otroka že lahko usodna. Zakaj? Ker mu vsiljuje lik ženske kot večno izkoriščene in vedno pohlevne služabnice. In lik moškega kot nekakšnega ..supermana" z vso potrebno hladnokrvnostjo in potenco.
Dan za dnem smo izpostavljeni manipulacijskim mehanizmom tega mogočnega industrijskega obrata. Nešteti plakati ob cestah, ki z napol golimi ženskimi telesi oznanjajo najnovejše proizvode. Številni „sex-shopi" s kričečimi reklamami in vabljivimi napisi. Vprašljivi naslovi raznih filmov, ki jih še prav posebno radi predvajajo po celovških kinodvoranah. Vse to vpliva na današnjega človeka in na današnjo družbo. Film, ki smo ga gledali v petek, nam je to situacijo zelo prepričljivo in realistično predočil. Žene, ki so prisiljene si služiti kruh pod tako ponižujočimi pogoji, pri-
hajajo penavadi iz najnižjih družbenih slojev. Pogovor s prizadetimi je tudi potrdil, da so največkrat brez kakršnekoli izobrazbe in šolanja. Ker ostajajo brez pravne zaščite, so popolnoma podvržene mehanizmom podzemlja, principom mafije, ki izžema, dokler se le da.
Pretresljiva je tudi povezava pornografije z nasiljem. Lik žene kot žrtve vseh mogečih in nemogočih metod mučenja se očitno najbolj dobro prodaja. Dobički iz industrije filma in gramofonskih plošč skupaj niso kos neizmernim vsotam, ki jih prinaša seksistična industrija. Industrija, ki sloni na najbolj umazanih in brutalnih principih poniževanja človeka, njegove osebne svobode in dostojanstva.
Na koncu filma je dejala ena izmed sodelavk takole: „Ob pripravah za ta film sem spoznata edino pozitivno stran pornografije: dokaz za to, da se čustev v srcu ne da zadušiti."
sonja
GLOBASNICA
PLES PR!ŠOŠTARJU
na Stefanovo 26. decembra 1983 ob 20. url. Za plss if'ra Planinski sekstet. Vstopnina prosta
Pravni nasveti
Brdo pri Šmohorju
Brščani (Zlljani iz Brda) na skrajnem zahodu dvojezične Zilje so zelo ponosni na svojo cekev, ki je pre-vihrala lepe in pa itudi slabe čase. Višek svoje lepote pa je vsekakor dosegla le.tos, ko je znanii restavrator in znameniti alpinist-himatajec Ma-yarl napravil novo streho iz kamnitih plošč in obenem tudi obnovil fasado stolpa. Na letošnjem brškem žegnanju pa so slovesno blagoslovili križ, kii ga je niato Mayerl ob zvokih pihalne godbe spretno namestil na vrhu stolpa.
To izvrstno in hkrati zelo nevarno delo je stalo 378.480 šilingov, prejšnja dela v zvezi s sanacijo cerkve pa so znašala nad 700.000 šilingov.
Štirinajst dni po blagoslovitvi pa je bila zahvalna maša za tiste, ki so z darovi in subvencijami pomagali sanirati brško cerkev. Mašo, ki je bila močja Zilje.
dvojezična, je imel ob asistenci domačega in bistriškega župnika dekan Janez Wialcher.. Ob tej priložnosti je bila tudi blagoslovitev prenovljene cerkve.
Da pa bo cerkev še bolj atraktivna pa bo treba š<e urediti uro in orgle, kar bo tudi stalo nadaljnjih 100.000 šiiingov. Ohranitev takšnih starih zgradb po naših vaseh kot so cerkve, naj bo vsakemu prebivalcu nekakšna kulturna potreba.
Samo v sedanji generaciji je to že tretje popravilo cerkve na Brdu. Prvo je bilo pred 12 leti, drugo leta 1976, ko je potres močno zrahljal stavbo, tretje pa letos. Cez pet let pa bodo na Brdu obhajali 700-letnico brške župniije, kar bo tehten povod za veliko slovesnost tega lepega ob-
Vedno :pet potrebujejo po:a meiniki in drudva pravne na-zvete, zato :e je Zveza doven-zkih organizatij odtočita, da na-potni to vrzet z uvedbo rednih pravnih nazvetov, ki jih bo dajat ob zpodaj navedenih terminih DR. FRANC) SERAJNtK:
v CELOVCU [v prodorih ZSO, Gazometerga::e 10) vpetek 13.1.1984 med 10. in 13. uro.
v PLtBERKU [v prodorih Pozo jitnice Ptiberk)
v zoboto 17. 1!. 1983 in vzoboto31.1.1984 med 10. in 13.30 uro.
v ŠENTJAKOBU v Roiu [v prodorih Po:ojiinite) v petek 30. H. 1983 in vpetek 37.1.1984 med 17. in 30. uro.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 15. decembra 1983
Za 100 din dobite Za 100 din plačate Za 100 ttr dobite Za 100 tir plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate
11.50	šii-
14.50	šii-1.13 šii. 1.22 šii-
696.00 šii-712.30 šii-